DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
mik** ulicah tt. 9.	h. hmerah p« opr avnJtvu .DOMOLJUBA' Vodnikov, uUc< it i-N^J^n^JlT^
pMujtjo po dogovoru.

V Ljubljani, 5. raarclja 1896.
Letalb IX.
Kaj jc novega po svetu?
Evo me! Zopet leui poromal malo po avetu in pogledal, kaj se je v zadnjih 14. dnrh novega zgodilo. Ni »e mnogo nabralo v torbici, pa zdaj zložim dragim fitateljem svojo kramo po papirju, da ludi oni ved6, kaj se godi po tirnem svetu.
Jako veselo novico imam to pol poročati iz 7>u-trnja. Tam ao bile namreč 27. m. m občinske volitve in slavno so zmagali kristijanje v 3. in 3. razredu po celem mestu in so tako spravili 7h odbornikov v mestni zbor. So sc pa dunajski kristijani pobrigali za volitve in v tem naj nam bodo lep vzgled. V tretjem razredu voli MJ.000 volilcev in od teb se je vdeležilo 42.(JOO volilcev volitev. In od teh je bilo 113.000 protiliberalcev, liberalci in Židi so dobili samo 1MKX) glasov. Ljudstvo bilo je oa večer, ko se je zvedela volitev zelo veselo in niso znali kaj bi storili od samega navdušenja. Silno so se bali kristijanje, da bi se jim ne godilo slabše kot v jeseni, a glej, Se 3000 glasov več so dobili. Zidje so namreč denar kar sipali med ljudi, da bi zanje glasovali, a vendar jim ti denarci ne bodo nesli nič obresti in lo se Židom straSno hudo zdi, da so naredili tako slab »kSeft«. Posebno pu jib grize Se to, da poje mrtvaški zvon liberalcem, ki so žide tako lepo, po domače rečeno »crkljali«. Ker nova stranka, ki bo sedaj gospodovala v mestnem zboru, bo jim dovolila le toliko, kolikor jim gre po pravici. In zato ne bodo krivonosi možje več vladali Dunaja. Ta stok in jok se vidi in sliši prav razločno iz raznih liberalnih in židovskih časopisov, ki cvitijo na vse načine in renče kakor priklenjen pes, ki pa ne napravi Škode. - V prvih dnčh marca ao Se sicer volitve v zbor v prvem razredu, a tudi tam se liberalcem ne bo boljie godilo. 0 tem pa prihodnjič.
Kaj si pač zdaj grof Badeni misli, ko vidi, da vkljub vsemu pritisku njegove »železne roke« vendar liberalizem in židovska nadvlada, ki mu je tako draga, propada? O, on se zdaj dela gluhega in slepega in le
sili poslancem v državnem *boru novo volilno predlogo, katera prav za prav niti vredna ni, da o nji go vorimo. Prav nobenu stranka ni s preosnovo zadovoljna. Liberalna stranka zato ne, ker misli, da dobi ljudstvo preveč svobode, socijaldemokratična pa pravi, da premalo in govori po raznih shodih kar more. Tudi druge stranke tlikajo kakor na stari oguljeni suknji, da bo spel za jedno zimo. NaSi slovenski poslanci pa se trudijo, da dobe za Kranjsko dva poslanca, kar je popolnoma prav, ker Badeni je z nami tako naredil, kakor pisan oče, tistim, katere ima rad, več da, drugim pa le kaj uSčipne, kjer more. Volilna predloga, kakor jo je podal Badeni, je na vse strani krivična, a boljo nekaj kot nič. — Še nekaj z Dunaja. Prišla je zopet v razgovor celjska gimnazija in tistih 6000 gld. katere je država dovolila. Liberalni Nemci, seveda, so hoteli, da se gimnazija v Celju zapre, a opravili s svojim krikom niso nič, ker večina zbornice je bila zato, da obstane v Celju gimnazija. Poslanec g. kanonik Klun se je pa po-legoval za to, da bi se na graSkem vseučilišču nastavil profesor za slovenski jezik. Italijani, katerih je v Avstriji samo pol milijona, hočejo imeti v Trstu svojo vseučilišče a nam Slovencem, ki nas je poldrug milijon, pa ne dado niti te male pravice. To so najnovejše novice iz Dunaja in iz hifle, kjer se kujejo postave.
Pretekli mesec seSlo se je v Berolinu na Nemškem 5000 zastopnikov kmelskega stanu da so se posvetovali o težnjah svojega stanu. Od zadnjega lela je kmetska organizacija na Nemškem vrlo napredovala; imajo namreč kmetovalci mnogo zvez med seboj, ki jih varujejo pred oderuhi vsake vrsto in stanu. V teh zvezah je 187.000 članov in lani jih je 26000 na novo pristopilo. Da vsa ta družba res vrlo deluje, kaže jezno pisanje židovsko liberalnih listov, ki prav dobro vedo, da jim zavedno ljudstvo vedno bolj trdo stopa na glavo. — Kdaj se bomo pa pri nas združili v kmetske zadruge? Takrat, ko bo prepozno? Upam, da se ta potrebni korak kmalu stori. Bog daj 1
Zdaj pa «e nekoliko od Italijanov. Da ae jim alabo godi. io ie vemo. »Iu kaj bi ne jim pa ludi ne! Ce celo duhovnike tiSča v vojaško auknjo in jib poli-ljajo v Afriko, pač Bog ž« Uko neumnemu početju Lahov ne more dati blagoslova. Vse, kar Lahi store, da obdrte tisto malo krpo detel« v Afriki, je kakor bi vodo v Savo nosili. Vedao tesneje oklepajo sovr.itoc fl«U laike vojake in la Čakajo pomladi. Tedaj namreč je srak aa take, ki niso vajeni afrikanskega solnca, silno nezdrav in kaj rada pritisne mrzlict, ki pokosi na tisoče ljudij. Na to tudi Menelik, nasprotnik Lahov računa. Ko bode jela razsajati mrzlica, tedaj ne bode pustil Lahov od tod in ko bodo prav prerešetani, jih bode napadel Jaz mialim, da bi nikdo izmed nas no bil rad v latki koti. Kriapi to ve, in strašno piha ter se jezi nad glavnim poveljnikom laike vojske, pa nič ne pomaga Dosedaj je atala U vojaka te nad 50 milijonov goldinarjev in zdaj boče laiki drtavni zbor imeti le 150 milijonov. Kje jib bo vzel' Če bi bil še kak papež v Humi, ki bi imel le količkaj dežele, precej bi jo mu Lihi vzeli. Taki ao že. A sedaj ne morejo nič vzeti av. Očetu, ker sam nič nima zemlje.
Najnovejša posledica Ferdinandovega odpada od cerkve je ta, da so se na Balkanu stvari nekako čudno spremenile. Crnagora, Srbija in Bolgarsko, to je zdaj vse pod ruskim pokroviteljstvom. In obe prvi državici mejita na Avstrijo, na katero ao ljudje na Balkanu nekako jezni. Krivi pa ao temu le Matari, ki povsod svoje kozolce prebračajo, krivdo pa na AvsUijo zvrnejo. V Turčiji pa še vedno po malem vre in vihar le ni polagal. Rusi pa tudi s Turkom pomežikujejo, kakor da bi se hoteli ž njim zavezati. Videti je, da je »špana« zelo zamotana in n:č se ne ve, kdo bu tako »fiAole« premaknil, da bo drugega ugnal.
1 udi H/Hinri so precej v zadregi 1'untarji na otoku Kubi se jim nočejo podati z lepa. Prejšnegu generala so Spanci domu poklicali ker ni nič opravil, a tudi novi ne dela kdo ve kaj Čudežev. Kubancem namre<" • kontrebant« neka drugH ameriška država pomaga, zalo pa jim Španci ne morejo na konec priti. Pravijo celo, da be utegne Um vneti vojska. Hvala Bogu, da je Amerika za »veliko lužo*, kjer naj počno kar hočejo; pa le glejmo, da bomo doma dobro shajali. Č« se bo pa do prihodnjič zoper ksj novoga zgodilo bom te povcdsl. Za tdaj se poslavljam od dragih bralcev, ker torbica je prazna.
Kaj je norega po Slovenskem ?
Kranjako. V ielimeljski fari so 17. februvarija pogorela poslopja dveh gospodarjev, škode je 6000 gld. Zažgali ao zopet otroci. — Na pustni torek je pogorelo troje posestnikov v Suhem potoku fare Kolovrat. Ogenj je nasUl po neprevidnosti. — Dnč 22 febr. je umrl č. gospod Jan. Čibašek, župnik v St. Vidu nad Cirknico. N. v. m. p. — Nova podla se je 1 marca odprla nit Tre-belnern, okraj Kriki. Pol bode hodil vsak dan na polto
v Mokronog. - Na Gori pri Sodralici jo 23. febr. umrli Magdalena (iornik, o kateri jo bilo svojedohoo uradi njepib »zamaknenj« mnogo govorjeaja. — V Plaaimje umri obče M" tovarn Jožef DuUiec, možak stat« korenin«. vnet katoličan, d« malo Urili. Bil je 6C 1« cestar pri državni cesti. Dva iam«d nj«|ovlh sinov sta duhovnika, profesor bogoalovja dr. .'oai|> Dolenec v Ljubim in mlajši Vmcencij Dolenec, aemenilki duhoven v (i0. rici. N. v. m. p. — V Srednji vasi rudniške fare je neznan Ul ukradel dva kon^J. biabejaga so že dobili v iianaki fari. — Ponesrečil se je 30 letai Anton Kralj, ko je iz Mengša peljal kamenje v R idomlje. Padel je pod voz, kateri mu je šel z vso težo čez prša, tako, da je faz nekaj trenutkov umrl — Preav. cesar je podaril cerkvi av. Trojice v Trnju 100 gld. — Na Jetici ao bili uvoženi: tupanom Janez Pečnik; avctovslceir.: Franc Lenče, Joa. Skerlcp, Ant. Vilkn. M D.mnik — Na ljubljanske« Gradu se proda 50 postelj in 50 tekavskib »tatev. — Trgovska zbornica je izvolila prediednikom g Iv. Pat-dana, podpredsednikom g A Kletna — Novo ganloo društvo se snuje v Dolskem politični okraj Kamnik
Štajersko. Za vojaške duhovnike v rezervi ao imenovani čč. g. Saloven, kapelan v Zrečali, in ^lsmbvrgrr. kapelan v Itibnici, potem iz ikofovine Graike kapelana Veberič in Vedek. — V Trnem pri Kalobji umrl jego-sjiod Franc Kukovič, let star. dedek g. kapelana Konjiškega, oziroma oče doslužnegs g davkar.a celjskega V Žalcu pa je oči zatisnil bivši »vzglednt učitelj« gospod Frane Kovač; v zgodovini tsmo*nje cerkve bo njegovo ime alovelo, ker jc »iz lastnega žepa« za zvonik oskrbel za nove zvonove Obema svetila večna luč« — Vrli »fio-moljub. jc ie onokrat povedal, da Vitanjčanl h .čejo imeti »c kr. okrajno sodišče«. V dotičnej prošnji razodevalo željo, n:vi bi v Vitanje pndeljene bile v«e obfine, ki so od I. 1850. pripadale gr»j«k<>j gn«po«ki Vitsn.skej, to so namreč okolice: Trg Vitanje, Kozjak s Panžem Sveti J uši. Spodnji Dolič, Brezni, Ljnbntra, Stranice. Skomre, Hudinja, Paka. potim Češkova. SVeika, Dol. I/pa, Klanec in Zuvrh in Brdre pn Dobrni. Vcrpete. Te okolice štejejo okoli 6 001» du* V sodnipikem okraji Konjice prebiva okoli 22 650, v sodnjiskem okraji Olje pa okoli 87.450 ljudij ViUnjčani upajo, da bi k novemu sodiiču pripadle tudi okol.ee: Dobrna, Novraeerkev, Vran-kolje. Tako bi novo področje štelo okoli 10000 prebivalcev, a za to bi se že izplačalo lastno sodišče. Direktnih davkov bi prišlo 12 390 gld. 92 kr.; od Konjic bi odpadlo K 131 gld. 50 kr., od Celja pa 4259 gld. 42 kr. — Od 8v. Jurija ob južnej železnici se je poročalo, da je družina Kukovičeva povzročila, naj bi se ns dan neke poroke na cerkev apuatil »rdeči petelin«. Dozdanja preiskava je pokazala nedolžnost imenovane hiše. Dobro! — V Ljutomeru so domoljubi osnovali »gospodarstven poduk« ob nedeljah; gosp. Ccrjak je razlagal o trtoreji. Sploh pa ae mora priznati, da je ljudstvo okoli Ljutomera preccj »živo«. V področji imenovane župnije imajo troje »bralnih društev«, namreč: po jedno v Ljutomeru (čitalnica), potem v Cezanjevcib In za okolice Krapje - MoU • Cvcn Toliko bralnih dru»te*
menda nima nobena druga župana na Štajerskem. — Na »razstave, se je minolo leto prignalo 970 konjev, od teh ja bilo obdarovanib 397, konjereje! so dobili 14.384 kron, 92 dukatov, 92 srebrnih državnih kolajen. Najleple blago prignali so v Gradcu, v Mariboru, v Ljutomeru, v Žalcu. — Alojzij Hakula iz Ivanjec pri Radgoni delal je kot mizarski pomočnik v Sobotilču na Prekmurskem, onde je po zvijači na imč svojega gospodarja dobil 250 gld. Zato so mu pa pri sodbi na-lotili pokoro: dve leti hude ječe, vsski mesec enkrat trdo ležišče, po<em pa ie pride pod policijsko nadzorstvo. — V Boborini pri /.rečah si je neki ženin s Poljan pri Konjicah naiel nevesto. Neki človek is župnije Stranice je pa a svojim jezikom ženitev razdrt. Pred sodnika po* kliesn pa ni mogel dokazati resnice svojim besedam in jo valed lega zavoljo razžalenja časti priflel »v luknjo« za 14 dnij. — Pri Badgoni se Mura rada razlije. Ne-varaosl pa se ja v nov ejtem času povečala, ker je nasip u železnico lladgona- Igututuer oviral odtekanja vode. Sedaj je trgoviosko miiuaierstvo dovolilo, ds se za železnico namesto nasipa napravi 4<> metrov dolg mest, ki bo vodi dajal prosto pol. — V Lendavi na Ogrskem bl.iu meje *tajar<>ke prikazala se je svinjska kuga. Da «e bolezen ne raz-in, za to je gosposka vkrcnila vse, kolikor pač premeru. — Na Vrankoljeno je neka Solarna priiia prebii/o (eči, da sc je vnela obleka in revica opekla. — Deželni zbor je dovolil 54<A) gld. podpore za popravljanja savake struge pri Brežicah, m« sto Itre-!■» je obljubilo 3000 gld , okraj tiOO gld., kmetijsko mimsturstvo tkJUO gld. — lesta iz Luč do Solčave je veljala 32.246 gld. Deželna bJagajnica dala ja 25.000 gld., okraj (iornjigrad 5000 gld.. občina Loče 000 gld . občina Solčava I0O0 gld.
Karsiko. V Beljaku je lani umrl vrli g profesor J Lendovlek, a Se sedsj ni nsstavljen mesto njega učitelj slovenščine Šolski svet skoraj gotovo bočs, da bi Slovenci, ki se ftolnto na beijaftki gimnaziji, svoj jezik
pozabili. _ V Stebnju pri Beljaku predstavljalo se bode
meaera marca trpljenje in smrt Jezusa Kristuss. Čisti dobiček se bo porabil za gasilno orodje. — Djesko faro je zadela huda zguba, umrl je lamoSnji župnik g. Andrej lirožan. Pokopali so ga kaj slovesno 7. m. m. Hajnki gospod je 23 let župnikoval v DjeSah in je bil doma v Kamniti na Kranjskem. N. v. m. p.! — Katoliško de lavsko druitvo v Prevaljah prav vrlo napreduje. — V Vrbskem jezeru jo utonil dne 13. m. m. 10 letni deček Walner. Drsal se je po ledu, pa led se je udri in deček je izginil pod vodo. — Posojilnico po Raifeisenovem načinu so ustanovili v Trbižu. — Poltni ekspeditor v Borovljah je poizneveril 250 gld.
Primorako. Katoliško vero je vsprejel na bolniški Postelji g. Henrik HOhn, vodja predilnice v Ajdovščini v pokoju, (lorilkemu protestantovskemu duhovnu je bilo lal za ovCico in se je trudil rojaka odvrniti od katoliške vere, toda zaatonj je bil njega trud! - Na neki bližiyioi na Predil, ki «e ji pravi na Koritih, padel je neki mladenič v prepad. — V Standrsžu so se pri plesu "tepli in dva topničarja sta svoje nože poskušala na
kmečkih fantih s tako dobrim uspehom, da so dva fanla koj odpravili v CJorioo v bolnišnico. — V Kozaru je 18. minulega meseca vojak nidopustu svojega brata usmrtil — Na Kumu v Brdih je 17. minulega mes. zgorel hlev in jeden prelič. Mislijo, da je nekdo podžgal. — 15. febr. ustavili so 300 galilkih Poljakov, ki so se mislili izseliti v Ameriko. Potna pisma niso bila v redu in ludi denarja niso dosti imeli. Precej časa so na goriikem kolodvoru stradali in prezebali in le redki io bili, ki so se usmilili teh revežev, ki imajo preveč, da bi umrli, a premalo, da bi živeli. Krivi pa so vsega tega le nenasitni židi. — V Trstu prav pridno nabirajo za laike vojake v Afriki. Če bi pa bilo treba dati za kako avstrijako stvar, bi trialki prekucuhi ne imeli denarja. — V Tralu je podčastnik Andrej Skrl umoril svojo ljubimko iz ljubosumnosti. Nsto je tudi sebe ustrelil v prsa in si s britvijo prerezal vrat, pa je v nekem svinjaku (prav kraj za ta-tega!) čakal smrti, ki pa ni hotela neumneža pobrati, ampak odnesli so ga v vojaško bolnico.
Orkev in šola.
Sv. Oče so v minolem letu podarili revežem nad 200.000 gM iz svoje zakladnice, posebno za katoliške sole v Himu, katere sami vzdržujejo, da otroci katoliških stariSev ne padejo v kremplje framasonskim učiteljem. To je pač velik dokaz milosrčnosti in ljubezni sedanjega papeža do bližnjega. — Da pa tudi učeni svet spoštuje sv. Očeta, kaže nam to, daje učena ruska družba v Petrogradu imenovala sv. Očeta častnim članom. kar so papež z veseljem sprejeli,
(ilejte se celo učeni drugoverci spoštujejo in čislajo nalega cerkvenega poglavarja, ki se po pravici imenuje »učeni pspež« in bi ga mi no spoltovali? — Ljudovlada (to je taka država, ki nima cesarja ali kralja, ampak predsedoiks, katerega ljudje izmed sebe volijo na več ali manj let. Ljudovlada se pravi tudi republika) Haiti tam v Ameriki in pa San Domingo prosili ste sv. Očeta, naj bi jima razsodili prepir zastran meja svojih dežel, da Uko poneha dolgotrajni prepir med njima. Kako lepo spolnujejo sv. Oče nalogo, katero imajo kot namestnik Kristusov, ki je prinesel mir na zemljo; oni pa ta mir razširjajo po celem avetu med državami, deželami, narodi, verami in stanovi. — Pred kratkim predstavil se je sv. Očetu jezuit pater Coki, ki je tudi znamenit pisatelj. Kaj so mu rekli sv. Oče? »P&ter! Pišite članke v liste! To bo včasih več sadu rodilo ko pridige. Kajti kamor ne seže pridigarjeva beseda, tja pridejo časopisi. Časopise bero tudi taki, ki ne gredo v cerkev«. Dobro si zapomnimo te besede! Kažejo nam, kako dobro umevajo sv. Oče potrebe sedanjega časa. S tem pa, da naročajo, naj pilemo članke, ob jednem se nekaj druzega naročajo. To namreč, da bi ljudje časnike brali, kar mislim, dragim bralcem »Domoljuba« ni treba posebno priporočati. Sv. treh
kraljev dan ae je v Rimu v 18 jezikih pridigovalo v znamenje, da >v. cerkev obsega vse narode.
Spregovorili smo zadnjič par besedij o a a I e z i -janskih sotrudnikih. Predno dsnes poročamo o shodu ljubljanskih salezijanskih aolrudnikov dne 29. m. m., moramo poteči nekoliko nazaj. — Don Roško, začetnik teh bratovlčin, je bil rojen na Laškem leta 1815. Posvetil se je duhovskemu slanu in pa vzgoji nravno zanemarjenih otrok, ki so zaSli s pravega pota ali pa za katere atarisi nito skrbeli.
Kako zelo da je to Ae dandanes potrebno, kaže sledeče: Koncem I. 1895. je bilo v Italiji 103.419 otrok, ki so jih starili vrgli za plot, kakor pravimo. 29.000 otrok pa je bilo v oskrbi drugih ljudij, ali po domače *na amljenju«. Malo za več ko 142000 ve-čiooma nezakonskih otrok morajo občine plačevati. Kaj bo is teh otrok? če pridejo salezijanski družbi v roke, dobro zanje!
Sam reven ko cerkvena mis je vendar brez vsega denarja začel zidati v Turinu velik zavod za svoje dečke, katerim je bil pravi oče. Kaj čudno ga je Rog podpiral. Ce je bil v sili in je potreboval 1000 go Id. zatekel ae je z živim zaupanjem k Mariji pomočnici kristjanov in gotovo jih je dobil, če je več potreboval, več je dobil. Tudi drugi duhovniki so se mu pridružili in nastala je družba Salezijancev, ki je do lani od-gojila nad milijon otrok in jih otela teleane in dušne pogube, ki je štela lani 2000 udov na 300 krajih celega sveta. Očividoo, božji blagoslov spremlja to delo. Ker pa vsak kristijan ne more v to družbo pristopiti, je Don Bosko, ki je I. 1848 umrl, ustanovil bratovščino Salezijanskih sotrudnikov, t. j. takih katoliških kristijanov, ki hočejo t molitvijo in miloščino podpirati lo prekoristno družbo. — Pred leti sc je na prigovarjanje vnetih gospodov tudi v Ljubljani ustanovilo društvo Salezijskih sotrudnikov, ki je že nakupilo svet v Ljubljani, kjer 'ae ima zidali zavetišče in cerkev za nravno zanemarjeno in samo sebi prepuščeno mludino, in to zavetišče bodo oskrbovali možje duhovniki iz družbe Salezijancev. V Turinu je namreč že več Slovencev, ki se bodo povrnili čez par let nazaj, da tudi pri nas delujejo po namenu ranjkega Don Boskola. — To društvo torej je imelo omenjeni dan svoj shod v Ljubljani. V St. .lakobski cerkvi je bila slovesna sveta masa, potem pa ob 10. uri zborovanje, katero je vodil mil. g. prost dr. L. Klofutar. Vrstili so se natG zjutraj in popoludne razui govori, ki so vzbudili med poslušalci zanimanje za to prekoristno družbo. Jeden govornikov povdarjal je pomen dela in molilve, kar tako lepo združujejo Salezijanci pri svoji vzgoji. Upamo, da bodemo zamogli se večkrat kaj veselega poročati o tej za človeštvo sploh prekoristni družbi. Bog daj!
Na Francoskem so znova začeli preganjati Škofe, prav za prav, jih ie niso nehali, ampak v zadnjem času je to sovraštvo bruhnilo s vso silo na dan. Nekemu Škofu, ki ni pustil, da bijdržava vtikala svoj nos v stvari, katere ji niso nič mar, uatavili"so plačo, tako
da bode zdaj prisiljen živeti od miloščine, ki mu J0 bodo verniki <jali.
Na Hrvatskem imajo prostozidarji in tisti ljujj, ki molijo hudobo, že tri zbiraliSčs, »lože« imenovana V raznovrstnih apisih sejejo ti ljudje peklenako sem« med narod, a hvala Bogu, vstali so možje, ki so razkrili njih nepoštene, hudobne zakone. Žalostno je p»e to za nase bratu Hrvate Bog daj, da ao Se k nam ta golazen nc pritihotapi!
V Belgiji umrl je bogati prvak liberalcev Frer Orban. Bil je glava in duSa belgijskih liberalcev poln sovraštva do cerkve in papeža. Skoval je popolnoma brezbožno Solako postavo, katere so se vrli Belgijci Se le lani otresli. Lani je tudi moral rajni liberalec odstopiti. Bil je na las podoben naSim liberalcem ali narobe, ker je bil on veliko bolj bistrega uma ko naSi, nali — za njim capljajo in luSmarijo. Kakor naii tudi on ni hotel, da bi dežela kako dobroto ulivala od katoliške strani; raje. je dejal, slabo, ko pa is rok katolikov dobro. Dati je bil liberalec, to se pravi, »tak, ki hoče dati svobodo vsem«, vendar je nasprotnike zavidal in jim ni dal nobene pravice, če si jo niso s silo priborili. Jajce je jajcu podobno! Samo jedno ie bolj smrdi ko drugo!
Danes sklepamo z misijoni. V Kini vlada vtled zadnje vojske huda lakota In glejte jih čudne Kineze! Ob času vojske ao požigali razdivjani ljudje misijonsr-jem hiie, cerkve, samostane; zdaj pa, ko jim želodec kruli, da je joj, o zdaj so pa dobri misijonarji, ko vsak dan dele jedi med aestradan* prebivalce. Seveda si morajo sami pritrgovati, da dajejo drugim. — Velika reka, ki ae imenuje rumena reka, predrla je jezove, poplavila velik koa dežele, uničila setev in pobirala prebivalcem poleg his se to, kar so jim roparji pustili, ki ne v celih tolpah krog vlačijo. Poleg lega pa je nastala se kolera, ki je v glavnem mestu Pekingu pobrala v jednem moscu 40—50000 ljudij. Koliko dobrega atore tu misijonarji, ko dele ubogim ljudem teleeno brano, zraven pa jim dajejo s« dušne hrane! V takih časih stiske in nadloge so oči vseh obrnjene v katoliške misijonarje, med tem ko drugoverski lati - misijonarji pobegnejo.
Listek.
Zadnji šopek.
(Povest.)
Vedno nove trume rimskega ljudstva vrvijo v velikansko glediiče, kjor ae bodo obhajale krvave igre v zabavo razujzdanim Rimljanom. 2e ga ni skoro sedež« praznega v ogromnem prostoru, ali vedno se prihajajo bogato okičene, črnolase Rimljanke, spremljane od množice sužnjev in suženj in od rimskih gizdalinov, kojib srca so že otrpneta za vse, kar nsvduiuje in blaži dulo človeško, kojih jedino veselje je le pasti oči svoje ns prelivanji krvi človelke, in poslulati vzdihe in »toke umirajočih kristijanov.
Noč in dan zasledujejo ovaduhi carjevi privržence in Čaatilce Kriatuaove. Tisoč vernikom odrobil je smrtonosni meč glave in jih presolil iz časnega, zemskega življenja v rajski dom.
Ali vse zaman.
Vera nova prodira vedno živeje na dan.
Zopet danea so se zbrali Rimljani gledat, kako bodo umirali kristijani, trgani od krvoločnih levov in tigrov.
Duri gledališča so se zatvorile. Pisano oblečeni sužnji urejujejo Se po gledišču in težko pričakujejo višjega povelja, da privedo na morišče, glumisče, nedolžne žrtvo, in da spuste iz železnih gajb sestradano in razdraženo zverino na nje. Visoko v balkonu sedi v ba-greni z zlatom okičeni obleki, obdan od velikaSev rimskih. njega veličanstvo car Nero. Mračno plavajo njegove krvave oči po ogromnem prostoru in radovednih gledalcih, ki nestrpno čakajo krvolitja.
Zdajci naatane tišina.
Vae oči uprte ao proti vhodu na glumiiče. Skozi velikanska vrata stopa množica ljudij proti sredi gledišča.
Na čelu stopa jim starček z velim licem in na prsi se vsipajočo brado, ki je bela kakor planinski sneg. Za njim pa se vrste paroma možki in ženske, vsi veselih in jasnih lic tiho pevajoč pesem na slavo Kešeniku sveta. Niti jadnemu ni brati strahu na lici, podobni so svatom, ki prihajajo na kraljevo ženitnino.
Sredi gledišča ae vstavijo. Belobradi atarček izvije izpod obleke na križu razpetega Boga, in vse njegovo spremstvo pade na kolena Sepetaje: »Ave, Kriste, sprejmi nas v naročje avoje, pripelji tudi brate naše v avojo cerkev«.
Tako kleče prtčakujojo svojega vladarja, ki jih bode popeljal v avoj dom. Globoka tišina vlada po ogromnem gledišču.
Zdajci zarjovejo levi in tigri, da so strese celi prostor. Gledalci strepetajo na avojih sedežih, ali klečočih kriatijanov se nihče ne zgane, temveč junaško gledajo smrti v oči. Od vaeh atrani pridrve krute in razdražene zveri v mirno množico, in krvavo klanje se prične.
Kri lije curkoma iz žrel in izpod krempljev glad-nih živalij, in poluglasni »Kriste* ae čujejo.
Sredi krvavega vrtinca stoji liki ange|j miru visoka, vitka Bimljankn, oblečena v belo snežno togo, prepasana z modrim pasom, črni njeni lasje vsipajo se jej po belem vratu in ramenih skoro do tal. Mirno stoji in pričakuje smrti. Ali celo nespametne živali boje
se skoro pred njo.
Zdajci jej prileti visoko s sedežev po zraku nežen šopek ter ji pade pred noge. Ona se sklone in ga pobere.
Bile so duhteče vijolice.
Rimljanka dvigne glavo in se ozre tja, od koder je priletel Šopek. Tako ljubko in tako milo uprlo se je njeno črno oko na višino, kakor večerno solnce na vrhove gor*. Mladenič, ki je sedel med gledalci in vrgel devi šopok, strepetal ja pri tem pogledu.
Zdelo ae mu je, kakor bi mu bila hotela reči: »Stopi doli k meni in idruži se z menoj na veke.
Mirno stoji s šopkom v roki sredi umorjenih kristijanov in pričakuje smrti. Tudi na njo pride vrsta. Velikanski lev plane ji od zadaj na tilnik. Jeden sam »Kriste« izvije se njenim prsom, potem pa se zgrudi pod lovovimi kremplji.
Končana je igra. Zveri trgajo mrtve kristjane in se koljejo med seboj.
Rimsko ljudstvo zapušča gledišče naaitivii se krvi. Njega veličantvo Nero vstal je mračnega lica s svojega sedeža . . .
II.
Sale in burke, katere so uganjali iz amfiteatra vračajoči se rimski dobrovoljoi, niso danes mogli razvedriti duše mladega Rimljana Cilicija, ki je bil aicer ludi dobrovo\jco in ob jednem razujzdanec rimljanski, kojemu ni bilo nobeno zlo preveliko io nobena Sala prerobata. Vedno je videl v duhu ono ponosno deklico sredi med levi, kateri je on v šali vrgel vijoličen šopek. Vedno ga je gledalo njeno milo in nedolžno oko, in vedno se mu je zdelo, da mu šepeta v uho: »Pridi za menoj!«
•	Ali ai ie levov tako prestrašil, da se držiš kakor pajk< pošali se razposajeni Scipijon z molčečim Cilioi-jem, in ostali tovariši zaženo glasen smeh.
»Zbijajte šale, kakor vam je drago; danes me ne pripravite v dobro voljo« odgovori nejevoljno Cilicij.
»Veš kaj, atopimo v goatilno ,ad Tiberim' na čašo Sicilijanca, on ti gotovo razpodi nadležne miali« predlaga jeden it med družbe.
Kmalu je stala polna čaša pred njimi na mizi. Ali govor nikakor ni mogol priti v pravi tir, kar je bil glavni ud vesele družbe slabo volja.
•	Pritegni požirek, da se ti možgani zopet urede«, sili Cilicija nadležni Scipijon.
Cilicij nastavi čašo, ker rad bi se bil v reanioi znebil nadležne alike, ki mu je vedno živeje atopala pred oči.
•Kakšna je ta vera, valed katere je vedno toliko Rimljanov, bogatih in revnih pomorjenib?« prične Cilicij. Nato Scipijon:
•	Kakšna? — bedasta, da je bolj bedaate dobiti na moreš. Sicer je vera jedna kot druga, meni ao vse jed-nitke. Jupiter, Apolon in drugi to so bili le bogovi v prejšnjih časib, ko je bilo ljudstvo Se bolj zagovedno. Kdo bo pa dandanes veroval vanje? Ti menda gotovo ne, če še veliki duhovnik opravlja njim službo la na videz, no da bi veroval vanje«, razlaga učeni Scipijon in ostali mu prikimajo.
•	Mene ne briga naSa vera, za katero vem, da nič ni, jaz sem te vprašal za vero kristijanako, če ti je kaj znana«.
•Saj sem že rekel, kaka je. Oni mislijo, da bodo po smrti nekje, ne vem kako s« kraju reče, večno živeli, in vsled tega silijo tako trdovratno levom in tigrom v goltanec. Nek Galilejec jim je amedel pamet. — Po noči se navadno zbirajo po kleteh in pozemskih jamah, kaj lam počno tega ne ve Se živ človek. Mnogo se sicer pripoveduje o njihovem početji, na primer, da
nedolfn« otroke jedo in mnogo druzih hudobij. Zaitran mene naj počno, kar hočejo. Jaz nimam nie zoper nje, a v gledišči se pa le zabavam, kadar jih cel roj spuste med leve*, tu preneha modri Scipijon avojo učeno, na vse plati utemeljeno razpravo in nastavi čašo na usta.
Še nokaj časa je poaedela družba v gostilni in pila močnega Siciljanca, in učeni Scipijon je se marsikatero debelo razdrl, ki je pa prepodla, da bi se tu dalje pisalo o njej. — Cillciju tudi vino ni moglo razpoditi resnih mislij. Vedno mu je Se stala pred očmi krasna žrtva, vedno ga je se zrlo njeno proseče, milo oko. Kmalu je ostal in zapustil družbo.
III.
Krasna noč se ja vlogia na rimsko mesto. Jamo nato j« leska tak) t milijonih zlatih lučic.
Tibera ja mimo tekla skosi meato. Cilicij i« po* čari bodil ob Ti bori in ari v čarobno tu bo reče valove. Vodno »te aaisll ae mu podijo po glavi vodno ista alika tao stopa prod oči.
»Kaj ima ta ženaka opraviti z menoj ? Kaj sem tako nemiren? Bogovi pomagajte mi«, mrmral je polu-glasno in obstal pri isoatu.
»Spanec beai od nojih oči. Ne veseli me niti družba, niti zabav«. Kaj m je? — Kaj če bi bila ona vera v Kristusa re« prava? Zakaj tako radi umirajo za njo? C« bi imet koga, da bi me aeanaml a njo«, take in jednak« misli ao mu rojila po glavi.
Sedaj pride neki človek po oesti tesno tavit v togo ia gre mimo njega Mi most. Cilicij se strese in gleda aa njim. Ali podoba k mahi agin« onstran za visokim zidom. Ni dolg<o atal, aa pride drugi Se tesneje zavit v togo.
■Kdo ja to zopet? Kam gre? Morda so pa brleti-jani ia aa afeimo k pooočnim shodom«. Ta alednja miaei j« ugajala Ofcotju, in pohitel ja sa oesnaaim človekom.
aiioij j« bodil počasi, da M ga stopinj« ne izdajalo, in ae držal zidu, kjer so ga eenoe visokih palač
zavijale v svoje temno krilo. Pot ju je peljala po najbolj odročnih, ozkih ulicah, kjer je stanovalo ubogo ljudstvo nmako. Po mnogih ovinkih prispeta ven iz mesta, in neznan človek krenil j« s ceeto proti krasni vili, ki je stala streljaj od co«te na vrtu. Do nje jo vodil temen drevored. Radovednost te no Cilicija tudi todi za njim. Ko neznanec pred vrati obetano in potrka, stisne se Cilioij za senčnat grm tik njega in poaluša, kaj bodo.
Vratica se odpr6 in čuje ac glas od znotraj: »Kaj je nocojčno noč znamenje ?«
•Življenj« aa vero.«
DošJec vstopi in duri se zapr6.
Kristijani so imeli v onih burnih časih posebna znamenja, po katerih ao se pri ponosnih ahsjalrtfiih spoznavali, da s« ni kak vohtm pritihotapil nrcd nje. ZnaiMaj« današnjega rvien jo MIo, kakor amo aliSaK »Življenje u veno«.
Cilicij postoji nekaj časa pred vratmi m premiilja, bi ae li vrnil v meato ali bi Sel za tnjcom in pogledal
celo skrivnost. Da ao tu zbirajo kriatijani, bil je pre. pričan popolnoma Samo bal ao jc, čo bi bili kriatijani v resnici taki ljudojedi, da bi žrli nedolžne otroke, da bi morda njega samega no umorili, ako bi ga slučajno spoznali, da ni njihov ud. Ali pred oči mu zopot stopi ono milo obličje iz gledišča in sploh vsi, ki so bili danca umorjeni; saj vendar niso imeli tako krutih obrazov, da bi so jim bilo moglo brati, da bi bili v reanici sposobni za taka grozodejstva.
Osrči so tedaj in potrka na dveri. Kmalu se te otlpr6 in neznan človek ga vpraia po znamenji.
»Življenje za vero«, odgovori Cilicij in vstopi.
Vratar zapre in pelje mladeniča s seboj po temnem hodniku v palačo. Cillciju jo bilo sicor malo tesno pri srcu, ko je atopal za neznanim človekom po temnem proatoru.
Napoalcd se vstavi ta in neznanec odpre močne železne dveri. Pred njim ao pokaže velika krasno okičena in razavitljena dvorana, v kateri je bilo zbranega žc mnogo ljudatva, ki jo kleče poluglaano molilo. Na vzvišenem proatoru je stal duhovnik in obhajal vernike.
Cilicij je bil v zadregi. Obstal jo pri dverih in gledal cel prizor. Po vrsti ao so bližali po kolenih verniki pred duhovna, ki jim jc dajal v obrambo za vse muko in težave duSevne hrane, telo Kristusovo.
Cilicij je atoril kakor drugi, da bi no vzbudil suma. Pokleknil je na tla pri vratih; ali pred duhovnika ac vendar ni upal čakal jc kaj bode aledilo.
Ko ao bili žo vai obhajani, in jo vladala sveta tišina po vsem prostoru, obrnil so jo duhovnik proti ljudstvu in pričel govoriti:
»To telo najvišjega Koga, katero ste zavžili nocoj, naj vas krepi in navdušuje, da oelanete stanovitni veri in Itogu svojemu. Ljubite nje, ki vas preganjajo, saj oni vam odpirajo vrata v nebeški raj.«
Tako in jednako jo navduševal duhovnik kristijane in sklenil avoj govor:
»Mbrda so vidimo nocoj slednjič na tem meatu, morda bo brusijo že moči, ki bodo morili vaa, ali bodite hrabri in veseli; onkraj groba anidemo sc zopel za večno. Amen ■
»Za Boga in za vero smo pripravljeni umreti«, ponavlja ljudstvo in ao pripravlja na odhod.
Cilicij jo ves čas molčal in poslušal. Bilo mu je čudno pri srci. Zlasti zadnjo besede duhovnikove, da se onkraj groba zopet vai snidemo, so mu preaunile dušo. Ao zadnji blagoalov da duhovnik vernim, potem pa se ti polagoma, posamič akozi dvori razido.
Ali Cilicij Sc ne miali na odhod, mirno kleči na svojem proatoru poleg duri, da poslednji odide skozi nje. Duhovnik je Sc klečal pred Preavelim, ko je zavladala že eveta tišina po dvorani.
Sedaj sc vzdigne Cilicij a svojega prostora in se bliža duhovniku in obstane pri njem.
»Kaj želii moj ain?« nagovori ga duhovnik.
»Jaz niaem vašo vere «
»Niai^naSo vere? Po kaj ai priSel? Ali naa hoče* mar naznaniti, in si nas priSel zasledovat?«
»Ne.»
»Tedaj kaj to jo privedlo Bem?«
»Povedi mi, če voš, kdo jo ona ženska, ki je Lila danes dopoldne umorjena v gledališču?«
»Mogočna Sompronija, poveljnika pretorijancev hči. Ui'« j« kristijana, in umorili so jo na povelje last nega očeta«, mu odvrne duhovnik.
»In zakaj se jo pustila usmrtiti?«
»Ker jc ljubila svojega Boga v nebesih bolj nego življenje!«
»In kje so tista nebesa, ali moro priti vsak vanje?«
»Vsak, ki veruje v Boga, ki so varuje greha in ljubi vse ljudi, prijatelje in sovražnike?«
»Ali ne sovražite nikogar, tudi onih ne, ki vas zasledujejo in morijo.«
»Tudi tistih ne. Saj ravno oni nas vodijo v večno življenje, in jim moramo biti hvaležni in Boga prositi za-nje, da pridejo za nami «
»Kakšno pa je tisto večno življenje? Ali se gori zopet snidejo tisti ljudje, ki so bili na zemlji skupaj ?«
»Večno življenj« je kraj veaelja in radosti. Ljudje, ki so na zemlji skupaj živeli, se gori zopot snidejo «
»Ali bom videl zopet tisto Him\janko, ki jc danca umrla v gledišču «
»Da po smrti zopet, ako preatopii v našo vero. Ali prestopiti moraš iz ljubezni do Boga, ne zaradi nje «
»Kak pa je vaš Bog.«
»Naš Bog jc dober, ki je dal avojega lastnega
Sina usmrtiti v blagor ljudi. Mi ga imenujemo Očeta vseh ljudi, katere on ljubi kot svoje otroke, katera vse želi k sebi v nebo.«
»Kaj pa naj storim, da pridem k njemu?«
»Daj se krstiti in stopi v našo vero, ako imaš pogum. Trpeti boš moral zaničevanje in znsramovanje na z<-mlji, morda boš moral preliti Sc celo kri za svojo vero. Ali za vae to to bodo tvoj Oče v nebesih obilno nagradil.«
»Ali počnete res take hudobije, kakor se pripovedujejo o vas kristijanih ?«t
»Lahko «e prepričaš sam, da so to gole izmišljotine naših zatiralcev.«
»Ali smem semkaj prihajati?«
»Kadar ti je drago. V našo vero stopi lahko vsakdo. Mi smo vsi bratje na zemlji. Kdo pa si?«
»Jaz ssm dostojanstvenik na Neronovem dvoru Cilicij, sin Julijske rodbine.«
»Kako si prišel danes notri? Kje si čul našo znamenje ?■
»Pritihotapil aem ae in znamenje sem čul od nekega vernika, ki je sem notri stopil.«
»Bog te blsgoslovi, moj sin!«
Po tem razgovoru odide Cilicij. Čudne misli so »c mu vrtile v glavi. Bil je duševno umirjen. Žarek milosti pri sij al mu je iz nebes.
IV.
Čudno ao zrli raz sedeže rimski gizdalini na sredi gledišča stoječega CHicija, obdanega od majhne trunuco kristijanov, zajetih pri službi božji. »Kako da je pre-
stopil k tej veri? Kaj se mu je Ii »mešalo v glavi, da je tako neumno zavrgel milost oarjevo in tako bogato službo ?« Taka vprašanja so so vrstila v njihovi družbi.
Ali Cilicij je stal miren na mestu, ua njegovi desnici pa ga je navduševal in krepil s svetim križem v roci tisti duhovnik, kateri ga je prvi večer podučeval in poznejo kratil.
Zajet jo bil sinoči pri službi božji od ceaajgovih beričev in cela truma kristjanov, ki ga sedaj obdaja. Ni sc jim proti vil, temveč mirno se jim je dal prijeti in odpeljati.
Kmalu z&rjovejo levi in se zaksde v mirno množico, ki je v sveti molitvi pričakovala smrti, liki volkovi v krotka jagnjeta.
Človek za človekom je zgrudil se pod njihovimi kremplji in zobmi.	•
Velikanska levica podrla je Cilicija na tla z gro-mečim rjovenjem in mu zasadila ostre kremplje v prša. Ni mu padel šopek iz galerije v alovo; pač pa se je spustil iz višav angolj gospodov s palmovim vencem in mu ga položil na mrtvo glavo, dušo njegovo pa je odnesel na svojih krilih v rajsko višave. Dragoš.
Naroda« gospodarstvo.
Uit pri Sivini preienei, ako utiva mesta večkrat izparel z lugom, v katerem se je raztopilo milo. Izpirsnjo se pa mora večkrat vršiti.
Ko bodete kopali Jame ca dpevesa, nikar ne kopljite pregloboko. Mnogi, kedar sada drevesa, kopljejo prav globoke jame in denejo vanje dobre, rodovitne prsti. Ksdsr se drevesce vsadi, raste neksj časa prav dobro, dokler se koreninice razprostirajo po rodovitni prati, ko pridejo pa do mrtvice, drevesce nsjeden-krat zastane in se dostikrat posuli, kajti zemlja v glo-bočini ni rodovitna. Kedar koplje! juaie, kopiji bolj plitve pa toliko bolj široke jame, najmsnj 1 m široke. Pri taaib jamah se koreninice ne bodo na globoko razraščale, ampak se bodo razprostirale bolj ob površji in dobile nekoliko rodovitnosti tudi potem, ko pridejo do nepre-kopane zemlje. Prav koristno pa je kopali jame po simi, da se prst dovolj razzebe.
Ako po tdmi vsled mnrsline dobi krompir sladek okus, je temu lahko opomoči. Tak krompir prinesi tri ali Miri dni predno ga »bii, v takurjen prostor. S tem sgubi krompir oni zoprni okus.
Domoznansko.
III Vlada po deželah. Vsaka delala ima enega tacega gospoda, ki namesln
ministrov vlada v deželi. Ti uradniki se imenujejo: c. kr. n a m e s t n i k i (ali na kratko cesarski namestniki) ako vladno veliko deželo, ali pa se imenujmo a kr. de*
2 e I n e vlade predsedniki (ali tudi samo deželni predsedniki) po manjlih deželah
Cesarski namestniki so: v P r a g i za Ceiko, zdajni je grof Kudenhove; t Z a d r u za Dalmacijo idej F. Z. M. David pl. Rhonfeld; v Levo v u za Galicijo in Lodo-msrijo s velikim vojvodstvom Krakovskim zdaj knez Sangulko; v Trstu za Gorilko, Istro in Trst, zdsj vitez Rinaldini; v B e r n u za Moravsko, zdaj baron Spens-Boden; v L i n c u za Gorenje Avstrijsko idej baron Poutbon, na Dunaju za Dolenje Avstrijsko zdaj grof Kilmanseg; v Gradcu za Štajersko, zdaj markiz Bs-kcbem; v Inomostu za Tirolsko in Prcdarlsko, zdaj grof Mervveldt.
Po manjlih deželah so deželni predsedniki in sicer v Ljubljani za Kranjsko zdaj baron Hein; » Celovcu sa Korolko zdaj baron Smid-Zabierov; v Sol-nogradu sa Solnogralko zdaj grof Thun; v O p a v i za Alesko grof Klari-Aldringen, vČernovicah za Bu-kovino zdaj grof Goes.
Ti cesarski namestniki in deželni predsedniki opravljajo posle vseh ministrov razun pravosodnega ministra v drugi instanci, to je v sredi med miniatrom in glavarjem.
Seveda ti gospodje ne morejo sami vsega opraviti zato imajo poleg sebe svoje svetovalce in po okrajih svoje nsmestaike, e. kr. okrajne glavarje. Ti svetovalci se imenujejo po tem ali alužijo pri cesarskih namest-niikih ali pri deželnih vladah; c. kr. namestnilki svetovalci (ali avetniki) ali pa c. kr. d e ž e 1 n e vlade svetovalci, v Ljubljani jib imamo H svetovalcev in sicer: Aemeri, Kesbaher, Dralka, Merk, Saiel, dr. Rajnheld, pl. KOling, in Gozani. Pod temi svetovalci stoje c. kr. vladni tajniki in koncipisti. Vladni posli so rasdeleni v več vrst, tako imamo razne oddelke kakor deželni zdravstveni svet; oskrbniltvo cesarskih feudov; komisija sa olkodovanje zemljišč; komisija za uravnavo zemljilčnega davka; komisija za konjerejo. Nižji oddelki so le, stavbeni urad, gozdno nadzorstvo, c. kr. policijski urad in računski urad.
Deželna vlada ima poleg sebe in nekoliko ludi pod seboj: c. kr deželni lolski svet, c. kr. finančno vodstvo z raznovrstnimi uradi, tudi c. kr. poltni urad in c. kr. rudarstveni urad sta odvisna od deželne vlade. Koliko imajo poaamlčne te gosposke oblasti in kdaj se je treba nanje obrniti, povemo drugič.
C. kr. okrajna glavarstva.
Vsaka dežela je razdeljena na več okrajev in po teh okngih so nastavljeni namestniki deželnega predsednika, da mu pomagajo vladati deželo in ti gospodje se imenujejo c. kr. okrajni glavarji. Ti okrajni glavarji odločujejo v političnih rečeb v prvi instanci to je na najnižji stopinji. Ker ima deželni predsednik odločevati v drugi instanci, to je, od okrajnega glavarja se pritožil, kadar se ti godi krivica na deželno vlado; in v tretji ia zadnji instanci odloči, kadar je treba minister, torej se pritoti od c. kr. deželne vlade na dotično miniaterstvo, katero opravlja take reči. Z ministri pa se
je težko pravdati, vendar so taka sodilča za hudo silo, o katerih bomo se kaj povedali.
Pri okrajnem glavarstvu imajo se svoj sedež : c. kr. okrajni lolski svet: c. kr. okrajno finančno vodstvo in rudarstveni urad.
C kr davkarije in c. kr. poftte s brzojavi slojč pod nadzorstvom okrajnega glavarja. O cestnih odborih in davčnih komisijah bomo na drugem kraju govorili.
Sodna oblast.
• Po nalih postavah je ločena sodna oblast od politične upravne oblasti. Sodnik in okrajni glavar nimata nobene zveze, delata vsak za se. Sodilča so več vrst. Po meri oblasti so sodilča prve ali najnižje stopinje. Pravilno se vsaka pravda začenja pri takem so-dilču. Od razsodbe tega sodilča se pritožil na sodiiče druge stopinje in od tega se pritožil, kadar je sploh mogoče na sodiiče tretje stopinje. To je zsdnje in najvilje sodiiče, naprej je le se cesarjeva milost.
Sodliia prve stopinje.
Visoka dežela ima eno ali tudi več takih soditč prve stopinje, ki se imenujejo c. kr. deželne sodiiče ali pa c. kr. okrožno sodiiče. Tako je n. pr. na Kranjskem v Ljubljani deželno sodiiče, v Novem mestu pa okrožno sodiiče z enako oblastjo.
Po deželi je pa več c. kr. o k r a j n i h s o d i I č , katera pa sodijo le tiste reči, katere niso pridržane deželnemu sodilču.
Poleg imenovanih sodilč ima le vsaka dežela t g vinsko sodiiče, rudarstveno sodiiče tudi pomorsko sodiiče, kjer so pri morju. Za večje prestopke pri dacu so tudi okrajna dacna sodilča.
Razne novice.
(Stoletnica skladatelja Kiharja) Dn« 1. marca je minulo sto let od rojstva slovečega cerkvenega skladatelja Gregorja Hib a rja. Čut hvaležnosti in ponosa zahteva od naroda slovenskegs, da se U dan spominja izvanrednega svojega glasbenika in preporoditelja slovenske cerkvene pesmi. Prijatelji njegovi nameravajo ob poletnem času, na dan, ki se bode objavil po časnikih, vzidati spominsko plolčo v njegovo rojstno bilo v Polhovem Gradcu ter v tem kraju ob tej priliki napraviti slovesnost ler povabiti k njej častilce Ribarjeve. Njegovemu spominu slava!
i.Domaie posojilnice.) Po dogovoru a načel-stvom »Zveze kranjskih posojinic« bodemo pod zgorajinjim naslovom pri ušla li uradna razglasila »Zveze*. Vae, kar objavljamo v tem poglavji, je zmatrati kot ofleljalen pojav »Zveze«, kajti ponatisnili bodemo tu le, kar nam dovedo neposredno od Zvezinega vodstva. To b I a g o i z v olijo zlasti v zvezi stoječe posojilnice sprejeti
na vednost. Zver.« razvila je že živahno delovanje Revizor g. Vflec J« te obiakal celo vrsto poaojilnic in UvrS.I revizijo. Pn nekaterih posojilnicah je poslovanje kar uaorno. V vseh mladih zavodih pulzira krepko življenje. — Posojilnice, ki ai nameravajo omisliti no ve blagajne, se opozarjajo na lo. da je »Zvezino« na-iclsivo z neko Dunajako tvrdko dogovorilo izredno nizke cene. Posojilnice naj se tedaj tudi v tem oziru obrnejo do .Zvezinega. vodstva, ki radostno oskrbi zadevna nsročila.
(Porot ue sodbe.) Fr. Jurjevec iz Borita pri Brdu je dobil pot let težke ječe. ker je 14. dec. 1. 1 a sekiro presekal glavo Janezu 1'rbaniji. ki je imel znanje z Jurjevčevo sestro. — Fr. Sever iz Črnuč je bil obsojen na 4 leta ječe. ker je napadel reveža Kreča ter mu vzel 80 kr. — Alojzij Jež iz Gradišč pri Vipavi bo sedel osem let, ker je jedno noč zaklal dva fanta. — 641etni Jernej Volf, ki je hotel krasti v zagorski cerkvi je dobil 6 let jefie. — Miha Pezdir in Brajer iz Bizovika pri Ljubljani so obsodili na 7 oziroma 8 let, ker sta po dogovoru zaklala F. Dimnika. — Gregor Butalič je bil obsojen na 8 let. ker je zaklal Fr. Goloba iz Tunjic. — Mihael, Jožef in Alojzi i Remik iz Brezovice so 29. sept. 1.1. svojega leetnega strica Fran Pavliča umorili. Mihael in Joiel Bermk ata ga toliko časa tolkla po glavi z ročicami, da je na mentu mrtev obležal. — Alojzij Bermk pa ju je pri tem nečloveškem dejanju gledal. Porotniki ao tri krivim spoznali. Sodišče pa je obsodilo Mihaela in Alojzija k smrti na vislicah, lfiletnepa Jožefa pa na 8letno težko ječo.
(.Slovenski Narod* obsojen.) »Urednik SI. Naroda Josip Nolli je bil pri ljubljanskem sodišču obsojen na 10 gld. kazni, oziroma na dva dni zapora, ker je Slovenski Narod dne 28. nov. 1896 prinesel sramotilni članek o g. Dr. Ivan Susteršiču aanio radi tega, da bi I)r. Šuateršič ne bil izvoljen v Kranju deželnim po-slaneem. — Ker Narodova gospoda ni mogla dokazati resnice, začel se je Nolli izgovarjati, da nič ni vedel, kako jo ta članek prišel v »Narod«. Za svojo »veliko« nevednost bo tedaj plačal 10 gld., ali pa bo dva dni na Žabjaku premišljeval, kako članki brez njegove vednosti skačejo v »Narod«.
(tirozna nrsrečai se je zgodila v Podokičem pri sv. Mariji. V torek 4. m- m. podala sta »e dva meščana iz Jasko z vozom v Podokič. Ko sta se zvečer vračala v Janko, ae ne daleč od župne cerkve konj ustavi. Voznik sili konja naprej, a konj, boječ se morebiti apolzke ceste, ni hotel naprej, temveč začel je iti nazaj, in ker je cesto ozka, so se vsi skupaj prekucnili v 200 metrov globoki prepad. Ljudje, to zapazivši. pri-hitd na pomoč ter so ju nesli v Podokič v farovž. Jeden meščan. Štefan Majhofcr, si je zlomil roko, drugi pa, Marka Majhofer, je čez dve uri umrl.
(Potres | Hud potres porušil je vas Ciecciano blizu Noe na Laškem. Trdno zidane hiše je potres do malega vae razdejal. Več ljudij je ubitih in ranjenih.
(Samomor.) Obesil so je v Biljah nek Fr. S.lič, star okolu 40 let Privezal je vrv na stopnjice ter spod-
maknil spod sebe stolico v trenutku, ko se je obesil. Ljudje pravijo, da se jim je zdel vže več dnij ves spremenjen v obrazu in govoru. Žalostno je, da se tudi na kmetih samomori mnoi£.
(Velika sprijenost med otroci na Franeoskem ) Na Francoskem so lansko leto nedorasli otroci storili sledečo zločine: Samomorov je bilo med otroci 468; storile so umorili 3 otroci; 31 otr6k so otroci umorili; vlačugarjev je bilo med nedoraslimi 3531; beračilo jih je 1753; zaradi uboja, pretepa, ranjenja je bilo kaznovanih 5101; tatov je bilo med otroci 25 756; radi nenravnosti je bilo kaznovanih 783; radi nepokorščine in sramotenja 2562; radi olkodovanja 845; radi raznih zločinov 5882. Vseh otroikih zločincev je bilo tedaj v jednem letu 36.715. Kdo je tega kriv? Brez verska Šola in nihče drugi, kajti od 100 otrok bodi na Francoskem v brezverake šole 81, v verske Šole pa samo 11. Tudi po našem cesarstvu ae Število otroških hudodelcev vedno bolj množi. — Toda verske Sole, za katero se potegujemo mi že toliko let, naSi liberalni poslanci na Dunaju vendar-le ne marajo.
(Iz Črnega Vrha pri Idriji.) Dolgo časa amo imeli lepo zimo. Snega je bilo prav malo, dasi smo visoko nad hribi. Poat pa nam je prinesel debelo sneženo odejo. Hudo je za oddaljene, ker jim je zmanjkalo vode po kapnicah. Sedaj morajo dan na dan hoditi po-njo v Črni Vrh, ali pa sneg topiti, za kar se rabi pa preveč drv.
V	pozimskem času so ČrnovrSci, zlasti oni po samotah jako pridni. Ženske predejo, ker platno se Se prav zelo obrajta, možki pa izdelavajo raznovrstno leseno robo.
V	Lomeh izdelujejo Škafe, čebre, badnje itd. po Zadlogu grablje, kosiSa, pa ludi posodo; po Gori niske, žlice, ku-halnice, čajne itd. Lesene robe napravijo za cele vozove. Samo jeden mož izdela n. pr. po 500 grabelj. Ako bi hotel kak trgovec lake lesene robe nakupiti, le v Črni Vrh naj pride ali pa naj piSe n. pr. kmetijski podružnici v črnem Vrhu in dobil bode dobrega, ročnega blaga za primeroma nizko ceno.
i Kakšne smrti ao o mrli krivični oavojitelji Rima, I kažejo nam sledeči podatki: Odoaker je bil 493 umorjen, ravno tako Theodat 536, Hildcbald 541 pri pojedini z nožem umorjen, Erarih Sest mesecev pozneje usmrčen, Totilas 552 s sulico umorjen, Alboina je 572 lastnega soproga Rozkmunda ubila, Kloph je bil 18 mesecev pozneje umorjen, Adalphald 625 s prestola pahnjen in umorjen, Rodoald 653 ubit, Pantarit 1.660 zavržen, in pregnan, Gudbert 662 z nožem umorjen, Garibald j« 671 izgubil prestol, Luitperta so 701 naSli mrtvega v kopališču, vzrok smrti je ostal neznan, Aribert II. je I. 718. utonil in Hildeprant bil 744 raz prestol pahnjen; Desiderija so 744 odstavili in utaknili v samostan, Karol .Plešasti, je bil 877 zastrupljen, Berengar 1. 904 za-vratno umorjeu, Ludovika II. ao 910 oslepili, Friderik Barbarossa je 1190 utonil, Napoleona I. ao pregnali in je tudi kot ujetnik umrl daleč od svoje domovire 1821, Viktorija Emanuela je 1878 mrtvoud zadel. Iz tega ae vidi, da ae Se nikdo ni brez kazni pregrešil nad papeževo laatjo. Pripoveduje se, da ae je Viktor Emanuel posebno bal umreti in da ni nikdar v Kvirinalu atanoval
ter zapustil 40 milijonov zaaebnega dolga poleg neltc-vilnib državnih dolgov.
(Is Št. Jeraeja): Občni zbor našo posojilnice se je vriil dnč 23. m. m. v šolskem poslopju. Zbranih je bilo 23 zadružnikov. Račnn je bil brez ugovora potrjen. Gospodu pregledniku in gg. odbornikom se je izrekla zahvala ar. trud v pretepenem letu. Pri volitvi načelatva ia nadzornika so bili enoglasno izvoljeni: načelnikom prt Čast. gos. Anion Feticb-Frankbeiin, župnik ; pregledo-vaicem računov g. Alek*. Hudovernk, notar v Kostanjevici. Odborniki so gg.: .ložef Poljanee, Jožef Tavčar, Ignacij Bučar, Janez Frančič, Anton Barborič, Franc Fa-bljan, posestniki. Martin Zajec in Franc Novoseleu, trgovca. Marljivi so bili v pretečenem letu vsi gg odborniki; gotovo so posnemali lep vzgled g. načelnika, katerega trud m prizadevanje za blagor ljudstva vsak mora občudovati in visoko c«niti	—A—.
i Za kwet»ke smove — vojake i Vsled n<ll>>ka držav* n> ira vojnega miniaU-ratva z dne 22. julija 1795 ao onim vo,ak>m. ki so obiskovali kako kmetijsko šolo in imajo obdelovati svojo zemljišče ali posestvo staršev, po dokončanem drug« m službenem vojaškem letu dovoli stalni odpust
(Knsiaski iasrljeari.i Znano je, da je pred |>ar tedni zapustilo do X5t> rutinskih tlučanov avojo domovino in se napotilo v Ameriko. A prišedši v (Jorieo jih je olilaatnija ustavila m uboge ljudi pustila ItM \Mike pomoči na kolodvoru 5 dmj po vacomli < >d nikjer ni nobene pomoči ki bi jih rušila obupnega »tanja Domov ae ne marajo vrniti po nobenej ceni govoreč: Itajši unin-mo tukaj, kakor gremo umirat domov, kjer ao čiftiti pobrali vse imetje. V domovini so dobivali pri svojih tlaeileljih za težko delo moški po 13 kr. na dan, a ženske po 9 kr. Sainu ob sobi s« ume, da hi moralo mesto in sploh vlada pomagati tem revežem, toda o tem ni niti govoriti. Same žalosti in potrtosti ne morejo ubožci mti govoriti. Med tem ko uživajo reveži suho rej K), razpisujejo se nagrade največjim norcem pustnega dne Med U m ko ubogi ljudje lačni in žejni čakajo pomoči, pleše popija in se gosti Gorica.
•Velik požar i Iz II. Bistrice. Dnč 20. t. m. popoldne okoli 2. ure. pričalo je v prijazni vasici Dolenje, katera je poldrugo uro hoda od Bistrice oddaljena goreti. Za-palil je baje otrok, igraje se z užigalnicami Ogenj širil se je kaj naglo ; v lem trenotku bilo je 13 gospodarskih poslopij v ognju. Ker je v tem kraju zelo malo vode, bilo je gašenje zelo ovirano. Pogorela bi gotovo cela vasica, da ni na pomoč prihitelo gasilno društvo iz Bistrice. Delo bilo je zelo težavno, kajti gorelo je na treh kraj h vasi. Bes čuditi se je bilo, kako hitro in točno delovalo je hrabro moštvo Zgorelo je mnogim vse, kar so imeli, sedaj reveži sredi zime brez stanovanj ih živeža, to je strašno. Bazun 3 prašičev, m nikakoršna živina poginila v požaru. Skoda se ceni na 25.000 gl., zavarovanih je 7 posestnikov v znesku 10.000 gld.
Prihodnja številka .DOMOLJUB** izide diS 18. marcija 1896 zvečer.
Loter^Hk« »rečke.				
DvisaJ. 22. fehruvarija: t.	a.V	»i.	29	61
Gradec, 22. febnivarija: 75.	as,	«7.	66	K)
Line, 2U. februvarij« 76,	81	56	29	43.
Trst, 29. fehruvarij*. 47.	27.	30.	3	68
Tržne cene v Ljubljani.
29 februvanja.
		ti.	kr		'gi.-krl
PjU-niea m. st . .			HO	Speh, povojen, kgr.	.r.
, Itet.	» . . i	7	20	Surovo mailo. .	—. H2
Jermen.	• ..16		4d	Jajce, jedilo . . .	— 2,
Ovea.	. . * «		8<<	Mirko, liter . . .	- lO
Ajda	... 7		5d	Goveje m-»o kgr.	- M
l'ro»>.	•	It	:xJ	Trl»<;p » . .	64
Korata.	• a •	5	7(1	Svinjsko » » .	- 60
Krompir,	» . . l u		KM	koairunovo* > .	- K)
l.«'a	hktl. . .	12		1' lati«......	-- 6 .
Grah.	• e	10	—		- Ml
Pilot.	•	12	—	Smio, li«) kgr. . . |	2 82
M.mlo	kgr. . .	—	91	Mam«. » .	Z U)
Mani,	a ,	—	7n	Drva trda. 4kub. mtr.	6 r«o
Speh, »vet » . .		-	64	> mehka . . . 1	4 SO
Proda se Iz proste roke za prav nizko reso
♦■ mala kmetija
f IHMI jiu.jMN/.iriiiBo ;...»/«/.;»
Ceno in pogoje po v« la»tmk. vas Čanje il 24, pošta Bl&nc*, Štajersko,	g| J_g
Zaradi potresa sniiane cena t
Lnka Vilhar
arar v Ljubljani , Vodnikove stles, pri BM0 10 mfotnk r ta Mosta
prodaja kakor b| t> 11a
Napriluinoato»)>a prilik* u nskujiovsnja finih zlatih, srebrnih la nlkalnastlh topnih ar, stenskih ln ar a nihalo*, batllalo, rorltlo ud
Vu. tudi naj tata vnajša popravila mtiujejo •* natančno m i»;«ni -*no dobro f« nuki -»ni
J oaip Jaxxko
o ra r v Kamnika.
-** Vrtika utira,
priporoma svojo veliko zalogo žepnih in stenskih • r, bndllnle, verlžle in v*eh v to stroko »padajočih stvari po vtajslljl eenl.
Popravila, tadl najtežavnejša
zvršhn vestno pod poroštvom
84 1-1
Takoj vaprejmem
dva jermenarska učenca
A. kn&ir, jermeuar
Koludvorsk« allce št. tU* v Ljubljani.
Jj. svetost papež Leo XIII.
sjhstočM eo po nxv'm edravniku prof. dr. Letp/Mjni-ju g lekarnarju G. PtocoUju r Ljubljani prisrčno zahvalo ta dopo-slane Jim stekleniiice	(M3l
cfinfiture za želodec
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in dokU,rji zapisujejo bo-lehavim Piccolijevo ielt«lfno tinkturo, hdera krepia ielodec, pove/tye slast, pospešuje prebav-Ijenje tn telesno odprtje
Naročila vsprejema proti po-eeeiju in točno uvrhtje G. P.ccoli lekarnar pri „ Angelu** v Ljubljani t,a Ihsnajski cesti.
Cena jedrn steklenici io kr.
/.S leotarski ia ■▼•barski obrt, sprejme s« takoj
2-1
r" FRANC AHČUN-u sve^rju » Kamniku
x
I
	|| ^falhruM!^ ^ V' io kot 0 p r i m o « k bobovi kavi edino zdravs kavina pijača.
^ rl	
Isnijffl ■a -im- 1 n^Uta*. "ti	
	Iiokl m »oraud. pol kilo 1» tt kr Sv»ril»' Zar»'li ni.<*r«lnlh po-narrj>i>ih iadalkov jo tr»ba pulti na i»»irn» aa»oja a nunai Kathreincr
V najem s« takoj odda
lepo posestvo
na Ziplami j»rl Čatežu
obstoječo iz hiše, njiv, travnikov, vinogradov itd.
Jožer Škoda
posestnik v Štefanu pri Trebnje m.
1-1
Scfiicfit
.OVC
patent
-milo
z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila.
r,f> iS
Mih. Lavrič nasl. F. Grošel
18 S - S trgovina s ipscsrt|eki« blage* I« dežsInMal pridelki
v r.Jul>l|itial mi PoljHn«U« oosrtl Atov. 11 priporoča različnega travnatega aemena, domafie >n nemške detelje, predanice proste, ker ima
stroj Pristni ribniški fiiol, rannih vrst velikanske pese, loiko repno seme, kaps (kaselsko mm») lan.no seme (preslej i, konoplje, .ploh nanesljivo kaljiva semena.
V nun ja naročila izvrši hitro in natančno.
Agentje,
kateri bi razpečevali pri zasebnikih lestkrat odlikovane novo-narejeno lesene preglbajoie se aaitore (Holrroleau*) in drugačne zaatore (Jalousienj »e Utajo proti viaoki proviziji. — Ponudbe t priporočili tvrdki C. Klemt, J»l.-Fabrikant in Braasatt i. B. (Ustanov. 1878). Največja tovarna te vrite izdelkov.	14 (6-3)
Herbabny-)ev podfotfornaito-kisli
apneno-železni sirup
Ta 36 l*i i naiveijiss Bip.b«mrabUeni. prod slrap raztaplja il»t upokojuj* kU«U, pomanjšaj* p6t daj* slast do Jodl. posp*i«J* pr*b*vlJajBje in roOllaoot, telo J »61 m krop L Zelese. m je t »trap- » Isbko si prl«vajajo*i obliki. j* Jako kori.tn« ia narejan« krvt raztopljiv. foo-forao-apn*a* aoli, ki m t niem. • po.ebno pri slabotalk otroolk	d ar »j »njo kosttj
Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr., pa polti »0 kr. več aa zavijanje	299 20 -6
Viviai*ila ' Stwjd« Ff,d P4"
.A^arllO. Dar»dbami ki »» pojavlja o pod jcdnakiaii ali podobami ime li. a io vendar posvoji •aatavt la svojoan aMaka y> polnsnia rastlin* od at*-rt oniri-naloga 26 let obMo;»j*K» pod-fosfornasto kislega apneno-lelesnaf a sirupa. Zahteva oa le torej »»elej lsrMae Herbabnjr-Jev apnono- lelex.nl Sirup. Pasi naj m tudi aa to, da J* »raven rtoJ»6a oblastveno p ro t »kotirana varstvena inaaika aa vsaki rta ki »ni »i in ^rseiius. ao dajto ae aapoljatl alti s nitjo oaao, alti a draslaal pretvezami, da M kupili kako poaarodbsl	27 »>—13
Dunaj, lekarna „zur BarmlicrziKkelt"
VUfl, Kaiaoratraase 78 m 76.
Zaloga tadi akoro ▼ vseh lekarnah.

—----» m-^m	-
Liniment. Capsici comp.
16- rt s lekarne Blohtar-Jav* ▼ Pragi 2H«
priznano lzvratno bolečine olajšujoče mazilo i» dobiti posodim 10 kr.. 7u kr in I » ,-h Irka- n»h Z»nt»>a na; »e te »ploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot T u, 7 v-; 4
Richter-jev liniment s .sidro4
Ur »prpjaie U pinldno.li le * •t*kirni<«b i man« varurene marka it<iro" kot prista*
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pravi.


J. IVterlioferJeve
I nall llillln«' L miri ■!<>«»	krl Olatilae krofljlo* Imenovane, .o itarozaano.
' UU v iljill lit hlO^ljllt ,BhnB 0dt,j.j0^ zdravilno sredstvo.
ff
H. Peierlioferja
lekarna pri zlatem državnem jabolku"
■■•i dtiunjii, i., Nlii|fi rMtrn»»» hi, in.

S
Ona tem krogljicem ) ftkatljira 1& krogljle 21 kr., 1 zavoj » « ftkalljleaml zid. 1 •!», ^
po poštnem povzetju nefraiikovario (Id. Mil.	^ Ako »e svota vnaprej poilje velja s podtnino vred; 1 savnj krogljic zlil. 1-25. 2 zavoja 5
(Id. S-30. 3 zavoji |ld 3 36, 4 zavoji gld. 4 4u. 6 zavojev gld. 5-20, 10 zavojev gld. 9 20. (Maiij	W.
od zavoja ae ne polije )	^
Zahtevajo naj se izrecno .J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice*	^
ter naj ar pazi, d* ima v»aU Ikatljic* na pokrovu rndefe lukano ime J. I'scrh»fer, kakorlno J
je tudi oa navodilu za uporabu.
Balzam za ozeblino
1 lonček 40 kr
J. P*er-hoferjev
franko podan 66 kr.
Trpotcev sok. alekleaica 60 kr.
Balzam za kuSo CSS-Sg: (irenka želodčna tinktura
'preje Življenjska etooco ali Pralke kapljice.) Lehkotno odvijajoče •redstvo, olivlja in krepta teloder, ter pospeiuje prebavij.tije. Stekl 22 kr., dvaoaj.t atekl. gld. t -
Balzam za rane »uu- &o kr.
Prašek zoper kašelj
Ikatljica 36 kr., Fran k o poslan 60 kr.
Taunoe h i n i n - pom adat'JJT
Jeva, najholjle sredstvo ta ra»t lis. lonček 2gl
Zdravilni obiiž za rane
pok praf. Meadela, lonček 60 kr., franko poslan 76 kr.
Univerzalna Čistilna sol
A. W. Ualrleha, domače .redstvo proti •labemu prebavljaaju. Zavoj gld. 1 —
!
Rarun tukaj omeojenih izdelkov ima le vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino-»emske fkrmscevtiftie specijahtete in se vsi predmeti, ki bi Jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno io po ceni preskrh*. jut Pollljatve po peitl zvrtč se najhitreje proti predpoliljalvi useka, k večje pa tudi proti povzetja. - Ce ae denar naprej polije inajbolji« po peltne) nakeanleJ), a! ^Je poštnina dosti allja. šege pri pollljatvak a pevaetjeaa. -au.	289 (12—»j \
Km.iovalivui kalen t* Bcisjo pouuiii e isMNien. kar Koristi njihovemu n.peineniu ze>|x><isr-•tvn. pri poro-» m o kajiiii-o
Kmetom v pomoč.
Karsiao-goipodarska ratprava
Spiul lv. Kelee, iupntk.
Cena 20 ki ,po pniti 2:1 tr. Dobiva s» v . k.ioliiki Ti.k.rai* v Ljiihljam
Gtanarinske knjižice
aa strank* z uradne getrjesisii delelbaal Wtoe«a reda v slevessksa ia seaiken jezlks z razpredelho »a vplačevanje stananoe. vodovodne io mestne doklade. dob* >e k* nad ps 15 kr., 10 ksmsdev vksp I |ld v
Katol TIskarni v Ljsbljasl
lads«auli: tk. Irm laaatM.
'►daororni arodalk I vas
Tiska .KaulUka Tiskarna*