O J.U PRU..wtkSKI dnevnik Cena 400 lir Leto XXXVI. Št. 273 (10.793) TRST, torek, 25. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. oovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* * G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. PO KATASTROFALNEM POTRESU, KI JE V NEDELJO ZVEČER PRIZADEL APENINSKI POLOTOK VEČ KOT TISOČ MRTVIH V JUŽNI ITALIJI V KAMPANIJI IN BAZILIKATI NAJHUJŠE RAZDEJANJE Uničujoči potresni sunek v nedeljo nekaj po 19.30 je dosegel 10. stopnjo Mercallijeve jakostne lestvice - Najbolj prizadete pokrajine Neapelj, Avellino, Potenza in Salerno - Tisoči ranjencev v številnih bolnišnicah - Izpad električnega toka in hudi zastoji v prometu - Številne kritike zaradi počasnosti reševalne akcije in slabe organizacije pomoči prizadetim - Po neuradnih podatkih so doslej ugotovili 1.031 žrtev, število pa bo v prihodnjih dneh še naraslo RIM — Neuradno število smrtnih žrtev katas trofalnega potresa, ki je v nedeljo zvečer razdal obširno območje južne Italije je že v p rvem dnevu preseglo tisoč. Naj navedemo ®Qiho en podatek: leta 1976, ko je potres podobnih razsežnosti razdejal Furlanijo, Beneško Slovenijo in Karnijo, je število mrtvih v prvem dnevu po katastrofi doseglo 550. Nedvomno se bo tudi tokrat število smrtnih žrtev, pa tudi število ranjencev, ki ta čas gre v tisoče, nujno močno povečalo. Na žalost, če se nadaljuje trend, ki so ga zabeležili v6eraj, bo število smrtnih žrtev krepko preseglo dva tisoč. Zemlja se je v pokrajinah Ne-Avellina, Salerna in Potenze zatresla ob 19.35, ko je bilo mnogo ljudi pri večerji. To je seveda prispevalo k temu, da bo število žrtev tako veliko. V epicentru, ki je bil ka-kft 20 km severovzhodno od kraja Eboli (znanega predvsem po enem najboljših roma-n°V italijanskega pisatelja Levija), je prvi potresni sunek dosegel jakost od 9. do 10. stopnje po Mercallijevi lestvici, nakar je v krajšem časovnem razdobju sledilo kakih de-*et sunkov dokajšnje jakosti. Po nekaterih, doslej sicer še nepotrjenih vesteh, naj bi neposredno pred sunkom, ki je povzročil razdejanje, prišlo do manjšega tresljaja, ki je marsikoga spravil na ulico in mu tako v bistvu rešil življenje. Zaradi okvar na nizkonapetost-električni mreži je večino mest in vasi, ki jih je potres prizadel, zajela nepredirna te-•"o. ki je prispevala k eksploziji paničnega strahu. Potresne sunke so občutili celo v Ri-•Ru. seizmografi pa ne samo v vsej Italiji, temveč tudi drugod po Evropi. V mnogih italijanskih seizmoloških postajah je zaradi jakosti prvega sunka, prišlo do okvare na inštrumentih, tako da je podatke v nekaterih primerih nemogoče preverjati. Področje, ki ga je potres razdejal je nekako podobno nepravilnemu šesterokotni-ku, ki sega od Tirenskega do Jadranskega morja, katerega višina znaša približno 60 kilometrov, osno vica pa 200 km. Še-sterokotnik meri približno 26.600 jev. :km,--v njem pa živi nad sedem milijonov prebivalcev. Gre za eno najbolj revnih italijanskih ojimo-«4fA*kjtr je izseljenstvo od vedno bilo želo razširjeno.; V prizadetih mestih se ponavljajo prizori, ki smo jih bili že vajeni v Furlaniji in v Črni gori. Tudi oni, ki niso ostali brez Strehe nad glavo prejšnjo noč, niso spali doma, temveč so si poiskali zasilna zavetišča v avtih, v šotorih, ki so jih postavili kjerkoli na trgih, športnih igriščih, povsod, kjer je svet odprt, kar je logična posledica včerajšnjega šoka. V včerajšnjih jutranjih urah je Forlani sklical izredno sejo vlade, ■ria kateri so predvsem proglasili včerajšnji dan za dan žalovanja, potem pa je vlada imenovala demokristjana Zamberlettija za izrednega komisarja za prizadeto področje, ob upoštevanju njegovih velikih izkušenj pri odpravljanju posledic in organiziranju pomoči v Furlaniji. Popoldne je Forlani spremil predsednika republike Pertinija v Po-tenzo, kjer sta obiskala tamkajšnjo bolnišnico in ranjence, ki so v njej. Pertini je prenočil v Neaplju, danes pa bo nadaljeval ogled potresnega območja. Medtem ko sta Pertini in Forlani bila v Potenzi je notranji minister Rognoni poročal v poslanski zbornici o položaju na prizadetem področju in o akcijah, ki so stekle takoj po prvih vesteh o potresu. Resnici na ljubo je treba reči, da so reševalne akcije, tako vsaj izhaja iz izjav prebivalcev, stekle z veliko zamudo in da so bile povsem nezadostne. Nekaj prizorov je bilo videti tudi na televizijskih ekranih, ko so se ljudje več ur po potresu pritoževali, da v njihove vasi še ni bilo nikogar in da jim primanjkuje ne samo šotorov in o-dej temveč tudi hrane. Iz podatkov notranjega ministrstva je razvidno, da je bilo včeraj na območju, ki ga je prizadel potres 3250 voja- kov, nad 3000 gasilcev, katerih število se bo kaj kmalu zvečalo na 4000, ter kakih tisoč karabinjerjev in agentov javne varnosti. Vojska je že postavila dve poljski bolnišnici v pokrajinah Avellino in Salerno. Vojska je poslala tudi večje število tovornjakov, rešilnih avtov ter električnih generatorjev in žarometov. Ob luči vojaških in gasilskih žarometov so se reševalne akcije nadaljevale vso noč, v upanju, da bi še koga rešili izpod ruševin. Turinska tovarna Fiat je poslala kolono tovornjakov, iz vseh krajev Italije pa prihaja pomoč v šotorih, odejah, zdravilih pa tudi v stanovanjskih prikolicah, ki jih je za sedaj še zelo malo, bodo pa v bližnji bodočnosti zelo potrebne, saj vremenoslovci napovedujejo poslabšanje vremenskih razmer: ne gre pa pozabiti, da leži mnogo prizadetih vasi dokaj visoko nad morjem. Nedeljski potres .je povzročil tudi vrsto nevšečnosti v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Via ki, ki so peljali proti severu so še včeraj imeli tudi po 15 ur zamu de. Naj omenimo, da so v nedeljo zvečer takoj po potresu zaustavili vse kompozicije, ki so peljale tako proti Severu kot proti Jugu. Ukrep je bil nujen, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kakšne so razmere na progi, po nedavnem trčenju pri La mezii Terme pa najbrž niso hoteli tvegati, da bi se kaj takega por.o vilo. Kakor koli že, potniki, ki so v nedeljo zvečer potovali južno od Rima tako proti Severu kot proti Jugu so morali prebiti v vlakih marsikatero neprijetno uro. V prihodnjih urah bo prispelo v nekatere kraje tudi več železniških vagonov z ležalniki. Včeraj zvečer je prišlo na vseli cestah, ki peljejo proti Jugu do hudih zastojev, ki so ovirali reden dotok pomoči. Delavci, ki so se morali izseliti na Sever, da bi na šli delo, so pa po rodu iz Kalabri je in Bazilikate se množično vračajo, da bi priskočili svojcem na pomoč, pri tem pa le ovirajo dotoK pomoči. Tudi telefonsko omrežje ki je baje zdržalo sili potresnih sunkov, je bilo včeraj prenasičeno, saj so prihajali telefonski pozivi iz vseh krajev Italije in tujine. Sele ob prvem svitu je postalo jasno, kakšne so razsežnosti tragedije v mestecu Balvanu (Teleloto af) POTRES POSTAJA ŽAL NEKAJ OBIČAJNEGA... Poldrugo stoletje katastrof v Italiji Najhujši potres v zgodovini Italije je leta 1908 v Mesini terjal 123 tisoč življenj RIM — Najbolj katastrofalni po-V-.®* v zadnjih MO letih v Italiji je j . ti Mesini. Tistega daljnega po-Jia leta 1908, ko se je več minut tresla vsa Mesinska ožina, je na-rovna katastrofa zrušila do tal ® mesti, Mesino in Rcggio Ca-*Qvria. Iz takratnih ocen izhaja, ia je pod ruševinami izgubilo živ-o®nje 123 tisoč oseb, prav toliko “fužin pa je na širšem področju “'čilije in Kalabrije ostalo brez strehe. Nad 30 tisoč žrtev pa je zahle-l'al potres leta 1915 v Avezzanu, J A brucih, v Salernu pa so izpod yevin leta 1857 povlekli 12.300 "vpel. Jo so bili trije najbolj straho-Vt,i potresi do katerih je prišlo v Zadnjem poldrugem stoletju. Ape-''fnski polotok pa beleži v tem ob-(j°bju še druge potrese s katastro-lolnimi posledicami. . Na obširnem področju Moliseja v začetku preteklega stoletja hrnrlo pod ruševinami 5.600 oseb. v kraju Casamicciola v Kampaniji Pa leta 1883 2.300 oseb. Na šestem estu* je področje lrpinije prav !ako v kampaniji, kjer je izgubi-življenje 1.400 tamkajšnjih predalčen. To je bilo pred 50 leti. **red štirimi leti in pol pa je ti-6te0a tragičnega 6. maja 1976 naivna katastrofa zajela obširno Področje Furlanije, Kami je, Režite. Beneške Slovenije in Posočja. Potres je zahteval tisoč žrtev. V tem stoletju je potres še več-toat ooustošil številna italiianska P°dročja, štirikrat pa je tudi zah-loval smrt vsaj sto oseb: trikrat P Kalabriji, enkrat na Siciliji, v t‘°Iini Belice, kjer je, kot znano leta 1968 izgubilo življenje 300 oseb. Predzadnji potres je bil lani v Umbrii, kjer je umrlo 5 oseb. Vsako leto zabeležijo v povprečju v Italiji okrog 220 potresnih sunkov nizke jakosti. V zadnjih dvatisoč letih pa so na apeninskem polotoku zabeležili 245 potresnih sunkov, ki so dosegli jakost vsaj devete stopnje po Mercallijev i lestvici. NA NUJNI SEJI VLADA PROGLASILA NARODNO ŽALOVANJE V VSEJ DRŽAVI Predsednika republike Pertini in vlade Forlani m' že včeraj med hudo prizadetim prebivalstvom G. Zamberletti imenovan za izrednega komisarja Odmevi v političnih strankah in predlogi sindikatov RIM — Po prvih urah negotovosti, ko je postalo jasno ,da je Italijo prizadela ena največjih naravnih nesreč njene novejše zgodovine, je že včeraj zjutraj državni aparat začel izvajati prve nujne ukrepe po sicer ne ravno najučinkovitejših postopkih, ki so mu svojevrstni. Vlada%se je sestala na nujno sejo, da je proglasila za včerajšnji dan narodno žalovanje, priznala potresu, ki je prizadel Kampanijo in Bazilikato, značaj izredne naravne ujme in i- menovala za izrednega komisarja za prizadeto področje poslanca Giuseppeja Zamberlettija, ki je isto nalogo izvrševal že ob potresu, ki je pred štirimi leti prizadel deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Takoj nato, še pred poldnem, sta se predsednik republike Pertini in ministrski predsednik Forlani v sili poslovila od predsednice angleške vlade Thatcherjeve, ki jima je izrazila sočutje in solidarnost svoje države, in sta se napotila v prizadete kraje. Popoldne sta se že sestala z zastopniki krajevnih uprav in državnih služb v Potenzi in Avellinu, da sta se podrobneje seznanila s podatki o ogromnih človeških in materialnih žrtvah ujme in da izpričata prizadetemu prebivalstvu solidarnost vsega italijanskega naroda in državne oblasti. Na prizedeto področje so se pripeljali tudi zunanji minister Colombo, ki je v teh krajih doma in številni politični zastopniki, med njimi tajnik PSDI Longo. Po Forlanijeyem nalogu so medtem ministri pospešili pobude po po- Pogled na truplu svojcev, ki so jih reševalci povlekli izpod ruševin, je bil za marsikoga nevzdržen . (AP) sameznih pristojnostih. Notranji minister Rognoni je že popoldne poročal parlamentu o prvih podatkih glede škode in prvih ukrepih vlade, sineči je pa skupaj z Zamberletti-jem priredil posvet z odgovornimi funkcionarji za javni red, za civilno zaščito, za javna dela in zdravstvo ter s predstavniki Rdečega križa. Minister za javna dela Nicolazzi bo danes vodil v Neaplju in Potenzi sestanek s službami, ki so na prizadetih področjih pristojne, medtem ko je minister za državne udeležbe De Michelis sklical predsednike državnih podjetij, pravosodni minister Sarti pa je odredil preselitev jetnikov iz poškodovanih zaporov. Vsak bo poročal za svoje področje dela na seji vlade v sredo, ko bodo sprejeli prve zakonodajne ukrepe za pomoč in obnovo prizadetih krajev. Sožalje in solidarnost prizadetemu prebivalstvu so izrazila vodstva vseh političnih strank. Tajništvo KPI najprej ugotavlja, da so državni organi predolgo podcenjevali resnost katastrofe, nakar poziva k mobilizaciji komuniste, vse demokrate in napredne organizacije za stvarno pomoč potresencem. Izjave solidarnosti sta objavila tudi tajnika KD Piccoli in PSI Craxi, kot tudi sekretarja PRI Spadolini in PLI Zanone, ki sta pa pristavila željo, da se ne bi ponavljale žalostne izkušnje iz Beliceja in Furlanije. Mladinska gibanja KPI in drugih levičarskih strank so pa pozvala k ustanavljanju delovnih skupin, ki naj se odpravijo pomagat potresencem. Enotna sindikalna zveza CGEL -CISL- UIL je zaradi potresa sklenila začasno preklicati vse že napovedane stavke, Lama, Camiti in Ben-venuto sta pa poslala Forlaniju dolgo pismo, ki vsebuje določene predloge sindikatov za pomoč prebivalstvu in obnovo prizadetih krajev. Pri tem predlagajo ustanovitev središč za pomoč v vseh prizadetih občinah, nujno denarno podporo družinam, določitev sklada za obnovo, zaposlitev delavcev v dopolnilni blagajni za čiščenje ruševin. Obenem postavljajo sindikati svoje strukture na razpolago in ponujajo Zamberlet-tiju sodelovanje. Južne dežele so pa medtem zahtevale izredno pomoč EGS. Po nepotrjenih vesteh naj bi potresno pcdiočje obiskal danes tudi papež Janez Pavel II., za kar naj bi policijske sile že pripravile po- sebno varnostno službo. Po vsej Italiji so zasedali deželni odbori, ki so proučili položaj na podlagi podatkov, ki jim je posre dovalo notranje ministrstvo ter sklepali o pomoči, ki naj jo nudijo prizadetemu prebivalstvu. . Kdc je izredni vladni komisar posl. Zamberletti VIDEM — Demokristjan Zamber letti, ki ga je vlada včeraj, imenovala za izrednega komisarja za področje, ki ga je prizadel nedelj ski potres, je to vlogo opravil že ob nriliki katastrofalnega potresa v Furlapiji. Takrat je svojo nalogo prevzel 7. maja 1976 in jo po šte vilnih polemikah «dokončal» aprila leta 1977. Nadel si je zelo ambiciozen program, ki pa ga je le delno uresničil. Njegovo nalogo je kasneje prevzel prefekt Spaziante. SOČUSTVOVANJE V VSEJ DEŽELI FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI TRST — Vesti o katastrofalnih posledicah potresnih sunkov v Kampaniji in Bazilikati so globoko odjeknile v naši deželi, ki si še ni. opomogla od podobne ne sreče, ki jo je prizadela pred 4 leti. Predsednika deželnega sveta Colli in vlade Comelli sta takoj poslala kolegom obeh prizadetih dežel brzojavke, s katerimi so jim izrazili sočustvovanje in solidarnost, obenem sta pa že soto-žila pobude za konkretno pomoč prizadetim krajem in ljudem. Že včeraj zjutraj sta se sestali na nujni seji pri deželni upravi posebno tajništvo za obnovo po potresu in deželni odbor, ki je sklenil usmeriti solidarnostno akcijo v tri konkretne pravce: ustanovitev solidarnostnega sklada v deželnem merilu in usklajevanje nabiralnih akcij vseh javnih in zasebnih ustanov. , Colli je za danes zjutraj sklical načelnike vseh svetovalskih skupin, župan huminske občine Ben-venuti pa vse župane občin, ki jih je ieta 1976 prizadel potres. Iz naše dežele so že na poti reše valne skupine vojske, finančnih stražnikov in gasilcev. Iz ; Trsta je že včeraj ponoči odpotovalrf 24 gasilcev, popoldne pa je prefektura odpremila 20 vojaških; tovornjakov z 2C0 večjimi, šopiri, in drugim materialom. Med prvimi je sporočil vladnemu komisarju Marrosuju izraze sožalja in* solidarnosti generalni konzul SFRJ v v Trstu Štefan Cigoj. V tekli so že akcije za zbiranje pomoči, na no-budo krajevnih uprav. Rdečega križa in drugih ustanov. Poziv k stvarni solidarnosti je poslovil na vernike in na vse prebivalstvo tudi tržaški škof Lorenzo Bel-lomi. Sožalja in pomoč iz tujine ŽENEVA — Prvi izrazi solidarnosti so se pričeli iztekati že včeraj. Novica o potresu ni prevzela le italijanskega ljudstva, tudi svetovni in predvsem evropski narodi so z bolečino sprejeli vest o nedeljski katastrofi v Kampanji in Bazilikati. Razumljiva zaskrbljenost je prišla na dan predvsem v tistih evropskih državah, kjer je naj- Solidarnost iz Jugoslavije BEOGRAD — Predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič je v imenu narodov in narodnosti Jugoslavije in predsedstva SFRJ poslal sožalno brzojavko predsedniku republike Italije Sandra Pertiniju ob katastrofalnem potresu, ki je prizadel južna območja sosednje države. V brzojavki je poleg iskrenega sožalja izrečena tudi prijateljska solidarnost z italijanskim narodom. Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je ob hudi naravni nesreči v Italiji poslal sožalno brzojavko predsedniku ministrskega sveta republike Italije Arnaldu Forlaniju. Novica o hudem potresu v južni Italiji je globoko pretresla prebivalce in delovne ljudi Skopja. Predsednik skupščine mesta Metod Antov je v imenu prebivalcev Skopja poslal sožalno brzojavko veleposlaništvu Italije v Beogradu, v kateri je med drugim rečeno, da je Skopje kot mesto mednarodne solidarnosti pripravljeno pomagati prizadetim krajem v južni Italiji. Iz Skopja nameravajo odposlati kot izraz prve solidarnosti 50 šotorov in 500 odej. Jugoslovanski Rdeči križ pa čaka na informacije kakšno pomoč lahko odpošlje, (dd) več italijanskih izseljencev. Zveza mednarodnega Rdečega križa, ki ima sedež v Ženevi, je že nudila italijanskemu Rdečemu križu 500 tisoč švicarskih frankov (okrog 250 milijonov lir), da razpolaga z vsoto v korist ponesrečencev na opustošenem področju. Prvo pomoč v znesku 140 milijonov lir je poslala tudi avstrijska sekcija organizacij Charitas. Obenem je preko radijskih valovov pozvala avstrijske državljane, naj tudi sami prispevajo v sklad za pomoč žrtvam potresa. Izraelski Rdeči križ je že poslal na teren ekipo zdravnikov in bolničarjev, organizacija Charitas iz ZRN pa je poslala na jug Italije poljsko bolnico, več zdravstvenih aparaktur ter šotore za potresen-ce, lu jim je nedeljski sunek porušil bivališče. številne so tudi sožalne brzojavke. V Brulsju se je včeraj sestala «deveterica» članic EGS in izrazila italijanski vladi najgloblje sožalje ob tragični usodi, ki je prizadela na desettisoče južnjaških družin. Že jutri se bo izvršna komisija EGS domenila za vsoto, ki jo bo nudila prizadetim Vsekakor pa je pričakovati, da bo preskrbela več delovnih skupin, šotorov in drugega materiala. Angleški predstavnik Willberforce je v imenu vseh dižav udeleženk madridske konference za >arnost in sodelovanje v Evropi izrazil ganjeno sočutje z družinami prizadetih Italijanov. Sožalne brzojavke so poleg drugih poslali tudi predsednik ZRN Karl Carstens, avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlaeger, avstrijski zunanji minister Willi-bald Pahr, predstavniki evropskega parlamenta, angleška kraljica Elizabeta, francoski zunanji minister Jean Francois Poncet, portugalski predsednik Ramalho Ea^es in papež Janez Pavel U, V NEDELJO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V središču pozornosti na občnem zboru SDGZ nadaljnji gospodarski napredek naše manjšine Zbora se je udeležilo izredno veliko število članov - Izčrpna poročila in živahna razprava - Prenovljen vodilni odbor V Mali dvorani Kulturnega doma je bil v nedeljo 13. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na katerem so člani pre gledali delo, ki je bilo ooravljeno v zadnjih treh letih. Udeležba na nedeljskem občnem zboru je bila kar se da množična, kar seveda potrjuje, kako vsi člani SDGZ občutijo današnji gospodarski trenutek v naši deželi in tudi izven nje. predvsem pa je bila nakazana volja do'še večje uveljavitve združenja in slovenskega gospodarstva, ki lahko odločilno pripomore k rasti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predvsem v tem odločilnem trenutku, ko bije boj za priznanje vseh pravic, ki so ji po ustavi zajamčene. Vloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja .je torej velika, delovanje združenja samega pa bo moralo potekati v več smeri in stremeti še h kakovostnejšemu delu, ki bo v prvi vrsti v korist naših gospodarstvenikov, pa tudi v korist splošnega deželnega 'gospodarstva in razvoja obmejne ekonomije, za katero je SDGZ v razvojnem procesu pomemben del. Da je začrtana pot delovanja pravilna, so potrdile tudi številne delegacije in posamezniki, ki so se udeležili ne deljskega občnega zbora. Tako so bili prisotni generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik odbora za obmejno sodelovanje pri SRS Slavko Beznik, predstavnik go spcdarske zbornice SFRJ Alojz le sjak, predstavnik gospodarske zbornice iz Nove Gorice Besednjak, čla ni odbora za obmejno sodelovanje Jelačin, Brezigar in Lovec, pred stavnik Ljubljanske banke v Trstu Jakac, Tržaške kreditne banke Semen, župan občine Dolina Švab in župan doberdobske doline Lavrenčič, predsednik SKGZ Boris Race. tajnik SKGZ Udovič, predsednik odbora za gospodarstvo pri SKGZ Cupin, ravnatelj zavoda za poklic no usposabljanje Gvardjančič, tajnik Kmečke zveze Bukavee ter predstavniki italijanskih gospodar stvenih krogov iz Trsta in drugi. Občni zbor je odprl predsednik SDGZ dr. Vito Svetina ki je podal tudi predsedniško poročilo, nakar sta sledili poročili podpredsednika Viljema Nanuta in ravnatelja Združenja Vojka Kocjančiča. Ugledni gostje so nato pozdravili občni zbor (o čemer poročamo na 5. strani), temu pa je sledila razprava, v ka tero so posegli številni' prisotni člani. Ob koncu razprave je občni zbor poveril vodstvu SDGZ nalogo, da sestavi protestno resolucijo proti zavlačevanju vladnih organov pri sestavi globalnega zaščitnega zakona v prid slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji Julijski kra jini Prisotni so nadalje sprejeli vrsto sklepov kar zadeva organizacijske strukture združenja, nakar je dr. A. Berce podal poročilo nadzornega odbora. Ob koncu je predsednik V. Svetina poudaril, da je potek občnega zbora dokazal vsestransko angažiranost članov SDGZ za utrditev in napredek slovenskega gospodarskega potenciala v teh krajih. To vliva upanje v nadaljnji razvoj osnovne manjšinske gospodarske organizacije, katero čakajo v bližnji prihodnosti še nove in obsežnejše naloge, med temi tudi organizacijska naloga, da okrepi svojo prisotnost in delovanje tudi na slovenskih ob močjih videmske pokrajine. Občni zbor se je zaključil z izvolitvijo novega odbora, katerega sestavo objavljamo prav tako kot povzetke iz poročil in iz posegov v razpravi, na peti strani. Z nedeljskega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja tmitiiifiitniiiiini.......m......................mn.............................................................iv POZIV SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE K POLNOŠTEVILNI UDELEŽBI Slovenski šolniki bodo danes volili predstavnike v deželno šolsko komisijo Predložena kandidatna lista, na kateri so predstavniki vseh kategorij šolnikov Slovenski šolniki-ravnatelji, profesorji in učitelji — bodo danes vodih svoje predstavnike v deželno šolsko komisijo, najvišji šolski organ za Slovence, ki ga je predvidel pred sedmimi leti sprejeti državni zakon, bolj znan pod imenom Belci-Škerk. Komisijo sestavljajo po tem zakonu šolski skrbnik v Trstu, šolski skrbn’k v Gorici, dva šolska ravnatelja (za nižjo in višjo srednjo šolo), šolski nadzornik, didaktični ravnatelj, profesor nižje srednje šole, profesor višje srednje šole in pet slovenskih članov, ki jih imenujeta tržaški in goriški pokie.jinski svet. Stvari pa v praksi ne gredo vedno tako, kot narekujejo zakoni in tudi zakon Belci Škerk ni izjema. V deželni šolski komisiji namreč ne bo šolskega nadzornika, ker ga slovenska šola enostavno nima. V drugem členu zakona Belci-Škerk iz leta 1973 je rečeno, da se «mesta šolskega nadzornika podeljujejo z natečajem na podlagi določenih kva lifikacij; tega natečaja se lahko u-deležijo kandidati slovenskega materinega jezika; razpisuje ga prosvetno ministrstvo, upoštevajoč veljavne predpise za natečaje za kvalifikacijo in mesto šolskega nadzornika* No, pristojna cblast enostavo ni poskrbela pravočasno za razpis tega natečaja in tako v deželni šolski komisiji pač ne bo šolskega nadzornika. Prav tako v komisiji ne bo, kot jih ni bilo doslej, predstavnikov o-troških vrtcev. To pa, ker jih zakon ne predvideva. Leta 1973, ko je bil zakon Belci Škerk sprejet, ni bilo pri nas še državnih otroških vrtcev, zato jih zakon tudi ni obravnaval. Pozneje pa bi moralo ministrstvo poskrbeti, da se zakon u-strezno spremeni in prilagodi novim razmeram. Sama deželna šolska komisija je večkrat zahtevala, da se to vprašanje uredi, vendar iz Rima ni bilo odgovora. Menimo, .da V NADALJEVANJU PREISKAVE 0 LAŽNIH NOSEČNICAH Pri Parmi tržaški agenti odkrili nad 60 kg morfija Agenti tržaškega oddelku finančne straže in letečega oddelka kvesture so v okolici Parme odkrili nad 60 kg morfija, ki so ga tako iztrgali «tržišču smrti*. Preiskava ki je privedla do ne davnega odkritja ogromne količine droge, se je pravzaprav pričela z zaplembo mamila, ki so ga lažne turške nosečnice skušale pretihotapiti čez mejo (pred kratkim so jih obsodili na stroge zaporne kazni). Prvi rezultat širjenja te preiskave je bilo odkritje prave rafinerije mamil v nekem gradu v bližini Turi na; ob tej priložnosti so agenti a retirali nekaj oseb in ena izmed teh je povedala, kje je skrita koli čina morfija ki so jo pred kratkim zaplenili. Način, kako je bila droga skrita, je precej domiseln: finančni stražniki in agenti Criminalpola so 60 kg morfija namreč našli v dveh gumah avtobusa, ki sta ležali na dnu reke Taro v kraju Rocca Mura-ta v bližini Parme. Droga je bila skrbno zavita v 56 najlonskih vrečk, ki so jo branile pred pronicanjem vode, saj so agenti lahko ugotovi'!, da je zaplenjeno mamilo še popolnoma suh„ in necokvar.ieno. Že na prvi pogled je bilo razvidno, da je morfij čist in najkvalitetnejše vrste; verjetno je bil namenjen v kakšno rafinerijo, kjer bi ga potem s kemičnim postopkom spremenili v heroin, ki je bolj donosen in se ga laže prodaja. Ko so agenti skušali povleči gume iz vode, je prišlo do nesreče: podčastnika finančne straže Fulca bi deroča voda kmalu odnesla, ko ie skušal doseči pnevmatiko avtobusa. Utrgala se je namreč vrv, s katero bi jo morali povleči na breg. Prosveta KD Lipa priredi v petek, 28. novembra, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici «Koncert» moškega pevskega zbora F. Venturini - Domjo pod vodstvom Ivana Tavčarja. PD Rdeča zvezda obvešča svoje člane in prijatelje, da > v teku nabiralna akcija za nakup novih o- je treba ob današnjih volitvah na šolah opozoriti na to veliko pomanjkljivost in obnovili zahtrvo, da pristojne oblasti rešijo vprašanje. Današnje volitve bodo potekale po posameznih šolah. Vsaka kategorija bo volila svoje predstavnike; u-čitelji bodo volili učitelje, profesorji profesorje in ravnatelji ravnatelje. Sindikat slovenske šole, in sicer tržaško in goriško tajništvo sta sporazumno izdelali kandidatno bsto. Za učitelje kandidira Anton Korošec (Gorica), za didaktične ravnatelje Stanislav Škrinjar (Trst), za profesorje nižjih srednjih' šol Kazimira Paulin (Gorica), za ravnatelje srednjih šol Edmund Žetko (Trst), za profesorje ..višjih srednjih šol SariS&'IFahor (Trst) in za ravnatelje višjih srednjih šol Egldl] Košuta (Trst). Sindikat tudi poziva vse šolnike, dtt"se volitev polnoštevilno u-deležijo. Pokrajinski odbor KD zaključil razpravo o notranji enotnosti Pokrajinski odbor krščanske demokracije je na sinočnjem zasedanju zaključil razpravo o poročilu sekretarja Coslovicha, ki je pred časom nakazal vrsto točk — v svoji analizi o krajevnem političnem položaju — okrog katerih bi bilo mogoče obnoviti enotnost znotraj krajevnega vodstva KD. V pozivu na enotnost, ki je bil namenjen predvsem fanfanijevski in dorotejski opoziciji, je pokrajinski sekretar predvsem podčrtal važnost programskega, in ne političnega sporazuma s komunisti, do katerega je prišlo na pokrajini ter trdno voljo, da bi se taka oblika sporazuma ne prenesla tudi na občino. V svojem poročilu je sekretar tudi potrdil, da KD ni alternativna Listi za Trst, s katero je vsekakor pripravljena sodelovati, toda le v primeru, da bi le-ta pustila ob strani demagoško in muhasto vedenje. V sinočnjo razpravo so posegli namestnik tajnika Pan-gher, poslanec Tombesi ter bivši deželni sekretar Coloni. Ko smo za ključih redakcijo, so zasedanje pokrajinskega odbora prekinili z namenom, da bi konkretno uresničili tisto enotnost med vsemi notranjimi strujami, na katero je sicer pozval pokrajinski sekretar Coslovich. Srečanje brigadirjev na stadionu «1. maj» V nedeljo zvečer so se na stadionu «1. maj* zbrali mladinci in mladinke, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, na pohodih AVNOJ ter v akciji za pomoč po-tresencem v Benečiji. Družabnega večera so se udeležili tudi mladi z onstran meje. Večer je potekal v prijetnem tovariškem vzdušju ob prigrizku in pristni borštanski kapljici. Seveda ni manjkalo obujanja spominov na prijetne dni, ki so jih udeleženci družabnega srečanja preživeli v brigadah; večer je pope stril tudi skeč. novogoriških brigadirjev. Želja prisotnih je ob razhodu bila, da bi se v bodoče še srečali na podobnih snidenjih. Izplačevanja odpravnine Uiiiižbencem bivše Veirobel Uslužbenci. bivše steklarne Vetro-bel bedo. lahko dvignili tisti del odpravnine, ki jim ga mora izplačati podjetje, v jutrišnjih dopoldanskih v Ut. Caboto 19. obdobje med avgustom 1977 in a-prilom 1980, Vsem .tistim uslužbencem, ki so v tem času bili v dopolnilni blagajni. TRAJALA BO DO PETKA ZAČELA SE JE STAVKA SPLOŠNIH ZDRAVNIKOV Za zdravniški pregled v ambulanti je treba odšteti od pet do osem, na domu pa od deset do petnajst tisoč Ur Tudi v Trstu se je včeraj začela stavka splošnih zdravnikov in zdravnikov za otroške bolezni. Le ti namreč že dalj časa zahtevajo, naj se takoj zaključijo pogajanja za obnovo zdravniških konvencij, istočasno zahtevajo, naj jim bolniške blagajne takoj izplačajo zaostanke. Stavka se bo nadaljevala do vključno petka, v teh dneh bodo morah pacienti plačati neposredno zdravniku honorar za sleherni zdravniški pregled. Da bi se izognili nevšečnim situacijam, bodo številne ambulante in zdravniške ordinacije zaprte vse do petka; takih situacij ni manjkalo že v teku včerajšnjega dne, ko so se številni meščani zglasili v uradih SAUB v Trstu in zahtevali, naj jim povrnejo honorarje, ki so jim jih včeraj zaračunali zdravniki. Kot znano, je treba imeti za vsak specialistični pregled dovoljenje splošnega zdravnika in potrdilo uradov SAUB. Zelo kritično se je o nastali situaciji izrazila sindikalna konfederacija CGIL, ki je med drugim poudarila, da tako zadržanje zdravnikov škoduje predvsem delavstvu in upokojencem. V sindikalnem dokumentu se nadalje naglaša odgovornost vlade in deželne uprave, zaradi velikih zamud pri uresničevanju zdravstvene reforme. V vse.i državi se je stavke udeležilo približno 80 tisoč zdravnikov: lahko torej rečemo, da je za teden dni praktično onemogočena vsaka osnovna zdravniška oskrba. Kdor bo šel k zdravniku na pregled, bi moral plačati od pet do osem tisoč lir; za zdravniški pregled na demu pa bo dreba plačati od deset do petnajst tisoč lir. Te cene je določila vsedržavna stanovska organizacija zdravnikov, ni pa mogoče izključiti, da bi se jih zdravniki strogo držah in za svoje storitve lahko zahtevali še višje honorarje. Stavka bo nedvomno močno vplivala na življenje državljanov; v okviru vsedržavne zdravstvene službe je namreč vloga splošnih zdravnikov med najbolj važnimi, saj je brez njih praktično nemogoče doseči sleherni zdravstveni poseg: za nakup zdravila je potreben recept, ki ga mora podpisati splošni zdravnik; prav tako mora podpisati dovoljenja za analize, izvide in za sprejem v bolnišnico. Sicer pa je v zdravniških krogih precej nejevolje in napetosti. Lahko celo rečemo, da je velik del zdravnikov za podaljšanje in zaostritev tega sindikalnega spora. Splošni zdravniki in zdravniki so v svojem nezadovoljstvu tudi izjavili, da je prehod k neodvisni dejavnosti skoraj obvezna izbira, kolikor bi ne prišlo do podpisa nove kovencije pred 1. januarjem prihodnjega leta. Bistvo celotnega problema je prav v tem: zdravniki praktično obtožujejo vlado, da nima nobenega posluha za zahteve zainteresiranih sindikalnih kategorij, ki si prizadevajo, da bi izboljšale «e-notno konvencijo*, ki bo zapadla ob koncu tega leta. Istočasno tudi zahtevajo, da sp zdravnikom izplačajo tudi zaostanki, del katerih sega tudi do leta 1975. Za dodatno delovno pogodbo v špediciji in avtoprevozništvu Danes bo na deželnem odborni-štvu za delo nov spstanek med pristojnimi organi in sindikalnimi predstavniki avtoprevoznikov in špediterjev, ki zahtevajo izboljšanje deželne delovne pogodbe. Prvo tako srečanje je bilo pred nekaj dnevi, ko so sindikalisti obrazložili vrsto predlogov, na podlagi katerih naj bi prispevali tudi k čimprejšnji uresničitvi vsedržavnega načrta o prevozih ter ustreznega dodatnega deželnega načrta. Pogajanja niso ravno najlažja, zato pozivajo sindikati FILT - CGIL. FILTAT - CISL in UILTATEP - UIL svoje člane k slogi in odločnosti. Darovi in prispevki Ob 3. obletnici smrti Alojza Žagarja daruje žena Danica 10.000 lir za PD Slovan - Padriče. V spomin na Maro Starc darujeta Aldo in Luciana Colja 10.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na Josipino Pečenik darujejo Danila in Klavdijo Kofol 20.000 ter Marija Kette 10.000 lir za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Josipine Pečenik darujeta Stano in Valerija Žerjal 10.000 lir za KD Valentin Vodnik. Ob 7. obletnici smrti sina Bogdana in ob 3. obletnici smrti žene Milke daruje Josip Zobec (Domjo 68) 20.000 lir za KD F. Venturini. V spomin na Nerea Capannija darujeta družini Rustja in Polduzzi 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti dragega Benedikta Flega in nepozabne žene Gilde daruje Vlasta z možem 5.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti none France darujejo Lajtovi 5.000 lir za ŠD Zarja. Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu darujejo: Hranilnica in posojilnica - Opčine 250 tisoč, Aurora io.000, Velox 15.000, Rolič 50.000, Optika Viky 10.000, gostilna Verena 20.000, Silvano Košuta 30.000, Boris Košuta 10.000, Vladimir Tence 10.000, Ljubo Košuta 10 tisoč in Paolo Košuta 10.000 lir. V spomin na pok. Maria Križman-čiča (Rusovega) darujejo Svetko, Marija in Zora Štancerjevi 5.000 za ŠZ Sloga, 5.000 za ŠD Zarja in 5.000 za KD Lipa. •iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiniiMiiiiiHiHHniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimuiiiiuiiimniiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V DVORANI OBČINSKEGA SVETA Posvet o možnostih prirejanja turističnih križarjenj iz Trsta V ta namen bedo v kratkem ustanovili posebno delovno skupino V dvorani občinskega sveta je bil včeraj posvet o zamisli, da bi v Trstu obnovili tradicijo prirejanja turističnih križarjenj po morju Posveta, ki ga je organizirala občinska uprava, so se med drugim udeležili župan Cecovini, odbornika Gambassini in Seri. deželni odbornik za promet Rinaldi, grški ped-konzul v Trstu Vassila, ravnatelj združenja trgovcev Geppi, predstavnik potovalne agencije Utat Ci-vidin, predsednik letoviščarske u-stanove Giorgi, avstrijski konzul Pernegger in številni predstavniki tržaških poslovnih krogov. Na posvetu so poudarili, da bo petrolejska kriza, zaradi katere se tuji turisti odločajo za vkrcanje na ladje v lukah, ki ležijo na najbolj severnih legah Sredozemlja, v tem pogledu omogočila Trstu, da se ponovno uveljavi kot izhodiščna točka za razna pomorska križarjenja. Tudi skorajšnji pristop Grčije k Evropski gospodarski skupnosti naj bi pripomogel k uspehu tovrstnih pobud v našem pristanišču. Zaradi uiiiiiiMiiiiiiiirnMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiui NA POSVETU POD POKROVITELJSTVOM ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA Sodobni šolski program naj obsega tudi zdravstveno vzgojo mladine Preventiva in poznanje družbenih dejavnikov osnova za zdravje Svetovna organizacija za zdravstvo je pred tremi leti sklenila vložiti vse svoje napore, da bi do hta 2CC0 omogočila zdravo življenje vsem ljudem na svetu. To načelo «zdravje za vse* — izhaja iz temeljnega prepričanja, da se zdravje začenja na domu, v šoli, na poljih, v tovarnah. Zdravje lahko izgubimo aii ščitimo tam, kjer živimo in delamo, zato je nujno, da se tega zavedajo vsi. Kdor pa to žp ve, je dolžan, da svoje znanje posreduje drugim. Ljudje morajo biti obveščeni, da se slabemu zdravstvenemu stanju lahko tudi izognejo in da je njegovo izboljšanje od visno od političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih, ekoloških in bioloških dejavnikov. Na podlagi tega znania bodo ljudje lahko bolje izkoristili okoliščine, ki so ugodne za zdravje in se bodo znali istočasno učinkoviteje boriti proti škodljivim dejavnikom. Za postopno izgradnjo tega prepričanja pa sta potrebni zavest o problemih v zvezi z zdravstvom in pa družbena zavest. Obe se morata istočasno razvijati in se bogatiti z medsebojnim sodelovanjem. Ta proces predstavlja obvezo neke skupnosti, v kateri ima posameznik pomembno vlogo pri zaščiti in obrambi svojega zdravja. Ta «nova» načela o zdravju spadajo v okvirni načrt vzgoje človeka. kjer imajo šola in šolniki prvenstveno vlogo. blek pevskemu zboru. OD NEDELJE V DVORANI IGO GRUDEN Razstave nabrežinskih kamnarjev Od nedelje je v dvorani nabre-žinskega kulturnega društva Igo Gruden odprta nadvse zanimiva razstava nabrežinskih kamnarjev. Pripravilo jo je domače društvo v sodelovanju z nabrežinskimi kamna rji in kamnoseki ter s podietniki, kar daje razstavi sami velik pomen tudi s strokovnega zornega kota. Izredno dokumentarno vrednost imajo fotografije in stari do kumenti, ki dokaj jasno prikazujejo. kakšen je bil razcvet nabre žinskih kamnolomov ob koncu prejšnjega in začetku tega stoletja ter kolikšen je bil sloves nabrežinske ga kamna v svetu, od Kaira do Ženeve, od Dunaja do Budimpešte. Tehnološki napredek je danes spremenil način dela v kamnolomih in tudi izdelki niso več taki, kakršni so bili v preteklosti Vendar pa ni mogoče pozabiti na po men, ki ga je imela ta dejavnost za ves Kras in še za mnogo širše območje: pravilno ovrednotenje te ga pomena je dejanski namen na brežinske razstave. Na nedeljski otvoritveni sloves- nosti je spregovorila Tatjana Rojc, ki je na kratko orisala zamisel razstave in pri tem poudarila odločen boj delavcev za uveljavitev svojih pravic z dolgo stavko v letu 1905. Nastopila sta tudi moška pevska zbora Igo Gruden pod vodstvom Matjaža Ščeka in Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Razstava, h kateri se bomo še povrnili, je odprta vsak dan do sobote od 16. do 19. ure, prihodnjo nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Izredno pomembna stališča, ki smo jih zgoraj podali v skrčeni o-bliki, so izhodiščne točke za posvet - izobraževalni tečaj, ki ga prireja nižja srednja šola «R. Pit-teri* ped pokroviteljstvom zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine z namenom, da poudari vlogo svzgoje za zdravje* kot trenutek interdisciplinarnosti v didaktičnem načrtovanju večjega vraščanja šole v teritorij. Včerajšnje otvoritve posveta so se med drugimi udeležili šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je izrekel priznanje za to pobudo tako šoli kot zdravstvenemu konzorciju ter dr, Boris Iskra, ki je predstavljal deželno upravo. O pomembnosti sodelovanja med šolo in krajevnimi ustanovami je spregovoril predsednik zdravstvenega konzorcija Maurizio Pessato, ki je tudi poudaril nujnost, da se koncept zdravja ne omeji le na zdravljenje, ampak da se ga osredotoči na preventivo in na odpravljanje vzrokov, ki ustvarjajo bolezen. Treba je torej govoriti o okolju, o urbanističnih (stanovanjskih) razmerah, o ritmu dela, o sodobnem napetem življenju, o prehrani, 0 organizaciji socialnih in zdravstvenih služb. O načelih in metodah, ki jih velja upoštevati pri načrtovanju zdravstvene vzgoje (bolje rečeno vzgoje za zdravje), je spregovoril dr. Riccardo Tomizzi — član Eksperimentalnega centra za zdravstveno vzgojo pri univerzi v Perugi. Ezio Berti, član učnega kolektiva šole «R. Pitteri*, pa je predstavil izredno zanimive in zavidljive izkušnje, ki jih v okviru didaktičnega načrtovanja o zdravstveni vzgoji že tri leta uresničujejo na tistem zavodu. Danes se posvet nadaljuje z o-bravnavo vprašanj o zdravstveni vzgoji in uživanju mamil, o pre hrambeni vzgoji v šolski dobi ter o teoriji potreb in njenem doprinosu v okviru načrtovanja socio -zdravstvenih posegov. Predavanja se začnejo ob 16. uri v Ulici del Collegio 6. Samomor mladega moža Predvčerajšnjim je vasico Kro gi.je pretresla vest o samomoru 35 letnega Lina Flega, uslužbenca dr žavnega podjetja za električno e nergijo ENEL. Ob uri kosila, ko so njegova dva otroka in noseča žena bili Dri ko šilu. se je Lino Flego odločil za usodni korak in skočil z okna ter treščil ob tla. Žena, ki je slišala zamolkel udarec, je pogledala skozi okno in zagledala moža. ki je ležal v mlaki krvi. Neznanec je po telefonu obvestil agente letečega oddelka, ki so .lemudoma prišli na kraj tragedije. Ker je Flego še kazal znake življenja, so ga z rešil cem rdečega križa peljali v bolni co, med potjo pa je izdihnil. Žena pokojnika si ne ve razložiti,' kaj je moža privedlo do samomora, če prav so mu preiskovalci v žepu našli napisani listek: sporočilo oa ni pripomoglo k razjasnitvi tega pri mera. tega so prisotni sklenili ustanoviti posebno delovno skupino, ki naj bi podrobneje preučila možnosti za u-resničitev podobnih pobud. Za ustanovitev skupine bodo poskrbeli strokovnjaki prof. Materini, dr. Samer in dr. Barison. K pobudi je pristopila tudi dežeina uprava. Pismo uredništvu K članku o bralnih značkah Spoštovano uredništvo, ko smo starši in učitelji prebrali članek o bralnih značkah, ki ste ga objavili 21. novembra, smo bili vsi zelo prizadeti, ko smo ob tako obširnem sporočilu VMSU, kCŽč'bodel jti je jo bralno značko, zaman iskali ime naše šstei .Mpntm0-. da /bi moral biti pisec članka bolje poučen o resničnem stanju, preden daje tako odgovorne izjave. Naša šola K. Širok se že tretje leto udeležuje tega tekmovanja, a ni v članku niti o-menjena. Učiteljstvo po so še posebno prizadele vrstice: «da mestnim otrokom branje ni potrebno.* Saj se moramo prav z mestnimi otroki mnogo bolj truditi, ker so stalno pod vplivom italijanskega okolja. Zato ne sprejmemo žalitve, da bi bili mestni u-čitelji manj požrtvovalni kot podeželski. Vsi smo bili prej v službah zunaj mesta,, zato dobro poznamo tiste razmere in gre nam sodba o tem, kakšna je razlika med delom v mestu in na podeželju. Že ko smo se odločili za svoj poklic, smo se zavedali, da brez požrtvovalnosti ne bomo ničesar dosegli. Starši in učitelji odločno protestiramo proti tako neodgovornemu načinu pisanja, ki nam pri delu samo škodi Starši in učiteljstvo osnovne šole K. Širok Namesto cvetja na grob Josipri« Krmec vd. Pečenik darujeta Neri-na Stranj (Dolina 408) 10.000 m Gilda Secoli 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Ob obletnici smrti žene Ivanke daruje Ivan Slavec (Dolina 122) 10 tisoč lir za Godbo na pihala Breg. Ob martinovanju na Proseku daruje Mladinski krožek Prosek Kontovel 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na starše, sestre' in brata daruje družina Milke Švab 20.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za revijo Dan. Mirko Frandolič daruri 10.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Rudij® Jagodica daruje družina Habbe 5 tisoč lir za Glasbeno matico. Ob 26-letnici smrti drage Vilmice Milič daruje L. K. 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev scomina pok. Pri® Doles daruje Ladi Vodopivec 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. Namesto cvetja na grob Maj® Starc daruje Marjan Starc 5.000 lir za popravilo dvorane na K°n' tovelu. Namesto cvetja na grob Mar® Starc in Renata Tenkerja darujeta Ervin in Vojko 10.000 ir za »D Kontovel. Za popravilo dvorane na Konto-velu darujeta Evin Sterni 10.000 in Dario Starc 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pine Doles in Rudija jagodica daruri Angel Turk 20.000 lir za poiirrnihanje osnovne šole v Barkovljah p® F. S. Finžgarju. V spomin dragili kolegov Rudi1® Jagodica in Pine Doles daruje So-nia Stubel - Prinčič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pino Doles darujet® Dario in Luciano Jagodic 10.000 lri za poimenovanje osnovne šole * Barkovljah po F. S. Finžgarju. V snom j n na svaka in strica Ru' di.ia Jagodica daru;eio Ernesta. Dario in Luciano Jagodic 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Pino Doles darujta Jurii in Marta Vodooivec 10 0w lir za primenovanie cenovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V spomin na Pino Doles darujeta Iva in Miro Ščuka 10.000 lir za V°~ imenovanie osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V spomin na Rudi‘a Jagodica darujeta Iva in Miro ščuka 10 000 J* za slovenski šolski center v Miljah. I Namesto cveUa na grob Miri® 1 Sedmaka darireio Sedmakovi 23 000 lir za ŠD Mladina in 20.000 lir za KD Vesna. Namesto cvetja na grob Nerea Capannija in Marice Antoni vd-Bisiani daruie pekarna Malalan (Prosek) 20 000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca. NATEČAJ ZA TEHNIČNEGA KONCEPTNEGA URADNIKA V OBČINI D "VIN-NABREŽINA Občina Devin-Nabrežina razpisuj* javni natečaj (in ne notranjega, kot je bilo pomotoma objavljeno) n* podlagi listin in izpitov za 3 mesta tehničnega kcnceptnega uradnika. Interesenti morajo -m"ti diplomo geometra ali gradbenega izvedenca, prošnjo pa morajo predložiti na kol-kovanem papirju uradu za prevajanje in st’ke z javnostjo najkasneje do 14. urh 20.12.1980. Končano zbiranje podpisov za mdanovod Pred kratkim se je končala akcija za zbiranje podpisov za napeljavo metanovoda tudi na Prosek ri v Križ. Podpise so zbirali Kulturno društvo Prosek - Kontovel, Kulturno društvo Vesna, ACLI, Odbor naselja San Nazario s Proseka, Center za socialno iniciativo. Odbor naselja San Quirico e Giulietta. Zbrali so 2.800 podpisov; peticijo ih podpise so nato izročili zahodnokra-škemu rajonskemu svetu, tržaški občini, pokrajini, deželi Furlaniji * Julijski krajini ter podjetju ACEGA. Včeraj, 24. novembra, nas je zapustil V soboto in nedeljo v Babni hiši Razstava in pokušnja domačih vin v Ricmanjih V soboto in nedeljo zvečer je bila v Babni hiš. v Ricmanjih druga razstava in pokušnja domačih novih vin. Razstavo in pokušnjo je organiziralo domače prosvetno društvo Slavec. Med tednom so organizatorji po hišah nabirali vzorce, katere so imeli gostje in domačini na razpolago v soboto in nedeljo za pokušnjo. Razstava nima tekmovalnega značaja, zato ni bilo ocenjevalne komisije, temveč bodo udeleženci prihodnjo soboto dobili spominsko diplomo. V zvezi z letošnjo prireditvijo .je razveseljivo dejstvo, da se je odzvalo več razstavljavcev kot lani. Po Logu in Ricmanjih so organizatorji nabrali kar 72 vzorcev belih in črnih vin. V soboto zvečer in v nedeljo pa so v galeriji lepo uredili okolje, kjer so se v veselem razpoloženju zbrali domačini, pa tudi gostje s Tržaškega in celo z Goriškega in pokušali nova ricmanj-ska vina. Oba večera sta lepo uspela. Udeleženci so se z zadovoljstvom zadiževali v domu in pohvalili pobudo Za dobro razpoloženje pa je skrbel ansambel Pomlad. Prihodnjo soboto pa bodo razstavljavci dobili spomenik, obenem pa bo tekel razgovor o vinogradništvu v naših krajih. ris EMIL STOKA Pogreb bo danes, 25. novembra, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Marija z družino, brat Angel z družino, svakinja Marija z družino in drugo sorodstvo Kontovel, 25. novembra 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta) 25. 11. 1975 25. 11. 1980 Ob 5. obletnici smrti naše drage žene, mame in none LJUDMILE KRALJ por. CARLI se je z žalostjo spominjajo mož in svojci Trebče, 25. novembra 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega RUDOLFA JAGODICA Žena Vida in drugo sorodstvo Trst, 25. novembra 1980 Gledališča avditorij Jutri, 26. t.m., za ciklus «štirje italijanski avtorji* bo na sporedu -ši nemški generali Irvingu po izidu knjige že očitali neresnico, toda pisatelj jih je zavrnil in o-dločno vztrajal na svojih ugotovitvah. Lahko mu verjamemo, ker je prepričljiv, jasen in ker se vseskozi opira na dokumentacijo. Zgodovina je to stališče tudi že podprla in tako imamo pred seboj verodostojen biografski roman o velikem nemškem generalu, ki je bil po svoje žrtev svojih nazorov in seveda tudi nacizma. Da je tekst izredno zanimivo napisan, zlasti ker se odkriva pred nami zakulisje druge svetovne vojne, ni treba posebej poudariti, Druga biografija je obrnjena bolj v daljno preteklost in bo bližja tistim, ki imajo rajši tako snov kot pa snov zadnje vojne. Posvečena je frankovskemu kralju in posvečenemu cesarju zahodnega cesarstva, ki je ustanovil veliko državo od severa do juga in od vzhoda do zahoda Evrope in ki mu je zgodovina nadela ime Karel Veliki. Francoski pisatelj Ja- cgues Delperrie de Bayac v knjigi ni zgodovinar ki bi suhoparno nizal dejstva. Je izrazito romanski pripovednik, ki velikega vladarja ne prikazuje kot osebnost iz učbenikov, temveč kot človeka, uživača in veseljaka, ki ni bil vedno vzgled kreposti. Opisi lovov, življenja preprostih ljudi, hude lakote, ki je morila v Burgundiji 793. leta in sploh prikaz življenja Evrope osmega in devetega stoletja, so še posebna dragocenost tega biografskega romana, ki ga je v slovenščino prevedel Marjan Poljanec. Karel Veliki je bil nedvomno vladar, ki je prekašal tedanje monarhe, bil pa je seveda daleč od modrega, preudarnega in idealnega vladarja, kakor ga skušajo danes prikazati zgodovinske knjige. Francoski biograf si ga je zamislil po svoje, čeprav zatrjuje da se opira na zgodovinske vire. Davna preteklost Evrope bo torej pritegnila s tem romanom tiste bralce, ki so daleč od ustaljenih prepričanj. Če jih bo prepričal tudi Delperrie de Nayac, pa bomo videli tudi po uspehu knjige na našem knjižnem trgu. Sl. Ru. Pred dnevi so se zbrali na večerji bivši dijaki trgovske akademije, ki so maturirali pred petindvajsetimi leti. Kot se vedno dogaja ob takih priložnostih, so si bivši sošolci imeli marsikaj povedati, še posebno oni, ki jih je delo vodilo v druge kraje Italije in ki že 25 let niso imeli prilike se pogovoriti s svojimi vrstniki Envin Rommel, ki se je udeležil le prve svetovne vojne in se boril na soški fronti, je bil legendarni poveljnik italijansko-nemškega a-friškega korpusa, ki se je dolgo uspešno upiral zavezniškim armadam, dokler ga niso zavezniki razbili in s tem zaključili afriško fronto. Rommel se je zadnji hip umaknil, prevzel novo dolžnost poveljnika v severni Italiji, kjer je ob kapitulaciji Italije uspešno opravil svojo nalogo, potem pa je bil premeščen na zahodno fronto, kjer je poveljeval atlantskemu obrambnemu zidu. Iz tistega časa izvirajo govorice, da se je Rommel priključil zarotnikom proti Hitlerju. Res je sicer, da so skušali razni uporniški visoki o-ficirji navezati stike s tem generalom, vendar je Rommel po daljšem oklevanju odklonil sodelovanje. Kljub temu je bilo Rommlovo ime izrečeno v zvezi z zarotniki. Rommel, ki je bil ranjen ob letalskem napadu na njegov avto je dobil od Hitlerjevega štaba nasvet, naj napravi samomor. In ga je v jeseni 1944 tudi napravil. Namesto legendarnega junaka, kakor so ga prikazovali nacisti in kasnejša nemška zgodovina, nam lrving predstavlja Rommla kot genialnega vojsko- Umrla je «sex bomba» Mae West •lllllii!lllll»lllilllliiniliiiiMi*iiii»iiiiii»iiimi***niiii»iiiiiiiiiiii m n m 1(111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiii m iiii>iiiiiiiiiiiimiiiiiium im ii imiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU LETOŠNJIH KONCERTNIH PRIREDITEV GM Jutri recital Marte Valetič V okviru letošnjih prireditev Glasbene matice bo jutri na sporedu recital slovenske tržaške alti-stke Marte Valetič. Valetičeva je znana tržaškim glasbenim krogom, saj že vrsto let nastopa v mestnih koncertnih dvoranah. Srečali pa smo jo že tudi kot solistko v okviru Partizanskega zbora, pred leti pa kot članico Komornega zbora GM, ki je nato prevzel ime po Jacobusu Gallusu in v katerem je Valetičeva večkrat nastopala s solističnimi vlogami. Njeno zavzeto delovanje na raznih področjih vokalne glasbe izvira iz velike ljubezni, ki jo Valetičeva izkazuje glasbi že iz otroških let dalje in ki ji danes pomeni življenjsko nujnost. Svojo glasbeno pot je najprej pričela s študijem violine pri prof. V. Vrabcu, šele pozneje pa je v sebi odkrila večjo nagnjenost k vokalni zvrsti. Tako je stopila v šolo prof. Margherite Voltoline Medicus, ki jo je vpeljala v svet komorne vokalne glasbe. K uspehu ji je nedvomno pripomogel njen izrazit altovski timber, velik glasovni razpon, pa tudi njena notranja občutljivost in tankočutnost, ki prihaja do izraza predvsem pri interpretaciji romantičnih samospevov, ki so pevkin najljubši repertoar. Marta Valetič je pred kratkim sodelovala z deželnimi pevci pri izvedbi Reethovnove maše v C-duru v Nemčiji, nekajkrat pa je tudi snemala za tržaško radijsko postajo. Na jutrišnjem recitalu nam bo Marta Valetič zapela vrsto samo- spevov Schuberta, Faureja, Čaj- l kovskega, ščekove ter Dvoraka. Pevko bo spremljala pianistka | Anna Luci Sanvitale, ki je diplomirala na tržaškem konservatoriju in se nadalje izpopolnjevala v šoli prof. Angela Kessisogluja. Pianistka ima za seboj vrsto nastopov v domačih koncertnih dvoranah, v italijanskih glasbenih središčih, nekajkrat pa je nastopila tudi v tujini. Sedaj pa v glavnem sodeluje kot spremljevalka solističnih pevcev, kot pomožni učitelj v tržaškem opernem gledališču Verdi ter pri snemanjih za tržaško radijsko postajo. m. b. V Beverl.v Hillsu, najbolj elegantni čptrti Los Angelesa, bo danes pogreb filmske igralke Mae West, tako imenovane - «sex bombe* iz dvajsetih in tridesetih let. IgrjtiMt "jnšmmihr-e soboto v-.sta-rosti 87 let v svojem stanovanju v Hollywoodu. kamor se je pred kratkim vrnila po trimesečnem zdravljenju v neki kliniki zaradi možganske kapi, ki jo je prizadela letos poleti. Čeprav je njeno ime današnji mladini verjetno popolnoma neznano. je bila Mae West nekaj desetletij najbolj popularna igralka na svetu, pa tudi najbolj kritizirana v takratni puritanski Ameriki. Njeni filmi in gledališke predstave, kot na primer «Sex» in «Nisem angel*, so vzbudili val polemik in ogorčenih reakcij, saj so obravnavali probleme spolnosti, ki so bili za tedanje čase pravi «tabuji*. Zaradi komedije «seks», za katero je sama napisala tekst in ki je doživela skoraj 400 uprizoritev z ogromnim u-spehom. je bila celo obsojena na osem dni zapora zaradi ^kvarjenja mladine* na prijavo «društva za odpravo razuzdanosti*. Po drugi svetovni vojni je Mae West zapustila filmsko kariero in nastopala v nočnih lokalih kot pevka. Posnela je tudi nekaj plošč ob spremljavi znamenitih pevcev, kot na primer Paula McCartneya in Boba Dylana. V zadnjih letih pa je nastopila še v dveh filmih: leta 1969 v «Myri Breckindridge* in leta 1978 v «Sextettu», ki so ga priredili po njeni komediji «Sex». Na slikah vidimo Mae VVest, kakršna je bila v letih največjih uspehov in tako kakršna je v zadnjem času. I ZDRAVNIKOVO MNENJE \ Vnetja obnosnih votlin spremljevalci hladnih dni Obnosne votline obkrožajo z vseh strani nosno votlino. Nad nosnim korenom imamo par čelnih votlin (frontalna sinusa), v zgornji čeljustnici par čeljustnih votlin (maksimalna sinusa), vmes pa še sitki (etmoidalne celice) ter votlino v zagozdnici (sfenoidalni sinus). Vnetje lahko pnzadene eno samo votlino, lahko vse votline ene strani (polisinusitis) ali pa celo vse sinuse (pansinusitis). Vzroki akutnega vnetja so pretežno lokalni. Predvsem nevarne so vse infekcije v zgornjih dihalnih poteh, zlasti v nosu. Redkeje se infekcija zanese po krvi. Cesto spremlja obolenje kakšno drugo infekcijsko bolezen kot npr., gripo, ošpice, škrlatinko itd. Tudi vsi procesi, ki ožijo nosno votlino, kot npr. nepravilna ukrivljenost nesnega pretina, tujki, polipi in druge tu-morozne mase v nosu, imajo za posledico moten odtok sekreta iz nosne votline, Sekret tako zastaja in predstavlja ugodno'gojišče'za' najrazličnejše bolezenske klice. Poseben dejavnik pri nastanku vnetja pa je tudi alergija." 'loi . Spodnja stena maksilarnega sinusa je v tesni zvezi z nekaterimi zobmi, zlasti s podočnjaki, ki segajo v sam sinus. Če tak zob izde-remo, cdpremo direktno pot infekciji, še huje pa je, če nam drobec korenine zaide v sam sinus. Poleti pride pogosto do vnetij pri kepanju in potapljanju v umazani, vedi. Ne smemo pa pozabiti tudi na prirojene slabše odpornosti služnosti dihalnega trakta, kar se odraža v pogostih vnetjih, ki prizadenejo tudi sinuse. Kot vedno, ločimo tudi pri tem obolenju splošne in lokalne znake. Bolnik ima običajno povišano temperaturo, se slabo počuti in nima apetita. Tudi osnovni laboratorijski izvidi se nekoliko odklanjajo od normale. Stopnja prizadetosti je odvisna od napadalnosti in strupenosti klice, od konstitucije in od splošne odpornosti bolnika, pa tudi od njegove starosti. Medtem ko pri o-draslem bolniku prevladujejo lokalni znaki kot glavobol, gnojna se-kresija iz nosa ter težave pri dihanju, pa so pri otroku često v o-spredju splešni znaki, tako da je otrok v celoti hud bolnik. Bolečina naj bi bila najmočnejša predvsem v področju prizadetega sinusa, često pa izžareva tudi v zatilje, v vrat, pogosto bolijo tudi zobje. Ponavadi je glavobol najmočnejši zjutraj. Pri otroku kaže obolenje določene značilnosti. Sinusi so pri majhnem otroku šele v razvoju. Novo- rojenček ima v zasnovi šele etmi-dalni in maksilarni sinus, sfenoidalni se razvije po 10. letu, čelni pa šele med 10. in 14. letom. Otrok s sinusitisom je često zelo prizadet in to tem bolj, čim manjši je. Muči ga visoka vročina, je neraz-pjložen, odklanja hrano, često se pridružijo še prebavne motnje. Pogosto je vneto tudi grlo, pa tudi sapnik in bronhialno vejevje, ne tako redko pa se pridruži še pljučnica. Otroški sinusitis često spremlja kašelj, ki nas speminja po svoji intenzivnosti na oslovski kašelj. Glavobol se pojavi šele po četrtem letu, pa še tedaj redko. Zelo pogosto je pri majhnem otroku prizadet elmoidalni sinus, ki daje izrazite lokalne znake z o-teklino veke, ki se širi na lice in proti nosnemu korenu. Obolenje samo nam ponavadi ne dela posebnih diagnostičnih težav. Pri tem nam pomagajo rentgenske preiskave, v nejasnih..primerih pa lahko prizadeti sinus tudi punkti-ramo. Neozdravljeno vnetje p, je lahko tudi nevarno. Infekcija se lahko širi v okolico, prizadene kost, razširi pa se tudi do samih možganov, kar je lahko za bolnika usodno. Zato moramo bolezen čim prej in zelo energično zdraviti. Danes imamo v antibiotikih najboljšega pomočnika, tako da bolnika le še poredkoma prizadenejo komplikacije ali kronični potek. Za lokalno uporabo priporočamo kapljice, ki zmanjšujejo oteklino sluznice ii pripomorejo k boljšemu odtekanju sekreta. Kap’jice imajo boljši učinek od tablet s podobnim učinkom. Seveda pa lahko jemljemo ta sredstva le kratek čas. Pri hudih in trdovratnih primerih skušamo s punkcijo odstraniti čim več gnoja, sinus lahko pri tem tudi izperemo. Pri najbolj trdovrat-, nih primerih, zlasti če je bolezen že prešla v kronično fazo, pa bo nemara potrebna operacija. dr. R. R iiiiiiniiiiiiiMii 1111111111111111*111111111111111111 imiiitnit BERITE REVIJO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja na temo: Poučevanje 13.00 Dan za dnem. Rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Lutke, scene neoporečnega umora — 3. del 15.10 Družina Partridge, TV film 15.45 Zrcalo sveta — Informativna rubrika Dnevnika 1 -16.10 Ellery Queen - TV film . 17.00 Dnevnik 1 — Flash i 17.05 3, 2. 1. . . Kontakt! Rdečelasa Ana, risani film Zakaj? - TV film — Plošče — Risanka 18.00 Poklic umetniškega obrtništva 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Cleto Testarotta, risani film 19.20 Zbeži, Buddy — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kolesa — 7. in zadnji del 21.40 Hollywood — Doba nemega filma 22.30 Nepremagljivi — Skrivnostna pot — TV film DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska riika — Zrcalo sveta Drugi kartal 1 12.30 Dragi očka - TV film : 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Šola se obnavlja, umetniška vzgoja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Na domu Lavvrenceovih TV film TV film iz serije Atlas Ufo Robot 15.25 Kako uporabljamo filmsko kamero 16.00 Evropski dnevi 16.30 Odpri se sezam 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan — II. del 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Kakšna zgodba je ta? Vremenske napovedi 20.40 Iz našega žepa, Tednik Dnevnika 2 21.30 Fat City - film Režiia John Huston DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželni program Kultura, predstave, dogodki, običaji 20.00 - 20 35 Gledališče akrobatov 20.05 Šolska knjižnica 20.40 Dan za dnem 21.30 Luč 21. stoletja — Laserji 22.20 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 10 00 TV V ŠOLI 1 1» a&SEir svetu 17.30 Poletavček 18.00 Srečanje oktetov 80, 4. oddaja 18.25 Obzornik 18.35 Po sledeh napredka 19.05 Risanka 19.24 TV nocoj 19 26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Mednarodna obzorja: Mlajša sestra Belorusija 21.00 Propagandna oddaja 21.05 B. Ibanez: Trsje in blato, nadaljevanka 21.55 V znamenju 22.10 Dinarske skice, balet Koper 17.20 Grbavec — film (ponovitev) 19.00 Odprta meja — Risanke 19.30 Otroški kotiček 20.00 Stičišče 20.30 Prekleti grad — film 22.00 Dnevnik danes 22.10 Locandina Flash 22.15 S.O.S energija, dok. oddaja 22.45 Pota Poljske, serijski film Zagreb 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Branje 19.00 Kulturni pregled 20.00 Aktualnosti 20.55 Mož v stekleni kletki — film ŠVICA 18.50 Star blazers — risanke 19.20 Ob opravljenih računih 20.40 Boulevardsko gledališče 22.15 Revija znanosti in tehnike 23.10 športni torek ,(« ■ r lltjdf se potepa po TRST A 7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasba; 11.30 Beležka; — Folklorni odmevi; 12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Kulturne rubrike naših tednikov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano, pripravlja Maja Lapornik; 15.00 Sodobni sound; 16.00 «Mal’položi dar domu na oltar*; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče; 18.00 Stiska in odrešitev človeka v prerezu svetovne drame; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Mu-ratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . : 10.15 Orkester Bor-ghesi; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 G!asba po željah; 14.00 Prijeten popoldan: 14.33 Orkestralne miniature; 15 09 Mladi pred mikrofonom: 15.15 Plošče: 15.45 Poje zbor Lorenza Forlani-ia; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Fnlk glasba; 16.32 Crash: 17.09 Glasbena fantaziia: 17.32 Saksofon Fausta Panettija; 17 45 Radijski oder; 18.15 Orkester San Carmela; 18."? Spomin ;amo se na opereto; 19.00 Večerni zbori. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Ki-nospored; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 . Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14137 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki ir odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16 00 Iz zborovskega arhiva: mešani zbor »France Bevk* iz Prvačine in dekliški oktet iz Kopra; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba — objave; 17.00 Sotočje; 17.45 Minute z ljudskim triom iz Brega. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00. 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori, diskretno: 7 25 Kakšna glasba!; 8.40 Iz, parlamenta; 8.50 Gla sbeni trenutek; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine, dnevni variete; 12.03 Vi ir jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Oddaja z občinstvom; 14.03 Nezavestna glasba; 14.30 Stoletje politične satire; 15.03 Ral!>y; 15.30 Popoldanski spored; 16.30 Gledališki ropot: 17.03 Patchwork, za mlade poslušalce; 18.35 Rock mušic; 19.30 Plati pozabljene italijanske glasbe; 1,9.50 Kako nastanejo predstave; 20.45 Country West Coast; 2103 Čheck-up; 21.30 Folklorna glasba; ,22.00 Priložnosti RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19 30 Poročila: 6.06 - 8.45 Dnevi; 9 05 Tess dei d'Uberville — 2. na-dalj.: 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Vzgojna oddaja; 11.56 Tisoč popevk ; 12.10 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Scund - Track; 15.00 Radio 2 — 3131 - II. del: 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM, radijske pred stave; čas glasbe; 18.32 Neposreden prenos iz bara Greco; 19.50 G'asbeni prostor; 22.00 Nočni čas; 22 20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12 00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na po ti; 9 40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . ; 11.35 Znano in priljubljeno: 12.10 Danes smo iz brali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17 00 Studio ob 17. uri; 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 2..05 Od premiere do premiere; 22.25 I* na ših sporedov; 22.30 Tipke in goda la: 23.05 Lirični utrinki Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 22. 1918-1919 c) — Karel Janežič poveljnik pete planinske čete, rojen 1896 v Mariboru je od otroštva živel in se šolal v Gorici (sedaj živi v Kranju). Med drugim je odlikovan z zlato medaljo Miloš Obilič za hrabrost. Takole pripoveduje: •Kot avstrijski vojak sem bil na soški, koroški in juž-notirolski fronti. V Galiciji so me zajeli Rusi in v Odesi sem vstopil v srbski korpus. Bojevat sem se v Dobrudži, potem sem stopil v revolucionarni jugoslovanski bataljon v Kijevu, nato v srbsko-sovjetski bataljon v Caricinu. Pri Jekaterinoslavu so me ujeli Avstrijci in poslali h kadru Gebirgschutzen 2 (planinski polk) v Essenu na zgornjem Koroškem. Vojna se je z naglimi koraki bližala koncu, disciplina je dan za dnem popuščala. Slovenski rezervni oficirji smo se zavedali tedanjega položaja, zato smo se tesneje povezali z vojaštvom, da bi dosegli naš cilj — domov, v Slovenijo le v slogi in redu. Četrtega novembra 1918 zvečer smo izstopili v Ljubljani. Bilo je največ Primorcev. Vrnitev domov v italijansko zasedbo jih ni mikala, bili so veseli, ko so si našili slovensko trobojnico na kapo. Vedeli so, da jih Slovenija potrebuje, saj je bil čvrst obstoj Slovenije prvi pogoj za bo- dočo osvoboditev zasedene Primorske. Mlada Slovenija je potrebovala predvsem vojaštvo. Takrat razpisani poziv slovenske vlade v Ljubljani ni imel pričakovanega uspeha. Nepričakovano pa se je v nekaj dneh zbralo okrog tisoč Primorcev, izvežbanih .in discipliniranih vojakov, ki so v najbolj kritičnih dneh skrbeli za urejeno vračanje vojakov - povratnikov z italijanske fronte, zbirali so orožje in vojaški material, skrbeli za red in mir ter varnost objektov. Precejšnje število jih je vstopilo v bataljon srbskega majorja Švabiča, ki je s srbskimi ujetniki proti Vrhniki prodirajoče Italijane potisnil na demarkacijsko črto pri Logatcu. Hvaležna Ljubljana je za to poimenovala v Trnovem ulico po majorju švabiču. Tam je bila nekoč konjušnica, sedaj je prezidana za stanovanja, nihče izmed stanovalcev ne ve, kdo je tisti, po katerem ima ta ulica ime. Z oddelkom Primorcev smo prišli v Maribor prav v času, da smo se udeležili velike razorožitvene akcije med bivšimi avstrijskimi vojaki nemške narodnosti, tako imenovani Schutzvvehr (varnostna straža) in njihovimi oficirji, ki so se že pripravljali na plebiscit za okrožja Maribor, Ptuj, Radgono, Slovenj Gradec in Dravograd. V začetku januarja je odšel slovenski planinski polk na Koroško, da bi okrepil položaje in razširil ter zavaroval mostišče pred Velikovcem. Naša peta četa je zasedla Grebinj, Dobravo in Ošenico. Čez nekaj časa smo bili premeščeni v Dravograd in odtod zasedli Ojstrico in Hiinerkogel (planino Kokošnjak k. 1522) ter greben proti Malim Alpam (Kleinalpe k. 1783), Vse to v območju koroško-štajerske meje. Dne 29. marca je sedma četa našega polka, prodirala iz Dravograda skozi Labot proti St. Pavlu, katerega so zasedli Nemci. Severno od Labota je ta četa naletela na nemško kolono redne vojske, pomešano z nekakšnimi civilnimi oboroženimi formacijami. Naša sedma četa se je umaknila proti Labotu, kjer se je zabarikadirala v tamkajšnji šoli, ki so jo Nemci obkolili in napadli. Moja četa ni dobila dovoljenja, da bi šla na pomoč. Zakaj se je to zgodilo, nam ni bilo jasno in se to tudi pozneje ni nikoli razčistilo. O tem dogodku smo jasneje slišali pri povratku teh ujetnikov pri Malem Šentvidu, po sklenjenem premirju. Verjetno je bila prevelika zagnanost in neprevidnost kriva, saj so časi, ko je general Maister tako rekoč s peščico vojakov zasedel vso severno mejo, že minili. Avstrija je z vednostjo in s pristankom zaveznikov, predvsem Italije, formirala oborožene enote, imenovane i Heimatdienst, Abwehrkampfverbund, Biirgervvehr in Volks-wehr, za to da bi zadovoljili Avstrijo, ker so ji zabranili Anschluss (združitev z Nemčijo). Prav tega so se namreč zelo bali, posebno Italijani in Francozi. Seveda je bilo vse to in še drugo v škodo Slovencev. Dne 29. maja 1919 se je začela splošna jugoslovanska ofenziva pod vodstvom Dravske divizije, v kateri je sodelovalo okrog 10.000 vojakov s 300 strojnicami in 100 topovi. V sedmih dneh je vojska zasedla Celovec in naše enote so prodrle na zgodovinsko Gosposvetsko polje. Sklenjeno je bilo splošno premirje. Na severni meji s utihnili topovi in strojnice, toda nadaljevala se je ostra nacionalna, gospodarska, organizacijska borba za odpravo posledic vojne. Znane so mi bile razmere na železnici. Potrebno je bilo nadomestiti na tisoče Nemcev in Madžarov, ki so samovoljno zapuščali službo in tudi take, ki so sedaj kot tuji državljani morali zapustiti državo. Kdo naj jih nadomesti? — Kakor so bili Primorci med prvimi in zadnjimi v boju za severno mejo, tako so tudi sedaj Primorci (železničarji, uradniki, orožniki, učitelji in drugi kulturni delavci), ki so morali zapustiti okupirano Primorsko, med prvimi zasedli izpraznjena mesta in osvobojenemu Mariboru povrnili značaj in podobo slovenskega mesta. Za vse žrtve in zasluge v boju za severno mejo tisočih Primorcev so se naši zgodovinski pisci spomnili le z besedo: »Bili so tudi Primorci«. Tu komentar menda ni potreben. •Niccl Jugoslovanskct ofenziva zs.5.iq. viMutl CELO V E M« iica StOV.^3«AO*e 13. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Osimski sporazum in sporazum o sodelovanju med SFR Jugoslavijo in EGS trdna in zanesljiva osnova za gospodarski napredek obmejnih območij Predsednik dr. Vito Svetina: «Slovenska manjšina se mora uveljavljati kot aktivni dejavnik splošnega gospodarskega in družbenega napredka» Povzetek predsedniškega poročila Slovenska narodnostna skupnost v Juliji se danes nahaja sredi raz “Urkanega procesa preverjanja družbenih in gospodarskih usmeri-ki so v teku v naši deželi. Slovensko deželno gospodarsko druženje — tako posamezni člani *°t organizacija — smo del teh nro-cesov. V mnogih primerih celo akutni soustvarjalec novih družbenih ® mišljenjskih premikov v tesnem sodelovanju z ostalimi družbenimi silami, posebej z našo osrednjo or-ionizacijo Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, katere smo član in ®di soustvarjalci njenih program-**dhusmeritev. Občni zbor našega združenja se odvija v času, ko se celotna naša skupnost, skupaj z ostalimi demo- Vito Svetina kfatičnimi silami, trdo bori za do sego pravičnejšega zakona o elo-Oftlni zaščiti. Zakona, ki bi končno moral na osnovi republiške ustave. Posebnega statuta dežele Furlanije -“Pujske krajine, osimskih sporazu ®0V in ne nazadnje vseh žrtev, ki P je doprinesla naša skupnost v času fašizma, v narodnoosvobodil 111 vojni in vsem povojnem obdobju vse do danes, omogočiti naši skupnosti enakopraven in skladen raz-v°j v okviru širše družbene skup J°sti v naši deželi. Osnutek tega 'akona, ki je danes v pripravi,'je mko sestavljen, da .je za našo skup-Pust nesprejemljiv. Še vedno ob-8*?ja težnja po delitvi naše skupno SU pa različna območja in. s tem različne stopnje uživanja pravici različne stopnje »enakopravno. ui»,. tako v uporabi jezika kakor v muiem razvoju naše skupnosti na področju šolstva, kulture in druž *nih dejavnosti. Omejevalne težnje talijanskih. predstavnikov v komi ki pripravlja osnutek zakona, 'o še posebej odklanjevalne na po ®očju gospodarske in prostorske 'dlitike, ki bi morala upoštevati ‘Pecifične interese manjšine. In tončno je še posebej nesnrejemlji ,0 odklonilno stališče do naše zah eve po posebnem krožnem skladu, 'amenjenem gospodarskemu razvo U naše skupnosti, z utemeljitvijo *š da je naša zahteva protiustavni v kolikor uvaja diskriminacij-*i odnos nasproti pripadnikom vedskega dela prebivalstva. Slovensko dežeino gospodarsko druženje se zato pridružuje v tem *oju akcijski enotnosti vseh sil, ki. 'aljučujejo Siovence in pričakuje jd italijanske vlade in parlamenta, ja bosta, ob upoštevanju ustavnin loločil, mednarodnih obveznosti in }r>jateljskih odnosov med Italijo in 'Ugoslavijo, pripravila in odobrila zakon, ki bo upošteval upravi :®ne zahteve Slovencev v Italiji. Predsednik SDGZ dr Vito Sveti 'a je nato analiziral današnjo med jarodno politično in seveda gospo jarsko situacijo. Tudi pri nas. v Irstu in v naši deželi so nazadnja d sile, ki si ne želijo odprtosti n„ sodelovanja. Ob tem je Svetina ^igosal protidemokratično gibanje 'iste za Trst, ki zavira kakršen [°li razmah sodelovanja in dobro °sedskih odnosov, pa tudi kultur m in gospodarsko "ast Trsta in ‘aše dežele. Predsednik SUGZ je 'ato razčlenil težave italijanskega »ospodarstva. ki sc že vsa zadnia eta bori s stagnacijo v 'proizvod 'eni sistemu, in težave jugoslovan 'aega gospodarstva, ki se nahaja ' še hu:ših pogojih. In v kontekstu odvisnosti od splošnih gospo 'arskih gibani. se odvija tudi gos *°darstvo naše deže'e in širšega 'bmejnega območ a, ki ne zajema amo F-JK. S'oveni'e in Hrvaške, aupak se razširja še na Avstrijo, “avarsko in Venelo, to je na vse mžele v sklopu Alpe Adria. Gos-mdarstvo naše dežele je danes ze 0 raznoliko in celo namenoma an-agonistično in z lokalistično vizijo azvoja, ki je privedla do nesklad 'ega razvoja po posameznih proiz. ®dnih bazenih in do neravnovesja ' gospodarskem potencialu pnsa nežnih pokrajin. Iz tega izhajajo 'fedlogi ekonomskega razvoja, ki 10 si diametralno nasprotni. Goriški gospodarstveniki predla la jo svoj koncept, razvoja, ki ni ategriran in povezan z ostalo guslarsko stvarnost.jo v deželi, am-je osnovan na geografski ored »osti Goriške in tvori v cestnih no 'ezavah stičišče v smeri Talna 'Ugoslavna ter v smeri Trst - Fur anija. Tržaški industriji na so »repričani, da je možno najti izliod z krize samo v ravnovesju tako »konomskega potenciala med no 'rajino v deželi kot v te-ne-šem mvezovaniu v enotnem komoren toriju Trsta. Gorice 'n Tržiča _ Dr. Vito Svetina je pri tem posedoval ndeleženeem občnega zbo a vse prej kot rožnato sliko trža 'koga gospodarstva, kjer propada jo predvsem proizvodne dejavnosti in ki je v strahu pred vsako novostjo, ki bi ne zrasla na domačem vrtičku. Ob tem je pomembno naglasiti, da tržaškemu gospodarstvu ne primanjkuje denarja za njegov razvoj, vendar od ogromnih bančnih depozitov (tisoč osemsto pet milijard lir) je bilo v lanskem letu investiranih dvesto milijard. Dr. Svetina je navedel še vrsto podatkov. ki jasno kažejo na možnost razvoja tržaškega gospodarstva, saj so pogoji v to smer tudi objektiv no dani. Tudi vpliv obmejne menjave po avtonomnih računih je bii v preteklosti zelo pomemben, vendar gotovo ni bil dovolj determi-nanten dejavnik v smeri povezova nja in kvalitetnejšega sodelovanja ob meji. V novi stvarnosti, po o-simskih sporazumih in po sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, ki v marsičem nadomešča blagovne liste iz tržaškega in goriškega sporazuma, dobiva maloobmejna izmenjava no vo vsebino in tudi nove oblike. V avtonomne račune je treba polnopravno vključiti možnost izmenjave po višjih oblikah sodelovanja z vključitvijo proizvodnih obratov na celovitem prostoru ob meji. Potrebna je večja elastičnost pri blagovnih listah in širše možnosti pri brezcarinskih listah C in D. Zato je potrebno ustvariti na obeh straneh meje možnosti za večjo specia lizacijo in strokovno usposobljenost Po drugi strani se je z osimskimi sporazumi odprlo novo obdobje možnosti kvalitetnejšega sodelovanja ob meji. Vendar to do danes samo v teoriji. V praksi smo priča zelo počasnemu procesu uveljavljanja duha in črke osimskih sporazumov na vseh področjih de la. Z industrijsko cono na Krasu je bila ponudena možnost ne samo hitre gospodarske rasti celotnega teritorija, temveč tudi vključitve v širše blagovne tokove v svetu. Po petih letih od podpisa osimskih sporazumov, se tržaška javnost do teh resnic še ni dokopala, celo nasprotno v praksi dovoljuje, da se odpor proti sodelovanju še krepi in razširja na ostala področja skupnih iniciativ. Primer Sesljanskega zaliva in drugih raznih pobud je dou čen! V vsakem primeru smo nale tel;, na odpor v prvi .vr.^,/)priona lističnih krogov in ne samo ‘Liste za Trst. Tudi z ostalimi nakazani mi' oblikami sodelovanja, kot so cestne povezave, sodelovanje ja dranskih luk, kooperacijski odnosi v proizvodnji itd., se Trst in naša dežela nočeta soočati. Mi smo pa še vedno mišljenja, da alternativni) možnosti za gospodarski in družbeni razvoj ni drugih kot ta. da se omogoči tesnejše sodelovanje na področju posameznih industrijskih iniciativ in končno, da se tudi pri stopi k realizaciji skupne industrij-sk& cone. V tem družbeno ekonomskem kon tekstu živi in dela naša narodnost na skupnost. Vse več se uveljavlja , sro e it s svojo aktivnostjo in prisotnostjo, s svojim vplivom v vsedržavnih strankah, s svojimi kulturnimi in znanstvenimi dnsažk' v šolstvu, športu in ostalih oblikah udejstvovanja. In tudi naše združenje se je v preteklem obdobju uspešno vključilo v izvajanje splošnih smernic za uveljavitev vospo darske rasti naše skupnosti. In prav pri vlogi povezovalca in veznega člena gospodarskih pobud in gibanj v širšem prostoru ob odprti meji je SDGZ zabeležilo nekatere uspehe in si je kot resna gospodarska organizacija pridobilo zaupanje novih ustanov in družbenih struktur. Znano je. da je naše gospodarstvo razdrobljeno: sestavljeno je iz preko 2.000 malih gospodarstev, prostorsko razpršenih po Tržaškem. Goriškem, v Beneški Sloveniji. Reziji in Kanalski dolini. Na zapad-nem delu našega ozemlja, posebej še v Beneški Sloveniji, kjer je v teku obnova potresnega območja, prihaja do vedno večjega izraza po treba po močnejšem gospodarskem posegu. Beneška Slovenija je da nes kadrovsko močna, saj tazpola ga z velikim številom kvalificira nih strokovnjakov doma in po sve tu. Zemlja, ki je v lasti Slovencev in slovenski izseljenci predstavljajo velik gospodarski potencial ža raz voj ne samo malega gospodarstva ampak tudi širših industrijskih de javnosti, katerih razvoj mora omogočiti celotna naša skupnost. Na ostalih področjih so gospodarske pobude v glavnem vezane na posameznega podjetnika, na njegov dru-ima širše možnosti poslovanja pre žinski krog in le nekaj sto "odietij ko višjih strukturalnih oblik dela. Tudi v tem razdrobljenem, in PODPREDSEDNIK VILJEM NANUT (GORICA) Utrjevanje notranjih struktur predpogoj za uspešno delovanje V Mali dvorani kulturnega doma se je zbralo res veliko število slovenskih gospodarstvenikov Vsaka uspešna organizacija po-! trebuje za uspešno delovanje močno i in kompaktno notranjo strukturo, ki je predpogoj njene moči. Prav tako se moč organizacije odraža v številu članov ter v sodelovanju vseh teh članov pri upravljanju organizacije in pri poseganju v vse odločitve. Vodilne strukture, ki jih člani izvajajo, naj bi bile samo koordinator in izvrševalec dogajanja na bazi, ki predstavlja za vsako organizacijo vir njene moči. Baza pa se mora obenem zavedati svojih odgovornosti in uveljavljati svoje odločitve pri vodstvu. Samo preko ta kega načina dela je lahko organi zacija močna v notranjem smislu in v odnosu do zunanjih činiteljev. Slovensko deželno gospodarsko združenje, združuje slovenske gospo majhnem gospodarstvu je naša moč zato je SDGZ vložilo veliko naporov v povezovanje in združevanje posameznih manjših podjetij, predvsem na področju obrtniške proizvodnje. Tako je prišlo na pobudo združenja do ustanovitve obrtniškin konzorcijev GOMETAL v Gorici in Tržaškega tehničnega konzorcija v Trstu, nekateri drugi konzorciji na ostalih področjih dela pa so v fazi ustanavljanja. Prav ustanovitev o beh konzorcijev, je po eni strani potrdila potrebo po višjih oblikah sodelovanja med članstvom, po drugi pa pokazala. Koliko naporov in dodatnega truda je še potrebno do funkcionalne usnosobitve in do de jonskega obravan.ia novonastalega položaja. Predsednik SDGZ je nate omenil zunanje zaviralne momente, ki vplivajo na obstoj našega gospodarstva. Gre predvsem za finanč-ne ugodnosti pri kreditiranju inve, sticij in gospodarskih nobud nasploh. V primeri z italijanskimi bančnimi zavodi, so naše banke grobo zapostavljene in celo diskriminirane. Nadalje .je treba unošte-vati kot zaviralni faktor tudi administrativne posege državnih organov. Skromno je tudi število naših delegatov in,,,predstavnikov v tistih organizmih, ki vplivajo in odločajo o gospodarskih pobudah in razvoju. Tudi v delo našega združenja je potrebno vložiti še mnogo naporov, da premagamo težnje po lokalistič-nem obravnavanju problematike in da vnesemo širše, bolj dozorele po glede na celovito delovanje /.druženja. Ob vsem tem obstajajo tudi pozitivni in optimistični pokazatelji ir: tudi objektivna dejstva, ki nam da jo upati na krepkejšo rast našega gospodarstva. Tako vidimo predvsem v obmejnem gospodarskem sodelovanju, v splošnem sodetova; nju z matično domovino Slovenijo in celo Jugoslavijo — ne alternativo ali nadomestilo za kar smo tu pri nas prikrajšani ali odmaknjeni — temveč ponujeno možnost, da prav na osnovi objektivnih nogo jev, ki so dani, zaradi Osima, zaradi komplementarnosti obeh goopodar skiii območij in predvsem zaradi vloge, ki nam je prirojena in katere se globoko zavedamo, vloge nosilca in povezovalca novih oblik sodelovanja na meji, razvijemo gos podarski potencial na vseh sekto r.iih dela od proizvodnje do trgovi ne in ostalih storitvenih dejavnosti. V moči in dobri organiziranosti našega združenja, posebej pa v organiziranosti in poslovni strokovno sti posameznih članov — slovenskih gospodarskih podjetij — v skupnih oblikah nastopanja in proizvajanja, najdemo potrebno sposobnost našega gospodarstva, da se vključi v gospodarske tokove naše dežele, da jih pomaga usmerjati da je aktivni dejavnik gospodarske ga in družbenega napredka v širšem prostoru, ki nas obdaja, v korist ne samo naše slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ampak tudi v splošno korist. Danes stojimo na prelomnici dejanskega vklju čevanja v itaiFansko stvarnost in istočasno v širši jugoslovanski gos podarski prostor. Od naše sposobnosti kot skunnosti gospodarstveni kov. vključenih v Slovensko dežeino gospodarsko združenje, bo tudi odvisno, ali bomo znali izkoristiti ugoden trenutek in pozitivne okoli ščine, da iz tega ozkega pasu. na katerem živimo, ustvarimo široko odprto stičišče kultur različnih narodov in različnih družbenih sistemov. NOVOIZVOLJENI ODBOR SDGZ Darij Bensa (GO), Stanislav Bole (TS), Hadrijan Koršič (GO), Pavel Furlani (TS), Karel Grgič (TS), Josip Guštin (TS), Ida Juren (GO), Anton Koršič (TS), Jožko Koršič (GO), Ferdi nand Kovič (GO), Jožko Krašček (GO), Lucijan Malalan (TS), Srečko Ostronška (TS), Dušan Pangerc (TS), Marino Pečenik (TS), Gorazd Pertot (TS), Igor Petaros (TS), Vid Primožič (GO), Adrijan Semen (TS), Jožko Sirk (GO), Vito Svetina (TS), Silvij Tavčar (TS) in Viktor Vižintin (GO). NADZORNI ODBOR: Jure štavar (TS), Ivan Terpln (GO), Andrej Renar (TS), Franko Miklus (GO) in Karel Kukanja (TS). NAČELNIKI SEKCIJ: obrtništvo Rado Andolšck (TS), IJvij Antonič (GO); trgovina na drobno: Bo-ivo.j Švagelj (TS), Atilij Brisco (GO); gostinstvo: Karel Guštin (TS), Anton Nanut (GO); zunania trgovina, banke, industrija, špedicija: Dušan Košuta (TS), in Viljem Nanut (GO). DIREKTOR SDGZ VOJKO KOCJANČIČ RAZVEJANO DELOVANJE ZDRUŽENJA V KORIST ČLANOV IN VSEGA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA Delovanje združenja je bilo v minulem poslovnem obdobju priori tetno usmerjeno na sledeče smernice, sprejete na zadnjem občnem zboru: okrepitev notranje strukture s pospešenim delovanjem sek cij; izboljšanje strokovne tehnične pomoči članstvu z nudenjem učinkovitega servisa in konzulence; povečanje prisotnosti v odnosih z javnimi upravami; težnja k združevanju in jačanju gospodarstva. Vse štiri sekcije združenja so tako v Trstu kot v Gorici zaživele intenzivneje po zadnji spremembi statuta, čeprav je bilo treba nekaj časa, da .je članstvo dojelo pomembnost novega načina struktu-racije. Kot je že običaj, je bila najži-vahnejša obrtniška sekcija, ki-.j*, tako v Trstu kot v Gorici razvila živahno delovanje. Stalna prisotnost v pokrajinski komisiji za obrtništvo v Trstu, vključevan.je v proces spre membe zdravstvene reforme v sodelovanju s prisotnimi deželnimi or gani, odločilna vloga pri ustanav ljanju konzorcijev za jamstvo kreditov obrtništva, kjer je združenju uspelo, da si zagotovi eno mesto v glavnem in eno, v izvršnem odboru v Trstu in eno mesto v glavnem odboru v Gorici, so bile glavne zna čilnosti javnega delovanja te sekcije Sekcija obrtnikov je navezala v tem času tudi tesne stike z Zvezo združenj samostojnih obrtnikov Slovenije. s katero se obetajo možnosti dolgotrajnega sodelovanja glede na vlogo, ki jo združenje vrši, da se zbližata in bolje medsebojni; spoznata dve različni stvarnosti ob meji. Gostinska sekcija je bila v tem obdobju pod hudim pritiskom fi skalnih organov, ki so gostince iz brali za grešne kozle italijanskega davčnega sistema. Združenje je prizadetim gostincem priskočilo na do-moč ,s temeljito strokovno pomočjo in nudenjem popolnega servisa. Go stinci so v tem obdobju' zabeležili tudi pomemben premik v sindikalni dejavnosti, saj sc z italijanskim združenjem gostincev v Trstu raz vili res vzorno sodelovanje, kar je povzročilo, da se spremembe cen v prodaji sprejemajo sporazumno Trgovci na drobno so bili neko liko v zatišju, tako v Gorici kot v Trstu, čeprav so slednji izvedli nekaj akcij s prizadetimi člani v Na brežini in Zgoniku, prav tako so trgovci budno sledili vsem akcijam za zajezitev cen v občini Trst itd. Delovanje zunanjetrgovinske sek cije je bilo dokaj pestro. Intenzivnemu delu v organih italijansko-jugoslovanske zbornice v Trstu in Milanu, v pokrajinski posvetovalni komisiji pri trgovinski zbornici, je na drugi strani sledilo ravno tako intenzivno sodelovanje z gospodar skimi faktorji v Jugoslaviji. V okviru te sekcije je prišlo do po membnega premika tudi pri sodelo vanju med bankami. Združenje pa je bilo aktivno še na drugih področjih. Lep uspeh be ležimo pri povezovanju jugoslovan skih in italijanskih zavarovalnic za skupno nastopanje v industrijski coni na Krasu. V Trstu je združe nje dobilo tudi zastopnike v vseh osmih posvetovalnih komisijah no-krajinske ekonomske konzulte pri trgovinski zbornici v Trstu, kar je dovolj zgovoren dokaz, da je tri desetletno delo za dosego nravič nega zastopstva odobrilo zaželene sadove. Velik napor je bil vložen v izboljšanje strokovno-tehnične po moči članstvu. Velik zato, ker ie bilo treba iz nič ustvariti potrebne kadre, ki jih Slovenci na tem no-dročiu nimamo. Rezultati, ki smo Mh dosegli, so presegli vsa Driča kovanja, sai se 75 od sto članov v Trstu in 30 od sto članov v Gorici poslužuje storitev združenja. Za zahtevne in komplicirane so se pa izkazale vse iniciative, ki so težile k združevanju in konzorci-ranju naših podjetij. Neizkušenost na tem področju, individualistična Vojko Kocjančič mentaliteta, pa tudi tržnč in druge razmere so pripomogle, da nista stekla v pravem pravcu ne Tržaški tehnični konzorcij, ne Gometal Konzorcij za zunanjo trgovino ni doživel realizacije, medtem ko je v fazi študije nabavni konzorcij za jestvinčarje. Bolje sta se obnesli družbi Gotour in Pro-rep. ki delujeta dokaj zadovoljivo, čeprav je glede na kratek rok obstoja (obe sta nastali šele letos) še preura njeno vsako ugotavljanje. Možnosti za ustanavljanje drugih konzorcijev ali družb je še precej, kajti bolj kot se širi članstvo, več je tudi članov, ki imajo iste probleme in zahteve, kar omogoča načrtovanje novih pobud. Občuti pa se pomanjkanje vseh vrst kadrov, od upravnih do strokovnih. Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič je v nadaljevanju svojega poročila tudi poudaril, da je bil precejšen korak storjen na področju šolstva, čeprav imamo še vedno premalo tehničnih šol. SDGZ je v sodelovanju v Kmečko zvezo, Sindikatom slovenske šole in SLORI z ustanovitvijo Zavoda za poklicno usposabljanje skušalo del pomanjkljivosti v tehničnem šolstvu odpraviti. Dosedanji rezultati so dokajšnji, saj se je na razne tečaje letos vpisalo nad 200 slušateljev. Nadaljuje pa se tudi že ustaljeno sodelovanje s trgovskim tehničnim zavodom Žiga Zois, ki ne temelji samo v nudenju občasnih predavateljev, temveč predvsem na učinkoviti poletni študijski praksi. Če smo že prikazali pozitivne dosežke minulega obdobja, moramo tudi ugotoviti, česa nam ni uspelo realizirati, ali kje bomo morali še zastaviti svoje sil^.v/nasleiinji^fnan datni dobi. Največjo pomanjkljivost beležimo brez dvoma na področju informacije, kjer nam ni uspelo pošiljati redno okrožnic članom, kot tudi ne informirati širše javnosti o pestri in včasih težki dejavnosti organov združenja, predvsem pa o številnih problemih, ki tarejo vse, ki se ubadajo z gospodarstvom. Javnost je namreč vse prevečkrat enostavno in pristransko informirana, kar ni pravilno, ker nastajajo brez potrebe kritična mnenja in nasprotja in nasprotujoča si stališča. Potrebno bo uvesti službo, tudi z zunanjimi sodelavci, ki nam bodo pomagali premostiti te pomanjkljivosti. Nadaljevati bo treba brez dvoma proces združevanja naših podjetij, ki pa bo nujno rabil poprejšnjo raziskavo tržišča, kar pomeni, da moramo priti pri združenju do kadrov, ki bodo zmogli tudi tovrstno delo. Začetno delo na servisu bo treba nadaljevati, kajti notrebe se širijo in spreminjajo. V bodoče bodo člani potrebovali več konzulence kot mehanskega dela, ki ga bo sčasoma tudi v majhnih podjetjih prevzela elektronika. V to smer bo morala kreniti služba pri združenju, kar predpostavlja nadaljnje usposabljanje kadrov. Čaka nas še nadaljnji boj za dosego pravičnih zastopstev v vseh tistih organih, kjer nam jih še odrekajo. čaka pa nas tudi težaško delo, prepričati še vse tiste slovenske podjetnike, ki niso še člani našega združenja, da pristopijo k naši organizaciji in tako dajo možnosti ne samo, da se okrepi združenje, temveč, da se s skupnimi silami hitreje krepi celotno slovensko gospodarstvo. i v v f v* i' Uradi SDGZ v Trstu poslujejo vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 17. ure na sedežu Ul. Cicerone 8 — tel. 62953, 62928 Uradi SDGZ v Gorici pa poslujejo vsak dan neprekinjeno od 8. do 17. ure na sedežu na Travniku štev. 11 (II. nad.) — tel. 32844 darske operaterje na področju dežele FJK in deluje v dveh glavnih smereh, in sicer na sindikalnem in organizacijskem področju. Na sindikalnem področju, to je pri nudenju pomoči in uslug administrativnega značaja našim članom, smo v zadnjih dveh letih zabeležili precejšen uspeh. Mislim, da je največji korak naredila Gorica, ki je v dveh letih uspela usposobiti urade, jih ustrezno opremiti in nuditi članom administrativno pomoč na zadovoljivi ravni. Uspešno delujejo tudi naši uradi v Trstu, kjer bodo novi prostori in nov elektronski center dali svežega zagona na tem področju. Velik problem predstavljajo v Viljem Nanut sklopu SDGZ prav uradniki, saj smo pri tem priča stalni menjavi delovnih mest. Naše združenje v nekaj letih usposobi kader, ki se nato zaradi boljših delovnih pogojev ali iz drugačnih razlogov odloča za menjavo delovnega mesta in s tem prisili združenje, da ponovno išče ustrezne rešitve. V nadaljevanju svojega posega je podpredsednik SDGZ poudaril, da bo v naslednjem obdobju treba vložiti vse napore za to, da bodo v odborih posameznih strokovnih sekcij našega združenja prisotni aktivni člani) kar seveda predpostavlja stalno spremljanje problematike po- . sameznih gospodarskih sektorjev. Nanut je nato na kratko podal predlog delovanja posameznih strokovnih sekcij, in svoj referat zaključil z mislijo, da bo v bodoče treba skrbeti predvsem za ustrezne kadre tehničnega značaja. Nujno bo treba navezati čim tesnejše stike z našimi šolami, kjer se šolajo dijaki. ki bi morali v naslednjem obdobju pokrivati naše potrebe. Uskladiti bo treba stališča o našem na-naljniem gospodarskem razvoju med SDGZ in našo krovno organizacijo, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, saj živimo na enotnem gospodarskem prostoru in imamo tudi skupne interese in cilje. Prav na koncu referata se je Nanut dotaknil tudi vprašanja naših avtoprevoznikov in deial, da je današnje stanje z gledišča recjprocit»te nevzdržno in zahteva hitrih rešitev, ker bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do negativnih posledic, ki bi vplivale na dobre sosedske odnose. POZORA VI COSTOV IN POSEČI VRAZPRA VO Trinajstemu občnemu zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je prvi prinesel pozdrave predsednik StvGZ BIIK1S KALE, ki je naglasil, da nihče ne dvomi o pomenu gospodarske prisotnosti naše narodnostne skupnosti v Italiji, saj so vsi prepričani o vlogi, ki jo slovensko gospodarstvo igra. Pomembno pa je predvsem ugotoviti, koliko so nam nasprotniki nenaklonjeni, saj se nasprotovanje našemu gospodarskemu razvoju danes še ni poleglo. Ob tem je predsednik SKGZ navedel nekaj primerov, kot so razlaščanje slovenske zemlje ter izgovori, s katerimi se nekateri opravičujejo, da ne dajo raznih dovoljenj za razširitev dejavnosti. Skratka, še imamo opraviti z nasprotnimi silami, ki zapostavljajo našo skupnost, kar je opaziti tudi pri italijanskem delu mešane komisije pri predsedstvu vlade v Rimu. Pri razlastitvah pa gre naravnost za poniževalen način, kako naj si Slovenec išče pravice, saj največkrat dobi odgovor, naj se pritoži kar na evropsko komisijo za človekove pravice. Terjati pa moramo povrnitev škode in zahtevati, da se povsod u-poštevajo naši nacionalni interesi, kot to velja za Južno Tirolsko. Zahtevati moramo tudi naklonjenost vsem pobudam, ki jih slovenski gospodarstveniki dajejo in zahtevati razne olajšave, na primer pri kreditih. Slovensko gospodarstvo krepi celotno deželno gospodarstvo in kdor dela proti njemu, deluje proti splošnim interesom. V prvi vrsti je torej od nas samih odvisno, da delujemo, terjamo in zahtevamo. Skupno moramo braniti korist vseh in posameznika. To je osnovni namen SDGZ. Predsednik odbora za obmejno sodelovanje pri gospodarski zbornici SRS SLAVKO BEZNIK je naglasil, da si bodo vsi, ki so zadolženi za razvijanje obmejnega sodelovanja, še naprej prizadevali po tej poti. V Sloveniji bodo še naprej računali na manjšino kot subjekt, kot faktor poglabljanja prijateljstva in razumevanja oo meji. Slavko Beznik je nato podčrtal predvsem tri točke: zelo pomembna je usmeritev SD GZ, da obiskuje jugoslovanski prostor, saj mora obmejno sodelovanje prispevati k širšemu sodelovanju med SFRJ in Italijo. Nato je poudaril težave, ki izhajajo iz splošne ekonomske situacije v svetu, saj te težave vplivajo tudi na obmejno sodelovanje, čeprav se menjava na Tržaškem in Goriškem strmo dviga. Beznik je tudi poudaril pomen srebrnega jubilfeja tržaškega in ’ goriškega sporazuma, predvsem pa člen o lokalni trgovinski izmenjavi in vprašanje avtoprevoznikov, ki ga bo treba rešiti z revizijo tržaškega sporazuma. LIBERA SORINI (Comitato regio-nale lega cooperative mutue) je pozdravila večkratna in plodna srečanja ter sodelovanje z združenjem ter poudarila, da moramo vsi braniti pravice, ki smo si jih priborili z odporništvom. Predstavnik Vsedržavnega komiteja obrtnikov MALUSA je ožigosal vse tiste sile, ki nasprotujejo sodelovanju z Jugoslavijo in predlagal, da moramo napeti vse sile ter posredovati konkretne ekonomske načrte, ki bodo jasno pokazali na prednosti takega sodelovanja. Tajnik Kmečke zveze EDI BUKAVEC pa je naglasil predvsem skupne cilje SDGZ in KZ ter dejal, da bo treba še veliko trdega dela, preden bomo uveljavili vse naše pravice. Osimski sporazumi so vsekakor priložnost, da iščemo novih povezav s partnerji v Jugoslaviji. Načelnik sekcije za obrtništvo (TS) RADO ANDOLŠEK je podrobneje obravnaval vprašanja vajencev, pokojnin in posojil, zapletenosti zakonodaje in težav, na katere zadevajo obrtniki na Krasu, ki bi radi razširili že obstoječe ali postavili nove obrate. Načelnik sekcije za obrtništvo (GO) Livij ANTONIČ je pozval člane k tesnejšemu sodelovanju z organi združenja in poudaril, da mora biti članstvo bolj prisotno pri načrtovanju dela organizacije in pri določevanju novih naložb. Samo resno kolektivno delo namreč lahko zagotovi slovenskemu gospodarstvu v teh krajih prepotrebno afirmacijo. Govornik je tudi opozoril na dejstvo, da se včasih tudi slovenske u-stanove zatekajo za razne storitve k italijanskim obratom, medtem ko bi slovenska podjetja prav tako u-spešno in poceni opravila predvide na dela. Tajnik sekcije za zunanjo trgovino ADRIJAN SEMEN (TS) je poročal o delovanju manjšinskih bančnih zavodov in dejal, da so prvi primeri sodelovanja med temi zavodi pozitivno odjeknili v slovenski javnosti. To sodelovanje naj bi se v prihodnje še bolj razvilo pri posameznih specifičnih akcijah. Glede razsežnosti poslovanja je govornik omenil podatek, da je bilo v naših šestih denarnih zavodih konec lanskega leta deponiranih 71 milijard lir, skupna vrednost opravljenih naložb pa je znašala 53 milijard. Na koncu se je Semen dotaknil vprašanja novih storitev s proizvodnimi organizacijami v Jugoslaviji in naglasil nujnost združevanja tukajšnjih gospodarstvenikov, če se naj dogovarjajo kot enakopravni sobesedniki z večjimi jugoslovanskimi podjetji. Član predsedstva STANKO BOLE je v svojem posegu poudaril nujnost izglasovanja takšnega globalnega zaščitnega zakona, ki naj omogoči manjšini tudi pospešen gospodarski razvoj. V tem smislu bi morala naša narodnostna skupnost razpolagati s posebnim finančnim skladom, iz katerega naj bi črpali sredstva m pospeševanje gospodarskih dejavnosti. V nadaljevanju svojega posega je Bole naglasil pomen osimskega sporazuma za vsestranski razvoj naše manjšine in pozval pred- stavnike SDGZ v raznih telesih, naj se še bolj zavzamejo za njegovo dejansko izvajanje. V tej zvezi je obžaloval, da se občnega zbora niso udeležili predstavniki tržaške in go-riške trgovinske zbornice. Blagajnik SILVIJ TAVČAR je o-pozoril na nove, zahtevnejše oblike gospodarskega sodelovanja, ki se bodo v prihodnje razvile čez naše območje v okviru novega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS. Prav zaradi tega bi bilo treba v okviru slovdnske manjšine pravočasno preiti k postopnemu združevanju operativnih možnosti z ustanavljanjem konzorcijev in podobnih organizacij. Skladno s tem bi morali zlasti obrtniki napeti vse sile, da bi tudi na podlagi medsebojnega sodelovanja razvili svoje obrate v malo industrijo. Tajnik sekcije obrtnikov (TS) DUŠAN PANGERC se je zaustavil ob problemih obrtnikov in se tudi sam zavzel za tesnejše sodelovanje med posameznimi obrati, ki bi združeno lahko opravljali zahtevnejša dela, kot so raziskovanje tržišč, reševanja problemov delovne sile, itd. Član združenja MARINO KOŠUTA je opozoril na njunost tesnejšega sodelovanja med gospodarstvom in šolo in naglasil, da bi se morala slovenska manjšina v večji meri kot doslej posvečati problemu uvajanja mladine v gospodarstvo, kajti le trdna gospodarska osnova lahko zagotovi naši narodnostni skupnosti potreben vsestranski razvoj. Tudi tajnik sekcije za zunanjo trgovino (GO) HADRIJAN KORŠIČ se je v svojem posegu zavzel za tesnejše sodelovanje med slovenskimi gospodarstveniki v Furlaniji - Julijski krajini, kar bo med drugim omogočilo tudi širše izkoriščanje raznih vrst finančne in drugačne pomoči, ki so namenjene na primer obrtnikom. Nesmiselno in škodljivo je namreč, da se zaradi neorganiziranosti in neobveščenosti zamujajo določene pozitivne priložnosti na tem področju. n A 1 - KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE * - ■ - • • ' -.*• -■;"}# .'-t# .i, Prvi poraz Ljubljančanov stal praznih rok v Skopju in je le deseti na razpredelnici. In še to: Velež je končno nastopil s popolno postavo, tudi s Sli- 'h Po 14-dnevnem premoru zaradi «nesrečne od-prave» jugoslovanskih reprezentanc v Bologno in Turin se je v soboto in nedeljo nadaljevalo jugoslovansko prvoligaško prvenstvo s pari 15. kola. Medtem pa so odigrali tudi osmino finala jugo- škovičem in Hatilhodžičem in je slovanskega pokala in tudi tokrat se je pokazalo visoko zmagal v Sarajevu proti kot utemeljeno pravilo, da v; jugoslovanskem po- željezničarju. Kaže pa, da je ra-kalu favorita praktično ni. Izgubila sta Ditiamo in dost v Veleževem taboru trajala Crvena zvezda ter praznih, role sta ostala tudi ' Olimpija in Beograd. Slednja sta celo izgubila proti tretjeligašema Bregalnici in Orijehtu, ki sta tako škovič dosegla klubska zgodovinskg uspeha. taka! Sicer pa povrnimo se k prvoligaškim borbam. Nekoliko številnejši navijači (skupno 80.000, bilo pa je lepo vreme) s prikazano igro gotovo niso bili zadovoljni. Strelci se niso izkazali: dosegli so 20 zadetkov. L V tem kolu pa je prišlo tudi in s tem ohranili prvo mesto na 'mio nekaterih presenečenj. Najprej lestvici z dvema’ točkama predno-gre omeniti prvi prvenstveni po- sti pred Radničkim, ki je v soboto le za eno srečanje, saj sta se v tej tekmi zopet pošloodovala Sli-in Halilhodžič. Smola pa IZIDI 15. KOLA Po zadnji prekinitvi italijanskega nogometnega prvenstva A lige,- je bilo nadaljevanje, oziroma 8. kolo izjemno zanimivo. Dosegli so 21 golov in niti presenečenj ni manjkalo. Vodeča Roma se je vrnila s Sardinije praznih rok. Ne glede na to pa ima enajsterica trenerja Liedholma še, naprej točko pred nosti pred štirimi zasledovalci. Med temi je tudi' Cagliari. Osrednja tekma kola je bila v Turinu med domačim Juventusom in Inlerjem. Zmagali so domačini kljub odsotnosti Gentileja in Bette-ge, v zanimivem srečanju in imajo sedaj samo dve točki manj kot vodeča Roma. Neuspeh Milančanov v glavnem mestu Piemonta je bil tretji v letošnjem prvenstvu. Praznih rok je osta’a še Fioren-tina, Id je imela enkratno priložnost za remi s Comom, toda Antognoni je zastreljal 11-metrovko. Veliko slavje so končno le doživeli številni ‘zvesti navijači iz Vidma. ki so bili priča prvi letošnji zmagi domačih nogometašev. Izredno razgiban je bil neposredni obračun med Avellinom in Asco-lijem s pravim festivalom zadetkov. V derbiju začelja so bili bolj prizadevni zastopniki Pistoie. Tako Bologna kot tudi Napoli sta se izjemno trudila in prikazan nogomet ......................................................................i..........i...............................n......... raz ljubljanske Olimpije. Ljubljan- zmagal v domačem srečanju s ti-čani so gostovali v Tuzli in so tograjsko Budučnost jo. Tudi to-v prvem polčasu tudi bolje igrali krat je bil strelec zmagovitega go-od domačinov. Povedli so celo z la Radničkega vratar Pantelič, ki Bošnjakom. V drugem polčasu pa je uspešno streljal enajstmetrovko, so bili nogometaSlobode odloč- Že jutri pa čaka Panteliča in no boljši ir. so stanje najprej ize- tovariše izredno težka naloga: naročili s Sarailičem, da bi nato Zagreb - Hajduk 2:0 Rijeka - Napredak 1:0 Slobcda - Olipipiia 2:1 Beograd - C. zvezda 0:0 Željezničar - Velež 2:4 Borac - Vojvodina 2:2 Partizan - Sarajevo 1:1 Radnički - Budučnost 1:0 Vardar - Dinamo LESTVICA 1:0 Crvena zvezda 21; Radnički 19; Olimpija 18; Hajduk in Sloboda stop v osmini finala pokala UEFA j/Zagreb lo: Partizan. Rijeka in Midahasanovič dosegel zmagoviti proti močnemu nizozemskemu mo- Ve;. ta: Dmamo. Sarajevo, \oj-gol za domačine in tako prekinil štvu .4Z 67. vodma. m zel.iezmčar 14: Buduč- izredno vrsto 14 zavorednih pozi- Pri pregledu 15. kola ne more- ^osf; in,,, a„ar NaPren Brindisi tokrat ponovno prišla 30 zmage. Benečani so na tujem odpravi Sacramoro, ki sodi med boljše f' kipe prvenstva. Najboljši strelec je bil Haywood ki je dal 32 košev, medtem ko je Dalipaglč zbral za»J neobičajno nizko število točk: Kljub temu je še vedno na čelu le' stvice najboljših strelcev s 365 koši, pred Grochowalskyjem (342) 1,1 Juro (327). IZIDI 11. KOLA Fabia -. Magnadyne 103:89 . Honky - Eldorado 9L83 Matese - Rodrigo 90:89 Mecap - Tropic 86:91 Sacramora - Carrera 85:90 Štern - Liberti 75:78 Superga - Brindisi 75:80 C 2 LIGA IZIDI 7. KOLA Jadran - Spilimbergo 94:90 San Bonifacio - Alabarda 110:82 Pagnossin - 3 G Padova 102:76 Favaro - Gabrielli 68:71 LESTVICA San Bonifacio 12, Jadran in Spilimbergo 10, Favaro in Gabrielli 6, Alabarda, Pagnossin in 3G Padova 4. PRIHODNJE KOLO 3G Padova - Alabarda; Jadran - Favaro (21.11. ob 20.00 v Dolini); Sn/limbergo - San Bonifacio; Pagnossin - Gabrielli. LESTVICA Carrera 20, Brindisi 18, Superga 14, Sacramora, Eldorado, Liberti, Honky in Matese 12, Fabia in Tropic' 10, Mecap 8, Magnadyne in Rodrigo 6, Štern 2. PRIHODNJE KOI.O (26.11) Carrera - Brindisi; Eldorado - Mecap; Honk.v - Superga: Matese ' Štern; Rodrigo - Sacramora: Tropic - Fabia; Liberti - Magnadyne. Marko ..............................................................................................■■milil* Avellino - Ascoli 1 Bologna - Napoli X Brescia - Torino X Cagliari - Roma 1 Como - Fiorentina 1 Juventus - Inter 1 Pistoiese - Perugia 1 Udinese - Catanzaro I Milan - Foggia X Spal - Genoa X Verona • Catania X Nocera - Cavese X Aguila - Civitavecchla 1 1. - 1. Jorky 2. Crown\s Pride 1. Poriotolle 2. Cambell 1. Trusty 2. Panacla 1. Patria 2. Messico 1. Fuciastro 2. Nocia J. Ncbreg 2. Powerless KVOTE: 12 - 5.128.960 lir 11 — 198.000 lir 10 — 27.000 Ur 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1 X X 2 X 1 X 1 1 2 2 1 ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V 8. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE Kras jev Dolini doživel svoj prvi poraz Vesna prepustila točko na domačem igrišču - V slabi tekmi je Zarja izenačila proti Campanellam - Breg je nepričakovano celo prvi povedel v Starancanu Rosandra — Kras 1:0 ROS ANDR A: < Dapas, Schettini, "Ulich, Somma, Basiaeo, Colavec-chia, Kirchmayer, Sodomaco, Cic-cNse, Piccinino, Bruno. KRAS: Paulin, D. Škabar, Villal-«• M. Milič, Dilič, Puntar, L. Mi-“U Terčon, G. Ferfolja, Blazina H9. min. d.p. Gulia), Lanza. STRELEC: v 38. min. Sodomaco. SODNIK: D’Andrea iz Manzana. GLEDALCEV: 150. .Nit devetih uspešnih nastopov Krasa, v .katerih ni doživel grenko-j* * poraza, sp je žal pretrgala v Gojini, kjer je moral le položiti o- ro*je. Tokrat je bil nasprotnik Krašev-cev Rosandra, ki je do sedaj zadala na lestvici tretje mesto. Že v zadnjem domačem nastopu Kra-sova igra ni povsem prepričala,- še Posebej pa so pomanjkljivosti pri-, sle na dan v nedeljo, tako da tu- - 10. kolo nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bilo precej izenačeno, kar dokazuje Pet remijev in tri tesne zmage. Tudi v tem zavrtljaju se na Padalci niso preveč izkazali. V 0. tekmah je padlo 11 golov (najmanj v letošnjem prvenstvu). Na lestvici, na kateri še vedno premočno vodi kriška Vesna, ni prišlo do bistvenih sprememb. Nedeljski zavrti ja j ni bil preveč uspešen za naše ekipe: nobena namreč ni prišla do celotnega izkupička. .Po devetih uspešnih nastopih je Kras v Dolini proti Rosandri izgubil nepremagljivost, čeprav tudi tokrat ekipa Krasa ni razočarala. Vendar je ponovna Prišla na dan neprodornost njenih napadalcev, ki so v tem delu prvenstva dosegli le osem golov. Vodeča Vesna je morala (celo doma) prepustiti eno točko (prvič v tem prvenstvu). Križa ni so proti S, Marcu dobro igra H v prvem delu igre, v na daljevanju pa so precej popu stili, kar so seveda gostje iz koristili in s tem odvzeli Vesni eno točko. Brez golov je igrala Zarja proti Campanellam. Precej blede in grda tekma je razočarala navijače obeh ekip. Po prikazani igri ekipi res nista zaslužili mnego več od belega izida. Proti vsakemu pričakovanju Pa je Breg v štarancanu celo prišel v vodstvo, preden pa so se tplavh organizirali je prišlo v obrambi do izenačenj? in kljub prizadevanju domačinov, da osvojijo celoten izkupiček, je obramba Brega dobro zdržala do konca. IZIDI 10. KOLA Vesna - S. Marco Costalunga - Domio CGS - Libertas Rosandra - Kras Giarizzole - Op. Supercaffo Campanelle - Zarja Staranzano - Breg Čampi Elisi - Baxter LESTVICA Vesna 16, Rosandra in Staranzano 13, Kras, Zarja in Costalunga 11. CampaneLe, Libertas in Čampi Elisi 10, Breg 9. S. Marco, CGS. Op. Super-caffč in Baxter 8, Giarizzole 6, Domio 4. PRIHODNJE KOLO (30. 11. 80) Baxter - Breg: Vesna - Campanelle: Domio - Kras: S. Marco - Zarja; Rosandra - Costalunga, Giarizzole - CGS: Libertas - Supercaffe; Staranzano -Čampi Elisi. Bruno Rupel 1:1 1:0 1:1 1:0 2:1 0:0 1:1 1:1 na sredini igrišča. K temu naj dodamo še, da nista Vecchio in Candot-ti v najboljši formi, tako da so «pla-vi» igrali praktično brez sredine igrišča. Tekma se je dokaj dobro začela za domačine, saj so že v 7. min. našli pravo pot do gola po zaslugi Dolie, ki je lepo izkoristil Candottijevo podajo. Prav Dolia bi lahko nekaj minut kasneje podvojil, toda Balzarini mii je strel odbil v kot. Na drugi strani je Zollia sam pred vratarjem šibko streljal z glavo in Buchnich se je brez težav rešil. V d.p. je Vesna stopila na igrišče dokaj odločena, da obdrži osvojeno prednost do konca. San Marco pa se je izkazal za izredno trdega nasprotnika in je večkrat spravil v težave domačine. Predvsem so gostje zagospodovali na sredini igrišča, kjer se je posebno izkazal Bernabei nedvomno najboljšima igrišču. Prav slednjemu gre' pripisati' veliki del zasluge za izenačenje, šaj je izredno dobro izvedel prosti strel izven kazenskega prostora, Bubnich ga je le s težavo odbil, toda žoga je prišla do Clementina, ki je izenačil. Tokrat se je pri Vesni izkazala o-bramba, ki je vse do konca zdržala nasprotnikov pritisk. Posebna pohvala pa gre Puriču in Perisutti-ju, ki sta (poleg obrambnega dela) večkrat pomagala sredini igrišča. Fabio Staranzano — Breg 1:1 (1:1) STARANZANO: Tortolo, Tricari-co, Fedel, Piemonte, Verzegnassi, Fogar, Logozzo, Trombone, Pizzin, Zentilin, Meccaia (od 21. min. d.p. Rad ikon). BREG: Micor, Albertini, Tritta, Pinzin, Dagri, Klun Azzolin, Dazza-ra, Ciguj, Lovriha, Strnad. SODNIK: Coluzzi iz Casarse STRELCA: Tritta (Breg) in Logozzo (Staranzano). Nadaljuje se uspešna serija nastopov Bregove enajsterice. Brežani so se v nedeljo pomerili z zelo dobrim moštvom Staranzana, ki je doslej na domačih tleh prepustil gostom samo eno točko, in sicer Krasu. Nogometašem društva iz dolinske občine je torej uspel pravi podvig, tudi če pomislimo na to, da so nastopili v močno okrnjeni postavi, brez kaznovanih Peroše in Samca ter poškodovanega Jeza. Kljub odsotnostim, ki vseskozi pestijo trenerja Softiča, pa je nedeljski nastop navrgel Brežanom pomembno točko, s čimer se nadaljuje serija pozitivnih iger, ki so privedle Breg na sredino lestvice. In prav nad odsotnostmi bi se moralo to naše društvo zamisliti, saj so plod neresnega pristopa igralcev do društva, navijačev in igre. Nekateri Bregovi nogometaši namreč vseskozi ugovarjajo sodnikom, se z njimi pre- rekajo, kar bi moralo vodstvo Brega brez dvoma kaznovati. Pa preidimo h kroniki nedeljske tekme. V prvem polčasu sta obe moštvi prikazali zelo solidno igro, ki je zadovoljila res številno občinstvo. Domačini so vseskozi imeli lažjo terensko premoč, Breg pa je odgovarjal s hitrimi protinapadi. V enem izmed teh smo bili priča pravi šolski akciji, ki jo redkokdaj vidimo na naših igriščih, Tritta pa je z lepim prisebnim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo. Staranzano je tedaj silovito pritisnil in v 36. min. izenačil z Logozzom, ki je izkoristil srečno naključje. Pa tudi Micor se je v tem delu izkazal z dvema drznima in lepima posegoma. V drugem polčasu so domači povsem potisnili Breg v njegov kazenski prostor, čeprav si niso ustvarili resnejših priložnosti za gol. Naj ob tem omenimo, da je bila Bregova o-bramba vedno na mestu, povsem pa je odpovedala sredina igrišča, ki je največji problem za trenerja Softiča, saj ne razpolaga z igralcem, ki bi znal, «misliti» in zavlačevati igro. No, vsekakor so Bregovi branilci s požrtvovalnostjo in borbenostjo o-svojili zadani cilj, v prihodnje pa lahko pričakujemo od Brega še veliko več, zlasti od njegovega napada. ki ima v Jezu najboljšega moža. Marij čuk mm Napet trenutek med tekmo Rosandra Campanelle — Zarja 0:0 CAMPANELLE: Medin, Zulich, Grassi, Raguso, Stokelj, Sinico, A-versa, Bon, Vascotto (v 63. min. Crasso), Zorzut in Gattinoni. ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Samese, Macor (v 46. min. Dana), Križmančič, F. Ražem Fonda, Le-narduzzi, Mosetti in Vojko Ražem. SODNIK: Persolia iz Gorice. Zarja je na gostovanju proti Cam panellam osvojila pomembno točko. Bazovci so stopili na igrišče v okrnjeni postavi in z dokaj spreme njeno taktično razporeditvijo. Začeli so obrambo, tako da so domačini prevzeli vajeti igre v roke in diktirali svoj tempo, Zarja pa jih je skušala v teh prvih minutah igre presenetiti s protinapadi. Najlepša priložnost se je ponudila Fabiu Raž-mu, vendar jo je nerodno zapravil. Campanelle so še naprej napadale, toda kljub premoči niso nikoli res neje zaposlile vratarja Puzzarja To je v glavnem tudi slika prvega polčasa. V nadaljevanju so domačini takoj pritisnili, toda obramba Zarje je bila vedno na mestu. Sredi polčasa so imeli Bazovci dve izredni priložnosti. Prva se je ponudila Le-narduzziju, ki je silovito streljal, žoga se je odbila od branilca proti Fondi, vendar pa je bil vratar tudi tokrat hitrejši. Drugo priložnost je imel Vojko Ražem. ki oa je streljal prešibko. Po teh dveh nevarnih akcijah Zarje pa so Cam panelle ponovno prevzele pobudo, toda obrambna vrsta gostov se ni pustila presenetiti. Naj omenimo še, da je ob koncu prvega polčasa zapustil igrišče Macor, ki se je huje poškodoval. BTG NOGOMET VOJAŠKO PRVENSTVO Uspeh Tržačanov Pred velikim številom gledalcev, zlasti vojakov so v nedeljo zjutraj ha stadionu «Grezar» v Trstu odigrali finalno nogometno srečanje deželnega vojaškega prvenstva. E-najsterica, ki je zastopala tiste vojake, ki v Trstu služijo svoj redni vojaški rok, je premagala mehanizirano divizijo «Mantova» iz Vidma z 2:0 (1:0). Srečanje tehnično sicer ni bilo posebno na višku, obe vrsti pa sta se odlikovali z veliko, borbenostjo, zlasti tržgška, za katero lahko rečemo, da je prvo mesto osvojila povsem zasluženo. Igra obeh ekip je bila tudi zelo ostra in včasih groba, tako da je moral sodnik večkrat odločno posredovati, da ni prišlo do pretiravanja. KOLESARSTVO V CinLuivROSU Doslej najboljša uvrstitev Petelina 4. etapa v ciklokrosu za trofejo «A1 Fogolar» v Avili pri Vidmu je končno razburkala lestvico in spremenila položaj. Končala se je hegemonija Baratina iz Veneta in po zaslugi odličnega mladinca in lanskoletnega državnega reprezentanta v ciklokrosu Dal Grandeja, ki je znal z izredno taktično vožnjo prelisičiti specialiste, kot sta prav Baratini in Del Bianco. Nedeljske dirke se je udeležilo 37 krosistov iz naše dežele in iz Veneta. Nastopal je tudi član lo-njerske Adrie Petelin, ki se je usidral na 10. mesto skupne lestvice, potem ko je bil stalno na šesti poziciji. Vendar pa je moral zaradi preluknjane zračnice, kar ni prav nobena redkost na dirkah v krosu, nekoliko popustiti in se zadovoljiti s svojo doslej najboljšo uvrstitvijo, to je z 10. mestom. Naj omenimo, da je trenutno na skupni lestvici amaterjev 4., z e-nakim številom točk kot Novelli, dvakratni zaporedni končni zmagovalec cikla «A1 Fogolar*, ki pa je moral odstopiti že v prvem krogu (zaradi razbitega prednjega kolesa). V nedeljo pa se bo karavana ci-klokrosistov podala v San Vito na Tilmentu, kjer bo na sporedu 6. etapa te manifestacije. Lestvica nedeljske dirke: 1. Giuseppe Dal Grande (La Puiese) 2. Graziano Baratin (GS Motense) 3. Del Bianco (GS Doni) 4. Vetorel (La Puiese) 5. Matiazzo (C&valieri - LodP 10. Petelin (KK Adria) R. Pečar Komentar Mirka Novosela Zmaga Ljubljančanov Po petem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva ostajata neporažena samo zagrebška Cibona in beograjski Partizan. V zadnjem srečanju tega kola, v včerajšnjem derbiju v Zagrebu je Cibona suvereno odpravila doslej neporaženo Crveno zvezdo in tako obdržala prvo mesto pred Partizanom, ki je prav tako slavil doma proti Rabotničkemu. * V zagrebški dvorani a •!e moral Paulin resno poseči, da Je ubranil lastna vrata pred stre-lcm Sodomaca. Z roba 16-metrske-ga prostora pa .ie isti igralec 6 mi-nht kasneje z neubranljivim diago-nalnim strelom zatresel Krasovo hirežo. Kazalo je. da bodo gostje v nada-Bevan>u le remizirali Priložnost se Je v 15. min. ponudila Terčonu, ki Pa je v neposredni bližini vrat z gjavo streljal nad prečko Kraševci so še naprej v upaniu. da pridela do točke, vendar ugodnih pridnosti niso imeli. Nasprotno, prav '!"mačini so se pogostokrat spustili v 0-am'iene protinapade, vendar hišo nikdar zaposlili Pau'ma. Proti koncu tekme se je proti Krasu pojavil še sodnik, ki ni dovolil pra vi,ne druge razpoložljive menave IGiliča s Colio). Za nameče!: pa ni hiM dovolil Diliču da bi zopet stopil na igrišče in Kraševci so morali srečan!e končati v 10. Omembe Vredna ie dobra ittra Škabar*. ki Je popolnoma zaustavil naiborišega Prelca prvenstva, srednjega napadalca domačinov Ciccheseja Z. S. Vesna — San Marco 1=1 .VESNA: Buhi.ich, Purič. Peresut-II' Acquavita, Pribac. Vecchio, Ten-Ce. Bortolntti, Starc, Candotti, Dolia. SAN MARCO: Balzarini. R Stra-di. F. Stradi. EJlini. Rosin, Purini (Morgcra) Clementin, Zollit. Visin-Bernabei, Paeor STRELCA: v 77. min. Dolia. v 36. m'n. d.p. Clementin. Vesna je v nedeljo proti ekipi San Marco odigrala svojo najgršo letošnjo tekmo Odsotnost Pipana in Zuc-che sta se še kako poznali, predvsem Neoporečna zmaga Mladosti v Sovodnjah Psimorje vodi na lestvici - Uspešen je bil tudi Primorec - Nezaslužen poraz Gaje - Megla ovirala tekme Sovodnje — Mladost 0:3 (0:1) SOVODNJE: Cabas, A. Kovic, Devetak. Petejan, Tomšič, E. Pete-jan, Floretom Sambo, Šuligoj, Mil-loc:i, Gomišček (F. Kovic). MLADOST: A. Gergolet. B. Šuligoj. Pacor. Gerin, Frandolič, E. Gergolet, Ferfolja, Lavrenčič, Nar-don. Balaminut, Kobal. STRELCI: Ferfolja, Nardon in Kobal. Tudi tokrat Sovodenjcem ni uspelo doseči prve zmage na domačem igrišču v letošnjem prvenstvu. Do-berdcbci so se namreč izkazali za solidno ekipo, ki zna izvajati lep, dobro kombiniran in privlačen nogomet; skratka, na nedeljski tekmi, je bilo očitno, da Doberdobci danes razpolagajo z močnejšo enajsterico kot Sovodenjci. Skozi ves prvi del tekme je bila igra v glavnem izenačena, le v prvi polovici polčasa so imeli rahlo terensko premoč domačini, zatem pa. posebno po zadetku Ferfolje, so Doberdobci zaigrali kot znajo in večkrat nadigrali nasprotnika. Priložnosti za gol so imeli zdaj eni zdaj drugi, a medtem ko domačinom ni uspelo priti do zadetka, je to uspelo Doberdobcem, ko so približno v dvajseti minuti povedli Priznanje Primorskega dnevnika V drugem letošnjem slovenskem derbiju je doberdobska Mladost v Sovodnjah visoko premagala domačo ekipo in se tako povzpela na vrh naše posebne lestvice. Doberdobci so namreč z zmago na tujem dobili 3 točke, domačin: pa so točko izgubili (poraz doma). Zmaga, ki so jo Doberdobci izbojevali v Sovodnjah, pa je pomembna tud za splošno lestvico, saj je ekipa trenutno na 3. mestu, v nedeljo pa jo čaka v Doberdobu srečanje z vodečim Audaxom. IZIDA Sovodnje - Juventina 2:2 Sovodnje - Mladost 0:3 LESTVICA Mladost 110 0 3 Juventina 10 10 2 Sovodnje 2 0 11 0 s Ferfoljo in ta rezultat obdržali do konca [X)lčasa. V nadaljevanju se igra v glavnem ni bistveno oprpmenila; ekipi sta si bili še naprej izenačeni z rahlo premočjo' gostov. Obe ekipi sta zastreljali enajstmetrovko, najprej Mladost (s tem zadetkom bi povedla na 2:0), nato pa Sovodenjci, ki so tako zapravili prednost, da zmanjšajo razliko na 2:1, saj so pred tem Doberdobci podvojili z Nardonom. Prav ob koncu tgkme so gostje dosegli še tretji gol s Kobalom. P. M. Gaja — Cave 1:2 (0:0) GAJA: Kante, Kalc, Olenik, Križmančič, GabrieTi, Vrše, M. Rismon-do, B. Grgič. B. Rismondo, Salvi, Stranščak (Viviani). CAVE: Vascotto, Candotto, Tre-mul, Opatti, Del Negro, Dodich, Vil-zani, G. Lanza, Gentile, Villano-vich, P. Lanza. Varovanci trenerja Kozine so po tekmi, ki je vseskozi kazala, da se bo končala v njihovo korist, odšli poraženi s padriškega pravokotnika. Srečanje je ovirala gosta megla, ki je oškodovala, predvsem domačine. Kljub temu so v začetku demačini dobesedno oblegali vratarja gestujoče ekipe. Do zadetka pa ni prišlo predvsem zaradi netočnosti napadalcev ali lepih posegov vratarja gostov. Ekipa Cave je le poredkoma prekoračila polovico i-grišča gajevcev in ni bila nikdar nevarna za Kantejgva vrata. V drugem polčasu so naši fantje še mečjneje pritisnili na «plin» in gel je tako rekoč visel v zraku. Lepe priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku in ko je kazalo, da bodo le prišli v vodstvo, so nasprotniki iz enega redkih protinapadov izsilili enajstmetrovko in povedli. Reakcija gajevcev je bila silovita in Viviani, ki je pravkar za-men:al Stranščka je kmalu z res silovitim zadetkom remiziral. Gajevci so še naprei ob'egali vrata gostujoče ekipe in skušali preiti v vodstvo, a sreča jim je prav v vseh pog’edih obrnila hrbet, saj so gostoleči igralci iz enega redkih «iz-letov* na Gajino polovico igrišča prišli v vedstvo. ki so ga. sicer novsem nezasluženo ohrani'i do zaključka srečanja. M. D. S. Andrea — Primorje 1:5 (0:1) PRIMORJE: Babuder, Tomizza, Husu, Milič, Sugan, Angileri, Per- 3. AL NA TRŽAŠKEM Nekaj presenetljivih izidov je v 8. kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige spremenilo sliko začasne lestvice. Vodeča Olimpia je namreč nepričakovano podlegla v gosteh proti Sistiani, tako da jo je na , vrhu dohitelo proseško Primorje. Na domačih tleh pa je razočarala Gaja, ki je prepustila obe točki ekipi Cave, ki je na Padričah prišla do prve prvenstvene zmage. S tem porazom je Gaja zgubila drugo mesto, na katerem je sedaj Primorec. IZIDI 8. KOLA Gaja — Cave 1:2 Inter TS — Aurisina 4:0 Primorec — S. Luigi 2:1 Sistiana — Olimpia 2:1 S. Andrea — Primorje 1:5 LESTVICA Primorje in Olimpia H; Primorec 10; Gaja in Sistiana 8; S. Andrea in Inter 7; Aurisina 5. Cave 3; S. Luigi 2. Gaja in S. Luigi dve tekmi manj, Aurisina. Primorje, S. Andrea in Inter TS tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (30.11.) Cave - S. Andrea; Aurisina -Gaja; Primorec - Inter; Primorje - Olimpia; S. Luigi - Sistiana. tot, Zacearia, Rustja, Vascotto, Bezin (v 23. min. Cauzer), (v 63. min. Persi). STRELCI za Primorje: v 34. minuti Husu, 53. in 56. min. Pertot, 73. in 88. min. Persi. V gosteh na openskem igrišču je proseško Primorje proti ekipi S. Andrea slavilo lepo zmago in tudi osvojilo prvo mesto na lestvici, katero sicer deli z Olimpio. Tekma se je pričela z nekolikšno zamudo zaradi megle, katera pa v bistvu ni ovirala poteka srečanja. S. Andrea, bi lahko predstavljal za Prosečane trd oreh, v resnici pa so ga Prosečani (predvsem v drugem delu igre) popolnoma nadigrali in dokazali svojo premoč v vseh elementih igre. «Rdeče-rumeni» so vsekakor imeli premoč tudi v prvem polčasu, toda je niso znali konkretizirati, ker so stopili na igrišče v bistvu z enim samim napadalcem, in sicer z Rustjo, ki je bil preveč osamljen v napadu in ni našel prave poti do gola. Pro-sečanom je vsekakor v prvem polčasu uspelo priti do zadetka, toda šele ko je trener Primorja poslal na igrišče napadalca Cauzerja v zamenjavo za branilca Bezina. Cauzer je brez dvoma dal več elana napadom Prosečanov. Takoj po odmoru so se domačini podali v napad v upanju, da bodo osvojili remi, toda puščali so preveč prostosti v obrambi, kar so Prosečani zelo dobro izkoristili in je najprej Pertot dosegel dva gola, nato pa se je razigral tudi Per si in še dvakrat premagal vratarja domačinov, kateri so sicer dosegli častni zadetek H. V. Primorec — San Luigi for you 2:1 (0:1) PRIMOREC: Leone, Valter Milkovič (25. min. Franko Milkovič), Štoka, Boris Kralj, Marko Kralj, Edvin Kralj, Finessi, čuk, Pavel Kralj, Angelo Milkovič, Mauro Kralj, 13 Tome. SAN LUIGI FOR YOU: Princig, Bacci, Pregara, Dalle Aste, Pan-ger, Denich, Mangardini, Buzzin, Bagatin. Dudine, Denich. STRELCI: v 9. min. Bagatin. v 48. min. Marko Kralj, v 64. min. Pavel' Kralj. SODNIK: Gersenti iz Trsta. Trebenski Primorec je tudi tokrat odnesel z domačega pravokotnika celotni izkupiček. Tokrat je tekmo ovirala zelo gosta megla, včeraj skoraj ni bilo videti vsega igrišča. Kljub temu so srečanje odigrali do konca. Takoj po' začetnem žvižgu se je Primorec pognal v napad, a oba strela Paula Kralja sta.zadela vratnico. V 9. min. so gostje povedli v protinapadu; v prvem polčasu Primorec ni dokazal najboljše igre. Edina priložnbst, ki se mu je ponudila. je bila v 14. min., ko je Čuk š silovitim strelom resno za pošlil nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu, so .trebenski nogometaši stopili na igrišče s trdno voljo do zmage. To nam priča tudi zadetek, ki so ga dosegli v 48. min... ko je sredinski branilec Marko Kralj z glavo lepo preusmeril žogo > v mrežo. Pd zaporednih napadih «rdečih» je prišlo tudi do drugega zadetka, ko je Pavel Kralj izkoristil napako nasprotnikove o-brambp' in s spretnim strelom uka nil vratarja gostov. Nal 3. AL NA GORIŠKEM IZIDI 8. KOLA Iscnzo — Juventina 1:1 Brazzanese — Audax 0:4 Adria — Pro Farra 2:6 Sovodnje — Mladost 0:3 Azzurra — Piedimonte 3:0 Poggio — Fogliano 2:0 Italcantieri — Vermegliano 1:0 Capriva — San Lorenzo 0:2 LESTVICA Audax 14; Pro Farra, Poggio 12; Mladost, San Lorenzo 11; Piedimcnte 10; Isonzo, Azzurra 9; Juventina 8; Italcantieri 7; Fogliano, Brazzanese 6; Capriva, Sovodnje 5; Vermegliano 3; Adria 0. PRIHODNJE KOLO (30.11.) Poggio - Juventina, Vermegliano - Isonzo, Brazzanese -Adria, San Lorenzo - Piedimonte, Azzurra - Capriva, Mladost - Audax, Italcantieri -Pro Farra, Fogliano - Sovodnje. Za nameček je v soboto Zadnik odigral še zadnjo tekmo pred od hodom v vojsko in na igrišču res ni mogel biti najbolje razpoložen in sproščen. Pod silo razmer mora še Neubauer -'grati na mestu tolkača. Vse naštete nevšečnosti niso opravičilo, ampak samo objektivna dejstva, ki vsa skupaj, imajo tudi negativno težo. Po prvem izgubljenem nizu so slovenski fantje v nadaljevanju zaigrali odlično, toda v končnici je bilo napravljenih nekaj napak in tako je splaval po vodi tudi drugi set. V tretjem je bilo potrebno igrati na razliko, ki je pripadla po naporu gostom. Potem domačini niso pokazali nobene posebne igre, toda bilo je dovolj za osvojitev drugega para točk. IZIDI 3. KOLA Legnago - Mantova Volley Videm - Redentorc Solaris - Calzatorificio 3 A Apies Fiuroe V. - Olimp. Karmak Montecchio - S. Giorgio Mestre 2:3 3:0 0:3 0:3 1:3 LESTVICA Olimpia Karmak Bergamo, Calza-turificio 3 A Mantova; J. Giorgio Mestre in Pallovolo Mantova 6; Legnago, Pallavolo Isola Scala in Vol-ley Videm 4; Bor JIK Banka, Re-dentore, Apies Fiume Veneto, Montecchio in Solaris Trst 0. G. F. • * « V prijateljski ženski odbojkarski tekmi v Trstu je sinoči Bor Intereuropa premagal La Scarpoteco iz Gradišča s 3:0 (9, 5, 13). inter 1904 — Sloga 2:3 (10:15, 18:16, 15:8, 13:15, 10:15) SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačo, Križmančič, Sosič, Suzana in Valentina Vidali. V nedeljo je mladinska ekipa Sloge odpravila Inter 1904, ki spada med dobre šesterke tega prvenstva. Za Slogo je bila to dobra tekma, čeprav naše igralke niso pokazale vsega, kar v resnici zmorejo. Pre- OBVEST1LO ŠD Polet kotaikarska sekcija obvešča, da bo v četrtek, 27. t.m., ob 18. uri kotalkarski trening, namenjen revijskemu nastopu, ki bo 8. decembra v Bologni. Zaradi zahtevnosti nastopa poziva vse sodelujoče, da se treninga gotovo udeleže. cej je tokrat pešal servis. Kljub temu so slogašice zmagale povsem •zasluženo in so tako še vedno na vrhu lestvice. INKA KOŠARKA V TEM TEDNU Turnir v Gorici Letos bo ■ že tretjič zapovrstjo na sporedu tradicionalni košarkarski turnir «29. november*, ki ga, kot vsako leto, organizira športno združenje Dom, v sodelovanju, z Mladinskim centrom iz Gorice. Tudi letos bodo nastopile tri ekipe in sicer ekipa mladincev Gostola iz Nove Gorice, članska ekipa iz Tolmina in pa članska ekipa Doma. Domovci bedo tudi letos skušali osvojiti prvo mesto, ki so ga sicer zasedli že na lanskem turnirju. Vsekakor pa bistvo turnirja ni v samem rezultatu, ampak v tem, da skupno z igralci iz matične domovine proslavijo v prijateljskem vzdušju za nas tako važno obletnico. Srečahja turnirja se bodo odvijala v dveh dneh in sicer v sredo in četrtek in to v novi telovadnici slovenskega kulturnega doma v Gorici. Prvi bosta stopili na. igrišče ekipi Gostola in Doma. Srečanje bo na sporedu v sredo, s pričetkom ob 18. uri. V četrtek bo naprej srečanje med Gostolom in Tolminom ob 18., uri, uro in pol kasneje pa se bosta še pomerili ekipi Tolmina in Doma. Nagrajevanje bo na sporedu v petek, v okviru proslave 29. novembra, ki se bo pričela ob 20. uri v prostorih slovenskega Dijaškega doma. SPORED SREČANJ sreda ob 18.00 Gosto] - Dom četrtek ob 18.00 Gosto] - Tolmin četrtek ob 19 30 Tolmin - Dom M. č. Delovanje ZŠŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 27. t.m., ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije « * • ZSŠDI obvešča, da bo danes, 25. t.m., ob 18. uri seja košarkarske komisije. tu tli tekmo Primorec Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 diri, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 25. novembra 1980 Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 cADIT> DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanske |j ZTT zveze časopisnih ji založnikov FIEG v Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H PRIZADETI NAJREVNEJŠI KRAJI JUŽNE ITALIJE ČAS SE JE USTAVIL ŠE PRED POTRESOM • Otožno narkanje žensk in* srd preživelih, ki opažajo pomanjkljivosti v reševalni akciji POTENZA, AVELLINO — Bolj kot uradne številke notranjega ministrstva nam pravo sliko tragedije v Bazilikati in Kampaniji dajejo pričevanja časnikarjev, ki so v številnih primerih še pred reševalci prispeli na najbolj prizadeta območja Irpinije. V Balvanu, malem trgu z nekaj več kot 2 tisoč prebivalci na meji s Kampanijo se je tragedija pokazala v vsej razsežnosti. Včeraj opoldne, ko je reševanje postalo boij smotrno, so izpod ruševin odkopali že 51 trupel, od katerih 20 otrok, najmlajši le 4 leta. Gasilci pa trdijo, da bo končni obračun še hujši, saj pogrešajo številne osebe. Prav iz te vasi so poročanja najbolj srhljiva. Potres je prizadel eno najbolj revnih območij južne Italije, kraje, ki so od vedno poznali emigracijo in izseljevanje. Potres je še bolj razgalil, revščino teh ljudi, ki so v hipu izgubili vse, svoje drage in borno ifnetje. Nad polovica žrtev, sinoči so jih' odkopali že 70, je umrla v cerkvi med mašo. štiri ure po katastrofalnem sunku so med ruševinami v neposredni bližini cerkve odkopali 2 letnega otroka, ki je v svojih ročicah stiskal avtomobilček, cb njem negibni trupli deda in babice. Sedaj se nahaja med desetinami ranjencev, ki jim nudijo Irpinia od nekdaj potresno področje IRPINIA — Ta obširna pokrajina, ki se razteza od Moliseja do Kalabrije in ki zajema tudi Kampanijo in Bazilikato, je že od nekdaj potresno področje. Tu se vzpenja. sicer sedaj že ugasli vulkan Vulture, ki je bil dolga desetletja epicenter najhujših potresov. Pred 50 leti je sunek z jakostjo 10. stopnje na Mercallijevi lestvici popolnoma porušil kraj Melfi. ki se nahaja prav ob vzn< A ju vulkana, in terjal smrt nad 600 oseb. V zadnjih 80 letih „e področje Irpinie velikokrat prizadel potres z jakostjo 8., 9. ali 10. stopnje. Zgodovinski podatki pa pričajo, da je leta 1453 močan iiotresni sunek do tal porušil mesti Isernia in Campc-basso ter znatno opustošil širši predel apeninskega področja. Koliko dela za obnovo? RIM -*■ Kolikšen bo prispevek vlade pri obnovi potresnega področja? Poleg obnovitve telefonskega, električnega in vodovodnega omrežja ter kanalizacije bi morala vlada prispevati vsakemu slehernemu državljanu stoodstotno odškodnino za obnovitev porušenega stanovanja, obrtnikom in industrijcem pa 75-odstotno odškodnino za izgradnjo novih delavnic oziroma tovarn. Vse do jutri bo vreme lepo RIM — Kot poroča meteorološki urad vojnega letalstva in mornarice bo na potresnem področju vse do jutri lepo vreme. Le v goratih predelih napovedujejo oster padec temperature, ki bo povzročil nemalo težav prizadetemu prebivalstvu, ki bo noč prebil pod milim nebom. V četrtek pa bo vso južno Italijo zajel val slabega vremena. prvo pomoč pred premestitvijo v bolnišnice v neprizadete kraje. Številke o žrtvah so protislovne, dovolj zgovorna je vest, da so gasilci morali s silo spraviti iz poškodovane hiše družino, ki jo je strah prikoval v podirajoči se stavbi, še najlažje je ugotoviti preživele otroke, njihov apel na dvorišču osnovne šole. ki so ga spremenili v mrtvašnico pod milim nebom, pa je med najbolj srhljivimi. 14 trupelc, eno poleg drugega, na drugi strani trupla odraslih, pred dvoriščem vojaški kordon, ki preprečuje tulečim materam, da bi se jim približale; taka je bila včeraj osnovna šola v Balvanu'. Na kampanijski strani Irpinije je položaj podoben. Sai>t’Angelo, Liani, Tcrella dei Longobardi, San Mango: štiri vaši v avellinski pokrajini, nekaj deset kilometrov oddaljene druga od druge, je potres skoraj izbrisal s, površja zemlje. V največji kraj, Lioni včeraj ob 10. uri dopoldne niso še prišli reševalci, šele včeraj popoldne je pomoč nekoliko stekla, a še vedno primanjkuje vsega, predvsem hrane, zdravil, šotorov in odej. Poročanja časnikarjev so srhljiva. V številnih krajih je zemlja dobesedno cpožrla* hiše, da so strehe v višini cest. Slika postaja še temnejša, ko se razdejanju pridružuje. jok in tuljenje preživelih. In prav človeška komponenta daje sedanjemu potresu svoj poseben pečat. Potres je prizadel kot rečeno najrevnejše kraje Juga, ljudi, ki so že zdavnaj zgubili upanje, da bi se njihovo bomo življenje spremenilo in sedaj z grozo pričakujejo jutrišnji dan. Otožno južnjaško naricanje žensk, srd preživelih, ki opažajo pomanjkljivosti v reševalni akciji in nudenju pomoči, sami pa brezglavo begajo med ruševinami, ali pa otopeli ždijo ob svoji borni imovini, ki so jo rešili izpod ruševin. Čas se je v Irpiniji ustavil, ne v nedeljo, že dosti prej. Danes vse to stopnjuje tragedijo, katere posledice bo zelo težko odpraviti. Še vedno živijo tu ljudje v barakah, ki so jih zgradili po potresu leta 1930, a to ni edini potres, ki je prizadel to območje. Pred 18 leti je območje ponovno prizadel potres, a posledic, podobno kot onih pred 50 leti, niso odpravili. Nič čudnega torej, če je bilo poročanje časnikarjev drugačno kot po potresu v Furlaniji. TASS obsodila stavko poljskih železničarjev VARŠAVA — Poljski železničarji so včeraj dopoldne za dve uri prekinili deio,- ker vlada noče sprejeti njihove zahteve po nadaljevanju pogajanj o uresničevanju s porazu mov. ki so jih podpisali 31. oktobra. Sovjetska tiskovna agencija TASS je takoj po stavki ostro obsodila delovanje poljskih samostojnih sindikatov Solidarnost, ki naj bi delovali proti poljskim državnim in obrambnim interesom. Vrsta trupel v Balvanu: tragični prizor, ki ga ne bo mogoče izbrisati iz spomina (Telefoto AP) OB ZAKLJUČKU TURNEJE TPPZ PO SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM IN KOROŠKEM «Pesem je del slovenske bitnosti in odraz naše zmagovite revoludje» Nastop tržaškega zbora in ansambla na 3. festivalu «Revolucija in glasba» v Črni - Srečanja se je udeležila tudi delegacija VZPI-ANPI MARIBOR — Naša zemlja je pre-majhna, da bi za človeka bilo kaj važnejšega od vztrajnega boja za mir. Tako je svojega dne naglasil maršal Tito in tako je dejal predsednik Kulturne skupnosti občine Ravne Andrej Logar, ko je po koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora v okviru III. Festivala «Revolucija in glasba» v Črni s hvaležnimi občutki izrekel gostujočemu ansamblu poslovilne besede. Predstavniku zbora je izročil plaketo I. in II. kongresa SKOJ, ki je bil tam v bližini (vsakemu članu TPPZ pa še gramofonsko ploščo «Koroška-Tito») in pripomnil: Pesem je del naše bitnosti, pesem je odsev posebne slovenske duševnosti, ki je dobila končen odraz v naši zmagoviti revoluciji. Nadaljevanje družbene revolucije v neprestanem hlepenju po dosegi resničnega miru ob doslednem spo- štovanju narodnoosvobodilnega izročila in uresničevanje smernic, ki jih je začrtal jugoslovanski državnik, je tudi pomenilo vodilno nit, ki se je med dvodnevnim gostovanjem zamejskega pevsko - instrumentalnega ansambla po slovenskem Koroškem in Štajerskem razpredla v pozdravnih in odzdravnih nagovorih ter v ganljivih snidenjih med nekdanjimi borci z obeh strani meje. Poseben pečat v tem smislu so tem srečanjem vtisnili predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Arturo Calabria in tajnik Dušan Košuta, ki sta zbor spremljala tudi kot zastopnika VZPI - ANPI v vsedržavnem merilu, ter republiški sekretar Zveze borcev SRS Marjan Lenarčič, ki je bil ravno tako vseskozi prisoten. Zamejski gostje so v soboto dopoldne obiskali tovarno emajliranih izdelkov EMO v Celju, kjer so jim niiintiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiuiiiiiiiiiiRiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiNiiiiiHiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifmiiiiitiHiiiiiNiiiiii ZASEDANJE CK ZK SLOVENIJE ČRNCI NE ZAUPAJO NOVOIZVOLJENEMU PREDSEDNIKU REAGANU Razprava 0 družbenem Prvi spopadi v ameriškem kongresu in gospodarskem razvoju glede politike nove administracije France Popit poudaril nujnost povečanja proizvodnje za izvoz LJUBLJANA — Centralni komite ZK Slovenije je preučil idejnopolitična vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja ter naloge komunistov pri njem. Uvodni referat je imel predsednik CK ZK Slovenije France Popit, ki je med drugim poudaril p>omen te seje v času, ko je treba skozi nadaljni razvoj samoupravljanja še bolj uveljaviti samoupravni socialistični sistem. Poj5it je podrobno analiziral rezultate, kf so bili doseženi v tekočem srednjeročnem obdobju in naloge, ki iz njih izhajajo za naslednje obdobje. Pri tem je menil, da morajo biti stališča zasnovana tako. da bedo upoštevala realne mož nesti in potrebe razvoja Slovenije v okviru celovitega razvoja Jugoslavije, da morejo biti poudarki na gospodarski stabilizaciji in hitrejšem razvoju samoupravnih odnosov. Ko je analiziral probleme in zaostritve, ki so nastali v zadnjem času ponekod v proizvodnji je dejal, da so nastali kot posledica o-stankov in obnavljanja državnih in skupinsko-laštniških odnosov. Zato je v naslednjem obdobju osnovna naloga, da se socialistični samoumevni ednosi utfdi.jo, posebno pomembno ca je to v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih okoliščinah. V gospodarski aferi je po besedah Popita osnovana orientacija v proizvodnjo namenjeno izvozu, kar edino lahko omogoči bistveno razširitev gospodarskega sodelovanja s tujino. Taka usmeritev je edini porok za uspešnost gospodarskega razvoja Slovenije s tem pa tudi za ekonomsko in socialno varnost delavcev za bodočnost mlade generacije in za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od tujine. Za uresničitev take usmeritve bo potrebna temeljita usposobljenost podjetij, največje rezerve pa so še v nedovoljšnji povezanosti med njimi, usklajenosti pri nastopanju na tujem ter pri premajhnem izkoriščanju domačega znanstvenega in raziskovalnega potenciala. Skratka, proizvodnjo bo treba modernizirati in uvesti vanjo več ustvarjalnega strokovnega dela in znanje. Zato bo treba več pola gati v znanost in šolstvo, zlasti v usmerjeno izobraževanje. Ob takšni osnovni usmeritvi v naslednjem petletnem obdobju je treba tudi vse drugo podrediti tem kriterijem. Na prvem mestu to velja za investicije v prihodnje. Te naj bodo usmerjene predvsem v proizvodnjo hrane, energije in su- /alostni prizori s potresnega območja: ustavljeni kazalci na uri, obup preživelih, pomoč ranjencem in odstranjevanje ruševin (lelefoto AP) Našemu založništvu plaketa ČGP «Večer» MARIBOR — Delovni kolektiv časopisno - grafičnega podjetja cVečer* je v soboto proslavljalo več pomembnih praznikov in mejnikov v svojem uspešnem delu: 35 let ustvarjanja v svobodni socialistični domovini, 35-letnico delovne organizacije, 30 let samoupravljanja, izid desettisoče številke «Večera», ki so jih združili s praznovanjem Dneva republike. Zato so se z gosti zbrali že zjutraj v veliki dvorani Doma JLA, kjer so med kvalitetnim kulturnim programom razdelili delovno in družbeno zaslužnim članom ter 'sodelavcem odličja in plakete ČGP «Večer». Med nagrajenci je bilo tudi Založništvo tržaškega tiska, za katero sta plaketo sprejela zastopnika ZTT in u-redništva «Primorskega dnevnika*. Popoldne so pa v sindikalni dvorani tiskarne razdelili priznanja in nagrade članom kolektiva, ki so dopolnili 30, 20 in 10 let delovne dobe. rovin, to je tistih panog, ki lahko edine zagotavljajo večjo' neodvisnost in hitrejši razvoj. Investicijske želje za naslednje obdobje so precej večje od možnosti in zato se je Popit zavzel, da se naložbeni apetiti zmanjšajo za približno tretjino in da se pri njih dosledno spoštujejo sprejeti kriteriji razvoja. France Popit je na koncu govoril o nalogah komunistov pri uresničevanju tako zastavljenih smeri razvoja v prihodnje. Pri tem je opozoril, da članstvo v zvezi komunistov hitro narašča, da pa bo treba za uresničevanje takšnih nalog članstvo bolj mobilizirati. Kritiziral je neaktivnost nekaterih v zvezi komunistov in ždenje nekaterih osnovnih organizacij na obrobju družbenega dogajanja. «Naslednje obdobje je izredno važno za razvoj,— je dejal Popit — treba bo premostiti sedanje težave, kar pa ni neizvedljivo, ta naloga kot vse dosedanje v zahtevnih obdobjih pa terja od vseh organiziranih sil, da izpolnijo svojo odgovornost.* JURE PENGOV Republikanci so zahtevali, naj se predsedniku sprostijo roke za posredovanje v Angoli - V zadnjih dneh so zabeležili okrepitev protičrnskega nasilja Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEW YORK - Komentarji iz prestolnice ne skoparijo s hvalami stila, s katerimi- je novoizvoljeni predsednik ves prejšnji teden vzpostavljal stike z voditelji obeh strank v Washingtonu. Kljub temu pa iz-gleda, da je spor glede Angole v kongresu že pokazal kakšna bo politika nove administracije. Republikanci ne čakajo, da bo novi predsednik vstopil v Belo hišo in so že izvedli prvi napad, da bi Ronaldu Reaganu sprostili roke, če se bo kdaj odločil uporabiti tajno vojsko ameriške obveščevalne službe v Angoli. Zahtevali so ukinitev zakona iz leta 1975, ki ga je predlagal senator Dick Clark iz Iowe iz skupine liberalnih senatorjev, ki jih je odstranil desničarski val. V tem zakonu je predvideno, da mora predsednik, če hoče podpreti katerokoli skupino v Angoli, predlagati to kongresu, ki mora o-dobriti, da je to v interesu ameriške «državne varnosti*. Demokrati pa niso samo odbili tega napada, ampak so novemu predsedniku celo postavili nove ovire... Zakon so popravili in sedaj mora predsednik preden karkoli sklene v zvezi z Angolo, zahtevati o-dobritev obeh domov kongresa, z drugimi besedami, tako od senata, kjer bodo imeli republikanci večino, kot tudi od poslanske zbornice, kjer je ohranila večino demokratska stranka. Spor, ki se je ravznel ob razpravi o zakonu za pomoč tujini jasno kaže, kakšno bo vreme na ameriškem vrhu. Republikansko akcijo v kongresu je vodil senator Jesse Helms, ki ga označujejo za voditelja cultra-desnega* krila republikanske stranke. V tem pa ga je brez oklevanja podprla vsa stranka. Ronald Reagan je v volilni kampanji zahteval vojaško pomoč za cgverilce* Jonasa Savimbija v Angoli, ki se je nedavno mudil v ZDA, vendar ga nihče od dosedanje administracije ni hotel sprejeti. Henry Kissin-ger pa še naprej ponavlja, da je kongres zavezal roke predsedniku Geraldu Fordu glede Angole in je s tem omogočil Kubancem, da so z orožjem in vojsko vplivali na izide notranjih spopadov v Afriki. «Ne razumem,* je dejal bivši zunanji minister, «da lahko trpimo, da majhna in siromašna država, ki je klient supersile nekaznovano izvaja tako vlogo v svetu.* Kissinger meni, da mora Amerika čimprej Kubi nekje «skopati jamo*, da jo bo odvrnila od sedanje vloge. Sedanja ameriška diplomacija pazljivo sledi vsem dogodkom v Angoli, ker je le-ta ena od glavnih elementov v mozaiku politike, s ka- MiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiamiiiiiiitiiiii NA POSVETU 1 VLADNIMI ^PARTNERJl» Forlani bo preveril trdnost svoje vlade Sestala se bo tudi senatska preiskovalna komisija, ki bo preučila položaj ministra za industrijo Bisaglie RIM — Na dnevnem redu parlamentarne dejavnosti sta danes zjutraj na sporedu pomembni seji, ki bosta doprinesli svoj delež k razvozlanju zapletenega klobčiča petrolejskega škandala. V prvi bo ministrski predsednik Forlani preveril stanje in trdnost vladne koalicije, v drugi, pa bo predsednik senata Fanfani proučil verodostojnost izjav misovskega senatorja Pisanoja, ki je obtoževal ministra za industrijo Bisaglio. Po polemikah na razpravah v senatu in poslanski zbornici, ki so na trenutke celo postavile v dvom e-notnost vlade je pod pritiskom svojih političnih partnerjev Forlani končno le sklical posvet voditeljev strank, ki podpirajo njegovo koalicijo. Politični opazovalci menijo, da bodo predstavniki KD, PSI. PRI in PSDI v celoti podprli Forlanijeva stališča in torej tudi posredno potrdili njegovo odločno zagovarjanje dosedanje dejavnosti ministrov. Tudi tajnik PSI Craxi je v svojem nedeljskem govoru dejal, da je vlada doslej storila vse, kar je bilo v njeni pristojnosti. Vendar nekateri o tem niso prepričani. Čeprav uradnega potrdila še ni, kaže, da namerava vlada dodeliti najvažnejši del preiskav — zadevo SID-Pecorelli — vojaškemu pravdništvu. Forlani bi se tako neposredno izognil objavi tajnih dokumentov, ki so jih našli na Pecorel-lijeVem domu, obenem pa bi verjet- no ostala neodkrita imena vpletenih političnih osebnosti. Rimsk4 državni pravdnik Sica in glavni državni pravdnik Pascalino pa nista na včerajšnjem medsebojnem srečanjem niti zanikala, niti potrdila to vest. Kaže, da sta se domenila, da bo rimsko pravdništvo še naprej vodilo preiskave, kasneje pa zadolžilo tudi pristojne vojaške oblasti. Fanfani pa bo danes zjutraj sklical prvi sestanek posebne preiskovalne komisije, ki so jo ustanovili, da bi proučila položaj ministra Bisaglie in njegovega glavnega «obto ževalca* misovca Pisanoja. Komisija bo prevzela v last original pisma. ki naj bi ga Mino Pecorelli naslovil na Bisaglio s prošnjo po finančni podpori. Pisano je v senatu prebral le vsebino fotokopije, original pa je Pecorellijeva sestra Rosita poslala samemu Fanfaniju. Namestnik državnega pravdništva Infelisi pa je medtem obiskal milanske sodnike s katerimi je preučil trenutno stanje preiskav na Severu. MOSKVA — Iz zahodnih diplomatskih virov v sovjetskem glavnem mestu se je včeraj izvedelo, da bo Brežn.jev v petek sprejel a-meriškega senatorja Charlesa Per-cyja, s katerim se bo pogovarjal o omejevanju strateškega orožia. Pei-cy se je pred odhodom v Moskvo sestal s Carterjem in tudi z novo izvoljenim predsednikom R -•'•in m tero nameravajo Združene države Amerike mirno rešiti vprašanja Namibije, podobno kot so že naredili v Zimbabveju. Angola naj bi pri tem sodelovala in je že prepričala osvobodilne sile gibanja SVAPO, da so sprejele zahodni načrt o Namibiji. Demokrati, ki so prejšnji teden odbili republikanski napad, da se predsedniku odveže roke glede Angole, se sedaj bojijo, da se bo porušila njihova politika glede Namibije. «Večja nevarnost intervencije v Angoli lahko ima katastrofalne posledice,* je dejal demokrat Stephen Solarz predsednik pododbora poslanske zbornice za vprašanja Afrike. Kljub temu pa prevladuje prepričanje, da bo nova administracija bolj upoštevala interese Južne A-frike. Nekateri sicer menijo, da si bo novoizvoljeni predsednik delno premislil, ko bo spoznal, da je Nigerija ena od najpomembnejših a-meriških dobaviteljev nafte. Že sedaj pa je jasno, da sile, zbrane ob bodočem predsedniku, niso pripravljene upoštevati prizadevanja afri ških črncev, ko se ne zanimajo niti za domače črnce. Obrisi te ofenzive proti ameriškim črncem že prihajajo do izraza. Zaskrbljena ameriška zveza za državljanske pravice je že zbrala seznam primerov, ker so se napadi že začeli. Bodoči republikanski voditelji močnih senatorskih odborov so že najavili, da bodo ukinili ali spremenili več zakonov, ki so bili sprejeti po dolgem boju za rasne in državljanske pravice. V tem smislu so že sprejeli prve ukrepe; pravosodnemu ministrstvu je prepovedano, da toži krajevne oblasti, ki niso sprejele zakonov o prepovedi segregacije v šolah. Vse to pa se je začelo v zaostrenem vzdušju, ko so razne skupine rasistov izvedle več napadov na črnce. V črnskem mestecu Greensboro na jugu države je bela porota osvobodila skupino ku-kluks-klanovcev in nacistov, ki so ubili pet oseb na nekem protestnem zborovanju ameriških «maoistov». V Atlanti je neki rasist ubil že 11 črnskih otrok. Na severu, v Bufalu pa neki rasist ali norec pobiva samo odrasle črnce. Doslej jih je ubil že šest. Črnski del Nevv Orleansa že nekaj tednov živi v strahu, potem ko je policija pobila nekoliko črncev, ker naj bi le-ti ubili nekega njiliovega kolega. Povezanost teh zločinov z ofenzivo proti siromakom in črncem na ameriškem vrhu je vznemirila ta del ameriškega prebivalstva. Prav zato je novoizvoljeni predsednik iz Los Angelesa predvčerajšnjim izjavil: «črnci nimajo nobenega razloga, da se bojijo Ronalda Reagana.* Ameriški levičarski politiki pa že zvonijo na upor. Ocenjujejo, da bo glede zunanje politike poskušal novoizvoljeni predsednik ponovno porazdeliti moč med Belo hišo in kongresom v korist prve. Spopad za sprejem sklepov o vojaških in polvojaškili o-peracijah v Angoli je le uvertura. Razlaga zakona o državljanskih pravicah pa bo postala glavno področje za domače spopade. Nekateri poudarjajo, da je kongres že v sedanji sestavi s 177 podpisi zahteval oživitev zloglasnega odbora za protiameriško delovanje, ki je pod raznimi imeni preživel do leta 1975, ko so ga ukinili. Zaskrbljeni žago vorniki državljanskih pravic se sprašujejo, kako bo na ta vprašanja gledal v bodoče kongres, ki ea je na no”emhrskih volitvah pre nlavil «de*n4čarski val*. DRAGIŠA BOŠKOVIČ priredili slovesen sprejem. Glavni direktor Franc Gazvoda je kratko orisal delo v tovarni, ki obstaja 7-e 86 let in zaposluje 3.700 delavcev, zatem je predsednik občinskega odbora Zveze borcev Miha Petan nanizal delovanje bivših borcev na vseh ravneh družbenopolitičnih ae-javnosti, nakar je sledil ogled tovarne. TPPZ je nato koncertiral v tovarniški menzi, kjer so ob praznovanju Dneva republike podelili poznanja jubilantom delovnega kolek-tiva. ' i Proti večeru je tržaški ansambel nastopil v črni, kjer mu je pozdrav prinesel predsednik občinske konference ZK Ravne Tone Golčer: čemu tudi pri nas ta festival? Kf s0. ravno v teh krajih vzplamteli prvt upori na Slovenskem. Danes se tp-die še upirajo, tako npr. na afriški in drugih celinah in ta upor im0 odraz v borbeni, revolucionarni pesmi, kakršno izvaja TPPZ, kakršno pa pojejo tudi mladi, čeprav svojevrstno, kar je že spet odraz časa. Koncert je neposredno prenašalo radijsko omrežje. V nedeljo dopoldne so zamejci imeli že tretji koncert, sicer ® Unionski dvorani v Mariboru, ki Je bila kljub svojim razsežnostim za to priložnost pretesna. Tu so f zbrali najvišji družbeno-političm predstavniki, oblasti, zastopniki kulturnih, borčevskih in drugih orgo-nizacij. Pozdravnemu nagovoru predsednika mestne konference DL Vasje Lavriča je sledil B°v^, sekretarja mestne konference ZKJ Alojza Vindiša Dunde, ki je Poudaril nujo po ohranitvi socialam pridobitev, ki so sad razredne revolucije; naprednejšim silam 9je naloga, da obvarujejo demokratični samoupravni družbeni sistem na eni ter ozemelisko suverenost Jugoslavije po Titovem načelu o samo-odločanju. . t Slavnostni koncert se je začel * himno «Hej Slovani, zaključil Pa/ kakor običajno, z «Vstajenjem Primorskem ter Internacionalo. Gostitelji so ansamblu izročili almanah mesta Maribor. Popoldne je TPPZ nastopil še V Domu kulture v Slovenskih Konjicah, žalostno znanih po tem, da so nacistf v bližnjem Frankolovu zajeli sto ljudi, jih 99 pobesili po drerjU in na stotega streljali kot v tarčo■ Pred koncertom je spregovoril predsednik okrajnega odbora SZDL Stene Kokol, ki je naglasil kontinuitete dosedanjega 37 let dolgega boja za uveljavljanje socialističnega načina upravljanja demokracije, po katerem mora biti sleherni človek enakopraven. Ob slovesu je Marjan Lenarčič P0', udaril izredno važnost takih snidenj s tržaškim ansamblom in zastopstvom VZPI - ANPI. in to v duhu osimskih sporazumov, ki odpirajo možnosti poglavljanja vsestranskega sodelovanja med jadranskima sosedama. cMi smo te sporazume Popravljeni spoštovati», je izrecno naglasil Lenarčič ter nazadnje podčrtal, da cvaš.z pesem bodri k vztrajanju boja v svetu za pravicam. Calabria je napovedal, da se bodo stiki v tem duhu med ZZB SRS P} VZPI - ANPI še pomnožili in Prl' hodnje srečanje bo že 13. decembra v deželi Furlaniji Julijski krajini. Calabria je tudi naglasil važno vlogo slovenske narodnstne skupnosti v Italiji v prizadevanjih z