0 rnbežnem iztirjevanjn davkor. (Spisai K. Lj. c. k. davkarijski uradnik.) -Karn bomo prišli, ako se nam dače ne bodo polajšale, kaj bo z nami, če bodo c. kr. davkarije še dalje uaše dače tako Htrogo, tako naglo in 8 tolikimi stroški iztirjevale, kakor je iztirjnjejo dan daues ? Kaj postane iz nas nbogih posestnikov, kaj iz kmečkega stanu v obče, ako se nam presilna breraena davkov skoro ne bodo znižala?" Tako je vzdihoval pri zadnjib volitvah v Mariboru znani mi volilec, kmet iz št. lenartskega okraja, lastnik velikega prav rodovitnega posestva, predstojnik bogate srenje v Pesničkej dulini. Ker mi je znano, da je ta posostnik pojirejšnja leta svoje da6e navadno za celo leto naprej plačeval, mu saljivo omeniiu, da je fiaaučni minister uže davno s svojimi znamenitinri besedami nes wird scbon besser weidenu boljih 6asov obetal. Pri vas, moj dragi, so i>a najbržej itak tako dobri časi, da poboljšanja i in zato vam cel6 ministrova ova tolažigati ne more. ,,Denarja nii je zuiroai o, pore6e mi, in sedanje strogo iztirjevanje gospodarstvo mnogokrat hudo prekriža. nikdar nijso na dačo opominjali, akoiavno krat ž njo po pol leta zaostajal, gedaj pa me od mesca do mesca tirjajo iu če si kaki goldinarček pripravim, kateri bi rad obrnol za domače silne potrebe, koj mi pošljejo zopet in zopet beriča s svaiilnim listkom, uže zopet je tej ali drugej svoti dače obrok dotekel. Ia sodi ga Bog, 6e nijsem zadnjokiat radi polletnega zaostanka v znesku 1 fl. 87'/« kr. moral 1 fl. 5 kr. stioikov plačati. Ker imam v Ptujsko davkarijo četiri uie, moram tedaj tudi t mestu obedovati in stroški znašajo mnogo več, kakor zaostala dača sama. Jeli taka sila opravičena? Žali Bog, da mi kmečki reveži postav ne poznamo. Drugače bi si takih groznib stroškov vendar ne dali ponzročiti". To »o lastne besede predstojnikove. Pristavil je tudi, da bi mi bil prav bvaležen, ako bi rnu botel najvažniša določila našteti, po katerih c. kr. uradi davke iztirjevati smejo. Ker ga poznam poštenjaka skoz in skoz, obljubi! mn sem, da o tej stvari v Sl. Gospodarju najpotrebnejših vrstic objavim. In to hočem dnes storiti ter uiislim, da bodem mnogim nstregel, čeravno nijso na Pesuici doma, to pa davkeplačilcem pa tudi uradnikom. Davkeplačilci bodo tu poizvedeli, kedaj je skrajni čas da6o poraruati, ako 86 hočejo ogniti rubežuim strodkom ter bolje spoznali vse hude nasledke premudnega vpla6evanja. Uradnikom pa tako podu6eni davkeplačilci pribranijo mnogo sitoob in pinarij! Žali Bog, da se za tak poduk prostemu ljudstvu premalo skrbi! Mnti se, kdor misli, da so pravila, po kojih se dan danes pri nas iztirjujejo davki, cel6 tajna. Obiavila 80 se deloma v štev. 71. Stajerakega dež. zakonika I. 1853. deloma velja postava od dno 9. marca 1870, št. 23. drž. zakonika. Tudi v dačnib knjižicab iu na posarunih plačiinib Dalogih berejo se obroki za vplačevanje dotičnih davkoy. Dačni iztirjevalci (Steuerexectitoren) imaio po § 4. svojega poduka itak dolžuost, da vsakega mudnega davkepla6ilca opomenijo na bude nasledke prekesnega vpla6evanja davkov. §. 4 otuenjene postave dne 9. marca 1870. glasi se od besede do besede takole: Ako se da6a v 4 tednih po obroku za vplačevanje določenem neodrajta, mora se da6a 8 zaniudnirui obrestivred koj po predpisanej rubežni poti iztirjati, ako nij se prodnja, iiaj se da6a odpusti ali na njo počaka, vložila in po političnej oblasti kot postavnaspoznala. Kdor tedaj svoje zemljiščne in hiine da6e koecem vsakega meseca, pridobDinskega davka 1. januarja in 1. julija vnakega leta, in dob 'dnine zadnjega dne dotičnega četrtletja nij vplačal, mora se mesec dnij kesneje uže rubiti za dolžuo zaostalo svoto. To dovoljuje, to zapoveduje postava sama, nikakor pa nij odvisno od samovolje davkarijskib uradaikor. Posilno iztirjevanje davkov začne se 8 tem, da se mudni plačilec po zaukazu politične oblasti, torej c. kr. okrajnega glavarstva ali pa magistrata, v posebnem listku opotnni, naj svoj zaostanek v 14 dnevib po spiejemu tega listka poravna. drugače bode se mu kakov premakljivi ali nepremakljivi imetek zarubil in prodal. Ti svarilni listki se pošiljajo po davkarijskik uradib dotičnikom z dačnimi iztirjevalci, mnogokrat z vojakom, tu pa tam 8 posebnimi kazenskimi beriči. Sedaj pa, ko si tak svarilni listek prejel, poišči le hitru denar in beži v davkarijo dače plačevat! Ne mudi se niti en dan ve6, ker od zjutraj naprej skozi prvih scdem dni moraš po 5 kr. in potem sedetn dni po 10 kr. rubežne pristojbine pla6ati. Tu ne velja niti proš nja niti kakov izgovor, dan za duevom rastejo ti stroški. In 6e v 14. dneb dačne svote s stroški vred ne poravnaš, pridejo ti kouja, vola, krave, voza, omare, njive, travnika, celega posestva cenit. Stvari, kojo so ti zarubili, ne smes odmakniti, prenarediti, prodati, drugače še te zaprejo. Cenilni zapisnik predloži se po dotičnem konaisarju c. kr. okr. glavarstvu in ta zaukaže potem prodajo rubljenega premoženja. Takib zaukazev (prodajalnib naznanil) je na črnej deski e. kr. davkarij žali Bog vsaki 6as lej premnogo. Obrok za prodajo nesme se pod 14 in ne črez 30 dni nastaviti. nSaj nii grunta, goric, njive, biše, saj rui suknje, srajce itd. radi totib par goldinarjev ne bodo prišli rubit?" tako se mnogokrat sliši med kmeti. Ne mudi se, skrbi, da plačaš, mu odgovorimo, kajti le nevednež ti kaj takega trditi more. Brezpogojno in brez ovinkov se ti bode tvoje nepremakljivo blago zarubilo in prodalo, ako premakljivega nimaš. Postavno 86 »aradi dače zarubiti ne smejo: 1) postelje, obleka in perilo, kolikor je dolžniku in jegovim domačim po njibovem stanu neobhodno potrebno, potem postelje za družiuo in gospodarsko orodje, kolikor se ga pri hiši in v kuhinji pogrešati ns more; 2) pri obrtnikih tudi orodje, koje k svojemu poslovanju rabijo; pi i osebah, ki 8e s poljedelstvom pe6ajo, tako zvani .fundus instructus", re6i za obdelovanje polja neobhodno potrebne.