C0L03JEVE
inFOSmACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto XXIII	NOVEMBER 1994	Št. 11(253)
POHIŠTVENI SEJEM LJUBLJANA
Vsak od nas, ki si je njega dni brusil pete po vsakoletni "smotri" proizvajalcev pohištva v jesenskem Beogradu, si je pošteno oddahnil, ko smo šli tudi na tem področju na svoje.
Letos je ljubljanski pohištveni sejem praznoval peto obletnico, in s tem dokazal svojo trdoživost in pre-potrebnost. Pri vsej množici podjetij, ki se pečajo s to dejavnostjo (prek 350) in skoraj neugotovljivi
plejadi mizarskih obrtnikov (približno 1800 registriranih), si Slovenija tako predstavitev ne le zasluži, ampak tudi krvavo potrebuje.
Čeprav v zasnovi Color ni popolnoma lesen (beri tudi: bukov) smo in moramo biti zraven, saj nam ob vseh problemih brez aktivnega spremljanja inudstrije ter še posebno obrti grozi vse kaj drugega kot lepa prihodnost.
Sejmi - ali nujno zlo, ki predvsem stanejo lep kupček denarja -ali pa koristna naložba, ki se obrestuje na daljše obdobje?
Zaradi prepričanja zlasti v slednje odločitev ni bila težka. Po stabilizacijsko smo skrčili kvadraturo in prestavljali predvsem novosti, torej naš zeleni program za področje obdelave lesa. Tako je za "stavbnike" (okna, vhodna, garažna
nadaljevanje na 2. strani
ZELENI PROGRAM
1 kombiwax	I	h 3rzd*
kosal laki	J
'3 IMPREGNOL	i
<OL iMPREGN ACUSKE IAZURE
EKOL DS LAZURE J
EKOL	EMAJLI	1 J? ■ '	S H-
EKOL	LUŽILA	|,	f	i Y
INVENTURA 94
Tudi letos se je ne bomo mogli izogniti, pa čeprav nam je še tako neprijetna. Prav nasprotno, mnenje vodstva je, da ji je potrebno posvetiti vso pozornost in jo izvesti popolno in temeljito. Osnovno načelo je, pregledati in popisati vse. Malo je bil problem v določitvi termina, vendar smo po daljšem razpravljanju tudi to nekako rešili. Sicer imamo v ta namen pravilnik, ki vse opredeljuje in določa, pa kaj, saj niso vsi zato, da bi jih upoštevali. Kljub temu je Delavski sve na predlog kolegija že pred časom imenoval centralno inventurno komisijo (CDK).
Hočeš nočeš, dela se je bilo potrebno lotiti. Mato prepričevanja
nadalevanje s prejšnje strani
in druga vrata ter zunanje lesene površine) udarec na glavico vodni program - sistemi na osnovi emulzij in disperzij v lazumi debeloslojni in pigmentirani izvedbi (EKOL).
"Pohištveniki" še niso tako "liberalno" osveščeni (razlog je v ohlapni ali še nesprejeti EKO zakonodaji), saj prisegajo, da voda še za v čevelj ni dobra. No, pripravljeni moramo biti, rešitve za jutri morajo biti v predalih že včeraj.
Zato smo trgu predstavili novosti za "bio" obdelavo (impregnacije na osnovi naravnih rastlinskih olj in voskov - KOMBI, COLOWAX), ter vodni sistem lakov (ROSAL), ki lahko že v tem trenutku zamenja tako popularne, nitro in kislinske lake. Največ povpraševanja na tem področju je še vedno po poliuretanskih bb in pigmentiranih sistemih, zaščiti me-diapana ipd.
Toliko o nas, kaj pa lesarji?
Občutiti je bilo resnično kako-
in oporekanja je vsekakor bilo potrebno. Namreč že v preteklosti smo vsi tisti, ki smo se z inventuro že ukvarjali in tako tudi poznali vse probleme, predlagali spremembo v načinu dela glede na sedanjo situacijo, to je obseg in način poslovanja, predvsem pa na količino materiala, ki ga je potrebno napisati.
Lahko smo le ugotavljali, da na drugi strani dobrih poslušalcev ni bilo in zopet po starem sistemu.
CIK se je večkrat sestala in si pripravila svoj plan dela. Glede na to, da je čas popisa kratek, vsega le en delovni dan in za razervo še prosta sobota in nedelja, je bilo potrebno za popolno delo angažirati
vostno in raznovrstno ponudbo zasebnih firm, ki so prilagodljivejše in tako močno konkurirajo večjim poslovnim sistemom.
Zal je bilo trgovcem, ki barantajo izključno z uvoženim blagom (povečini italijanskega porekla) odmerjeno preveč prostora. Ti ponujajo blago praktično skoraj brez posebnega rizika in večkrat le z zunanjim videzom premamljajo neosveščene kupce, ki so po stari slovenski navadi - da je vse izza meja boljše od domačega, idealna muha za tovrstne limanice.
S kančkom ironije bi lahko to situacijo presadili tudi na naše področje, saj skoraj ni več vasi na Slovenskem, ki ne bi imela svojega predstavnika za lesne premaze. Da je med njimi lepo število naših bivših sodelavcev, poznavalcem ni potrebno posebno poudarjati!
V upanju, da nas tudi to ne bo strlo, gremo dalje...	ef
bistveno večje število popisnih skupin kot v preteklosti. To pa je bilo trdo, mučno in kar dolgotrajno delo. Najpreje je bilo potrebno izločiti vse tiste, ki zaradi svojih osnovnih zadolžitev ne morejo sodelovati (gasilci, kuharice, itd.) in izdelan je bil prvi seznam. Nato pa so nastopile osebne intervencije, bolniška, službene poti in še marsikaj drugega. Osnovni seznam se je večkrat na dan spreminjal. V delo inventure je vključenih preko 250 delavcev. Eni so organizatorji in nosilci, drugi popisovalci in tretji sodelavci.
Upam, da bo delo opravljeno zadovoljivo in da bomo dosegli osnovni cilj.
ai
PESEM...
O LESTVICI KARIERE
Mariskdo želi si perutnic, da ponesle bi ga vrh stopnic.
Na lestvici kariere se cela četa zbere
in: "Kviški! Kvišku!” ori njihov klic. Tu se brata ne poznata,
drug po drugem leze gor.
Kaj vsak odštel bi novcev še za en par komolcev, da bi bolj uspešen bil prodor.
A kariera sreča je in - bol, ker na drugi strani pelje del.
Na vrhu že se čutiš, pa revež nič ni slutiš: zdrkneš le in slava bo naokol.
Kdor gor lazi, naj le pazi:
da ne zmoti mu glave.
Le da tisti gori ostane, ki zre na doli zbrane in še od gori vidi jim v srce.
Frane Milčinski Ježek
BOMO V NASLEDNJEM LETU PRAZNOVALI 160. LETNICO OBRATOVANJA V
MEDVODAH?
Ko smo pred nekaj leti nameravali praznovati 80 letnico COL-ORJA in ko smo takrat ugotavaljali, katero leto pa je tisto, ki bi ga lahko število za ustanovno leto prvega predhodnika današnjega COL-ORJA, smo ugotavljali, da korenine obratovanja na tem področju segajo še precej, precej nazaj.
Prav zato sem se razveselil članka iz ene od publikacij, ki je izšla leta 1960 in opisuje, kako je takratni COLOR takrat praznoval 125 letnico svojega delovanja. Našemu gasilcu Karlu Frahmu, ki je tudi amaterski zgodovinar, se za ta članek lepo zahvaljujem in najbolj zanimiv del tudi posredujem za objavo v naše tovarniško glasilo.
Hkrati menim, da bi objava tega članka morala biti izziv in povabilo vsem tistim, ki o tem kaj več vedo in imajo pismeni vir, s katerim bi objavljene podatke potrdili, da se nam javijo.
Prav dolgoletna tradicija je v zahodnem svetu ob izpolnjenih vseh drugih pogojih tudi eden od ključnih dejavnikov uspešnega trženja izdelkov in storitev.
Pa si preberimo, kaj so pisali o
COLORJU v letu 1960.
"Eden izmed medvoških dim-nikov-velikanov kipi v nebo sredi številnih obratov tovarne barv in lakov »COLOR«. Te dni naj bi ti °brati praznovali svojo 125-letnico. Seveda, če v razvojno pot lahko šte-lenxo tiste neznatne začetke, ko je nekaj stiskalnic spreminjalo laneno Seme v pogače in olje in je oljarica Ustavljala del večjega tujega podrtja. Res pa je, da je medvoška delovna baza pozneje prevzela Pobudo v svoje roke in je Pravzaprav postala nadaljnji nosilec barvarske tradicije.
Leta 1832 naj bi neki Adolf Hauptman v ljubljanskem mestu zvaril prvi lončič premazne mase, ki si je v poznejših letih tako na široko utrla pot na vsa področja človeške dejavnosti. Z letnico 1910 je zabeležen nastop graškega kapitala pod firmo A. Zankl-Sohne in letnica 1904 oz. 1918 pomeni quasi nacionalizacijo in prehod podjetja v slovenske roke. Omenjeno podjetje je leta 1923 kupilo medvoško tovarno olja - današnji »Color« -, ki je, kakor rečeno, odtistihmal prevzel vodilno vlogo celotnega podjetja. Administrativno vodstvo je bilo v Ljubljani s še stranskim obratom odkupljenega mlina »Bistra« v Domžalah.
Takratna dejavnost je zajemala predelavo nekaj sto vagonov oljnega semena na leto. Iz olja so kuhali firnež, oljnate barve, lake, iz ostankov oljnega semena pa so prihajale na trg lanene pogače, ki so kot dobra živinska krma šle tudi v izvo. Statistika pravi, da so letno izvozili približno 100 vagonov oljnih pogač. Za lesno industrijo so izdelovali vrsto nitrolakov ter hkrati vzdrževali manjši asortiment acetil-celuloznih lakov. Določen čas je tovarna izdelovala tudi ocetno kislino in cinkovo belilo.
V teh kratkih besedah naj bi začrtali začetni okvir, iz katrega je izšel današnji »Color«, ki je na skoraj iškem ozemeljskem kompleksu, iz kulminacijske postavke predvojnih let ca. 2600 ton premazov na leto prišel na proizvodno številko 6300 ton in se že pojavlja proizvodni program - tisoč ton premazov na leto.
Obrat v Domžalah se je osamosvojil in leta 1932 je dobilo medvoško podjetje svoje današnje ime.
Spoznavna smer povojne proizvodnje se kaže v osvajanju sodobnih tehnoloških postopkov in v prehajanju na čisto barvno področje. Iz tega se je izcimila opustitev predelave oljnega semena, prav tako je prenehala proizvodnja »Drevosana«, kemičnega preparata za uničevanje ameriškega kaparja, in končno je tovarna pred dvema letoma opustila proizvodnjo steklarskega kita. Težišče se je preneslo na proizvodnjo kakovostnih oljnatih in sintatičnih barv, lakov in emajlov ter drugih specialnih premaznih sredstev za najrazličnejše namenske uporabe v industriji in široki potrošnji. Prav na tem polju pa se je »Color« uvrstil med prve doma in na tujem.
Vzporedno s količinsko rastjo pa je treba zabeležiti dvig kvalitete, razširitev asortimenta specialnih proizvodov, ki jih zahteva industrija. Prav ta vsestranska dejavnost, ki se odziva zahtevam naše industrije, zmanjšuje uvoz premaznih materialov ter s tem v močni meri podpira naš CDF. Imena kot so »Medolux« sintetični emajl, in »Autolin«, nitroemajl, so postali pojmi za kvaliteto. V izvoz je lani šlo ca. 100 ton teh proizvodov in tržišče jim je dalo vse priznanje."
J.T.
Oddelek tržnih komunikacij
VELIKO OPRAVLJENEGA DELA
Leto se bliža koncu in marsikje se že delajo obračuni opravljenega dela. Tokrat smo se odločili povprašati kaj vse so počeli v oddelku tržnih komunikacij. Naša sogovornica je bila vodja oddelka, Janina Senčar, dipl.inž. arh., ki nam je predstavila delo oddelka:
"V zelo obsežnem programu prvo mesto zavzemajo sejmi, prisotni smo bili kar na desetih. Začelo se je v januarju s sejmom an-tikorozije na Poljskem, sledil je Pomurski gradbeni sejem, spomladanski Zagrebški velesejem, sejem Alpe Adria v Ljubljani, ki je med najbolj obiskanimi. Nadalje sejem "Vzdrževanje" v Mariboru, ki se vse bolj specializira v sejem vzdrževanja in antikorozije ter vzdrževanja avtomobilov. Sledil je lesni sejem v Ljubljani "Lesma 94", ki postaja vse bolj specializirani sejem s kompletnim lesnim programom. V Zagrebu je bil sejem "An-tikorozija", ki se prireja vsaki dve leti. Največji pa je vsekakor celjski obrtni sejem, za nas predvsem zanimiv za široko potrošnjo, saj beleži največji obisk. Na pohištvenem sejmu v Ljubljani smo prikazali naš program pohištvene industrije in premaze za stavbno pohištvo. Je pa ta sejem vse bolj potrošniški in vse manj specializiran, kakršen namen je imel v začetku, toda tudi taka vrsta promocije je zelo pomembna. Pravo nasprotje temu sejmu pa je jesenski Zagrebški velesejem, ki je izrazito komercialno-poslovni sejem, predvsem namenjen stikom poslovnežev. Posebej pomemben je bil sejem slovenskega gospodarstva v Pragi, kjer se je naše gospodarstvo prvič predstavilo v Češki državi -zastopana so bila vse naša tržna področja. Naša želja - poudarek na kovinah, antikoroziji - se ni povsem
uresničila, je pa zato bilo toliko večje zanimanje za široko potrošnjo. Za naš razstavni prostor je bilo veliko zanimanja, za razliko od naše konkurence, žal pa ostali že imajo razpredeno svojo trgovsko mrežo.
Naloge oddelka tržnih komunikacij na sejmih je vsa organizacija,
iskanje najugodnejšega ponudnika sejemskih elementov, kreacija samega razstavnega prostora, priprava eksponatov in samo aranžiranje," nam je hitela pripovedovati Janina.
"V letošnjem letu smo imeli tudi številne akcije. Pričeli smo s
nadaljevanje na naslednji strani
Les kot občutljiv naraven material lahko dolgo zdrži le. če dobro m sistemsko poskrbimo zanj
Potrebno ga je zaščititi globinsko in po površini, pred različnimi škodljivimi vplivi Na podlagi premišljene tehnologije je nastal izdelek, s pomočjo katerega postane navidez zahtevna naloga -zaščititi m oplemenititi les - zelo preprosta Lesol vsebuje sredstva m
preprosto učinkovit
učinkovine, ki deiuieio na treh nivojih globinska zaščita lesa pred škodljivci in propadanjem, površinska zaščita pred vremenskimi pojavi in soncem ter oplemenitenje oziroma polepšanje videza Poleg vsestranskosti ima Lesol tudi druge prednosti Transparentni pigmenti.
ki ščitijo les. se ne izpirajo, nanosi Lesola so zelo obstojni, ne pokajo in na voljo je kar petnajst barvnih odtenkov
nadaljevanje s prejšnje strani
Delo & Dom
promocijo široke potrošnje v hotelu "Transturist" v Škofji Loki, kjer smo gostili grosiste ter poslovodje iz cele Slovenije v kar zadovoljivem številu. V Laškem smo skupaj s firmo "Final" pripravili seminar "Antikorozija", ki je bil namenjen elektrogospodarstvu, v Ljubljanskem "Smeltu" je bila predstavitev gradbeništva, za metalne, lesne in mineralne podlage, v Litostroju smo predstavili naš antikorozijski sistem. Seveda ob takih prilikah udeležence seminarjev oskrbimo s potrebnimi tehničnimi informacijami.
Sponzorstva so tudi pomemben del našega dela. Seveda predvsem sponzoriramo društva in klube iz medvoškega področja, pa Kranja, Ljubljane. Gre za različne oblike sponzorstva, od dresov, napisov, reklamnih tabel in podobno. Tako pomagamo jeseniškim hokejistom, ki nas z napisi na dresih predstavljajo tudi preko TV, v Tivoliju je naš znak za majhne denarje, v Portorožu je turistična ladja "Adriatic", ki reklamira naše premaze za jahte, tu je "naš" motoritst Gorenc, pa rokometašice Belinke Olimpije, rokometašice Kranja. Sledijo razne fasade po različnih krajih (Chemo Ljubljana, Jeklotehna Maribor), plezalne stene, teniška igrišča, napisi na mestnih avtobusih v Ljubljani in Mariboru. Sponzoriramo tudi umetnike, katerim smo dali na voljo ekološke premaze Aquacol in vidimo, da je veliko zanimanje, kar pričajo tudi številna njihova dela po naših pisarnah. Naš napis najdete tudi na Voglu in na atletskem stadionu v Ljubljani, in še bi lahko naštevala..."
Oglasov po časopisih je bilo letos nekaj manj, objavljali smo predvsem v strokovnih revijah, npr. "Les", v Gospodarskem vestniku smo v času sejma v Pragi objavili oglas v češkem jeziku, na zadnji strani, v kar 50.000 izvodih. S Te-
N amen jen je lakiranju in je negorljiv. Premaz, in predmetov, izpostavl-parketov in ladijskih narejen s tem lakom, lah- jenim vremenskim vpli-podov v stanovanjskih ko čistimo z običajnimi voni ali pa v notranjih prostorih, uporabl ja pa sredstvi, odporen pa je tu- prostorih. Uporabljata se se lahko tudi za vse vrste di na mnoga topila in kot pokrivni premaz pri lesenih površin in plute. preparate za odstranje- zaščiti številnih vrst ma-Izdelan je na osnovi po- vanje madežev.	teriala: lesa. kovin, ometa,
liuretansko-akrilne dis- Aquacol tini in Aquacol betona, plastike itd. perzije in ga redčimo z emajl sta univerzalna, z Z emajli Aquacol se izog-vodo. Zato sodi med vodo redčljiva, akrilna nemo škodljivemu vplivu okolju prijazna sredstva emajla za zaščito objektov topil predvsem v zaprtih
hnično založbo Slovenije smo podpisali pogodbo za knjigo "Domača delavnice - reparatura v hiši". V knjigi, ki bo izšla še pred novim letom, bo kar 50 strani teksta o širok-opotrošnih premazih ter lesne stroke. Tu se je vključil razvojni oddelek s svojim bogatim znanjem. V knjigi "Delovanje motornega vozila" smo predstavili Colomix. Obe knjigi sta zelo iskani, saj sta to knjigi, ki jih radi prebirajo srednješolci. Sodelujemo tudi z revijo "Življenje in tehnika" ter Delovno prilogo "Delo in dom". V raznih časopisih pa smo objavljali tudi o naših prodajnih akcijah. Z mariborsko Univerzo smo sodelovali v knjigi "Barvna metrika", predstavili smo se v Slovenskih novicah, Kmečkem glasu v rubriki "Vse za hišo in dom", kjer smo predstavili sistem "UNICOLOR". Manj smo se pojavljali na radiu in televiziji, čeprav tudi tu predvsem ob akcijskih prodajah, tako na CATV Medvode, CATV Kranj in ob sejemskih prireditvah na TV Slovenija.
V letošnjem letu smo izdali tudi vrsto prospektov. Izšla je nova preglednica za kovinsko industrijo in antikorozijo v več svetovnih jezikih, nov lesni katalog in preglednica, nova prospekta Lesol in Aquales, barvna karta Cololes, Syn-tol in Colofas, bilo je tudi več ponatisov prospektov, nekaj barvnih kart pa je še v izdelavi. Tehnične informacije se tiskajo kontinuirano, tu so
nam v veliko pomoč sodelavci razvoja, ki skrbijo za verodostojnost podatkov, oziroma tehnične informacije sprotno dopolnjujejo.
Ne nazadnje so tu še promocije Col-orjevih izdelkov, oziroma skrb za "imidž" firme. Ne smem pozabiti zgledno sodelovanje z razvojem, saj jim gre vsa pohvala. Gre seveda za tekste, saj za prevode, oblikovanje in kakovostni tisk poskrbimo v našem oddelku.
V delo našega oddelka sodijo tudi etikete in litografija, oziroma embalaža za široko potrošnjo!"
Naj na koncu napišemo še to, da predstavljata oddelek tržnih komunikacij le dve sodelavki in kot trdi vodja oddelka Janina Senčar, je bilo tako obsežno delo opravljeno tudi s pridnimi rokami oblikovalke Sabine.
Obema želimo še veliko delovnih uspehov in srečno!
Letos mineva 10 let od \ oblikovanja novega znaka / ffl/ Color, avtorice Janine L ( Senčar, dipl. ing. arh.	j
\ Čestitamo	/
NOV
SODELAVEC
Janez Tomažin, dipl.oec.: "NOV IZZIV..."
DELOVNI UTRINEK
S 3. oktobrom letošnjega leta je vodenje marketinga v komerciali prevzel Janez Tomažin, dipl.oec. 44-letni Janez je prej delal v kovinsko predelovalni industriji "Niko" Železniki.
"Prevzeto delovno mesto pomeni zame nov izziv. Ko sem bil povabljen k sodelovanju, nisem razmišljal, saj poznam ta delokrog. Moja naloga je formirati oddelek marketinga, kjer z dvema sodelavkama že opravljamo raziskavo trga, zaradi "težav" pa se trenutno ukvarjam tudi s koordinacijo na področju smol."
Srečno, Janez!
Brez pridnih rok ne gre...
PREBRALI SMO ZA VAS V GORENJSKEM GLASU:
***********
V skrbi za lep slovenski jezik v javni rabi je nova kranjska trgovina medvoškega podjetja Color dodala nov prispevek: “niške cene“. Ker je na Gorenjskem kar precej potrošnikov, ki jih beseda “niske“ ne moti, je morda napaka v naslednji besedi, ki so jo Golarjevi prodajalci želeli napisati kot “cjene“...
Brez komentarja...

ŠT&inčKA t
25. WV2M‘SS‘R
1994
Izšla je prva številka glasila Medvoščan, katerega bodo vsakih 14 dni prejemali krajani brezplačno. Izdajatelju
čestitamo in mu želimo veliko uspehov in sodelovanja!
ALBANIJA OŽIVLJENA
Po dolgotrajnih zapletih in problemih naj bi delo v Albaniji zopet steklo.
Po več kot pol leta je bila le dana odločitev v nekoliko spremenjeni obliki sodelovanja.
Ekipa za izvedbo montaže strojne opreme za postavitev obrata disperzijskih premazov je bila že dalj časa nervozna, saj smo odhod kar nekajkrat prestavili. Sedaj je bila odločitev jasna in v soboto 26. novembra so fantje odšli na pot.
STRATEGIJA COLOR-JAZA LETO 1995
V ponedeljek 28.11. in torek 29.11. bodo vsi, ki imajo vpliv na poslovanje firme, sodelovali v končni pripravi strategije poslovanja za leto 1995. Z vsebino bomo verjetno lahko postregli v naslednji številki.
POSLOVANJE V OKTOBRU 1994
Po uspešnem septembru smo bili prepričani, da bo oktober mesec vsaj takšen, če ne že boljši. Tudi napovedi oziroma predvidevanja so bila ugodna, saj je oktober ugoden čas še za vsa dela.
Osnovni plan je predvideval skupno realizacijo 6,6 mio DEM, realne možnosti so bile ocenjene na 5 mio DEM, dejansko pa smo realizirali dobre 4 mio DEM. To je mnogo večje odstopanje od predvidevanja, kar nujno povzroča določeno skrb.
Glavni izpad proizvodnje oziroma prodaje je na področju premazov in to na izvoznem področju oziroma tržišču SND.
Stanje zalog se je zopet nekoliko zmanjšalo, vendar še ni v predvidenih okvirih.
ODPISI SREDSTEV
Inventura ima le svojo pozitivno stran. Takrat smo nehote malo prisiljeni, da pospravimo okrog sebe. Zato je imela komisija za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter gospodarski odbor za odpis izdelkov in surovin polne roke dela, da sta spravila vse predloge v pismeno vsebino in obliko.
Delavski svet je na svoji redni seji dne 21.11.1994 vse predloge odpisov obravnaval in jih tudi sprejel.
Naj red ostane vsaj še nekaj časa po inventuri.
GOSPODARSKO GIBANJE V SLO
Zdajšnja gospodarska rast še ne zadostuje za napoved, da se je pri nas res začel nagel gospodarski vzpon. Obstoječa rast je dosežena ob za ta čas še vedno visoki inflaciji, naložbe v industrijo so skromne, likvidnostne težave se niso bistveno zmanjšale, zunanjetrgovinski pri-mankljaj se povečuje, izvoz je dohodkovno	neprivlačen,
nezaposlenost se sicer počasi znižuje, vendar pa se ne povečuje zaposlovanje v gospodarstvu.
Analiza	gospodarskega
gibanja v deželah nekdanje Avstro-Ogrske kaže, da je Slovenija druge že prehitela, močno pa zaostaja za sosednjo Avstrijo in preostalo Evropo.
Od lanskega decembra do danes se je DEM podražila za pet odstotkov, cene na drobno pa so se povečale za petino.
GLOBOKE MISLI
Depresije in negotovost v podjetju je potrebno opaziti, jih izločiti in iztrebiti, sicer se bo podjetje potapljalo lahko tudi do popolnega konca.
Negativno vzdušje na delovnem mestu vodi k nezadovoljstvu celotnega kolektiva. In če ostane prikrito, lahko vpliva na podjetje, da se znajde na samem dnu.
Ne trati čas za razmišljanje o ljudeh, ki jih ne maraš.
ai
CERTIFIKATI
V Colorju se je oglasila ga. Milena Mihelič iz Maribora in prinesla svoj certifikat.
Ga. Milena je delala v našem razvoju do leta 1956, nato pa je poučevala na srednji kemijski šoli v Ljubljani. Tudi poimensko se je spomnila številnih svojih učencev, ki sedaj delajo v Colorju in jih ob tej priložnosti lepo pozdravlja. Izrazila je tudi pripravljenost za sodelovanje v notranjem odkupu Col-orja.
Svoj certifikat je vložil v Color tudi potomec bivšega lastnika podjetja g. Niko Medič, ki ima stalno bivališče v Nemčiji.
J.T.
ŽREB JE ODLOČIL
i		ČPANSLI flSATEU (v/čEA/nr)	6LM8S.TC? sevEfi/ie UAtopHe	VtUTOU. ŽA PADNE NOfiAVG	IZCAJ VD.I ŠMADJU n>. JELKAH	SLAJEnje	SICUV/NA 5LAS 6>E- MILOJ	SVINČNICA^	SENSKo IME	aazA med sa //v IHAICOM
		►								
1	NESfAmesi									
	nsobno-žfi/vAr sADHOtec									
	StUVlNA iNAMR.							H£ON		
	A2JJSIZA 'feVOAllNA							IbSENOVA D2AMA		
36CTDA/- CELJ				SL. M SITO LEK 1 ?il TVIL basrit=						
SMvc/šče NA TbtipiJu						Bitka fJLlPAAm bITOV				STA0DPEJ&. POMIVALA
15 daleč 3A/-0A					SVLTANtVo jreSTA DOMAČA A/V AL					
£WA10 ■RENES			LES TX< UUOb ASI						ITAPJA	
			Šivdent. UČBENIK.						MATI	
VOBVLOč), NAmic,							SESTAVU-'. UTI	MARKO AŽMAN lA<Vi&7		
zakupita/ iiTiieii							VL ADA1 UCTOVCU			
CJfiJLSKA dDUA				ANGL. naslov	STANJE 021ACJA					
Uibd-					MŽAva v ANT IH H 3>EL/ ?OSQ2>					PMLATINI MESEC
		MET AUSE L PfiUAf!. /■SfiALCV							2/MSKO AOOO MEDICA	
			►			X	mauna...			
pENS/o						mcščeu				
f		■,r-~	■—	rr			r-	Er	i	>—
<	jž	►6	o	R	O	v	N	i	C	A
	pj	£		1	P	T	O	L	o	G
		-k	A	M	N	1	C	A	N	/
■A,			B	i	A	S	EL		R	L
srr.	K	0	N	J		k	A	K.	A	/N
	0	B	O	A	VE2N.K	Ki. ST	L	A	D	O
	T	k	S	N	1	C	A	R.		s
Er	L	A	r	1	N	1	S	T	£££*	T
st.	1	Č	s..:«	Y.~-		V	k	0	P	
	Č	A	k	A	- 1	k	A	N	A	
	E	L	A	N	Er			“■	R	A
T:ii	J4	N	J	1	6	A	R		0	S
	v--r	/	M	£	N	1	k	NATftlJ	N	A
		-k	A	N	0	N		R	1	M
		-T	k	E	J	"r-	R	l	M	A
V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli samo 11 rešitev. Komisija v sestavi Simona Stenovec, Mili Hostnik in Marija Pust je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 nr MIRJANA BAJIČ, drugo nagrado - 21 Aquales brezbarvnega laka prejme ALOJZ ČESEN, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme BOGDAN BABNIK.
Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kadrovsko-splošnem sektorju.
ČESTITAMO!
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec na nakladi 800 izvodov.
Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Urednik fotografije Franci Rozman.
Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana.
Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
2
1. Bukolit, garnitura za 10 m 2.21 Aquales brezbarvni 3. dva spraya
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka".
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. decembra 1994. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!