'REDNJAI Slovenija Sreda, 1. junij 1994 Št. 18 - 19 Leto XXVIII Cena 100 SIT 14.280 URD, 27 ATS, 6 DEM, 6 SRF, 3 USA, 18 SEK, 6 AUD, 3660 ITI III 127/1994 5000001680,18/19 COBISS 0 Narod ni butast Referendum: Sprti kot nikoli, stranke potolčene do kolen, razstrelitev države ni uspela - kdo bo plačal zapravljene milijarde? Stran 19 Ljubljana, 26.6.1992 t,*ERALM)-CBOmAlBKA STRANKA bltitD I jutMu.iu, l)okiuli»vOV.-> ul 4. p p *5l HtptifriiU SMVfJtiiu KfcJfeli« t ui /n.U.vt 1U3KI iitf ida. h. ? «xt, : IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA izvršni odbor Liberalno demokratske stranko jo na svoji soji dne 23. 6 1992 sprejel SKLEP, s katerim potrjuje, da podjetje RA2LA Tradimj Ltd., Ciper, lahko v imenu LDS ustanovi skupno podjetje REVITAl d o o , Stegne 21, Ljubljana, s podjetjem ISKRA Holding d.d Grtt|or ©dobiti ekretar generrii ii Nagradna igra Nove dobe: Za zveste Stran 45 naročnike ^ 9 LEVO, NE DESNO, NARAVNOST NA CIPER, DRNOVŠKOVI VERIŽILI NA CIPRU NARAVNOST NA CIPER NE LEVO, ^ DESNO Senzacija: Železarji se ne dajo! stran 10 ——-—ir—t •I2S5S HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO KI25558 R4/niC^ . 'vi... 2 Forum Iz vsebine: Poštenje kot zadnja barikada stran 3 Iz zakona o človekovih pravicah V spomin Danijeli Dajakovič Lastninjenje po domače Ko Konus izplaval Profesorica za profesorje stran 5 stran 7 stran 8- 9 stran 13 stran 14 - 15 Pet smrkavcev osramotilo Slovenijo stran 18 Začela se je razprodaja Slovenije stran 19 Učiteljska pot je lepa in plodna Spolno nadlegovanje na delovnem mestu Celjski VVilhelmi Telli Glasba: Erasure Renault 5 za naročnike stran 22 - 23 stran 26 - 27 stran 28 - 29 stran 32 stran 45 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 14.280 HRD, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 SRE, ZDA 3 USA, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, las-toročnim podpisom, po možnosti tudi telefonsko številko, s katero bi bilo mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo ne bo objavljalo pisem, ki sejejo sovraštvo. ZAKON 0 LASTNINJENJU II \ J prejšnjem sporočilu smo V bralcem opisali predvsem delitveno bilanco lastnine - podjetij med nove lastnike, tokrat pa bi se usmerili predvsem na problematiko, v kateri se bodo znašla podjetja, ko bodo olastninjenja po sedanjem modelu. 1/r ot nam je že znano, je JN^naša industrija tehnološko na nižji ravni kot na zahodu, zato je dobra volja zaposlenih, da tekmujemo z razvitim zahodom, premalo. V še bolj neugoden položaj nas postavlja zakon, ki zahteva, da morajo zaposleni odkupovati od 20 do 60-odstotni del lastnine po 50-odstotni kupnini. Ta denar bo šel v državni proračun, podjetja pa ne bodo imela kapitala za zagon. V primeru, da bo podjetje zaprosilo za kredit pri banki ali državi (IZ LASTNE KUPNINE), kar bo tudi interes večine podjetij, ga bodo dobila le na osnovi hipoteke. Zastaviti bodo morala del ali celotno svoje premoženje banki ali državi. Ker pa so banke v državni lasti, bo država postala dokončni upnik - lastnik gospodarstva na osnovi zadolževanja podjetij, v e sedaj si je država I J prilastila CC3 90 odstO-tkov vse lastnine, če v to štejemo infrastrukturo, negospodarstvo ter ostalo družbeno in državno lastnino. S tem zakonom smo v bistvu prišli iz samoupravnega sistema v drža- vno lastniško gospodarstvo, kjer ima država popolni monopol nad gospodarstvom in življenjem ljudi. Posledice se kažejo v tem, ko posameznik ne pomeni popolnoma nič in se z ljudmi v imenu vzvišenih ciljev počne vse, kar hoče. nPej obliki so se v X preteklosti pri nas izogibali še najbolj skrajni levičarji. Tako se v Sloveniji kljub navidezni demokraciji oblikuje ekonomska politična diktatura po vzoru stalinistične državne diktature, kjer so država in tisti, ki jo vodijo, popolni lastnik in gospodar vsega. Ko se bodo podjetja znašla v položaju, ko bodo kupnino plačevala državi in hkrati vračala kredite bankam, ki so državna last, in državi, lahko oblast izkoristi vsako priložnost nezmožnosti odplačevanja dvojnih dolgov ter kot lastnik in upnik hkrati prične s prodajo podjetij tistim, ki ji omogočajo igrati oblastniško vlogo - kapitalu izza zakulisja, ki poizkuša voditi slovensko politiko. Tako bo lastnina PO PRAVNI POTI le prišla v roke izbrancem in krog se bo sklenil. XTaši predlogi so, da se do IN 60 odstotkov kupnine prepiše tistim, ki so jo ustvarili in lastnik bo takoj znan. Tako bi bile v dobršni meri preprečene vse špekulacije in divje privatizacije, ker lastniki tega ne bi dovolili. Denar od kupnine bi se od lastnikov - zaposlenih direktno prelival v podjetja in omogočil gospodarstvu zagon in modernizacijo. Slovenija bi postala sodobna evropska država na osnovi delničarstva zaposlenih in državljanov (privatna lastnina bi bila tako dostopna vsem in ustava ne bi bila le teoretična pravica, kot je sedaj). S tem bi se zagotovil dvig nivoja napredka in razvoja in blagostanja vseh. Lastnina bi ostala v slovenskih rokah in omogočila dolgoročno neodvisnost in obstoj našega naroda. Q lovenski narod sprašujem, O kako dolgo se bo pustil vleči za nos? Ali se še nismo Forum 3 znebili privzgojene hlapčevske miselnosti? Predsednik predsedstva NSS Rastko Plohl ELEKTRO CELJE -JAVNO Pl N G - PO N G MEŠETARJENJE A li ste že kdaj stali pred /xokencem Elektra in se pritožili nad nerazumno visokim računom? Seveda prijazen gospod vas je nadrl. Kajti pogledal je v računalnik in videl, da ste dobili celo premajhen račun. Kaj bi se zgodilo, če bi zahtevali celoten izpisek, boste izvedeli sedaj. Gospod Franc Palčič me je poklical in mi potožil, da dobiva nerazumno visoke račune za porabljeno električno energijo, čeprav je sploh ne troši, ker se nahaja v Nemčiji. biskal sem Elektro Vy Celje, in glej ga zlomka, gospod pri reklamacijah mi je razložil, da gospod Palčič dolguje Elektru še 26.263,00 tolarjev. Zahteval sem računalniški izpis in prosil, da mi pokaže, kje je vknjiženih 22.990,00 SIT, ki jih je gospod Palčič nakazal 26. 4. 1994. Žal so ta denar vknjižili šele po predložitvi dokazila. Kje se je nahajal ta denar do 23. 5. 1994, ve le bog. Prav tako je na izpisu jasno pisalo, da se gospodu Palčiču vrne 39.625,00 SIT. r7 ahteval sem takojšnje £-^i izplačilo denarja in odjavo odjema. Odjava je bila opravljena korektno, zataknilo pa se je pri izplačilu. Gospod z reklamacij nama je zagotovil, da bo vse uredil in da naj počakava na hodniku. Pokadiva naj cigareto, ki mi je po živčni vojni res prijala. T)o krajšem času sva bila JT povabljena v pisarno, kjer nama je bilo ponovno rečeno, da gospod Palčič dolguje Elek- tru 22.991,00 SIT. Zopet dokazovanje, nakar je prijazna gospa ugotovila, da gospod Palčič Elektru ne dolguje nič, prav tako kot Elektro njemu ne. 1'Z onec zgodbe za naivne, JX-za mene šele začetek. Zahtevam, da Elektro Celje predloži račune, ki jih je gospod Palčič plačal od leta 1988 do danes. Prav tako bomo zahtevali zamenjavo števca porabe električne energije. Najbolj pa me zanima, kako so premetavali številke v času, ko sva kadila na hodniku. V času, ko bom čakal na odgovor, bom poslušal pesem od Duleta “Krade nam država”. Branko Breznik, Vošnjakova 5, Celje PADALEC JELINČIČ \7 članku “Samo slaba V karikatura JLA”, ki je bil objavljen v sobotni prilogi “Dela”, Zmago Jelinčič ponovno poudarja, da je bil njegov udbovski dosje, ki ga je Delo objavilo 22. julija lani, ponarejen. Ponarediti pomeni nekaj natančno posneti z namenom goljufanja. Sprašujem se, ali je Jelinčič zoper odgovornega urednika Dela sprožil tožbo, če jo je, kako se je končala, če pa je ni, objavljeni udbovski dosje ni ponaredek in je Jelinčičeva trditev laž, Jelinčič pa lažnivec. Člankov lažnivcev pa Delo ne bi smelo objavljati. A Aorda Jelinčič še danes IVI opravlja takšne padalske funkcije za naslednike istega naročnika kot takrat ... Marjan Marinšek Cesta IV/4, Velenje Poštenost kot zadnja barikada Oblast spreminja Slovenijo v seštevek provinc, ki se bodo po zgodovinski analogiji obrnile k tujini, kot se je to zgodilo v preteklosti: Primorska se kot sončnica obrača proti italijanskemu soncu, severovzhodna Slovenija k Avstriji. Tržišče neodvisne Kranjske je majhno. Ta proces pospešuje oblast, ki misli, da gre pri vladanju za organizacijska vprašanja, ne pa za funkcionalno porazdelitev funkcij po celi državi. Z ministrstvi v različnih slovenskih mestih, na primer. Z različnimi informacijskimi, poslovnimi, kulturnimi in še drugačnimi mrežami, ki ukinjajo zastarele vzorce o provincah in središčih. Ko pa se začne neka oblast obnašati, kot da gre pri vladanju za organizacijska vprašanja, je družba na zanesljivi poti v centralizem in totalitarizem. Proces razkosanja slovenskega tržišča spremljajo nizkotne intrige in afere. Poslovni ljudje ne morejo do besede, medtem ko se za poslovneže razglašajo tisti, ki razprodajajo Slovenijo v naravi in drugače. To so poulični zvodniki za pobiranje provizij. V njihovih očeh so delavci, kmetje, podjetniki, razumniki s svežimi idejami itd. prostitutke. To dejstvo je enako, če ga gledate z leve ali desne. S formami o levici in desnici se ukvarjajo formalisti. Smrdi po naftalinu. Ta proces vodi politika, ki razglaša, da jo svet bolj razume od domače javnosti. Na to finto so se šlepali že prejšnji jugoslovanski oblastniki. Kaj naj si človek misli o Drnovškovi vladajoči stranki z računom na Cipru? S pomočjo kakšne latovščine bo to opravičila? Da je mogoče dokument ponarejen? Da se ni izvajalo, kar je napisano? Da gre za zaroto? Da ima vendar še toliko lepih ciljev? Kakšna je oblast, ki sprejema odloke o vračanju slovenskega kapitala iz tujine in jih sama krši? Kakšna je oblast, ki uprizarja lov na čarovnice na ideološkem procesu v Novi Gorici in muči ljudi z zapiranjem v arest? Kakšna je oblast zvodnikov? To je nizkotna oblast. Poštenost je v Sloveniji edina barikada, ki bo zaustavila njihov nalet. Poštenost ni odvisna od ustave in zakonov. Poštenost je neodvisna. Višjega cilja ni. Milan Meden 4 Forum Izjava za javnost Odbora za zaščito interesov manjšinskih delničarjev CA Nove banke Sklonimo glave pred Creditanstaltom in Avstrijo V torek so morali slovenski državljani v Sloveniji na zboru CA Nove banke že drugič poslušati zbor banke v nemščini. Naslednji dan pa je pri ministru Gaspariju iskal pomoč avstrijski finančni minister g. Lacina (država Avstrija je več kot 50-odstotni lastnik CA). Po poročilih novinarjev naj bi jo tudi dobil, saj naj bi minister Gaspari izjavil, da naj bi prišlo do napake pri prvi registraciji kapitala in da je država po-sredovala v sporu. Slo naj bi za poslovne težave! Pa to ni res, ker gre za to, ali bo Slovenija lahko zaščitila slovenske delničarje pred napačnimi poslovnimi odločitvami CA in prevzemom banke v celoti, ob izničenju 6 milijonov DEM nekaj več kot 550 slovenskih delničarjev. Iz zapisov naj bi izhajalo, da naj bi bila država celo posrednica v sporu. Lahko da je, vendar je očitno na strani Creditanstalta in od države v odboru za zaščito interesov manjšinskih delničarjev nismo dobili nobenega obvestila. Pa bi država morala intervenirati. Če preje ne, bi morala komisija za vrednostne papirje opozoriti javnost, da objavlja CA Nova banka razpis za nove delnice brez soglasja. Vsaj tako, kot je storila Banka Slovenije, ki je zahtevala, da se objavi, da je sklicevanje na njeno odločbo ob razpisu neustrezno. Osnovno vprašanje pa je, ali bo država zagotovila spoštovanje dogovorov med njenimi subjekti, aktov banke in svojih zakonov. Ker ne gre le za vprašanje registracije kapitala, ki je bilo povsem pravilno registrirano! Gre za to, da je prišlo do dogovora o nakupu oziroma prodaji med Creditanstaltom in dotedanjimi delničarji ob dogovoru, da bo CA Nova banka sveslovenska univerzalna banka, ne pa, da bo sodeč po izjavah nekaterih, banka za spremljanje avstrijskih podjetij. Gre za to, da ne bodo vodili banke od Creditanstalta plačani ljudje, ali bolje, da jo bodo vodile osebe, ki bodo uživale zaupanje vseh delničarjev. Gre za to, da dobijo delničarji podporo tam, kjer gre za očitno kršenje statuta, ne pa, da se moramo zanašati le na sodne postopke, ki dolgo trajajo ter veliko stanejo. Potrebno je vedeti, da ima država diskrecijsko pravico, da tuji banki ne dovoli ustanovitve ali pa ne dovoli povečanja deleža. Je torej preveč zahtevati, da Slovenija zaščiti svoje delničarje v njihovih prizadevanjih za izboritev tistih pravic, ki jih imajo. Naj povemo le to, da se je napad na manjšinske delničarje začel že marca lanskega leta, ko je Creditanstalt po Ljubljani iskala zamenjavo za dotedanjega direktorja, da se je nadaljevala s tem, da ni hotela, da bi se v banko vključili dodatni investitorji (recimo, italijanska banka ali EBRD), ker bi s tem izgubili več kot 55-odstotni delež in bi se morali zadovoljiti z, recimo, 49 odstotki. Jasno pa so definirali svoje cilje, skupaj z direktorjem “vseh” delničarjev g. Kandusom, ko so na tiskovni konferenci povedali, da naj bi postala CA Nova banka 100-odstotna hčerka Creditanstalta (oktober 1993). To brez prikazovanja slabih poslovnih rezultatov, pa če so ti resnični ali ne, ne gre. Temu pa smo se manjšinski delničarji uprli, saj gre za 6 milijonov DEM in 550 delničarjev in upamo, da nas bo v tem in pa v spoštovanju aktov banke in zakonov država podprla. Pa je izgleda globoko sklonila glavo “in bo zaplet glede registracije kapitala kmalu odpravljen”. To smo pričakovali toliko bolj, ker se soočamo z ljudmi, ki vodijo CA Novo banko pa tudi Creditanstalt, ki spoštujejo dane obljube samo takrat, ko je to njim v korist (CA pa je obljubil, da bo ponudil odkup delnic po fer ceni). Upamo, da se Creditanstaltu naklep ne bo posrečil, kajti trditi, da je banka nič vredna, ob enem pa zavrniti ponudbo za odkup vseh Credit-anstaltovih delnic po 66 ecu-jev in po zavrnitvi povsem realne delitve banke, sta pri vseh delničarjih do konca diskreditirali bančne mogotce z Dunaja in iz Ljubljane. Bo to spoznala tudi država, ali bo interese manjšinskih delničarjev zamenjala za neke višje interese, kot se dozdeva. Če k temu dodamo še zadnji zbor banke, kjer je vodstvo banke pod krinko uskladitve statuta z zakonom spremenilo bistvene, ob vstopu dogovorjene sestavine statuta, je jasno, da se bo spor nadaljeval. Po sklepu odbora z dne 25. 5. 1994 Ven $ kriminalci! Minuli teden smo se lahko ponovno prepričali, kako zapletena zadeva je lahko parlament. Medtem ko so poslanci masirali predstavnike zunanjega ministrstva in vlade, ki po njihovem mnenju iz nerazumljivih razlogov zavlačujeta s pripravo zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter jim dopovedovali, da ima lahko takšno zavlačevanje pri sprejemu konvencije za Slovenijo nadvse neprijetne posledice, je nacionalna zveza pri SLS predstavila in vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o reviziji državljanstva. Z njim naj bi odvzeli državljanstvo vsem državljanom Republike Slovenije, ki imajo tudi državljanstvo neke druge države in proti katerim je bila izrečena zaporna kazen za dejanja, ki so kazniva po zakonodaji Republike Slovenije in po zakonodaji njihove nekdanje države. Dvojni državljani bi po določilih zakona morali pisno dokazati, da niso bili obsojeni, vsem obsojencem in tistim, ki potrebnih dokazil ne bi predložili, pa bi bilo slovensko državljanstvo odvzeto. Medtem ko je v luči naslednje seje parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer bodo obravnavali tudi države, ki ne zadovoljujejo standardov v zvezi z varstvom človekovih pravic, pritisk poslancev na zunanje ministrstvo in vlado logičen in razumljiv, pa je neprimerno težje z enakimi atributi okrasiti omenjeni predlog zakona. Razumeti ga je namreč mogoče na dva načina: prvič, kot hvalevredno željo po izkoreninjenju kriminala, katerega razcvet v Sloveniji je objektivno zastrašujoč, in drugič, kot eklatanten primer kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Gre namreč za zavestno ustvarjanje razlik med tistimi, ki so državljanstvo pridobili po 40. členu obstoječega zakona in “avtohtonimi” državljani Republike Slovenje. Kljub deklarirani enakosti državljanov pred zakonom. Drugi nesmisel omenjenega zakonskega predloga se skriva v dejstvu, da lahko država Slovenija posamezniku kazensko odvzame državljanstvo tudi zaradi dejanj, ki so kazniva po zakonodaji neke druge države, zakonodaja Republike Slovenije pa jih, hipotetično, prepoznava kot normalna in nekazniva. Gre torej za nepredstavljiv pravni precedens. In spet smo na začetku. Medtem ko se, hvala bogu, nekateri parlamentarci le zavedajo teže, ki jo ima varovanje človekovih pravic v razvitih parlamentarnih demokracijah, se drugi, prav tako izvoljeni predstavniki ljudstva, zabavajo z zakoni, ki naj bi nas na nadvse čuden način obvarovali pred porastom kriminala. Morda bi bilo celo bolje, če bi odkrito priznali, da “južnjakov” preprosto ne marajo in bi jih najraje nagnali, ne pa, da tovrstna hotenja zavijajo v prosojni celofan in iz volivcev delajo idiote. Gregor Kozovinc Varuh pravic 5 Iz zakona o varuhu človekovih pravic Oče naš, kateri si v nebesih... prosi za nas... 1. člen Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju so državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se s tem zakonom ustanovi varuh človekovih pravic in določijo njegove pristojnosti in pooblastila. 2. člen Varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh) izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. 3. člen Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. 4. člen Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen. 5. člen O svojem delu varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. Sredstva za delo varuha določi državni zbor v državnem proračunu. 6. člen Državni organi, organi lokal- nih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. 7. člen Varuh lahko naslovi organom pregona predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi varuh. 8. člen Postopek pri varuhu je zaupen. O svojih ugotovitvah in ukrepih varuh obvešča javnost in državni zbor. 9. člen Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo. Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezplačen. Varuh je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani. 10. člen Sedež varuha je v Ljubljani. Svojo organiziranost in delo uredi varuh s poslovnikom in drugimi splošnimi akti. Varuh in njegovi namestniki nastopijo funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred državnim zborom in se glasi: “Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načelo pravičnosti in dobrega upravljanja.” G Zakulisje R j)o ( A*r"} , O Z « » sf^ ^ 2- ^ ^^tvcv A**- jctr&yus^bKc. t e^£L /**u< <Ž"t£L/ULa6 ^*-L dj^xHp*-S^x* >V uo**JiLc%t' erj^cc4&n*Zi' sfarU&t <&L~ A^/V&I^UL, e6t€ Z°* &G>' fa*)/ Ift* **}LlVo 4/ fift**'*'6- ** }A^yJU £$0 .oco.o&a - /TL l; j^mtv zvLL'^«yy^4 &a ) /L t*> kmyio ^ A> ^e^EcA^A ,/><- £6c£_ % ^> A> ^žlrC^ri U%r|M^2<2>u*' t ^c~ f*^j ^/^K (f (T^ Jt »o.o. ^yf^<^yfvXt^ stfZz&e**- /UVvftv ^£0.00o.t m£ /U^E*>urMrV z°' e>8‘*W h) |l-tfY\ CufvJe-Cj ^Ut ?£«/W» ^cco Zakulisje 7 V spomin Danijeli Dajakovič Kako je bacek pojedel cvetlico Najprej Te moram predstaviti: Danijela Dajakovič, rojena 2. 9. 1985 v Zenici, Kulina - bana 34. Državljanka Bosne in Hercegovine. Rod: hrvaški. Vrsta: plavolas otrok ženskega spola. Vera: katoliška. Politično prepričanje: brez. Dosje: nima. Zenica je mesto s skoraj 60.000 prebivalci. Do nedavnega naj večje metalurško središče v jugovzhodni Evropi. V tisti Evropi, za katero je pred nekaj dnevi dejal neki nemški kandidat za poslanca v Evropskem parlamentu, da bo eno samo območje miru. Od Peloponeza do Islanda. Danes je Zenica skoraj brez elektrike. Goriva za stroje ni. V mestu, pred velikimi in nekoč modernimi trgovinami, so privezani konji in voli. Po parkih se pasejo ovce in krave. Ne vem, če so Ti povedali, zakaj je imelo naselje, kjer si živela, ime Kulin-bana. Za časa tega gospoda je bila Bosna (leta 1180) dobro urejena država. Vladajoča vera je postajala bogomilstvo kot nekakšna oblika odpora proti katoliški Cerkvi. Rimski papeži so bili zelo slabe volje in so pošiljali v Tvojo krivoversko deželo križarje. Tega se verjetno v prvem razredu osnovne šole nisi učila. Leta 1993 si zbolela. Začela si šepati, potem si vse težje hodila. Tudi jeziček se Ti je začel zatikati. Tvoja dežela je bila spet v ognju. Zdravniki v Zenici so bili nemočni. Ne smeš jim zameriti. Ko bo konec te nesmiselne morije, bo treba zdravnikom v Bosni postaviti spomenik. Nihče pa ga ne bo nikjer postavil novinarjem. Kot svinje smo se valjali v blatu, da bi bili še težji. Vendar Ti tega ne razumeš, ker si premlada. Iz Sarajeva se je slišal leta 1993 v Ljubljano obupan klic na pomoč: Pomagajte našim otrokom! Zveza prijateljev mladine ga je slišala. Takoj sc je odzval Sklad za odprto družbo in namenil tej človekoljubni akciji 50.000 dolarjev. Prijazni stric, dr. Pavle Ko-rnhauser, je do poletja zbral diagnoze tistih otrok, ki naj bi prišli na zdravljenje v Ljubljano. Pa niste prišli. Država je namreč globoko premišljevala, če naj vas spusti noter. Šele letos je uslišala prošnjo. Februarja so te pripeljali v Ancono, odtod pa v Ljubljano, z diagnozo Hemiparesis spastica itd. Nekaj ti je raslo v glavi. Kot gobica veliko. Hudo Te je bolelo. Uboga punčka. S Teboj je prišla Katarina, Tvoja mlajša sestrica. Mama Iva tudi, seveda, nisem pozabil! Očeta Martina so medtem vpoklicali v vojsko. Bil je trmast kot mezeg. Ne, pa ne. Ni hotel prijeti za puško. Koga naj streljam, se je branil? Tvoj oče ni reva. Tvoj oče je velik človek. Zato so ga vrgli v taborišče. Shujšal je za 24 kilogramov. Potem se je prebil v Požego -Pletenico na Hrvaškem, kjer živi Tvoja babica. Katarina in Iva sta ves čas sedeli ob Tvoji bolniški posteljici. Trije kupčki nesreče. Zdravniki v Ljubljani so se energično spopadli s Tvojo boleznijo. Za operacijo je bilo prepozno. Zato so ti dali močno zdravilo in postrigli tudi Katarino, da ne bi bila Ti žalostna. Nekega lepega dne si skle- nila, da boš odšla, toda zdravnici Zupančičeva in Zbačnikova sta Te potegnili nazaj, ko si že stopila korak naprej. Zdravniki in zdravnice odgovarjajo za svoje cvetlice. Ti pa si hotela videti zvezde. Izmuzniti si se hotela po tihem, vendar so Te zdravnice še dohitele. Katarino so dobre tete peljale k sebi domov, ker si Ti kar naprej odpirala okno, da bi odšla. Igrala se je s punčkami in fantki. Kot majhni kužki so lazili po tleh in prijazno migali z repki. Otroci govorijo mednarodni hov - hov jezik, vendar Ti bom to zgodbico povedal kdaj drugič. Mama Iva je sklenila, da moraš videti očeta Martina. Ponj so poslali in ko je dobil pečate po postavi države, Te je lahko videl. Za tistih nekaj kilometrov poti je porabil skoraj tri dni. Toda tudi tega Ti ne razumeš: na svetu živijo kralji, ki si vsake toliko časa vbijejo v glavo, da morajo imeti nova kraljestva. Učenjaki preštejejo podanike, nato jih stlačijo vojščaki v staje. Ko so staje polne, skličejo kralji mednarodne sestanke in se začnejo pogajati. Potem se obiskujejo, hodijo po rdečih preprogah in si delijo odličja. Martin in Iva sta se preselila v podstrešno sobico begunskega centra v Ljubljani, kjer streha zamaka, kadar dežuje. Pred štirimi leti je kupil Martin v Ljubljani rabljen avto, ki komaj zasluži to ime. Kot črna žival je garal zanj v Zenici. Po štirih letih ni nič več tako, kot je bilo. Ubogi živalci, ki ne razumeta kraljev. Katarino so tete skrile pred backom. Rekla jim je, da Ti nič ne more, ker si obkrožena z zdrav-niki. Iva Te je dvignila v naročje. Padla si počasi, kakor cvetlica. Bacek jo je pojedel. Oblekli so Te v belo oblekico za obhajilo in bele spodnje hlačke. Verjetno je bila Iva malo raztresena, zato se je spomnila nanje. Maj je dišal. Vem, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zdaj Te bodo odpeljali k babici v Požego. Za to je bilo treba zbrati veliko originalnih pečatov. Dvorjani so spraševali, kakšnega rodu in državljanstva je Tvoje trupelce. Zdelo se mi je, kakor da so se tudi zvezdam zasolyile oči. Milan Meden 8 Zakulisje Lastninjenje po Pričakovati je močno oglaševalsko kampanjo najrazličnejših gospodarskih prepričali, da so ravno oni tisti, ki bodo najbolje oplajali kapital, s katerim Časi malikovanja Proudhonove domislice, da je vsakršna lastnina pravzaprav tatvina, so mimo in v vseh postsocialističnih državah se ubadajo s konkretizacijo nekdanje državne ali družbene lastnine. Ponekod, predvsem v državah Višegrajske skupine in v Nemčiji, se lastninjenje preveša h koncu ali je že zaključeno, drugod smo šele na polovici. Zadeva pa ni enostavna. Ne le, da zahteva na primer češko gospodarstvo drugačne metode privatiziranja od slovenskega, ampak obstaja tudi znotraj enega samega državnega gospodarstva cela vrsta metod in idej, kako privatizirati. Od tod tudi vrsta zakonskih predlogov - od Mencingerjevega, preko Sachs-Umekovega in Ribnikarjevega, pa do obstoječega vladnega zakona o privatizaciji. Seveda bo čas pokazal, če je slednji res najprikladnejši za obstoječo gospodarsko situacijo v Sloveniji. Poseben problem predstavlja dejstvo, da poteka lastninjenje v nekdanjih socialističnih državah v času globoke globalne ekonomske recesije, ki nedvomno ovira dotok tujega kapitala, s tem pa tudi upočasnjuje proces prestrukturiranja omenjenih gospodarstev. Slovenski gospodarstveniki so prepričani, da bo pri nas proces privatizacije dosegel svojo najvišjo točko ob koncu letošnjega leta, zato je še pred iztekom poletja moč pričakovati močno oglaševalsko kampanjo najrazličnejših gospodarskih subjektov. Ti bodo davkoplačevalce prepričevali, da so ravno oni tisti, ki bodo najbolje oplajali kapital, s katerim nas je obdarila država, ko nam je razdelila tiste lističe, ki jih prijazno imenujemo lastninski certifikat. Podjetja se bodo na vse pretege trudila motivirati delavce, da bi certifikate vložili v lastno delovno mesto, investicijske družbe bodo počele ravno nasprotno. Delavce bodo prepričevale, da lojalnost podjetju pravzaprav ni pomembna in da so le visoke dividende tisto, kar šteje. In treba bo premisliti. Počasi in pošteno. Privatizacijo je namreč mogoče razumeti na tri načine: moralistično, kot popravljanje krivic iz polpretekle zgodovine, kot boj med političnimi elitami, ki mmmpm Wmm mmmm wmmm gEgsr Zakulisje 9 * domače subjektov, ki bodo davkoplačevalce nas je obdarila država. hočejo s prerazpodelitvijo narodnega bogastva čimbolj obogateti, in kot makroekonomsko prestrukturiranje in ozdravljenje gospodarstva. Seveda so vsi trije načini percepcije lastninjenja -z izjemo maloštevilnih razlaščencev, ki privatizacijo razumejo predvsem kot popravljanje krivic - lastni državi in njenemu gospodarskemu aparatu, povprečnega državljana pa pravzaprav ne zanimajo. Njega zanima dobiček, pridobljen s preudarnim vlaganjem v gospodarsko zdrava podjetja. In prav je tako. Kajti ravno zdrava podjetja bodo torišče rasti nacionalnega gospodarstva, s tem pa bo, razumljivo, naraščal tudi standard davkoplačevalcev nasploh. Seveda pa je iluzorno pričakovati, da bo večina državljanov postopala v skladu s tržno logiko sodobnega kapitalizma. Ravno nasprotno. Statistike kažejo, da le nekaj več kot pet odstotkov Slovencev ve, kakšna je funkcija lastninskih certifikatov, zato je moč pričakovati znaten odstotek investicij v nezdrava in slabo vodena podjetja. Možnosti za tovrstne zgrešene investicije je toliko več, ker močna propagandna kampanja ne zagotavlja tudi modrega vodenja podjetij in zadovoljivega oplajanja kapitala v investicijskih družbah. Zato bo moral biti premislek ob vlaganju kapitala toliko bolj tehten. Delnic, ki jih bomo dobili v zameno za lastninske certifikate, ne bomo smeli prodati takoj, zato bo stava na napačnega konja toliko bolj boleča. Lastninjenje pa prinaša tudi nove metode upravljanja podjetij. Menedžerski model upravljanja bo še povečal razlike med tistimi, ki v podjetju delajo, in tistimi, ki podjetje vodijo. Slednji bodo sicer odgovorni delničarjem, torej tudi delavcem, ki bodo imeli delnice podjetja, vendar pa bo moč vplivanja na upravljanje sorazmerna kapitalskemu vložku. Ta pa bo, če se osredotočimo na delničarja, ki je delnice dobil v zameno za lastninski certifikat, minimalen. Nekoliko večji vpliv delavcev na upravljanje podjetja je moč pričakovati le v manjših, delovno intenzivnih podjetjih, kjer bo številčno razmerje med upravo. in zaposlenimi ugodnejše. V večjih podjetjih bodo imeli delavci možnost soodločanja -seveda, če bo Slovenija vsaj za silo sledila trendom humanizacije delovnega procesa, ki so prisotni v Evropi, še posebej pa v Nemčiji in na Švedskem -preko svojih izvoljenih predstavnikov v svetu podjetja. Konkretizacija lastnine podjetij prinaša torej vrsto novosti. Uveljavlja se nov, v Sloveniji doslej neznan princip delničarstva, ki pa vzporedno z obljubljeno revitalizacijo gospodarstva prinaša tudi nove, doslej prav tako neznane metode upravljanja. Prihaja torej do včeraj osovraženi kapitalizem, resda sodoben in human, toda vseeno kapitalizem. In prijaznost “novega reda” je odvisna predvsem od nas samih - od naše prilagodljivosti novim razmeram in modrosti pri nakupu delnic. Gregor Kozovinc Metode privatizacije podjetij * Prenos navadnih delnic na sklade: podjetje prenese del družbenega kapitala na Sklad za razvoj (20 odstotkov), Odškodninski sklad (10 odstotkov) ter Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (10 odstotkov). Gre za metodo, ki jo lahko podjetje uporabi samostojno ali v kombinaciji z drugimi metodami. Pri notranjem odkupu je metoda obvezna. * Interna razdelitev delnic: podjetje lahko razdeli največ 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala svojim zaposlenim, nekdanjim^ zaposlenim in upokojencem. Če je razdeljenih manj kot 20 odstotkov vrednosti, lahko podjetje na podlagi internega razpisa preostanek zamenja za certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih ali pa ga prenese na Sklad za razvoj, ta pa ga proda pooblaščenim investicijskim družbam. * Notranji odkup delnic: gre za metodo, ki se mora nujno dopolnjevati s prvima dvema metodama lastninjenja. Metoda omogoča notranjim kupcem 50-odstotni popust pri nakupu 40 odstotkov družbenega kapitala podjetja. Le-te nadzorujejo zunanji lastniki -skladi. Notranji odkup predvideva petletni odlog plačila: delničarji so dolžni eno petino načrtovanega odkupa takoj plačati Skladu (tako postanejo tudi lastniki teh 20 odstotkov), preostanek delnic pa od njega kupujejo vsako leto iz svojih prihodkov. * Prodaja delnic: obsega tri načine prodaje. Prvega predstavlja javno zbiranje ponudb (gre za konkurenčno pogajanje z več strateškimi kupci za doseganje najvišje cene), drugega predstavlja javna prodaja delnic (kupna cena delnice lahko variira za največ 30 odstotkov), tretjega pa predstavlja javna dražba. * Prodaja vseh sredstev in prenehanje podjetja s prenosom na Sklad: metoda je namenjena podjetjem, ki se želijo izogniti stroškom in riziku stečajnega postopka. * Preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala: podjetje se lahko med lastninjenjem dokapitalizira za najmanj 10 odstotkov. Pri tem se mora ravnati po eni izmed omenjenih metod prodaje delnic. * Prenos preostalih delnic na Sklad za razvoj: delnice, ki niso bile olastninjene po nobeni drugi metodi, se (v obliki navadnih ali prednostnih delnic) prenesejo na Sklad za razvoj. Vir: Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo G. K. Zakulisje 10 Boris Marolt: “Železarna v Štorah je bila, ko še tega Upravnega odbora in te vlade ni bilo, Po senzacionalnem predlogu Upravnega odbora Slovenskih železarn, ko je 4. maja predlagal slovenski vladi, da naj železarno v Štorah zapre, so v Štorah onemeli. Upravni odbor je svojo zadnjo odločitev znova uprl na stare in že nekajkrati zlorabljene študije, ne da bi upošteval najnovejše podatke in uspehe, ki jih ta trdoživ železarski kolektiv z delom dokazuje. Da gre za razliko od povedanega in obljubljanega ter udejanjanja, so štorski železarji ugotovili že potem, ker so njim finančne pipe usahnile, v obe ostali železarni pa je začelo spet curkoma liti. Presenečenje nad presenečenji “Politika me v tem trenutku ne zanima, ker sem menedžer in odgovarjam le lastniku,” v Železarni Štore pribija Boris Marolt, “trikratni direktor” (direktor lokacije, direktor družbe JEKLO in direktor kriznega štaba). In na vprašanje novinarja, kako lahko pride do popolnega nasprotja pri odločevanju: “V Upravnem odboru Slovenskih železarn ni niti enega železarja in, kot kaže, ta odbor ne spremlja najnovejših podatkov. Zato smo bili v Štorah tako presenečeni nad njihovo odločitvijo, ki je med našimi železarji sprožila nove nestrpnosti in ogorčenje. Ljudje so upravičeno razburjeni, ker smo šele iz Nove dobe izvedeli za to njihovo odločitev...” Sodeč po podatkih, s katerimi direktor Boris Marolt pita oglušele odbornike, gre za dvojno senzacijo. Gospod direktor, ki si je z zdesetkanim moštvom hrabro oprtal težko breme železarne v Štorah, katerega bi se razen štorskih železarjev radi vsi rešili, namreč trdi, “da so štorski železarji prvič v zgodo- vini poleg začetka neke konjunkture v železarstvu, ki se zdaj oživlja v Evropi. Vabljeni smo celo v kartele, torej k oblikovanju cen, ki jih izenačujejo z zahodnoevropskimi, povrhu imamo toliko naročil, da jih bomo komaj zmogli. In to ne za betonsko železo, kot so nekateri predlagali, temveč za zahtevnejša jekla, tista, po katerih so Štore že slovele. Nov zagon z ali brez “če” “Po oddaji letnega plana smo v našem podjetju Jeklo morali poslušati kar nekaj očitkov s strani poslovodstva koncerna SŽ, ki je pripravljalo svoj program za Upravni odbor Slovenskih železarn, da so naša načrtovanja preveč optimistična. In ta naš preoptimistični program smo doslej že dvakrat popravljali, najprej na osnovi pričetka konjunkture in dvigovanja cen in drugič, ko smo pridobili nove kupce in potrditev naročil poslovnih partnerjev, ki nam vseskozi zaupajo. Naše možnosti so do konca leta povsem izkoriščene, nadomestiti pa moramo še par tisoč ton izdelkov, ki jih zaradi finančnih težav nismo zmogli v prvem kvartalu. Na osnovi ustreznega asortimana vzmetnih, niz-kolegiranih in ogljikovih jekel za kovaško industrijo, bo lahko bilanca po nekaj letih spet pozitivna. Ob tem ne gre pozabiti, da smo zaradi pomanjkanja obratnega kapitala stali skoraj cel december, zatem od srede januarja pa do marca, ker ni bilo vložka.” Štore so plačale največ davka Železarje v Štorah upravičeno prizadenejo tovrstne “odločitve”, kot je bila, denimo, ta na vrat na nos Upravnega odbora v začetku maja, ker so doslej sami plačevali napake politike. Tako so samo za zgrešeno tovarno traktorjev, za elektroplavž in socialni program, ki so ga sami sfinancirali, plačali več kot 30 milijonov mark. Število zaposlenih so s 3.700 zmanjšali na 1.100, okrog 500 delavcev pa imajo na dodatnem izobraževanju, da bi si lahko sami služili lažji, ne železarski kruh. Boris Marolt žalosten ugotavlja, da jim danes, ko so na meji rentabilnosti in ko se jim končno obetajo boljši časi, država in banke obračajo hrbet. “Razumevanje in pomoč nam nudijo le poslovni partnerji, kupci v tujini. Štore se dušijo tudi zaradi domačih dolžnikov, največ dolguje TAM, zaradi Zakulisje 11 in železarstvo v Štorah bo, ko tega Upravnega odbora in te vlade že dolgo več ne bo!” razmeroma dolgih plačilnih rokov ter obveznosti iz obstoječih kreditov in dolgovanj pri dobaviteljih imamo velike likvidnostne težave in primanjkljaj obratnih sredstev. Tačas bi potrebovali okrog dva milijona mark. Dolg pri Petrolu, ELES in Interevropi pa bomo poravnali z normalnim delom in poslovanjem.” Ob tem v Štorah poudarjajo, da tudi zaprtje njihove železarne ni poceni. Po njihovih izračunah bi taka odločitev državo veljala na desetine milijonov mark. Zato težave še vedno rešujejo na domačem dvorišču. S prešo-lanjem in dodatnim usposabljanjem skušajo nekdanjim železa-rjem omogočiti prelevitev v podjetništvo. Doslej imajo že 11 takšnih podjetij, ki zaposlujejo okrog sto delavcev, 54 podjetnikov pa je začelo s poslovanjem v lastnih podjetjih. V drugi polovici leta naj bi stekla še dva programa, ki ju oživljajo skupaj z izvršnima svetoma v Celju in Šentjurju. Žal usodo štorskih železarjev ne krojijo v Štorah. Upravni odbor Slovenskih železarn se je odločil, kot se je pač odločil, za zaprtje, vlada pa spet koleba. Če bi železaijem v Štorah država zdaj namenila samo toliko denarja, kot ga zapravi za analize, študije in revizije, razprave ter sestankovanja, bi Maroltova napoved o novem zaletu dobila oprijemljivejšo obliko. Janez Sever Zakulisje 12 Iz Črne gore ■ Hongkong Črnogorski gospodarstvenik Čano Koprivica: “Vojne ladje spremeniti v hotele, podmornice pa v restavracije” Stanislav Čano Koprivica sodi v razred najuspešnejših črnogorskih gospodarstvenikov. Že leta je na čelu največje črnogorske zunanjetrgovinske firme MONTEX. Hkrati je tudi eden izmed tistih razumnikov na tleh nove Jugoslavije, ki postavlja gospodarstvo pred politiko in pregovore pred oboroženi spopad. Že v začetku vojne na tleh bivše Jugoslavije se je izrekel proti nacionalizmom vseh vrst in na ta način postal odpadnik v očeh uradne srbske in črnogorske politike. Njegova ideja, po kateri naj bi Črna Gora postala “suverena, moderna, mednarodno priznana država, povezana z drugimi, ki se nahajajo na prostorih bivše Jugoslavije, pa tudi širše”, je sprožila vrsto brunih reakcij v Srbiji in Črni Gori. Tudi z izjavami, da je pomembneje razmišljati o prihodnosti kot pa o preteklosti, si pri pristaših jugoslovanske vojne ni pridobil naklonjenosti. Čano Koprivica bi namreč iz Črne gore naredil drugi Hon-gong ali Singapur - prostoca-rinsko cono, za kar naj bi po njegovih besedah obstajali vsi predpogoji. No, skoraj vsi: Jadran bi morali očistiti vojnih baz, Črna gora pa bi morala postati neodvisna država, odprta na vse strani. Hkrati bi se moral osvoboditi umazane tehnologije in nerentabilne industrije. Koprivica vidi prihodnost v bančništvu, turizmu, trgovini in povezovanju. Toda najprej se mora prenehati z nesmiselnim vojskovanjem. Izhod iz krize vidi Koprivica v organiziranju začasne vlade, miru in demokratičnih volitvah. Najpomembneje se mu zdi, da se konča vojna in da se vojska vrne v vojašnice. Je “pristaš razoroževanja vseh primitivnih narodov”. Meni, da se je bolje tisoč dni pogajati, kot en sam dan vojskovati. Izhod vidi tudi v zagotavljanju neoviranih ekonomskih tokov med vsemi državami bivše Jugoslavije. Pogajanja, kakor tudi nadzor nad izvajanjem vseh sprememb bi prevzele komisije in podkomisije, sestavljene iz intelektualcev in državljanov, ki bi jih potrdili državni parlamenti. Hkrati meni, da bi bilo potrebno izključiti mednarodne organizacije iz pogajanj. Potrebno bi bilo organizirati razgovore z mednarodnimi finančnimi institucijami zaradi kreditiranja porušenih mest in vasi. Predvsem pa bi po njegovem morali zagotoviti vrnitev ljudem na domača ognjišča. Vsi, ki so na ozemlju bivše Jugoslavije storili zločine, ne bi smeli ostati neka- znovani. Koprivica se zavzema za proces, v katerem naj bi sodelovali vsi dobronamerni ljudje in vse ustvarjalne sile, ki imajo cilj urediti državo in družbo in ne sodelujejo v razpihovanju medsebojnega sovraštva in ustvarjanju kaosa. “Manj strasti in več modrosti,” meni Koprivica. Še ena, v teh krajih heretična misel prihaja iz ust Čane Kopri-vice. Prepričan je, da etnično čista država ne obstaja in da je prihodnost sveta usmerjena v multietične in multikulturne skupnosti. Zaradi takšnih in podobnih prepričanj je Koprivica marsikomu trn v peti. Obtožbe komentira s stavkom: “Očitno je proizvajanje sovražnikov in izdajalcev pri nas najbolj razvita gospodarska panoga.” Adriano Ferarri Zakulisje 13 Koržetov sklad rešuje konjiškega velikana Bo Konus izplaval? Konus, steber konjiškega gospodarstva, se še vedno utaplja v težavah. Nekoč zelo uspešen del štajerske industrijske proizvodnje niha na robu propada in tako bo, dokler ne bodo izpeljali postopka privatizacije. Kako in po kakšni ceni za osem sedanjih družb Konusa za zdaj še ni povsem jasno, vendar naj bi solast-ninjenje pripomoglo k ohranitvi delovnih mest. Konus oziroma deset podjetij združenih pod krovnim podjetjem že dlje časa posluje z izgubo. Sklad Republike Slovenije za razvoj, ki je prevzel sanacijo poslovnega sistema, je z garancijami in supergarancijami zagotovil kreditiranje tekoče proizvodnje, omogočil sofinanciranje presežnih delavcev in odkupil polovico Konu-sovih obveznosti do Splošne banke Celje v okroglem znesku šest milijonov tolarjev. Vzroke za težave vidijo v Konusu v izgubi jugoslovanskih trgov, prevelikem številu zaposlenih in v nekaterih nekonkurenčnih programih. Gre torej za problematiko, s katero se danes sooča večina firm na robu obstoja in praviloma vse, ki so se za pomoč zatekle k državi, katere zavetje, kot pričajo številni primeri, pa je bilo praviloma usodno. Veliki sistemi so se sesuli kot hišice iz kart. Po sklenitvi pogodbe s Koržetovim skladom so število zaposlenih zmanjšali za 319 delavcev. Presežne delavce so v veliki meri reševali s samozaposlitvijo, zaposlili so se kot vratarji, v skladiščih, dobili delo kot čistilci, v kovinski obdelavi in podobnem. Zaradi negotovosti so Konus začeli zapuščati tudi strokovnjaki, kar je bilo v letih 1990 in 1991 kritično zlasti v ko- mercialnem sektorju, realizacija je še bolj upadla in posledice čutijo še danes. Nov v.d. direktorja Konusa Adolf Klokočovnik opozarja na še vedno pozitiven imidž blagovne znamke, predvsem v tujini. Direktor sektorja za sanacijo in prestrukturiranje Sklada RS za razvoj Valter Nemec, ki se ukvarja s Konusom, pravi, da bi sklad rad čimprej predal Konus v upravljanje novim lastnikom, ki bi bili motivirani za njegov razvoj. Nesoglasje med potencialnimi kupci in Skladom je v številu ohranjenih delovnih mest. Novi lastniki vidijo rešitev v odpuščanju delavcev, na kar ne pristajajo ne vodstvo ne sklad, kakor tudi ne delavci sami, čeprav je jasno, da bo do določenega skrčenja moralo priti. Najpomembneje pri vsej stvari pa je, opozarjata Nemec in Klokočnik, da podjetja oziroma njegovih delov ne bi prodajali pod ceno. Sklad tudi vztraja, da ne gre privatizirati celotne družbe, pač pa posamezna podjetja, saj bi privatizacija celotnega holdinga lahko omogočila razne špekulacije. Po nekaterih debaklih Koržetovega sklada sodeč je takšno stališče povsem upravičeno. Za Konus se zanimajo tudi nekateri tuji kupci, vendar ti niso pripravljeni sprejeti pogojev o ohranjanju delovnih mest niti prevzeti starih holdingovih dolgov. Po besedah Adolfa Klokoč-nika naj bi se celoten poslovni sistem do konca tega leta izkopal iz rdečih številk, vsega pa nikakor ne bo mogoče rešiti. Družba Koko, kjer je zaposlenih okoli 150 pretežno delavk, bo najverjetneje morala v stečaj, pri ponovnem zagonu pa bi s pomočjo ministrstva za delo ohranili vsaj 110 delovnih mest. V družbi Kofil Loče iščejo rešitve v povezavi z Netexom, v pomoč vsem invalidom holdinga pa so ustanovili invalidske delavnice, kjer naj bi dobilo delo blizu petdeset ljudi. Vasja Ocvirk Oder 14 Ženska, ki ne bo podjetnica leta Profesorica Ker ji okosteneli učni program in šola nista pustila dihati, je ustanovila svojo šolo - Babylon Takole s prifrknjeno, na kratko pristriženo pričesko, v rdečih copatih in oguljenih kavbojkah bi jo z lahkoto zamenjal za študentko in ne profesorico fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Njo, prof. mag. Marino Štros - Bračko, soustanoviteljico, zdaj lastnico ene najzanimivejših zasebnih šol v državi. Uradno: BABVLON, jezikovno izobraževanje in svetovanje, d.o.o. Ljubljana, Komenskega 11. Kaj bi sploh rada “Morebiti bi še danes stala za katedro katere od šol, se prepirala z ravnatelji, kolegi in učenci, če ne bi po prihodu v Ljubljano srečala Andreja Novaka, s katerim sva ustanovila Babylon. Žal se je Andrej po osamosvojitvi odločil za diplomacijo in me pustil samo.” Tako kot včeraj tudi danes upiramo prst v naše šole in učitelje obtožujemo, da otrok ne učijo za današnjo rabo. Tudi vi ste imeli težave. “Res je. Po študiju metodike pouka angleškega jezika na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sem imela težave na vseh stopnjah. V osnovni in srednji 'šoli. Najprej zaradi togosti učnih programov, zatem še z ravnatelji in predvsem s predstavniki Zavoda za šolstvo.” Zakaj? “Vsi so vztrajali, da učitelj sledi učnemu načrtu od pike do vejice ne glede na sposobnost otrok.” In vsa odstopanja so se poznala pri plači? “Ne, vendar so vas obravnavali, kritično ocenili, del “kritike” je padel tudi na ravnatelja in šolo. Saj veste, kako je s tem...” Ne vem. In danes? “Opažam, da je z uvedbo zaključnega izpita, mature, angleščina je eden izmed predmetov na zaključnem izpitu, pouk podrejen temu izpitu, ne vsebini in jeziku. Spet smo pri ocenjevanju učiteljev, šol, kajti statistični podatki so eno izmed meril vrednosti učitelja, šole...” Kaj so vam očitali? “Konkretnega nič, ker mi po strokovni plati niso mogli. Že tisto žkaj bi ti sploh rada?!’, je bilo dovolj jasno!” In kaj bi radi? “Nič drugega kot to, da bi otroci radi prihajali k učni uri angleščine! V šolo, se v resnici naučili jezika.” BABVLON - največja zasebna šola Zato sta z Andrejem Novakom ustanovila Babylon. “Tako je. Eno leto sva delala skupaj, nakar se je Andrej odločil za diplomacijo.” Najprej sta se odločila samo za angleščino. “Da. Z Andrejem sva v to najino šolo uvedla pouk, kot sva menila, da je najboljši. Vse tisto, kar v šoli nisem mogla, smela ali želela.” Zdaj ste program razširili. “Že po prvem letu. Glavnina slušateljev je še vedno pri angleščini, malo manj kot polovica jih obiskuje nemščino, italijanščina in francoščina sta šele na pohodu.” Ali mislite tudi na eksotiko? “Najprej bi poleg že omenjenih jezikov radi izpeljali še tečaje za španščino. Videli bomo, kakšen bo odmev. Imamo profesorje tudi za kitajščino in japonščino, vendar se bojim, da bi ta dva jezika kadarkoli izzvala množično zanimanje. Je pa nekaj Slovencev in Japoncev ter Kitajcev v Sloveniji, ki so sposobni prvine teh jezikov prenesti na tiste, ki bi to želeli.” Začeli ste s poletnimi tečaji za osnovne in srednje šole. “Devetdesetega smo imeli v Oder za vse vrste Slovencev, ki hočejo v svet - Več kot šest tisoč slušateljev od malčkov do direktorjev poletni šoli 48o otrok. 16 nere-zidenčnih skupin v Ljubljani, 11 v Celju, po dve v Mariboru in Kranju. V sodelovanju z Univerzo v Brightonu in Britanskim svetom, ki sofinancira neprofitne organizacije s pomočjo svojih strokovnjakov, smo imeli 18 tujih lektorjev.” Koliko danes zaposlujete? “V Babylonu je šest redno zaposlenih učiteljev, ki se ukvarjajo samo s poučevanjem. Kolikor vem, je to edina tovrstna šola med nekaj desetinami zasebnih šol v državi. Ostali učitelji sodelujejo v posameznih programih. Ne smete pozabiti, da samo letos obiskuje naše programe nekaj več kot 1.400 slušateljev, vseh pa je bilo doslej že prek kot šest tisoč.” Tako kot število jezikov ste širili tudi programe. Mislimo na naš poslovni svet. Kako je v resnici s tem. “Da. Presenečeni smo nad zanimanjem. Včasih je veljalo pravilo, da si lahko z nekaj znanja angleščine ali nemščine šaril po širnem svetu. Danes ugotavljajo, da niti štiriletno seznanjanje z jezikom v šoli ni dovolj za uspešnega poslovneža. Gre za potrebe posameznih strok in za jezikovne spremembe, ki se porajajo vsepovsod po svetu.” Ali gre tu za klasične tečaje? “Ne, za manjše skupine in posameznike.” Tudi za posameznike? “Da. Vzemimo primer direktorice velikega sistema, ki za učenje lahko porabi samo svoj prosti čas in to le v nedeljo zvečer. Vsako nedeljo zvečer ta direktorica tri ure sledi našemu učnemu programu.” Kje ugotavljajo največji primanjkljaj? “Verjetno marsikje, žal za izobraževanje nimajo denarja. Največ pozornosti tovrstnemu izobraževanju posvečajo v novomeški Krki, v Službi družbenega knjigovodstva, pri Petrolu, celjskem Razvojnem centru...” Stanovanje in avto na kredit Vi ste profesorica na Univerzi v Ljubljani. Kako zmorete vse to? “Zdaj, ko je sin že večji, lažje. Toda še vedno vsak dan opoldne tečem domov, da sinu skuham. Potem nazaj na Univerzo, pa vmes v Babylon... Kar gre, če te to veseli in imaš točno opredeljen cilj...” Ali je to denar? “Tudi, čeprav moram priznati, da imamo majhno najemniško stanovanje, ki ga bomo odkupili s kreditom, kot sem kupila na kredit tudi avtomobil. Denar ni tisto največje bogastvo... Nenehno namreč vlagam v ljudi. Obiskujemo vse večje strokovne prireditve s tega področja, nakupujem neizmerno množico literature, vsi naši učitelji gredo vsako leto za štirinajst dni v državo, katere jezik učijo... Govoriti o denarju ni povsem smiselno, ker denar ni tisto, kar me v osnovi draži in žene naprej.” Torej vi niste klasična kapitalistka... “Jaz nikoli ne bom kapitalistka v kontekstu, kot ga moji rojaki pojmujejo.” Ali ste v kakšnem združenju, stranki? V Sloveniji se čez noč porajajo klubi, odbori, združenja... “Za to žal nimam časa... Sem pa predsednica Društva za tuje jezike in književnosti Slovenije ter članica Mednarodnega odbora društva učiteljev angleškega jezika IATEFL.” Potem nikoli ne boste podjetnica leta, ne boste na TV, nihče od državnikov vam pred kamerami ne bo momljal nerazumljivih besed in stiskal roke, ne bodo vas vabili na gala plese in druge gala prireditve, ne včlanili v skrivnostne klube... In je šla. V Maribor. Janez Sever Marina Štros - Bračko Oder Danilo Kovačič: “Demokracija ulice in Drevo Zagovor Danila Kovačiča objavljamo, ker nihče razkriva mehanizem delovanja igralnic “Prisegam, da nisem zlorabljal položaja. Svoje delo sem vedno opravljal vestno in odgovorno in to zahteval od svojih sodelavcev. Nikoli si nisem na nelegalen način pridobival kakršnihkoli premoženjskih koristi, ne zase ne za kogarkoli drugega. Petnajst let sem posvetil Hitu, se skupaj s sodelavci odrekal marsičemu, tudi družinskemu življenju, ki ga delavci v turizmu že sicer živimo drugače od mnogih drugih ljudi. Še enkrat želim poudariti, da v celoti zavračam obtožnico in zaupam v pravično sodbo.” Nadaljevane iz prejšnje številke Od junija 1991, ko sta Bruno Sacco oziroma podjetje Linclade prišla v finančne težave in Bruno Sacco ni imel denarja, da bi poravnal 750 milijonov lir dolga Hitu ter ni razpolagal z denarjem za financiranje posojil igralcem, so prihajale ponudbe za opravljanje posojilne službe, bodisi direktno meni ali delavcem v igralnici. Dobival sem tudi informacije, da se Bruno Sacco dogovarja za sumljive in nelegalne posle, kot je pranje denarja, za prekupčevanje z mamili in za posredovanje pri prodaji orožja. Ko sem ga o tem spraševal in ga opozarjal, da se v take posle ne sme vpletati, je kategorično zanikal, da bi bil vključen v nelegalne kriminalne posle. Informacije, ki sem mu jih posredoval, je komentiral kot dezinformacije, ki mu jih podtikajo tisti, ki mu hočejo škodovati. Glede na moteno poslovanje Bruna Sacca in glede na navedene informacije, ki jih je potrdil tudi agent državne tajne službe, sem Danilu Kodriču naročil, naj poišče primerno podjetje za opravljanje posojilne službe. Agent mi je namreč omenil, da bi bila za ta posel primerna firma CLS S. A. Pana- ma, ki bi v primeru prekinitve z Brunom Saccom oziroma firmo Linclade lahko prevzela izvajanje posojilne službe pod enakimi pogoji kot Linclade. Tudi Kodrič mi je predlagal, da je za to primerna firma CLS S. A. Panama, ki jo bo zastopala zastopnica iz Tirane, kar je ugodneje, kot če bi bil zastopnik Italijan, ker je ta posel v Italiji zelo občutljiv. Razen tega pa so takrat obstojale tudi velike možnosti, da bi Hit odprl igralnico v Tirani, kar bi bilo zelo zanimivo, ker v srednji in južni Italiji in severni Grčiji ni nobene igralnice. Ker sem dobil iz dveh različnih virov priporočilo za družbo CLS S. A. Panama, sem bil prepričan, da je ta družba ustrezna. Pogodbo z družbo CLS S. A. Panama, ki je bila vsebinsko enaka pogodbi z družbo Linclade, sem podpisal, ko je družba Linclade enostransko prenehala izvajati posojilno dejavnost. Ob podpisu sem naročil Danilu Kodriču, da mi da na vpogled pooblastilo, iz katerega bo razvidno, da je podpisnica pogodbe tudi dejanski zastopnik družbe CLS S. A. Panama. Oder 17 metode javnega linča” za obešanje iz Nove dobe ni prestopil praga katerekoli Hitove igralnice ali bil član udbomafije - Tekst Danilo Kovačič Pogodbi je bilo priloženo pooblastilo te družbe, iz katerega je bilo razvidno, da je podpisnica pooblaščena za podpis pogodbe s Hitom. Zato ni bilo nobenega razloga za dvom v to pogodbo. Obtožba povezuje pogodbo z navodilom z dne 26. 6. 1991, tako da bi pogodba služila za prikrivanje poslovne odločitve iz navodila. Ta trditev je čisti konstrukt javnega tožilca, ki nima nobene povezave z dejanskim stanjem. Navedena dejstva nedvomno potrjujejo, da je obtožba zoper mene spretno sestavljen pravni konstrukt javnega tožilca, ki temelji na izmišljenih dejstvih. Spoštovani sodniki, spoštovani porotniki! “Prisegam, da nisem zlorabljal položaja. Svoje delo sem vedno opravljal vestno in odgovorno in to zahteval od svojih sodelavcev. Nikoli si nisem na nelegalen način pridobival kakršnihkoli premoženjskih koristi, ne zase ne za kogarkoli drugega. Petnajst let sem posvetil Hitu, se skupaj s sodelavci odrekal marsičemu, tudi družinskemu življenju, ki ga delavci v turizmu že sicer živimo drugače od mnogih drugih ljudi. Še enkrat želim poudariti, da v celoti zavračam obtožnico in zaupam v pravično sodbo.” Nova Gorica, 25. aprila 1994 Zato je brezpredmetna. Obtožba ne temelji na sumu kaznivih dejanj, ampak na politično motiviranem konstruktu državnega tožilca. Zato jo v celoti zavračam. Za konec bi rad poudaril, da pomeni diskreditacija Hita in še posebej mene osebno poskus obračuna s tistim delom slovenskega igralništva, ki je še ohranil politično neodvisnost, ki se ni uklonil nobenim pritiskom in ki bi zato moral biti po mnenju nekaterih s konstruiranim sodnim procesom dokončno eliminiran. S tem bi se odprla prosta pot za podreditev podjetja, za menjavo vodstva in prerazporeditev finančnih sredstev najprej iz goriške regije v center, nato pa iz državne blagajne v strankarske fonde. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da s podreditvijo Hita centru in politiki izgubljamo ne samo v Hitu zaposleni in njihove družine, izgublja cela regija, za katero je turizem priložnost in perspektiva. Povsem se zavedam, da so v takih razmerah tudi pogoji za objektivno presojo sodišča izjemno oteženi. To je čas, ko se delu gospodarstva odreka elementarna podjetniška svoboda. Že leto dni se v našem primeru diskreditira posameznike in celoten kolektiv. To je očitno čas, ko je treba perspektivno podjetje žrtvovati za politične interese. Jasno je, da je cilj teh prizadevanj nova delitev profita-bilnih sektorjev gospodarstva. Sodstvo ima zdaj odločilno vlogo, tudi v primeru Hit, in razumljivo je, da se pritiski na vas iz dneva v dan stopnjujejo. Konec Kronika 18 Ivan Bizjak, najbolj tragična figura slovenske države Matjaž Kerec, Domen Vivoda, Darko Zidanški, Zdenko Polšak in Tomaž Horvat, pripadniki specialne policijske enote, osumljeni oboroženih ropov v Ljubljani in Celovcu, so žrtve kadrovske politike in našega videnja vzgoje policijskih in vojaških enot. Slovenska policija po vsej verjetnosti ne bo nikoli več doživela tolikšnega ponižanja, kot ga je v minulih dneh, ko je pet dobro plačanih (in kakorkoli že - slabo izurjenih) mladcev med 24 in 26 leti, pripadnikov njenih specialnih enot, uprizorilo dva grozljiva ropa, ki sta osupnila domačo in tujo javnost. Namesto komentarja gre ponoviti cinični humor, ki ga je takoj spletel narod: "... Ali veš, koliko časa potrebuje ameriški FBI, da odkrije kriminalce? Vsaj štirinajst dni. In nemška policija? Vsaj teden. In naša? Naša je zraven...” Ob tem žalostnem dogodku, ki je Slovenijo potisnil daleč nazaj na Balkan in našim sosedom na krožniku prinesel dokaze o trditvah, kako nismo zreli za to in ono, kako Slovenija še zdaleč ni varna za svoje državljane, kaj šele za tujce (turiste), je treba znova ponoviti, da samo odstopi ali ponu- jeni odstopi ministrov, načelnikov in drugih policijskih predstojnikov niso posledica teh tragičnih dogodkov. Ne gre pozabiti, da nikoli doslej, kot je bil to vsako leto primer od osamosvojitve sem, ni bilo toliko pritožb na račun slovenskih policistov niti v najbolj trdih časih. Vodstvo policije je dosledno trdilo, da so policaji žrtve obrekovanj, podtikanj in vsega mogočega, dasiravno so tožniki kazali bunke, modrice, zlome in celo rane “po nesreči sprožene pištole”. Vseh teh nekaj sto prijav bi moralo otrezniti vodstvo policije, da nekaj ni v redu najprej z regrutiranjem in nato s šolanjem mladeži, ki se je odločala za ta izredno težak, nikoli dovolj plačan poklic, ki naj bi bil v pomoč in ne batina državljanu. Dati štirinajstletniku v roke kališnika in pendrek, ga štiri in več let vzgajati v mržnji do vsega, kar ni del njega, je vzrok, da imamo v policiji invalide, ki so sposobni lagati, pretepati, streljati in ropati. Ponujeni odstop Ivana Bizjaka, ministra za notranje zadeve, ničesar ne rešuje. Gospod minister je najbolj tragična figura sodobne slovenske politične scene, akademik in mož časti je spodrsnil na desetih tisočih šilingih, ki so jih njegovim specialcem pokazali in odmerili - drugi. J. Sever Ivan Bizjak Vinko Beznik Kronika Začela $e je razprodaja Slovenije! Politične stranke lahko razlagajo rezultate nedeljskega referenduma tako ali drugače, vendar so stvari samo takšne, kakršne so videti: poskus komunalne preobrazbe Slovenije se je ponesrečil. Pa ne zato, ker bi prejšnji politični sistem zlezel ljudem pod kožo, marveč zato, ker ljudje čutijo, da so postali poskusni kunci za nove ideološke eksperimente. Prisege so drugačne -pridigarji skoraj isti. Prvič: država je naložila vse breme na pleča delavcev in kmetov, medtem ko je ostala državna birokracija nedotaknjena. Nasprotno: razrašča se. S stališča vodenja države je neodpustljiva napaka: administrativni delavci ponavadi ne štrajkajo, medtem ko utegnejo socialne napetosti med drugimi sloji prekucniti državo na glavo. Toda država se je lotila davkoplačevalcev, ne svoje birokracije. Drugič: Slovenija v ničemer ni bila podobna vzhodnoevropskim državam. Za samostojnost se je odločila predvsem zaradi razvojnih vprašanj in zato, ker prejšnja Jugoslavija enostavno ni več funkcionirala kot gospodarski in politični prostor. Ne pa zato, ker bi Slovenci kogarkoli sovražili, na kar se nenehno šlepajo novodobne nacionalne karikature politikov. Še v šestdesetih letih je Slovenija dohitevala in prehitevala Avstrijo in Italijo. Reševanje nacionalnega vprašanja z vojaškimi in ne gospodarskimi sredstvi je enostavno brez zveze. Znamenje zaostale pameti. Tretjič: Slovenija je premajhna skupnost, da bi prenesla velike socialne napetosti. Njen umirjen in enakomeren gospodarski, socialni in ekološki razvoj, tako bistveno različen od razvoja Srbije ali Hrvaške, ki sta se dušili v ekstremih, bi morala nova oblast nadaljevati in ga prilagoditi evropskim standardom v bančništvu, prometu, produkciji in tako dalje. Nova oblast pa je na juriš zrušila vse in si na ta način zadrgnila zanko okoli vratu. Referendumski rezultati so samo pika na i. Četrtič: oblast ni nadaljevala tam, kjer bi lahko. Ni razselila upravljavskih funkcij države po celotnem območju države in nima pojma, kaj so interesne mreže, torej novi ureditveni vzorci. Tudi če razdeli Slovenijo na tisoč občin, bodo poslovni, informacijski in drugi interesi skakali čez komunalne plotove. Sklep: državo naj vodijo ljudje po pravni poti in smislu za animacijo in inovacijo, ne pa papirnati ustavno - komunalni pravniki. Petič: drugače biti ni moglo. Vsi politiki hočejo biti nesporni gospodarji države, vsak je imel svojo vizijo razvoja, nihče pa ni znal napisati preprostega scenarija s cilji: kam, s čim in kako? Šestič: grobo se motijo tisti, ki domnevajo, da ima Slovenija na razpolago dovolj denarja za predrage eksperimente politikov. Nekaj so ga požrle tudi afere in nepoštenost. Zdaj je na vrsti razprodaja zemljišč, da se še za nekaj časa prikrije nemoč totalitarnih oblastnikov pluralističnega videza. Primorska zemlja bo šla po zlu zastonj, zaradi domnevno neporavnanih računov z Italijo. To je skoraj tretjina slovenskega ozemlja. Ko bo padla cena zemljišč pod vsako pošteno ceno, bodo šla na bobem še preostala. Zato so začeli majski hrošči vnovič brenčati o diskontinuiteti s komunistično državo Slovenijo, kar pomeni, da Slovenijo de facto prodajajo Avstrijcem in Nemcem. Koliko in kaj so jim dolžni? Ce namreč politiki ukinejo zgodovino, kakršnakoli je že bila, in upoštevajo sedanji politični in pravni kaos v Sloveniji, potem je Slovenija že provinca in nič več kot to! Pripravljena na priključitev. Sedmič: črn scenarij ni definitiven, ker je Slovenija premajhna, da bi jo lahko zacementiral popolnoma ponesrečen program te oblasti. Katarza je sprožena. Ostalo bo tisto, kar je zdravo in novo. Pošteno. Slovensko. Stanovitnim in pokončnim v uteho: vsaj Slovenije niste prodali za prgišče mark. ur Foto: Janin Klemenčič 20 Uganka SESTAVIL SIMON BIZJAK OKUSNOST PRIPRAVA ZA VRTANJE NA STISNJENI ZRAK DELAVNOST. MARLJIVOST, PRIZADEVNOST BALERINA STRANIC ANDREJ RAZINGER GLAVNO MESTO ITALIJE JIVŠI JAPONSK POLITIK (HIROBUM) RIM. BOG *OUB)ELSTVA CERERA BLAŽILNIK. NPR PRI AVTOMOBILU NOVA DOBA DE GAULLOVI PRIVRŽENCI ORAČ RUSKI SKLADATEU BALAKIREV OBVESTILO, NAZNANILO VERIGA (STAR) POKRAJINA V VIETNAMU PLANIKA ? KOUČINAl kj JO DOLOČATA NUMERUS IN LOG. OSNOVA GL MESTO ARMENIJE, TUDI EREVAN BIVŠI UGANDSKI DIKTATOR (IDI) UBITI IT. POLITIK ALDO BALERINA ULANOVA IAVNA STREHA GOUČAVA SKUPEK MED SEBOJ POVEZANIH STVARI SL KOLESAR (GORAZD) Zrnu KUGA ? RASTLINSKA BODICA SLOVESNO PISMO ALBERT CAMUS MEDENA ROSA SUKAR MONDRIAN OTOK PRI ZADRU VRSTA SINTETIČNEGA KAVČUKA SODOBNIKI KELTOV ZMRZNJENA VODA GRŠKA BOGINJA NESREČE FANTJO STRČŽE VLADARJU LEGENDARM KELTSKI BARD VRHUNSKI ŠPORTNIK ZVEZNI IZVRŠNI SVET PADAJOČA VODA IVO DANEU OZKA DOUNA S STRMIMI POBOČJI KAR JE. OBSTAJA AM. MESTO V NEW MEMCU (IZ ČRK OSAT) DOLG LETALSKI NAPAD ? Zgornja križanka je v štirih nadaljevanjih. Rešujemo jo tako, da iz gesel, ki so označena s vprašajem, sestavimo misel. Obe križanki sta nagradni. Pravilna rešitev prejšnje križanke, nagrajenci ter razpis in kupon na strani 37. ODDAJA, PRI KATERI SE GLEDA ALJ POSLUŠA DOGAJANJE IZVEN STUDIA VOJAŠKO POROČILO EML ZATOPEK AVSTRIJSKA SMUČARKA (ELR) IGRAČA IZ BREZOVE VEJE ZA POKANJE ČRTKA FRANCOSKI SMUKAČ (CHRJSTOPHE) TOPUCE V BELGIJI SL PESNIK N EPIGRAMI ST STAVČNI PREJA, ZVITA V :č NAVOJEV ČARGO IVAN TELO (STAR.) NEKDANJI JAPONSKI POL (HIR06UM) SAMOVOLJEN VLADAR KOKOŠ, KI NESE JAJCA VELIK, UDOBEN AVTOBUS ZA IZLETE KLIN, DA KOLO NE RADE Z OSI KAMNITA GORA SL ALPINIST (FRANCI, IZ ČRK REKA) DONKA SUMMER REKA MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKO MOŠKO IME STARA PRESTOLNICA SEVERNE BABILONIJE OPORIŠČE ZDA NA PACIFIKU JPRAVUENA PIJAČA ALEŠ JAN BUERGERJEVA BALADA PRIPADNIK ALARODOV Uganka Oven: Vaše delovno razpoloženje strmo narašča, zato se lahko lotevate nalog, ki ste se jih prej kar nekako bali. Dobro se bo končalo, če boste vzdržali napet konec tedna, toda popustiti ne smete. V ljubezni boste odkrili prijetno in mirno zatočišče. Srečne številke: 2, 7, 9, 12, 24. Bik: Razmislite, ali se vam splača trmariti. To je vaša šibka točka, ki vam marsikdaj povzroči nepotrebne težave in pred vas postavlja prepreke, ki jih sicer ne bi bilo. Sami ste krivi, če hočete z glavo skozi zid. Vašemu partnerju bo prekipelo. Srečne številke: 1, 5, 8, 11, 21. Dvojčka: Obremenjeni boste zaradi težav, s katerimi se srečujejo vaši prijatelji ali sorodniki, a namesto njih ne morete živeti. Priskočili boste na pomoč in nekomu res pomagali v zanj odločilnem trenutku. Spodbudite ga in razveselite. Srečne številke: 2, 5, 8, 13, 26. Rak: Dobili ste občutek, da se vas š.. .^i drži smola in da reči ne tečejo tako, kot bi morale. Nič zato, nikar ne obupajte, sploh pa se znebite črnogledosti. Za dežjem vedno posije sonce. S partnerjem bosta uredila težave tako, da boste zadovoljni. Srečne številke: 3, 4, 7, 16, 20. Lev: V službi vam bo nekdo, ki ga sicer zelo spoštujete, zabrusil par neprijaznih besed, a nikar mu ne zamerite, saj imamo vsi kdaj slab dan. Srečali boste tistega, na katerega mislite že dalj časa in sledil bo prijeten klepet ob kavi. Srečne številke: 5, 6, 8, 14, 25. Devica: Želi boste, kar ste posejali, in to vam bo v veliko veselje. Načrtujete že nove podvige ki se jih boste kmalu lotili. Prav je tako, še prej pa razčistite neporavnane račune iz preteklosti. Srečne številke: 3, 6, 8, 11, 21. Tehtnica: Na delovnem mestu boste razočarani, saj menite, da vaše delo premalo cenijo. Poleg tega pa ste še dodatno obremenjeni s pomanjkanjem denarja, tako da se težave kar kopičijo. Finančna situacija se bo kmalu izboljšala. Srečne številke: 1, 7, 8, 12, 29. Škorpijon: Živci vam že malo popuščajo, saj ne vidite rešitve, kako bi se rešili iz finančne stiske. Denar boste dobili tam, od koder ga sploh ne pričakujete, to bo prijetno presenečenje in obenem olajšanje. Bolj pazite na svoje zdravje. Srečne številke: 2, 6, 8, 13, 25. Strelec: Kot strela z jasnega vas bo navdalo razmišljanje o tem, da imate premalo od življenja. Majhno krizo boste prebrodili zelo hitro in brez večjih posledic. V družbi starih prijateljev se boste spominjali prijetnih doživetij. Srečne številke: 3, 7, 8, 14, 26. Kozorog: Ljubezen vas bo nagradila za potrpežljivost in razumevanje, zelo boste srečni in navdušeni nad življenjskim sopotnikom. Le v denarju boste še videli majhen problem, a tudi ta se bo v bližnji prihodnosti razrešil. Skrbite za počutje. Srečne številke: 4, 6, 7, 10, 27. Vodnar: Vloženo delo vam bo pri-neslo tudi dokaj do-ber zaslužek, kar se bo zgodilo v ravno pravem trenutku, saj že dobro veste, kam bi želeli denar investirati. Vaši načrti so velikopotezni. V ljubezni bodite potrpežljivi. Srečne številke: 2, 7, 8, 11, 20. Ribi: Z delom ste precej obremenjeni, saj na vaša ramena nalagajo vrsto dodatnih nalog. Seveda boste vsemu kos, čeprav boste najprej dvomili vase. Le samozavestno naprej in vse ovire bodo postajale manjše. S partnerjem boste odšli na izlet. Srečne številke: 3, 5, 9, 12, 25. LJUBEZEN T OVEN E d BIK f n DVOJČKI q£ RAK E LEV |Jf m DEVICA |jf n TEHTNICA |jt ITI ŠKORPION E / STRELEC Ijl Z KOZOROG E VODNAR |ff H RIBI BIOENERGIJA “Avre so pasovi obarvane svetlobe, ki verjetno žarijo okoli človeških teles, živali in rastlin, vidijo pa jih le jasnovidci in zelo občutljivi ljudje. Različno obarvane avre označujejo telesne, čustvene, mentalne ali duhovne lastnosti njihovih lastnikov. Možne so tudi razlage, da zlata barva označuje duhovnost, svetlo modra in škrlatna zdravilno moč, rožnata čisto ljubezen in naklonjenost, rdeča željo in jezo, zelena razum, rjave in temno umazane sence pa bolezen Avra, ki se zmanjšuje, je znak bližajoče smrti, ” tako je o energetski ovojnici zapisano v Enciklopediji nepojasnjenega (Ljubljana: Tehniška založba, 1991). Enciklopedija magičnega in mističnega, avtorja Francisa Kinga, jo pojasnjuje na podoben način: “Nekateri okultisti trdijo, da ima avro vsako živo bitje, pa naj je drevo, mačka ali človek. Z avro poimenujejo emanacijo skrivne, nefizične energije, ki naj bi bila nevidna zasnova fizičnih teles vsega, kar živi. Že od začetka devetnajstega stoletja spiritisti trdijo, da lahko razznajo avre, ker premorejo čut, ki je podoben vidu.” Kar oživlja materijo in ji daje moč, je vitalna energija, le-to lahko poimenujemo tudi avra. Pri zdravem človeku je energetsko polje čisto in svetlo, pri bolnem je kalno in umazano; zaradi omenjenih značilnosti lahko bioterapevti uporabljajo značilnosti avre tudi pri ugotavljanju, kaj je z bolnikom narobe, torej pri diagnosticiranju. Zdravitelji videnje avre različno interpretirajo: prvi govorijo o več slojih, drugi le o treh, tretji menijo, da je avra povezana z izvirom življenja z nekakšno srebrno nitjo. Priznana in širše sprejeta je teorija o sedmih slojih avre, vsak med njimi naj bi bil povezan z določeno čakro, prvi s prvo, drugi z drugo in tako naprej. Kako so avrična telesa razvrščena in kakšne značilnosti imajo, o tem pa prihodnjič. 22 Popotnik Zgodnje popravljanje testov Rodila se je pred devet-inšestdesetimi leti v Celju kot nezakonski otrok, kar ni minilo brez posledic zaradi ljudi, ostrih do neporočenih mater in njihovih otrok. Daničina mati je živela na Vinski Gori, doma so imeli gostilno, a vaški duhovnik je ljudem namignil, naj ne hodijo v njihovo oštarijo, saj se je zgodil smrtni greh. Mati je odšla noseča k sorodnikom na daljši obisk, da je lahko v miru otroka donosila, rodila, jezike pa utišala s tem, da je deklico dala stran od sebe k neki družini v skrb za tri leta. “Ko me je mati obiskala, je nisem marala, kamenje sem metala vanjo,” se spomni Danica, ki je od tretjega leta dalje vendarle živela pri materi, najprej na Vinski Gori, potem od devetega leta v Celju. Minevala so šolska leta, nagajivosti je bilo ravno dovolj, potem pa je pričelo življenje kazati resnejši obraz. Mati za svojo hčer ni kovala velikih načrtov, želela je, naj bi se zaposlila v tovarni Emo, kar pa deklici ni niti najmanj dišalo in je izprosila, da se bo lahko šolala naprej na gimnaziji, sprva na celjski. Tam se je vnela prva ljubezen, kriva pa je bila kepa snega: “Fantje so se pred šolo obmetavali s kepami in ena je priletela vame. Vse, kar sem se doma naučila, sem potem zaradi fanta, ki je kepo vrgel, hipoma pozabila. Slabe ocene so se vrstile, tako da sem imela ob konferenci nič manj kot šest nezadostnih.” Potem je na ljubezen pozabila in vse ocene popravila v enem mesecu. Nemško gimnazijo je morala zapustiti tako kot številni drugi Učiteljska Danica Žagar je pričela poučevati kot dvajsetletno Da bi postala učiteljica, ne, tega zase ni želela, in kar je zanjo, ki je učiteljevanju posvetila “Mislim, da nas vi najbolj razumete. Veste, da je mladost razposajena in da smo tudi mi zelo živi, kajti veste, da niste bili vi prav nič drugačni,” je razmišljal na kosu papirja, iztrganega iz zvezka, učenec Danice Žagar in prav je imel. dijaki zaradi neznanja nemškega jezika. Odšla je na brežiško gimnazijo, kjer so bili zbrani šolarji iz vseh krajev Slovenije, predvsem tisti, ki so jih izključili. Nekaj časa se je iz Celja vozila, potem pa dobila stanovanje pri hišniku gimnazije. Neposredno bližino mestu šolanja je kmalu izkoristila: “Hišnik je imel ključe od zbornice, sposodila sem si jih in hodila popravljat šolske naloge: slabšim učencem sem popravljala teste na boljše. Fantje iz zadnjega letnika so me prosili, naj skušam dobiti maturitetna vprašanja in res sem se do njih dokopala v ravnateljevi pisarni. Slovenski dijaki so tistikrat tako dobro reševali teste, da je bil ravnatelj nad ostalimi učenci močno razočaran...” Leta 1945 je po končani gimnaziji opravila štirimesečni pedagoški tečaj in si odprla vrata v prosvetno službo. Ribničani bi ji dali dom Po koncu vojne je nastopila prvo službo kot učiteljica razrednega pouka na Bizeljskem, kjer je ostala leto dni. Njeni prvi učenci so bili izseljeni otroci, ki so vrnili domov in niti niso dobro znali slovensko: “Bili so dokaj težavni, zamorjeni in vase zaprti.” Učila je cel dan, potem pa ob večerih kaj skuhala kar na dnu glinaste peči. Ponoči je bilo slišati fante, ki so ji prihajali pet podoknice. Prvi kraj poučevanja pa jo še danes pekli zaradi krivice, ki jo je zadala nekemu učencu: “Pri telovadbi sem fanta, ki sem ga dvakrat opozorila, naj roke pravilno odroči, s palico udarila po roki. Čez štirinajst dni sem izvedela, da je imel deček zaradi dolgotrajnega ležanja na betonu v izseljeništvu posušeno roko... Tega dejanja si nisem nikoli odpustila.” Naslednja delovna postaja so bile Liboje, prav tako za eno leto poučevanja mlajših učencev. Od prvega službenega dne je vzdrževala svojo mater, polovico plače je izročila njej. Obuta v očetove čevlje, je pešačila vsak dan v službo iz Celja, ni se pritoževala, pač pa sanjarila o nečem drugem: “Študij me je izredno privlačeval, zato sem šla študirat agronomijo v Ljubljano. Ker pa te ljubezen tako rekoč okrog prinese, sem zanosila v četrtem letniku, stara štiriindvajset let, prekinila šolanje, rodila sina Marina in odšla poučevat v Ribnico na Pohorju.” Stopila je z avtobusa med Popotnik 23 pot je lepa in plodna dekle v času, ko sta bila na vasi najbolj spoštovana dva izobraženca, učitelj in duhovnik, a danes je hvaležna, da jo je življenje speljalo na to pestro pot, polno čudovitih spominov, štirideset let, nadvse pomembno, polno dajanja in priprave mladih ljudi na življenje. Ribničane, jih sprva prav nič razumela, tako so zavijali. Kmalu pa so se navezali, radi so jo imeli in ona njih. Najbolj gostoljubni so jo vabili na domove in ji ponujali dobrote in prijateljstvo; prišla je ob sobotah in iz rok je niso izpustili do ponedeljka. Vedno dobre volje in nasmejana je prenašala optimizem na vse, s katerimi se je družila. Zmeraj pa se je rada pošalila: “Otroci so mi povedali, da so srečali znanega roparja Rihteršiča. žKako ste vedeli, da Iz gimnazijskih časov je ropar,’ jih vprašam. “Veter je razprl njegov plašč in razkril municijo,” so me prepričevali. Popoldne pa pridem h krojaču, pri katerem sem jedla, in se delam silno otožno in zaskrbljeno. Po prepričevanju le povem, da so mi učenci povedali, da bo prišel ropar gor v Ribnico h krojaču... “Brez mene boš ostala, brez denarja pa ne,” je obljubil mojster svoji ženi. Iz spalnice, ki je bila ob moji sobi, sem ponoči okoli ene slišala glasen krik. Zjutraj pa se krojačeva žena močno razjezi: “Jelte, Zogarca, da bo mene moj later zaradi vas tepel? To pa ne!” Kar v zadregi sem bila, nakar je vso reč pojasnila: “Sanjalo se mu je, da je prišel Rihteršič, pa ga je močno udaril. No, mene je udaril...’” Simpatični Ribničan jo je želel poročiti, pa so mu jo zagodli: “Zmenili smo se, da pridemo ob enih, mi pa smo nalašč prišli uro prej. Stoji na pragu, nas zagleda in zbeži v hišo, da bi se v naglici preoblekel. Zlesti je hotel v najboljše hlače, a je dal obe nogi eno hlačnico in jih v hipu razparal...” Zabavljaški naravi navkljub pa se je pod Pohorjem kalila izjemno dobra učiteljica: “Name je ogromno vplival tamkajšnji ravnatelj Ržen, zelo ga spoštujem in cenim. Danes vem, da je ravnatelj na učiteljevi poti še kako pomemben!” Sprva je poučevala zgodovino in biologijo, kasneje kemijo. Otroci so se v drugem okolju in času precej razlikovali od današnjih: “Izredno so bili povezani z naravo. V šolo so prihajali z veveričko v žepu ali s ptičkom v roki. Vezi z naravo so se še kako poznale na otrocih, zelo delavni so bili. V šolo so vsi prihajali peš, nekateri so morali prehoditi tudi dve uri in več. Tem sem pozimi pustila, da so prvo uro pouka prespali.” Po petih letih življenja v Ribnici je morala drugam, nazaj Meni se zdi, da me je vedno strah, kadar sem vprašan. Tovarišica razlaga zelo jasno in razločno. Kadar se doma ne učim, imam nekakšen odpor do tovarišice Žagar in si mislim: zdaj, zdaj me bo poklicala pred tablo in vprašala. Kadar se to res zgodi, se ves oznojim, kar čutim, kako me grizejo mravljinci po vsem telesu. Pri razlagi me večkrat zamika, da bi poklepetal s sošolcem, a me razlaga preveč pritegne in raje poslušam. Najbolj me veseli, kadar delamo kak poskus. Jaz ne vem, kako tovarišica kar po obrazu prepozna, kdo se ni učil in kdo se je, kdo zna in kdo ne zna. Ko smo imeli v sedmem razredu prvo uro kemije, smo kar strmeli od začudenja. Potem pa smo vsi govorili, kako dober je bil uvod. Najbolj so zvenele tele besede: “Jaz sem že starejša in zato vas prosim, da daste med razlago mir, ker se ne morem več dreti. ” Toda včasih se tovarišica še razburi, in to krepko, z vzvišenim glasom. Pismo učenca v Celje, kjer so imeli Žagarjevi hišo. A Ribničani je niso spustili zlahka, ne otroci ne odrasli. Učenci so ji v vsakem razredu pekli torte, starši pa so ji ponudili, da ji zgradijo hišo. Slovo je bilo boleče, in vendar je šla. 24 Popotnik Otroci imajo radi red Pisalo se je leto 1953 in njena celjska učna postaja, obenem zadnje delovno igrišče z otroki, ki pa ni bilo ne majhno ne kratko, saj je samo v Celju pospremila triintrideset generacij. Radi so jo imeli in radi so imeli kemijo. Odrasli so malo manj radi videli, da ni bila oblečena po zadnji modi, a to otrokom res ni bilo mar. Kako Običajno sem na začetku ure porabila deset minut za novosti, seznanjala sem jih z rezultati novih raziskav in projektov. To jih je zelo zanimalo in potem, ko smo pričeli s snovjo, so bili pripravljeni, da mi prisluhnejo.” Neki osmošolec ji je v pisemcu sporočil naslednje: “Vsak teden komaj čakam ure, ko pridete v razred vi. Meni se zdi, da ste ravno dosti strogi, kadar K njej so prihajali otroci tudi z osebnimi problemi, saj so v učiteljici kemije prepoznali dobro žensko z milim srcem, čeprav je rada ohranjala mir v razredu tudi z mrščenjem gostih črnih obrvi: “Probleme sem vedno reševala med štirimi očmi. V času, ko sem učila, sem dala samo dva ukora, oba takrat, ko sem bila še neumna in brez izkušenj. Nikoli nisem kritizirala v zbornici, pač pa sem čili, bi sami sebi pljuvali v obraz.” Danes je blizu sedemdesetih, že osmo leto upokojena učiteljica in babica trem vnukom: “Slovo od šole sem preživela, čeprav so nekateri jokali. A življenje teče dalje, tudi moje. Bilo je bogato in lepo, še vedno je takšno. Dolgčas mi ni nikoli, ljudi, ki tako pravijo, sploh ne razumem. Zelo sem povezana z naravo, ki jo vedno bolj obču- Osemletna Danica Žagar z mamo Ivanko ji je uspelo osvojiti učence s sicer nepriljubljenim učnim predmetom, pravzaprav ni skrivnost: “Učenci imajo radi red in disciplino, čeprav nekateri učitelji mislijo, da ni tako. Seveda pa mora biti razlaga zanimiva, čim manj monotona, zato je še kako pomembno življenje glasu; z glasom gor, dol, gor, dol, poudarek in spet poudarek. je potrebno, pa zelo blagi.” Ob začetku ure, ene izmed tisočih, ki jo je napovedal zvonec, živahni učenec ni slišal zvonjenja, še kar je tekal po razredu in na vratih zbil svojo učiteljico na tla. Hmm, zapletena situacija: “Danes pravi, da take kazni še ni dobil v življenju. Celo uro sem ga ignorirala.” vedno pričakovala od učencev odkritost.” Danica Žagar je želela, da otroci znajo: “Pri meni ni dobil nihče pozitivne ocene, če ni znal. Kdor je imel dvojko, je znal za dvojko. Govorila sem jim, da je znanje tisto, kar potrebujemo v življenju. Če bi goljufali, da smo se nekaj nau- dujem in se ji skušam približati. Otrokom še vedno rada prisluhnem, tako trezna bitja so. Starši bi lahko njihove nasvete marsikdaj sprejeli kot navodila. Tudi sama velikokrat prisluhnem vnukinji, kako tudi ne, ko pa ima tolikokrat prav...” Ksenija Lekič Zanimivosti 25 Slovenija Tf do bo skuSal iz sivine kamna, JRk, iz beline horizonta in gibanja oblakov ustvariti življenje mojega življenja? Ena tistih sem, ki jih prinaSa veter glasnik ljubezni milijonov tistih, ki jim je smeh na ustnicah zamrl. L* na tistih sem, ki v mukah JLl preskakujejo čez morje in svetove, potnica, s prtljago starih sanj, in mladim utripom nikdar doživete sreče. Nikar mi zdaj ne govorite, da sem tu. da moram res spoznati ples sovraštva, s podlim smehom v raznih ritmih. Zaripli sedajo plesalci tega plesa za mirno mizo svojega srca, in od samega začetka blebetajo v tvojem imenu, Slovenija! (od ljubezni moje toplih)' šopka rož. vijolic drobnih, ki v tvojo jih pomlad ponujam, Slovenija. A v moj vsakdan je že vstopila \ gospa, ki sc ima za "razsodnika", za Judeža, ki daleč mu je kip svobode in komaj medlo še spominja nase; srhljivo prazno votlost izžareva, neizmerno, čisto takšno kot njen strah. Mene pač ne bo slepila, ne ona (in še manj kdo drug), da le zato sem tu na svetu, da gledam druge, čutim in presojam. (kdo skoči višje, kdo te udari nižje), kdo drugega proda in bolj nesramno laže, in kdo zaroto podlo kuje, ko prostodušno seda s tabo k isti mizi. T T stijo sc v tvojem imenu, IhJ ki imaš blage roke vetra, in tesnobo v gluhem molku, in preglasne krike vran in srce globoko v dnu podzemnih jam, in trikotni premec ladje upanj, od koder vzleta jata ptic miru... Tak je tvoj čudežni portret! Ljubezen nosi tvoj obraz, a žal ga nosi tudi bolečina v kristalni jasnosti treh vrhov. Slovenija! W)rav tukaj bi sc rada naselila! Z Če bi le našla kaj prostora za nas. za tujce, z "zvezdo" na rokavu. Do dna te zemlje sem prodrla, prav do globine njenega srca; in zdaj poznam okus dežja, in vem, kako šumijo kraški bori. Zdaj vem, kako bi te vzljubila, da z novimi očmi spregledaš, da se dotakneš z novimi dlanmi. VT i me in ne bo me preslepila! A.^1 V živalskem žrelu bo nesprana kri in nekaj peska bo ostalo na jeziku, ko z vinom si v samoti splakne vest, mimo in daleč stran od tvoje duše, in od duše mojega življenja, Slovenija. T az vam nisem dala dovoljenja, I vi izrodki, da bi bili kot drugi. * ker od rojstva v sebi nosim tisto, kar vam ni dano in kar manjka vam! A “prosim" vas, če gre res zame, / in če je res nekdo tam zgoraj, pokazal s prstom ravno vame:) ^ rosim vas. ne trobite v fanfare Din prosim vas. ne bijte plat zvona. * če k meni greste na obisk; nisem jaz, ki bom na vaši zadnji poti in brez mene bo korakal ta sprevod! Anila Kodrič ZUR ZA ŠTUDENTE in seveda tudi za'tiste, ki to še niso, niso več ali pa sploh nikdar ne bodo in ki se je zgodil na lepo sobotno popoldne v Celju, je privabil približno dva tisoč zabave željnih mladenk in mladcev. Sobotno popoldne se je potem prevesilo v noč, mlade in še neuveljavljene skupine pa so na odru zamenjali Sank Rock in Pero s svojimi vitezi. Celjske študentke in študentje, združeni v Klubu študentov celjske regije, so lokalnim organizatorjem napeli poučno lekcijo: z malo dobre volje je moč narediti marsikaj. Da je bilo zabave in dobre volje na pretek, dokazujejo nasmejani obrazi na fotografiji. Se več takšnih žurov, še več takšnih nasmehov. JAZZ FUSSION QUARTET se imenuje nova celjska zasedba, sestavljena iz starih glasbenih mačkov. O glasbeni usmeritvi pove dovolj ime samo, recimo le, da poleg lastnih skladb igrajo tudi klasike fussion mojstrov, kot so Mike Štern, Frank Gambalc in Scott Henderson. Skupino vodi mož na sliki, Brane Dobravc - Laki, ki igra bas kitaro, ritem sekcijo na bobnih dopolnjuje Vlasto Skale, električni kitari pa igrata Stojan Carevič in Matej Banič. 26 Zanimivosti Vse več je žensk, ki jih moški spolno nadlegujejo na delovnem Šale bodo imele Vodja oddelka je pritiskal svojo podrejeno sodelavko ob mizo, jo otipaval po prsih in vlekel njene roke na svoj otrdeli penis. Ali drug primer - šef je na sestanku pozdravil vse prisotne: “Dragi gospodje, lahko odložite suknjiče, vi, gospa L., pa svojo bluzo.” napraviti konec takšnemu nesramnemu nasilju. V zvezi z nadlegovanjem na delovnem mestu so opravili več raziskav, katerih izsledki se močno razlikujejo med seboj. Zveznoministrstvo za ženske zatrjuje, da je v neki analizi na vprašanje, ali so jih moški na delovnih mestih najmanj enkrat nadlegovali, pritrdilno odgovorilo kar dvainsedemdeset odstotkov žensk. Povsem drugačni so Čeprav je jasno, da gre v prvem primeru za posilstvo, v drugem pale za slabo šalo moškega šovinista, moški doslej za takšno početje niso bili kaznovani. Od letošnjega septembra naprej pa bodo imela tako nadlegovanja kot šale povsem drugačne posledice. V nemški zvezni vladi sprejemajo zakon o prepovedi nadlegovanja na delovnem mestu. Že sama razprava je v moških v Nemčiji zanetila veliko neugodje, jih spravila v negotovost. Številni trdijo, da bodo moške sodilizelo različno. Mnenja o tem, kaj je nadlegovanje na delovnem mestu, se namreč že več let močno razhajajo. Ali bodo tokrat končno spregovorile tudi prestrašene ženske, ki se doslej niso upale braniti pred vsiljivimi kolegi? Ali pa hočejo zgrožene feministke določiti novo puritansko erotično vzdušje? So storilci pohotni birokrati, ki se lotevajo nemočnih žrtev, ali pa samo zmedeni moški, ki se ne morejo upreti, če na delovnem mestu vidijo privlačne dolge noge in gola ramena? Strokovnjaki so prepričani, da se večina moških opolzko obre-ga in se dotika sodelavk zato, da jih ponižuje, dokazuje svojo moško moč, jim da vedeti, kaj vse lahko nekaznovano počenja z njimi. V Nemčiji so sklenili Zanimivosti 27 mestu - S strogim zakonom proti takšnemu nesramnemu ravnanju resne posledice rezultati instituta FO-RSA iz Dortmunda,kjer je na isto vprašanje tako odgovorilo le šest odstotkov zaposlenih žensk. V Družbi za racionalno psihologijo so presenetljivo ugotovili,da dve tretjini žensk odklanjata sprejetje zakona. Med njimi so prav tiste, ki so jih šefi na delovnem mestu najbolj pogosto nadlegovali. To so mlajše ženske in tiste z nižjimi kvalifikacijami. Dosedanji predpisi delovnega prava so spolna nadlegovanja sicer prepovedovali, niso pa takšnih dejanj tudi sankcionirali, moški niso kazensko odgovarjali. Zaradi novega zakona vladata zmeda in zbeganost tudi v pisarnah in proizvodnih halah. Postavlja se vprašanje, ali bodo morali sedaj s sten sneti vse pornografske slike ali pa samo tiste, na katerih dekleta razkazujejo več kot le prsi. Bodo pri tem izvzeli umetniške akte? Bo moral delodajalec ukrepati preventivno ali šele po prvi tožbi? Dveh glavnih problemov pa tudi predlagani zakon ne bo mogel obvladati. To bo takrat, ko bodo ženske v strahu pred izgubo delovnega mesta molčale, saj z novimi predpisi ne bodo izključili tveganja, da bo tožbi sledila sovražna reakcija. Drug problem pa je dokazljivost, saj se takšne stvari običajno dogajajo brez prič. Zahtevi Nemške sindikalne zveze žensk, ki hoče, da sojenje poteka po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (moški mora dokazati, da ni kriv) pa zakonodajalec iz več razlogov ni ugodil. Jasno je, da bo pokvarjen moški svet strah še naprej podpihoval. Zato strokovnjaki svetujejo ženskam, naj pred podpisom pogodbe o delu pregledajo pisarne, delovne prostore in stranišča, preverijo, kje morebiti po stenah visijo pornografske fotografijeali gesla, se prepričajo, kje se vodilni gospodje zbirajo za kosilo, kakšne šale krožijo med njimi ob hrani in pijači. Priporočajo, naj si delavke od prvega dne zapisujejo vse dogodke v podjetju, saj bi dnevni lahko služil kot dokaz na sodišču. Spričo takšnih nasvetov je mogoče predvidevati, da omenjeni zakonza ženske ne bo posebno ugoden. Deloma je k temu pripomogla dogmatična frakcija feministk, ki ji je s tem, ko je zakon sooblikovala skozi stranska vrata, uspelo, s čimer doslej nikakor ni prodrla. Postavlja se vprašanje, ali lahko zelo občutljiva manjšina vsiljuje svojo seksualno moralo večini žensk samo zato, da z njo oznanja dobo kreposti? Končni cilj radikalnega zakona je nedvomno prevzgoja moških. Hoče napraviti konec vsakdanjim moškim poželenjem in vsaki spolni neenakosti, uvesti politično in seksualno korektno družbo, razdeljeno na dva enaka dela. Tamkajšnje feministke jemljejo za vzor razmere v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1993 prispelo na sodišče kar deset tisoč obtožb zaradi nadlegovanja. V nekem podjetju so morali zaradi zahteve enega od njihovih vodilnih, da morajo ženske na delovnem mestu nositi mini krila in biti obute v čevlje z visokimi petami, plačalo 625.000 dolarjev kazni. Zaradi vse večjega spolnega nasilja so v ZDA zelo zaskrbljeni, strah pa je povezan s feminističnim nezaupanjem do moških in globoko zakoreninjenim puritanstvom dežele. Takšno stanje je vodilo se “spolne korektnosti”, ki študente obvezuje, da se morajo pred vsakim spolnim občevanjem z žensko zavarovati z njenim odločnim privoljenjem. Če je posredi alkohol, je soglasje neveljavno, ljubezenska noč pa kaznivo dejanje. V Nemčiji ni pričakovati česa podobnega, število prijav o nadlegovanju je bistveno nižje, vendar je “zakon o zaščiti žensk” na delovnem mestu lahko dvorezen meč. Vprašanje je, ali ne bodo ukrepi cenzure, zlorabe zakona vnesli negotovost v medsebojne odnose med moškimi in ženskami. N. Mom Šport Lokostrelstvo je znano človeštvu že od pamtiveka. Lok je eno prvih orožij oziroma orodij, ki jih človek uporablja od časa, ko je pričel loviti. Moderno tekmovalno in lovsko lokostrelstvo se je pričelo razvijati v sredini preteklega stoletja pretežno v Združenih državah Amerike. Na prelomu stoletja se je pričelo razmišljati o lokostrelstvu kot o panogi, s katero se lahko ukvarja prav vsak. V tem času so se pričele dogajati tudi revolucionarne spremembe pri sami opremi, kajti z razvojem materialov so loki postajali lažji, trpežnejši, z daljšo življenjsko dobo, kar velja tudi za puščice in tetive. Zdaj so loki in puščice narejeni iz legur in ne več iz lesa. Velik delež k razvoju je prinesla NASA, ameriška vesoljska uprava, kajti ogromno novih legur in umetnih mas je prišlo prav iz njenih laboratorijev. Obstajata dve vrsti lokov, klasični in compound. Klasični ali ukrivljeni lok je sestavljen iz osnove ali ročaja z nastavki, kamor Se pritrdita kraka, ki morata biti popolnoma enaka, četrti del pa je tetiva. Compound lok se razlikuje od klasičnega v tem, da ima na koncu krakov ekscentrična kolesca, ki pomagajo pri nategu loka, kar pomeni, da lahko strelec bistveno dalj časa drži lok v napetem stanju in s tem tudi bistveno dalj časa meri. Začetna hitrost puščice pri compound loku je bistveno večja kot pri klasičnem loku. Na obe vrsti lokov lahko montiramo dodatno opremo, kot so razni stabilizatorji in merilne naprave. Pri compound loku lahko strelci uporabljajo tudi mehanski sprožilec, za razliko od klasičnega, kjer se puščice prožijo ročno. Puščica je lahko iz umetnih materialov (plastične mase ojačane s steklenimi vlakni), iz aluminijske legure, lesene so skoraj povsem opustili. Sestavljena je iz osti, trupa, peres (iz umetnih snovi ali pravega perja) in nastavka (nox, sedlo). Obstajata dve vrsti osti, tarčna in lovska. Tekmujejo v približno dvanajstih disciplinah, v Sloveniji tekmujejo pretežno v štirih. Pri FITA roundu se strelja na 90, 70, 50 in 30 metrov, premer tarče je 122 cm. Na vsaki razdalji tekmovalci izstrelijo po 30 Predsednik Lokostelskega kluba Sokol Celje Zoran Justin si ogleduje zadetke Robin Hood Tisti, ki poznate zgodbo o Robinu Hoodu in ste si ogledali katero od različic frima o dogodivščinah tega znamenitega izobčenca, gotovo veste, da je na tekmovanju svojo puščico zadel drugo puščico. Tak zadetek se še vedno dogaja, je stvar naključja, imenuje pa se Robin Hood. Na fotografiji je “Robin Hood”, ki ga je Vlado Nendl zadel v Logarski dolini. puščic. Je edina lokostrelska disciplina, ki je v programu olimpijskih iger. V Sloveniji se merijo še v American roundu ali tekmovanju “900 krogov” (tarče na 60, 50 in 40 metrov, po 30 puščic, v seriji lahko Šport Na strelni črti izstreli tekmovalec le po 3 puščice), Animal roundu ali lovskem krogu (različne neznane razdalje na 24 tarč različnih velikosti) in Arrowheadu (kot lovski krog, le da so za polovico tarč znane razdalje). Tekme so tudi v dvoranah. Lokostrelski klub “Sokol” iz Celja^ obstaja približno sedem let. Člani so udarniško uredili bivše strelišče Tempo v bližini Libele in Hale Golovec. Posebno uspešnih tekmovalcev klub nima, se pa redno zbirajo ob sredah popoldne na strelišču, izkazali so se predvsem pri organizaciji tekmovanj. Lanskih tekmovanj v Lovskem krogu v Logarski dolini se je udeležilo 90 tekmovalcev, American roundu v Matkah in ponovno v Logarski dolini po 50 tekmovalcev. Lani so organizirali prvenstvo Teritorialne obrambe na področju domačega območnega štaba. Tudi za letos pripravljajo tri tekmovanja. “Sokole” od lani vodi Zoran Justin, ki ga lahko pokličete v službo na telefon 26-123, če bi se želeli preizkusiti v tej lepi športni panogi. Mitja Ocvirk FIS le krivec za smrt Ulrike Maier? Državno tožilstvo v Muen-chnu je ugotovilo, da sta bila Avstrijec Kurt Hoch in Švicar Jan Tischhauser odgovorna za varnost pri izvedbi smuka za Svetovni pokal v Garmisch -Partenkirchnu, kjer se je avstrijska tekmovalka Ulrike Maier pri padcu smrtno ponesrečila. Odvetnika pokojne smučarke trdita, da bo državno tožilstvo gotovo vložilo ovadbo zoper Mednarodno smučarsko zvezo in omenjena predstavnika FISa. V kolikor do ovadbe vseeno ne bo prišlo, in ker FIS vztrajno zavrača vsako krivdo za smrt Ulli Maier, bosta odvetnika, ki zastopata interese štiriletne hčere pokojne smučarke, vložila zasebne tožbe proti Nemški smučarski zvezi, tekmovalni žiriji in tehničnemu delegatu. Starke pri osemnajstili Nemška tekmovalka v ritmični gimnastiki Magadalena Brzcska je stara (mlada) petnajst let. In že milijonarka. Gradbeno podjetje iz Stuttgarta ji je plačalo milijon in pol mark za reklamo na dresu, enako vsoto podjetje, ki še ne želi kiti imenovano, od vsepovsod jo zasipajo s ponudbami za reklame. Sama pravi: “Ce bi živela kot druga dekleta moje starosti, bi se na smrt dolgočasila. Potrebujem vsakodnevni trening. Seveda, ko bom nekoč ostarela, ko bom imela osemnajst ali celo devetnajst let, si bom gotovo želela miru. Poda do takrat je še veliko, veliko časa”. Prebogati teniški otroci Primer Capriati še vedno pretresa teniško javnost. Sredi maja so floridski policisti aretirali Jennifer Capriati zaradi posesti marihuane, komaj pol leta za tem, ko se je zaradi kraje 30 dolarjev vrednega prstana že srečala z možmi postave. Jen- nifer, sicer dolarsko težka več kot 15 milijonov dolarjev, je postala teniška profesionalka, ko ji je bilo komaj 13 let in 9 mesecev. John McEnroe je ob tej aferi izjavil: “Ti otroci nimajo pojma, kolika je vrednost petih dolarjev, pa že dobijo v roke milijone.” 30 Šport 3. Cakani Bistro Panda 9 36:24 Strelci: 1. Kovačič 14 2. Hukanovič 13 Nova doba objavlja popolne rezultate vseh tekem v malem nogometu. 1. liga - 10. krog: KM N ŠČUREK - KEWIN 2:2 (1:0) TRIGLAV SIPRO - LBP UMETNIKI 3:1 (2:0) KMN PZ VIVA LA MUSIČA - KMN SKAVTI 6:1 (1:1) PELIKANI,- KMN MIROTEKS 1:1 (0:1) KLATEŽI BISTRO GOLF - KMN ČRNI BARON 4:1 (1:0) KMN SOKOLI CIBBY - ZAGRAD 4:2 (0:0) 5. liga - 10. krog KOZOROG - LISCE FLAMENGO - SEGA MEGA ISLANDERS - AC PERGAM HARITRANS - OBČINA CELJE AVTO ŠOLA KRAJNC - JAVNE NAPRAVE ELEKTRO KERŠ- PENTAGON ZG. HUDINJA - IRŠIČEVA Vrstni red : 12 4. Bednjički 11 3:3 (2:3) 4:2 (2:2) 7:3 (3:1) 4:1 (3:0) 2:5 (2:2) 3:5 (1:2) 2.5 (1:4) Vrstni red: 1. KMN PZ Viva la mušica 10 51:27 18 2. KMN Miroteks 10 24:18 14 3. Pelikani 10 36:19 12 Strelci: 1. Savič 16 2. Marinček 14 3. Vidmar 13 1. Islanders 10 64:16 18 2. Haritrans 10 43:14 16 3. Občina Celje 10 43:14 13 Strelci: 1. Veber 25 2. Jazbec 22 3. Tkavc 2. liga - 10. krog KMN R1STO - TELSIM 1:1 (0:1) 1. liga veteranov - 9. krog ARA SIPRO - PIKAPOLONICA AGRINA ŠMARTNO MUZI - PETRIČEK 2:2 (1:1) MANDRAGOLA - AŠKERČEVA 0:6 (0:1) ESKIMO - CETIS 5:3 (2:2) KOVINOTEHNA - MEGLLE 1:4 (0:1) PRIMA CHOO CHOO - IGM GRAMAT 5:2 (1:1) AZZURI CC - PENAL 0:0 (0:0) LALE COMERC - AZZURI 0:3 B.B. Vrstni red: Vrstni red: 1. Aškerčeva 9 37:13 16 1. Lale Comerc 10 43:25 14(T) 2. Penal 9 32:6 14 2. Cetis 10 24:16 14 3. Azzuri CC 9 18:7 14 3. Izletnik 10 29:25 14 Strelci: Strelci: 1. Bojovič V. 13 2. Simičl2 3. Kolenc D. 9 1. Gnezda 16 2. Žafran 11 3. Videnšek 10 Drobne 16 Golač 11 Šega 10 2. liga veteranov - 9. krog 3. liga - 9. kr 7:0 (3:0) CETIS 57 - LB BISTRO OSTROŽNO 3:0 (1:0) NOVA VAS - EDA 1:3 (1:1) PTT CELJE - ŠKORPIONI 2:4 (1:1) ORKAN LILIJA - ŠPORT BILLV 2:6 (0:3) SOKOLI ŠTORE - OBRTNIK 0:4 (0:1) TORCIDA BISTRO BARON - ČRIČKI 2:1 (1:0) JAVNE NAPRAVE - KOLEGI VULK. PREVOLNIK 4:2 (1:1) FANEL LAGUNA - VELTINS 0:0 (0:0) Vrstni red: ZLATOROG - SELMAR BULLS 7.4 (2:3) 1. Škorpioni 9 57:15 17 Vrstni red: 1. Veflon 9 44:17 17 2. Kolegi Vulkaniz. Prevolnik 9 26:29 11 2. Šport Billy 9 43:16 14 3. Sokoli Štore 9 24:29 11 3. Zlatorog 9 34:23 13 Strelci: Strelci: 1. Uran 16 2. KikerlS 3. Juračič 12 1. Mesarič 21 2. Seleš U. 16 3. Vrbovšek 14 Pripravil: Peter Hribernik 4. liga - 10. krog ZLATARNA - CAKANI BISTRO PANDA GRAFIKA GRACER - DINO ZAM - SHALTER 05 FREDDV - CETIS REMONT - SATEX Vrstni red: 1. Zlatarna 2. Satex 13 13 6:3 (3:0) 8:2 (2:0) 3:1 (0:0) 1:0 (0:0) 0:2 (0:1) 9 10 26:14 24:13 ZVOK IZ KONZERVE ŽAMBO ŽOET VVORKE-STRAO, “Kabelski kresovi”, kaseta, FV Založba Najkrajši opis posnetega materiala ilirskobistriške zasedbe bi nedvomno bil: odšte-kano in duhovito. Predvsem zvočno čtivo za tiste, ki še niso pozabili genijalnih Sarlo akrobata. Če bi v naši deželici izšle vsaj dve, tri takšne kasete na leto, bi bila veliko bolj prijazno mesto na zemlji. ZVOK IZ KONZERVE V četrtek, 2.6. bo v klubu Barfly v Celju v okviru četrtkovih boemskih večerov nastopil kantav-torski pianist Iztok Novak - EASY $$$ Dan kasneje bo v istem klubu ob 22.00 nastopil MAGNINIFICO. $$$ V soboto, 4.6., bo v Celjskem KLjUB-u koncert skupine POLSKA MALCA $$$ V petek, 3.6., bodo v velenjski Stiskami nastopili STRELNIKOFF. $$$ V petek, 10.6. bo v Vipolžah v Goriških Brdih nastopil izvrstni italijanski jazz trobentač ENRICO RAVA s svojim kvartetom. $$$ Istega dne bo v ljubljanskih Križa-nkah koncert PARNEGA VA-LJKA. $$$ V koprs-kem MKCju bo 6.6. POPU-KAL RADILAR FESTIVAL. Nastopili bodo MIŠTREŠ, OBRITE RITI, REVOLVER, KVAKA 22 in MAMOJEBAC. Glasba Slovensko založništvo dobiva glasbeni magazin Rock vibracije po slovensko Pravkar je izšla četrta številka slovenskega rock magazina Rock vibe. Podobno kot vsi ostali založniški projekti, ki v jadra ne dobivajo sape velikega kapitala, se tudi ta magazin ves čas obstoja otepa s porodnimi težavami, vendar, to poudarjamo z veseljem, uspeva izhajati. O tem, da je slovenski prostor še kako potreben rockovsko orientiranega tiska, smo na teh straneh že pisali. Kakor tudi o občutnem kvalitativnem preskoku, ki je Rock vibe iz fa-nzina napravil v pravi žanrski glasbeni magazin. Poudariti bi veljalo tudi dejstvo, da se ustvarjalci te revije ves čas zavedajo, da trenutno predstavljajo vrh slovenskega neodvisnega glasbenega založništva in se trudijo obdržati kvalitetno raven vsebine. Ob tem še pripomba: ker ta časopis ustvarja peščica entuziastov z omejenimi finančnimi sredstvi, je vsak izid nove številke povezan z velikimi napori in odrekanji. Nedvomno redek pojav v naših krajih. Vendar pa Rock vib ne bomo kupili zaradi naporov ali odrekanj ustvarjalcev, temveč zaradi vsebine. Četrta številka revije za sodobno rock glasbo prinaša aktualne prispevke o dogajanju v rocku, kakor tudi recenzije in reportaže s konce- vkov, kar v kombinaciji s prej rtov. V tej številki zasledimo naštetim ponuja petdeset strani tudi nekaj polemičnih prispe- resnično zanimivega branja. < LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE > TOP 10 EVROPA TOP 10 ZDA 1. REAL TO REAL - I Like To Move It 2. MARIAH CAREY - Without You 3. BRUCE SPRINGSTEEN -Streets Of Philadelphia 4. SYMBOL - The Most Beau-tiful Girl In The World 5. TAKE THAT - Everything Changes 6. HADDAWAY - Rock My Hart 7. ACE OF BASE - Don’t Turn Around 8. DR ALBAN - Look Who’s Talking 9. ERASURE - Always 10. DOOP - Doop 1. SNOOP DOGGY DOGG -Doggy Dogg VVorld 2. BECK - Loser 3. ICE CUBE - You Know How We Do It 4. BIG MOUNTAIN - Baby I Love Your Way 5. SOUNDGARDEN - Spoonman 6. MADONNA - I’ll Remember 7. R KELLY - Bump N’ Grind 8. ALIČE IN CHAINS - No Ex-cuses 9. JANET JACKSON - Any Time, Any Way 10. COLLECTIVE SOUL - Shine ULTRAZVOČNE EROZIJE RADIA MARŠ 1. HOLE - Hammerbox 2. MUCKY PUP - Mountain Song 3. SOUNDGARDEN - The Day I Tried To Live 4. BIOHAZARD - Human Ani-mal 5. STRELNIKOFF & MARKO BRECELJ - Novo vrijeme 6. MEAT PUPPETS - Backwa-ter 7. CRASH TEST DUMMIES -Mmm Mmm Mmm Mmm 8. ROLLINS BAND - Liar 9. INFECTIOUS GROOVES -Violent And Funky 10. URBAN DANCE SQUAD -Demagogue 32 Glasba Osmi album angleškega pop dueta Erasure Pop po angleško Erasure, trenutno ena najuspešnejših angleških pop skupin, so pred kratkim izdala svoj osmi album z naslovom “I Say, I Say, I Say”. Na albumu se nahaja njihov hit “Always”, ki je v prevm tednu po izidu dosegel prvo mesto angleške lestvice, podobna usoda pa ga očitno čaka tudi drugod po svetu. Dua Erasure sesatvljata pevec Andy Bell in komponist ter multiinstrumentalist Vince Clarke. Vince je glasbeno kariero začel v zgodnjih osmedesetih, kot ustanovni član in gonilna skupina Depeche Mode, vendar sožitje z ostalimi člani ni trajalo dlje kot en album. Clarke, sicer zagrizen in zdolgočasen individualist, si je kmalu omislil novo skupino, točneje duo, ki mu je nadel ime Yazzo. Njegova sodelavka v duu je bila korpulentna pevka Alison Moayet. Tudi to sodelovanje je bilo kratkotrajno, le dva albuma, vendar pa je ime Yazzo ostalo zapisano v zgodovino popularne godbe kot najbriljantejši vrh te-chnopopa. Clarkovo ime se v tistem času pojavlja še v zvezi s skupino The Assembly, leta 1985 pa je nastala zasedba Erasure, ko je Clark preko časopisnega oglasa rekrutiral Andya Bella. Zlobneži so duu napovedovali črno prihodnost, saj je Bellovo petje na moč podobno Moayetovi, toda Clarke je očitno do potankosti vedel kaj počne. Ostalo je zgodovina. Erasure danes poznamo kot eno izmed nenava-dnješih in inventivnejših otoških pop skupin. Earsure se občinstvu nista takoj priljubila. To jima je uspelo šele s četrtim singlom, “Sometimes”, ki se je uvrstil na drugo mesto angleške lestvice. Sledile so mu uspešnice “A Little Respect”, “Stop”, “Chorus”, “Blue Savanah” in druge, zbrane na kompilacijskem albumu “Pop - The First 20 Hits”. Vrhunec je duo dosegel sredi leta 1992 z “Abba-esque”, EP-jem priredb skupine ABBA, ki je ostal na prvem mestu v Angliji celih šest tednov, kar je v zgodovini pop glasbe uspelo le redkim (The Beatles, Elvis Presley, FGTH). Menda je neverjetni uspeh te plošče sprožil tudi “Abbamanijo”, revival popularnosti švedskega kvarteta. Ironično, saj Clarke pravi, da je ta projekt nastal kar tako, za šalo. Sicer pa je bil Clarke, kot vsi genijalci, malce čudaški. Sam zase pravi, da je zdolgočasen in da ni ravno najboljša družba. Vedno tih in zatopljen v svojo impozantno zbirko sintetizatorjev, proizvaja klasične pop pesmi, ki se jim preprosto ne da upreti, saj ti kaj hitro zlezejo pod kožo. V nasprotju z njim je Bell bolj eks-troverten, s kostumografijo velikokrat že kar šokanten, še najbolj pa mu je pri srcu star komedijantski štos z moškimi v ženskih cunjah, ki mu Angleži pravijo “drag act”. Clarke in Bell sta za preostanek tega leta tržišču namenila še tri single z novega albuma, obeta pa se tudi kopica klubskih remiksov. Remikse bodo po prvih napovedih opravili znani producenti in glasbeniki. OVA ZURKA na ko enih Zapeljivec številka ena, lepi, slavni in bogati gospodič Johnny Depp, se je odločil, da bo v petič poskušal svojo srečo z damo. Izbral si je fotomodel leta. Če ljubezen res pušča brazgotine, potem je mali Johnnv kar lepo porezan. Res, da je svoj čas že popeljal ljubezen pred oltar, srečnica se je imenovala Lory Ann Alison, tri leta kasneje sta se seveda ločila. naskakoval eno najlej igralk Hollywoo mi e s je Jolinny D lajlepšilh da-Ske- rlvn Fenn, zapeljal zvezdo Umazanega Plesa - Jenni-fer Grey in se usodno približal zakonu z eno najpopularnejših deklet televizije - malo Wimono Ry-der. Za njo si je v ramo v tetoviral VEDNO, kasneje še dodal besedico NOT!, ker ga je prevarala in sta se razšla, toda mediji so še zdaj prepričani, da sta bila daleč najbolj ljubek par. . Supermodel Kate Mo-ss, devetnajstletna ribica deškega videza (ravna kot deskaj, je navdušena sama nad sabo. Nazadnje je bila tako srečna, ko je z Mar-kijem Markom pozirala toples za spodnjice Calvi-na Kleina. Novinarjem vso resnico tajita, čeprav se šepeta*Ja naj bi se že poročila. Četudi se še nista, ne nameravata povedati, kdj in kje se bo to zgodilo. Johnny ji je na rajskem otoku v simbol njune večne ljubezni dal čudovit diamantni prstan. Ona se je naslednji dan- na nek pla- kat podpisala KATE MOSS DEPP (pravzaprav ji kar pristaja, j Jobnnv pa je ponorel. ‘Kaj vendar delaš! Kaj si bodo pa mislili?! Kate se je samo zasmejala; ‘ Dragi, samo privajam se. No, če bo tole trajalo, potem morata tudi Julia in Grdoba. Silikonske punčke Punčka oziroma Dolly Par ton je velika zvezda tako glasbene kot filmske scene, roda velika ni sa mo njena osebnost, pač pa ima tudi vse kaj dru gega velikega. Navkljub temu, da je v resnici prav miniaturna, skupaj je je namreč samo 160 cm, ima prav velike prsi. Njen dekolte meri 100 centimetrov. To je dovolj, da mora punca nositi poseben modrček, kljub temu pa jo hrbet prav zoprno boli. Zdaj se je odločila za operacijo. Pri Dolly naj bi bila stvar še celo resnejša, silikonski vložek, ki soji ga vstavili, seje strl in grozi ji rak. S silikonom res nima sreče, tudi ko si je dala razširiti stegna (!?!?!), seje njen organizem uprl in povzročil takšne bolečine, daje komaj sedela. Dovoljenje za dojenje Doslej so ženske, ki so svoje malčke stiskale k prsim in jih dojile kar na javnih mestih, ulicah ali v trgo- vinah, preganjali, češ, da motijo moralo. Po nekaj protestih žensk in nekaj poštenih štraj kih seje guverner države NEV/ YORK odločil, da bo uvedel zakon, s katerim materam dovoljuje dojenje, če se jim zahoče tudi sredi ceste. Kdorkoli bo oporekal temu, se spravljal na žen- ske in jim karkolirekel, bo moral za to na sodišču odšteti od 1000 do 5000 dolarjev, lahko ga pa tudi do pet let spravijo za zapahe. Lekateri tepec bi še nasprotoval, da se ženska do pasu sleče in kaže... razen drugih žensk-seveda. ZURKA Trk dveh svetov Tačas se kitajska slikarka Huiqin Wang, ki že deset let živi in ustvarja v Sloveniji, predstavlja po kar nekaj slovenskih razstaviščih. Sama pravi: “Vsaka sprememba potrebuje svoj čas. S spremembo se izoblikuje jaz. Kot popolna svoboda ujetosti...” Monografija Jelice Žuže Potovanje k idealni sliki Savinjska dolina očitno ni pozabila na domačine, ki so diskretno prisotni v sodobni slovenski umetnosti, na tiste, ki ne v siju žarometov, temveč v tišini ateljeja vezejo dragoceno tvarino likovne ustvarjalnosti. Tako so se pred kratkim oddolžili slikarki Jelici Žuži, ki je Zalčanom po dolgem času poklonila svojo razstavo, oni pa njej obširen in bogat katalog, ki je domala že nekakšna monografija. Razkošna, lepa in kvalitetna. Monografijo je izdal Zavod za kulturo Žalec, oblikoval jo je Radovan Jenko, fotografije je napravil Janez Pukšič, o slikar-kinem delu se je razpisal Milček Komelj, ki je svoje besedilo poimenoval Potovanje k idealni sliki in že samo s tem stavkom ujel bistvo slikarkine življenjske težnje k popolnosti, k skrajni prefinjenosti njene ustvarjalnosti. “Zato je njen opus po številu slik dokaj majhen in je temu primerno v širših krogih manj znan, a zato toliko bolj cenjen pri slovenskih in hrvaških poznavalcih, pri katerih je bil tako ob zelo redkih samostojnih predstavitvah kot ob posameznih slikah na skupinskih razstavah malodane vselej doslej deležen izrecno poh- valnih kritik. Vsaka njena slika ali cikel sta problem zase, v celoti pa je njen opus, vsaj kolikor je ohranjen in dostopen, zaokrožen in živ izraz značaja,” je med drugim zapisal Milček Komelj. Strahovi v celjskem teatru Na fotografiji Milada Kalezič in Janez Bermež Slovensko ljudsko gledališče v Celju zaključuje svojo uspešno sezono z uprizoritvijo enega temeljnih tekstov svetovne dramatike. Postavitev STRAHOV Henrika Ibsna, brana skozi natančno psihološko študijo oseb s skrbnim seciranjem odnosov med akterji te tragične družinske freske “obuja” Strahove v sodobno tragedijo (ne)izživetih strasti in čustev. V nedvomno izzivalni in igralsko izjemno zahtevni predstavi se tokrat predstavljajo igralci Milada Kalezič, Tomaž Gubenšek, Janez Bermež, Miro Podjed in Darja Reichman. Predstavo je zrežiral Dušan Mlakar, prevod je delo Janka Modra, sceno je oblikovala Janja Korun in kostume Melita Vovk. ZURKA Bonn: Stoletje avantgarde v Srednji in Vzhodni Evropi Evropa ■ Evropa Sredi minulega tedna so v Zvezni umetnostni hali v Bonnu, odprli so jo leta 1992 in velja za eno najbolj prestižnih razstavišč v Nemčiji in Evropi z izredno kvalitetnim in pomembnim programom, odprli razstavo Evropa - Evropa: stoletje avantgarde v Srednji in Vzhodni Evropi. Za ta velikanski projekt so porabili prek deset milijonov mark. Avtorja razstave, legendarni poljski likovni kritik, kustos in dolgoletni direktor muzeja moderne umetnosti v Lodzu Ry-szard Stanislawski in direktor Muzeja Wilhelma Lehmbrucka v Duisburgu Christoph Brock-haus, sta s pomočjo številnih sodelavcev predstavila razvoj in pomen srednjeevropskih in vzhodnoevropskih avantgard od začetka stoletja naprej. Razstava naj bi na novo ovrednotila in tudi na novo kodificirala ta pomembni, a premalo znani vidik evropske umetnosti. V ospredju je sicer likovna umetnost, vendar so ob njej tudi drugi segmenti ustvarjalnosti, na primer književnost. V okviru te razstave se z nekaterimi pomembnimi deli, večinoma izzbirke Moderne galerije, predstavlja tudi slovenska umetnost. Tam so razstavljena dela Riharda Jakopiča, eksponati Draga Tršarja, Slavka Tihca, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Zorana Mušiča, Vena Pilona (fotografije iz zbirke Pilonove galerije v Ajdovščini), v video sekciji dela Marine Gržinič in Aine Šmid, med literati je predstavljen Srečko Kosovel. Posnemanja (/ Visoki modi Pred nekaj dneOi je pariško sodišče razsodilo, da mora ameriški modni ob-tikVatec Ratph Lauren modnemu mogotcu IVesu Sain Laurentu Vendarle plačati Visoko odškodnino 350.000 dolarjev, ker je prekopirat njegovo obla-;ito. Tudi Lauren ni ostal praznih rok, duševne bolečine si bo potešit s pol milijona frankov, ki mu jih mora zaradi klevetanja V ameriškem modnem časopisu nakazati Pierre Berge, direktor Saint Lau- rentoVe modne hiše. Ob primeru Ivesa Saint Laurenta in Ratpha Lau-rena je VnoVič prišel na dan Vse bolj pereč problem - Velikansko tržišče ponaredkov, ki ogroža sVet Visoke mode in ki ga praktično nihče ne nadzira. "Treba bi bilo spremeniti zakone in bolj zaščititi oblikovalce, "pravi Santo Versace, kreatorjeV brat, direktor modne hiše, V kateri letno za pregon posnemovalcev porabijo dVa milijona dolarjev. Zvezda mlade umetnosti TINE KOVAČIČ je star dvajset let. Študent FF-a, smer geografija. Dober dijak. Ob tem, da je čeden in pameten, ima v sebi energijo in nadarjenost umetnika, ki samo čaka, da bo lahko prišla na dan. Od malih nog je s svojim bratom, bratrancem, prijatelji in sošolci ustvarjal. Postavljal je scene za šolske igre in jih igral, pel, recitiral. Plesal. Na tekmovanju mladih plesalcev je nastopil s sapo jema-jočo točko. “Na splošno bi bil rad zadovoljen,” je rekel. “Igranje predstavlja nenehen izziv. Stalno spoznavaš nove stari, učiš se, soočaš se z novimi vlogami. Čutim, da je umetnost moje življenje.” Mick Klasika vseeno boljša Madonna, trojna umetnica in najbolj škandalozna pevka pop scene, ki je do sedaj raskazala svetu že vsak košček svojega telesa, se slekla, kjerkoli se je dalo, in povzročila kaos, kamorje prišla, se je vdala v usodo in spoznala, da je vseeno bolje, če je oblečena. V svojem najnovejšem spotu tako znova nastopa - oblečena. Toda to še nič ne pomeni. Dokler ne vidimo remek dela na lastne oči, ji ne gre zaupati. Kdo ve, če ni vse skupaj oblekel Armani. 36 Mreža Klarinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Pomlad je izvabila dobro voljo in vroče dni, ki kličejo, naj odložimo ioplejšo obleko in se pripravimo na poletni utrip. Z njim pa je povezan pogojni refleks počitnikovanja ali drugače: skomine po dopustu so tu. Še malo, pa se bo škratu zavrtelo od naporov v službi, če si ne zmoči nog in glave v mrzli vodi. Prav rad bi to storil tudi v enem izmed naših zdravilišč. Ob tem pa ima trženjska mreža zanj in za podobne poželjivce, počitnic in oddiha željne osebe, pomembno informacijo. Pred pričetkom poletne sezone organizira trženjsko informacijska mreža Marinet v sodelovanju z Novo dobo okroglo mizo o možnostih razširitve ponudbe slovenskih zdravilišč dnevnim domačim gostom. Srečanja, ki bo v četrtek, 2. junija, v ptujskem zdravilišču, se bodo predvidoma udeležili predstavniki vseh slovenskih zdravilišč. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Tipkovnica Samsung za računalnik (Ne znate pisati na roke?) ♦ Kdo popravlja malo poškodovana vetrobanska stekla (Poskusite z obližem.) ♦ Baterija za ročno uro Casio v LJ (Trikrat jo vrzite v zid, pa bo delala brez baterije.) ♦ Proizvajalec kartonske embalaže - majhne škatlice (V velike nimam kaj dati.) ♦ Kje posojajo avtodom (Odločili smo se, da se preselimo.) ♦ Izdelovalec ročnih dvigalk (Da bom zjutraj lažje spravila otroke iz postelje.) ♦ Kdo montira sončne kolektorje (Sončna uprava.) ♦ Popravilo video kamere Cannon (Ko jo vključim, slika, namesto da bi snemala.) ♦Avto zvočniki Pioneer (Povprašajte v pionirskem domu.) ♦Kdo vari hladilnik za avto (Imate tako velik avto, da lahko hladilnik s seboj vozite?) ♦ Kdo uvaža ali proizvaja posodo za dostavo hrane (Tisti, ki so non-stop lačni.) ♦ Asfaltiranje dvorišča - okolica Dravograda (Vso okolico Dravograda boste asfaltirali?) Kje se dobi saten (V trgovini.) ♦ Avto šola z vozilom Marcedes ( Želite zraven tudi šoferja?) ♦ Žensko gorsko kolo Rog 18 prestav (Pa znate prestavljati?) ♦Strešnik enozareznik (To je za strehe z eno zarezo.) ♦Aparat, ki odvadi otroka močenja postelje (WC školjka.) V prvem delu bo tekel pogovor o tem, kaj lahko zdravilišča ponudijo dnevnemu in vikend obiskovalcu. Udeleženci naj bi odgovorili na vprašanje, zakaj je zdraviliška dodatna ponudba (masaže, zdravniške usluge, kopeli,...) med vikendi revnejša kot med tednom. V drugem delu bo tiskovna konferenca, na kateri bodo zdravilišča predstavila svojo ponudbo, trženjsko informacijska mreža pa svojo vlogo v promociji zdraviliške ponudbe. Zdraviliščem nudijo možnost vključitve v Marinetovo poletno akcijo “Vodni direndaj”. Kaj to pomeni? Vsi, ki se boste odločili, da se okopate v kakem našem zdravilišču, pa vas bo zanimalo, kaj pravzaprav ponujajo, s čim vas lahko zaposlijo ali razvedrijo, naj bi imeli na voljo informacije na enem mestu, torej v trženj s ki mreži. Ko poletje terja manj obleke, hoče tudi vodni direndaj, tisti pravi, razigran in mikaven, v kopalkah ali brez. Škratje so sporočili, da so jih kaplje že poškropile, samo še na informacije počakajo, potem pa hop in na počitnice. Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINETOVE BAZE PODATKOV ♦ Servis in prodaja tehtnic, salamoreznic, mlinov za meso, žag za kosti... (Še enkrat: razžagane kosti, mleto meso, rezane in stehtane salame?) ♦ Posredovanje občasnih in začasnih del (Z občasnimi in začasnimi provizijami?) ♦ Nudimo kosila, zaključke, obletnice za večje skupine (Sklepanje poslov in obujanje spominov je treba vedno plačati.) ♦ Trgovina s kamp opremo, izdelava predprostorov, servis predprostorov in šotorov (Odjemalci so le še taborniki.) ♦ Avtoalarmi, avtomatika za garažna in drsna vrata... (Skrajno simpatična reč za bujenje, potem pa drsenje v rano jutro.) ♦ Zdravilišče - 7 dnevni počitniški paket od 335 DEM dalje (Ce DEM spremenite v SIT, pridem k vam za cel mesec.) ♦ Servis, prevozi in postavitev počitniških prikolic (Ali imate v teh časih še sploh kaj dela?) ♦ Izposojanje pikado avtomatov za gostinske lokale na območju Slovenije (Iščem prostovoljca za živo tarčo.) Pripravila Sabina, pripombe je dajal škrat Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo v uredništvu najkasneje do ponedeljka, 6. junija 1994, do 10. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 2. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer Celje v vrednosti 5.000,00 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič "Zadnji grofje Celjski v deželah sv. krone" - Nova doba 3. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba 4. nagrada: 1.000,00 tolarjev - Nova doba 5. nagrada: 1.000.00 tolarjev - Nova doba Do roka je v uredništvo prispelo 350 rešitev. Upoštevali smo tudi rešitve z napako, ki jo je zakrivil tiskarski škrat. Nagrade prejmejo: 1. nagrado: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 SIT Angelca Marinšek, Lončarska 64, 61331 Dolenja vas 2. nagrado: Knjigo Nade Klaič “Zadnji knezi.......” Nova doba Žlebnik Janja, Tuga Vidmarja 10, 64000 Kranj 3. nagrado: Četrtletno naročnino na časopis Nova doba Ličen Albina, Kidričeva 4, 61330 Kočevje 4. nagrado: 1.000 tolarjev, darilo Nove dobe: Lenika Kotnik, Linhartova 13, 63000 Celje 5. nagrado:::. 1.000 tolarjev, darilo Nove dobe Mihajlovski Ecio, Obala 35, Pula Izžrebani reševalci naj se javijo uredništvu, da se dogovorimo o prevzemu nagrad. Rešitev nagradne križanke št. 4 Vodoravno: Baski, oltar, ionosfera, izvir Save, značka, ona, Šastre, kendo, CL, prikolica, atestat, Oto, pezo, raklja, Ren, anketa, Lojze, TM, brca, oboa, sen, Niki, Izop, SM, Krk, idol, Koštabona, Karl, pralnica, IL, slap, riziko, Savica, jelen, ŠN, Abbado, niansa, okno, okrnitev, et, saten, okrov, Trost, lajna. ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA KATEDRA • po daljšem premoru spet na svojem mestu. V novi številki lahko preberete o: - kulturniško-politikantskih elitah - fašizmu proti (udbo)mafijsko-korupcijski navezi - igricah okrog ljubljanske “Mladike” - zlu na zemlji in v etru - alter kulturni sceni v Evropi in pri nas - intervju: Res Nulius, Jean Derome - slovenska tehno scena... V ENEM OD ČLANKOV JE SKRITA NAGRADNA IGRA! NAGRADNI KUPON ŠT. 4 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: C€U€ 806474 tZ&m kONPBkcm IN TkANtN V PROOAJALNAH VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, STARt TRLt, TRSNO, &A&V, PtONtR tN FORMULA SL Gvido Omladič: V državnem interesu je, da naredi red Era plete mrežo Dvakrat v London s slovenskimi vini - Največji kupec izdelkov Gorenja - Nov “gastro” program - Oživljanje trgovanja z nekdanjimi republikami - Izenačevanje uvoza s prodajo naših izdelkov tujini - ERA že dnevno oskrbuje 170 partnerjev Majske aktivnosti ERE, velenjskega veletrgovca, so potrdile tržno naravnanost v novih razmerah, kot so jih napovedovali ob osamosvojitvi Slovenije. ERA se je dvignila med največja trgovska podjetja v državi, zdaj jo čaka še spletanje trdnejših poslovnih in kapitalskih vezi s tujino. “Poskusi enakovrednega povezovanja s tujimi partnerji so v našem primeru pozitivni, zato je po našem mnenju to edini pravi način obrambe pred multinacionalkami,” trdi mag. Gvido Omladič, direktor velenjskega Gvido Omladič trgovskega podjetja ERA. “Naš slogan je v zaupanju, znanju in kvaliteti, cilj pa kupcem zagotoviti čim večjo vrednost. Pri ERI smo vedno trdili, da je konkurenca zdrava, ker sili naprej in ker edino ona zagotavlja preživetje najboljšemu. Trenutne tržne razmere v državi še niso dobre, ker država ni naredila reda in s tem podpira nelojalno konkurenco vseh onih, ki na slovensko tržišče spravljajo ceneno, neatestirano blago, proizvode brez garancijskih listin in servisne oskrbe in, kar je za državo v razvoju najhuje, večina teh novo in čez noč pečenih trgovcev sploh ne plačuje nobenih davkov. ERA želi postati mednarodno podjetje z najsodobnejšimi metodami in oblikami trženja. Po vzpostavitvi sodelovanja z avstrijskim partnerjem, s katerim smo odprli trgovino Vis-a-vis, je jasno, da takšno sodelovanje omogoča poštene medsebojne odnose, ki našemu blagu olajšajo pot na tuji trg. Po drugi strani pa takšno sodelovanje tudi od tujega partnerja zahteva pošten odnos do novega trga, ker ne gre zapravljati imena. Dokaz za to je naš nov prodajni salon, studio keramike. V zadnjem času nam je uspelo razkleniti nekdanje meje, širimo se na širše celjsko območje in v Posavje. S startom novega “gastro” programa, ki ni namenjen samo končnemu kupcu, temveč tudi gostincem in večjim restavracijam, razširjamo novo ponudbo, ki je pri nas novost.” “S širitvijo zastopstev tujih firm s področja keramike, železnine, dekorja in biro opreme, že zdaj pa smo največji kupec izdelkov Gorenja, se uvrščamo med podjetja, ki kupcu ponudijo celovito ponudbo,” dodaja Marjan Jerič, direktor trženja. “ERA še vedno neguje odnose z nekdanjimi republikami, kjer smo že imeli svoje poslovalnice. Takoj po umiritvi razmer bomo skušali našo ponudbo oživeti tudi na teh, nekdaj že osvojenih tržiščih. Poštene konkurence se ne bojimo, ker imamo kvalitetno ponudbo, dobre kadre in mnogo znanja. To so nam potrdili tudi “Erini majski dnevi”, srečanja poslovnih partnerjev ob naši celomesečni razstavi ob velenjskem jezeru. LucaS Marjan Jerič Hranilništvo in bančništvo ima v Celju 130 - letno tradicijo -Splošna banka Celje izstopa iz družine Ljubljanske banke d. d. in se podaja v samostojen konkurenčen boj - Dobička v zadnjih letih niso delili, pač pa so z njim krepili moč celjske banke Kapital kot jamstvo za uspeh Pred slabima dvema letoma so v LB Splošni banki Celje napovedali, da bodo s povečevanjem jamstvenega kapitala, z razširitvijo predmeta poslovanja, z nepo-srednim vključevanjem v mednarodne finančne tokove stopili na samostojno pot izven družine Ljubljanske banke. V letošnjem juniju to svojo napoved uresničujejo, postajajo Banka Celje z ambicijami, da se uveljavijo v vsem slovenskem prostoru, ne da bi se ob tem sramovali svoje tradicije in globokih korenin hranil-ništva in bančništva v mestu ob Savinji, kjer letos praznujejo 130. obletnico zasnove hranilništva. Vodstvo banke se zaveda, da je lahko vsaka sprememba v bančništvu do določene mere tvegana, vendar so prepričani, da njihovi varčevalci in komitenti ne bodo čutili nobenih neprijetnih posledic. Nasprotno, v banki jim bodo odslej še bližje, kar še posebej velja za srednja in mala podjetja, v katera nameravajo spričo svoje osnovne strateške odločitve, to je disperzije finančnega rizika, v mnogo večji meri vlagati svoj denar. Obe reviziji poslovanja sta pokazali, da v Splošni banki Celje poslujejo korektno, snujejo svoj razvoj na realnih in premišljenih osnovah, poslovne odločitve sprejemajo s ciljem, da se kar najbolj okrepijo in pridobijo vsa pooblastila za široko poslovanje doma in v tujini. Na zadnjem zboru LB Splošne banke Celje konec maja so delničarji v tem smislu sprejeli nekaj pomembnih sklepov, zbor banke pa je za dobo pet let spet imenoval za direktorja banke Nika Kača. Za uspeh vsake bančne ustanove sta najpomembnejša bilančna vsota in jamstveni kapital. V vaši banki se oboje iz leta v leto tudi realno povečuje. “Tako je. Konec leta 1993 je naša bilančna vsota znašala 492 milijonov nemških mark in je v primerjavi z letom 1992 realno porasla za 23 odstotkov. Se višji je porast jamstvenega kapitala, ta se je dvignil za 41 odstotkov in se povzpel na 90 milijonov DEM. Zgovoren kazalec je tudi plačilni promet s tujino. Tudi ta je v zadnjem letu porasel za več kot 40 odstotkov, in je znašal 918 milijonov DEM, kar je 7,5 odstotka vsega slovenskega plačilnega prometa s tujino,” pravi direktor Banke Celje Niko Kač. Na zboru so delničarji sklenili, da dobička v višini 547 milijonov tolarjev ne bodo razdelili, pač pa bodo z njim še povečali ustanovitveni kapital. “Zakon o gospodarskih družbah določa, da lahko družba poveča ustanovitveni kapital s preoblikovanjem rezerv in nerazdeljenim dobičkom. Zadnja bilanca kaže, da naša banka razpolagala s 6,5 milijarde tolarjev rezerv, ki izhajajo iz revalorizacije kapitala in razporejenega dobička preteklih let. Delničarji so sklenili, da bodo iz te vsote za povečanje ustanovitvenega kapitala namenili nekaj manj kot 3 milijarde tolarjev, ostanek pa bo bančna rezerva za kritje rizikov poslovanja.” V tem mesecu začnete poslo- vati kot samostojna banka z novim imenom Banka Celje. Ste organizacijska in kapitalska razmerja z materjo, to je Ljubljansko banko d. d. že uspešno razrešili? “Večino teh vprašanj smo že razrešili, pogodbeno smo se dogovorili, da bodo eno leto od registracije še uporabljali elemente celostne podobe LB. Na zadnjem zboru se je zapletlo le okoli treh popravkov statuta, ki smo jih vnesli v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Delničarji LB banke so bili preglasovani in so napovedali ugovor. LB d. d. ima v Splošni banki Celje 50 odstotkov prednostnih delnic in 0,8 upravljavskih delnic, točno 2230 slednjih. V pogajanju z banko materjo, ki je v lasti Agencije za sanacijo bank, se nismo mogli dogovoriti o vrednosti posamezne prednostne delnice, postavili so previsoko ceno, vsekakor pa je agencija zainteresirana za prodajo in naši delničarji imajo predkupno pravico. Drug spor je nastal, ker so delničarji LB zahtevali delitev dobička in izplačilo dividende za nazaj. Spet so bili preglasovani.” V banki ste že sprejeli plan razvoja do leta 1998, izdati nameravate za 50 milijonov DEM obveznic in za 50 milijonov DEM novih delnic. Razmišljate tudi o lastnih dolgoročnih vrednostnih papirjih, ki jih doslej še niste izdali. “V skladu s poslovno politiko opredeljeno v srednjeročnem planu je banka pristopila k izdaji lastnih dolgoročnih vrednostnih papirjev. V letošnjem letu bomo izdali lastne vrednostne papirje v višini 16 milijonov DEM. Imenovali smo posebno projektno skupino, ki je zadolžena za izvedbo. Lastne vrednostne papirje bomo izdajali pod novim imenom banke. Glede na trenutne razmere na trgu vrednostnih papirjev bo banka najprej izdala lastne obveznice v višini 10 milijonov DEM, kasneje bomo odločali o emisiji delnic. Banka bo takoj po zaključeni primarni prodaji obveznic zaprosila Ljubljansko borzo za kotacijo obveznic na borzi. S tem bomo zagotovili njihovo likvidnost in se hkrati predstavili širši javnosti.” Izstop iz sistema Ljubljanske banke po vašem prepričanju ne bo vplival na vaše bančno poslovanje. “Seveda bo vplival, vendar v pozitivnem smislu. Na trgu bomo skušali biti najboljši in ponuditi varčevalcem in komitentom še več kot doslej. Naš cilj je, da obrestno mero še znižamo vsaj za dva poena, rešiti želimo še vse preostale stare devizne vloge, s kakovostjo in prijaznostjo hočemo pritegniti ljudi. Kakšnih motenj ne pričakujemo. Splošna banka Celje je od leta 1989 poslovala kot samostojna pravna oseba, bančne pogoje smo oblikovali neodvisno od sistema LB. Vse vloge, depoziti so se vodili pri nas, v tej hiši, in tako ostaja tudi vnaprej," zagotavlja direktor Niko Kač. js S posodobitvami in novogradnjami rešili ekološko problematične objekte Za Laškim in Šempetrom zdaj Hudinja in nov servis na celjski obvoznici Za investicijo vredno dva milijona nemških mark so se pri Petrolu odločili zaradi ekoloških in komercialnih razlogov. Prenova bencinskega servisa na Hudinji pa je le eno izmed vlaganj v zadnjem času. Na bencinski črpalki v Gornjem Gradu potekajo zaključna dela, Celje bo dobilo še en Petrolov bencinski servis na lokaciji Lamovž, ob vzhodni obvoznici. Bencinski servis na Hudinji so zaprli že ob koncu lanskega leta, njegovo dejavnost je prevzela črpalka na Mariborski cesti. Ciril Pirš, vodja trgovine na drobno pri Petrol TOE Celje, pravi: “Pri obnovi objekta na Hudinji gre predvsem za ekološko sanacijo, praktično za povsem novo gradnjo, z izdelanim sistemom varovanja. Enoplaščne rezervoarje smo nadomestili z dvoplaščnimi, z elektronsko in vizualno signalizacijo odpravljamo napake v tesnjenju. Nov bencinski servis pa bo sodoben in funkcionalen objekt, kar najbolj prilagojen zahtevam potrošnikov. Naš cilj je zagotoviti vse, kar na poti potrebujeta voznik in njegovo vozilo. Seveda bomo ponudili vse bencine, tudi tiste, ki se šele uveljavljajo, kakor tudi kurilno olje. Ob tem bo na voljo bogata izbira dodatnega blaga, ki ga lahko dobite na vseh sodobnih bencinskih servisih. Ponudba blaga bo zelo široka: od avtogum, avtokoz-metike in rezervnih delov, do prehrambenih izdelkov, pijač, osebne kozmetike, otroških igrač in podobnega. V ponudbo je vključeno preprosto vse, kar bi na poti utegnil potrebovati voznik, zase ali za svoje vozilo. Delovni čas bo enak, kot je bil pred prenovo, torej neprekinjeno štiriindvajset ur, vsak dan. Sistem v Gornjem Gradu je zasnovan širše, saj bosta poleg klasične ponudbe, torej bencinskega servisa in trgovine, tam še bife in avtomobilsko delavnico.” Velika skrb, ki jo Petrol namenja ekologiji, je razumljiva, saj so se standardi in izkušnje pri varovanju okolja v zadnjih Karl Privšek letih močno posodobili. Karl Privšek, direktor Petrol TOE Celje, namenja ekološkim varo- valnim mehanizmom prvenstveno vlogo. “Investicije delimo v ekološkem smislu na dva segmenta -novogradnje in posodobitev obstoječih objektov. Pri novogradnjah poleg dvoplaščnih rezervoarjev, zaščitene podtalnice, lovilcev maščob in ostalih varovalnih sistemov uporabljamo še tehnologijo, ki preprečuje izhlapevanje goriv, tako da so novi Ciril Pirš objekti ekološko povsem varni. Na drugi strani pa vlagamo v sanacijo starih objektov in na tem področju smo v zadnjem času veliko naredili. Hudinja je primer takšne sanacije, kjer smo praktično popolnoma obnovili celoten objekt. Morda pojasnjuje obsežnost teh del prav podatek, da je najzahtevnejši del sanacije pravzaprav ves pod zemljo. Petrol ima tudi podrobno razdelan plan ekoloških sanacij s prednostnimi projekti po vsej Sloveniji. Finančno gre sicer za velike obremenitve, vendar lahko rečemo, da na Celjskem nimamo več ekološko problematičnih objektov. Sicer pa bomo ekologiji tudi v prihodnje posvečali kar največ pozornosti.” Vasja Ocvirk 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji ■ ■ RADIO ALFA = ■ ■ Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure ■ slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 CELJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375 j ČL Oo O Podjetje za najemni management %6v @ Iskra BATERIJE ra MERCATOR ELAN Iskra elektrozvezb f#0 liHMHM Lm tam K9MHZ™ faafičtti studio TEL. 8 FAX: 063/34-222 GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE z DISKET I DE SIGN *FILMI‘TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, 1 vizitke, računi, dopisi...), PROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, 1 IlOKUJIKETE, IZDELUJEMO TUDI ČRTNEKODEIJ i VSI, KI SE UKVARJATE Z IbRVNAUliŠKIM OBLIKOVANJEM, , NUDIMO IZPIS VAŠEGA DEU NA PAPIR, PAUS, FILM: | I COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIČ- | I NIK PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC I ŽE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPILJKO ZASTONJ! GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 * ES-M Mvmti NOVA DOBA Naročilnica Ime: naslov: priimek: naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte... izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika • PISARNIŠKE PROSTORE, 46 m2, v Rimljanki, Savinova 3, Celje, drugo nadstropje, oddam. Tel.: 063/ 37-844 • SODNE CENITVE NEPREMIČNIN, najem ter prodaja in nakup nepremičnin. GRAMES, d. o. o, Ptuj. Tel.: 062/ 32-395, 069/ 617-899. Prodamo več sobnih stanovanj v Mariboru in na Ptuju, vikende z vinogradi v Cirkulanah, stanovanjske hiše v Zlatoličju, Dražencih, Ptuju -Zagrebška cesta, damo v najem gostinski lokal v Murski Soboti, stanovanjsko hišo v Limbušu. GRAMES, d. o. o., Ptuj • ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE odličnih staršev, brez rodovnika, prodam. Tel.: 063/ 743-441, Šentjur • APARTMANE v Štinjanu MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. blizu Pule ugodno oddajamo. Ob hiši so tri teniška igrišča, petnajst minut peš do morja. Tel.: 0038522/ 517-011 (Božovič) • VEDEŽEVANJE! S pomočjo egipčanskih tarok kart, kave. Naročila na telefon 063/ 773-524, od 7. do 9. ure in od 20. do 22. ure • NOV SLOVENSKI ZAKON za uvoz rabljenih avtomobilov s katalizatorjem in diesel avtomobilov ter kako jih uvoziti; Vse to v avtobrošuri, kakor tudi vsi rabljeni avtomobili. Naročite avtobrošuro. Tel.: 061/ 711-247 • GRADBENO PARCELO, cca 10 - 15 a, v okolici Dolenjskih Toplic ali Novega mesta, kupim. V poštev pride tudi druga gradbena faza. Tel.: 068/ 84-817 • DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v Celju kupim. Tel.: 063/ 26-948 • KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo po ceni 200 tolarjev za kos, vsaka enajsta zastonj, prodajamo. Farma Lahovci, 62259 Ivanjkovci, tel.: 062/ 714-126 • ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, v Ljubljani - Bežigrad, zamenjam za večje stanovanje na Obali - z doplačilom. Tel.: 061/ 812-429, sobota, nedelja • OBRABLJENE KOPALNE KADI emajliramo. Garancija in kakovost zagotovljeni. Tel.: 069/ 69-235 • DALJINSKI TELEFON, nov, digitalna koda, 2 tipkovnici, spomini, interfon, prodam za 170 DEM. Tel.: 063/ 32-922 • STANOVANJSKO HIŠO, v okolici Velenja, 4. gradbena faza, velikost 160 m2, na parceli približno 1000 m2, primerno za obrt. Tel.: 066/ 67-236, od 8. do 12. in od 16. do 19. ure Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike NAGRADNO VPRAŠANJE Nagradno vprašanje Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). POVPRAŠEVANJA TUJIH PODJETIJ SL003-02917 NEMŠKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA LEPLJENIH PLOŠČ IZ LESA BUKEV - PARJENA ALI NEPARJENA ZA STOPNICE KOLIČINA: 1.000 CBM/ LETNO IZVOZ NEMČIJA PODROBNEJŠE INFORMACIJE PENTA D.O.O. Naziv: PENTA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DUNAJSKA 21 Telefon: 061/325-179 Telefaks: 061/1331-012 Kontakt: FANI POTOČNIK SL003-02922 ITALIJANSKI TRGOVEC ZIMSKO ŠPORTNIMI OBLAČILI IŠČE SPOSOBNO SLOV. PODJETJE ZA PROIZVODNJO VISOKO KVALITETNIH ZIMSKIH OBLAČIL Z ITALIJANSKIM MATERIALOM. Naziv: BRUNS SPORTNVEAR Država: ITALIJA Kraj: MILANO Pošta: 20144 Naslov: VIA SOLARI NO 19 Telefon: 00 39 2/839-2-443 Telefaks: 00 39 2/839-2-443 Kontakt: MARCO BRUNS SL003-02925 PODJETJE IZ MALTE POVPRAŠUJE PO USNARSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH ZA ZAŠČITO DOMAČIH ŽIVALI. Naziv: GREENVIEVV CO LTD. Država: MALTA Kraj: VITTORIOSA Pošta: CSP 09 Naslov: GIUSEPPI DECELIS STREET Telefon: 00 356/691-106, 829-979, 896-6 Telefaks: 00 356/374-674 Kontakt: J D FARRUGIA SL003-02927 ITALIJANSKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI S PROIZVALCEM SPODNJEGA PERILA IN BOMBAŽNIH PLETENIN. PO POTREBI DOBAVIJO LASTNE SUROVINE OZIROMA TKANINE. Naziv: ALGA, S.R.L. Država: ITALIJA Kraj: OLEGGIO Pošta: 28047 Naslov: VIA VECCHIA TICINO 1/A OLEGGIO Telefon: 00 39-321/998-391 Telefaks: 00 39-321/998-392 Teleks: 321-93701 Kontakt: ANDREA BORGNOLO SL003-02932 ITALIJANSKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI S PROIZVAJALCI LESNIH, OZIROMA KOVINSKIH IZDELKOV KOT SO: VRTNE GARNITURE, POHIŠTVO IN OPREMA, ALUMINIJASTI TER MAGNEZIJEVI KOLUPI, VIJAKI TER TESNILNI MATERIAL. Naziv: GASSER PARC Država: ITALIJA Kraj: BOLZANO Pošta: 39100 Naslov: VIA RAFENSTEIN 12 Telefon: 00 39-471/977-449 Telefaks: 00 39-471/706-591 Kontakt: KARIN GASSER SL003-02935 ITALIJANSKO TRGOVSKO PODJETJE ZA ORODJE IŠČE PROIZVAJALCE ROČNEGA ORODJA KOT NAPRIMER RAZNI KLJUČI, KLEŠČE, IZVIJAČI ITD. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA SL003-02937 BELGIJSKI PROIZVAJALEC IZOLACIJSKIH PANELOV IŠČE INŠTALATERJE HLADILNIH KOMOR. PODROBNEJŠI OPIS JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: III - ISOCAB Država: BELGIJA Kraj: HARELBEKE BAVI- KHOVE Pošta: 10-8531 Naslov: TREURNIETSTRAAT 10 Telefon: 00 32 /56/ 73-43-11 Telefaks: 00 32 /56/ 73-43-22 Teleks: 85934 Kontakt: AMIR KULENOVIČ SL003-02952 GRŠKA FIRMA POVPRAŠUJE PO: . -SLADKORJU -MLEKU V PRAHU -MASLU -ZMRZNJENIH PIŠČANCIH Naziv: INTERBALKAN LTD Država: GRČIJA Kraj: KORVDALLOS Pošta: 181 21 Naslov: KOLOKOTRONI STREET 134 Telefon: 0030-1-539-1321 Telefaks: 0030-1-4971-430 Kontakt: MR. KONSTADIN IDREOS SL003-02954 GRŠKA FIRMA, KI IZDELUJE KABLE DO 150 KV, TELEFONSKE KABLE, OPTIČNE KABLE, PODVODNE KABLE, KABLE ZA POSEBNE APLIKACIJE, BAKRENE PALICE ZA IZDELAVO KABLOV IŠČE AGENTA ZA SLOVENIJO. Naziv: FULGOR GREEK ELECTRIC CABLES Država: GRČIJA Kraj: HALANDRI ATHENS Pošta: 152 32 Naslov: 40 PAPANIKOLI STREET Telefon: 00 30 741-48-812 Telefaks: 00 30 0741-48-932 Kontakt: MR. C. SIPERAS SL003-02956 BRITANSKO PODJETJE IŠČE SLOVENSKO PODJETJE, KI BI GA ZASTOPALO V SLOVENIJI. Naziv: QING CABLES Država: VELIKA BRITANIJA Kraj: GLOUCESTERSHIRE Pošta: GL51 9PL Naslov: 17 MALMESBURGV ROAD, KINGSDICH INDUS-TRIAL ESTATE, CHELTENHAM Telefon: 0044-242-224-141 Telefaks: 0044-242-224-134 Kontakt: MR. BRIAN TAY-LOR SL003-03027 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC ORODIJ ZA STROJNO OBDELAVO LESA IŠČE ZASTOPNIKA ZA PRODAJO SVOJIH PROIZVODOV V SLOVENIJI. ZNANJE ITALIJANŠČINE NI POGOJ. Naziv: TOTUS, D.O.O. LJUBLJANA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 25 Telefon: 061/225-796 Telefaks: 061/225-796 Kontakt: KRISTINA HOČEVAR. SL003-03040 SLOVAŠKO PODJETJE ŽELI S SLOVENSKIMI PODJETJI SODELOVATI NA PODROČJU UVOZA RAZNOVRSTNEGA BLAGA. Naziv: MARKETING & TRADING S.R.O. Država: SLOVAŠKA Kraj: BRATISLAVA Pošta: 852 50 Naslov: KUTLIKOVA 17 Telefon: 0042-7/825-206 Telefaks: 0042-7/825-416 Kontakt: E. JANIKOVA SL003-03046 ČEŠKO TRGOVSKO PODJETJE ŽELI VZPOSTAVITI KONTAKTE S SLOVENSKIMI PODJETJI PROIZVAJALCI OPREME ZA VISKONAPETOSTNO GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OMREŽJE /1000 V DO 72,5 KV/ STIKALA, INSTRUMENTI, TRANSFORMATORJI IN: - ELEKRIČNIH KOMPONENT ZA IZMENIČNI IN ENOSMERNI TOK - KABLI, ŽICE, PREKIN-JEVALCIM MERILNE KONTROLNE NAPRAVE. - ELEKTRIČNIH STROJEV ZA GOSPODINJSTVO 220 V, SO H2. - KOMPONENTE ZA OPTIČNE MREŽE /KABLE .../, - SAMOREZNIH VIJAKOV, AL. PLOŠČE IN PLOČEVINE, AL. FOLIJE DEBELINE 0,03 MM, ŠIRINE 0,05 MM. TEŽA ENE ROLE MED 20 - 40 KG. Naziv: DARTE, S.R.O. Država: ČEŠKA Kraj: PRAGUE 8 Pošta: CZ-181 00 Naslov: ŠTETINSKA 342 Telefon: /02/ 855-37-68 Telefaks: /02/ 855-37-68 Kontakt: JAN SEKERKA SL003-03075 ZADRUGA MARKET IZ PLIBERKA Z VELIKO LASTNO TRGOVINO IŠČE POSLOVNE STIKE S PROIZVAJALCI BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO IZ SLOVENIJE Z NAMENOM PRODAJE TEGA BLAGA V AVSTRIJI. Naziv: ZADRUGA MARKET Država: AVSTRIJA Kraj: PLIBERK Pošta: 9150 Naslov: VELIKOVŠKA CESTA 1 Telefon: 04235-2039 Telefaks: 04235-203-929 Kontakt: PIKO ANTON SL003-03083 NEMŠKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA DROBNEGA POHIŠTVA IZ SMREKE IN JELKE ZA VERIGO SAMOPOSTREŽNIH TRGOVIN “DO IT VOURSELF” V NEMČIJI. OSTALE INFORMACIJE DOBITE NA NASLOVU PE- NTA, D.O.O. Naziv: PENTA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DUNAJSKA 21 Telefon: 061/325-179 Telefaks: 061/1331-012 Kontakt: FANI POTOČNIK SL003-03084 IŠČEMO PROIZVAJALCA LEPLENIH PLOŠČ DEBELINE 18 MM SMREKA/JELKA ŠIRINE 300 + 400 MM, DOLŽINA 500 DO 1.200 MM. OSTALE INFORMACIJE PENTA D.O.O. Naziv: PENTA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DUNAJSKA 21 Telefon: 061/325-179 Telefaks: 061/1331-012 Kontakt: FANI POTOČNIK SL003-03089 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC IŠČE ZASTOPNIKA ALI DISTRIBUTERJA ZA SLOVENIJO ZA PROIZVODE OSEBNE HIGIENE /ŠAMPONI, PENEČE KOPELI, REGENERA-TORJI ITD. Naziv: ITAUANSKI INSTITUT ZA ZUNANJO TRGOVINO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 061/1254-316 Telefaks: 061/1254-316 Kontakt: VESNA SMOLE SL003-03091 NEMŠKA FIRMA ŽELI UVAŽATI LESNE PLOŠČE, TV SPREJEMNIKE. Naziv: SIGMA GmbH Država: NEMČIJA Kraj: MELLE 1 Pošta: D-4520 Naslov: AM REITERWEG 17 Telefon: 05422/45-195 Telefaks: 05422/45-298 Kontakt: PETER BEVERIDGE SL003-03093 MADŽARSKO PODJETJE IŠČE AGENTA ZA PRODAJO DELOV ZA DVIGALA. Naziv: MAGVAR FELVONOGVAR RT. Država: MADŽARSKA Kraj: BUDAPEST Pošta: II-1325 Naslov: LEHEL UT 12, P.O.B. 180 Telefon: 270-3412 Telefaks: 120-9256 Kontakt: BELA HALASZ SL003-03098 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC IŠČE DISTRIBUTERJA ALI ZASTOPNIKA ZA APARATE ZA PNEUMATSKO ZABIJANJE ŽEBLJEV. PROSIMO KO-NTAKTIRAJTE URAD I.C.E., V LJUBLJANI. Naziv: ITAUANSKI INSTITUT ZA ZUNANJO TRGOVINO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 061/1254-316 Telefaks: 061/1254-316 Kontakt: VESNA SMOLE SL003-03099 LUKEMBURŠKA FIRMA IŠČE PROIZVAJALCE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ ZA HALE LETALSKE DRUŽBE LUXAIR. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA SL003-03100 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI USLUGE ZASTOPANJA V ITALIJI ZA PORCELAN, KERAMIKO IN KRISTAL. Naziv: DORBOLO Država: ITALIJA Kraj: S. PIETRO AL NATISONE /UD/ Pošta: 33049 Naslov: VIA VERNASSO 111 Telefon: 0039/432-727-727 Telefaks: 0039/432-727-727 Kontakt: DORBOLO POLDINA SL003-03103 ITALIJANSKI PARTNER IŠČE SREDNJE VELIKA PODJETJA S PODROČJA POHIŠTVENE TEKSTILNE, KOVINSKO - PREDELOVALNE, PLASTIČNE IN PREHRAMBENE INDUSTRIJE, KI SO PRIPRAVLJENA MODERNIZIRATI SVOJO OPREMO IN KOOPERACIJSKO SODELOVATI. Naziv: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KOTNIKOVA 5 Telefon: 061/1713-311 Telefaks: 061/1324-210 Kontakt: IRENA REZEC SL003-03109 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC STROJEV ZA PROIZVODNJO MILA IN DETERGENTOV IŠČE UVOZNIKA ALI ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO. PROSIMO KONTAKTIRANJTE URAD I.C.E. V LJUBLJANI. Naziv: I.C.E. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000N Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 061/1254-316 Telefaks: 061/1254-316 Kontakt: VESNA SMOLE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA 48 Panorama Na Madžarskem zmagali socialisti V nedeljskem drugem krogu drugih parlamentarnih volitev, ki so jih pripravili na Madžarskem pet let po padcu komunizma, so prvi neuradni rezultati pokazali, da si je večino sedežev v parlamentu priborila socialistična stranka, torej prenovljena komunistična stranka, ki jo vodi 61-letni reformator Gjula Horn. V parlamentu s 386 sedeži naj bi dobili socialisti 208 sedežev. Takoj za njimi naj bi bili Svobodni demokrati, v resnici pa so zbrali komaj sedemdeset glasov. Vrnitev Solženicina sprožila nasilje Vrnitev Aleksandra Solženicina, dobitnika Nobelove nagrade,- v Rusijo, je do danes sprožila že val nasilja, v napadih je bil ubit eden od varnostnikov nagra-jenčeve straže, zatorej bo policija še podvojila varnostne ukrepe in vzpostavila ostrejši režim. Nobelov nagrajenec, ki bo v tem tednu nadaljeval svojo pot s posebnim vlakom, doslej k sreči še ni bil ranjen. Satanske sekte se znašajo nad dečki Neka avstralska zdravniška revija iz Sydneya je objavila zastrašujoče tajne podatke o početju avstralskih satanski sekt, ki se v svojih obredih brezobzirno znašajo nad otroki. Brez vednosti duhovščine v cerkvah pretepajo otroke, predvsem dečke, krvniki pa so predvsem ljudje, ki jih otroci poznajo in jim zaupajo. “ MILENA ZUPANČIČ gledališka in filmska igralka: “Igralci smo navajeni interpretirati in po svoje oblikovati pomenske odtenke misli, ki so jih zapisali drugi. Mnogo težje izražamo misli s svojimi besedami. Vse, kar sem izgovorila, pa je moja interpretacija ene same preproste misli “ljubim svojo domovino”, besed, ki bi jih rada še naprej izgovarjala s toplino, kajti zame je domovina nekaj zelo osebnega: domovina je moja Bohinjska Bela, prva pesem in prva molitev, ki sem se je naučila, morje v Strunjanu, kjer sem prvič zaplavala, ruj na Krasu in megla na barju. Pravzaprav si želim samo eno: da bi se dobro počutila tam, kjer živim, ne v objemu države, temveč v objemu ljudi, ki me obkrožajo.” Papež spet blagoslavlja vernike Papež Janez Pavel 11 je štiri tedne po operaciji kolka v nedeljo spet pridigal vernikom na Trgu 5v. Petra v Vatikanu. 74-letni papež pričakuje v četrtek visok obisk, sprejel bo ameriškega predsednika Clintona, v pogovorih s katerim se bodo po napovedih italijanskega tiska lomila kopja ob kontroli rojstev. Papeža so že dodobra razburili predlogi, naj katoliška cerkev vpelje žensko obliko duhovništva. Pravi, da je Jezus želel za svoje apostole samo moške. Cerkev žensk duhovnikov se je nekje na Angleškem že pojavila letos marca. Peta obletnica pokola Z demonstracijami so protestniki v Hongkongu v nedeljo zaznamovali peto obletnico pokola na Trgu nebeškega mira v Pekingu in se zavzeli za spoštovanje človekovih pravic tudi na Kitajskem. Prek tri tisoč protestnikov je zahtevalo, naj se Peking opraviči in izpusti vse politične zapornike. Honecker umrl za rakom V 82. letu starosti je v San-tiagu za rakom jeter umrl nekdanji predsednik Nemške demokratične republike Erich Honecker. Obtožen zlorabe predsedniškega položaja je januarja preteklega leta z ženo emigriral v Čile, sojenje proti njemu pa so zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja prekinili. Poslednjo željo človeka, ki je postavil Berlinski zid in postal s tem silno osovražen, da bi ga upepelili in njegove ostanke vrnili domov, so uslišali. V ponedeljek popoldne so ga v Santiagu sežgali, njegov pepel pa bo prepeljan v Nemčijo.