ALPE ADRIA TRAIL Irena Mušič Habjan Iz Drežnice v Tolmin Pohodniško pot, ki poteka po rajskem vrtu treh dežel, Avstrije, Slovenije in Italije, Alpe Adria Trail, bomo tokrat začeli v Drežnici nad Kobaridom. Idilična vas, ki leži na planoti pod južnim travnatim pobočjem Krnčice in višjega soseda Krna, ni le izhodišče 26. etape, temveč se lahko v njej in bližnji okolici zadržimo dlje, kajti kar nekaj zanimivosti, tako kulturnih kot tudi naravnih, kar kliče k ogledu. V lepih poletnih sončnih dneh pot začnimo zgodaj, ker bomo hodili po južnem pobočju Krna in okoliških hribov, s seboj vzemimo dovolj vode, saj je prva naslednja okrepčevalna točka planina Kuhinja, nekaj manj kot petsto metrov više. V središču Dre- žnice nas pri informativni tabli tablica z značilnim znakom Alpe Adria Trail in napisom Pot miru, ki po- lovico etape vodita skupaj, povabi na pot, najprej po asfaltni cesti vzhodno proti vasi Koseč. V neposre- dni bližini začetka Poti miru, prijateljstva in ustvar­ jalnosti si lahko dotočimo vodo (informativna tabla, izhodišče za vzpon na Krn), nato pa še vedno vzho- dno nadaljujemo po cesti čez potok Ročica (pred mo- stom levo je odcep za slap Krampež, razgledno točko Male skale ...) v vas Koseč. Na levi nas s svojimi zeleni- mi travniki spremlja Krn, desno nad dolino reke Soče pa se vije dolg, večinoma z gozdom poraščen greben Matajurja. V Koseču na križišču zavijemo levo (desno vodi spre- hajalna pot do Koseških korit mimo cerkve sv. Justa, ki je ena izmed najstarejših na T olminskem. Med po- tjo so štirje slapovi Stopnik, korita pa je izdolbel po- tok Brsnik.) navzgor med hišami, asfaltna cesta pa se spremeni v makadamsko in zavije desno v gozd. Po kolovozu se v dolgih zavojih – tu pelje tudi Sloven- ska turnokolesarska pot – počasi in vztrajno vzpenja- mo v miru in tišini po poraščenem pobočju Planice, 1376 m. Pri lovski opazovalnici prečimo travnik, od koder imamo lep pogled na bližnji greben Polovni- ka na levi, nato pa se ponovno potopimo v gozd. Pot postane ožja, strmejša in počasi zavije proti zahodu v ožjo, z nizkim grmovjem poraščeno dolinico. T u lah- ko malce zadihamo, saj pot postane strmejša, vendar jo lahko zmoremo, saj se dviga v okljukih, dokler ne zagledamo vojaške kapelica, ki stoji na robu gozda, in se na manjši ploščadi pred njo lahko oddahnemo. Mogočni Krn se dviga nad planino Kuhinja. Foto: Irena Mušič Habjan Pesem Drežniška je ljudska iz Drežnice, ki jo je priredil Alojzij Rakušček in jo pojejo zbori povsod po Sloveniji. Čin, čin, čin, Drežnica, kje so kozice? Gori na skalici, kjer ni vodice. Hoja, hoja, hojajaja ... Hoja, hoja, hojajaja ... Sončece sije nam, dežek pa gre, naš mlinar pa melje brez vsake vode. Hoja, hoja, hojajaja ... Hoja, hoja, hojajaja ... Čin, čin, čin, Drežnica, kje so kozice? Gori na skalici, kjer ni vodice. Hoja, hoja, hojajaja ... Hoja, hoja, hojajaja ... Mojčka je šivala vse brez šivanke, fantič brez noge je skakal čez planke. Hoja, hoja, hojajaja ... Hoja, hoja, hojajaja ... Čin, čin, čin, Drežnica, kje so kozice? Gori na skalici, kjer ni vodice. Hoja, hoja, hojajaja ... Hoja, hoja, hojajaja ... Pot miru, prijateljstva in ustvarjalnosti ... poteka med Drežnico in vasjo Koseč. Ob poti so posta- vljene skulpture iz lesa, kamna in ostalin prve svetov- ne vojne in so delo umetnikov iz Slovenije in tujine. KUD KRN Drežnica organizira umetniške delavnice z naslo- vom "Lepota v lesu in kamnu" od leta 2002, umetniška dela pa predstavljajo prijateljstvo, sodelovanje in člove- kovo željo po odkrivanju lepega, dobrega in plemenitega. Vas Krn in Simon Rutar Simon Rutar se je rodil 12. oktobra 1851 v vasi Krn. Ma- turiral je na goriški gimnaziji. Nato je po enoletnem služenju vojaškega roka na graški univerzi končal štu- dij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih sloven- skih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Služboval je na srednjih šolah in v muzejih v Splitu in Ljubljani. Na- pisal je več del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega. Umrl je 3. maja 1903 v Ljubljani in je pokopan na Navju. V domačiji njegovih staršev je Tolminski muzej leta 2001 v eni izmed sob uredil spominsko razstavo o njegovem življenju in ustvarjalni poti. Začetek Poti miru, prijateljstva in ustvarjalnosti v Drežnici Foto: Irena Mušič Habjan Levo, zahodno od kapele, nadaljujemo po nekdanji vojaški poti proti planini Kuhinja čez preval med vr- homa Planica, 1376 m, in Pleče, 1299 m. V nekaj me- trih smo pri kovinskih vratih, prečimo lep travnik na razglednem prevalu in stopimo čez leseno ogra- jo. Oznaka za AAT nam zopet pove, da smo na pra- vi poti in spet v gozdu. Po ozki poti, ograjeni z jekle- no vrvjo (ostalina prve svetovne vojne?), sestopamo, prečimo dve izraziti grapici (lesena mostička, zavaro- vano z jeklenico) ter nekoliko kasneje v rahlem vzpo- nu pridemo do razpotja. Zavijemo levo (desno pelje neoznačena pot na planino Kuhinja) in se v strmem, a kratkem vzponu dvignemo iz grape potoka Podmla- ka in iz gozda. Zavijemo desno in po skoraj vodorav- nem travnatem kolovozu pridemo do makadamske ceste, ki vodi v levo do planin Slapnik, 1250 m, in više Zaslap, 1360 m. Na tem razpotju sta oznaki za AAT in Kapelo Bes. Sedaj sledi samo še spust po beton- ski cesti desno navzdol proti koči na planini Kuhinja. Vendar bodimo pozorni na odcep h koči desno s ce- ste (v bližini je voda iz plastične cevi), če bi nas kle- pet v prijetni družbi morda zavedel, da ga ne bi zgre- šili. Sestop čez pašnike (vmes je nekaj pašnih vrat) je označen s Knafelčevo markacijo − saj je to pot tudi za vzpon na Krn − in kratek, zato smo hitro pri Koči na planini Kuhinja, 996 m. T u si lahko privoščimo nekaj več počitka z okrepčilom. Razgled od koče je čudo- vit: na severu se mogočno dviga Krn, 2244 m, desno od njega sta Batognica in Srednji vrh, vzhodno ležijo Maselnik, Rdeči rob in V eliki Stador, za vasico Krn vi- dimo hribovje proti Tolminu, na južni strani sta Ko- lovrat in Matajur, na zahodu ležijo vrhovi Pleče, Pla- nica in Kožljak. Po počitku se mimo manjšega parkirišča pri koči in čez večje makadamsko parkirišče odpravimo po ozki asfaltni cesti niže v vas Krn. V vasi nas na ostrem ovinku oznaka za AAT 26 Tolmin (informativni na- pisi) usmeri v levo navzdol med hiše, mimo Sirarske- ga učnega centra, nato pridemo v zaselek Polog, kjer zavijemo po cesti desno navzdol (količek z oznaka- mi AAT , smerna puščica za Mrzli vrh) proti gozdu. V hladu listavcev zložno sestopamo po kolovozu (vmes V središču Tolmina nas oznake vabijo k ogledu znamenitosti. Foto: Irena Mušič Habjan prečimo potok, most), vendar je do T olmina še daleč. Preden se obrnemo ostro v levo, se lahko še zadnjič poslovimo od vasi Krn na zahodu. Sledi strm sestop v grapo (potok) ter skozi pašna vrata, da lahko kar ta- koj stopimo s kolovoza na ozko stezico, ki nas pripelje do dna grape (stranski potok z leve, pašna vrata). Dvi- gnemo se iz grape, pot pelje po strmem pobočju nad potokom Mrzli potok. Ko se strmina nekoliko ublaži, gremo mimo prve zapuščene kamnite kolibe, pot se razširi v kolovoz, ki se vedno bolj oddaljuje od Mr- zlega potoka. Nekoliko niže gremo mimo druge ka- mnite kolibe z oznako AAT in še tretje. Na razpotjih se držimo desne, saj so oznake za AAT postavljene ali narisane nekoliko redkeje. Na ostrem ovinku v desno Informacije Zahtevnost: Zahtevna označena pot AAT Oprema: Običajna planinska oprema, predvsem dobri čevlji. V pomoč so tudi pohodne palice. Dolžina poti: 18,3 km Izhodišče: Drežnica, 554 m. Sem se pripeljemo po ozki asfaltni cesti iz Kobarida. Cilj: Informacijski center Tolmin, 201 m. Čas hoje: 6–7 h Sezona: Kopni letni časi Literatura: Alpe Adria Trail. Pohodništvo po rajskem vrtu. Kärnten Werbung GmbH, 2013, brezplačna publikacija; Rudolf Abraham: Alpe- -Adria Trail. Bradt Travel Giudes Ltd, 2016 (v angleščini). Spletni strani: www.alpe-adria-trail.com/sl/; www.potmiru.si. Zemljevid: Krnsko pogorje, PZS, 1 : 25.000. (oznaka, klopca) se malo ustavimo in stopimo nekaj metrov levo na razgledišče, od koder je lep pogled na Sočo in hiše v vasi Volarje. V bližini je del hriba "pre- luknjan", zato pazimo, da nas ne potegne v globino (zaščitna ograja). Ker smo še precej visoko, nadaljuje- mo pot, tokrat gre res samo še navzdol vzhodno proti dolini. Počasi se gozd na desni umika nižjemu rastju, razgled na bližnje pašnike in glavno cesto Kobarid– T olmin se veča in po dolgem enakomernem sestopu končno stopimo iz gozda pri hišah na zahodni strani vasi Gabrje. Na križišču zavijemo desno proti kam- pu Gabrje, mimo recepcije po lepi peščeni široki ce- sti hodimo proti vzhodu, proti Tolminu, do glavne ceste (zadnji del ceste je zaprt za promet). Po glavni cesti nadaljujemo proti mestu, po bližnjici pridemo do krožišča in naravnost v center. Na desni pred ben- cinsko črpalko stoji T olminski muzej in malo naprej v ozki uličici najdemo še Turistično-informativni cen- ter (v bližini stoji kip pisatelja Ivana Preglja), kjer to lepo etapo zaključimo. m Kapela na Planici, 1200 m Italijansko vojaško kapelo na Planici, večkrat imeno- vano Kapela Bes, naj bi v spomin na padle italijanske vojake v prvi svetovni vojni dal zgraditi stotnik Cele- stino Bes. Nad vhodom je na prečni prekladi napis Consolatrix.afflictorum. Napis je psalm, vzet iz lavre- tanskih litanij Matere božje in pomeni tolažnica žalo- stnih. Kapela je bila že obnovljena (1996–2003). Italijanska vojaška kapela Bes Foto: Irena Mušič Habjan Viri Tadej Koren: Pot miru od Alp do Jadrana; Vodnik po soški fronti. Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", Kobarid, 2015. Matija T urk, V ojaška kapela pod Krnom, Gea, 2/2002. Spletna stran: http://prohereditate.com/portal/do- brodosli/dobrodosli.htm Bližamo se cilju ... reka Soča in bližnja vas Volarje. Foto: Irena Mušič Habjan