GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XII • ŠTEVILKA 11 • 15. NOVEMBER 1™ ' PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE - OBČANOM NA PREIZKUŠNJI JE NAŠA DOLŽNOST Samo še teden dni nas loči, ko se bomo v naši bčini in vseh ostalih ljubljanskih občinah odlo-c«i na referendumu za drugi samoprispevek. Z prisotnostjo vseh volilnih upravičencev na svojih 01lščih bomo ponovno izpričali svojo zavest, jttotnost in solidarnost vseh Ljubljančanov ob j Očariju za enoten program in izgradnjo objek-ov; vzgojnih varstvenih ustanov, osnovnih šol, zdravstvenih domov in domov za ostarele obča- T’ neJ Programi, ki se bodo v naslednjem pe tičn • °bju uresničevali in tako dobivali p Hajp0,ln uporabne vrednosti bodo tudi oblike <1 K^pne skupnosti in našo občino skladi °bdr .enini planom razvoja mesta in občini rešiij.'*6 1981. Seveda s samoprispevl rejuj J 1^/0—1981. Seveda s samoprispevl hitrg.1110 *e t'st0 *car Je najnujnejše opraviti k^_ Je> da s tem dopolnimo in uravnoves PPnianVi d s tem nopolnimo m uravnove občutnklH ki je na območju naše občine m Objekti zgrajeni iz drugega sam obča bodo občutno zboljšali stanje za oš‘ idravst 2.manjševali čakalne dobe in vn rvenih domovih, omogočili pouk uče osnovnih šol v eno in pol izmenah, ter odpravili skrbi prenekaterim zaskrbljenim staršem zaradi varstva njihovih otrok s tem, da bo v novo zgrajenih objektih vzgojnovarstvenih ustanov na našem področju prostora še za 700 otrok. S programom drugega samoprispevka in z uspešno realizacijo programov samoprispevka I bomo pridobili na področju naše občine 23 objektov. Ti objekti so porazdeljeni po različnih krajevnih skupnostih. Objekti iz programov drugega samoprispevka bodo locirani na področjih tistih krajevnih skupnostih, ki v prvem obdobju tovrstne objekte najnujneje potrebujejo, pa jih ob prvem samoprispevku niso dobili. Poleg objektov, ki bodo grajeni iz drugega samoprispevka pa bodo ta program dopolnjevale tudi samoupravne interesne skupnosti. Prvi samoprispevek je uspel Priča smo uspešni realizaciji prvega samoprispevka za katerega smo svoj ZA izrekli 21. novembra 1971, točno pred petimi leti. Od 10 objektov, kolikor jih je po enotnem programu pripadalo področju naše občine, je 8 že danih v uporabo, preostala dva pa sta v izgradnji. Tako kot smo bili dosledni ob visoki zavesti za realizacijo sprejetega prvega samoprispevka v Ljubljani, naj bo naša odločitev enaka tudi ob odločanju za program drugega samoprispevka. Glasujemo za sebe, za nas vse Spoštovani občani 21. november 1970 je pred nami. Dan. katerega težko pričakujemo mi, da bomo s. svojo udeležbo na voliščih in ob svoji visoki zavesti za čim hitrejšo in čim lepšo izgradnjo naše družbe izrekli svoj ZA. Z enako radostjo pa pričakujejo ta dan tu najmlajši in oboleli občani, saj jim z glasovanjem programa resnično nudimo lepši, bogatejši, varnejši in svobodnejši jutri. Zato naj bo 21. november dan, ki je točna peta obletnica prvega referenduma naših občanov, ponoven dokaz enotnosti in solidarnosti vseh občanov petih ljubljanskih občin. Ponoven dokaz, da so občani enotni in združeni tako kot v najtežjih trenutkih naše polpretekle zgodovine. Tako smo bili enotni vsi občani pri združevanju sredstev iz prvega samoprispevka in pri izgradnji objekta in smo to dolžnost opravili 100-odstotno, naj bo tudi referendum 21. novembra 1976 odraz naše enotnosti za program drugega samoprispevka in da tudi to opravimo zavzeto in zavestno. VILI BELIC \ 21. NOVEMBRA GLASUJEMO ZA PROGRAM SAMOPRISPEVKA II ČUUVI KONFERENC OK ZKS IN OK SZDL 0 PRIPRAVAH Na referendum Kak *Pcvlcu .?0 Jv Pik* osrednja točka d ljun-, y.a £a(*nje seje občinske konference ZK L *icno .1L'Hudnik. V sami razpravi je bilo ugo tako 'v l!!mn ?kcija poteka v vseh sredinah, se f zacjjah .t‘9eVT''h skupnostih kot v delovnih orj: d°bro j11! društvih izredno dobro, da so ob ?‘4cije 'n °rm'raru- Vse družbenopolitične org Phprav!' 40 P0,i:hej člani Zveze komunistov ^ °ceita bo*no^tev’*no vključeni. Skupna ugotoi 4t*bov . P* ■*? kila, da se morajo vsi člani polilii akttvoo vi.,,.1Vf "rDJirta, še posebej pa člani tha, jučevati v vse akcije do samega referei ^DL i t* kita 5. seja občinske konfer 0' PrvoJ o^“la'ViČ-Rudnik- na '“‘»i s« dek-'4rr’0prisD 'avnava*' poročilo o realizaciji progr a I in razpravljali o programu sami spevka II. Sledilo je poročilo o poteku politične akcije v pripravah na referendum na področju naše občine, iz katerega je razvidno, da je za nami 1. faza priprav, v kateri smo skušali v čimvečji meri informirati delovne ljudi in občane na zborih v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Kljub dosedanji pozitivni oceni politične aktivnosti pa je potrebno v 2. fazi priprav, tja do 21. novembra, našo aktivnost še stopnjevati. Politični štabi morajo še naprej izpolnjevati akcijske programe in predvsem sedaj tesno sodelovati z volilnimi komisijami in volilnimi odbori v KS ter paziti na pravilno informiranje vseh volilnih upravičencev. S tem v zvezi je bila poudarjena tudi pravočasna in ustrezna propaganda ter primerna okrasitev samih volišč. Člani konference pa so razjravljali in tudi sprejeli predlog družbenega dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrževanju aleje spominov in tovarištva ter poudarili, da je potrebno ta predlog čimprej uveljaviti v praksi. Več kot stotisoč Ljubljančanov je v četrtek, 11. novembra odločno protestiralo proti odločitvi avstrijske vlade o preštevanju slovenske manjšine. (Foto: Lado Čuk) TEDEN KOMUNISTA V NAŠI OBČINI ZAKLJUtT LETOS NA TEMO ČLOVEK, DELO, KULTURA O sedanjem trenutku našega kulturnega življenja je zbranim spregovoril Sergej Vošnjak. Zvrstile so se manifestacije, literarni večeri, delovni razgovori ob Tednu komunista, kije letos potekal pod geslom Človek, delo, kultura. Vsekakor je bila v ospredju tema o kulturi, vključevanju vseh delovnih ljudi in občanov v razvijanje in ohranjevanje kulturnih vrednot. Odkrito pa so marsikje spregovorili tudi o nadaljnji poti in možnostih vse večjega približevanja in spoznavanja kulturnih dobrin občanu - delovnemu človeku. Osrednja proslava ob zaključku Tedna komunista je bila v soboto 6. novembra v veliki dvorani občinske skupščine. Potekala je pod naslovom „TA hiSa je moja, PA VEMJAR MOJA NI“. v tem resnično enkratnem literarnem doživetju, ki ga je pripravilo kulturno umetniško društvo France Prešeren iz Trnovega, so se predstavili tudi naši rojaki - pisatelji in pesniki iz avstrijskega Koroškega, Obirsld ženski oktet ter Akademski koroški oktet. Več o tem objavljamo na drugi strani. SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE nor:ami7ic '■ W- i" ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V tej številki objavljamo posebno prilogo o programu samoprispevka II, seznam glasovalnih mest, skratka vse o referendumu! ----- . TA HIŠA JE MOJA, PA VENDAR MOJA NI V teli nekaj besedah je strnjena trpka bridkost koroških Slovencev, katere resničnost je močno odsevala na manifestativnem srečanju ob zaključku Tedna Komunista v naši občini. Proslave so se udeležili nekateri predstavniki družbenopolitičnega življenja Ljubljane, naše republike in številni kulturni delavci; med njimi Majda Gaspari, Tone Klemen, ing. Pavle Zaucer, Ivan Potrč in Jaka Avšič Florian Lipuš Milka Hartman Janko Messner Valentin Polanšek Odlomke iz svojih del so brali Florian Lipuš, Janko Messner, Milka Hartman in Valentin Polanšek. Slovenska beseda ostaja trdna vez in prepričljiv dokazna Slovenci smo, ostajamo in bomo ostali ne oziraje se, kje živimo, enoten in celovit narod. Obirski ženski oktet pa se je na tej proslavi predstavil z vrsto koroških narodnih pesmi. Dokaz, kako skrbno je ohranjena in negovana tudi uglasbena slovenska pesem. V__________________________________T______J Prisrčno je bilo srečanje prostovoljcev za severno mejo na proslavi 8. oktobra PROSTOVOLJCI ZA SEVERNO MEJO PREJELI SPOMINSKE PLAKETE Na Trgu mladinskih delovnih brigad je hiša s številko 14. V prvem nadstropju je rdeča tabla z napisom „Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo 1918-1919, mestni odbor, uradne ure sreda petek od 9. 11“. Kdor postane ob tem napisu nehote v mislih na hitro odšteje, prišteje in sešteje odtekla leta tega stoletja, se kar dvakrat ustavi ob prepadu svetovnih vojn in potem ugotovi, da članstvo v tej Zvezi res ne more biti številno. Tovariša Jože Rupnik in Alojz Kek, predsednik in tajnik, sta zmeraj pripravljena na prijateljski pomenek in prepričljivo razlago o dogodkih, ki so bili včasih tako zelo pomembni, pa jih je čas spral in jih potisnil na rob pozabe. Moji radovednosti sta najprej ustregla s spomi- trudnih kmetičev poslednje kafije potu Tega popoldneva sem hudi vročini naviuiuo sujenu, da obiščem spomenik padlim talcem pod Kucljem na el sem kar po bližnjici preko travretih Košenin in mimo nekdanje zadružne drevesnice zavil naravnost proti Ljubjpjni. Nekje visoko nad bližnjimi njivami so se lahkotno pozibavale lastovke in zbor živahnih čričkov v travni rebri je cyrkjit^ svoje najlepše, pesmi. , , t v , Toda moje misli so nehote bežale drugam - tja v leto . 1942, ko je bil ta kraj priča nagnusnemu zločinu fašističnih krvnikov. Zazdelo se mi je, da slišim od nekod brnenje tovornjakov. Celo vidim jih, se mi dozdeva. Zavili so proti prvim ljubgojniškim hišam in z velikim hruščem zaustavili na prostornem dvorišču večje kmetije. Iz njih zdajci poskače truma do zob oboroženih fašistov in obkoli enega izmed tovornjakov. Ob glasnem vpitju spehajo na dan osem pretepenih in izmučenih fantov in jih ob surovem preklinjanju in suvanju s puškinimi kopiti postrojijo pred kamion. Za njimi je priletelo na piano tudi sestradano pseto, ki ga je naduti ducejevec prav tako brcnil s tovornjaka. Bil je last enega teh ljudi in se očitno ni mogel odtrgati od svojega gospodarja. Talci so bili zvezani v čvrste jeklene okove, tako, da je bila sleherna misel na beg toliko kot brezupen beg v takojšnjo smrt. In vendar jim je bila ta že prav blizu — vsem osmim, ujetim v čvrste jeklene spone in mrzko sovraštvo, ki je vpilo na vsakem koraku. Ti fantje so bili iz Logatca - vsi v najlepših letih življenja. Najstarejšemu je bilo šele dvaintrideset, najmlaja pa je napolnil komaj dvajset let. Fašisti so jih nato brezobzirno strpali v kolono in jih ob brcanju m žaljivkah odgnali proti Kuclju. Nad nedolžno osmerico zavednih slovenskih fantov se je zgrnil memento mori. Najhuje je bilo za Edija - najmlajšega. Fant je imel od dolge poti in trpinčenja že vse okrvavljene noge in se je vseskozi spotikal ob ostrem kamenju ter le mukoma sledil tovarišem, ki so šli pred njim. Ob njegovi desni je koračil debelušast ducejevec v olivnozeleni uniformi in s puškinim kopitom surovo priganjal talce k naglejši hoji. Bilo jih je vsaj trideset teh zelencev s kamnitimi obrazi, s katerih je že bog ve kdaj izginila poslednja sled človekoljubja. vprašanje". Skrbno izbran slog pripovedovanja prof. Rupnika mc je spomnil na to, daje ta rod intelektualcev cenil slovensko besedo kot vrednoto, ki še ni bila dosežena, zato ji je veljala žlahtna skrb in ljubezen. Pripovedovanje pa je skrbno beležilo pohtično ozadje in nazna-čevalo vzroke in posledice z modrostjo, ki je sposobna uvideti določena dejanja izven zaključenega časa in prostora. Tako se mi ni bilo težko uživeti v navdušenje mladih prostovoljcev, ki so se zgrnili iz vseh krajev, predvsem še s Primorske, da branijo, da zasedejo, da dokažejo svojo naprednost in averzijo do nemštva. Alojz Kek: ,,Ude se je znašel v Tržiču, sklical je fante, udarili so čez Ljubelj...“ Živ ogenj v očeh, mladost ohranja najmočnejši vtis. Prof. Rupnik: „Odnos do borcev je bil v Stari Jugoslaviji malomaren, smeli so se trkati na prša, to je bilo pa tudi vse, saj je šele skupščina socialistične Jugoslavije sprejela zakon, s katerim je priznala našo borbo in dala borcem - prostovoljcem pomembne ugodnosti." Med dokumentarnim gradivom sem prebrala da je ,.mirovna konferenca Jugoslaviji priznala vse kraje, katere so zasedli prostovoljci borci za severno mejo, razen Radgone." Alojz Kek: ,,Koroških prostovoljcev je bilo samo 4.000. Status imajo priznan samo oni, ki so vstopili med Maistrove borce od 1. novembra 1918 do 1. januarja 1919. Po tem datumu pa so bili že mobiliziranci . Profesor Rupnik me je opozoril, da se bo udeležilo podelitve spominskih plaket kar 94 preživelih borcev za severno mejo samo iz občine Vič-Rudnik. Prof. Rupnik: „Ob tej proslavi ugotavljamo, da se v vsej naši zgodovini tako množično sestajamo prvič. Prvič so občinske skupščine in njihovi predsedniki tako zavzeto pristopili, se nas spomnili in nas še enkrat povezali. Zgodi se, da vidiš solze v moških očeh. Pesek ur odteka. Stari smo od 75 do 85 in več let. Preden pa odidemo vsi, bi radi pustili v naši zgodovini registriran spomin na koroško akcijo. Medalje imajo namen, da v družini ohranijo spomin, da je bila koroška borba." Ko sem listala po dokumentih, ki jih imajo lično in skrbno shranjene, sem z zanimanjem prebrala citat iz govora majorja Maistra, ki mi je zdaj odločno odmeval v spominu: „Ne pristanem na nobeno točko! V imenu jugoslovanske vlade proglašam mesto Maribor za jugoslovansko narodno posest - prevzamem stacijsko poveljstvo nad vsemi četami na spodnjem Štajerskem - kdor bi se upiral mojim poveljem, pride pred vojno sodišče." Slovenska značajska poteza, Id se je v kasnejši zgodovini tisočerno pomnožila. Prof. Rupnik: ,,Radi bi dosegli, da bi v Ljubljani poimenovali še kakšno šolo po generalu Maistru. Želimo spominski atrij, kjer bi bile shranjene naše zastave, slikovni material in drugo dokumentarno gradivo. Časa pa imamo malo. Čez deset let organizacije ne bo več." J. T. BIU SMO NA KOROŠKEM Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta so skupno s člani sindikata družbenopolitičnih organizacij obiskali avstrijsko Koroško. Ob tej priložnosti, ko so obiskali številne slovenske kraje, so položili tudi venec na ponovno odkrit spomenik koroškim partizanom v Robežu. Koroške rojake pa je ooiskal tudi delovni kolektiv Hoje. Med svojim obiskom v slovenskih krajih so se sešli tudi s predstavniki slovenskih organizacij in kulturnih društev. OB DNEVU MRTVIH POD KUCLJEM JE TEKLA KRI Nekega sobotnega popoldneva na pragu letošnje jeseni v Horjulski dolini Neizprosna avgustovska vročina seje obesila nad osušenimi polji in senožetmi in izcejala iz ednje kari j Spomenik padlim talcem na Ljubgojni BLEGOŠ 1976 Že nekaj časa je bilo slišati, da bodo manevri in da v to vajo vključen tudi naš kraj - Polhov Gradec. U0 Iji so nam povedali, kako se moramo v teh dneh vi kako pomagati „rdečim“ - našim, da bodo tudi z« pomočjo manevri čim bolj uspeli. Pri nas se je zaJi 16. oktobra letos. V soboto, še v zgodnjem dopoldnevu so se v dol koloni pripeljali v Polhov Gradec. Na Pristavi smo j! toplo sprejeli. Potem so se nastanili na več mestih.: starem gradu pa je bil štab. Naslednji dan smo uče!-; osnovne šole in KUD - a priredili vojakom in ostali krajanom miting. Vojaki so bili s programom zadovotf V ponedeljek pa so nam vojaki v šoli pokazali net modernega orožja in bomb. Po razstavi orožja pa naOV igral vojaški orkester JLA. Obiskali so nas tudi # znani pevci: Marjana Deržaj, Sonja Gaberšček in Bo Koren. Dobro uro so nas razveseljevali z razni pesmimi. Srečanja z njimi smo bili zelo veseli in upa® da se bomo z njimi še kdaj srečali. V torek pa smo si učenci od 5. do 8. razreda polj^ vojaško bolnišnico. Pokazali so nam šotore - od sp! jem nega, pa do tistega, v katerem opravljajo najzahtf nejšo operacijo. Nad vsem smo presenečeni, ker nis® pričakovali, da imajo lahko tudi na polju in to v šoto® takšno opremo. Proti večeru istega dne so se čete in bataljoni vri1® položajev. Bili so utrujeni. Zato sta dva recitatorja1 otroški pevski zbor priredili na treh raznih krajih W kom kratek zabavno-kultumi program. Za nastop so nam bili povsod zelo hvaležni dali > nam bonbone čokolado, njihove konzerve s posvetih® in še rdeče trakove. Naslednji dan proti jutru pa so se odpeljali. S tel11! bilo v našem kraju konec vojaških vaj, JELKA BOŽNf MAJDA DOLIN* PRIJETNO SREČANJE Z VOJAKI Ko smo včasih poslušali zgodbe o partizanskih da® nas je včasih obšla nora, neumna želja, da bj bilo n£ dni vojne, da bi tudi mi nosili puške, prenašali sporo5' In tako se je res zgodilo, da se je naša okolica v ne dneh napolnila za vojaki, kamioni in smo se vsi pogdj jali samo še o vojakih, puškah ... Fantje so kaj vedeli vse o orožju, kot kaki prekaljeni vojaki in tisti5! na Lesnem brdu, ko smo bili učenci naše šole v w škem štabu, bo ostal za vse nepozaben. - - ?leu ““‘“t Sat1 vožnji smo se znašli v gozdu, v osrčju vojaškega kjer je ostalo še nekaj vojakov. Vojaški avtonWti orožje... vse to okolje nas je tako prevzelo, da' kmalu pozabili, po kaj smo pravzaprav prišli. Kres,15, pripravili vojaki nas je se bolj navdušil in sm0 hitro pričeli s programom. Po ‘kratki pesmici, ki jo je pogumno povedal nižjega razreda, smo zaplesali kolo. Cez nekaj časa , w... - , j, Lm i 1 > 1 moaVTMi nam pridružili še vojaki, ki so tej kmalu prevzeh stvo. Cas je hitro minil da sploh nismo opazili kdaj1 je zajel mrak. Treba se je bilo posloviti, kajti avtohu*', je že čakal. Tako se je končalo partizansko pop?*®-!,)) katerim smo bili zadovoljni mi in U|>am, da tudi je končalo partizana Edi je le mukoma dohajal tovariše.'Nevidno breme bližajoče se smrti ga je vse bolj in bolj neusmiljeno tiščalo k tlom. In za petami mu je nenehno pretil ta zapiti debeluh in ga neusmiljeno sunil, če je le za hip zaostal. „Bandito sfaciato!" se je zadrl nadenj in ga udaril s puškinim kopitom, da se je opotekel preko prašnega kolovoza. Pregriznil bi vrat temu prekletemu zelencu, z zobmi bi ga raztrgal, je siknil Edi skozi zobe in s pogledom preteče ošinil debeluharja. Krčevito je stisnil pesti in v naslednjem trenutku bi se pognal vanj, ko mu ne bi preprečil Italijan, ki je šel nekoliko zadaj. Edije prejel še nekaj težkih udarcev. Gotovo bi že omahnil, ko ga ne bi vlekla neka nevidna sila in mu v brezupu vlivala moči, da je ostal na nogah in sledil sotrpinom. Nedaleč zadaj je žalostno drobil pesek in s pritajenim cviljenjem tu pa tam opozarjal, da gospodar ne more biti daleč. Pot se je vila mimo nizkega ločja in trstičja ob manjšem potoku in zavila proti obronku bližnjega gozda. Vroče sonce se je z vso silo uprlo v razsušeno blato, da se je drobilo na drobne kosce, ki so jih sunki vetra nato kotrljali v potok. In po tej prašni poti je šlo zdaj osem talcev, molče brez besed, le nekje v sebi so preklinjali te podle krvnike in vso to prekleto vojno in nje nesmisel. Edi zdajci nedaleč na polju zagleda samotno starko. Sključena se je upogibala nad osuseno zemljo in iz suhe prsti neumorno grebla njene sadove. Ko je zagledala žalostno povorko, je odložila orodje in ji s pogledom sledila vzdolž loga. Edi je za hip ujel njen pomilujoči pogled - orosele oči iz katerih je zrcalilo globoko sočutje in preslano gorje. Kdo ve, morda se tudi njeni sinovi zdaj Kje v gozdovih bore za konec tega trpljenja, je pomislil. Se je zrl preko polja in čutil je, da je to poslednja Iskra človečnosti v njegovem kratkem življenju. Še ko so dospeli do ovinka in mu je pogled zastri kozolec, Id je stal ob poti, se je oziral nazaj in iskal tisti sočutni, topli pogled, Id mu je zdaj pomenil več kot vse na svetu. A ga je zopet opomnilo ostro puškino kopito, ki ga je neusmiljeno dregnilo v hrbet. „Gaurda bandito, guarda, fra poco non guardirai piu!“ je zopet zakrulil nadenj debeluhar in se zlobno zarežal Nad kolono so se sklonile prve veje kuceljšldh smrek. Zdajci so Italijani postrojih osmerico fantov prod vrsto nizkih jelk in jim zavezali oči Mučna sopara nad ljubogojniško kotlino je v bližajoči bližnjih rebrninah se je tu pa pripravljal na večemjo košnjo. Iznenada se tam doli pod Kucljem zaslišijo streli. Zamolkla salva, ki je planila v sleherni kotiček Ijubgo-jniške kotline. Ljudje na polju so se zdrznili. Zaslutili so, da se je pravkar nekaj zgodilo nekaj nečloveškega, groznega. Starka na njivi sklene roke. I oda v njenih očeh zdaj ni več ene same solze - joče le še njeno srce. Pod Kucljem je obležalo osem mladih fantov, oblitih z lastno srčno krvjo. Med razdejanimi trupli je le še nemirno tekal pes in Iskal svojega gospoaarja. Toda iskal je zaman. Naposled je sedel v travo In žalostno zavijal v somrak. Tudi meni se je zdelo, da slišim to otožno zategovanje izpod Kuclja. Čutil sem, daje takrat to pomenilo smrt smrt, ki je po krivici kosila mlada življenja. Toda kljub temu sem se vračal domov z velikim olajšanjem, kajti vedel sem. da je bila prelita kri maščevana. t i BRANKO VRROVI C V Srečanje z mladino je bilo enkratno Glasilo občinske konference SZDL LjuhlJ* , Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet — 5 j^i predsednik dr. Josip Vidmar — in ure*- ^ odbor: inž. Janez Čemažar, Milovan Janja DomitroVič (odgovorna urednica}-Alojz Habjan, Janez Jagodic, Stane FlofJ'1 Ivo Zalar. I chniČni urednik Franc Anžcl. ^ t£|. ništvo in uprava Ljubljana, Trg MDR 7' čpK 23-381. int. 26. tekoči račun ^ 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo^i,, tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani-dobijo vsa gospodinjstva v občini brezp Maketa ureditvenega območja novega Karlovškega mostu kaže, kakšen bo ta del občine Vič-Rudnik čez dobro leto ... (Foto: L. Čuk). NOVI KARLOVŠKI MOST BO ZAMENJAL STAREGA. KI SO GA ZGRADILI LETA 1774 PO 203 LETIH V POKOJ Slovesen začetek del je fail 16. oktobra, mostna konstnicdja pa mora biti zgrajena prihodnje leto ob takem času - Moderna štiripasovnica bo odpravila zastoje, ki se pojavljajo Te dobrih 20 kionetrov pred Ljubljano Do konca prihodnjega leta morajo delavci GP Gradis “Okončati konstrukcijo novega Karlovškega mostu, do ^ctka leta 1979 pa bo treba modernizirati tudi vse okoliške ceste in priključke na ta prometni vozel. To pa Pomeni, da bo večina prometnih zastojev, ki jih Povzroča sedanji, 202 leti stari in že dalj časa odsluženi fadovški most, ki je v svojih mladih dneh služil Jonjskim vpregam, odpravljena, popolnoma pa bodo ti fastoji izginili čez dobri 2 leti z ureditvijo celotnega vOzlišča. Konstrukcija novega mostu bo veljala 39 milijonov omariev, dolg bo 110 metrov in bo v nadvozu zgrajen Železniško progo, katere potek bo spremenjen in Poglobljen. Cez most, ki bo širok 22 metrov, bo tekla nlnA tna štiripasovnica s kolesarskima stezama in "l.,nil<0ma za pešce. Slovesen pričetek del pri gradnji Iomega vozlišča ob Karlovškem mostu je bil v soboto, ■ oktobra dopoldne ob križišču Dolenjske in Ižanske sie> kar pomeni, da so sc dela končno le pričela . .. faradi vseh zastojev, ki jih povzroča sedanji Karlovški ?0,ti ki sta ga čas in razvoj že zdavnaj prerasla ter bo j?* leto ali dve služil le še lokalnim potrebam, je novi arlovški most osnovni objekt iz 10-letnega programa Franje ljubljanskih cest. Ta most odpira vhod v mesto dolenjske smeri - ki je v tem trenutku eden največjih ^RJMkov na ljubljanskih vpadnicah! Pred sedanjim : Jelovškim mostom se zaradi zastojev, ki jih povzroča, otrajo dolge pločevinaste kolone Ljubljančanov, ki se 2(1 W° v mesto, že pri Ivančni gorici oziroma več kot Uto 0mL“,rov Prei1 Ljubljano! Zaradi vsega tega lahko le l^mo, da bo gradnja potekala hitro in da bo most vsaj jjJJec prihodnjega leta resnično pričel služiti svojemu ^enu. Upanje je toliko večje zato, ker smo že sredi noi/ga leta pisali, da bo most v tem času - torej .mebra letos - že zgrajen ... olt6 nekaj podatkov o celotnem prometnem vozlišču iar<08, Karlovškega mostu, ki naj bi bilo zgrajeno do jjeetka leta IQ70 r.radni leta 1979. Gradnja nove Karlovške ceste, dela ^'cr>jske ceste (med Janežičevo in Orlovo ulico), nrc?r. <^ve*1 nadvozov, prestavitev železniške proge, djn.lltcv križišč in ostalo bo veljalo okrog 166 milijonov Zttfciu’ vcn* 'n družbeni samozaščiti ter osnovnimi vojaškimi veščinami 10 ^di orožjem, ki ga bodo uporabljali v svojih enotah. Izkopali veliko m*”** metrov jarkov za vodovod na Golem, pri čemer so pokazali to v p ^o solidarnosti. Krampe so vihteli celo v večernih urah. Ponoči pa ^od i?Viei Predvidenega časa izvedli nočni alarm, ki mu je sledil nekaj umi ^•jub ° 80zdovBl pod Kureščkom. *«in ter ^Preslanim in hudim naporom, predvsem pri kopanju na kamni-ikttjp. so oatali dobre volje in ob koncu vaje je gromko zadonela so namreč pripravljeni za napredek naše svobodne samoupravne ^jevj domovine žrtvovati še kaj več, kakor pa nekaj litrov potu in L B. !*ULTURN0 umetniškem društvu želimue ^EČKO KOSOVEL L^kcga dr!f^C®ai>r*nia’ ^"j3. borovja in skal, ki so ga elani kulturno umet-n-tUrni do tVa . ^"dj* nanosili iz bližnjih in daljnih logov in globač v n? glasila01 ~ se J® v soboto, 23. oktobra na večer v intimnem razpolože-tJ^ditve S.rcčka KOSOVELA. Bila je skromni odmev osrednje v°k **cni ^ h'*4 °k istem času v Sežani, saj na njej niso nastopili priznani ^NtUri- ^ Študentje, delavska in kmetska mladina, ki sn Thrani ^ iTj, Umet"^em društvu. P^č pa študentje, delavska in kmetska mladina, ki so zbrani je v >ltniikem društvu. Kljub temu pa je bila prireditev zelo pri-in društva Fr °i!' dosegla svoj namen. Literarni večer je pripravila sekretar v,* vkii.,» anclcu Jakič. Izbor iz Kosovelove poezije jc bil lepo zaokrožen jg edlteV, Pesnikove osebno izpovedne pesmi in revolucionarne. Za m^Praviia ,S? JO P°slušalci navdušeno sprejeli in je trajala več kot eno uro, jjv ? drugjrjj t^,,pn’ uv°dni referat ravnateljica šole tovarišica Ccntova, la jc \ b°nio hhtn |3: "D10®3 ,nici izluščili iz zakladnice naše literature biser, pa \ ** v*d> de bomo imeli voljo in hotenje." Složno delo mladih — zagotovljen uspeh PRIZADEVANJA MLADIH IZ KS TOMIŠELJ KORISTNO IN PRIJETNO OBENEM Čeprav osnovna organizacija ZSMS Tomišelj deluje že dalj časa so prizadevanja mladih rodila pričakovane sadove, šele letos. Res pa je, da mladi nimajo svojih prostorov, saj gostujejo v osnovni šoli Tbmišelj in ne nazadnje, krajevna skupnost obsega kar štiri vasi: Brest, Stra-homer, Tomišelj in Vrbljenje. Krajevna skupnost je mladim pripravljena pomagati in tako se odpirajo možnosti, da bodo le dobili ne le svoj prostor, temveč tudi športno igrišče in kulturni dom, ki pa ga je potrebno obnoviti. Seveda pa bo treba za uresničevanje teh nalog vložiti še veliko lastnega truda, ne samo mladincev, temveč tudi vseh drugih dejavnikov v krajevni skupnosti Da ne gre le za besedo in da se mladi dela ne bojimo, dokazuje tudi njihova mladinska delovna brigada, ki se je že izkazala pri izkopu jam za telefonsko napeljavo. Delovne akcije se je udeležilo veliko mladih iz krajevne skupnosti Tomišelj, ki jim bo KS v zahvalo podelila denarno nagrado, s katero bodo lahko organizirali izlet v kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja. Seveda če denarja ne bodo porabih v druge nanene. Seveda bodo uspehi mladih še večji, če bodo v svoje vrste pritegnili še več mladh. To ni le želja OO ZSMS, temveč tudi njihova programska usmeritev. RAJKO LENARČIČ SEMINAR OK ZSMS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V septembru je imela OK ZSMS Vič-Rudnik volilno-programsko sejo, na kateri je sprejela program dela za naslednji dve leti in izvolila novo vodstvo za mandatno obdobje 1976-77. Istočasno se je odločila izvesti seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ter predsedstvo OK. Po kratkotrajnih pripravah na ta pomemben del svojih nalog je bil seminar organiziran 22., 23. in 24. 10. v Portorožu. Tokrat je bil seminar predvsem akcijski. Udeleženci seminarja so se morali pripraviti na organizirano izvajanje programov OK, področnih konferenc, komisij in centrov. Za uspešnejše delo je bilo pomembno spoznati se med seboj, kar je mnogim uspelo na tovariškem srečanju. Nova poznanstva so pripomogla k intenzivnejšemu delu v naslednjih dveh letih. Za uspešno delovanje v ZSM je pomembno poznavanje razmer in dogajanj v občini Vič-Rudnik. Tov. Martinec je izčrpno prikazal gospodarska gibanja v občini. Problemi občine in občanov so tudi problemi mladine, česar so se seminaristi zavedali in reševanje teh je naša stalna naloga. Delo družbeno-poliličnih organizacij v občini je za OK ZSMS pomemben faktor v njeni dejavnosti, prikazal pa gaje predsednik OK SZDL Malovrh. Ena najpomembnejših akcij, ki trenutno potekajo v Ljubljani je priprava na referendum za samoprispevek II. Mladi so sicer že bili seznanjeni z akcijo, a predavanje Vilija Beliča je bilo zelo pomembno. Nalog, ki jih prevzema ZSMS v tej pomembni in humani akciji mesta Ljubljane se mladi na Viču zavedajo. Sprejet je bil natančen program akcij, Id jh bodo izvedli do referenduma, do tako pomembnega DA. Novo vodstvo OK ZSMS S tem seminarjem so mladinci občine Vič-Rudnik pridobili nove pomembne izkušnje, predvsem pa so se dogovorili za organizirano delo v novem mandatnem obdobju. Prisotnih je bilo 96 predstavnikov 60 osnovnih organizacij, predsedstvo OK in gostje: Darko Perovšek, Alenka Brglez, Andreja Berlan. Aktiv mladih komunistov se je sestal dvakrat in ocenil seminar kot zelo uspešen. Naloga udeležencev pa je, da prenesejo novo pridobljeno znanje v svoje sredine in se tako aktivno vključijo v reševanje zadanih nalog. DARJA MARN SPREJEM PRI PODPREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE PRIZNANJE ZBOROVODJEM Začetek letošnje nove sezone za kulturno prosvetno delo je dobil po zaslugi občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik še posebej slovesen poudarek. Podpredsednik občinske skupščine Franc Krumberger je povabil zborovodje na sprejem, ki so se ga poleg predsednice Zveze kulturno prosvetnih organizacij prof. Dragice Kregelj in predsednika vokalno glasbene komisije prof. Cvetka Budkoviča udeležili tudi zborovodje vseh 13 pevskih zborov viške občine. Franc Krumberger se je v krajšem nagovoru zborom zahvalil za sodelovanje in jim zaželel veliko delovnih uspehov pri razvijanju njihove umetniške poti, podelili pa so jim tudi priznanja v knjižni obliki: zbirko revolucionarnih napevov VSTANITE SUŽNJI kot spodbudo za prihodnje sodelovanje. Predsednik vokalno glasbene komisije prof. Cvetko Budkovič pa je z velikim šopkom rdečih vrtnic, Id jih je prejel kot posebno priznanje za dirigiranje združenim pevskim zborom (moškemu pevskemu zboru Barje, Komornemu zboru Brezovica, moškemu, ženskemu in mešanemu pevskemu zboru Horjul moškemu pevskemu zboru IG, moškemu pevskemu zboru Škofljica, moškemu pevskemu zboru Podpeč in moškemu pevskemu zboru Iška vas) — zahvalil občinski skupščini. Podpredsednik občinske skupščine Franc Krumberger se je posebej zahvalil še Mavticiju Slatnarju, ki vodi pevski zbor slepih „Karel Jeraj", prof. Srdjanu Ribaroviču, prof. Albinu Weingerlu, prof. Milanu Trčku, Ileani de Fabrizio, Tonetu Glavanu in drugim. J. T. V KS BREZOVICA TVORNA RAZPRAVA Občani in delovni ljudje Brezovice podpirajo nadaljevanje akcije - začete pred petimi leti, s katero smo v Ljubljani zgradili oziroma še gradimo prepotrebne vzgojno varstvene objekte in šole. Podporo zamisli o uvedbi drugega samoprispevka so občani Brezovice tem bolj zavestno izrazili, saj je med številnimi šolami, zgrajenimi iz samoprispevka tudi njihova Šola oziroma njena razširitev. Poleg soglasja za program je bila delegacija v zboru KS na nedavnem zboru občanov pooblaščena, da glasuje za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka. Občani in delovni ljudje pa so bili tudi mnenja, da bo potrebno pri izvedbi programa doseči predvsem solidarnost in kakovost gradnje - še posebej pa zagotoviti tipizacijo, kar bi gradnjo poenostavilo in pocenilo. Poleg tega pa so ljudje izrazili tudi zaskrbljenost nad zmogljivostmi obstoječega vrtca. Krajani so precej časa posvetili tudi problemom v zvezi z električno napeljavo, z asfaltiranjem poti, kanalizacijo in odvozom smeti. Nerešeno vprašanje legalizacije gradenj v naselju Radna je problem, na katerega rešitev krajevna skupnost in prizadeti občani že dalj časa čakajo. Udeleženci zbora so se odločno zavzeli za čimprejšnjo rešitev in zahtevali, da delegacija s tem v zvezi postavi v zboru delegatsko vprašanje. Z vso resnostjo pa so obravnavali tudi izredno perečo problematiko vodovodnega omrežja in težav v zvezi s pomanjkanjem vode. Izrazili so priznanje vsem nosilcem akcije, obenem pa tudi zaskrbljenost, ker se program sanacije prepočasi izvaja. Da bi bilo več in boljše vode, bo potrebna širša družbena pomoč. Občani in delovni ljudje so pripravljeni sodelovati z delom in sredstvi, prepričani pa so, da bo tudi nujno sodelovanje sredstev občinskega proračuna. Ker je problem vode na Brezovici že dolga leta pereč in, ker se je število prebivalcev še posebej v zadnjih letih izredno povečalo bi bilo treba zastavljeni program čimprej izvesti. Delovni ljudje in občani so sprejeli tudi pobudo, da bi KK SZDL podvzela akcijo za izgradnjo dodatnih naprav na TV - pretvorniku KRIM, ki bi omogočile gledanje drugega TV programa na zahodnem območju Ljubljane in na Ljubljanskem barju. JANEZ BOLE V KS TRNOVO HVALEŽNI OBČANU Skupno z občani Ceste dveh cesarjev so v krajevni skupnosti Trnovo 9; oktobra počistili in uredili zemljišče okrog stavbe s hišno številko 32 na isti cesti. To zemljišče bo namreč služilo za rekreacijo mladine, torej športnim igram. Po mnenju krajevne skupnosti se je v tej akciji še posebej izkazal občan Peter Podržaj, ki je s svojim buldožerjem izravnal celotno površino zemljišča. Za prostovoljno in nesebično družbeno pomoč se mu zahvaljujejo. V _____________________________________________________ \Z OBČINSKEGA ODBORA ZRVS RAZVEJANA DEJAVNOST Septembra in oktobra so osnovne organizacije in občinski odbor ZRVS analizirali dobre in slabe strani letošnje OTV, obdelovali so predloge za redna in izredna napredovanja ob 35. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov ter izdelovali predloge za podelitev priznanj in plaket Prav tako so po osnovnih organizacijah ZRVS, potekali razgovori s člani, ki se v letošnjem letu niso udeležili OTV pripravljali pa so tudi njihove predloge za kaznovanje. Septembra je bila tudi razširjena seja občinskega odbora, na katerem so poleg programa dela do konca leta 1976 obravnavali tudi samoprispevek II ter vključevanje članstva v to akcijo. Nadalje je bilo sklenjeno, da poleg že izvedenega tekmovanja za streljanje, ki ga je za 29. november in 22. december izvedla in organizirala JLA in katerega se je udeležilo 16 naših članskih ekip organiziramo, člani ZRVS so se tudi dogovorili, da bodo v počastitev 29. novembra in 22. decembra organizirajo medsebojna tekmovanja osnovnih organizacij v kegljanju, šahu in streljanju z zračno puško. Ob tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da bodo v vsako ekipo vključeni tudi člani osnovnih organizacij ZSMS. Rezuitati tekmovanja, ki ga je organizirala JLA in ki so se ga udeležile ekipe ZRVS so bili zelo dobri. Kljub temu pa, za osnovno organizacijo Milan Cesnik, le ni pohvalno, da ni mogla med svojimi člani najti 6. strelcev, ki bi se udeležili tega tekmovanja. Vso pohvalo pa so ob tej priložnosti prilastili osnovni organizaciji ZRVS IG, ki je na to tekmovanje poslala kar tri svoje ekipe. Odbor je tudi sklenil, da novembra po vseh organizacijah organizirajo predavanje na temo: Zakon o ljudski obrambi v SRS in o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah ter predavanje na temo »Colombo, neuvrščenost, bližnji vzhod", ki naj bi jih zaključili do 20. novembra. Prav tako je bil govor tudi o praznovanju 29. novembra in 22. decembra, sklenjeno pa je bilo, da še vse osnovne organizacije in aktivi povežejo s šolami, pripravijo proslave po šolah in skrbijo, da bo 35-letnica vstaje res svečano zaključena. / N MLADI VARČEVALCI PRI PREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE Varčevati Je treba začeti mlad Pred mednarodnim dnevom varčevanja je predsednik občinske skupščine Vili Belič sprejel pionirje varčevalce iz šestih osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Ob tej priložnosti se skupno s predstavniki Ljubljanske banke in sveta varčevalcev pri tej bančni ustanovi, pogovarjali o možnostih vsevečjega ustanavljanja šolskih hranilni cah, saj je treba varčevati tudi mlad in tako znati tudi ceniti ter vzgajati družbeno koristnost ter uporabnost prihrankov. TIHO UPANJE V PRIHODNOST Bukovec. Pozabljeni hribovski zaselek, vklenjen med strminami dolenjskega gričevja nad Velikimi Laščami. Malokdo ve zanj in skoraj neverjetno je, da tudi ta samota pripada največji ljubljanski občini Vič-Rudnik. Bukovec nikoli ni bil razsežen zaselek, saj je pred drugo vojno štel le tri domačije, toda danes počasi, vendar zanesljivo umira. Pa sem se odločil in ondan obiskal edino družino, ki še vedno vztraja in upa v boljšo prihodnost. Le nekaj na pol razpadlih hiš se lepi v strmino in zdi se, da zaselek ne živi več. Je mar to Bukovec? Popolnoma drugačnega sem si predstavljal v mislih. »Da, to je Bukovec, to je vse, kar je od njega ostalo,« mi odgovori ženska srednjih let na moje glasno razmišljanje in Tilka Intihar je bila takoj pripravljena na razgovor. »Veste, tu smo popolnoma na samem, najbližje nam je Krvava peč in če dobro stopiš po bližnjicah, težko prideš v uri tja gor.« »Pozimi pa smo popolnoma odrezani,« se je oglasil Til-kin mož Janez, kise je prikazal na vratih hiše. »Le fantom s Krvave peči se lahko zahvalimo, da sploh lahko stopimo iz hiše, kadar nam s konji zgazijo pot, ki nas povezuje s Krvavo pečjo. Verjemite ali ne, pozimi ga nakreše tudi več kot tri metre.« »Ko bi le imeli primerno cesto,« se je ponovno oglasila gospodinja. »Po tem kolovozu, ki je naša edina zveza, pa z avtomobilom skorajda ne prideš. Najhuje je res pozimi, saj če človek zboli, ne more nihče do njega. Še sosedje ne,'za zdravnika pa ni niti najmanjšega upanja.« Tilka in Janez Intihar sta izmučena. Trdo in surovo življenje je opravilo svoje. Vendar upata in zaupata v lepšo prihodnost. »Seveda ne! Si pač ne smemo privoščiti bolezni,« se je razhudil Janez. »Huje je, da če si čez zimo ne naredimo zaloge vsega, kar potrebujemo. Huda bi nam predla. Najbližja trgovina je namreč šele na Robu, spodaj v dolini.« »Pa poštar!... Tega k nam sploh ni. Ce na Krvavo peč lahko pride tudi trikrat tedensko, bi se pri nas lahko vsaj enkrat oglasil,« je jezno pristavila Tilka. »Ja, cesta je naš najhujši problem,« je žalostno pripomnil Janez in žena mu je nemo prikimala. »Ko bi jo vsaj razširili do Krvave peči, bi še nekako šlo, tako pa... Verjemite mi, da sem takoj pripravljen glasovati za samoprispevek, saj sem tudi za elektriko plačal deset tisočakov.« Gospodar je postajal vse otožnejši in zamišljenejši. »Bukovca pravzaprav ni nič. Nikoli ni bil velik, zdaj pa smo ostali popolnoma sami. Le žena, sin in jaz še vztrajamo v tej divjini. Vse bolj sem tudi zaskrbljen, kaj bo z elektriko, ker je tudi sosed odšel in ni plačal samoprispevka. Saj drogove postavljamo sami in fantje s Krvave nam pomagajo. Pa vendarle komajda verjamem, če bo dovolj denarja, akoravno je tudi KS Rob prispevala svoje.« Morda sem bil malce predrzen, ko sem vprašal, če se sploh splača napeljevati elektriko s Krvave peči do Bukovca, kjer živi le še ena družina. In tedaj se je gospodinja resnično zjezila. »Midva ne greva nikamor in tudi toliko stara še nisva, da ne bi potrebovala elektrike... Le za sina naju skrbi, zanj tu res ni bodočnosti. Dvaindvajset let ima, pa se še ni ničesar izučil, čeravno je bistre glave. Pa tudi nobena punca ne bo prišla sem gor.« »Edino, česar nam ne manjka, je voda,« je besedo ponovno prevzel gospodar. »Vodovod? Kje pa... Kapnica je, pa nam zadostuje. V bližini je sicer močan izvir, ki nikoli ne presahne, le denarja ni, da bi vodo speljali semkaj. Kooperant? Mar se šalite? Kako in komu pa naj prodajam? Nekdaj sem imel 9 krav, danes imam le tri, pa še to je preveč. Le z lesom nekaj zaslužim, pa malo, saj ne puste sekati. Več kot 74 hektarov zemlje imam, pa od tega prav malo koristi.« Potrt sem zapuščal samotni zaselek. Zapuščal sem dva človeka, ki še vedno vztrajata. Nedvomno zaupata v lepšo prihodnost in prav je tako. Ko bi le bili tudi drugi njunih misli. Tekst in foto: RADO RADEŠČEK ^ - “v:- To je vse, kar je ostalo od zaselka Bukovec. Razpadajoča Intiharjeva domačija je poslednja iskra življenja MED SENTJOSKIMI LIČKARJI Stari ljudski običaji dandanes bolj kot kdaj prej burijo naše domišljije. V njih podoživljamo del naše preteklosti in šege, ki so jih skozi cela stoletja gojili naši predniki. In so se ondan zbrali stari in mladi iz Šentjošta, Butaj-nove, Žažarja in Smrečja v prostorni kmečki izbi Marije Skvarče v Šentjoštu in tako kot v starih dobrih časih veselo posedli za zajeten kup koruze. Seveda ne le zavoljo stare ličkarske tradicije, ki jo v Šentjoštu menda gojijo že nad 200 let, temveč tudi zaradi solidarnosti in sosedske pomoči Mariji Skvarče. Marija, ki je sicer napolnila 54 let in ki že skoraj dvajset let živi ter dela sama na kmetiji, ima namreč že dalj časa težave z nogami in tako nikakor ne bi mogla sama spraviti koruze. Tudi mnoga druga kmečka opravila (predvsem oranje in podobna) ji spričo obolelih nog povzročajo obilo težav, tako da tudi pri teh največkrat ne gre brez sosedske pomoči. Drugače pa mi tu in ta radi priskočijo na pomoč tudi moji bratje in sestre, ki me kdaj pa kdaj obiščejo, je Marija pohvalila tudi svoje sorodnike, obenem pa pristavila, da bo kmalu odšla na zdravljenje v Valdoltro. Ličkarji so ji ta večer vsekakor pripravili veselje, kakršnega najbrž še ni bilo v tej hiši. Ob petju starih narodnih pesmi, pripovedovanju šal so kar tekmovali med seboj, kdo bo slekel več »turšce« in kup, ki je pred začetkom ličkanja zavzemal skoraj celo izbo, je kopnel, da je bilo veselje. Zopet drugi pa so hiteli zategadelj, ker se jim je mudilo' k Štefanu dobre domače kapljice, ki je bila v skladu s staroličkarsko tradicijo skrita pred kupom. Možic z metlo in svežnjem koruze je veliko pripomogel k prijetnemu vzdušju TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik je že v začetku leta 1976 razpisala tekmovanje mladincev v naslednjih disciplinah: — trodelni napad — suha izvedba —- vaja s hidrantom, dve napadalni skupini s sedmi mi gasilci — suha izvedba — streljanje v tarčo z zračno puško — pravila Strelske zveze Slovenije. Tekmovanja so se lahko udeležili mladinci in mladinke do 18. leta starosti. Razpisane so bile tudi nagrade in sicer od 1500 do 500 din. Tehnični del izvedbe je bil poverjen sektorju IG, tekmovanja pa se je udeležilo 16desetin(po 10 mladincev). Da so se mladinci za cilj dobro pripravili, nam povedo rezultati, ki jih je po končanem tekmovanju prebral predsednik komisije Franci Vrbinc. Prvo mesto je zasedla mladinska desetina Gasilskega društva Šentjošt — 631 točk (od 800 možnih), drugo mesto Iška vas — 630, tretje Rudnik — 626. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad je tekmovalce pozdravil še predsednik občinske gasilske zveze Jernej Čertanec, ki se je mladim zahvalil za udeležbo in resnost na tekmovanju ter jim zaželel še nadaljnjih uspehov pri delu in v zasebnem življenju. 2e čez teden dni pa je bilo tekmovanje mladincev v istih disciplinah, ki ga je razpisala gasilska zveza Ljubljane. Tehnična stran izvedbe je bila poverjena občinski gasilski zvezi Ljubljana-Šiška. Nagrade so se gibale od 4000 do 2000 din. Iz viške občinske zveze se je tega tekmovanja udeležilo deset mladinskih desetin ter so dosegle naslednje rezultate:četrto mesto Brezovica — 640,1 točke, peto mesto Vnanje gorice — 621, šesto mesto Kozarje... Zenska mladinska desetina Gasilskega društva Trnovo pa je zasedla tretje mesto v konkurenci žensk mladink. FRANC CIUHA »NA P0M0C« Gasilsko društvo Notranje gorice — Plešivica je začelo s prekrivanjem strehe ter ostalimi popravili gasilskega doma. Na to akcijo so se člani že dolgo pripravljali, tako da jim je med tem časom že marsikatera kapljica dežja orosila notranjost doma. Vendar temu ni zamere, saj so vsi mislili, da se priprave ne bodo tako dolgo zavlekle. Že spomladi so prosili kmete za les iz gozdov, ki se nahajajo na levem in desnem bregu Ljubljanice. Pri tem niso naleteli na težave, saj je skoraj vsak bližnji kmet, ki ima gozdjodstopil eno ali več smrek. Težave so nastopile pri sečnji, ker je že nastopila vegetacija, zato sečnja ni bila dovoljena. Kaj jim je preostalo drugega kot da po- ln ko je od zadnjega kupa »turšce« ostalo le golo slačje (ličkanje), so na klop v kotu izbe posedli vaški godci in dvignili na noge vse, kar se je moglo vrteti. Včasih so pred plesom po končanem ličkanju potresli tla z orehi in nato pobirali njihove ostanke^ toda v vzdušju, kakršno je ta večer zavladalo v hiši Marije Skvarča, na to marsikdo niti pomislil ni. Ples je sledil plesu, vmes pa vedre in poskočne viže razpoložen ih godcev, ki so ta večer igrali kot še nikoli. Radost in prešernost zbranih ličkarjev je bila povsem upravičena, kajti glavno delo je bilo za njimi. Za njimi pa je bilo tudi vzorno humano dejanje do sočloveka, ki spričo bolezni in osamelosti ni zmogel, kar sta mu naložila življenje in delo. Pa na svidenje prihodnje leto. BRANKO VRHOVEC Marija Skvarča: »Hvaležna sem vsem, ki so se me spomnili.« REORGANIZACIJA LJUBLJANSKIH MLEKARN Družbeni razvoj zahteva tudi od delovnih organizacij, da se organizirajo tako, da bodo prilagojene družbenim tokovom. Razvijati morajo dohodkovne odnose, sposobne pa morajo biti tudi uspešno nastopati na tujem trgu. Ljubljanske mlekarne vsekakor sodijo med tisti del organizacij, ki so se iz majhnega kolektiva razvile v uspešen kombinat, znan tudi izven slovenskih oziroma jugoslovanskih meja. Uspeh je vsekakor v tem, da so se znale uspešno vključevati v socialistični razvoj naše družbe v vsakem času in zato ne stagnirajo, čeravno tudi pretresov in kriznih obdobij ni manjkalo. Tokrat gre za akcijo združevanja v skladu z novo ustavo in z zakonom o združenem delu. V akciji niso prvi,saj že imamo nekaj sestavljenih organizacij, vendar pri njih ne gre le za seštevanje delovnih organizacij, kot je bil to marsikje primer. Ljubljanske mlekarne se reorganizirajo vsebinsko in kakovostno in ne ohranjajo sedanjega stanja. Iz sedanje delovne organizacije nastajajo nove delovne organizacije, ki se bodo združevale v sestavljeno organizacijo. Vsekakor gre za grupiranje interesov in razvoj dohodkovnih odnosov na ravni delovnih organizacij, ki svoje interese in finančno moč navzven združujejo v SOZD. Naslov SOZD še ni dokončan in se bo lahko poljubno oblikoval. K tako nastajajoči SOZD so povabljene organizacije, ki so že sedaj poslovno ali drugače sodelovale z Ljubljanskimi mlekarnami. Pristop zunanjih delovnih organizacij pa še ni dokončno znan, ker je akcija še v teku. Pojavljajo se tudi različni občinsko politični interesi, ki še niso osvojili bistva nove ustave, da se trgovina in industrija povežeta s primarno proizvodnjo preko dohodkovnih odnosov ustreznih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo. V primeru Ljubljanskih mlekarn so dela dobro zastavili. Tako naj bi se mlečna proizvodnja povezala v delovno organizacijo od primarne proizvodnje do industrijske predelave mleka in prodaje. V delovno organizacijo naj bi se združila vsa mesna proizvodnja, od pitanja prašičev, govedi do klavnic in prodaje. Obstoječi del trgovine Ljubljanskih mlekarn naj bi se združil s specializirano organizacijo, ki bi pristopila k SOZD. TOZD Kooperacija naj bi se preimenovala v Kmetijsko zadrugo. Znotraj naj bi nastalo več temeljnih zadružnih organizacij. Po dosedaj znanem predlogu naj bi nastale v viško-rudniški občini dve — ena pa v občini Grosuplje in Moste. čakajo na jesen. In preden se je ta les končno le znašel na kupu pred gasilskim domom, je bilo potrebno še precej potrpljenja. Sedaj sc člani društva zavedajo, da morajo pohiteti, kajti čas — zima jih sili v to. Zato so vsi od predsednika pa tja do najmlajšega člana zavihali rokave in poprijeli za delo. Vse pa se seveda odvija pod znanim geslom »Na pomoč«. MAJDA PRISTAVEC GASILSKA DEJAVNOST V KS KOZARJE Gasilsko društvo v Kozarjah je bilo ustanovljeno v začetku julija 1923. leta. Od ustanovitve do danes so gasilci v Kozarjah v stalni pripravljenosti za primer požara. Njihova dejavnost pa temelji na prostovoljni bazi. Gasilci v svoje delo vključujejo tudi mladino in jo pripravljajo za nadaljnje delo, pri čemer je najbolj prizadeven Jože Čepon, namestnik poveljnika. Gasilci in mladina so se udeleževali občinskih, mestnih in republiških tekmovanj ter za svoje uspehe prejeli številne pismene diplome in pismene ter ustne pohvale. Devetinštirideset podpornih članov ima na gasilskem Vsekakor tako široko kakor tudi vsebinsko zastavljtš reorganizacija zahteva popoln, pristop in delo celottt grupe ter dovolj časa, še zlasti,"ker SOZD postaja jugo! slovanska organizacija, ki povezuje proizvodnjo, povtj zavo in trgovino. V primeru reorganizacij kmetijskih zadrug ozirone TOZD Kooperacije bo vsekakor povedala svoje še jav# razprava. Organizacije, ki naj bi bila last kmetov koope rantov, brez njihovih vprašanj in predlogov in sevedan1 tudi mimo širših družbenih asociacij kot je SZDL, Zt družna zveza, pač ni mogoče reorganizirati. LOJZE ING. HABJAN NI CESTNINE ZA TRAKTORISTE Status tudi tistim, Id poleg delovnega razmerja obdeiijejo zemljo \__________________________________________________J Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v$c občinske skupščine je na svoji zadnji seji sprejel odlol^P' katerem kmetijskim delovnim organizacijam in občaiiof ki imajo status kmeta, ne bo treba plačevati pristojbin®; cestna motorna vozila za kmetijske traktorje in njihrij' priklopnike, če jih uporabljajo le za lastne potrebe. 0*1 registraciji vozila bo moral občan prinesti potrdilo 0 stri tušu kmeta. Status kmeta imajo vsi občani, ki so kmetijsko zdra(' stveno zavarovani. Foleg tega pa imajo ta status tudi tis”' ki osebno obdelujejo kmetijsko zemljišče v kraju, kjef®' vijo in s tem ustvarjajo pomemben dohodek ne glede, fr so obenem tudi zaposleni. NOVA LOVSKA KOČA Lovska družina Horjul je ob 30-letnici obstoja septr®’ bra letos na hribovitem predelu Pečovja nad Zaklani* slovesno odprla novo lovsko kočo. Svečanosti so se pol‘; domačih udeležili tudi predstavniki sedmih sosednih'0* skih družin. Dr. Darko Lavrenčič je ob tej priložnosti sal razvojno pot družine v tridesetih letih in nakazaln> loge in smernice, ki so še pred njo. .. Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim član° društva, ki ga je med drugim prejel tudi narodni hero)1 lovec Rudolf Hribernik-Svarun, nakar je član LD K3f Pišek slovesno odprl novo kočo. Člani lovske družine Horjul so jo zgradili povsem šari prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi, prav tako P3 jo tudi v celoti sami opremili. . f Slavnostni otvoritvi je sledilo še zanimivo tekmovanj* streljanju na glinaste golobe, ki se ga je udeležilo ^ sedem povabljenih lovskih družin ki je — tako kot šari otvoritev nove koče — pritegnilo veliko število ljubil‘;|J‘ narave iz bližnje in daljne okolice. BRANKO VRHOV® (br) V viški občini sc s kmetijstvom ukvafj* 6046 davkoplačevalcev. Občanov, ki se ukvaf jajo izključno samo s kmetijstvom in plačuje)0 tudi kmetijsko zdravstveno zavarovanje pa ie. 1565. »Pa pojdimo plačat davke,« si je rek*^ eden izmed njih in se kar z vozom odpravil n* | sedež občinske skupščine. Svojega konjička, *■ «» vlečeta dve koniski sili ie narkiral na pari0 1 ga vlečeta dve konjski sili, je parkiral na pa-rišču pred kinom Vič. Na občini mora nature0 plačati prispevek za zdravstveno zavarovani* kmetov, prispevek za pokojninsko starostno **' varovanje, davek od katastrskega dohodka n*^ gozdnih površin, davek od vrednosti lesa, dol®" čenega za posek, vodni prispevek, samoprisp** vek za vrtce, sklad solidarnosti... — (Foto: b> Čuk) nov P3 praporu zlati spominski znak, 73 podpornih član' srebrnega. . j.,, Največji uspeh je mladina dosegla pred tremi le'1’ je pionirska desetina dosegla prvo mesto in osvojil8 hodni prapor kot najboljša pionirska desetina moS gasilske zveze. ^ Gasilci se vseskozi tudi strokovno usposabljaj0’ ^ bavili so prenosno motorno brizgalno »Rozenbvver* gasilski kombi IMV 1600. i(. Za mestni odred so morali zagotoviti operativno 0 tino s pripomočki. v|- Člani so pri pridobitvi novih pripomočkov za o0ja|jiP janjc gasilske dejavnosti dobili vso moralno in mat«-podporo prebivalcev svojega terena. Z njihovo po,n ^[i so kupili gasilski avto TAM 2001, sredstva pa 5'* tudi krajevna skupnost in občinska gasilska zveza- , Julija letos se je gasilsko društvo Kozarje pobra ,{ industrijskim gasilskim društvom tovarne e*1 »Duro Salaj« Krško. i® Poleg stalne pripravljenosti za primer P°*arvezfl opravljanje nalog, ki jih nalaga občinska gasilska ■, ter SLO, so letos gasilci omogočili mladini, ki s° (|1 Škufca (Trnovo), mlajše mladinke: Modic, Šušteršič, S Tfm'at*‘nka: Marolt, članice: Accetto. Moški: 4. razred (400m): Senčar (Brez), Cerk (Dobr), ‘hč (Bič), Žitko (Brez)... 5. razred (800m): Maček (P. ’ ’,*“0’8jno (Ig), Tijanič (Trn), Pezdir (Brez)... 6. ra-- . (800m): Lenaršič (Brez), Ropret (Brez), Bizjan (P. ^ ;lnSteblaj (Trn)... 7. razred (1000m): Raušel (Brez), ’ (Bič), Hetrič (Dobr), Jankovec (P. G.), 8. razred ’ p Prebil (Brez). Kolenc (Trn), Podlogar (P. G.), o ajžek (Vič).... mlajši mladinci: Rodek, Zaletelj, Ilar, j (j^e^' m'adinci: Smole, Jerič, člani: Žužek, Falež, Šterk, l e0 ekipami je največ prvih mest zasedla med pionir-de^1 in Pionirji OŠ Brezovica, sledi jim OŠ Polhov Gra-sl- 'n »rnovo. Najboljši so se dobro odrezali tudi v Mur-lidn kier ie ekipa občine Vič-Rudnik zasedla so-oj 0 °smo mesto. Med posamezniki pa sta se najbolje in lfZa U ^’'avan z drugim mestom pri starejših mladincih °lenc med pionirji, kjer je bil peti. SMUČARJI pred novo SEZONO i^arji SKr^ sezona se nagl° približuje 1 hodoprvl, l Priicli z zah,evnejšimi tre ! slej. ■* ,ekmovanja pričakali bolj pripr: Sai temam,?’11'da ^ “Kvarjamo s kadrovsl PriPrav|: , ZJ“ostnega števila vaditeljev in Nekateri obdohie vendar dokaj do |,ako (ia c,? ,n’ova'ci so zelo resno sodelova ^ °ndicijsko dobro pripravljeni S S'h smuča!f1,aVarn' smo souel°vali na vseh ksterih bi *C' ln dosegli nekatere zelo dobi tel.idmL , omcnili predvsem dve prvi in d Da b Ma"'ne Modic. smo |ud| ažie sledili razvoju tekaškega špo lakoizDoln;r‘ e,OS kopih štiri pare smučat c aivečjo v ''? Po^steili način priprav na. ^ihre^ ' .^c m^ade tekmovj ln ^Pottne ' 'l,OV’jc sedaj le še veliko indiv Tudi sam, S,i'. f(>v ip tri dekleta STRAN 7 Izbirna tekmovanja so bila v KS, finalni del pa v osnovni šoli. Najbolje so se po vrstnem redu odrezali med fanti Supanič, Gale in Vintar, med dekleti pa je bila najboljša D. Gale. Čeprav v skromnih pogojih, sta oba turnirja odlično uspela, organizatorjem pa gredo vse pohvale. ŠPORTNE DROBTINICE Ker mladinska ekipa Mokrca ni prišla na tekmo, ki bi jo morala odigrati z Olimpijo, je tekmovalna komisija registrirala dvoboj z 10 : 0 za Ljubljančane. Poleg tega morajo Ižanci Olimpiji plačati 500 dinarjev, tekmovalna komisija pajim je odvzela tudi točko. Draga šola! • Mešana ekipa TKS in ZPM občine Ljubljana Vič-Rudnik v tričlanski postavi s tovarišem Zig-mundom na čelu se je udeležila TRIM orientacij-skega teka v neznano za Zbiljah. Uspeh še ni znan! Gosta megla? • Čeprav sta TRIM kabineta pri TVD Partizan Vič in TVD Partizan Trnovo že dlje časa odprta za vse občane, so športno rekreacijske naprave neizkoriščene. Ponovno vabimo občane na redno rekreacijo pod strokovnim vodstvom. Nogometni klub Mercator išče strelca, ki bi znal iz najugodnejših priložnosti dati nasprotniku gol. V letošnji sezoni so naključja tako redka, da v nasprotnikovi mreži ne obtiči skoraj nobena žoga. Na doslej odigranih 12 tekmah seje to zgodilo le petkrat. Smola! • Na jesenskem občinskem krosu so učenke in učenci osnovne šole Brezovica ponovno dokazali, da so najboljši v tekih med šolami v naši občini. Z novimi športnimi površinami, ki sojih dogradili pred kratkim ob šoli, so se jim pogoji še izboljšali. Upravičeno se še vnaprej lahko nadejamo odličnih rezultatov mladih atletov. • V sredini novembra bo komisija za rekreacijo pri TKS v naši občini organizirala filmski prikaz vseh množičnih smuško tekaških akcij v minulem letu. Vabljeni! KOLESARJEM ŠENI ODZVONILO Čeprav avto danes ni več luksus, saj ga ima že skoraj vsaka družina, pa vendar tudi kolesarjem še ni povsem odzvonilo. Tako jih še vedno iz dneva v dan srečujemo na naših cestah, bodisi v mestu ali izven njega, naklonjene pa so jim tudi številne športno-medicinske ekspertize, ki posebno v zadnjem času zagovarjajo vsestransko koristnost kolesarjenja. Ta dva mlada fanta iz Ižanske ceste v Ljubljani sta si po vzoru koles izpred štirideset in več let omislila imenitno dvokolo in z njim pol za šalo pol zares, prekrižarila skoraj vso Slovenijo. B VRHOVEC POMOČ POSOČJU Delavci v združenem delu»izpolnili dolg do Posočja iz prvega kroga pomoči. Mnogi kmetje, upokojenci in obrtniki, izpolnili solidarnostno obveznost. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je takoj naslednji dan po potresu v mesecu maju 1976 začela akcijo o pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Da bi akcija koordinirano potekala in čimboljše uspela, je občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik ustanovila Koordinacijski odbor za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. V solidarnostno akcijo so se vključile vse družbeno politične organizacije in društva. Koordinacijski odbor se je takoj sestal in začel z akcijo. Že na prvi seji je sprejel več sklepov, med drugim, da se priporoči delavcem v združenem delu, da prispevajo enodnevni zasluek: občani, ki na drug način dosegajo ali imajo dohodek - to so kmetje, upokojenci in obrtniki - pa znesek, ki ustreza deležu delavca v združenem delu. Pravtako je bilo priporočena posameznim delovnim skupnostim in občanom, da dajo na razpolago tudi druge materialne dobrine. Koordinacijski odbor je skupno s političnimi organizacijami v solidarnostno akcijo vseskozi aktivno posegal, spremljal njen potek in uspehe sproti evidentiral Zato ni točna trditev, da je v Ljubljani zmešnjava v evidenci oziroma o zbranih i sredstvih,, vsaj za našo občino taka trditev ni sprejemljiva. Pisci so namreč včasih površni pri oblikovanju podatkov in zato prihaja do dezinformacije v javnosti Naj navedemo nekaj podatkov, ki so bili sproti in postopno oblikovani kot so nastajali ter so razumljivo, ob vsaki spremffmbi drugačni Predvidena obveznost delavcev v združenemdelu iz enodnevnega zaslužka znaša 3.103.826.- din, izzpolnjena obveznost iz tega naslova na dan (po bančnem izpisku) 4/11-1976 pa znaša 3.711.437.25 ali 119,58 %. S tem so delavci v združenem delu svojo solidarnostno dolžnost do prizadetih v Posočju iz prvega kroga pomoči v celoti izpolnili. Vsem, nakaterim temeljnim organizacijam pa se je treba še posebej zahvaliti pri tako hitrem odzivu za pomoč ob potresu prizadetemu prebivalstvu, saj so svoj prispevek takoj ali sorazmerno hitro odvedle na ustrezen račun. Nekatere redke organizacije so svoj humani dolg izpolnile šele pred nekaj dnevi. • Organizacije v krajevnih skupnostih, nekatere bolj druge manj, so zavzeto organizirale zbiranje denarnih sredstev za Posočje pri upokojencih, kmetih in obrtnikih, ki so kljub nekaterim težavam zbrale pomembna denarna sredstva. Svojo solidarnostno obveznost iz prvega kroga pomoči Posočju so v celoti izpolnile ali celo presegle naslednje krajevne skupnosti: Črni vrh, Golo, Kolezija, Milan Česnik, Krim-Rudnik, Turjak, Vrhovci in Želimlje. Javnost je na tem mestu treba informirati, da je pri teh kategorijah določeno število občanov, ki svojega solidarnostnega prispevka za Posočje niso dali; največ abstinence je pri obrtnikih. Tisti, ki svoje obveznosti niso dali, naj to store naknadno; vpisati in vplačati prispevek je mogoče pri vseh krajevnih skupnostih. Koordinacijski ddbor za pomoč Posočju pri občinski konferenci SZDL je ocenil in sklenil, da naj bi občani, ki pridobivajo dohodke z zasebno dejavnostjo in ki imajo dohodke iz minulega dela - to so obrtniki, upokojenci in kmetje — prispevali znesek, Id ustreza enodnevnemu osebnemu dohodku delavca v združenem delu. Enodnevnemu osebnemu dohodku ustreza: - za upokojence enodnevni znesek enomesečne pokojnine, - za kmete najmanj 100.— din, - za obrtnike pavšaliste najmanj 150.- din, za druge obrtnike najmanj 300.- din in 0,3 % od zneska davčne osnove nad 100.000.- din. Od tistih občanov, ki svoje obveznosti do Posočja niso izpolnili po pravkar opisanih merilih, je pričakovati, da bodo to čimprej storili. Na dan 4/11-1976 (po bančnem izpisku) so bila na ustrezne tekoče račune za pomoč po potresu prizadetim v Posočju nakazana naslednja denarna sredstva: - delavci v združenem delu iz enodnevnega osebnega dohodka (prvi krog) 3.711.437.25 din - upokojenci, kmetje in obrtniki v krajevnih skupnostih 591.206.70 din - občinski rezervni sklad 400.000,- din - občinska stanovanjska skupnost 100.000,- din - delavci v združenem delu iz enodnevnega osebnega dohodka (drugi krog) 1.276.751.85 din Skupaj vplačano na dan 4/11-1976 6.079.395.80 din Na poziv socialistične zveze in zveze sindikatov ter še posebej na poziv oziroma priporočilo koordinacijskega odbora za pomoč Posočju pri občinski konferenci SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik, so se delavci v združenem delu pravtako aktivno, kot v prvem krogu, vključili v akcijo drugega kroga, ki prispevajo še enodnevni osebni dohodek neposredno od mesečnega neto osebnega dohodka ali da delajo še 1 prosti dan. Omenjenemu pozivu oziroma priporočilu so se že odzvale mnoge temeljne organizacije združenega dela in druge delovne organizacije. Do 4. novembra 1976 so zadrugi krog pomoči Posočju nakazali naslednji - prikazano skupno po področjih: število organizacij dinarjev - temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije s področja gospodarstva 23 739.788,50 — vzgojni in izobraževalni zavodi ter druge organizacije s področja vzgoje in izobraževanja - instituti in zavodi 22 10 187.807,75 229.611,50 N ŽELIMLJE ZA POSOČJE Občani KS Zelimlja so oktobia posipali gramoz na rekonstruiranem delu ceste Želimlje - Pijava gorica, ki je bila v zelo slabem stanju ter brez izvajalca vzdrževalnih del. Poleg tega so gramoz razsipali tudi na krajevnih cestah. Dohodek za opravljeno delo 105. delovnih ur pa so odvedi na zbirni račun pri RK Rdečega križa za pomoč Posočju. Poleg te delovne akcije pa so v KS zbirali tudi denarne prispevke, kjer so se občani dobro pokazali in zvezili polno solidarnost prizadetim prebivalccem na potresnem območju, ki pomoč v teh težkih trenutkih resnično potrebujejo. Ž.T. V___________________________________________________________________/ - druge delovne skupnosti 8 119.544,10 Skupaj 1-dnevni osebni dohodek delavcev v združenem delu za drugi krog skupaj 63 1,276.751,85 Upravičeno je pričakovati, da se bodo še preostale temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti v nakjrajšem času odločile, da prispevajo enodnevni osebni dohodek s tem, da dajo ustrezen znesek od neto osebnih dohodkov ali da en dan dodatno delajo in tako izpolnijo svoj drugi solidarnostni dolg do prizadetega prebivalstva v Posočju. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter občani, so za prebivalstvo v Posočju, ki je bilo s potresom prizadeto, prispevali še druge materialne dobrine. Tako je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik zbrano in na prizadeto območje odpremijeno: - 15 počitniških hiSc, - 100 šotorov, - 865 odej, - 97 postelj, - 22 žimnic in še nekaj drugega materiala, nekatere organizacije združenega dela so dale na razpolago gradbeni material. IVAN LOVŠE PRIREDITVE NA BARJU Na Barju so v soboto odprli razstavo lovskih trofej, kjer so razstavili nagačene živali, rogovje, pa eksotične ptice - divje, zunanje ter notranje kot npr. kanarčke, papike, seveda najrazličnejših barv ter akvarske ribice. Razstavo so pripravili: lovska družina Tomišelj, člani ortinološkega društva in pionirska odreda osnovne šole Barje in Oskarja Kovačiča. Zanjo so izbrali motto „Narava-zdravje-lepota, s katerim so nam, predvsem lovci, hoteli sporočiti, da je lovstvo predvsem gojitvena dejavnost, torej skrb za živali, njihove mladiče, hranjenje le-teh. Zvečer je v dvorani barjanskega zadružnega doma gostovala amaterska igralska družina iz Polhovega Gradca s komedijo Srečka. To je prva prireditev v letošnji sezoni in je hkrati tudi začetek letošnjega kulturnega življenja na Barju. Sledil bo koncert večih pevskih zborov, ki bo 20. novembra. n. S. OBČANI IMAJO BESEDO ŠE BESEDA 0 VEČNI POTI IN ŽIVALSKEM VRTU Z velikim veseljem sem v Naši komuni prebrala članek o nameravanem asfaltiranju Večne poti. Ta namen kot viška občanka v svojem imenu in v imenu številnih znancev in prijateljev iz centra mesta ali iz bolj oddaljenih občin toplo pozdravljam. Cesta naj bi bila dovolj široka, primerna za nenevarna srečanja. Ce dovolite, naj kot Rožnodolčanka, ki promet po Večni poti vsak dan opazujem, dodajam še dodatni predlog. Večna pot je namreč vse lepe dneve naravnost množično sprehajališče. Največkrat je namen teh sprehodov obisk Živalskega vrta. Zato predlagam, naj bi se od Večne poti po klančku do Glince in ob Glinci speljala dovolj široka, jasno označena in primerno zglajena pešpot, ki bi vodila do Živalskega vrta ali pa celo naprej. Tudi ta pot naj bi bila dvotirna - ena za pešce, matere z vozički itd., druga tirnica pa za kolesarje (in morebitne mopediste). Tako bo ta lepi sprehod do živalskega vrta še bolj dosegljiv za bližnje in bolj oddaljene Ljubljančane. Ce pa bo ob Živalskem vrtu res velik parkirni prostor, primeren za avtobus, bo pa živalski vrt sploh čudovit izletniški cilj mnogih šolskih in izvenšolskih skupin iz vse Slovenije. In še beseda, dve o živalskem vrtu samem. Sedaj izvajajo anketo in k tej anketi bi dodala naslednje stvari. Zaželene bi bUe še nove ekstravagantne živali, kot so: žirafa, kenguru, zebra, beli medved. Morda bi bilo pametno, ko bi v posebnem kotu imeli tudi zbranih vsaj nekaj najpomembnejših domačih živali. Danes se dogaja, da mestni otrok v šoli na vprašanje učiteljice ne ve, koliko nog ima n.pr. kura. Odgovor je navadno štiri. Torej morda kure, občasno piščančki, petelini, domači zajčki, ki jih imajo otroci tako radi in jih iz pravljic tudi kakšna krava, konjiček ne bi bil odveč. Lahko bi bilo celo nekaj p onijev, na katerih bi otroci lahko ob strokovni pomoči jahali. Konjiček pa bi s kakšnim kolesjem lahko otroke vozil po naprej pripravljeni trasi. Pozimi bi bile rtamesto kolesja zelo privlačne sani s folklorno vprego. Taka vožnja bi bila za otroke in morda tudi za marsikaterega odraslega - veliko doživetje. Hkrati pa bi to bil dodatni zaslužek za živalski vrl Poleg tega je nujno potrebna restavracija z okrepčili, torej s pijačo in tudi s hrano, kajti obstoječi več kot skromni bife že zdavnaj več ne ustreza. Prostora za vse te stvari je ob vznožju Rožnika dovolj in z malo dobre volje in seveda s primerno podporo bi vse to bilo izvedljivo. Tako bo Ljubljana s svojim Živalskim vrtom veliko pridobila in se bo lahko ponašala z njim. VIŠKA OBČANKA OVINEK. KI OPOZARJA Cestni odsek medžaklancem in Podolnico že nekaj časa povzroča voznikom, ki vozijo iz Horjula proti Ljubljani nemalo težav in preglavic. Temu je kriv predvsem nepregleden ovinek pri Heronu v dolnjem delu Zaklanca, kjer se tik ob cesti dviga dvoje gospodarskih poslopij, ki vsako zase zakrivata vozniku pregled nad cesto. Pri tem je nadvse zanimiva označba tega ovinka, saj prometna znaka, ki stojita na zgornjem in spodnjem delu ceste pri Heronu kažeta ravno obratno smer ovinka: medtem ko spodnji prometni znak nakazuje zavoj v desno (v resnici cesta zavije na levo), zgornji kaže obrat v desno pa čeprav cesta tu dejansko zavije v levo. Pod:.evi takšna prometna signalizacija seveda ne pride toliko do izraza, saj uvideven in previden voznik lahko kaj hitro ugotovila kakšen ovinek gre, ponoči pa je ta lahko tudi usodna. To je med drugim skusil že prenekateri voznik, ki je nič hudega sluteč zapeljal na močvirnato senožet pod domačijo, pred leti pa so Heronovi dobili tudi nenadejan „obisk“ avtobusa, polnega potnikov, ki je pripeljal iz Horjula in ga je zaneslo naravnost v domačijo. Vendar pa se je tedaj k sreči končalo brez hujših posledic. Nedvomno: prej ko slej bo treba postaviti na tem ogroženem mestu primernejše prometne znake, napak pa tudi ne bi bilo, ko bi tu namestili tudi ogledalo ali ovinek po možnosti celo nekoliko ublažili Ni DOKLEJ ŠE? Na Dolenjski cesti lahko opažaš vsakodnevno velike tovornjake (s turško, bolgarsko, madžarsko, in francosko registracijo), ki prevažajo težke tovore, velikokrat celo s prikolicami. Cesta je ponoči zelo slabo razsvetljena. Pešci S° v še toliko večji življenjski nevarnosti, saj je na cesti le makedamski pločnik, ki je ponekod izredno ozek. Nekako sto m pred črpalkama, blizu nov egi izogibališča teče pod cesto potoček, most čezenj pa je nezavarovan t>reZ ograje. Kaj se lahko pripeti pešcu, ki te ceste ne pozna? O tem ni potrebno veliko razglabljati. Čudno pa je, da odgovorni za komunalne zadeve, ki s®* gotovo tod mimo, tega še niso opazili? STANKO SKOCl" ČUVAJTE NAŠE OKOLJE Večkrat beremo o negi narave, o čistoči naših domov njihovi okolici,Pf tudi o pogostih divjih smetiščih, ki pa jih ni malo. Ko sem se pred kratkim peljal z vlakom v Novo mesto sem opazil, ^ preurejajo želežniško postajo Ljubljana-Rakovnik. Danes je postaja P1?' lepa. Kakšen pa je dohod do postaje. Lahko bi ga bolje uredili ali posodobi cesto do postaje in skladišča. Ta je slabo oskrbovana in je makedamska. ni dolga, niti pol kilometra, je res ne bi bilo moč urediti ali asfaltirati? Če j? postaja napravila svoje kakor ureditev sanitarij, perona in notranj® prostorov, bi lahko tudi komunalno podjetje občine poskrbelo za b°ljs dovoz do postaje mar ne? Še nekaj: Cesta, ki vodi prav do želežniških skladišč je še poseb*. zanemarjena. Pod kostanji je večkrat blato, jame in jamice, ki so ob dežeVP polne mlak in blata, da ga pešec, ki tja zaidem komaj prehodi! Ce že ni n10 tega posodobiti ali asfaltirati, bi vsaj vozili dovolj gramoza in peska, ® jame in mlakuže, ki še bolj kvarijo zunanji videz prenovljene postaje. .„ S. SKOC1K DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBLJANA VIČ-RUDNIK OBVEŠČA Društvo upokojencev Ljubljana-Vič je imelo dne 4. decembi3 1975 svoj „ Ustanovni občni zbor“. To nalogo nam je narekoval nova uredba, ki določa reorganizacijo društev v samostojna pravna telesa. Imamo tudi nova pravila, ki so bila odobrena s strani SZDL, po katerih moramo poslovati v bodoče. Tudi ostala DU v občini Vič so morala opraviti te zbore. Ta društva so: DU Rudnik, DU Brezovica, DU Dobrova, DU Notranje gorice, DU Ig, DU Preserje, DD Velike Lašče in DU Škofljica. Do izvedbe teh zborov so se ta društva imenovala podružnice DL-Po zborih pa so postala samostojna pravna telesa. Vsako društvo jc registrirano in vpisano v občinski register društev pri skupščini mesta Ljubljana, oddelek za notranje zadeve. Potrebno dokumentacij0 mora vsako društvo hraniti v svojih arhivih. Na občnem zboru 4. 12. 1976, Id so sega udeležili tudi zastopnik imenovanih društev je bila na dnevnem redu točka o ustanovitvi občinske zveze društev upokojencev Ljubljana-Vič-Rudnik. P® krajšem razgovoru in obrazložitvi o tej točki so bili vsi delegati mnenja, da naj se ustanovi predlagana zveza. Društvo Ljubljana-Vič-Rudnik je takoj začelo priprave za ustanovitev zvez«; Pripravilo je potrebno dokumentacijo in organiziralo ustanovni občni zbor zveze, ki je bil dne 25. 3.1976. Zveza je prav tako, kot društva registrirana pri pristojnem organu. Naloge zveze so določene s posebnimi pravili, * po katerih ^ posluje, in skrbi za povezavo med društvi napram Republiški zvezi in zvezi DU mesta Ljubljane. Društvo, kakor zveza imamo tesne stike in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, tako zOKSZDL, KS Milan Cesnik, občinsko sindikalno organizacijo in drugim. V vseh teh organizacijah imamo svoje delegate. Zveza je imela že £*va sestanka. Na drugem sestanku ki je bil dne 26. oktobra sm° v sodelovanju z OK SZDL, in delegati vseh društev, obravnavah program Samoprispevki II. Sekrater OK SZDL je izčrpno in obrazložil pomen samoprispevka II., kako je koristen za nas vse občane. Objavil je realizacij0 Samoprispevka H., ki poteče konec leta in kaj je v programu za nov° obdobje petih let. Rezultati so na dlani: novi vrtci, nove šole, so že dograjeni. In kaj je v načrtu v prihodnjih petih letih’ Predvidenih je 52 objektov - in samo na občino Vič pride i^ objektov, med njimi jc tudi novi dom za upokojence v Kolezijl ’se to bomo imeli iz tega samoprispevka, zato je nujno, da se te8* zavedamo in da gremo na dan volitev vsi na volišče, da izpričan1 svojo zavest in solidarnost za to humano akcijo. Volijo naj tudi tist*> ki zaradi nizke pokojnine ne pridejo v poštev za plačilo teg* samoprispevka. Osnovna dejavnost društva je pomagati pravno jh materialno članom, jim nuditi razvedrilo in gmotno pomoč * sredstev, ki si jih sami ustvarimo in z vašo pomočjo, zato drag upokojenci,pristopajte v naše društvo in pomagali boste sami sebi' num, Obveščamo Vas, da s pristopom v društvo lahko postanete to član vzajemne samopomoči, ki je za nas ostarele ljudi še kako vazn in potrebna. . In nazadnje si dovolimo opozoriti vse člane, ki so v zaostanku članarino in prispevkom za samopomoč, da to obveznost nujn poravnajo čimprej, kajti tudi mi imamo svoje obveznosti, ki moramo urediti do konca leta. TONE CIUHA \ BRANKO VRHOVEC V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK O V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK O V ODLOČAMO O NAŠI PRIHODNOSTI, ZATO BOMO GLASOVALI ZA! ^°nien Končan Hilda Obračunč Stanislav Ciglerič Pred referendumom za samoprispevek II. v Ljubljani smo občane naše . ?e Povprašali, kaj menijo o samoprispevku in referendumu, kakšen je njihov odnos do minulega samoprispevka ipd. u«otovilj smo, da v občini Vič-Rudnik ne bo skoraj nikogir, ki bi bil p,otj solidarnosti, proti novemu samoprispevku in proti gradnji številnih fktov, kijih lahko zgradimo le na ta način. Ljudje se že zavedajo, da je samoprispevek nova, višja oblika nanciranja potrebnih dejavnosti, ki nadomešča zastareli davčni sistem. 4,0 so za samoprispevek. DOMEN KONČAN, mizar iz Horjula, dobitnik Severjeve nagrade kot jj tenki gledališčnik. „Tisti časi, ko smo vsi pričakovali različne ota d je in vse mogoče denarce iz najrazličnejših sredstev, največkrat pa tni ?avne8a Proračuna oziroma neposredno od vlade ali federacije, so tni. Danes se že večina zaveda dejstva, da bomo imeli le to, kar bomo ima1- naredili’ 1(31 si bomo sami zgradili, saj država ni nekakšen vaginami dobrotnik z neusahljivo vrečo denarja, ki naj bi ga dobila kdo nov ^ lc°d' Viasih se nam zdi težko plačati vse, je pa nujno. Mi imamo 0 šolo in tudi drugim privoščimo tako ugodne pogoje." ProbiLDA OBRaCUNC, upokojenka: „Samoprispevek bo reševal vrsto lemov, ne dvomim, da ne bi bil prav tako uspešen kot prvi. In če bo da 'h6111 Vcdno ^nj- Vnuk je komaj dobil prostorov v VZ in zavedam sc, veliko ostane zunaj. Vsi pa potrebujejo varstvo. Ne samo zaradi družb 1 S° star^ zaposleni, temveč tudi zato, ker se tako navadijo na druž' Sa t6 vrtec tudi vzgojna ustanova, ne pomeni le vantva. Mlade ^ me imajo zaradi pomanjkanja VVZ številne probleme. Tudi domovi tat® so nujno potrebni, vendar pa morajo urediti določeno udobje." •10b!iw,1SLAV GGLERlC, pomočnik komandirja postaje milice Vič: nuJekti> ta jih bomo zgradili z denarjem iz drugega samoprispevka so en 0 P°trebni. Zato v izid glasovanja sploh ne dvomim. Vsak ima vsaj dvJjz°k'ernl ki bo s tem rešen in zato bomo vsi za. Potrebujemo več vantvmCnSlCi Vrtec’ sat Petina staršev dela v dveh izmenah, medtem ko je Varstv° Z Vad*ne urejeno le dopoldne. Ce bo več vrtcev, bo moč urediti n®delt m1 °*3 s°t>otah, saj imamo nekateri službo ne glede na sobote ali za, )e' M'slim, da z glasovanjem sploh ne bo težav, saj so ljudje odločno vse tak^ KOVAČIČ, v Tobačni tovarni v Ljubljani: „Ce bodo narcjen° Kot so v času prvega samoprispevka in če bo res vse tako lahko kri* -*e stavljeno, potem sploh ne morem misliti, da bi bil I'*Iham dr.proti samoprispevku. Rada bo dala tisti denar, pa čeprav v Bod osebnega dohodka. Imam otroka in verjetno bo družina Misijni° ,jn0L ^ veči3 tako da bom tudi sama potrebovala varstvo, bo z ’ a “O večina zaftako pravijo tudi moje sodelavke. Samoprispevek Podnr,. gradnje domov za ostarele naletel nedvomno tudi na široko P°ro ostarelih in starejših ljudi." ■.Mladf1^ ^MEK, dijak srednješolskega centra za blagovni promet: P°dpiram ° Z a*cc'-*° dobro seznanjeni, kar je izredno pomembno. 0tr°lt vrJ ^ V ce'ot'’ to pa je lahko odločilnega pomena, saj ima vsak Preskrbijen^,, s,ar^e> P3 tudi starši ga imajo radi čim bolje i?Sn° kM,n6a' k° na našem področju samoprispevek uspel, je več ko Odprle o! k obremenjenosti delovnih ljudi z različnimi dajatvami, ga oodo mlade družine pa tudi starejši, zanimiv je za vse." zajeti vsi otroci,-saj je VVZ otroku praktično drugi dom, ne pa le nekakšna ..garaža", kjer zaposleni'starši otroka pustijo. Zato so novi objekti potrebni. Zavedati se moramo, da skoraj polovico žena dela in da vrtci ne krijejo vseh potreb. Tudi ostarelim je treba zagotoviti sodobno starost. Življenjska doba se podaljšuje in ni malo takih, ki ostanejo sami in mora družba za njih poskrbeti. Nuditi jim je treba prijetno življenje tudi na stara leta. Da so zdravstvene zmogljivosti premajhnega je tudi jasno vsakomur.saj ne more opraviti vsega dela, ki bi ga moral." IVAN DOLINAR, rezbar z Dobrove: „Ideja s samoprispevki mi je bila že nekdaj všeč in se mi zdi pravilna. Sicer pa kar poglejte koliko vrtcev manjka. Delavcev je veliko in kam naj dajo svoje otroke? Pri nas na Dobrovi, kjer imamo novo šolo in urejeno varstvo — sploh ne bo nobenih težav z glasovanjem, saj se ljudje še živo spominjajo, kako hudo je bilo prej. Idejo za gradnjo domov za ostarele pa je sploh odlična. Tako bo poskrbljeno tudi za tiste, ki nimajo otrok in pomoči na stara leta. Spomnim se, da so starejši včasih, ko so onemogli, hodili po vasi, vsak dan so jedli v drugi hiši in ko so bili enkrat skozi vas, so začeli spet pri prvem. V naši družbi pa morajo imeti ostareli drugačno jesen življenja." ZDENKA SIMČIČ, uslužbenka: ,,Mislim, da ga ne bo človeka, ki bi glasoval proti. Pri samoprispevku gre tudi v samoupravnem smislu za novo kvaliteto, ko se občani sami na osnovi programov odločamo, za kaj bomo dali denar in to ne opravlja več država po svojih kriterijih, ki niso vedno enaki potrebam in željam ljudi samih. Da je program predlaganih gradenj nujno potrebno uresničiti,pa je jasno." Vera Gruden Stane Kirn Draga Podboršek Ivan Dolinar Zdenka Simčič France Rožanec FRANCE ROŽANEC, ravnatelj Zavoda za slepo in slabovidno mladino: ..Samoprispevek je nujen. Brez njega ne moremo zadovoljiti naše velike potrebe, ki jih imajo tako otroci kot starejši. Če smo v ustavi sprejeli načelo solidarnosti,je prav, da uveljavimo tudi v tako konkretni obliki kot je samoprispevek. Že prvi samoprispevek je pokazal,kaj lahko naredimo z relativno majhnim osebnim žrtvovanjem. V našem zavodu, ki zaposl uje pretežno pedagoge, so vsi z velikim razumevanjem sprejeli in podprli akcijo, tako prvega kot tudi novega samoprispevka. Osebno pa čutim, da so težave, ko govorimo o samoprispevku za ožje področje kot je naše, kjer otroci že 10 let zaman čakajo prepotrebno telovadnico poleg nove šole." VERA GRUDEN, prodajalka: „Vrtcev je premalo in domov za ostarele. O tem se ni treba veliko pogovarjati. Glasovala bom za in tudi moje kolegice, kot vem. Od sodelavk sli5m številne pritožbe zaradi težav, ki jih imajo z varstvom in mislim, da si moramo solidarnostno pomagati. Sicer od celotnega programa trenutno ne pottebujem nič, pa tudi na Vrhniki stanujem, vendar bom kljub temu glasovala za in plačevala v delovni organizaciji samoprispevek, saj se mi zdi nujno potreben. Ljudje moramo biti solidarni." STANE KIRN ml., zasebni gostilničar v Podpeči: „Takšne akcije je treba pozdraviti in mislim, da jih bo pozdravil vsak napreden občan. Vsakomur je razumljivo, da izpolnitev takšnega programa pomeni znaten napredek. Pri nas bomo dobili vrtec, saj so potrebe zelo velike in zato tudi pri nas zelo pozdravljajo to akcijo. V vsakem primeru lahko trdim zase in za svoje prijatelje, da bomo glasovali za. Vidim namreč pri prijateljih težave, ki jih imajo z varstvom in kot si sicer pomagamo, mislim, da jim moramo pomagati tudi na širši osnovi, pa tudi vsem drugim s tem, da glasujem za. Tudi sam bom v prihodnosti potreboval VVZ, če bom imel otroke. Takšne akcije so družbeno nujno potrebne in jih je treba podpreti vsestransko, ne le pozdravljati, temveč tudi delati." DRAGA PODBORŠEK, uslužbenka iz Horjula: „Imam otroka in bom jasno za. Sedaj morava vstajati s sinom ob petih zjutraj, da ga peljem v Ljubljano v varstvo in če bo več vrtcev, bo to odpadlo. Kdo bi bil potem proti? Samoprispevek bom podprla s svojim glasom, pa glasovala bi še za dva samoprispevka, če sta za takšne stvari, kot je ta. Za takšno ni škoda denarja. Če ne bomo sami gradili, ne bomo prišli nikamor. Računamo, da bodo vsi solidarni. Na delovnem mestu slišim, da so vsi za. Ljudje vidijo upravičenost razpisa samoprispevka in zato ni slišati negodovanj, še posebejtker vidijo,kaj vse smo zgradili s prvim samoprispevkom." DR. BORIS JAGODIČ, zdravnik: „Na samoprispevek gledam zaradi mojega poklica seveda, predvsem z zdravstvene perspektive. Otroško varstvo in potrebe so jasne in je novi samoprispevek le nadaljevanje prvega. Novost je vključitev zdravstva. Na Viču moramo povečati zmogljivosti, to pa se zgodilo v okviru tega programa. Škoda je le, da nismo vključili še Trnovo in Kozarje, kjer bodo nova velika naselja in bi to sedaj lahko naenkrat razrešili. Zdravstvenega doma na Viču ni moč kaj dosti razširiti, saj ni prostora. Ker so ljudje, kar zadeva zdravje, jasno zelo občutljivi, mislim, da bodo to akcijo povsem podprli. Seveda jo bomo podprli tudi vsi zaposleni v zdravstvu in se lahko odločali za samoprispevek II." BLAŽENKA ZIGMUND, učiteljica iz Polhovega Gradca: „Kaj naj rečem o samoprispevku? Že poklic pove, da bom glasovala zanj, saj se zavedam, da so novi objekti nujno potrebni Ob vseh gradnjah pa se mi zastavlja kot vprašanje problem kadra za vse nove vrtce, šole in drugo. Od kod bomo dobili - potreben kader? Treba ga je vzgajati že sedaj in tudi poskrbeti, da ne bo bežal iz prosvete, kot to sedaj prevečkrat dogaja. Nekatere stvari je treba zato v prosveti urediti. Vse, kar je predlagano za gradnjo iz samoprispevka, je potrebno in želim, da bi vsi prišli do pogojev, kot jh imamo sedaj v Polhovem Gradcu, odkar imamo novo šolo." ALOJZ RUPNIK, uslužbenec na črpalki Petrola: ..Celotna akcija s samoprispevki ni le nujna in potrebna, pa tudi ne le solidarna. V sebi ima ^Bdamosti v h R’ Patronaina sestra: „Samoprispevek je element kovanja ta-Seh na^b občanov. Povsem sem prepričana v uspeh nadvse LJ™*™ 3e vedno veUk odstotek otrok, ki niso zajeti v stno m pomembno otroško varstvo. V VVZ bi morali biti m A« Andrej Čižmek Aljeta Košir REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK II - RAZPISAN Na 14. skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik so delegati soglasno sprejeli predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vič-Rudnik. Po predlogu programa bodo v viški občini zgradili v naslednjih petih letih 13 objektov za potrebe otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstva in domov za upokojence v skupni vrednosti 294,544.000 din. L B. OBČANI! NA DAN REFERENDUMA IZOBESIMO ZASTAVE! OKRASIMO GLASOVALNA MESTA! tudi dimenzije humanosti. Zato mislim, daje samoprispevek tudi deležen takšne nesporne podpore, kot jo uživa med ljudmi. Če bomo plačevali samoprispevek, bo šlo vse hitreje. Otroci se mučijo v slabih prostorih in tega res ne smemo dopustiti. Zato bodo glasovali vsi tisti, ki bi radi bili v zdravstvenem domu hitro na vrsti, ki bi radi imeli otroka v vrtcu in tisti, ki ne želijo, da jih tlači mora, kaj bo z njimi, ko bodo stari, če slučajno ne bodo imeli nikogar več." MILOVAN DIMITRIC Dr. Boris Jagodič Blaženka Zigmund Alojz Rupnik V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK • V V SAMOPRISPEVEK Samoprispevek je oblika, s pomočjo katere hitreje rešujemo naše najbolj žgoče potrebe in probleme. Samoprispevek je oblika, s katero moramo računati tudi zategadelj, ker smo na področjih družbenih dejavnosti porabo zavestno omejili. Samoprispevek pa pomeni tudi utrjevanje osnovne ustavne in zakonske intence, da delovni človek postaja neposredni urejevalec življenja in pogojev svojega dela. Referendum Z referendumom občani in delovni ljudje neposredno odločajo v družbenopolitičnih skupnostih o posameznih vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih o zadevah, ki jih urejajo v teh skupnostih, v OZD pa o posameznih zadevah upravljanja v teh organizacijah (- iz zakona o referendumu). Pravico glasovanja na referendumu v DPS in KS imajo občani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum, v SIS delovni ljudje, ki so združeni v tej skupnosti, v OZD pa delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja v OZD. Če je referendum v DPS ali KS razpisan za uvedbo prispevka občanov za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine DPS in še niso vpisani v splošni volilni imenik. Na referendumu 21. novembra bodo glasovali vsi tisti prebivalci, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani in bodo do tega datuma dopolnili 18 let, pa tudi tisti, ki še niso stari 18 let,a so že redno zaposleni v združenem delu. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je na celotnem območju na katerem je bil referendum razpisan, zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po 7. členu zakona. Kdo bo oproščen plačevanja? Ljubljančani naj bi z novim samoprispevkom združevali sredstva v višini 1,5 odstotka od čistega osebnega dohodka. Tako bi v petih letih (od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981) zbrali 879 milijonov din, kar pomeni dve tretjini vrednosti skupnega programa. Preostali del bi združile interesne skupnosti s področij, ki so zajeta v programu bodočega samoprispevka in družbenopolitične skupnosti. Občani z nižjimi osebnimi dohodki naj bi bili oproščeni - enako kot doslej - plačevanja samoprispevka. Plačevali naj ga ne bi vsi tisti Ljubljančani, ki ne zaslužijo več kot 2.000 din mesečno, oziroma tisti, pri katerih osebni dohodek na družinskega člana ne presega 900 dinarjev. Takšen predlog so potrdile vse občinske skupščine in skupščina mesta Ljubljana. Višino cenzusa je predlagal mestni sindikalni svet, glede na porast življenjskih stroškov pa bo vsako leto zviševan. Zavezancem za samoprispevek naj bi se prispevani znesek obračunal kot odbitna postavka pri odmeri davka na osebni dohodek, plačevali pa ga ne bi tudi ne tisti občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če njihov letni katastrski dohodek ne presega več kot 2.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir življenja. Kdo bo plačeval? 1. ) Delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov. 2. ) Upokojeni občani od neto pokojnin 3. ) Delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti 4. ) Delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke. Skrb za ostarele Leta 1974 je bilo v Ljubljani 27.379 občanov starih nad 60 let, kar govori o utemeljenosti potreb po večjih zmogljivostih domov za starejše občane. Obstoječi ljubljanski splošni socialni zavodi-domovi starejših občanov razpolagajo trenutno s približno 800 ležišči, junija 1976 pa je bivalo iz ljubljanskih občin v splošnih socialnih zavodih po vsej Sloveniji preko 800 občanov, prebivalcev Ljubljane. Tako bomo poleg dveh domov, ki sta že v gradnji, v Šiški in za Bežigradom iz samoprispevka sofinancirali še domova na Viču in v Mostah. Z izgradnjo vseh štirih zavodov-domov za starejše občane pa bo Ljubljana pridobila do leta 198 L kar 840 novih mest in s tem toliko več možnosti za urejanje problematike varstva starejših občanov. Od skupne investicijske vrednosti 307.500.000 bomo s samoprispevkom zagotovili 80.000.000 din ali 26 odstotkov potrebnih sredstev, 49,2 odstotka bo prispevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in 24,8 odstotka stanovanjske skupnosti s področja mesta Ljubljana. Ne zanemarimo zdravja V Ljubljani je danes skoraj 370.000 zavarovanih oseb, tako da so zdravstveni domovi postali že domala ozko nepropustno grlo, ki ovira nadaljnji razvoj. Občina Center denimo sploh nima svojega zdravstvenega doma, delo v adaptiranih in zasilnih prostorih pa, kot vemo, ne zagotavlja trajnejšega uspeha. Iz mnogih podatkov lahko razberemo, da je glede na porast števila novih naselij prihajalo tudi do porasta števila pregledov in sicer predvsem v občinah Šiška, Moste, Vič in Bežigrad. Eden od možnih in trenutno edinih izhodov je izgradnja nekaterih objektov s sredstvi drugega samoprispevka. Gre predvsem za prizidek zdravstvenega doma v Šiški, za katerega so že izdelali vse gradbene načrte in uredili lokacijsko dokumentacijo. Nadalje gre za gradnjo novega doma v občini Center, ki bo služil osnovnemu zdravstvenemu varstvu v tej občini in nudil medicinsko specialistično varstvo ipd. V zdravstvenem domu v Mostah naj bi zgradili prepotrebne dispanzerje in s tem omogočili razširitev službe medicine dela, za varstvo borcev in druge dejavnosti. Na Viču bi v zdravstvenem domu dogradili dispanzerje, predvsem otroškega in razširili splošne ambulante in ambulante za člane ZB ter ambulanto medicine dela. V občini Bežigrad pa bi zgradili prepotrebno zdravstveno postajo Črnuče, Id deluje trenutno v sila neustreznih pogojih. Kako bi gradili? V občini Vič-Rudnik bomo iz sredstev samoprispevka zgradili osnovne šole Krim-Rudnik, Preserje in Škofljica, prizidka k OŠ Vel. Lašče in Ig, VVZ Krim-Rudnik, Milan Cesnik, Rožna dolina. Trnovo, Vnanje gorice in Kozarje, L fazo zdravstvenega doma Vič (otroški oddelek) in dom za starejše občane na Koleziji. V letu 1977 bi pričeli graditi samostojno OŠ Krim-Rudnik v KS Rudnik s 16 učilnicami, telovadnico, kuhinjo in zakloniščem. Lokacija je zagotovljena s podrobnim urbanističnim redom, možna je delna ponovitev projekta iz samoprispevka I, investicijska vrednost po prvi oceni pa znaša 36 milijonov 844.000 din. V istem letu bi pričeli graditi VVZ Vnanje gorice za 100 otrok in zaklonišče. Tudi tu je lokacija zagotovljena, možna pa je prav tako ponovitev (delna) projekta iz samoprispevka I. Ocena investicijske vrednosti je 101.950.000 din. Leta 1978 bi pričeli v naši občini graditi samostojno osnovno šolo Preserje v KS Podpeč z 12 učilnicami, telovadnico in kuhinjo ter zaklonišče, lokacija je zagotovljena, uporabljen pa bo tipski projekt iz prvega samoprispevka. Ocena investicijske vrednosti znaša 27.530.000 din. VVZ Kozarjev KS Kozarje bo grajen za 100 otrok, imel pa bo tudi zaklonišče. Lokacija je zagotovljena na terenu KS, možna bo delna ponovitev projekta, ocena investicijske vrednosti pa je 12.300.000 din. V letu 1978 bo pričeta L faza povečanja zdravstvenega doma Vič, ki ima že tudi zagotovljeno lokacijo, investicijska vrednost po oceni pa je 25.000.000 din. V istem letu bo šel v gradnjo tudi . že dom upokojencev z 200 ležišči v KS Kolezija, vrednost gradnje po oceni pa bo 70.000.000 din. V letu 1979 bo šla v gradnjo samostojna osnovna šola Škofljica v istoimenski KS z 12 učilnicami, kuhinjo, telovadnico in zakloniščem, glede lokacije bo treba še razrešili vprašanje avtocestnih rezervatov, grajena pa bo na osnovi ponovitve tipskega projekta iz prvega samoprispevka. Ocena vrednosti je 27.530.000 din. VVZ Rožna dolina v KS Rožna dolina in Vič bo grajen za 120 otrok, imel pa bo tudi zaklonišče, lokacija bo v KS Rožna dolina, možna je ponovetev projekta iz I. samoprispevka, ocena investicijske vrednosti pa je 13.080.000 din. Leta 1980 bo šel v gradnjo vrtec Milan Česnik v istoimenski krajevni skupnosti, ki bo lahko po dograditvi sprejel 80 otrok, imel pa bo, tako kot to terja zakon seveda tudi zaklonišče. Možna bo delna ponovitev tipskega projekta, ocena investicijske vrednosti pa je 9.160.000 din. VVZ Trnovo v KS Trnovo, ki bo šel v gradnjo istega leta, bo grajen za 140 otrok, imel bo tudi zaklonišče, lokacija je zagotovljena. Tudi v tem primeru pa je možna delna ponovitev projekta. Vrednost investicije po oceni znaša 15 milijonov 310.000 din. V zadnjem letu samoprispevka - leta 1981 - bo šel na Viču v gradnjo prizidek k osnovni šoli Velike Lašče v isti KS - telovadnica in zaklonišče. Lokacija je zagotodjena ob obstoječi šoli, ponovljen bo tipski projekt telovadnice, ocena vrednosti pa je 14.700.000 din. Istočasno bo šla v gradnjo tudi telovadnica k OŠ Ig v KS Ig in zaklonišče. Lokacija je tudi tu zagotovljena ob obstoječi šoli, ponovljen bo tipski projekt telovadnice, ocena vrednosti pa je enaka kot pri prejšnji telovadnici v KS Velike Lašče. In ob koncu - leta 1981 gre v gradnjo tudi VVZ Krim-Rudnik za 160 otrok z zakloniščem, lokacija je ob OŠ Krim-Rudnik, ponovljen bo projekt iz L samoprispevka, ocena vrednosti pa je 17.440.000 din. V OSNOVNI ŠOLI OSKAR KOVAČIČ STEREO POSLUŠANJE »M0T0RK« IN TOVORNJAKOV Že leta 1963, ko je bila šola zgrajena, so imeli eno in pol izmenski pouk. „Danes pride v prvi izmeni 0,9 kvadratnega metra, v drugi pa 1,1 kv. metra uporabne površine na učenca," nam je med razgovorom zaupal ravnatelj osnovne šole Oskar Kovačič Ludvik Pleteršek, ki drugo leto vodi šolski kolektiv. Lokacija šole je popolnoma neprimerna. Stisnjena je namreč med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico. Učenci lahko ..uživajo v stereo poslušanju" na eni strani hrumenja težkih tovornjakov na drugi pa sopihanja parnih lokomotiv in ropota dolenjskih „motork“. Z odprtjem novega Karlovškega mostu se bo hrup zaradi večjega prometa še nekajkrat povečal. Osnovna šola Oskar Kovačič je že vrslo let premajhna /.a vse učence iz krajevne skupnosti Krim Rudnik. Zaradi velikega števila novih gradenj v krajevni skupnosti Krim-Rudnik, v kateri leži šola in s katero tudi tesno sodelujejo pri reševanju skupnih problemov, se število novih učencev poveča letno za okoli 10 odstotkov. Letos imajo na centralni šoli 864 otrok. Pred tremi leti je stanje postalo tako kritično, da otrok niso mogli ..natlačiti" v nobeno učilnico več. Danes zaradi tega vsak dan vozijo v podružnično šolo Barje okoli 60 otrok. Dva razreda drugošolčkov mora tako pridobivati prvo učenost v stari šoli, ki so jo zgradili še v rajnki Avstriji pred dobrimi sto leti. V šoli so le tri učilnice, vseh spremljajočih objektov, kot je na primer šolska kuhinja, nimajo. Od septembra do sedaj je šest otrok zapustilo šolo in starši so jih vpisali na druge osnovne šole v sosednji občini Center, kjer imajo boljše pogoje šolanja, sicer pa hodi iz krajevne skupnosti Krim-Rudnik v druge šole, največ v Centru, preko sto otrok. Sola je popolnoma zasedena od osmih zjutraj do 19.10, ko zadnjikrat pozvoni šolski zvonec. „Poleg tega pa imamo tedensko še 110 ur obveznih dejavnosti kot so dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in razredne ure," pove Ludvik Pleteršek. Telovadnica je popolnoma zasedena. Na razredni stopnji imajo učenci tedensko eno uro redne telovadbe, drugo uro so združeni še z enim razredom, tretje ure, ki je sicer obvezna, pa sploh nimajo. V začetku šolskega leta se je prijavilo za podaljšano bivanje 242 učencev, sprejeli pa so jih lahko le 196, ki so jih stlačili v pet manjših učilnic med katerimi je ena namenjena tudi razrednemu pouku. Taka utesnjenost povzroča pri učencih živčnost in 60 članskemu učiteljskemu kolektivu z nemirnimi otroci ni lahko delati. . V interesne dejavnosti je vključenih zaradi hude prostorske stiske le 212 otrok, zanimanje pa je zelo veliko. „V folklornem krožku na primer imamo vključenih 22 učencev, ki prihajajo na vaje dvakrat tedensko po dve uri zjutraj pred pričetkom pouka ali pa ostanejo zvečer po končanem pouku. Takoj pa bi lahko imeli štirikrat več plesalcev, če bi imeli dovolj prostorskih zmožnosti," z žalostjo pripoveduje ravnatelj šole. Zaradi velikega zanimanja otrok za interesne dejavnosti so sc že pred dvema letoma povezali na teh področjih z društvi v krajevni skupnosti Krim-Rudnik in mladi šolarji še posebno marljivo zahajajo k tabornikom, strelski družini in v športno društvo Krim, žal pa tudi ta društva ne morejo sprejeti vseh mladih, ki se zanimajo za njhovo dejavnost. Dnevno pripeljejo na šolo iz bljižnje kuhinje VVZ Krim-Rudnik 190 kosil, saj v šolski kuhinji na centralni šoli, ki je velika le 18 kvadratnih metrov lahko pripravijo komajda 800 malic. Na podružnični šoli Lavrica pa v kuhinji na 8 kvadratnih metrih pripravljajo obroke tudi za šolo na Rudniku. 45 učiteljev se mora voziti iz drugih krajevpih skupnosti, trenutno pa imajo tudi pet stanovanjskih problemov. Učitelji pa kljub težkim pogojem dela izkazujejo vso ljubezen do svojega poklica, le redki so zaradi nevzdržnih pogojev zapustili šolo in odšli tja, kjer so jim nudili lažje delo. V VVZ KRIM-RUDNIK V VRSTI ČAKA NA SPREJEM 210 OTROK Problem pretesnih prostorov se je pojavil takoj ob vselitvi v nove prostore vzgojno varstvenega zavoda Krim-Rudnik v Orlovi ulici, ki so ga zgradili 1972 leta. Sicer pa ima vrtec poleg osrednje še tri ločene enote. Vsega skupaj imajo vključenih v redno varstvo 320 otrok od 8 meseca starosti do drugega razreda osnovne šole. „Za sprejem pa imamo trenutno še 210 prošenj, za katere ne vemo, kdaj jih bomo lahko ugodno rešili," žalostno poveravo Ijica zavoda, Mara Koprivec. f9i Ker živi v krajevni skupnosti, na območju katere leži vrtec, okoli* predšolskih otrok, organizirajo za vse tiste, ki niso vključeni v redno van' „mali vrtec". Vsak ponedeljek se tako zaenkrat zbere okoli 30 mali*1 med starši pa je za to obliko varstva in vzgoje še mnogo več zanimanja. V tem vrtcu imajo tudi oddelek osmih duševno motenih otrok, sic« imajo vsega skupaj 16 oddelkov, v katerih je povprečno kakih 20 maltt: Vrtec, ki pokriva skupaj s svojimi enotami krajevni skupnosti Krim-Ru“; j* in Škofljica, ima odprte duri od 5.ure zjutraj do 15.30. Malčkov pa,!® ^ trdi ravnateljica, zgodnje jutranje vstajanje ne moti preveč. Seveda pase bo prekinitev rednega spanja v zgodnjih jutranjih urah prav gotovo s» obrestovala. „lmamo pač ukoreninjene navade, čeprav smo se v zav® vedno pripravljeni prilagoditi upravičenim zahtevam staršev po sp1** njenem delovnem času," pravi Mara Koprivec, ki vodi ta vrtec že 14 let. Poleg problemov s popolnoma zasedenimi prostori pa imajo težave tul ustreznimi vzgojiteljskimi kadri. Upajo, da bodo ta problem z dobro za*11 Ijeno kadrovsko politiko kmalu rešili. O vseh problemih, ki se pojavljf vrtcu, se pogovorijo tudi s starši na roditeljskih sestankih, ki jih organih najmanj štirikrat letno. Tako so se z njimi pogovorili tudi o novem san>°! spevku, ki so ga starši zelo dobro sprejeli, saj vidijo v izgradnji nujno po®’ nih objektov daljnosežno naložbo. , ^ t« To je poslopje sedanje osnovne šole na Škofljici, ki že dolgo111 ustreza več potrebam sodobnega pouka NA OSNOVNI ŠOLI ŠKOFLJICA TEHNIČNI POUK V VLAŽNI KLETI Na Škofljici so se 1949 leta odločili, da bodo z udarniškim delom &L novo sodobno šolo za 100 otrok, kolikor jih je takrat premogla vas Sk0^, Nekaj let kasneje je tik Nove stavbe rastejo na pod šolo stekla „avtocesta bratstva in en°*?2 j ivove sravoe rastejo na Škofljici kakor gobe po dežju in tudi šoloo , mladine je vedno več. Danes imajo na Šoli že 360 otrok, stavba Pal\ špici" med kočevsko cesto in dolenjsko magistralo, po kateri clnc'fnupt preko 20.000 vozil. ..Otroci so se že tako navadili na nenehen ‘u(l, reagirajo le še na rešilni avtomobil, ki je na nujni vožnji," nam je nzP° dejal ravnatelj šole France Čebašek. J Med vsemi šolskimi prostori ustrezajo normativom učilnic le alil ki so jih zgradili v novem prizidku lani, s čemer so vsaj začasno rcji^ blem razreda, ki so ga zaradi prenatrpanosti šole morali voziti v oddaljeno podružnico v Želimljah. j Za tehnično delavnico jim je sanitarna inšpekcija dovolila le začas rabo. Prostor je namreč v kleti skorajda brez naravne svetlobe, vla „ pretesen, skozenj pa je tudi prehod v kurilnico. Podobne težave imaj . šolsko kuhinjo. Otroci zato jedo malice v razredih, kar prav gotovo m ni higiensko. Telovadnice nimajo. „Otroci se skoraj vse leto utrjujejo pod mllino5vt na igrišču," pravi France Čebašek. V najemu imajo sicer bljižnjo P1 ^ dvorano vendar jo le redkokdaj uporabljajo, saj se prostor sila počas in za telovadbo ni primeren. Kabinetov za predmeten pouk, razen za biologijo v novem prizidk ' ^ jo in učila stiskajo po omarah v razredih, ki so tako še bolj utesnj6^ tudi ne morejo organizirati kabinetnega pouka in učitelji prenašajo ^ učilnice v učilnico „kakor mačka mlade". Naprezanje učiteljev, vse?* ) jih je 20, je zato mnogo večje. Njihov trud ni zaman in preteklo šob ^ so razred izdelali vsi učenci. Zelo aktivni so tudi v raznih interesnimi nostih, na športnem področju pa dosegajo zavidljive uspehe, čeprav nemogočih pogojih. Na šoli imajo tudi 105 vozačev in zaradi tega imajo višji razredi^ dopoldne, otroci, ki obiskujejo prve štiri razrede pa pridobivajo u popoldanskih urah. ' -ivil'*’* Na šoli imajo knjižnico, v kateri je okoli 5.000 knjig, za nakup n ^ dokaj neradi odločajo, saj zanje nimajo primernega prostora. Na lu ^<1 nih metrih si namreč šolsko knjižnico le težko predstavljamo. ^ mn memn sr namreč soisito mijiziucu ie iczisu (jicuMavijam''. „ pride manj kakor 1 kvadratni meter površine na otroka, za norma* pa bi potrebovali najmanj 2 kv. metra. ^ » ™ Nič manj utesnjeni niso v podružnični šoli v Želimljah, kjer štirih razredih trenutno le 24 otrok, običajno pa jih imajo okoli ta jih le dva učitelja, ki učita po dva razreda skupaj. Učence, ki ® 0 višje razrede osnovne šole vozijo vsak dan v centralno šolo na SkofV j (i „Upamo pa, da bomo mnoge probleme rešili z novo šolo, » zgradili s sredstvi zbranimi z novim samoprispevkom. Trikratna Pr^ii“ nost šole je namreč le prehuda obremenitev za pedagoge, ki se ^ vozijo v šolo iz okoliških krajev in Ljubljane," je ob zaključku V dejal ravnatelj šole. >8^ ZA DELO NA OSNOVNI ŠOLI PRESERJE . POTREBNA JE VELIKA MER* DEALIZMA Centralno šolo imajo v Preserju kar v treh stavbah. Zbornica. ^ kaj učilnic v stavbi, ki je bila prvotno zgrajena kot zadružm. |d Kaj ueume v siavoi, ki je ona prvorno zgra^na n.ui - 0|r jovino ,,F.mona“, ki stoji čez cesto, imajo telovadnico in učim i«r\lrltm«Irf»m i*t«cii nnrtrtihl in t/;i nr/VšlnVp ffVP. DU St3 •poldanskem času uporabljajo za proslave, dve učilnici pa stav ;trov oddaljeni stavbi nekdanje ljudske šole zgrajene leta 1884. Im Ir o m f"\ rmtminiltninfU jtrov oddaljeni stavbi nekdanje ljudske sole zgrajene icia ioo— . „V dežju, snegu in mrazu učitelji tekamo med petminutni"" ega poslopja v drugo," pripomni Marinka Grabar, ki poučuje naotj!U’ no, sicer pa sc vozi na delo iz Ljubljane. Dnevno preživi na P , (> Telovadnico je skoraj nemogoče ogreti. Sicer pa, kako naj jjiP , črni, ki jih kurijo s premogom in drvmi. Centralne kurjave na najo. „Hodnlki so pozimi ledeno mrzli, v nekaterih razredih P ujit učevati v plaščih," je razlagala zimske težave Martina Rebc ’ j sbenega pouka. ,je Ur Na šoli imajo vpisanih okoli 300 učencev. Nekateri sc vozijo sfj . Na tamkajšnj podružnični šoli imaio le nižje razrede.za ka ^ a učiteljica. Medtem, ko se aktivno ukvarja z enim razrc£l age, da ne povzročajo nemira. Ko ti otroci pridejo v višje razre > > V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK • V Ali veste, da je to šola v Preserju? Skorajda nismo več vajeni tovrstnih šolskih poslopij, kajne? Postajati v znanju za svojimi vrstniki, ki so pridobivali pouk v normalnejših I Pogojih. fc. dopolnilni pouk in interesne dejavnosti skorajda nimajo prostora. T oenci, ki obiskujejo glasbeni krožek, vadijo na primer v delavnici za tchni- F "Mislim, da smo vsi pedagogi nekoliko idealisti, zlasti, če pomislim na Jj8« plače, Id so tako nizke, da težko najamemo celo kredit," je odgovoril ?? vprašanje, kako zmorejo delati v takih pogojih, učitelj biologije in kemije Ji °lko Bizjak. Učiteljski kolektiv je dokaj mlad ih le redki so starejši kot 30 * • Zato imajo tudi mnogo stanovanjskih problemov. Nekaj jih bodo rešili, bodo zgradili novo šolo in bodo staro poslopje preuredili v stanovanja. 50 ■^0*s'c’ kuhinj v kletnih prostorih pripravijo dnevno okoli 230 malic in otrok 1 ^e^'*n'ca Pa jo M vse učence premajhna. Naenkrat lahko je le 25 L,*«* iz enega poslopja v drugo, vožnja iz Ljubljane, mrzli razredi in P..no Prav gotovo ni privlačno za nobenega učitelja. Zato se morajo na 1 spopadati tudi s kadrovskimi težavami. Potrebovali bi učitelja za sloven-d b.0' matematiko in razredni pouk. Večina pedagogov namreč takoj, ko ! ?.b°ljSe delovne pogoje, odide drugam. ko^r*'5 temu> da lahko iz nekdanje ljudske šole ..občudujejo" b' ižnje po-bk ŠČein razmišljajo, da dolgost življenja našega je kratka, jim idealizma, °r pravijo, ne bo še tako kmalu zmanjkalo. IVO BREČIČ naravo. Dnevno delajo brez prekinitve 10 ur. Otroke ob slabem vremenu vodijo tudi v bližnjo telovadnico TVD ,.Partizan" Trnovo, ki jim velikodušno odstopa svoje prostore. V vrtcu skušajo navezati čim več stikov s starši Večina družin je namreč še mladih, ki imajo stanovanjske probleme, nimajo pa sorodnikov v bližini ali pa so njihovi starši še vedno v rednem delovnem razmerju. Že devet let uvajajo v trnovskem vrtcu tudi malo šolo, ki se je udeležuje okoli 80 otrok v spomladanskih mesecih. Vzgojiteljicami ki za to breme niso dodatno plačane je največja vzpodbuda velik interes staršev za vzgojo in izobraževanje malčkov. Otroci pri teh urah gledajo diafilme, se igrajo z lutkami, se učijo prve ritmike, likovnih tehnik, poslušajo pravljice ipd. Seveda je ta oblika možna le v popoldanskem času. Starši pa so največkrat preveč utrujeni, da la svoje malčke v popoldanskem času popeljali še k tem uram prvega predšolskega organiziranega izobraževanja. Zavest vzgojiteljic je zelo visoka. Požrtvovalno se trudijo za čim boljšo vzgojo, čeprav so tudi same mlade žene, ki jih doma čakajo lastni otroci. V vrtcu imajo deset skupin, med katerimi so štiri skupine dojenčkov. Pri dojenčkih imajo namesto običajnih 12 v posameznih skupinah kar 18 otrok, pri starejših pa imajo v posameznih skupinah tudi 25 otrok, čeprav normativi dovoljujejo le od 12 do 24 otrok. Tudi igralnice so občutno premajhne in hkrati služijo za igro, spanje in prehrano. »Problem utesnjenosti pa, kot vse kaže še nekaj časa ne bo uspešno rešen," je ob koncu razgovora dejala Anica List, ravnateljica zavoda. IVO BREClC V ZDRAVSTVENEM DOMU VIČ PREPOTREBEN PRIZIDEK Zdravstveni dom Vič je ob dograditvi pokrival potrebe za okrog 40.000 občanov, že danes pa prebiva na tem področju približno 70.000 prebivalcev. Leta 1960 smo na področju zdravstvenega doma Vič lahko zabeležili 180 rojstev na leto, danes se je ta številka povzpela že na 880 rojstev letno. Prostori dispanzer za šolsko in predšolsko mladino pred 16 leti zadostovali, so danes ostali enaki in vsekakor pretesni. V treh prostorih v čakalnici, ordinaciji in nekdanjem izolacijskem boksu (1,5 x 2,5 m), ki danes služi kot ordinacija, se v ordinacijskem času, to je v 7 urah, zagnete okrog 50 otrok. Glede na prostorsko stisko in na veliko število otrok je odpadla vsakršna možnost zdravega in bolnega otroka, kar je v nasprotju z vsemi strokovnimi načeli zdravstvenega varstva otrok. Vendar pa je zdravstveni dom danes v to prisiljen. Otroke cepijo v ordinaciji splošne medicine, kjer za čakalnico uporabljajo odprt hodnik. Otroke cepijo prvič šele pri 8 ali 10 mesecih, namesto pri treh mesecih starosti. Precepljenost otroške populacije rapidno pada. Da bi otroke zaščitili pred epidemijami oslovskega kašlja, davice, tetanusa, ošpic ipd., je potrebno doseči 70 odstotkov precepljenost, prebližujejo pase komaj da 50 odstotkom. PRIZOR JE IZ VVZ ROŽNA DOLINA, kjer je tudi pri igri precejšnja gneča DOM UPOKOJENCEV K0LEZIJA V občini smo imeli v letu 1971 okrog 10.500 občanov starejših od 65 let. Število starih oseb narašča in številne družine iz različnih vzrokov ne morejo skrbeti za svoje ostarele člane družine. Tem občanom je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo in nego v Domu za starejše občane. V Ljubljani so kapacitete teh domov zelo majhne zato si marsikateri občan išče varstva in nege izven nje - širom Slovenije. Potrebe v Ljubljani in v sami občini so vedno večje, zato je potreben nov Dom, ki bi poleg Doma na Bokalcah pokril trenutne potrebe. V Domu na Koleziji, katerega kapaciteta bo 200 ležišč, bodo našli prostor tudi občani primestnih krajevnih skupnosti. Dom se bo gradil deloma iz sredstev iz samoprispevka in deloma iz sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Služil naj bi tudi kot nekakšen družabni center, ne samo za stanovalce doma, ampak tudi za vse ostale starejše občane iz njegove okolice. Dom bo strokovni center za razvijanje raznih oblik pomoči ostarelim občanom in v njegovem okviru bo tudi organizirana strežniško negovalna služba za ostarele osebe izven njega. IGOR KREVL V KRAJEVNI SKUPNOSTI IG NE VEDNO V ZADNJEM PLANU VVZ KOZARJE M krajevni skupnosti Kozarje ni vzgojno varstvenega zavoda. Starši v°zijo svoje otroke bodisi v vzgojnovarstveni zavod Malči Belič ali vhce v ožji Center. Vendar je jasno, da vseh 253 otrok v krajevni ^upnosti Kozarje nima urejenega varstva. Otrok, ki so pripravljeni za fPtejem v VVZ je danes že 145. Prepuščeni so sami sebi ali pa varstvu aBic in dedkov. VVZ MILAN ČESNIK M krajevni skupnosti Milan Cesnik imajo samo en vrtec s 5 'mn6*1''' V niem ima vars*v° l21 otrok, čeprav je zmogljivost vrtca BO otrok. Odklonili so 160 otrok, največji problem pa je, da ni 0 delka za varstvo otrok od 8 mesecev do treh let starosti. Tako so * atši prisiljeni svoje otroke dati v varstvo drugam predvsem v VVZ Belič in Kolezija ter v vrtce v Centru. VVZ VNANJE GORICE M krajevni skupnosti Vnanje gorice in krajevni skupnosti Notranje ^Bce je potrebnih varstva okrog 250 otrok. Trenutno je v Notranjih 4^ncah enota vzgojno varstvenega zavoda Brezovica, ki nudi varstvo Hrčkom, čeprav je njegova zmogljivost le 25 otrok. V vrtcu pri Vn0v? š°Li Brezovica, ki ima dva oddelka, pa je v varstvu 7 otrok iz goric. Varstvo ostalih otrok rešujejo starši kot vedo in znajo. Vnanjih goric bi se tako kot v mnogih vrtcih, radi e 'Brali s svojimi sovrstniki 'j KLENOST v VVZ TRNOVO PQVEZAVA s starši Leta t sk^al tedan*'0 ^ b'* 7grajen nov vrtec v Trnovem v Karunovi ul J dJ^sti poriv"POirebam- danes pa se je število prebivalcev kra ’ nart ditvijo sn° u ’ sc<*a* ^a*ca na sPrcicn’ v vrtcc 0k°li 200 oti ^ihjih iftn S. e 1 Trnovo pa sc bodo te potrebe povečale o ‘“ri vseJo otrok- ji vN PravuČC,n pa ne. smcmo pozabiti na naselje na Rakovi Jelši, J Od'4 trnove 0 P°treBujejo varstvo," nam je dejala Anica List, ravnal ' s5r_ otkov, Ven^ Vr,cu imamo 186 otrok, kar presega zmogljivosti 2^braniik •* 21 * Vedno ne moremo zadovoljiti niti vseh prošenj i VrHn ddi/nV0StnO Povcdanje števila vključenih otrok so se odločili nekoliico Vz8°j‘ otrok. Mnenja so, da je še vedno bolje, če je oi ° Prostorskrtla tes.nem’ •“kot pa da je doma zaprt med štiri sten v 0 shsko rešujejo z večjim številom sprehodov malči Čakalne vrste v zdravstvenih domovih so dolge, čas pa je treba izkoristiti, pravijo pacientke. Zaradi prostorske stiske ni mogoče opravljati preventivne dejavnosti, saj je osnovna in najpomembnejša dejavnost in naloga dispanzerja zdravstvo otrok. V novem prizidku zdravstvenega doma pa bo prostor za dispanzer za predšolske in šolske otroke. Če na kratko pregledamo problematiko zobne ambulante, ugotovimo, da tri ordinacije za odrasle in tri za šolsko in predšolsko mladino ustrezajo. Vendar temu ni tako. Podatki nam povedo, da tri ordinacije za mladino pokrivajo potrebe preko 13000 otrok in da imajo ordinacije za odrasle naročilni rok od dveh do treh mesecev, kar pomeni, da pride pacient v najboljšem primeru v ordinacijo 5 krat letno. Ker pa imajo prednost kritični primeri in tisti, ki so pomoči potrebni večkrat, pride pacient le dva krat na leto. Pri statičnem pregledu dela so v zobni ambulanti ugotovili, da ima oskrbo le 50 odstotkov otrok. Tudi zobna ambulanta bo dobila nekaj prostora v novem prizidku. V dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo pride letno okrog 13.000 pacientov. Registriranih imajo 1.100 bolnikov s primarno in aktivno pljučno tuberkulozo, 1.210 nekdanjih zazdravljenih bolnikov s pljučno tuberkulozo, ki so potrebni redne kontrole v dispanzerju, poleg tega pa je še 1.113 bolnikov s kroničnimi pljučnimi obolenji. Poleg prostorske stiske pa tare omenjeni dispanzer tudi zastarelost nekaterih aparatur in potreba po možnosti spravljanja EKG pregledov, ki so pri ugotavljanju kardiorespiratome funkcije nujno potrebni. Tudi v Lekarni je prostorska stiska. Število storitev se je od leta 1967 do 1975 povečalo kar za 95 odstotkov. Primanjkuje celo skladiščnih prostorov. Lekarna pa je svojo dejavnost razširila tudi na nočno in nedeljsko dežurno službo. IGOR KREVL V VVZ ROŽNA DOLINA KDAJ TUDI DOJENČKI? Vzgojnovarstveni zavod v Rožni dolini domuje v skrajno neprimernih prostorih. Dom družbenopolitičnih organizacij, ki je bil prej stanovanjska hiša, prav gotovo ni primeren za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Sobe so premajhne, sanitarni prostori pa so slabo urejeni. Garderobe imajo otroci kar na hodnikih, zato tudi ne sprejemajo mlajših od dveh let. „Prav za varstvo dojenčkov pa je povpraševanje največje," je potožila ravnateljica vrtca Vera Merhar, ki se s problemi otroškega varstva v teh prostorih ukvarja že od 1959 leta. Tudi sicer je v vrtcu že precej otrok, prostora imajo za sto, vključenih pa kar 128 otrok. V nekaterih učilnicah ne pride na otroka niti kvadratni meter površine. Problem varstva so skušali reševati tudi z družinskim varstvom, ■"vendar odziva skorajda ni bilo. Na sprejem čaka 180 otrok. Zaradi prenapolnjenosti imajo mnogo težav tudi z ustreznimi kadri. Pred kratkim se je na razpis za vzgojiteljico javilo neko dekle. Ko je videla prostore, je brez besed zmajala z glavo in odšla. Mnogo zanimanja je za delovno mesto varuhinj, vendar pa tudi tu prihaja do precejšnje fluktacije. Po nekaj mesecih dela sc varuhinje naveličajo težkih delovnih pogojev in odidejo raje drugam. Sicer pa, kdo bi delal red v garderobah, na hodnikih kuhal v utesnjeni kuhinji in umival otroke v umivalnici, ki je namenjena kar štirim skupinam hkrati. Problem po manjkanja prostorov rešujejo s sprehodi v bližnjo okolico, predvsem proti Rožniku. Toda tudi ta rešitev kaj hitro propade, ko zapade sneg ali pa se prične deževno obdobje. Za prenašanje otroškega kričanja po polnih hodnikih v takih dneh so res potrebni jekleni živci, veliko potrpljenja in neizmerna mera ljubezni do vzgojiteljskega poklica. IVO BREClC Na prvem cestnem ovinku po dolgem ravnem delu ceste proti Igu lahko opazite modernejšo šolsko poslopje, ki pa mu že od daleč nekaj manjka. To je telovadnica. Z drugim samoprispevkom pa bi to pomanjkljivost odpravili. Na Igu so potrebe po športnih objektih velike. Krajam so mladina in šolarji pa še posebej odvisni od vremena in njegove naklonjenosti za odvijanje športno rekreativne dejavnosti. Nihče se ne čudi mladini, ki zahaja v gostinske lokale, saj drugega izhoda pogosto nimajo. Tudi dejavnost ŠD Mokerc, Id ima odlične rokometne ekipe pozimi zamre. Mladinski dom je za potrebe premajhen. Tudi na OŠ Ljubo Šercer si pozimi pomagajo z improvizacijami. KAREL PFUNDNER, ravnatelj osnovne šole: „Na dograditev telovadnice smo upali že pri prvem samoprispevku, ki je v našem kraju odlično uspel. Nov objekt nam obljubljajo tudi v drugem samoprispevku, toda zadnje vesti kažejo, da bo do izgradnje prišlo šele leta 1981. Čeprav se zavedam, da so tudi druge šole potrebne telovadnic, se vendar sprašujem, zakaj smo Ižanci vedno zadnji. Zavedam se pomembnosti nove akcije in upam da bo v našem kraju na volitvah ponovno odličen uspeh. Zato so vsi sedanji napori usmerjeni ktem-cilju." Karel Pfundner Irena Peček Joži Maček IRENA PEČEK, učenka: ,.Bojim se, da nove telovadnice ne bom dočakala kot osnovnošolka. Pogosto igram rokomet in košarko, za druge športe pa nimam takega veselja ali pa ni možnosti. Čeprav ne morem dosti prispevati, upam da bodo moji starši in starši mojih prijateljic glasovali za. S telovadnico bi v našem kraju laže gojili šport in rekreacijo. JOŽI MAČEK, prodajalka: »Menim, da je takojšnja izgradnja v našem kraju nujnost. To sodim na lastni koži. Ko sem hodila v šolo, mi je bilo športno udejstvovanje veliko veselje. Ko pa sem prišla v službo sem se nehala ukvarjati s športom. Enako se je zgodilo tudi z mojimi vrstniki, ki niso našli možnosti za redno rekreativno športno vadbo. Ko bo objekt dograjen, se bom ponovno vključila med športnike." V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELIKE LAŠČE S SKUPNIMI MOČMI Ob vstopu v šolsko poslopje osnovne šole Primož Trubar v Velikih Laščah obiskovalca preseneti v sredini šolske avle postavljeno športno orodje, ob katerem so zbrani šolarji v športni opremi. Šele kasneje, iz pogovora s predavateljico telesne vzgoje zvemo, da predstavlja glavna šolska avla tudi telovadnico. Pred vojno bogato športno življenje v Velikih Laščah je po osvoboditvi zamrlo in se iz dolgoletnega nedelovnega sna prebuja šele v zadnjih letih. Za neaktivnost pa niso krivi krajani, katerim so edino za šport primerno dvorano spremenili v skladišče. S prostovolnim delom so mladinci zgradili športno igrišče. Z novo šolo pred devetimi leti pa ni zrasla tudi težko pričakovana telovadnica, dogradili jo bodo v prihodn|h letih s sredstvi iz drugega samoprispevka. FRANJA JAMNIK, predavateljica telesne vzgoje: »Poleg šole bi z novo telovadnico pridobili tudi krajani, ki trenutno nimajo prostora za rekreacijsko vadbo v prostem času. Zlasti med mladimi vlada zanimanje za namizni tenis in košarko. V polni meri bo zaživelo tudi ŠŠD.“ FRANCI AHČIN, učenec, 13 let: „Od športnih panog me najbolj zanima košarka, pogosto jo igram s prijatelj kar na domačem dvorišču. Upam, da bo telovadnica kmalu zgrajena in da bom pozimi lahko igral košarko in druge igre." ALEŠA STRITAR, učenka, 13 let: »Poleg rokometa me najbolj zanimajo teki. Na občinskem prvenstvu v krosu sem zasedla prvo mesto. Upam, da bodo naši starši glasovali, za novo telovadnico, ki jo v našem kraju resnično potrebujemo." Franja Jamnik Franci Ahčin Aleša Stritar LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE ODLOČAMO ZA NOV SAMOPRISPEVEK • V U OBJAVLJAMO SEZNAM GLASOVALNIH MEST V NAŠI OBČINI Za samoprispevek se bomo odločali na glasovalnih mesth v krajevni skupnosti. Iger živimo V KS KRIM-RUDNIKNA GLASOVALNIH MESTIH: I. v osnovni šoli Oskar Kovačič — Dolenjska c. 20,2. v prostorih KS — Pot k ribniku 20, soba št. 7, 3. v prostorih KS - Pot k ribniku 20, soba št 6, 4. Gostišče Livada — Ižanska c. 64 d, 5. v prostorih VVZ Krim-Rudnik, Oriova ul. 7/V, 6. v prostorih šole Bane, Ižanska c. 303, 7. v prostorih šole na Baiju, Ižanska c. 303, 8. v prostorih gostilne Jesih, Dolenjska c. 105,9. v prostorih Gasilskega doma na Barju, Peruzzijeva 101, 10. v Gasilskem domu na Rudniku, Dolenjska c. 137. V KS TRNOVO NA GLASOVALNIH MESTIH: II. Opekarska 31, 12. Opekarska 31, 13. Borsetova 2, 14. Bor-setova 2, 15. Zoisova 5 (v prostorih Fakultete za AGG), 16. Zoisova 5 (v prostorih Fakultete za AGG), 17. Cesta dveh cesarjev 32 (baraka), 18. Pot na Rakovo Jelšo (nova hiša pri „Mazi“). V KS KOLEZIJA NA GLASOVALNIH MESTIH: 19. v prostorih družbenopolitičnih organizacij, Kolezijska 23, Ljubljana, 20. v prostorih KS Kolezija — Gerbičeva 16, 21. v Samskem domu — Zelena pot 20, 22. v Domu GSŠ-Gerbičeva 51/a Ljubljana, 23. v Veterinarski bolnišnici — C. v Mestni log 47, 24. v domu GSŠ-Gerbičeva 51/a. Pravico glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka, dne 21. 11. 1976 bodo imeli občani, ki imajo splošno volilno pravico, to so občani starejši od 18 let. \_______________________________________________S GLASOVALNA MESTA BODO ODPRTA 00 6. URE ZJUTRAJ 00 19. URE ZVEČER V _____________________________________J V KS VRHOVO NA GLASOVALNIH MESTIH: 50. v osnovni šoli Vrhovci V KS KOZARJE NA GLASOVALNIH MESTIH. 51. v Mali dvorani Dolgi most št. 4, 52. v Gasilskem domu Kozarje. V KS LAVRICA NA GLASOVALNIH MESTIH: 53. v Kulturnem domu Lavrica, 54. v Gasilskem domu na Orlah. V KS VELIKE LAŠČE NA GLASOVALNIH MESTIH: 55. Krajevni urad v Velikih Laščah, 56. v šoli v Dvorski vasi, 57. v Mali Slevici, pri Hočevar Jožetu — Mala Slevica št. 7 (gostilna), 58. v Kariovici - v Zadružnem domu, 59. v Podstrmecu, pri Kraševec Ivanu - Podstrmec 6, 60. v Kaplanovem št. 3 - pri Gorjup Ivanki, 61. v Opalkovem št. 8 — pri Grabenc Matiji, 62. v Malih Laščah, pri Levstek Ivanu - M. Lašče 28, 63. v Raščici, v Gasilskem domu. Mladinskem domu na Igu, 83. v Gasilskem domu Iška Loka, 84. v Gasilskem domu Matena, 85. v šoli Iška vas. V KS GOLO NA GLASOVALNIH MESTIH. 86. v Gasilskem domu na Golem, 87. v Gasilskem domu Škrilje, 88. v šoli Zapotok. V KS TOMIŠELJ NA GLASOVALNIH MESTIH: 89. v Brestu - Ljubljanske mlekarne, 90. v Šoli Tomišlej, 91. v Vrbljenju pri Modic Jožetu — Vrbljenje 23. V KS RAKITNA NA GLASOVALNIH MESTIH: 92. v osnovni šoli Rakitna. - > Vsak občan, ki ima pravico glasovanja in bo vpisan v volilnem imeniku, bo prejel „VABILO“ za udeležbo na glasovanju. Vabila bodo razdeljena občanom v času od 17. do vključno 19. novembra 1976. Na vabilu bo vpisana zaporedna številka in kraj glasovalnega mesta, kjer ima občan pravico glasovati. Glasovalni odbor na osnovi zaporedne številke v vabilu obkroži zaporedno številko v volilnem imeniku, kot znak, da je občan glasoval. V __________________________________________________J V KS PRESERJE NA GLASOVALNIH MESTIH: 93. v Gasilskem domu v Kamniku pod Krimom, 94. v osnoVru šoli Preserje, 95. Goričica pod Krimom št. 13 (pri Grču), 96. Prevalje pod Krimom št. 16 (Stanovanjski blok Slovenija-ceste), 97. v Domu Svobode Podpeč, 98. v osnovni šoli Jezero. , V KS MILAN CESNIK NA GLASOVALNIH MESTIH: 25. v prostorih TSŠ — A6kerčeva c. 7, 26. v prostorih TSŠ — Aškerčeva c. 7, 27. v prostorih SOb Ljubljana Vič-Rudnik, 28. v prostorih Doma slepih — Langusova ul. 16, 29. v prostorih Fakultete za elektroniko — Tržaška c. 25, 30. v prostorih ZD Vič-Postonjska ul. 24. V KS MALCl BELIC NA GLASOVALNIH MESTIH: 31. V prostorih Gimnazije Vič-Tržaška c. 72, 32. v prostorih Gimnazije Vič-Tržaška c. 72, 33. v prostorih Doma „Svobode“, Zavetiška ul. 3/a, 34. v prostorih Doma „Svobode“ — Zavetiška ul. 3/a, 35. v prpstorih Komunalnega podjetja Vič-Tomažičeva ul. 10, 36. v prostorih Komunalnega podjetja Vič-Tomažičeva ul. 10. - - v Ker pa je referendum razpisan zaradi uvedbe prispevka v denarju za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani v starosti od 15 do 18 let, ki sicer nimajo splošne volilne pravice. Učenci v gospodarstvu (vajenci) mlajši od 18 let ne morejo glasovati, ker niso zaposleni občani. V KS ROŽNA DOUNA NA GLASOVALNIH MESTIH: 37. v Študentskem naselju - blok V - Večna pot 31, 38. v Študentskem naselju - blok III - Večna pot 31, 39. v prostorih „Iskra“ — servis obrat Rožna dolina, C IX/6a, 40. v prostorih Samopostrežbe - Rožna dolina, 41. v Šoli kovinske stroke -Cesta na Brdo, 42. v prostorih biotehniške fakultete, gozdarski-lesni oddelek - Večna pot 83,43. v prostorih KS Rožna dolina — Skapinova 4,44. v prostorih KS Rožna dolina - Skapinova 4. V KS VIC NA GLASOVALNIH MESTIH: 45. v prostorih nove osnovne šole Vič — Nanoška ul, 46. v prostorih nove osnovne šole Vič — Nanoška ul., 47. v prostorih nove osnovne šole Vič - Nanoška ul. V KS BRDO NA GLASOVALNIH MESTIH: 48. v domu „Svobode“ Brdo - Brdnikova 14, 49. v Domu na Bokalcah - Cesta na Bokalce 51. Zgornji posnetek je bil napravljen v VVZ Trnovo, kjer čaka na varstvo mnogo malčkov. V KS ROB NA GLASOVALNIH MESTIH: 64. v Kulturnem domu v Robu, 65. v šoli na Krvavi peči, 66. v Pečkih, Pri Oren Rudolfu - Pečki št. 6, 67. v šoli v Moharjih, 68. v šoli v Velikem Osolniku. V KS TURJAK NA GLASOVALNIH MESTIH: 69. v Zadružnem domu na Turjaku, 70. pri Pirman Jožetu - v Čatežu št. 1, 71. pri Pritekel Francu - v Gradežu št. 15,72. pri Podlogar Doroteji — V Malem Ločniku 16. V KS ŽELIMUE NA GLASOVALNIH MESTIH: 73. v osnovni šoli Želimlje. V KS ŠKOFLJICA NA GLASOVALNIH MESTIH: 74. v osnovni šoli Škofljica, 75. v pisarni peskokopa Pleše št. 3, 76. v Gumnišču - v hiši Gumnišče št 8 (Jevnikar Anton) 77. v Pijavi gorici — v zgradbi družbenih organizacij, 78. v Smrjenju št. 12 - pri Krivec Antonu, 79. v hiši Gradišče nad Pijavo gotico št. 1 (pri Bukovec Jožetu). V KS IG NA GLASOVALNIH MESTIH: 80. v Krajevnem uradu Ig, 81. v Krajevni skupnosti Ig, 82. v Takole pa se igrajo malčki v VVZ Bičevje, edinem v KS Milan Tudi starejšim občanom bomo / izgradnjo domov omogočili lepo Cesnik, kjer so „čakalne“ vrste za varstvo zelo, zelo dolge. in brezskrbno jesen njihovega življenja Ce pride na glasovalno mesto občan, ki ni vpisan v volilnem imeniku za to glasovalno mesto, pa trdi, da prebiva na območju glasovalnega mesta (glasovalno mesto je opredeljeno z ulico in hišni številko oz. naseljem) ga predsednik glasovalnega odbora napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva. Tu bo občan dobil ustrezno potrdilo, da ima glasovalno pravico. Takšno potrdilo lahko prinese tudi oseba, ki je sama ugotovila, da je bila pomotoma izpuščena iz volilnega imenika. S potrdilom lahko občan glasuje, potrdilo vroči glasovalnemu odboru. V KS BREZOVICA PRI LJUBLJANI NA GLASOVALNIH MESTIH: 99. na Brezovici pri Ljubljani - dvorana krajevne skupnosti, Brezovica 264. V KS VNANJE GORICE NA GLASOVALNIH MESTIH: 100. Vnanje gorice — Zadružni dom. Ce v volilnem imeniku ni vpisan občan mlajši od 18 let, Id je zaposlen in želi glasovati, mora glasovalnemu odboru dati pismeno izjavo (zato je predviden poseben obrazec) da je zaposlen, kje je zaposlen in kraj stalnega prebivališča. Na osnovi take izjave mu glasovalni odbor dovoli glasovati. V KS NOTRANJE GORICE NA GLASOVALNIH MESTIH: 101. Zadružni dom Notranje gorice, 102. Zadružni dom Notranje gorice. V KS DOBROVA PRI LJUBLJANI NA GLASOVALNIH ME-STIH: 103. V Gasilskem domu Brezje pri Dobrovi, 104. v Zadružneri) domu Dobrova, 105. pri Molk Mariji v Gaberju št. 4, 106. pt* Pritekelj Alojzu v Hruševem št. 3, 107. pri Vrhovec Alojzu na Šujici št. 31, 108. v Gasilskem domu (novem) Podsmreka, 109-Stranska vas Dri Košir Antonu (v garaži nove hiše). Na dan glasovanja, t.j. 21. 11. 1976 bodo izdajali občanom, ki so bili pomotoma izpuščeni iz volilnega imenika potrdila, da imajo glasovalno pravico na sedežu občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik (To velja za mestno področje), na izven mestnem področju pa bodo ustrezna potrdila izdajali pristojni šefi krajevnih uradov. V KS HORJUL NA GLASOVALNIH MESTIH: 110. pri Bruner Lovru - Zaklanec 30, 111. stara šola, H'-Vrzdenec - gasilski dom, 113. Žažar - osnovna šola, 114. Koreno pri Kozjek Štefanu - Koreno 8, 115. Šentjošt - stara šola, 116. Kurja vas - skladišče ljubljanskih mlekarn, 117. Butajnova pri Osredkar Alojzu - Butajnova 28. V KS POLHOV GRADEC NA GLASOVALNIH MESTIH: 118, v Zadružnem domu v Polhovem Gradcu, 119. Dvor Gasilskem domu, 120. Pristava - ,,Hoja“ - P. Gradec. __ v V KS ČRNI VRH NA GLASOVALNIH MESTIH: 121. v osnovni šoli C mi vrh Glasovanje na referendumu je tajno, glasuje se z glasovnicami. Glasuje se tako, da glasovalec na glasovnici obkroži besedo „z.a“, če hoče glasovati za predlog referenduma, ali besedo „proti“, če hoče glasovati prot* predlogu. Ko občan izpolni glasovnico, jo prepogne p° polovici in jo odda v glasovalno skrinjico. Ce kdo zahteva dodatno pojasnilo, mu mora glasovalni odbor pojasniti, kako se glasuje.