Kako naj učitelj vpliva na vedenje šolske mladine zunaj šole. Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji za Ljubljansko okolico v 27. dan jul. t. 1. učitelj J. B a j e c. Vsak vzgojevalec in učitelj ravnaj se po vodilu: BVes uk, vsa omika brez značaja, brez moralične zavesti je le mlačev ter udrihanje po prazni slarai". Res se mladini more veliko, veliko vcepiti v glavo, in marsikdo se čudi, da se pri takej mladini more tolikanj storiti. S tem pa uCitelj še ni zadostil svoji dolžnosti, niti tirjatvam, ki mu jih stavita vzgoja in pouk. V vzgoji kakor tudi v pouku so si marsikateri možjč različni. Naturalisti trde, da človek pride brez napake, popolnoma dober na svet brez slabega nagnenja. Humanisti pa zahtevajo od vsakega človeka, da se razvija do pravega značaja. Trditi smeni, da je torej glavna naloga naše šole tudi obrazovanje značaja, ki je važen in potreben faktor moralične zavesti. Pri vsem tem pomni naj učitelj, da mora sarn biti značajen mož. V življenji morajo ga voditi trdna načela, lepotiti ga mora pravi duh, ki naj veje v vsem njegovem ravnanji. Tacega učitelja učenci gotovo spoštujejo in ljubijo. Samo da ga vidijo, uže vedo in čutijo, kako jim je ravnati. Učencem je treba pred oči staviti vzglede plemenitega značaja ter jih navduševati za vse vrlo, spodobno in pošteno. Učitelj naj si torej prizadeva, da se učeoec vedno ravna po dobrih in blagih načelih. Omenil sem v začetku, da se dandanes marljivi učenec v šoli veliko koristnega nauči, kar mu je za življenje neogibuo potrebno. Pa kaj niu pomagajo vse vede, če pri učencu, zapustivšem šolo ne najdemo pičice o kaki moralni zavesti, koje važen faktor smo značaj zaznamovali. Res iraa učitelj važno nalogo! Najtežavnejšo delo je Bog njemu izročil. Kajti njegova naloga ni samo ta, jda bi učenca kolikor mogoče obogatel z vedami, marveč važnejša je še ta, da mu blaži sice za vse lepo in dobro. Njemu samemn je tedaj mogoče, da vpliva na obnašanje učenca v šoli in zunaj šole. Prvi gojitelji otrokovi so stariši. Pa ti navadno veliko bolj skrbe za telesno, nego za dušno hrano svojemu otroku. Kajti zanašajo se in naslanjajo na šolo, češ, tukaj se bode zbrihtal. Kažejo mu: nV šoli bodeš moral biti priden, miren, ne bodeš smel lagati, — bodeš pa tepen". Težavno delo in nalogo prepuste s temi besedami stariši učitelju, — češ — tukaj postane otrok iz volka jagnje, iz telička modrijan. Kadar sg stariši tako svojega otroka izročili materi šoli, se le malo več brignjo za njegovo obnašanje; ko niu mati o poludne prišedšemu iz šole dado južino ali popoludan kos kruha, sinek, sedaj si pa dober! Le malokdaj slišimo vprašati: nKako si se pa v šoli kaj obnašal? Si bil kaj kaznovan? Kako si hodil domov? Si se kaj pretepal? čemu to?" Tako si nrislijo noumni stariši, saj hodi zdaj v šolo, bode uže v šoli kaznovan. Kadar pridejo stariši s učiteljem vkup, ga vprašajo: nKako pa naš fant, naše dekle? če sta poredna, le kaznujte ju, doina ne utegnemo!" — Tako stariši vso oblast izroče učitelju. Moram pa reči, da je to pa tndi častno, kadar stariši najdražje svoje blago izročc možu, ki naj dobro vpliva na otroka, da ga ne bodo pozneje stariši obrekovali ter krivdo vsled hudobije sinove ali obnašanja hčerinega učitelju pripisovali. Kako bo li mogel učitclj tej žel.ji starišev ustreči ? To je težavno. Učitelj se niora z vsakim otrokom toliko seznaniti, da pozna vse njegove dobre in slabe lastnosti. Učitelj pa mora tudi glavno napako vseh učencev pred očmi imeti, da bode uspešno za njih obnašanje deloval. Ni tnisliti, da se učenec tudi zunaj šole lepo vede, ako je v šoli miren. Pri tem se marsikateri učitelj vara. Da so dandanes marsikoga oči obrnjene na obnašanje učencev zuoaj šole, ker Ijurije po obnašanji učencev učitelja in vrednost šole cenijo, naj bode torej glavni namen učitelju, da pazi in čuva na učence v oziru obnašanja tudi znnaj šole. Koliko je berilnih vaj, ki učitelju kaj dobro siužijo, da otroke opomni na to ali ono napako, da jih svari ali vzpooibuja. Tako nahajamo v Abecedniku berilno vajo: MUljudni dečki". Tukaj učitelj kaj lehko dopove otrokom, kako se jim je obnašati, da bodo uljudni do vsacega. — Berilna vaja: ,,Bodi pošten" — učitelju kaj dobro služi, da učenceni poštenost na srce polaga, tako tudi v Drugem Berilu: ,,Bodi prijazen in postrežljiv!" Berilna vaja: nLažnjivec" jasno razodeva, kako grda je laž. Iz berilne vaje: nPovra čilo" se otrokom kazen zarad neusnoiljenja do živali živo pred oči stavi. Lep vzgled posname učitelj učencem, kako jim je usmiljenim biti do revnih ljudi, iz berilne vaje: MBodi usmiljen!" V berilni vaji: ,,Spodobno se obnašaj!" pa nahajaš lepo priliko, da učencem poudarjaš, kaj je lepo in spodobno, kaj pa lepemu obnašanju nasprotno. — Prevzetnosti, grde napake pretuožnejih nekaterih otrok se dajo posebno dobro njeni žalostni nasledki in kazen predstaviti iz berilne vaje: ,,Ne zaničuj darov božjih!" Še veliko pvegovorov in izrekov ima učitelj na ponudbo, da iz njih zajenia nauke o obnašanji otrok zunaj šole. — Tako more učitelj v šoli tnnogo, innogo storiti, da se učenci polagoma navadijo lepega obnašanja. Rekel sem, da mora učitelj poznati napake svojih učencev. Čemu? Koliko je učencev, ki v šoli mirno sede kakor okamenel; zunaj na prostem pa počenjajo marsikateie nerodnosti, da jih morajo drugi ljudje svariti. Vsakdo bo rekel: »Šola je kriva; dokler ni hodil naš fant v šolo, je bil priden, sedaj ga pa ni ugnati". Naj torej učitelj pri vsaki taki berilni vaji porabi priliko ter učencem priporoča lepo obnašanje zunaj šole. nZunaj šole vas gledajo ljudje, kar počenjate". — Učitelj naj nadalje tudi vsak dan popraša učence: nKako ste šli v šolo? kako pa včeraj po šoli domov grede?" — Nagajivca in razgrajalca naj učitelj ostro posvari; če se to zgodi drugikrat, naj ga ostro kaznjuje. — Dobro je pri vsakej takej priliki povedati otrokora kak vzgled ; kajti ta jih bolj pretresne, nego vsako ostro svarilo. Tako učitelj uže v šoli veliko stori za lepo obnašanje učencev zunaj šole. To pa še ni dosti. čaka ga še nekaj težjega. Ker je njeniu izročena šolska mladina občine, naj tudi osobno čuva nad njo, da se sam prepriča, kaj se pri njegovera krdelu zunaj šole godi. Ljudem je le malo mar, da se tudi otroci potolčejo potoma; smejejo se rekoč: nTo je šola, strahu uimajo!" Prvo je vselej treba, da učitelj gleda, kako hodijo otroci iz šole v šolo. Kaj se pri otrocih potoma vse ne zgodi ? Čestokrat pridejo tožbe, kako se dečki med sabo trgajo in bijejo ali kamnjajo, da jih morajo drugi ljudjo svariti. Dečki se zagaDjajo v deklice, zaprečujejo jim pot ter jih na vsakaki način ovirajo na poti. Kdo je kriv tej norosti in paglavostiV Učitelj nosi vrečo krivde na hrbtu. (Konec prih.)