Študentsko naselje v bivši vojaški bolnišnici Renesančna komedija v današnji kaznilnici Goriške položnice za odpadke bodo cenejše Primorski dnevnik št. 152 (21.085) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 3. JULIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Renzi predramil opešano Unijo SandorTence Politika (to vidimo tudi v slovenski manjšini) postaja vse bolj stvar obrazov in v marsičem tudi videza. Matteo Renzi včeraj v evropskem parlamentu glede tega ni imel težkega dela, saj so mu bili nudeni vsi pogoji za uspešen, odmeven in, če hočemo, tudi razdiralni nastop. Ko se za krmilo Evropske unije in parlamenta vrača politika, ki ni blestela po kakovosti, da ne govorimo o svežini, je predsednik italijanske vlade izpadel kot politik, ki mu gre zaupati. Renzi sicer ni povedal nič posebnega, a le to, kar najbrž misli glavnina državljanov EU. Ne gre samo za črnobelo dilemo varčevanje-rast, temveč tudi za vtis, da zmore mladi in ambiciozni Renzi opešani EU vdihniti nekaj svežine, kot je v Delu zapisala Saša Vidmajer, ki je navadno zelo kritična do italijanske politike in politikov. Italija je z Renzijevim govorom v evro-parlamentu gotovo pridobila na ugledu, tudi še kako dinamično predsedovanje Svetu EU pa bo trajalo šest mesecev in nič več. Renzijev govor je bil deležen izjemne pozornosti, njegova tudi radikalna stališča so za en dan predramila opešano EU, danes pa je že nov dan. Italijanski premier je sinoči že bil v TV oddaji Bruna Vespe Porta a porta, Strasbourg in Bruselj pa se vračata na stare tirnice. Ne pri krščanskih demokratih, zmagovalcih evropskih volitev, ne pri poraženih, a vedno zelo močnih socialistih, ni opaziti novosti in svežine, na katere je opozarjal Renzi. STRASBOURG - Matteo Renzi v Evropskem parlamentu »Brez rasti Evropa nima prihodnosti« Matteo Renzi in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz ANSA NAGRADA LUCHETTA - Danes podelitev Ko so mačke pomembnejše od pobitih sirijskih otrok ... INTERVJU Ukmar: Dvojniki odraz stanja na ■ tv• vrhu manjšine TRST - Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar v intervjuju nekaj več kot eno leto po deželnih volitvah ocenjuje svoje delo ter razmere v slovenski manjšini. Do njih je zelo kritičen. Hvali deželnega odbornika Giannija Torrentija za razdelitev prispevkov ustanovam in pozdravlja, da je razdelitev nagradila športno dejavnost. Ukmar pravi, da je razdvojenost med krovnima organizacijama alibi za ohranitev t.i. dvojnikov Na 2. strani STRASBOURG - Italijanski premier Matteo Renzi je na včerajšnjem plenarnem zasedanju novega sklica Evropskega parlamenta predstavil načrte polletnega italijanskega predsedovanja Svetu EU. Namesto naštevanja prioritet in številk je Renzi poslancem v že znanem slogu ponudil strasten govor o tem, da moramo znova najti »dušo Evrope«. Gospodarska in finančna kriza je pustila globoke rane na Evropi. Gospodarskih in finančnih vprašanj nikakor ne smemo podcenjevati ali jih zanemarjati, a glavnih izzivov, s katerimi je soočena naša celina, ne bo rešila vrsta sestankov. Brez rasti je EU obsojena na propad, je prepričan Renzi. Grški premier Antonis Samaris je Renziju predal »štafetno palico« predsedovanja Sveta EU. Govor italijanskega politika je žel dosti odobravanj, a tudi kritike Evropske ljudske stranke. Na 11. strani Trst: šolski zavodi v Starem pristanišču? Na 5. strani Opčine: Srečanje Slovenske skupnosti o prostorskem načrtu Na 5. strani S fundacijo rešujejo goriško glasbeno šolo Na 12. strani V Gorici se začenja pester konec tedna Na 13. strani KITAJSKA - Pol milijona ljudi na ulicah V Hongkongu prijeli 500 protestnikov GORICA - Na letališču ik: Prihodnji teden se začenja gradnja Pipistrelove hale HONGKONG - Policija v Hongkongu je včeraj prijela 511 protestnikov, ki so po množičnih torkovih protestih ponoči vztrajali pred sedežem vodje hongkonške uprave Leung Chun-yinga. Protestniki so se hoteli včeraj z njim soočiti ob prihodu v službo in zahtevati demokratične volitve novega vodje mesta. Torkovih mirnih množičnih protestov se je po navedbah organizatorjev udeležilo več kot pol milijona ljudi in je bilo največje tovrstno zborovanje, odkar je Hongkong leta 1997 spet postal kitajski. Policija je sicer ocenila, da se je protesta udeležilo okoli 98.000 ljudi. Po protestu, na katerem so med drugim nosili plakate z napisi "Hočemo pravo demokracijo" in "Naša vlada, naša izbira", se je več sto ljudi odpravilo pred sedež vodje mestne uprave, kjer so sede vztrajali, dokler jih ni včeraj zjutraj okoli 3. ure policija nasilno odstranila. Nekatere so morali odvleči, ti pa so vzklikali politična gesla. Policija je sporočila, da so prijeli 511 ljudi zaradi sodelovanja na nezakonitem zborovanju in oviranja policije. Med aretiranimi so po navedbah medijev tudi poslanci prodemokratičnih strank Albert Ho Chun-yan, Lee Cheuk-yan in Leung Yiu-chung. (STA) ARIDEN 9771124666007 2 Četrtek, 3. julija 2014 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Sporočilo predsedstva borčevske organizacije ZZB o žaljivkah ob državnem prazniku LJUBLJANA - Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je obravnavalo izjave objavljene ob letošnjem dnevu državnosti, ki žalijo, obrekujejo in kriminalizirajo borce NOB in skušajo razvrednotiti njihov boj in delovanje Zveze borcev, kot nosilke vrednot NOB. Predsedstvo zavrača neutemeljene trditve in ugotavlja: Neresnična je trditev, da je Zveza borcev v odločilnem času nasprotovala samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Nasprotno, ves čas je zagovarjala univerzalno načelo o pravici do samoodločbe, vključno s pravico do odcepite in se s številnimi dokumenti dejavno vključevala v ustavno razpravo in v nastajanje nove zakonodaje. Javno se je pozitivno opredelila do plebiscita, agresijo JLA pa večkrat odločno obsodila. »V Zvezi borcev spoštujemo državo in njene institucije, tudi ko imamo kritična stališča do politike vlade, parlamenta in drugih državnih organov. V kritiki smo konstruktivni, ne destruktivni. Podpiramo pravosodne organe v njihovi neodvisnosti in smo prepričani, da je sodbe sodišč potrebno spoštovati ne glede na to, kdo se z njimi strinja ali ne. Ne-civilizacijsko je izvajati ulične in medijske pritiske in groziti sodnikom z represijami, postopke in sodbe pa z lažnim prikazovanjem zlorabljati za politične namene«, poudarjajo v dokumentu ZZB. LUKA KOPER Omogočili letovanje otrokom KOPER - V koprskem pristanišču so včeraj gostili skupino 40 otrok iz Planine, ki jim je letovanje v zdravilišču na Debelem rtiču omogočila Luka Koper. Obenem je bil obisk priložnost za predajo donacije v vrednosti 20.000 evrov, namenjene obnovi mladinskega doma Rakovica v okviru zdravilišča Debeli rtič. Otrokom, ki so včeraj obiskali luko in ki ta počitniški teden preživljajo v zdravilišču na Debelem rtiču, so letovanje omogočili s sredstvi, ki so jih zbrali z dobrodelnimi akcijami po žledolomu. Takrat so z dobrodelnim tekom in dobrodelno dražbo likovnih del zbrali 10.000 evrov, so sporočili z luke. Dodali so, da so včerajšnji obisk otrok, ki so jih spremljale podpredsednica Rdečega križa Slovenije Irena Nečemer, vodja zdravilišča Ana Zerjal in pedagoška vodja Gabrijela Kukovec, izkoristili tudi za izročitev donaci-je v vrednosti 20.000 evrov, namenjene obnovi mladinskega doma Rakovica v okviru zdravilišča Debeli rtič. »Pomoč zdravilišču, ki vsako leto nudi zatočišče tisočem otrok iz cele Slovenije, je primer dobre prakse sobivanja med pristaniščem in okoliškimi naravnimi, družbenimi in kulturnimi biseri slovenskega primorja, kakršno je zdravilišče na Debelem rtiču,« je ob predaji čeka dejal predsednik uprave Luke Koper Dra-gomir Matic. Podpredsednica RKS Irena Nečemer se je luki zahvalila za podporo. Predsednik ZZB Tit Turnšek »Leta 1991 smo uveljavili samostojnost in neodvisnost slovenske države, vendar je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije jasno zapisano, da je bila Republika Slovenija država že v tedanji veljavni ustavni ureditvi. Država torej ni nastala leta 1991, pač pa se je proces začel že prej: z zametki v letih 1918-1920, postopoma v NOB od prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore na osvobojenih ozemljih, do Kočevskega zbora, črnomaljskega zasedanja SNOS-a in mednarodnega priznanja nove Jugoslavije po sporazumu Tito-Šubašic, preko prve slovenske vlade v Ajdovščini, do prve Ustave LRS januarja 1947 in naprej do osamosvojitve. Na ustanovnem sestanku OF v noči 26. na 27. april 1941 je bil sprejet trden sklep o organizaciji oboroženega upora proti nacifašističnim okupatorjem. Zato je zlobna in neutemeljena trditev, da je šlo tedaj za prvo kolaboracijo komunistov z okupatorji. Tedaj naj bi podpirali pakt Mo-lotov-Ribentrop - 1939, kar se je sicer zgodilo mnogo pred okupacijo in pred zavrnitvijo trojnega pakta z množičnimi protesti 27. marca 1941. Ob ustanovitvi OF to ni imelo nobenega pomena več. Rdeča zvezda je simbol svobode in osvoboditve. Pod tem simbolom je za slovensko domovino padlo 28.472 partizanov, 5.325 aktivistov OF ter 10.369 taboriščnikov. Oznake, ki jih je imela JLA ob agresiji na Slovenijo, ne morejo zanikati pomena, ki ga je simbolizirala rdeča zvezda v NOB. Zato je upor rdeči zvezdi v resnici namenjen stigmatizaci-ji NOB in posredno opravičevanju kola-boracije v nesposobnosti razumeti in priznati zgodovinska dejstva. Nesporno je tudi, da je bil narodnoosvobodilni boj pod rdečo zvezdo sestavni del velike zavezniške antihitlerjevske koalicije, kar je bilo letos ponovno potrjeno s prisotnostjo partizanske delegacije na proslavi 70. obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji«, še podarjajo borci v svojem dokumentu. VIDEM - Preiskava finančne straže Izčrpavali podjetja, kapital skrili v Slovenijo VIDEM - Z neplačevanjem dobaviteljev in izčrpavanjem lastnih podjetij naj bi povzročili štiri stečaje, kapital naj bi na skrito pošiljali tudi v Slovenijo. Štirinajst ljudi se je znašlo v mreži finančne straže iz Vidma, ki je podala prav toliko kazenskih ovadb, enemu od osumljencev pa je odvzela prostost. Preiskavo vodi državno tožilstvo iz Vidma, sodelujejo tudi finančni stražniki iz krajev San Giorgio di Nogaro in San Daniele del Friu-li. V štirih stečajih se je skupno izgubilo 1,5 milijona evrov, videmski preiskovalni sodnik pa je odredil preventivni zaseg premoženja za 177.000 evrov, kolikor znašajo neplačani davki. Eno od vpletenih podjetij je bilo dejavno v gradbenem sektorju. Najprej je z goljufijo oškodovalo podjetje iz kraja San Dona di Piave za 610.000 evrov, zatem pa je milijon evrov poslalo v Slovenijo, kjer so družbeniki gradbenega podjetja v stečaju odprli dve družbi. Iz blagajne gradbenega podjetja pa naj bi odnesli 53.000 evrov v gotovini in čekih. Poleg tega naj bi neko nepremičnino prodali upraviteljevemu sorodniku po nižji ceni od tiste, navedene v kupoprodajni pogodbi. Drugo podjetje je dajalo nepremičnine v najem. Iz blagajn tega podjetja naj bi osumljenci ukradli 90.000 evrov, 15.600 pa naj bi »odščip-nili« od najemnin, ki so jih plačevali stanovalci. Podjetje v stečaju dolguje državi za 80.000 evrov davkov. Upravitelji tretje družbe, ki se je ukvarjala z inštalacijo industrijskih strojev, naj bi iz blagajn ukradli 427.000 evrov ter utajili davke za 97.000 evrov. Četrto podjetje se je ukvarjalo z električnimi napeljavami: na papirju je »uprizorilo« 83.000 evrov vreden lažen posel s podjetjem, na čelu katerega je bil vedno isti upravitelj. Na Primorskih novicah odpustili štiri zaposlene KOPER - Štirje zaposleni v družbi Primorske novice so prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za administrativno oz. tehnično osebje, ukrep pa sodi v sklop načrta prilagajanja na finančno stanje časopisne družbe ter na širše stanje na medijskem trgu, je za STA pojasnil vršilec dolžnosti odgovornega urednika koprskega časnika Antiša Korljan.Ob tem je Korljan poudaril, da poseg ni prizadel novinarjev ali urednikov ter da izhajanje Primorskih novic v dosedanjem obsegu ni ogroženo. Prav tako je pojasnil, da kljub prilagajanju časnika novim razmeram na medijskem trgu posegov v uredniško strukturo vsaj v naslednjem letu dni ne bo. Smrt alpinista v steni Planjave LJUBLJANA - V jugovzhodni steni Planjave v Kamniško-Savinjskih Alpah se je dopoldne zgodila nesreča, v kateri je umrl 52-letni alpinistični inštruktor. V steni mu je namreč spodrsnilo in je omahnil več kot 50 metrov globoko. Kot je za STA opozoril Franc Miš iz Gorske reševalne službe Kamnik, sta alpinista plezala nenavezana, česar «se absolutno ne počne».Miš je pojasnil, da sta skupaj plezala 52-letni alpinistični inštruktor iz Škofje Loke in 19-letni pripravnik iz Ljubljane. Pri vstopu v steno sta zgrešila smer, nakar je alpinist zdrsnil v globino. Miš je ob tem posebej poudaril, da bi moral biti inštruktor za zgled in bi moral poskrbeti za ustrezno varovanje. Prav dejstvo, da nista bila navezana, je bila namreč usodna napaka, je še dejal. INTERVJU - Stefano Ukmar (DS) »Razdvojenost SKGZ-SSO alibi za dvojnike« TRST - Stefano Ukmar (Demokratska stranka) je novinec v deželnem svetu, ne pa v politiki, saj je bil kar nekaj let tržaški občinski svetnik. V zadnjih mesecih zelo kritično ocenjuje politične razmere v slovenski manjšini. Najprej smo ga vprašali, če je nekaj več kot eno leto po izvolitvi zadovoljen s svojim delom. »Važno je kaj drugi mislijo o meni, zato na zadevo, ki zaobjema daljše obdobje, gledam drugače. Od leta 2001 sem bil štirikrat zaporedoma izvoljen s preferencami, brez olajšanih mehanizmov, in vedno v zelo ostri konkurenci. To ne more biti zgolj slučaj. Vsekakor bom šele proti koncu mandata razumel, če lahko volivce še pogledam v oči, ali je bolje, da se umaknem.« S čim ste se doslej največ ukvarjali? »Z veseljem še vedno sledim nekaterim vprašanjem, ki so vezana na moj prejšnji mandat v tržaškem občinskem svetu. Na splošno skušam slediti vsemu, kar se dogaja na Deželi.« Za kaj je konkretno šlo? »Bolj specifično se sem ukvarjal z ukinitvijo pokrajin, reformo krajevnih uprav, finančnimi vprašanji, problematiko lova, zaščitenih območij, skupne lastnine in kmetijstva, ter z olajšano ceno bencina na obmejnem območju. Spremljal sem seveda vsa vprašanja, ki so vezana na našo manjšino.« Kaj pa uspehi? »Lokalno akcijsko skupino (Las) Kras smo dejansko rešili pred zaprtjem. Zdaj sta me Občini Doberdob in Zgonik opozorili ne nekatere nedorečenosti s paktom stabilnosti. Če pa pokliče posameznik ali društvo, rade volje sledim tudi specifičnemu problemu.« Kako ocenjujete delo deželne vlade? »Večina v deželnem svetu z deželno vlado dela v simbiozi, kar pa ni enostavno. Veliko težo ima še vedno zemljepisna pripadnost posameznika. Vsi pa se zavedamo, da so reforme nujne, ker je sedanji sistem financiranja raznih dejavnosti nevzdržen. Odbornikov je bilo ponavadi deset, zdaj pa zaradi zloglasnih stroškov politike jih je le osem, kar se gotovo pozna pri delu.« Javno ste pozdravili razdelitev prispevkov 2014 slovenski manjšini in pohvalili odbornika Giannija Torrentija. Kako to? »Odbornik je pri ključnih izbirah upošteval tudi mnenje slovenskih svetnikov. Neupravičen rez tržaškemu Dijaškemu domu pa je, na primer, nastal v sklopu SKGZ. Porazdelitev prispevkov vsebuje nedvoumno sporočilo.« Kakšno sporočilo? »Šport smo nagradili, ker dosega odlične rezultate in ker tam ni dvojnikov. SKGZ in SSO sta predlog sooblikovala in podprla, morda ker se zavedata, da v tej državi zapiramo sedeže Banca d' Italia in celo policijske izpostave in da je Slovenija na kolenih. Zavedata se vsakodnevnih težav tistih, ki ne prejemajo prispevkov, a le plačujejo davke ter, da je večinski narod v Gorici zaprl glasbeno šolo. Mi pa si tam privoščimo dvojnik. SSO in SKGZ sta avtokonzervativni, a istočasno ni- mata dejanske oblasti in glede na količino prelitega črnila v bran lastnih vrtičkov, nista uspeli razložiti nekaterim svojim članicam realnega stanja.« V neki radijski oddaji in tudi v našem dnevniku ste celo namignili na možnost (samo)razpustitve dveh krovnih organizacij. Kako to? »Razpustitev SKGZ in SSO predpostavlja njuno obvezno soglasje. Oni sta načelno za reforme, ki jih napovedujeta že vsaj deset let, ter za odpravo dvojnikov, sta pa si zagotovili deželni zakon za Slovence iz leta 2007, ki legitimira dve krovni organizaciji.« Kaj ima to opravka z dvojniki? »Brez razdvojenosti na krovu, bi težko opravičevali dvojnike. Z mojim predlogom sem le dokazal, da je drugačna ureditev možna, ter da bi končno imeli demokratično izvoljen enotni subjekt za odločanje.Mi dovolite, da si izposodim citat?« Prosim! »"Potrebujemo bolj kritično oceno delovanja naših ustanov, moramo razščistiti kaj se skriva za vsotami, ki jih prejemajo, ter kaj je od tega imela skupnost." Te besede so težke kot nagrobni kamen, a niso moje. Bile so objavljene v Primorskem dnevniku 27. junija na 12. strani. Zal je take avto-kritike premalo, kar seveda legitimira "status quo".« To stališče je iznesla Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma. Preidemo k slovenski komponenti DS, ki je na volitvah doživela uspeh, človek pa ima vtis, da komponenta precej odmaknjeno spremlja dogajanja v manjšini. Je tako? »Jedro komponente so župani, odborniki in ostali izvoljeni predstavniki, ki vestno opravljajo svojo funkcijo v korist teritorija. Poslanka Tamara Blažina pa tudi opravlja svoje. Meni verjetno potihem očitajo, da se preveč ukvarjam z manjšino.« Mar niste deželni svetnik slovenske narodnosti? »Politiki nismo vsi enaki, a nekateri imajo radi politiko, ki jim prikimava in jim govori, kar hočejo slišati. Kdor govori kar misli, postane moteči faktor. Tako pač slutim, a me ne skrbi.« Mislite, da se bo prej ali slej našel „slovenski Renzi", ki bo predramil našo politiko? »Za zagon si je treba ustvariti pogoje. Matteo Renzi se je uveljavil z načelom en človek, en glas, na primarnih volitvah stranke, ki je nastala iz razpustitve Levih demokratov in Marjetice. Pri nas se je čas ustavil, kot da bi glavno besedo imela še vedno Bettino Craxi in Ciriaco De Mita.« S.T. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. julija 2014 3 REDIPULJA - Ob slavnostnem koncertu Napolitano bo v nedeljo tudi v Tržiču ŠPETER - Predstavili knjigo Korita in napajalniki Nediških dolin Sledovi življenja in dela prednikov REDIPULJA - Pred spomenikom padlim italijanskim vojakom v Redi-pulji potekajo priprave za nedeljski veliki koncert pod vodstvom dirigenta Riccarda mutija ob obletnici začetka prve svetovne vojne, ki se ga bodo udeležili predsedniki najmanj treh sosednjih držav, Italije, Slovenije in Hrvaške. Medtem je tudi program srečanja vse bolj dokončno izoblikovan. Predsednik Giorgio Napolitano naj bi okrog enajste ure pristal na ronškem letališču, kjer ga bo pričakala ministrica za obrambo Roberta Pinotti. Nato se bo ob 11.35 na zasebnem obisku v Tržiču udeležil odprtja razstave o italijanskih letalcih v prvi svetovni vojni. Razstava bo postavljena v galeriji sodobne umetnosti v prostorih nekdanje mestne tržnice na trgu Cavour. Predsednika bodo na prizorišču razstave sprejeli prefektinja Maria Adelaide Garufi, goriški prefekt Vin-cenzo Zappalorto, županja Tržiča Silvia Altran, predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, predsednik deželnega sveta Franco Iacop in predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. Predsednik bo na razstavi tudi imel nagovor. Na večernem koncertu v Redi-pulji bosta poleg Napolitana prisotna tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in Hrvaške Ivo Josipovic, doslej pa ni bilo potrjenih vesti o prisotnosti predsednikov Avstrije in Madžarske. V pričakovanju na prihod predsednikov bo nastopil pevski zbor alpincev iz Vidma z godbo alpincev nekdanje brigade Cadore. Simfonični orkester pod vodstvom maestra Riccarda Mutija bo najprej odigral himne držav, nakar bo izvajal Verdijevo Mašo za rekvijem. Orkester bo sestavljen iz muzicistov iz številnih evropskih držav, kot solopevci pa bodo nastopili sopranistka Tatjana Serjan, mezzosopranistka Daniela Bar-cellona, temorist Saimir Pirgu in basist Riccardo Zanellato. Iz dokumentov izhaja, da je leta 1606 v Nediških dolinah živelo 9.800 ljudi, kar je približno dvakrat toliko kot danes NM ŠPETER - »Korita in napajalniki Idrijske in Nediških dolin« je naslov knjige, ki jo je s podporo Dežele Furlanije Julijske krajine izdala Zveza slovenskih izseljencev FJK - Slovenci po svetu in so jo predstavili v Špetru. Publikacija je sad velike ljubezni, ki jo Oddo Lesizza čuti do svoje zemlje, in sodelovanja z Dariom Co-lombinom. Lesizza se zaveda pomena, ki ga imajo krajevna kultura in navade. Ker želi, da se vse to bogastvo ne bi izgubilo, s svojim fotografskim aparatom stalno dokumentira življenje po dolinah, glavne dogodke, krajevne značilnosti, naravno in arhitekturno dediščino in tako naprej. Predstavitev publikacije je v špetr-sko občinsko dvorano privabila številno publiko, med drugim so se je udeležili tudi župani Špetra Mariano Zufferli, Pod-bonesca Camillo Melissa, Podutane Antonio Comugnaro in pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo. »Knjiga je pričevanje o naši preteklosti, je spomin na trdo delo naših prednikov, ki so iz gozda, ki je pokrival naše doline, naredili njive in senožeti, en sam lep velik vrt,« je povedal predsednik Zveze Dante Del Medico. »Sezidali so vasi in hiše, s skupnim delom so speljali vodo in zgradili korita, okoli katerih je teklo življenje. Ustvarili so si svoj dom in svojo identiteto«, je še dodal Del Medico. Knjiga pripoveduje o človekovem delu preko fotografij, pa čeprav razen v enem primeru na njih ni ljudi. Omogoča potovanje po vaseh Idrijske in Nediških dolin, rdeča nit pa so voda in korita, ki pripovedujejo zgodbe iz vsakdanjega življenja in kažejo na gosto naseljenost teh krajev že v starih časih, je povedal profesor Mauro Pas-colini in poudaril, da je tudi to eden izmed razlogov, zaradi katerih je Benečija uživala avtonomijo tako pod Oglejskih patriarhatom kot za časa Beneške republike. Povedal je je tudi, da iz dokumentov izhaja, da je leta 1606 v teh dolinah živelo 9.800 ljudi, kar je približno dvakrat toliko kot danes. V knjigi je zbranih po abecednem redu 100 fotografij korit in napajalnikov. Med temi jih je več starih tudi od 150 do 200 liet, ki so bili izklesani iz kamna, drugi so stari približno 100 let (nekatere so naredili vo- jaki med prvo svetovno vojno), so pa tudi korita in napajalniki iz litega železa, ki so jih naredili za časa fašizma, in novejši iz cementa. Nekatera korita so še vedno uporabna, druga skrivata trava in robida, nekatera so tudi popravili, druga pa posodobili. Knjiga Odda Lesizze in Daria Colombina priča o razmerah, ko je bila voda skupna dobrina vseh in bi bilo pametno, da bi bilo tudi danes tako, je zaključil profesor Pascolini. Rosina Tomasetig in Ernesta Feletig iz Zverinca sta nato pripovedovali o življenju pri koritu. Na koncu pa sta bila na vrsti avtorja zanimive publikacije. Oddo Lesizza je povedal, da sta s Co-lombinom pravzaprav dokumentirala še dvakrat toliko korit, tako da v knjigi niso zbrana vsa. Dario Colombin pa se je zahvalil vsem domačinom, ki so jima pokazali, kje so ta stara korita. »Z delom sva začela 22. julija 2009,« je še povedal, »morala pa bi začeti veliko prej.« Naj še dodamo, da je na predstavitvi Zveza slovenskih izseljencev FJK - Slovenci po svetu zbirala prostovoljne prispevke za argentinsko šolo za gluhe otroke. (NM) STRASBOURG - Tiskovno sporočilo Slovenske skupnosti Delegacija Slovencev iz Italije na prvi seji evropskega parlamenta STRASBOURG - Kot nam je s tiskovno noto sporočila stranka Slovenska skupnost, je delegacija Slovencev iz FJK, ki delujejo na gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem področju v teh dneh na obisku v Bruslju in Stras-burgu, kjer poteka umestitev novega evropskega parlamenta. Med umestitvenimi postopki je bila lepa priložnost za vrsto srečanj s slovenskimi evropskimi poslanci in poslankami ter visokimi predstavniki evropskih institucij. Glede na vrsto pomembnih srečanj, ki jih je delegacija imela z evropsko komisarko Viviane Reding ter evropskimi poslanci Milanom Zverom, Lojzetom Peterletom, Herbertom Dorfmannom, Tanjo Fajon (na sliki) in Angeliko Mli- nar, lahko pričakujemo, da so na poseben način izpostavili stanje in problematike slovenske narodne skupnosti v FJK. Poleg reševanje zapletene gospodarske krize, mora Evropski parlament tudi končno podati izčrpen odgovor na vprašanje narodnih in jezikovnih skupnosti v sklopu EU in širšega evropskega konteksta. Posebno prijetno je bilo srečanje s ponovno potrjenim evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom, piše v sporočilu. Predstavnik Južnotirolske ljudske stranke je na prvo zasedanje novega evropskega parlamenta povabil tudi vse kandidate, ki so skupaj z njim kandidirali na listi SVP, med temi tudi Tanjo Peric iz vrst SSk. Moj Travnik r84 Drage bralke in bralci! Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku. Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Dorče Sardoč s hčerko Vero MIRAN DOLHAR 4 Četrtek, 3. julija 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Resolucija v podporo selitvi šolskih zavodov v skladišče 19 Navtična šola in Carli v Staro pristanišče? Italijansko navtično šolo in tehničnega zavod Carli preseliti v skladišče 19 v Starem pristanišču. Tako je pred časom predlagala Pokrajina Trst in tako predlaga tudi resolucija, ki jo je v tržaškem občinskem svetu predložila skupina sedmih občinskih svetnikov s predstavnikom Občanske liste Patrickom Karl-senom na čelu. Vprašanje navtične šole in tehničnega zavoda Carli se vleče že vrsto let. Za obe šoli skrbi Pokrajina. Njuni šolski poslopji sta stari, dotrajani, potrebni korenitih popravil. Samo ogrevanje stane pokrajinsko blagajno ogromno. Zato je uprava predsednice Marie Terese Bassa Poropat uvidela, da bi bila bolj kot popravilo stare stavbe primerna preselitev šol drugam, in predlagala preureditev skladišča 19 na območju Starega pristanišča v šolsko poslopje. Tržaški občinski svetnik Občanov Patrick Karlsen se je strinjal s pobudo in sestavil resolucijo, v kateri zahteva, naj jo tudi mestna skupščina podpre, tako bi dobil pokrajinski predlog večjo težo in pomen. Resolucijo so podpisali še svetniki Roberto Decarli (Cosolinijeva lista), Roberto Antonione (mešana skupina), Franco Bandelli in Alessia Roso-len (Un'altra Trieste) ter Roberto de Gioia in Maurizio Ferrara (Neodvisna občanska lista). Včeraj so na tiskovni konferenci pojasnili pomen skupnega dokumenta. Skladišče 19 v Starem pristanišču Izpostavili so objektivno dejstvo: navtična šola in zavod Carli štejeta vsega kakih 1500 dijakov in delujeta v slabih prostorskih pogojih. Potreben je korenit ukrep, preselitev na območje Starega pristanišča bi bila primerna. Tako bi začel počasi zaživeti tudi tisti že dolgo let opuščeni mestni predel. Šolam bi lahko sledila druga javna poslopja, na primer telovadnice, v Staro pristanišče bi se po desetletjih vrnilo življenje. Karlsen, Decarli in ostali so ocenili, da bi na ta način predrli zid, ki doslej ni dopustil razvoja tistega območja. Vsi poskusi so se izjalovili, za kar nosi v prvi vrsti odgovornost vodstvo Pristaniške oblasti. Tudi zadnji razčlenjeni razpis za izdajo koncesij je klavrno propadel, ker se je nanj odzvalo le 8 ponudnikov, od katerih so trije javni (ob Pokrajini Trst še dva projekta tržaške trgovinske zbornice). Resolucijo, o kateri bo drevi raz- pravljal tržaški občinski svet, so podpisali svetniki dveh skupin levosredinske večine in nekaterih strank desnosredin-ske opozicije, kar pomeni, da ima tudi jasen politični pomen: ko je na kocki mestni razvoj, se znajo sile, ki jim je prihodnost Trsta pri srcu, združiti za dosego zaželenega cilja. Ali bo to dovolj, pa bo pokazala prav prihodnost. M.K. STO - Dve gibanji Svobodno ozemlje vs Svobodni Trst Na skupščini v Kulturnem domu na Proseku so po bolečem razkolu v gibanju Svobodni Trst ustanovili novo gibanje za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Člani, med katerimi je več Slovencev, so v soboto z glasovanjem izbrali novo ime Svobodno ozemlje (Territorio Libero). Novi simbol je stilizirana rdeča kocka z belo helebardo na sredi, kratica novonastale organizacije je ST. Tako vsaj glede imena ne bo težav s predstavniki »starega« gibanja, ki ga vodi Roberto Giurastante. Predsednik novega gibanja je Vito Potenza. Na skupščini na Proseku so se ustanovitelji novega gibanja zavzeli za preseganje strogo pravnega okvira »boja za STO«, svoje delovanje hočejo iz sodnih dvoran razširiti na področja gospodarstva, sociale in pravic. V programskem dokumentu so smernice za »preporod« pristanišča in nasploh Trsta, govor je bil tudi o morebitnih ukrepih na trgu dela, pobudah za revnejše občane ter o samodejnem priznavanju izvirnih priimkov. Pobudniki načrtujejo tudi nogomentni turnir med conama A in B. 11. julija bodo člani sodelovali na dveh shodih: prvi bo ob 11. uri pred sodiščem v podporo članici gibanja, katera je v sodnem postopku, ker se je izjavila za državljanko STO, drugi pa ob 20. uri na Velikem trgu v zvezi z vprašanjem varnosti v mestu. »Oni pa so še vedno nezakoniti okupatorji sedeža vseh članov,« je bilo slišati opazko na račun »drugega« gibanja za STO. Goran Čuk FOTODAMJ@N DOLINA - Delovanje občinske uprave Srečanji s prostovoljci • I v« • «v •• in domačimi »osmicarji« V torek so člani odbora občine Dolina uradno obiskali sedež prostovoljnih gasilcev Breg, da bi podrobneje spoznali delovanje in ureditev društva. Podžupan in odbornik za civilno zaščito Goran Čuk je predstavil prostovoljno delo in sedež na splošno; poudaril je, da se društvena dejavnost neprekinjeno nadaljuje vse od ustanovitve leta 1977. Gasilci Brega so obenem tudi člani občinske skupine civilne zaščite, na čelu katere je mesto koordinatorja prevzel Sandi Zeriali, ki si obeta odlično sodelovanje med občinsko upravo, civilno zaščito in ZPG Breg. Predsednik društva Aljoša Mauri je sporočil, da si je 36 članov na različnih posegih v letu 2012 nabralo skupnih 800 ur dela. Mauri se je tudi spomnil pred kratkim preminulega Maurizia Sigonija, ki je v letih, ko so ostale tovrstne organizacije umirale, dal novega zagona in ogromno prispeval, da se je delovanje še dodatno okrepilo. Župan Sandy Klun je zaželel, da bi prostovoljci še pomagali občini, ko bo to potrebno, predvsem v zimskem času v primeru snežnih padavin. Odbornika Franca Crevatina je zanimalo zlasti, kdo so člani in kako lahko sproži poseg civilne zaščite. Koordinator je pojasnil, da so vsi podatki o prostovoljcih dostopni preko uradne spletne strani Civilne zaščite dežele FJK ter da je vedno aktivna brezplačna telefonska številka za klic v sili 800500300. Odbornica Franka Žerjal se je pozanimala, ali obstaja čezmejno sodelovanje. Predsednik Mauri je povedal, da je sodelovanje z obmejnimi prosto- voljnimi gasilskimi društvi že ustaljena praksa. Srečanje se je nadaljevalo z ogledom prostorov sedeža, gasilskih vozil ter opreme s katero razpolagajo prostovoljci. Dan prej, v ponedeljek, pa so se dolinski upravitelji sestali z upravitelji osmic v občini. Novi odbornik za proizvodne dejavnosti in podžupan Goran Čuk je napovedal, da se bo, kot vsako leto, proti koncu leta sestavilo koledar z razporedom osmic na občinskem prostoru, kot novost pa je izpostavil namen, da se koledar objavi na občinski spletni strani in tudi na informacijskem stebru rezervata doline Glinščice v Sprejemnem centru. Odbornik Čuk je sporočil tudi, da bo 18. julija v občinskem gledališču koncert Operne Glasbene Akademije iz Križa, na katerem bodo nastopili gojenci solopetja iz razreda maestra Aleksandra Švaba, mnogo od katerih jih prihaja iz Rusije. Predlagal je, da bi ob tej priložnosti domači proizvajalci predstavili svoje produkte, olje in vino, in tako ustvarili možnost morebitnih tržnih povezav z Rusijo. OPČINE - Srečanje Slovenske skupnosti o prostorskem načrtu Močnik: »Lahko bi bil boljši« Zaskrbljenost zaradi »gradbenih kreditov«, ki bi lahko privedli do novih gradenj na Opčinah Na Opčinah precejšnje zanimanje za prostorski načrt FOTODAMJ@N Stranka Slovenske skupnosti je sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah priredilo četrto srečanje o novem prostorskem načrtu tržaške občine, da bi občanom ponudila pomoč pri pripravi morebitnih ugovorov in pripomb. Občinski svet je sprejel načrt 16. aprila; 11. junija je stekel rok za vložitev ugovorov in pripomb, ki bo zapadel 22. julija. Zadeva je na Opčinah vzbudila precejšnje zanimanje, ker je načrt prizadel kar precej zasebnikov, predvsem kar se tiče tako imenovanih nezazidljivih območij. O teh območjih je že vzhodno-kraški rajonski svet vložil ugovore, ki pa jih mestna skupščina ni odobrila, ker naj bi ta območja - po mnenju občinskih tehnikov - ne bila dovolj »urbanizirana«, kot je prisotnim pojasnil rajonski predsednik Marko Milkovič. Drugo veliko vprašanje predstavljajo tako imenovana »gozdna območja«. Občinski tehniki so na območju kraških vasi zarisali »gozdna območja« tudi tam, kjer so zemljišča le zaraščena, ne pa gozdnata, številna taka območja pa segajo neposredno do posameznih hiš, s čemer je v tistih predelih dejansko onemogočena vsaka kmetijska dejavnost. Po oceni pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika »grozi« Opčinam (in tudi Proseku) nova nevarnost, imenovana »gradbeni krediti«. Prostorski načrt namreč predvideva pridobitev »gradbenih kreditov« za posodobitev stanovanj v mestnem središču (n. pr. energetska varčnost). Ti krediti omogočajo nove gradnje, a ne v mestnem središču, ker je gradbeno zasičeno, temveč na podeželju, največ na Opčinah in na Proseku. Tako se lahko zgodi, da se gradbeniki domenijo za kupoprodajo »gradbenih kreditov«; ko eden od gradbenikov pridobi dovolj tovrstnih kreditov, jih lahko izkoristi na Krasu z gradnjo novih večstanovanjskih blokov. Prav zaradi tega je Močnik takole ocenil Cosolinijev prostorski načrt: »Lahko bi bil boljši.« M.K. / TRST Četrtek, 3. julija 2014 5 NAGRADA LUCHETTA - Zanimiva srečanja na Velikem trgu Novinarji naj bodo intelektualno pošteni V gledališču Rossetti bodo nocoj slovesno podelili novinarske nagrade, ki nosijo ime po štirih ubitih tržaških novinarjih in snemalcih - Dariu D'Angelu, Miranu Hrovatinu, Marcu Luchetti in Saši Oti. Podelitev Naši angeli mora upoštevati televizijska pravila, saj jo bo posnela prva mreža Rai, zato bodo na odru gledališča Rossetti uprizorili spektakel, v katerem običajno zmanjka časa za pogovor z osrednjimi protagonisti večera - tistimi nagrajenci, ki so si svojim delom prislužili prestižne tržaške nagrade. Zato je toliko bolj hvalevredna odločitev prirediteljev, da javnosti ponudi niz srečanj Antrepremio (»prednagrade«), ki potekajo na notranjem dvorišču deželne palače na Velikem trgu, in tako vsakomur omogoči, da pobliže spozna letošnje nagrajenke in nagrajence ter druge zanimive osebnosti. Tu bodo danes ob 17.45 gostili novinarja Barbaro Gruden in Sergija Can-cianija, ki bosta spregovorila o ukrajinski krizi, ob 18.30 pa še Lilli Gruber, letošnjo zmagovalko nagrade Friuladria - zgodovinske priče. Popoldan bo ob 17. uri uvedlo srečanje med deželnim odbornikom Torren-tijem in predstavniki najpomembnejših deželnih festivalov, ki bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali se je mogoče preživljati s kulturo ... »Sirijska realnost je hujša od mojih fotografij« Niclas Hammarstrom je priznan švedski fotograf, dobitnik prestižnih nagrad in oče treh otrok; kot pravi, se je v Sirijo prvič podal zato, da bi skušal pomagati njihovim sirijskim vrstnikom. Tržaško nagrado za najboljšo fotografijo, poimenovano po Miranu Hrovatinu, si je prislužil s posnetkom otrok, ki v porušenem Alepu obiskujejo šolo pod milim nebom (objavljena je bila v švedskem dnevniku Aftonbladet). V svoj objektiv pa je ujel tudi umirajoče deklice, otroke z ožganimi obrazi in amputiranimi nogicami, smrt, bolečino, ruševine, trpljenje. Sirijska realnost je veliko hujša od tiste na mojih fotografijah, pravi Niclas, ki so ga nekega dne v bližini libanonske meje ugrabili oboroženi moški: v kleti je brez svetlobe, elektrike, hrane, zunanjih novic preživel sedem tednov. A ostaja kljub temu prepričan, da morajo fotografi dokumentirati dogajanje na nevarnih območjih, v upanju, da bi se podobe dotaknile ljudi. Moderator Andrea Iacomini (italijanski glasnik organizacije Unicef) je povedal, da se redno sooča z nezanimanjem italijanskih medijev za sirijsko vojno, ki je že »ustvarila« preko tri milijone pribež-nikov in ubila 12.000 otrok: na TV-dnev-nikih raje predvajajo prispevke o dehidri-ranih mačkah. Na Švedskem imamo iste težave, mu je pritrdil fotograf Niclas, si-rijske žrtve ne vzbujajo dovolj zanimanja: tisti, ki na vojno gledajo od daleč, jo zlahka pozabijo ... Novinarke so bolj sočutne Nagrada Luchetta je letos rožnato obarvana, saj so vse preostale nagrade odnesle novinarke - tri so bile včeraj protago-nistke zanimivega pogovora, ki ga je vodil Toni Capuozzo. Lucia Goracci (RaiNews24) si je nagrado Saša Ota prislužila z reportažo Deklice ne hodijo v šolo, v kateri je opisala prizadevanja pakistanskih deklic za pravico do izobraževanja. Flavia Paone (TG3) je nagrado Luchetta za TV-prispevek osvojila z zgodbo tako rekoč z domačega dvorišča: v kraju Giuliano blizu Neaplja so romsko skupnost prisilno naselili na zastrupljeno odlagališče smeti. Lucia Capuzzi pa je prejela nagrado Luchetta za reportažo o bolivijskih »baby-delavcih«, ki so se upirali zakonskemu predlogu predsednika Moralesa, da prepove otroško delo. Protesti so se mi iz našega zornega kota zdeli neverje- Z leve novinarke Lucia Goracci, Flavia Paone in Lucia Capuzzi, desno švedski fotograf Niclas Hammarstrom FOTODAMJ@N tni, je povedala novinarka dnevnika Avve-nire, ko pa so mi otroci dejali, da si brez dela ne bodo mogli privoščiti večernih tečajev, je postala slika kompleksnejša. Zato so tudi v času interneta in vseh mogočih komunikacijskih sredstev potrebni posebni poročevalci, so se strinjale novinarke: taki, ki se na lastne oči in ušesa prepričajo o dogajanju, prisluhnejo različnim virom in z intelektualno poštenostjo pripovedujejo o tem, kar vidijo. Dobro novinarstvo nima ženskega ali moškega predznaka, res pa je, da se znajo ženske bolj poistovetiti s tistimi, o katerih pripovedujejo, predvsem z njihovo bolečino. »Pravi gospodarji hiše RAI so abonenti« Na notranjem dvorišču deželne palače je bilo včeraj slišati tudi glas Enza Biagi-ja in sicer v krajšem videoposnetku o tem, kakšna naj bo javna radiotelevizija Rai; na zanimivi debati o njeni usodi v času splošno razširjenih varčevalnih ukrepov, ga je predstavil njen bivši predsednik Roberto Zaccaria. Starosta italijanskih časnikarjev je med drugim dejal, da je Rai kot vodovod, ki mora vsem zagotoviti čisto vodo, njegovi pravi gospodarji pa so abonenti. Po Zac-carijevem mnenju mora Rai zagotoviti pravico do informiranja, a tudi do izbire, kdor plačuje naročnino pa bi moral imeti pravico do soodločanja. Vsi prisotni, ob Zac-carii še novinarji Beppe Giulietti, Vincen-zo Morgante, Fabrizio Ferragni in državni tajnik sindikata Usigrai Vittorio Di Trapa-ni, so se strinjali, da je treba odpraviti nepotrebne potrate, a tudi še bolj ojačiti vlogo javne TV. Sedanja ureditev ni v sozvočju s časom: Rai, ki zaposluje 700 novinarjev, ne potrebuje več številnih povsem ločenih novinarskih redakcij (Tg1, 2, 3 ...), ampak bolj razvejano deželno mrežo, ki naj novinarjem omogoči, da se hitreje pojavijo na kraju dogajanja (danes pogosto »stopicajo« za zasebno TV Sky 24 ...). Radiotelevizijo, ki se bo oddaljila od politikov in se raje približala tistim krogom, ki so danes za kamere in mikrofone nevidni. Poljanka Dolhar RIBIŠKO NASELJE - Pomorski klub Duino 45° Nord Z evropskimi sredstvi bodo ovrednotili območje ob kanalih Izliv Timave bo v prihodnje lažje dostopen iz Ribiškega naselja in bolje ovrednoten. Tako napoveduje vodstvo pomorskega kluba Duino 45° Nord, ki je pred kratkim predstavilo svoj evropski projekt na to temo. Projekt, ki se s 30.000 evri financira iz evropskega programa za regionalni razvoj 2007-2013 (načrti za okrepitev krajevnih identitet in trajnost-nega turizma ter kulture), je odobrila Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras. Pripravili so ga v sodelovanju z družbo Eu-Plan G.E.I.E. iz Trsta. Pomorski klub namerava ovrednotiti naravno in kulturno dediščino na območju proti izlivu Timave, in sicer ob kanalu velike ribarnice v Ribiškem naselju. »Pred kratkim smo z Občino Devin-Nabrežina podpisali pogodbo o koncesiji. Končno bo omogočen dostop do območja tik ob izlivu Timave, ki je bilo v preteklih letih žal zanemarjeno,« piše v tiskovnem sporočilu. Skupaj z občinsko in deželno upravo, državno domeno ter pristaniško oblastjo bodo izdelali načrt za prekvalifikacijo, ne da bi preveč posegali v tamkajšnje okolje. V okviru tega projekta bodo tudi kupili dve jadrnici z majhnim žerjavom, da bo jadranje dostopno tudi za invalide. Od danes do nedelje prireja klub 2. MemoriAlfredo Tinunin in jadralno šolo Tina v spomin na premi- nulega ustanovitelja, ki je veliko pozornost posvečal invalidom in prostovoljnemu delu. V Ribiškem naselju bo čas za jadranje in druge športe ter dejavnosti; lani se je prireditve udeležilo 150 ljudi. Natečaj ženskega pisanja Danes ob 11. uri bo v Skadišču idej na Korzu Cavour v Trstu posvet ob 10-letnici natečaja ženskega pisanja Mesto Trst. Govorili bodo predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica tržaške ženske konzulte Ondina Ghersin, predsednica natečaja Carla Mocavero, predsednica žirije natečaja Maria Cristina Be-nussi in predsednik časnikarske zbornice FJK Cristiano Degano. Družbeni dejavniki zdravja V hotelu Continental v Ul. Dante 6a v Trstu se bo danes ob 9. uri pričel dvodnevni znanstveni simpozij o družbenih determinantah zdravja, ki ga prirejata Akademija znanosti tretjega sveta (TWAS) in Mednarodno združenje zdravstvenih akademij (IAMP). Kakih 40 strokovnjakov iz 25 držav bo razpravljalo o tem, kako delovati na socialne determinante zdravja, kot so hrana, voda, okolje in delo. V kavarni S. Marco o morju Danes ob 18. uri bo v kavarni S. Marco v Ul. Battisti 18 večer o morju, ki ga prireja tržaški krožek Lige za okolje. Raziskovalka OGS Marina Cabrini bo govorila o vplivu prometa na morje, njene kolegice na OGS Giuliana Rossi in Isabella Tomini pa o tem, kako raziskovanje morja ne sme negativno vplivati na življenje v njem. Razstava Typos 2014 Drevi ob 20. uri bodo na Postaji Rogers na tržaškem nabrežju odprli razstavo Typos 2014. Na ogled bodo portreti, ki jih je posnela skupina profesionalih fotografov, vendar nekako z optiko tiskarskega grafika, kakršen je bil pred dobrim letom umrli Marco Stulle, kateremu je razstava posvečena. Smetarska služba v Dolini Občina Dolina obvešča, da se bo izpraznitev kant za ločene odpadke papirja in kartona po vaseh Draga, Gročana, Pesek in Jezero opravilo v četrtek, 3. julija, namesto v petek, 4. julija (dan občinskega zavetnika), medtem ko se bo za embalažo iz plastike, stekla in pločevinke storitev nadoknadilo v ponedeljek, 7. julija, za območje Krmenke in v torek, 8. julija, za industrijsko cono. Mladi zalotili nočna tatova v Barkovljah Policija je v noči na sredo kazensko ovadila mladeniča, ki sta hotela ukrasti parkirano vespo 50. Do nočnega poskusa tatvine je prišlo pri barkovljanskem borovem gozdiču, kjer se je zbralo nekaj mladih ponočnjakov. Ena od punc iz te skupine je nenadoma opazila dva osumljenca. Na Miramar-skem drevoredu sta odnašala ve-spo nekega prijatelja, zato ga je na to opozorila. Skupina prijateljev je ustavila tatova in poklicala policijo. Kmalu sta prispela policista, ki sta identificirala dvojico. Oba sta italijanska državljana: 24-letni M. F. je rojen v Emiliji-Romagni, 28-letni B. B. pa v Belorusiji. Doletela ju bo kazenska ovadba. Ovadba po nesreči Miljski karabinjerji so pred dnevi kazensko ovadili 62-letnega Trža-čana F. R., ki je bil maja letos s svojim motornim kolesom udeležen v prometni nesreči blizu Doline. Ovadili so ga zaradi vožnje pod vplivom alkohola. 6 Četrtek, 3. julija 2014 TRST / UNIVERZA V TRSTU - Preuredili nekdanjo vojaško bolnišnico Študentsko naselje čaka na upravitelja Zadnji del nekdanje bolnišnice je medtem kupil nepremičninar Tržaška univerza naj bi v prihodnjih dneh končno odločila, kdo bo upravljal novi univerzitetni kampus na območju nekdanje vojaške bolnišnice v Ulici Fabio Severo. Ureditev velikega stanovanjskega kompleksa za študente se zaključuje, delavci se ukvarjajo z zadnjimi detajli, izbira upravitelja pa povzroča vrhovom univerze nemalo preglavic. Do konca maja so prejeli eno samo ponudbo, ki jih očitno ni prepričala, zato so razpis podaljšali še za mesec dni. V teh dneh preverjajo prejete ponudbe, po neuradnih informacijah naj bi jih bilo tokrat več. Morajo pa pohiteti, saj je financiranje preureditve vezano na oktobrski rok, ko naj bi študentsko naselje že zaživelo. Nekdanjo vojaško bolnišnico so zgradili ob vznožju Škorklje med letoma 1856 in 1862 (približno sočasno je nastajala tudi glavna tržaška bolnišnica). V njej so zdravili vojake v raznih obdobjih - od časov vojn za neodvisnost Italije do obeh svetovnih vojn in vse do leta 1980. Leta 1988 jo je država zaupala tržaški univerzi in točno 20 let zatem se je začela preureditev, ki je trajala šest let in pol - zaradi pravnih sporov, gradbenih podjetij v težavah, lanskega stečaja tržaškega podjetja Luci Costruzioni in drugih zapletov so se dela zavlekla. Najmanj šest podjetij je pod okriljem konzorcija zadrug Ciro Menotti iz Ravenne naposled dokončalo dela in tržaška univerza razpolaga danes s svojim največjim stanovanjskim kompleksom, katerega mora čim prej dodeliti v upravljanje. Na voljo je 170 stanovanj za skupnih 14.000 kvadratnih metrov. Stanovanja so za eno oziroma dve osebi, 176 sob je obvezno namenjenih študentom (24 jih je primernih za osebe s posebnimi potrebami). Upravičence, ki naj bi se vselili jeseni, bodo prvenstveno izbrali na osnovi dohodkov in dobrih ocen. Preostalih 27 sob bi lahko prav tako namenili študentom ali pa čemu drugemu, poleti naj bi del stanovanj oddajali turistom po tržni najem- V nekdanji vojaški bolnišnici je še dejaven žerjav FOTO DAMJ@N nini. Na voljo bo dobrih sto parkirnih mest za avtomobile in motorna kolesa. Na tržaški univerzi se s študentskim naseljem ukvarja Giovanni Fraziano, profesor na oddelku za inženirstvo in arhitekturo ter rektorjev sodelavec za upravljanje z nepremičninami in logistiko. »Razpis smo spet odprli, novi rok je pravkar potekel in zdaj se ukvarjamo prav s tem. Informacij o prejetih ponudbah še ne morem razkriti,« je včeraj dejal prof. Fra-ziano. Pojasnil je, da se nekdanja bolnišnica deli na tri dele: »V prvi vrsti (s pogledom na Ul. Fabio Severo) sta bila recepcija in upravni del, zadaj so zdaj stanovanja za študente. Potem so paštni, na koncu pa je nekdanji oddelek za nalezljive bolezni. Tega agencija za državno premoženje ni nikoli odstopila univerzi in torej ne sodi v načrt.« Zadnji omenjeni del - sestavljajo ga dve zgradbi in zemljišče - je država, kot kaže, pravkar prodala. O tem piše nič manj kot Wall Street Journal v prispevku o prodaji italijanskega državnega premoženja. Agencija za državno premoženje je edinemu ponudniku prodala nekdanji oddelek za nalezljive bolezni za 610.000 evrov. Kupec je nepremičninar Maiko Mario Martin, ki posluje v Italiji, na Češkem in drugod. Za ugledni newyorški gospodarski dnevnik je izjavil, da se še ni odločil, kaj narediti z novim nakupom: »Lahko bi uredil 20 stanovanj ali morda zdravstveni dom.« Dejal je, da bo moral investirati še 4 ali 5 milijonov evrov, zaradi česar ocenjuje, da je država konec koncev sklenila dober posel. Aljoša Fonda DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane GLASBA - Spored prireditve Guča na Krasu »Balkan žur« prvič v središču Trsta Pri društvu Drugamuzika je vse pripravljeno za vsakoletni balkanski žur z zvoki, barvami in okusi tradicije držav bivše Jugoslavije, ki ga bo letos nadgradila tudi sredozemska nota na štirih dolgih večerih glasbe in zabave, tokrat z dodatkom nove pobude in koncerta v su-gestivni lokaciji. Gre za prireditev Guča na Krasu, ki se bo letos (prvič in za en sam večer) selila v središče Trsta, kjer bo v petek, 11. julija ob sodelovanju občine Trst in v okviru pobude Serestate zaživel balkanski večer na trgu Verdi, kjer bosta barvito zazvenela potujoča glasba romskega orkestra Elvisa Bajramoviča in orkestra Bojana Rističa. V četrtek, 17. julija bo zaživel koncertni predvečer festivala v kamnolomu v Repniču, kjer bo zaigrala legendarna romunska in romska skupina Fanfare Ciocarlia. V petek, 18. in v soboto, 19. julija bo mediteranski značaj letošnje Guče na Krasu ogrel dvodnevni praznik pri Bri-ščikih s skupinami iz Grčije, Makedonije, Bosne, Srbije in Italije. Srbski virtuo-zi Ekrem Mamutovič Orkestra in mednarodno priznani bosanski bend Dubioza kolektiv bosta protagonista prvega festivalskega dneva. Sziget, Exit, Eurosonic, INmusic, Rototom so nekateri od festivalov, na katere so Dubioza kolektiv prinesli svojo mešanico ska, hip-hopa, reggae, dub, rock in folk glasbe, ki posreduje sporočila miru, sožitja in aktivnega an-gažmaja za pravico do boljšega življenja. Stranski oder pa bo prizorišče perfor- mansa Dj-ja Pravde in Chefa Berne. Dan kasneje bo festival (pokrovitelj je Občina Zgonik s prispevkom De-žele-odborništvo za produktivne dejavnosti) ponudil trojno doživetje na velikem odru, kjer bodo najprej nastopili stari znanci Guče na Krasu, skupina Radio Zastava, ki je lani prejela drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju v srbski Gu-či. Prvič bo na tem odru nastopila makedonska skupina spektakularnih vir-tuozov Aguševi Džambo Orkestar. (na sliki), ki je zaslovela po vsem svetu z glasbo, ki črpa iz romunske, turške, bolgarske, srbske in makedonske glasbene tradicije. Spored na velikem odru bo dopolnil grški bend Koza Mostra, predstavnik Grčije na lanskem Evrosongu. Dolg večer bo imel tudi dj-jevsko dopolnilo z dvobojem komercialne in balkanske glasbe pod prsti dj-jev Papastuff in Stoner. Arena festivala bo, kot običajno, opremljena s kioski, ki bodo ponujali skrbske specialitete, a tudi z naseljem et-no-stojnic. Vstopnice za koncerte so na voljo v predprodaji na prodajnih mestih Ticketone in Eventim. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz z železniške postaje (avtobus bo odpeljal vsako uro). Za balkan party v mestnem središču je vstop prost, za predvečer s Fanfare Ciocarlia je vstopnica vredna 12 evrov (sedeži) in 10 evrov (stojišča), za koncerte pri Briščikih pa je vstopnina 8 evrov. NABREŽINA - Projekt Vai - Greš Pouk slovenskega jezika za učence italijanskih šol Že vrsto šolskih let imajo učenke in učenci italijanskih osnovnih šol v Devinu, Sesljanu in v Križu možnost, da se udeležijo pouka slovenskega jezika v sklopu projekta Vai -Greš. Veliko število italijanskih učencev je tudi v letošnjem šolskem letu z veseljem in zanimanjem prisostvovalo slovenskim uricam pod mentorstvom slovenskih učiteljic. Pouk so popestrili tudi učenci tretjega razreda osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine. Italijanskim učencem so se predstavili z igrico Mojca Pokrajculja. Vsi učenci so bili nad slovensko pravljico navdušeni, tudi zato, ker so v pravljici nastopali učenci iz slovenske šole. Slovenščina se jim je tako zdela bližja in lažje razumljiva, ker so jo skozi gledališko igrico podajali njihovi slovenski vrstniki. Vsi soudeleženi upajo, da se bo projekt nadaljeval tudi v naslednjih šolskih letih, saj se je izkazal kot zelo koristen. IZLET - Vrtca J. Ukmar in Škedenj ____v Pri Rakovem Škocjanu srečali Rdečo Kapico Otroci iz vrtca Jakob Ukmar in vrtca iz Škednja so se pred koncem šolskega leta v spremstvu učiteljic Tizia-ne, Carle, Brune in Marine odpravili s posebnim avtobusom do Unca. Pričakal jih je lovec Jaka. Avtobus jih je popeljal po naravnem parku Rakovega Škocjana. Tu jim je lovec obnovil pravljico o Rdeči Kapici. Ogledali so si zanimivosti parka. Po poti od velikega naravnega mosta do lovske koče so srečali Rdečo Kapico. Pokazala jim je košarico z dobrotami za babico. Pri malem naravnem mostu so izdelali rožice za babico. Pot so nadaljevali proti lovski koči. Tam jih je pričakala babica z jabolčnim zavitkom. Pri babici jih je čakal tudi volk (nagačen). Sledilo je kosilo v Uršulinem domu. Po kosilu so si ogledali lutkovno predstavo o Rdeči Kapici, ki jo je igral lutkar Boštjan Sever. Po predstavi so sledile še delavnice: plesna z Rdečo Kapico in ustvarjalni. Z lovcem so izdelali naprstne lutke. Z babico pa piškote. Otroci so se imeli na celodnevnem izletu zelo lepo. Program je bil zanimiv, zabaven, poučen in pravljičen. Izvrstni okusi v gostilni Sardoč v Prečniku Gostilna Sardoč v Prečniku hvaležno vztraja: po majskih izvrstnih okusih iz Slovenije z enogastronomskimi dobrotami iz vseh koncev matične domovine bo danes predstavila domače, izvrstne okuse s Tržaškega. V svojih prostorih bo pod naslovom Srečanje okusov - hrane in vina iz pokrajine Trst zbrala vse, kar se dobrega pridela in ponuja v tržaški pokrajini, od vin s Krasa in Brega do olja, od medu do piva, od likerjev do žganja. Na pokušnji bodo nadalje suhome-sni izdelki, domači siri, zelenjava, zelišča, pa tudi rib ne bo manjkalo. Ponujeni bodo kruh, sladice in sladoled ter kava. Svoje specialitete bodo nadalje dale v pokušnjo štiri restavracije iz Trsta in okoliških občin, ki jih vodijo priznani kuharski mojstri. Ponudba bo tako res vrhunska. Suhomesne izdelke dveh proizvajalcev in sire štirih sirarjev bodo lahko udeleženci »zalili« s po-žirki vina štirinajstih vinogradnikov. Degustacija se bo začela ob 18. uri in bo trajala do 22.30. Vstopnina 10 evrov. TRST Četrtek, 3. julija 2014 ~J /- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 3. julija 2014 IRENEJ Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 23.51. Jutri, PETEK, 4. julija 2014 URH VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1016,8 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, severovzhodnik 6 km/h, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 30. junija, do sobote, 5. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.30 »Big wedding«; 18.10, 19.50, 21.30 »Come fare soldi vendendo droga«. ARISTON - 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Orien-te«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.15 »The summit K2«; 17.00, 21.45 »Rio 2096«. FELLINI - 19.00 »Synecdoche, New York«; 17.00, 21.15 »Instructions not included«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.15, 20.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.15 »Thermae Romae«; 16.20, 22.00 »Mister Morgan«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.40 »Fifa: Združene strasti«; 17.00, 17.30 »Kako izuriti svojega zmaja 2« 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.30, 20.45 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.00, 20.30 »Sosedi«; 16.45, 18.45, 20.00, 21.00 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Cose nostre -Malavita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 19.40, 22.00 »Per qualche dollaro in piu«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Tutte contro lui«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00, 22.20 »Babysitting«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.40 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 18.45, 21.30 »Per qualche dollaro in piu«; 19.30, 21.30 »Come fare soldi ven-dendo droga«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 20.00 »Big wedding«; 22.00 »Jersey boys«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 4: 18.00 »Disney's Maleficent; 20.15, 22.00 »Le cose belle«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Song'e Napule«. M Izleti FOTOVIDEO TRST 80 organizira v nedeljo, 20. julija, enodnevni izlet v Mi-nimundus in na W rthersee. Prijave do torka, 8. julija, na novem sedežu, Ul. S. Giorgio 1, v petek, 4. julija, in v torek, 8. julija, od 18.30 do 19.30. Ostale info na tel. št. 329-4736590 (Martina). KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Selah na Koroškem v nedeljo, 6. julija. Vpis na Kmečki zvezi -Trst (040-362941). KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00 - 13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira odhod v Lurd in na Azurno obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). H Čestitke Dragi SILVANO, iskreno ti voščimo in ti pošiljamo 50 poljubčkov. Luka, Niko, David in Tanja. Ob uspešnem opravljenem študiju čestitamo KRISTJANU RADIVU in mu želimo še mnogo uspehov. SKD Primorsko iskreno čestita NIKI SMOTLAK, ki je s stotico in pohvalo izdelala maturo na liceju A.M. Slomšek! Še mnogo šolskih in življenjskih uspehov! VZPI-ANPI Devin Nabrežina iskrena čestita DEMETRI VOLARI ob uspešno opravljeni maturi in ji kliče srečno naprej! 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti od petka, 4. julija, ob 9.00 do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah. (od vključno sobote, 5. julija, do 30. avgusta). RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30 - 12.30. 0 Prireditve ARTEDEN' 14 - v ŠKC v Lonjerju; danes, 3. julija, ob 20.00 predavanje »Saksida slikar pravljičar« s prof. Jasno Merku. V petek, 4. julija, ob 20.30, nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadžič iz Trsta. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo danes, 3. julija, ob 20.30 nastopalo v Gorjanskem. Vabljeni vsi vašča-ni in prijatelji veselih polk in valčkov! SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu danes, 3. julija, GodArt (Jure Godler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci, v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia La-nutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdtabor.it. ŽUPNIJA DOLINA in mladinski krožek vabita na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Urha. V petek, 4. julija, ob 19. uri v župnijski cerkvi bo slovesna sveta maša, sledila bo družabnost. KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Miko-ličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 3311711096 (v večernih urah). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - prireja letni koncert na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah v nedeljo, 6. julija, ob 18. uri. Sodeluje god-bica mladih gojencev naše šole. Toplo in številno vabljeni! ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE, Jus Ce-rovlje, Jus Mavhinje, Jus Medjevas, Jus Vižovlje in SŠKD Timava Medjavas -Štivan vabijo v nedeljo, 6. julija, ob 20.00 na osrednjo proslavo v Mavhi-nje ob priliki 70-letnice požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje). Nastopajo godbeno društvo Nabrežina, dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mavhinje in TPPZ Pinko Tomažič s koncertom. □ Obvestila POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. ARTEDEN '14 - Likovna delavnica za mlade v sodelovanju s KD za umetnost Kons, danes, 3. julija, od 16.30 do 18.00 v ŠKC v Lonjerju. Vodi prof. Jasna Merku. Info: jana@arteden.org TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 3. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih. V nedeljo, 6. julija, ob 20.00 nastop na proslavi v Mavhinjah. V ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 seja odbora na sedežu na Padričah. »DAN BORCA V POSTOJNI«: Krajevna organizacija ZB Postojna prireja v petek, 4. julija, ob 17. uri v parku Društva upokojencev (zelena dvorana) v Postojni tovariško druženje članov ZB. Pozdravni govor bo imel tov. Rafael Baraga. Kulturni program bodo oblikovali pevci iz Škofij, recitatorji Jožica Perenič, Igor Rojc in Andrej Ber-ginc. Zaplesali bodo ob zvokih harmonikarja Silvana. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 4. julija, ob 20.00 ob prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD VIGRED vabi na zaključno prireditev poletne delavnice na prostor pod vrtcem v Šempolaju v petek, 4. julija, ob 14. uri. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti, vabimo mlade do 30. leta, da se nam od 11. do 18. avgusta pridružite na potovanju v Ohrid. Člani mednarodne delavnice odhajamo na srečanje Voices of Europe, kjer bomo z mednarodnimi prijatelji sestavili pevski zbor evropskih razsežnosti. Udeležili se bomo še YENovega seminarja na temo Romov in evropskih manjšin. Info in prijave do nedelje, 6. julija, na ylctrst@gmail.com. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Op-činah. Vabljeni! OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturne dejavnosti, vabi kulturna društva, ki delujejo na prostoru občine Dolina na srečanje v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri v sejni dvorani občinskega sveta. OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni višje-šolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Info in vpisi na tel. št. 3479322123. OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga L Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka (namenjena otrokom od 1. do 6. leta) delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra. Urnik: ob sredah in petkih od 16. do 18. ure v sobotah od 10. do 12. ure. Za mesec julij predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Za ostale info na tel. št. 040-299099 od pon. do sob. 8. do 13. ure. Skd Tabor Prosvetni dom - Opčine 10. POLETJE POD KOSTANJEM danes, 3. julija, ob 21.00 GodArt - live Jure Godler in Tilen Artač Odprto bo parkirišče ZKB več info na www.skdtabor.it in na fb-ju Pobudo so podprli: ZKB in Conad Nova srl ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št: 0038631624994. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. IŠČEM motor ali dele motorja dingo, moto guzzi 50. Tel.: 040-212032. PRODAM tipično kraško hišo v Pra-protu, začetek 18. stoletja, popolnoma prenovljena, s pogledom na morje in z dvoriščem. Cena: 538.000 evrov. Tel.: 347-7989073. H1 Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. Prispevki Ob 11. obletnici smrti Edija Ote darujeta žena Milojka in hči Sonja 40,00 evrov za poplavljence. V spomin na tovariša Maurizija Sigo-nija darjeta družini Mohorovičič in Pantazopulos 80,00 evrov za Stranko Komunistične Prenove. Pridružujeva se žalovanju ob smrti sorodnika DANILA PERTOTA, bratu Svetu in svojcem izrekava globoko sožalje. Radi in Nevenka Pečar z družinama TA TEDEN NA WWW.PRIMORSKI.EU FOTOGALERIJA: 12 x 1 O O MATURE NA VIŠJIH ŠOLAH ODGOVORI NA ANKETO: MATTEO RENZI OBLJUBLJA REFORME. KATERA SE VAM ZDI NAJPOMEMBNEJŠA? SPLETNA PRILOGA: 100-LETNICA I. SVETOVNE VOJNE 8 Četrtek, 3. julija 2014 TRST / ARTEDEN - V Lonjerju te dni ustvarja tudi Tržačanka Francesca Germani »Trst je kot vlak, ki trenutno miruje« Danes na Artednu Včeraj se je na Artednu predstavila umetnica Francesca Germani, Tržačanka, ki se ukvarja predvsem z inštalacijami in sodobno umetnostjo. Ob 21. uri je letošnjim udeležencem in lonjerske-mu občinstvu zapel pevski zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. Danes bo od 16.30 do 18. ure brezplačna tematska slikarska delavnica za mlade pod vodstvom umetnice Jasne Merku. Ob 18. uri se bo predstavil umetnik Ismael Teira iz Galicije, ki se ukvarja z manjšimi inštalacijami v prostoru, na njegovo delo pa imata velik vpliv identiteta, jezik in okolje, v katerem živi. Večer se bo ob 20. uri zaključil s predavanjem in projekcijo o razstavi Saksida - slikar pravljičar, ki je tačas na ogled v Gorici. Srečanje s sodobno umetnostjo bo vodila prof. Jasna Merku. Francesca Germani je enaintride-setletna Tržačanka, ki je diplomirala v slikarstvu na Akademiji v Benetkah z diplomo Barve duše, v kateri je raziskala povezavo med barvnim spektrumom in človeško čustvenostjo. Ukvarja se predvsem z inštalacijami. Na svoji zadnji razstavi je predstavila črno bele fotografije iz lanskega 12.500-kilometrskega potovanja iz Trsta do mongolske meje, ki ga je opravila z avtomobilom. S čim se ukvarjaš in kaj ti predstavlja ta vrsta umetnosti? Predvsem z inštalacijami, ki mi dovolijo, da združim razne umetnosti: ukvarjam se s fotografijo, slikarstvom, risbo, barvami ... Vse to potem združim v inštalacijo. Kaj ustvarjaš te dni? Inštalacijo, ki bo del scenografije na skupni performansi petih umetnikov ob zaključku tedna. Sestavljena bo iz simboličnih oseb, ki bodo s črno barvo narisane na velik papir. To sem izbrala, ker je najlažje, pa tudi ker se v tem obdobju ukvarjam bolj z risbo kot s slikanjem. Za ta prostor sem si ustvarila idejo o velikih figurah, ki bodo imele potem vlogo v skupni performansi. Francesca Germani FOTODAMJ@N Kaj te navdihuje? So trenutki, ko se mi pojavijo ideje ... ne vedno v istem prostoru. Ko razmišljam in sem umirjena, lahko ustvarjam. Kakšno vlogo ima mesto Trst v sodobni umetnosti? Trst je kot vlak, ki trenutno miruje. Vlak, ki je obrnjen samo v eno smer. V Trstu je veliko bolj v ospredju tradicionalna umetnost, umetnost tukaj ne gleda naprej. Kako bi definirala svoje inštalacije? To so lahko trenutki in utrinki, ki združeni predstavljajo določeno obdobje v mojem življenju. Sestavljene so iz raznih umetnin, ki so v harmoniji same s sabo. Če jih gledamo skupaj, pa ustvarjajo celoto. Inštalacija je kot stena, na kateri ena ob drugi visijo slike, ki spadajo zraven. Posamezne umetnine so slike, stena z vsemi slikami pa je celota. S čim se še ukvarjaš? Z modernim plesom, petjem, zraven pa delam še kar nekaj stvari ... Recimo, da se moje življenje nekako odseva v ekonomski krizi, kjer mora imeti vsak tisoč virov dohodkov, da se lahko preživlja. Vsekakor se trenutko bolj ukvarjam s fotografijo kakor s slikarstvom. Moja umetnost je trenutno nekoliko nerealna, zazrta v simboliko, moji liki so osebe, ki ne obstajajo, simboli. Barbara Ferluga Voices of Europe in 30 Years of Roma rights Evropska organizacija YEN - Youth of European Nationalities tudi letos prireja dve zanimivi pobudi, ki se bosta odvijali istočasno od 11. do 17. avgusta v Ohridu (Makedonija). Prva pobuda je namenjena vsem, ki uživajo ob petju. 25 udeležencev bo sestavilo evropski zbor, ki bo pel pesmi v različnih jezikih. Poleg petja ima pobuda še nekaj zanimivih ciljev: spoznati razne evropske manjšine in njihove kulture, predstaviti manjšine večinskemu makedonskemu prebivalstvu, sodelovati na pobudi 30 years of Roma rights. MOSP in Mladi SSK imata skupaj 3 do 4 mesta. Druga delavnica zadeva manjšinska vprašanja oziroma romsko skupnost. Cilj tega letošnjega seminarja je poglobiti poznavanje evropskih manjšin in njihove zaščite, analizirati situacijo Romov v posameznih evropskih državah ter izdelati strateški načrt, s katerim bi sensibilizi-rali evrospke inštitucije in javnost glede vprašanja Romov. Kogar zanima udeležba lahko piše na: ylctrst@gmail.com ali na fb-stran: Tudi mi smo Yen (https://www.facebook.com/Tudi-MiSmoYen?ref_type=bookmark). Udeleženci morajo biti stari od 16 do 30 let in obvladati osnovno znanje angleščine. Sodelujočim bo povrnjeno 50% potnih stroškov, za bivanje in nočitev pa bodo prispevali le 50€. Število mest je omejeno. RAZSTAVA - Danes v Naravoslovnem muzeju slovesno odprtje Oprijemljiva matematika za radovedneže vseh starosti V tržaškem Naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4 bodo danes ob 19. uri odprli razstavo »Matematica da toccare« (Oprijemljiva matematika), ki jo tržaški mestni muzeji prirejajo v sodelovanju z Goethe Institutom ter z inštitutom Medialab visoke šole SISSA. Gre za zanimiv poskus, kako približati najbolj abstraktno izmed ved najširšemu občinstvu, in to s pomočjo čutil. Obiskovalci bodo imeli na voljo vrsto eksperimentov, s katerimi se bodo lahko »poigrali« in se tako na lahek način približali matematičnim resnicam. Tržaška razstava v resnici prikazuje selekcijo matematičnih eksperimentov, ki so na ogled v muzeju matematike v Giessnu v Nemčiji, omogočilo pa jo je nemško zunanje ministrstvo. Na ogled bo do 12. oktobra, se pravi do Barcolane. Za skupine in šole je rezervacija obvezna. Navodila na razstavi so v nemščini, angleščini, italijanščini in slovenščini. Navodila na razstavi so v nemščini, angleščini, italijanščini in slovenščini FOTO DAMJ@N Zabavna dvojica GodArt vabi nocoj pod openski kostanj Pred desetimi leti se je društveni odbor Skd Tabor postavil »usodno« vprašanje: kaj pa če bi poleti, na odprtem, pod kostanjem, namesto čevapčičev in piščancev ponudili drugačne vsebine? Morda kulturne prireditve glede nato, da smo kulturno društvo? Morda velja poskusiti? Odbor je bil soglasno za. In rodilo se je poletje pod kostanjem. Dvorišče Prosvetnega doma je v teh letih obiskalo na tisoče obiskovalcev, opensko poletje je postalo živahnejše, društvo je pridobilo novo publiko in na ugledu. Danes, 3. julija, ob 21. uri prihajata na dvorišče Prosvetnega doma dva ugledna gosta, pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač, s svojim najnovejšim glasbeno-kabaretnim projektom GodArt. Člana znanega dinamičnega dua sta v širši javnosti poznana kot odlična komedijanta, imitatorja in glasbenika. Pri svojem delu združujeta tri temeljna področja zabavništva: glasbo, humor in čarovnije. V njunih predstavah smo tako priča humorju in iluzijam, ki so vpete v vsebino, ter združitvi klasične glasbe s pop-modernim slogom. Vas zanima, kako se obnašati na koncertu klasične glasbe? Bi radi kaj več izvedeli o klasični operi in prisluhnili pravi operni primadoni? Ali si drznete prisluhniti, kako Beatli, Michael Jackson, Britney Spears ali Lady GaGa zvenijo na originalen klasičen način? Vse to in še mnogo več vam razkrije GodArt. Mlada in eklektična umetnika sta glasbenika z visoko izobrazbo, izrazito gledališko žilico in prefinjenim humorjem, za kar sta bila tudi večkrat nagrajena (Godler npr. z medijsko nagrado Viktor za obetavno medijsko osebnost leta 2007, Artač pa je prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2012, ki jo RTV Slovenija podeljuje za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire). Več informacij o GodArt-u lahko dobite spletni strani www.godart.si, za ogled v živo pa je obvezen obisk pod prosvetnim kostanjem Skd Tabor ... BANI - V prostorih društva Grad »Ljubezensko« praznovanje sv. Ivana V prostorih društva Grad pri Banih so prejšnji petek počastili svetoivanski praznik s komedijo Ona-On. V uvodu se je predsednica društva Norma Križmančič zahvalila mladima igralcema študentske dramske igre na AGRFT v Ljubljani, Patriziji Jurinčič in Lovru Finžgarju, da sta sprejela vabilo za nastop v tej majhni vasi, ki se trudi za ohranjanje tradicije in s tem kulturne dediščine. Igralca Patrizia in Lovro sta se predstavila, ona kot Tržačanka od Sv. Ivana, on pa kot Kranjčan. Pohvalno se je izrazil za sprejem, ki ga doživljata s to predstavo v zamejstvu; obenem je ugotavljal, da ga prijetno preseneča ta zavzetost za ohranjanje kulturne dediščine in jezika; tega v matični domovini ni čutiti ... Avtorska predstava Ona-On, ki sta jo napisala in v njej igrata, doživlja lep uspeh tako v Sloveniji kot v zamejstvu. Predstava se loteva odnosa med moškim in žensko v različnih starostnih obdobjih. V njej rasteta, odrasteta in se postarata. V vseh teh obdobjih se srečujeta z najbolj raziskanim in najmanj razčiščenim čustvom v našem življenju, ljubeznijo, z vsemi zapleti in razpleti, ki jih ljubezenske zgodbe v različnih obdobjih našega življenja zahtevajo. Polna društvena dvorana je z zanimanjem in smehom sledila mladostnemu žaru podajanja, komičnim monologom, dialogom ter glasbi in petju, ki se je prepletalo v tej predstavi. Lepa, šaljiva, obenem poučna zgodba, ki pripelje ti dve bitji kljub vsem zapletom v življenju, skupaj do groba. Skratka: poanta te veseloigre, ki se razpleta od otroštva, odraščanja do staranja, je eno večno iskanje ljubezni sočloveka. P. V. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 3. julija 2014 9 GLOSA Nemirni Balkan pod lupo zgodovine JoZe Pirjevec Na ogromnem borjaču »bajte«, kakor odvetnik Skerk imenuje svojo graščino, stoji kip bronastega bika v naravni velikosti, ki že ob vstopu napoveduje, da ne prihajaš v »navadno« okolje. Rezidenčne stavbe se drži še enonadstropna galerija, ki ni primerna samo za razstavne dejav-nostni, temveč tudi za simpozije. Ker to domačijo in njeno lokacijo pod Grmado, kjer so se bili med prvo svetovno vojno krvavi spopadi med Avstrijci in Italijani, dobro poznam, se mi je zdelo primerno, da prav v njej steče prvi dan simpozija o balkanskih mejah med leti 1914-2014, ki ga je prejšnji teden organizirala koprska univerza s podporo društva »Hermada« in Srednjeevropske pobude. Simpozija, s katerim smo nadaljevali naslednji dan na Znanstvenoraziskovalnem središču Univerze na Primorskem, se je udeležilo lepo število slovenskih in tujih raziskovalcev , ki so na podlagi svojih razmišljanj predstavili lastno razumevanje balkanskega prostora v zadnjih sto letih, od tistega tragičnega 28. junija dalje, ko je Gavrilo Princip izvršil atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Čotek. Vzhodni Balkan je bil nemirno področje že dvesto let prej, od leta 1682 dalje, ko so poljski konjeniki Jana Sobieskega pod Dunajem premagali osmanskega velikega vizirja Karo Mustafa. V naslednjih letih so cesarske čete osvobodile Madžarsko, ki je bila od začetka 16. stoletja v sultanovi posesti, prekoračile Donavo in prodrle vse do Skopja in Kosovskega polja. Od tam so se kasneje sicer umaknile, vendar so na Savi in Donavi začrtale med habsburškim in turškim območjem novo mejo, ta pa je prinesla takšne spremembe, da je slednjega povsem preoblikovala. V njem so se začele širiti prerodne ideje, ki so v 19. stoletju dvignile balkanske narode v upor proti Turkom in jim narekovale oblikovanje nacionalnih držav, od katerih je vsaka imela drugačne za- misli o lastnem nacionalnem ozemlju. Od tu vrsta napetosti, ki so dosegli vrhunec v prvi in drugi balkanski vojni, neposrednima znanilkama velikega evropskega spopada. Do tega časa so prebivalci srednje in zahodne Evrope pokroviteljsko gledali na »balkanski sod smodnika« iz varne razdalje svoje »višje« civilizacije. Ko pa so julija 1914 Avstro-Ogrska, Rusija, Nemčija, Francija in Velika Britanija začele rožljati z orožjem, so se sami znašli v vrtincu nasilja, kakršnega do tedaj še niso poznali. To nasilje je povsem spremenilo politični zemljevid Zahodnega Balkana in Srednje Evrope in dalo zgodovini našega naroda zasuk, kakršnega ni pričakoval. Kakor je pravilno ugotovil turinski kolega Guido Franzinetti v referatu, ki ga je imel v Škerkovi domačiji, so bili poglavitni sovražniki habsburške monarhije tako imenovani »zgodovinski« narodi: Nemci, Madžari, Italijani. Vsi trije so se hoteli izviti iz njenega primeža. »Nezgodovinski« narodi, da uporabimo oznako socialdemokratskega ideologa Otta Bauerja, njenemu obstoju niso nasprotovali, se od nje niso hoteli ločiti, temveč so jo želeli samo preoblikovati v pravičnejšo in bolj demokratično federacijo. Mednje smo spadali tudi Slovenci. Ko je monarhija propadla, smo se zaradi tega znašli v položaju, ki bi bil za naš obstoj lahko usoden. Najbolj nevarna za nas je bila Italija, ki je od Risorgimenta dalje gojila stereotip strateške meje na razvodju med črnomorskim in jadranskim bazenom, češ da gre za zgodovinsko ločnico, slonečo na tradiciji rimskega cesarstva. Dejstvo, da so se etnične razmere v prostoru, ki ga je zahtevala zase, od časov cesarja Avgusta močno spremenile, je pač ni zanimalo. Od tu spopad z italijanskim narodom, ki je zaznamoval našo zgodovino vse do Osimskih sporazumov in čez. Če ne bi bilo 8. septembra 1943 in našega upora, je vprašanje, kako bi se zgodba končala. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Več sonca in topleje Darko Bradassi Sosledje višinskih dolin z ohladitvami in poslabšanji ter grebenov z otoplitvami in izboljšanji se bo, kot kaže, še nadaljevalo vsaj v bližnji prihodnosti. Vrstili se bodo občasni vdori hladnega severnega zraka in prehodne advekcije vročega zraka z južnih vzporednikov. Na vrsti je sedaj prehodno subtropski greben, ki nam bo v tem koncu tedna prinesel sončno in povečini stanovitno vreme ter ponovno najvišje dnevne temperature okrog 30 stopinj Celzija ali za kakšno stopinjo višje. Krhko ravnotežje pa bo, kot kaže, trajalo le do prvih dni v prihodnjem tednu, ko bo na vrsti spet poslabšanje z ohladitvijo. Resnici na ljubo, kljub okrepitvi subtrop-skega anticiklona tudi v prihodnjih dneh vreme ne bo ravno povsem sončno. Naši kraji se bodo namreč občasno znašli pod vplivom obsežnega ciklonskega območja, ki se poglablja nad Britanskim otočjem, ki bo na vreme pri nas vplival občutneje v prihodnjem tednu in bo proti nam pritekal nekoliko bolj vlažen jugozahodni zrak. To še ne pomeni, da v prihodnjih dneh ne bo sončnega vremena, vendar bo treba tudi računati z vsaj krajevno popoldansko nestanovitnostjo. Zaradi višjih temperatur in večje vlage bo namreč zlasti v popoldanskih urah nastajala tudi kopasta oblačnost in iz nje posamezne krajevne plohe in nevihte, ki bodo sicer verjetnejše v gorskem svetu, vendar tudi v notranjosti, zlasti od jutrišnjega dne, jih ne gre povsem izključiti. Nekoliko manj verjetne pa bodo ob morju, kjer bo največ sončnega vremena. Noči so še razmeroma sveže, medtem ko bodo dnevi zaradi večjega sončnega žarčenja vse toplejši. Pogled v višje sloje kaže, da je ozračje trenutno za stopinjo ali dve hladnejše od dolgoletnega povprečja, medtem ko je bil v preteklih dneh odklon še občutno večji. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu včeraj namerila 11,2 stopinje Celzija, na višini 5770 metrov pa -15,5 stopinje Celzija. Ničta izoterma je bila ob isti uri na višini 3362 metrov. Zlasti jutri se bodo temperature ob vroči jugozahodni advekciji prehodno, toda občutno zvišale. Na višini 1500 metrov pričakujemo okrog 16 stopinj Celzija, torej v povprečju 5 stopinj Celzija več kot včeraj. Podobno, vendar za stopinjo ali dve manj vroče bo v soboto in nedeljo, ko bo popoldanska spremenljivost s krajevno nestanovitnostjo nekoliko ob-čutnejša. Anticiklon se bo v začetku prihodnjega tedna začel postopno umikati. Ciklonsko območje, ki se te dni zadržuje nad Britanskim otočjem se bo poglabljalo, višinska dolina pa bo predvidoma oplazila večji del Evrope in tudi naše kraje v torek. Prišlo bo do poslabšanja z novo ohladitvijo. Hladnejši severni zrak se bo nato, kot kaže, več dni zadrževal nad Sredozemljem in če že drugega ne, vsaj povečeval občasno nestanovitnost. Po sedanjih izgledih postaja torej precej verjetno, da v prihodnjem tednu, zlasti od torka, bodo temperature spet nekoliko zmernejše in da torej ne bo velike vročine ter da bo treba vsaj občasno tudi odpreti dežnike. Na sliki: prehodno se krepi subtropski anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Nekaj pojasnil ob občnem zboru NŠK Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika. Ob zahvali za objavo povzetka našega tiskovnega sporočila o stanju NŠK in izjavah UO NŠK na nedavnem občnem zboru, želi naša sindikalna organizacija iznesti nekaj pojasnil. Tiskovno sporočilo predstavlja stališče celotne naše sindikalne organizacije, g. Volk pa ga je podpisal kot član Deželne konfederalne koordinacije našega sindikata. Trditev blagajničarke NŠK na občnem zboru, da je za primanjkljaj 9.200€ v bilanci za leto 2013 krivo dejstvo, da so morali bivšemu uslužbencu plačati odškodnino je, milo rečeno, nesramna in izrečena z namenom zavajanja javnosti (kar je za vrhuško UO NŠK že običajno). NŠK je leta 2013 prejela 510.600€ javnih prispevkov, za osebje pa potrošila 230.000, torej je UO imel na razpolago rekordnih 286.000€ za druge potrebe. Za pasivo pa naj bi bilo krivih 8.500€ odškodnine bivšemu uslužbencu! Naša sindikalna organizacija smatra, da je več kot očitno, da ni do izničenja osebja in zaprtja OZ prišlo zaradi finančne stiske, (ki je nikoli ni bilo), ampak iz povsem drugih razlogov in namenov. Slednji postanejo jasnejši, če dobimo odgovor na vprašanje, kateri so pravi vzroki za negativno bilanco kljub rekordni višini prejetih javnih sredstev in prav tako rekordnemu znižanju stroškov za osebje, oziroma kam (predvsem pa komu) je končalo 286.000€ razlike med pri- hodki in stroški za osebje. Če npr. zvemo, da je del na osebju »prihranjenih« stroškov šel za plačevanje dodatne najemnine Jadranski finančni družbi. A o tem bomo podrobneje poročali javnosti v kratkem. U.S.B. FVG/B.S.UFJK Willy Puglia, član deželnega izvršnega odbora Kakšen poklon mrtvim iz prve vojne? Slovenski in hrvaški predsednik mislita, da delata dobro, ko se gresta pokloniti žrtvam prve svetovne vojne z italijanskim predsednikom v Rodo-polje. Toda hujše napake ne bi mogla storiti, ne zaradi pobude, temveč kraja. Ko bi se resnično nameravali pokloniti mrtvim iz prve svetovne vojne vseh narodnosti, bi morali nadaljevati le slab km po isti državni cesti do preprostega in skromnega Av-strogrskega pokopališča. Kjer se nahajajo mrtvi vseh narodnosti, vključno z Italijani, ki so branili lastne domove pred italijansko agresijo. »Redipu-glia« ni običajno pokopališče. Italijani ga celo na spletnih straneh Vlade poveličujejo v Svetišče - »Sacrario«. Zahteval ga je sam Mussolini, njegovo stopnišče ponazarja krožno strukturo pekla in raja in na vrhu pod tremi »Križi Kalvarije« se nahaja grob kapelica člana kraljeve družine nadvojvode Duca D'Aosta. Očitna primerjava s Kristusovim grobom, značilna za bogoskrunsko ideologijo smrti, kakršna je italijanski nacionalizem. Italijani so preimeno- vali hrib Podgora v Kalvarija in spodaj ležečo vas v »Piedimonte del Calvario«. Ko so zasedli Gorico, je ta postala Sveta in so na račun te svetosti spesnili pesmi, ki jih še danes učijo po šolah. Ta umetna in namišljena religija uporablja katoliški izraz »sacello« za grob Neznanemu vojaku v Rimu, za »Svetišča« na gori Pasubio, gori Ci-mone in nazadnje v Rodopolju. Ozemlja po katerih so stremeli, so se imenovala »Neodrešena«, katerih »Odrešenje« je neizbežno odvisno od prelite krvi v nasilju in vojni. In ta kri je edina poveličala ozemeljska osvajanja in jim v očeh naroda podelila in še danes podeljuje neko pravičnost ! Italijani niso še danes opustili te simbologije in jo vsiljujejo njihovim šolarjem, ko jih pošiljajo na obisk »Svetišča« v Rodopolju, kjer naj čustveno podoživljajo to namišljeno do-movisko religijo vse prej kot omikanega nacionalizma. Na spletni strani italijanskega obrambnega ministrstva, je Gregorčičeva Soča, kamor niso Italijani stopili nikdar prej v zgodovini, postala »Domovini Sveta reka«. Teroristi kakor Oberdank in tisti, ki so padli kakor prostovoljci v italijanski osvajalni vojni, so postali »mučeniki« po zgledu kristjanskih žrtev rimskega preganjanja in so bili deležni poganskih templjev, ki nimajo kaj zavidati verskim cerkvam. Obstajali pa so tudi prostovoljci, ki so se borili, da bi ubranili svojo Domovino pred italijanskim osvajanjem. Bilo jih je neprimerno več, bili so vseh narodnosti in nihče od njih ni pokopan v »Svetišču« pri Rodopolju. Pokopani so bili skupaj brez razliko- vanj po narodnosti, vključno s sovražniki. Prekopali in ločili po narodnosti so jih Italijani v fašističnem obdobju. Slabo obveščenim ali pozabljivim državnikom bi radi napomnili podatek, da v kolikor ne bi 13. novembra 1918 nihče zaustavil Italijanov pri Vrhniki, bi oni zavzeli Ljubljano, ter ne bi imeli danes po vsej verjetnosti ne Slovenije in morda niti Slovencev. Hrvaškega predsednika želimo spomniti o Soških Levih, vojakih hrvaške in italijanske narodnosti iz Zadarskega in Sinjskega polka, ki so več let branili Gorico pred italijanskimi agresorji. Ter da bližnji kraj Rodopolju nosi po-italijančeno ime »Ronchi dei Legio-nari« v čast D'Annunzievim bojevnikom, ki so napadli in zasedli Reko. Če se bo peljal skozi Trst bo našel del mestnega nabrežja poimenovanega po italijanskem poveljniku Tommasu Gulliju, kateri je hotel leta 1920 zasesti Split, ki ni bil niti na seznamu Londonskega tajnega dogovora, kakor tudi Reka ne. Italijani danes zavračajo fašizem, katerega so sami zamesili in izvozili po celem svetu. Fašizem, ki se je zarodil iz nacionalistične retorike in nasilja prve svetovne vojne. Zavračati fašizem in obenem podpirati nacionalistične mite, tudi s posrednim in prikritim čaščenjem, ki so odločilno botrovali njegovemu nastanku, je primerljivo obsojanju strupenih sadežev drevesa ob njegovem istočasnem zalivanju. Upamo, da bosta predsednika o vsem tem pomislila, ko bosta izražala čast italijanskim »mučenikom« v Svetišču pri Rodopolju, ki so napada- li in morili njihove prednike, osvajali njihova ozemlja, ter jih »poveličevali« s krvjo ubogih vojakov, primoranih v smrt ali pred strelski vod. Med tem časom bomo mi navadni državljani vseh narodnosti, počastili naše padle, pokopane po Avstroogrskih mednarodnih pokopališčih, s srcem, daleč od politične hinavščine. Enrico Andrian, Fiumicello (Udine -Videm) Fabio Cigoj, Monrupino - Repentabor (Trieste- Trst) Alice Cimador, Trieste- Trst- Triest Giovanni Costa, Trieste- Trst- Triest Vilma Cotič, Štandrež pri Gorici Alessandro De Vecchi-Starec, San Giovanni al Natisone (Udine) Marija Devetak, Gorizia-Gorica-Gorz Marko Kokoravec, Trst Dimitrij Križman, Ljubljana Marina Inglese, Albanella (Salerno) Giorgio Marchesini, Cortina d'Ampezzo (Belluno) Mario Menegoni, Muggia- Milje (Trieste- Trst) Borut Pičulin, Nova Gorica Mark Pisk, Gorizia- Gorica- Gorz Boris Tabaj, Štandrež pri Gorici Dimitri Tabaj, Štandrež pri Gorici Franco Tauceri, Duino- Devin (Trieste- Trst) Marco dott. Zonta, Cassola (Vicenza) Edvard Žerjal, Boljunec (Trst) 10 Četrtek, 3. julija 2014 KULTURA / PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - Za konec množično obiskana komedija Renesančna komedija v sodobni kaznilnici Gledališče iz Kruševca nastopilo s svojsko postavitvijo Držiceve Dundo Maroje Dvajseti Primorski poletni festival je v nedeljo, 29. junija, sklenila komedija Dundo Maroje v zelo uspešni postavitvi Kruševskega gledališča: predstava že od leta 2009 gostuje na številnih prireditvah in prejema nagrade; velika množica gledalcev se je zbrala tudi v carinskem skladišču v Luki Koper, ki so ga prireditelji izbrali za vizualno zelo posrečeno, čeprav zaradi treh dolgih ramp stopnic ne ravno lahko dosegljivo prizorišče. Kakorkoli že, ob predstavi so vsi uživali in prav nič niso ner-gali zaradi nerodno napovedanega urnika, saj je bilo v vseh sporočilih napisano, da se bo začela ob 21.00, na vstopnicah pa ob 21.30: seveda je obveljala kasnejša ura, tisti, ki so pršili prezgodaj, so se pač potrpežljivo sprehodili pod starim obzidjem. Dundo Maroje je najbolj znano delo dubrov-niškega renesančnega pisca Marina Držica in daje zelo živahno in verjetno tudi zelo verno podobo Dubrovčanov njegovega časa, čeprav se pravzaprav dogaja v Rimu. Sin naslovnega junaka, mladi Maro, se namreč v večnem mestu predaja sladkemu življenju in troši očetov denar za lepo kurtizano Lauro, namesto da bi pametno trgoval. Da bi rešil premoženje, se Dundo Maroje odpravi za sinom v Rim, kamor skrivaj odpotuje tudi Marova zaročenka Pera, preoblečena v moškega. Dogajanje v komediji pravzaprav vodita Marov služabnik Popiva in Pomet, sluga Uga Tudeška, Marovega tekmeca za Laurino ljubezen. Po številnih spletkah in zapetljajih se seveda vse srečno konča: Držicev konec komedije se je sicer žal izgubil, a po konvenciji se v sodobnih postavitvah Maro z očetom in zaročenko vrne v rojstno mesto, medtem ko se Laura, za katero se izkaže, da je iz odlične družine, verjetno omoži z Ugom. Režiser kruševske postavitve Držiceve komedije Kokan Mladenovic je predstavo postavil v svojski okvir: zamislil si je namreč, da so jo v poučne namene postavili zaporniki pod dokaj okornim vodstvom načelnika paznikov Režiser kruševske postavitve Držiceve komedije Kokan Mladenovic je predstavo postavil v svoj-ski okvir: zamislil si je namreč, da so jo v poučne namene postavili zaporniki pod dokaj okornim vodstvom načelnika paznikov. Tako se v predstavi stalno mešajo različne ravni dogajanja: značaji igralcev in odnosi med njimi ter značaji in doživetja likov iz komedije. Vir komičnosti je zato dvojen in se dodatno množi, ko se ravni dvojne resničnosti zamešajo. Režiser je domiselno izkoristil možnosti, ki mu jih taka postavitev nudi, denimo nerodnost amaterskih igralcev, še zlasti ko moški igrajo ženske; smešne kostume iz predmetov, kakršni bi bili na razpolago v zaporu, ki so ga prostori carinskega skladišča učinkovito ponazarjali; kot tudi nasprotje med sodobnim žargonom srbske kaznilnice in Držice-vem hrvaškim renesančnim izvirnikom. Zaradi odličnega ritma in dobre igre trinajstčlanskega moškega igralskega ansambla je gledalčeva pozornost stalno priklenjena na dogajanje.(bov) FJK - Od 12. do 27. julija Program 17. festivala Onde mediterranee filmi@primorski.eu GREMO V KINO Glasba, narava, šport, film, književnost v širokem razponu žanrov in pogledov, »geografsko in kulturno morje« z osrčjem v naši deželi je snov raznolikega programa 17. izvedbe festivala Onde mediterranee, ki ga je umetniški vodja Giancarlo Velliscig s svojimi inšti-tucionalnimi partnerji predstavil na tiskovni konferenci na sedežu deželne uprave v Trstu. Poletni festival se je rodil in razvil na Tržiškem in v goriški pokrajini, a se zdaj širi tudi na videmsko pokrajino in na nova prizorišča. Ponudba je namreč vse manj kot lokalistična s koncerti italijanskih pop zvezdnikov, pogovori z novinarji, filozofi, pisatelji in režiserji državnega formata. Javni in privatni sponzorji so omogočili realizacijo letošnjega programa, ki bo od 12. do 27. julija popestril kulturno in glasbeno dogajanje na plažah in trgih naše dežele. Začetek bo noč z glasbo v živo v ulici Roma v Tržiču, eden glavnih dogodkov pa bo sledil 15. julija s koncertom skupine Negramaro na glavnem trgu v Palmanovi. 23. julija pa bo bend I Nomadi nastopil v parku Združene Evrope v Cervignanu. Plaža Marina Julia bo kar trikrat prizorišče dolgih glasbenih noči festivala: glavni dogodek bo koncert Elise, ki se bo vrnila na plažo in na festival, kjer je začela svojo kariero, tokrat s prijatelji Raphaelom Gualazzijem in Andreo Nardinocchijem, ki bosta z njo delila koncert v znamenju vseh največjih uspešnic. 25. in 27. julija pa se bo na plaži plesalo z glasbo Rino Gaetano Band in z Američani Balkan Beat Boxa. 25. julija bo na istem prizorišču projekcija šal Andree Rivere, ki bo dan prej pozvonil na vrata prebivalcev iz Tržiča in se z njimi pogovarjal preko domofona, z nepričakovanimi odzivi. Ekološka nit festivala bo promovirala obisk koncertov 26. julija bo v Marini Julii nastopila domača pevka Elisa z uporabo okrepljenih avtobusnih prevozov, a tudi s kolesom v okviru kolesarskih poti Onde Bike. Mediteranska pisma je naslov niza srečanj na razne teme, ki se bo odvijal na trgu Falcone in Borsellino v Tržiču, kjer bodo od 16. do 23. julija spregovorili filozof Umberto Galimberti, pisatelja Dario Arkel in Pino Roveredo, Gigliola Al-visi s knjigo o umoru Ilarie Alpi, avtorja knjige o problematiki priseljevanja Sandro Lano in Michele Brusini, Luigi Nacci s pogovorom o zdravem življenju, režiser Matteo Oleotto pa bo vabil na pogovor v rekonstuirano »Zoranovo« hišo. Tema priseljevanja, ki je na poseben način živa in aktualna v večkultur-nem mestu kot je Tržič, bo najizrazite-je obarvala izjemen dogodek, ki se bo odvijal 24. julija v sprejemnem centru za azilante CARA v Gradišču ob Soči. Doživetje koncertnega večera v družbi oseb različnih narodnosti bo enkratna priložnost medsebojnega spoznavanja in soočanja: gostje centra imajo namreč prost vstop (in izhod) iz središča, ki običajno ni odprto za občasne obiskovalce »izven«. Claudio Cojaniz bo s svojim bendom poskrbel za eklektično mešanico glasbenih zvrsti na koncertu z naslovom Hispanish & Blues Songs. ROP Rio 2096 A story of love and fury (Una storia d'amore e furia) Brazilija 2013 Režija: Luiz Bolognesi Igrajo: Selton Mello, Camila Pitanga, Rodrigo Santoro, Massimo Lodolo in Barbara De Bortoli Ocena: ★★★ Kolosal in hkrati znanstveno fantastična biografska pripoved Ria de Janeira, ki obnavlja štiri ključne trenutke brazilske zgodovine: od časa kolonializma do diktature sedemdesetih let; od suženjstva osemnajstega stoletja do futuristične vizije že popolnoma uničenega Ria leta 2096, ko bo svetovna metropola podlegla lakomnosti kapitalizma in posledicam hude vojne za vodo. V sozvočju z najodmevnejšim medijskim dogodkom teh dni, se pravi brazilskim Mundialom, prihaja tudi v italijanske kinodvorane celovečerna animirana zgodba Rio 2096 - A story of love and fury. Nesmrtni junak Indio se že celih šeststo let od leta 1500 do leta 2096, pogumno sprehaja po brazilski zgodovini in kljubuje težavam, ki se mu iz stoletja v stoletje vsakič znova, in vsakič hujše, pojavljajo. Indio je poštenjak, človek, ki se trmasto bori proti sovraštvu, mržnji do različnosti; za pravico in za boljšo prihodnost. Ob poštenosti ljudi pa neutrudljivo išče tudi Janaino, veliko ljubezen svojega življenja. Rio de Janeiro je tako nekakšen okvir, v katerem se skozi stoletja spreminja zgodovinska in gopolitična vsebina, hkrati pa si stojita nasproti tudi zlo in dobrota, za katero se vselej najde nekdo, ki vanjo trdno verjame. In to kljub dejstvu, da se napake zgodovine ponavljajo, in da se iz njih nihče ne uči. Film je metafora za odrasle ter prikupna, tudi grafično in tehnično primerna risanka za mlajšo publiko. Celovečerec brazilskega scenarista Luiza Bolognesija, ki so ga jeseni predstavili tudi na tržaškem Festivalu Science plus fiction, je zmagal na lanski izvedbi Festivala v Annencyju, se pravi na filmskem dogodku, ki velja za enega najpomembnejših festivalov v sklopu animiranega filma. (Iga) Koncerti na odprtem julija v Sloveniji Julij ni le mesec morja in plaže, pač pa tudi mesec koncertov na odprtem. To so najbolj pomembni glasbeni dogoki v Sloveniji: Ogenj in led - Na Kongresnem trgu v sklopu Ljubljana Festivala bo v četrtek, 3. julija, ob 21. uri srečanje dveh izjemnih glasbenikov, kitarista Vlat-ka Stefanovskega in saksofonista in flavtista Vaska Atanasovskega, v kombinaciji z vrhunskim Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Strastna in hkrati prefinjena skladatelja ustvarjata glasbo magičnih zvočnih pokrajin sonca in vode, ognja in ledu. Vasko Atanasovski, ki je bil rojen v Mariboru in živi v Sloveniji, delno pa je makedonskega rodu, se v sodelovanju z Makedoncem Vlatkom Stefanovskim vrača k svojim koreninam. Predprodajne redne cene: 1. kategorija 19,00 €, 2. kategorija 14,00 €, 3. kategorija 9,00 €. Festival Melodije morja in sonca -V Anfiteatru v Portorožu bo v nedeljo, 6. julija, potekal 34. Festival Melodije morja in sonca. Ključna novost letošnjega festivala je festivalski bend, ki bo izvajalce spremljal z igranjem v živo. 14 izvajalcev (Enzo Hrovatin, Katarina mala, Manca Izmajlova, Nuša Derenda, Rebeka Dremelj, Rudi Bučar s Frčafelami, skupina Victory, Easy, Fauš Dur & Dare Kaurič, Folk idoli, Igor Lija & Lucienne Lončina, Nana Milčinski & Radio Mondo, Stata-le 56 in Tonja Senčar) se bo potegovalo za Veliko nagrado MMS 2014 in za nagrade strokovne komisije za najboljše besedilo, aranžma, glasbo, izvedbo ter nagrado za najboljšega de-bitanta oz. avtorja. V predprodaji dobite vstopnice za sedišče po 13,00 evrov. Jelena Rozga - Noč v San Simonu je veljala pred leti za enega izmed najbolj pomembnih poletnih glasbenih dogodkov v Sloveniji. Orgnizatorji poskušajo vračati nekdanji blišč koncertom v Simonovem zalivu pri Izoli, tako da so za uvodni nastop povabili Jeleno Rozgo, ki bo nastopila v petek, 11. julija, ob 21. uri. Predprodaj-na cena 16,50 €. Deep Purple in Gibonni - Največji poletni open air spektakel na Kongresnem trgu v Ljubljani se približuje. »Večna« skupina Deep Purple se trenutno mudi na evropskih odrih v sklopu turneje NOW What?!, največji hrvaški glasbenik Gibonni pa je na dobrodelnem koncertu Preplavimo trg za pomoč žtvam poplav ponudil le delček vznemirjenja, ki ga bo moč čutiti na Kongresnem trgu v sredo, 16. julija, ob 20. uri. Deep Purple, ki so bili skupaj z Led Zeppelin in Black Sabbath okronani za »NEsveto trojico hard rocka in heavy metala«, seveda ne počivajo na lovorikah. Pri založbi Universal Records so izdali na novo masteriziran kultni album »Made in Japan«, ki so ga posneli v treh poletnih nočeh daljnega leta 1972 na Japonskem. Vstopnice: stojišče 45,00€, vip vstopnice 60,00 €. Kdor bo zamudil Gibbonijev koncert na Kongresnem trgu pa se lahko le dva dni kasneje, to se pravi v petek, 18. julija, odpravi do Sotočja pri Tolminu. Tu bo hrvaški virtuoz glasbe nastopil v družbi skupine Mi2. Začtek koncertov predskupin ob 18. uri, vstopnice pa so v prodaji po 20,00 €. Vlado Kreslin - Nekaj svojevrstnega naj bi bil koncert Vlada Kreslina v Šmartnem v Goriških Brdih v soboto, 19. julija, ob 20.30. Že sam naslov tega glasbenega dogodka »Vlado Kre-slin z vinarji iz Brd« potrjuje, da gre za edinstveni glasbeni dogodek, kjer se glasba in kapljica žlahtnega združita v eno za prijeten večer v družbi. Cena vstopnice je 17€ (vključuje kozarec vina) oziroma cena VIP vstopnice znaša 25€ (vključuje kozarec vina, prigrizek in CD Vlada Kreslina ob prihodu na dogodek). (I.F.) / ITALIJA Četrtek, B. julija 2014 1 1 STRASBOURG - Odmevne besede predsednika italijanske vlade Za Renzija Evropska unija brez rasti nima nobene prihodnosti Poseg predsedujočega EU doživel splošno odobravanje - Grk Samaras predal »štafeto« italijanskemu kolegu Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi med včerajšnjim govorom v evropskem parlamentu ANSA STRASBOURG - Italijanski premier Matteo Renzi je na včerajšnjem plenarnem zasedanju novega sklica evropskega parlamenta predstavil načrte polletnega predsedovanja Svetu EU, ki ga je Italija uradno prevzela v torek. Namesto naštevanja prioritet in številk je Renzi poslancem v že znanem slogu ponudil strasten govor o tem, da moramo znova najti »dušo Evrope«. Gospodarska in finančna kriza je pustila »globoke rane« na Evropi. Gospodarskih in finančnih vprašanj nikakor ne smemo podcenjevati ali jih zanemarjati, a glavnih izzivov, s katerimi je danes soočena naša celina, ne bo rešila vrsta sestankov. »Če bi Evropa danes naredila selfie, kakšno sliko bi dobili,« se je vprašal najmlajši premier v zgodovini Italije in si odgovoril, da bi na žalost verjetno videli utrujen, v usodo vdan in zdolgočasen obraz. »Dejanski izziv današnjega dne je, da znova najdemo dušo Evropo, globlji smisel našega življenja skupaj,» je poudaril ter pozval k hitrim reformam, ki bodo iz Evrope naredile celino prihodnosti in ne le «majhno točko na Goo-glovih zemljevidih,« je dejal Renzi. Nadaljeval je, Evropa brez rasti nima pri- hodnosti. Ponovil je svojo že znano zahtevo, da se mora EU osredotočiti predvsem na rast in nova delovna mesta ter odpreti vrata za večjo proračunsko fleksibilnost. Kot je poudaril, ne želi spreminjati strogih evropskih proračunskih pravil, a ne smemo pozabiti, da glavni instrument unije v boju proti krizi ni le pakt za stabilnost, temveč pakt za stabilnost in rast. Obenem je večkrat zatrdil, da se bo pod njegovo taktirko temeljito reformirala tudi sama Italija in rešila lastne težave ter ne bo prosila Evrope za pomoč, ampak ji bo lahko pomoč ponudila. Renzi se je tudi zavzel, da je treba kompleksno delovanje institucij EU poenostaviti - zahteva, ki jo sicer najglasneje ponavlja Velika Britanija. Glede slednje je predsednik italijanska vlade odločno dejal, da bi bila Evropa brez nje ne le revnejša, ampak manj evropska. Zagotovil je, da bo v prihodnjih mesecih naredil vse, da bi različna stališča o tem, kako narediti Evropo drugačno in boljšo, združil v eno samo stališče enotnosti. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Renzijev govor označil kot poln strasti za naš skupen evropski projekt. Posebej je pozdravil njegovo Skupina 27 preživelih je včeraj razkrila, da naj bi bilo na krovu še 75 drugih oseb ANSA RIM - Na prenatrpani ribiški ladji s približno 600 begunci, ki so jo ob italijanski obali nedavno rešili, je bilo po najnovejših podatkih 45 trupel. Sprva so namreč poročali o 30 smrtnih žrtvah, včeraj, ko so lad- zavezo, da izpelje nadaljnje reforme tako v Italiji kot EU, saj je reformni zagon ključen za uspeh» v današnjem svetu. »Potrebujemo močno Italijo v središču močne EU,« je izpostavil Barroso. Pozdravil je tudi odločitev Renzija, da da danes namesto ekonomiji poudarek vrednotam. »Spomnili ste nas, da je Evropa skupnost vrednot in da moramo biti ponosni na vse, kar je Evropa dala in še lahko da svetu.« Nastopi poslancev, ki so sledili, so bili raznoliki - takšna kot je tudi sestava novega parlamenta.Medtem ko je bil Manfred Weber v imenu konservativne EPP skeptičen in je posvaril pred preveliko fleksibilnostjo, je Gianni Pittella, novi vodja socialdemokratov v evropskem parlamentu, svojemu sonarodnjaku in strankarskemu kolegu namenil samo hvalo. »Če bi tvital o vašem govoru, bi ga označil kot ambicioznega, strastnega, a tudi vsebinskega in specifičnega, je dejal Pittella in zaključil z besedami, da prihaja predsedovanje resničnih sprememb. Tudi Slovenka Tanja Fajon v svojem nastopu ni skrivala odobravanja. Kot je izpostavila, deli njegova opozorila, da Evropa potrebuje spremembe. »Tako kot vi, socialni demokrati v Sloveniji vztrajamo pri ukrepih, ki bodo izboljšali gospodarsko rast in odprli delovna mesta. To ne potrebujeta le Italija in Slovenija, to potrebuje celotna Evropa,« je podčrtala Fajonova. Pred Renzijevem govorom sta si odhajajoče grško in prihajajoče italijansko predsedovanje Svetu EU si po torkovi uradni predaji poslov včeraj štafeto izmenjali še v evropskem parlamentu. Čeprav je bilo njeno predsedovanje EU zaradi evropskih volitev skrajšano in njen proračun minimalen, je Grčija svoje delo odlično opravila, je v nagovoru novoizvoljenim evropskim poslancem zatrdil grški premier Antonis Samaras. Kot je zatrdil ob predstavitvi bilance predsedovanja, so v minulega pol leta dosegli pomembne dosežke pri vseh prioritetah, ki so si jih zastavili. Kot glavni uspeh je izpostavil predvsem vzpostavitev bančne unije. »Moja država je bila v zadnjih letih resno ogrožena, Evropa je bila ogrožena. Mnogi so napovedovali izhod Grčije iz evra in nekateri celo konec evra. A dokazali smo, da se motijo. Evropa deluje,« je poudaril Samaras. Italijanskemu predsedovanju je zaželel, da nadaljuje z zastavljenimi politikami in pobudami ter opravi uspešno delo, »tako da se bo leto 2014 zapisalo kot zelo uspešno sredozemsko leto, ponosno leto za vsakega evropskega državljana.« (STA) ■ ZLATO | (999,99 %%) za kg 31.261,27 +35,32 SOD NAFTE | (159 litrov) 112,29 $ -0,06 EVRO 1,3656 $ -0,20 RIM - Kultura Ecov roman Ime rože TV nadaljevanka r~ Umberto Eco RIM - V Italiji bodo posneli televizijsko serijo po znamenitem romanu Umberta Eca Ime rože. Po pisanju rimskega časnika La Repub-blica je producent Matteo Levi pridobil avtorske pravice in bo serijo posnel v produkciji italijanske televizije RAI. Kot scenarist bo sodeloval Andrea Porporati, pisanje rimskega časnika povzema avstrijska tiskovna agencija APA. »Snemati po Ecovem romanu, ki je najbolj razširjeno delo v italijanskem jeziku v zadnjih 50 letih, je velik izziv,« je dejal. Imena režiserja in igralcev so zaenkrat še neznanka, film pa naj bi pričeli snemati prihodnje leto. Eco je s projektom zadovoljen. »Ime rože je zelo zapleten roman za filmsko priredbo, veliko primernejši je za serijo,« je dejal. Po njegovi uspešnici je sicer že leta 1986 režiser Jacques An-naud posnel film, v katerem je v vlogi Williama von Baskervilla zaigral Sean Connery. Zgodba romana Ime rože je postavljena v srednjeveški samostan v 13. stoletju, kamor frančiškan Viljem iz Baskervilla in njegov učenec Adson prideta preiskovat serijo nepojasnjenih smrti. Kmalu naletita na globljo zaroto, v katero se vpletejo tudi predstavniki inkvizicije. V slovenščini je roman prvič izšel leta 1984 pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Srečka Fišer-ja, pozneje je bil večkrat ponatisnjen. RIM - Po najnovejših podatkih Na prenatrpani ribiški ladji v resnici umrlo 45 migrantov GIOIA TAURO - V skladu z dogovori Natovarjajo sirsko kemično orožje RIM - Zadnje zaloge sirskega kemičnega orožja, ki so jih v skladu z mednarodnim dogovorom odpeljali iz države, so včeraj začeli natovarjati na ameriško vojaško tovorno ladjo USS Cape Ray, na kateri bodo v prihodnjih tednih kemično orožje tudi uničili. Po napovedih naj bi natovarjanje orožja trajalo od dva do tri dni, poročajo tuje tiskovne agencije. Natovarjanje poteka v pristanišču Gioia Tauro na jugu Italije. »Doslej je vse potekalo brez težav, ne gre pa samo za srečo, čeprav pomaga tudi to,« je novinarjem v pristanišču dejal italijanski minister za okolje Gianluca Galletti. Skupno naj bi na ladjo natovorili okoli 600 ton kemičnega orožja, med drugim iperit in sestavine za izdelavo živčnih plinov sarin in soman. Ko bodo na ladjo natovorili vse kemično orožje, bo ta odplula v mednarodne vode, kjer bodo »varno in okolju prijazno nevtralizirali kemične snovi«, je v ponedeljek po poročanju nemške tiskovne agencija dpa dejal ameriški general Phillip M. Breedlove. Po navedbah Pentagona naj bi uničevanje kemične orožja s pomočjo hidrolize na krovu ladje trajalo 60 dni. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. julija 2014 evro (povprečni tečaj) ameriški dolar 1,3656 1,3688 valute 2. 7. 1. 7. 1 2 Četrtek, 3. julija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Končno se pričenja gradnja Pipistrelove proizvodne hale Prihodnji teden bodo zabrneli gradbeni stroji Gradnja Pipistrelove nove proizvodne hale na goriškem letališču se bo pričela prihodnji teden, so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili v omenjenem ajdovskem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo ultralahkih motorno-jadralnih letal. Tako se potrjujejo aprilske napovedi prvega moža Pipistrela, Iva Boscarola, da se bo gradnja nove tovarne pričela še v letošnjem poletju. »Čakamo le še na dovoljenje cestnega podjetja ANAS za dostop gradbenih strojev in vozil podjetja Riccesi z državne ceste št. 55 do gradbišča; dovoljenje naj bi dobili prihodnji teden, takoj zatem se bo gradnja začela,« pravi arhitekt in vodja del Walter De Grassi in pojasnjuje, da so ravno včeraj tehniki gradbenega podjetja Riccesi na gradbišču opravili zadnje meritve pred začetkom del. Kot je znano, se je začetek gradnje omenjene proizvodne hale, v katerem bo podjetje Pipistrel proizvajalo določene modele letal, predvsem Panthero, zavlekla zaradi težav z azbestnim materialom, ki je bil odkrit na zemljišču in zaradi razmini-ranja; še največ težav pa so, kot je že pred časom pojasnil Boscarol, imeli s procedurami, ki so zahtevale določene spremembe na projektu. Kakorkoli že, prve gradbene stroje bo na goriškem letališču moč videti že prihodnji teden. Začetek gradnje omenjene proizvodne hale v Gorici bo zagotovo pomemben mejnik, ki ga bo omenjeno ajdovsko podjetje, ki letos praznuje 25-letnico obstoja, vpisalo v svojo zgodovino. Pipistrel je v lanskem letu ustvaril enajst milijonov evrov prihodkov, izvozili so kar 95 odstotkov svojih proizvodov. Izven Evropske Unije so izvozili za več kot sedem milijonov evrov, kar pomeni velik dosežek za Prihodnji teden bodo na goriškem letališču zabrneli gradbeni stroji r: bumbaca 85-članski kolektiv. Lani je podjetje v razvoj in raziskave vložilo 2,5 milijona evrov, za več razvojnih projektov pa so uspeli pridobiti tudi sofinanciranje različnih inštitucij, tako slovenskih kot tudi evropskih razvojnih sredstev, v skupni višini 300.000 evrov. Dodana vrednost na zaposle- nega v letu 2013 je bila 60.000 evrov. Pipistrel ima v svojih dveh raziskovalnih skupinah šest doktorjev znanosti in dva magistra, od 85 zaposlenih v podjetju pa jih ima več kot polovica najmanj univerzitetno izobrazbo. Katja Munih GORICA - Pipistrel Nagrajeni v Leipzigu Nagrado prejeli za analize aerodinamike Ajdovska družba Pipistrel je na mednarodni superračunalniški konferenci ISC'14 v Leipzigu prejela nagrado za izjemne dosežke na področju uporabe su-perračunalniških tehnologij. Pipistrel je prestižno nagrado prejel za analize aerodinamike, s pomočjo katerih je v rekordnih petih mesecih izvedel načrtovanje in razvoj letala Taurus G4. Pipistrelov oddelek za raziskave in razvoj je za analize in hitri razvoj prototipov uporabljal tudi su-perračunalnik novogoriške družbe Arctur. Kot so zapisali v družbi, podjetji sodelujeta tudi na drugih projektih, med drugim na evropskem projektu Fortissimo, ki spada v okvir iniciative inovativne informacijske tehnologije za mala in srednja proizvodna podjetja I4MS. Nagrado Innovation Excellence Award za izjemne dosežke na področju uporabe superračunalniških tehnologih je podelila mednarodna analitska družba IDC. Poleg Pipistrela je priznanje prejelo še šest drugih raziskovalnih ustanov in podjetij, med drugim podjetja, kot so Rolls Royce, Westinghouse in Caterpillar. Namen nagrad je predstaviti zgodbe o uspehu pri uporabi superračunalnika v znanosti in industriji ter spodbuditi njihovo uporabo. Konferenca ISC'14 je potekala konec junija in velja za najpomembnejši dogodek te vrste v Evropi. Na njej vsako leto objavijo tudi znamenito lestvico največjih su-perračunalnikov na svetu Top 500, kjer pa na vrhu ni sprememb. Še vedno močno vodi kitajski Tianhe2, največji evropski su-perračunalnik pa ostaja švicarski Piz Daint. (sta) GORICA - Glasba Šolo naj bi rešili z novo fundacijo Ustanovitev nove neprofitne fundacije odprtega tipa, ki bi jo javne ustanove, zasebniki in družine gojencev lahko podprli z denarjem, a tudi z nepremičninami, svojim znanjem in storitvami. To je pobuda, ki bi lahko rešila italijansko glasbeno šolo mesta Gorica po propadu fundacije, ki si je v minulih letih nakopala zelo velike dolgove in je posledično šla v stečaj. Svojo zamisel je včeraj predstavila Gabriella Bon, sicer menedžerka na področju zdravstvenih storitev, ki ji je usoda glasbenega šolstva v Gorici posebno pri srcu. »Ideja o ustanovitvi "participa-tivne fundacije", se mi je porodila decembra, ko sem prebirala članke o žalostnem propadu glasbene šole. Ker se je zadeva nato začela razvijati drugače - vložena je bila tudi pritožba -, sem svoj načrt opustila, pred kratkim pa so do mene stopili glasbeniki in me prepričali, da projekt predstavim,« je povedala Bono-va in pojasnila, da so s statusom tovrstne fundacije že ustanovili druge kulturne institucije, kot sta Umbria Jazz in Orkester Guido Cantarelli. Bonova je povedala, da bi morala fundacija gojiti dialog z italijanskimi in slovenskimi glasbenimi šolami v Gorici, delovati pa bi morala predvsem kot povezava med Gorico in deželnima konservatorijema. »V tem trenutku bo vsaka ustanova rekla, da nima denarja, kar pa ni bistveno. Občina Gorica lahko - denimo - da na razpolago palačo De Grazia in skuša doseči, da bo ponovno dovoljena uporaba glasbil,« je pojasnila Bonova, po kateri so zanimanje in podporo že izrekli predstavniki raznih ustanov, od prefekture, občine in pokrajine do Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. »Velikega pomena bo doprinos dežele: z odbornikom Gian-nijem Torrentijem se bomo sestali v soboto,« je napovedala Bonova, ki v primeru pozitivnih odzivov računa, da bi lahko dejavnost glasbene akademije stekla že septembra. GORICA - Občinski svet odobril letošnji proračun Položnice za odpadke cenejše, za šolske stavbe 100 tisoč evrov Goriški občinski svet je v noči s torka na sredo odobril letošnji proračun. Na isti seji je odločal tudi o višini občinskih davkov, ki jih bodo občani morali plačati v letošnjem letu: kot smo poročali v prejšnjih tednih, bo količnik davka Tasi 1,5 tisočinke, dodatka k davku Irpef pa tudi letos ne bo. Davek Imu je treba plačati le v primeru, da spada glavno stanovanje med luksuzna poslopja (količnik je 0,4 tisočinke) ter za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča (količnik 0,76 tisočinke). Občinski svet je odobril tudi tarife davka na odpadke Tari. Dobra novica je, da bodo položnice za gospodinjstva nekoliko cenejše od lanskih (računi bodo do 3,34 odstotka nižji), do 2 odstotkov manj pa bodo plačevali trgovci. Določena je bila tudi višina prispevkov, ki jih bodo občani prejeli za vsak kg sortiranih odpadkov, ki ga bodo odložili na ekoloških otokih. Za kg papirja bodo občani dobili 0,064evra (lani 0,007), za kg stekla 0,030 evra (lani dva centra), za kg pločevine 0,040 evra (prispevek ostaja nespremenjen), za kg plastike pa 0,175 evra (lani 12 centrov). Opozicija je vložila številne amandmaje. Med sprejetimi je bil predlog Gibanja 5 zvezd, da se 20.000 evrov nameni prispevkom za občane, ki bodo nabavili električno kolo ali e-skuter. Občinski svet je dalje sprejel amandma o vzdrževanju šolskih stavb, ki ga je v imenu opozicije vložil načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »Mi smo sicer predlagali, naj se obnovi šolskih poslopij nameni dodatnih 600.000 evrov, uprava pa je pristala le na 100.000 evrov,« je povedal Cingolani. Sprejeta sta bila tudi njegov amandma, na podlagi katerega bodo olajšav pri plačevanju davka na od- padke deležni občani z dohodkom do 8.200 evrov, ter amandma, na podlagi katerega bo uprava preverila, katere občinske površine bi lahko namenila urbanim vrtovom. »Kot priporočilo je uprava sprejela tudi dodatka k programskemu poročilu: prvi je povezan s preureditvijo bivše remize tramvajev na Trgu Saba in spremembo lete v parkirišče, drugi pa s čim prejšnjo zagotovitvijo simultanega prevajanja med sejami občinskega sveta,« je dejal Cingolani. Več popravkov, ki jih je uprava osvojila, je predstavila tudi svetnica SSk Marilka Koršič. Na njen predlog sta bila v poglavju poročila, ki zadeva volitve, dodana stavek o nadaljnjem izstavljanju dvojezičnih volilnih izkaznic in stavek o posodobitvi seznama skrutinatorjev, na področju športa in prostega časa pa predlog okrepitve finančne podpore za ekipe, ki dosegajo vidnejše rezultate in se zato odpravljajo na bolj oddaljena gostovanja. Med športne in druge pobude so bili vključeni Pohod treh mostov, Praznik špargljev v Štandrežu in Praznik sv. Valentina v Štmavru, v poglavje, ki zadeva javne zelenice, pa obveza, da bo občina spodbujala lastnike zemljišč k zatiranju zajedavcev. Večina pa ni sprejela amandmaja občinskega svetnika Italije vrednot Stefana Abramija, ki je predlagal ureditev podvoza za kolesarje in pešce pod štandreškim krožiščem že v letošnjem letu. »Občina ne daje prednost varnosti občanov, ampak ukrepom, kot je obnova občinske stavbe v Ulici Mazzini,« je povedal Abrami. Z opozicijo se je glede nujnosti izgradnje podvoza strinjal načelnik skupine »Fuori l'Italia dall'U.E.« Baiocchi, Romoli pa je napovedal, da bo občina za podvoz poskrbela v prihodnje, če tega ne bo naredila družba Autovie Venete. GORICA-ŠTANDREŽ - Svetniško vprašanje Denar od vstopnin za izruvanje plevela »Pred nekaj dnevi sem v lokalnih medijih prebral, da se je število obiskovalcev, ki so za ogled goriškega gradu plačali vstopnico, v letošnjem letu povečalo za kar 60 odstotkov. Gospod župan, to je odlična novica, morali pa bi mi razložiti, zakaj se računi ne iztečejo,« pravi goriški občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin, ki je v torek vložil svetniško vprašanje, v katerem sprašuje župana Ettoreja Romolija za pojasnila. »Leta 2013 ste predvidevali za 28.000 evrov prejemkov od vstopnin, letos pa predvidevate, da se bo na isti postavki nabralo 37.500 evrov, torej za 34 odstotkov več sredstev kot lani. Kam je izginilo preostalih 26 odstotkov? Dober del sezone je že za nami, saj smo že julija, če pa drži, kot pravi župan, da se bodo lahko stvari le izboljšale, bo letos na razpolago dodatnih 6000 ali 7000 evrov,« opozarja Peterin in predlaga, naj se ta dodaten denar izkoristi za redno vzdrževanje gredic na avtocestnem krožišču pri Štandrežu, o zanemarje- nosti katerih je Primorski dnevnik poročal v prejšnjih dneh. »Gorica si ne more privoščiti take izložbe: obiskovalce ob vstopu v mesto čakata visoka trava in neurejena okolica. Ali še obstaja ekipa "za odstranjevanje plevela", ki jo je župan uvedel v začetku mandata in ki bi lahko skrbela tudi za to območje? Če upoštevamo še zajetna javna sredstva, ki so bila vložena v gradnjo avtoceste Vileš-Gorica in v okviru katerih so bila zgrajena tudi t.i. "Vrata v Italijo", je zanemarjanje tamkajšnjih gredic nedopustno.« Peterin je župana tudi vprašal, kako je s postopkom za postavitev dvojezičnih tabel v Štandrežu, torej tudi na avtocestnem krožišču, ki je del te mestne četrti. »Kar mi je znano, je denar že na razpolago in izhaja iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Tudi natančen popis tabel, ki jih je potrebno zamenjati, je že bil opravljen,« je spomnil Peterin, ki od župana in pristojnega odbornika zahteva pisni odgovor. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 3. julija 2014 1 3 GORICA - Že danes se na Travniku začenja odbojkarski turnir Pester konec tedna s športom, nakupi in vegetarijanskim festivalom Gorico čaka pester konec tedna v znamenju športa, nakupov in vegetarijanskega festivala. Že danes se na Travniku začenja 2. odbojkarski turnir Mesta Gorica, ki je že lani privabil na glavni mestni trg veliko ljubiteljev odbojke. Za zmago se bo potegovalo 16 mešanih ekip, tekme se bodo vsak večer začele ob 21. uri. Finalna tekma bo v soboto, 12. julija. Med nastopajočimi bosta tudi A ligaša Loris Mania in Elia Bossi. Pri organizaciji turnirja sodelujejo OK Val, ZSŠDI, goriška občina in Fundacija Goriške hranilnice. V primeru slabega vremena bodo tekme odigrali v štandreški telovadnici, kjer bodo uredili tudi kioske. Jutri se pa v grajskem naselju začenja letošnji Vegetarijanski festival, ki bo postregel z raznolikim sporedom, ki je na voljo tako na spletni strani www.fe-stivalvegetariano.it kot v lično opremljenih brošurah. Poskrbljeno bo za vse okuse, vodilni temi pa bosta boj proti potrati hrane in skrb za odpadke. Že jutri bo več srečanj in dogodkov. Ob 10. uri bo vodeni sprehod po grajskem naselju; med 10. uro in 12.30 bo delavnica za otroke o biodiverziteti. Ob 11. uri bo uradno odprtje festivala, prisotna bo VJ Paola Maugeri; ob 11.30 bo v Pokrajin- skih muzejih predstavitev knjige »La strategia del colibri«, ob 15. uri pa predavanje o čajih. V dvorani na gradu bo ob 15. uri okrogla miza o mestnih vrtovih, ob 15.30 bo pod grajskim šotorom predavanje o osvoboditvi živali. Ob 16. uri bo v pokrajinskih muzejih predavanje o biodiverziteti, ob 16.30 v dvorani na gradu pa predavanje o plastiki, živem srebru in ribah, s katerimi se hranimo. Lanski vegetarijanski festival (levo); Loris Mania lani na Travniku FOTOM.S. Ob 17. uri bo pod grajskim šotorom spregovoril Antonio Galdo, ustanovitelj spletne strani www.nonsprecare.it. V dvorani Pokrajinskih muzejev bo ob 17. uri projekcija danskega filma iz leta 2013 »Seeds of Time«. Ob 18. uri bo v dvorani na gradu predavanje o prehranjevalnih navadah otrok za pravičnejši svet; ravno tako ob 18. uri bo pod grajskim šotorom predavanje o gensko spremenjenih rastlinah. Ob 19.30 bo na dvorišču gradu zaigral pianist Giorgio Pacorig. Pod grajskim šotorom bodo ob 20. uri predvajali film »Sidecar Smilla«, zatem bo ob 21. uri klimatolog Luca Mercalli sklenil dan s predavanjem o petroleju, klimi in hrani. Ravno tako pester bo program tudi v soboto in nedeljo, ko se bo tridnevni festival tudi zaključil. V nedeljo, 6. julija, bo v večernih urah na Trgu Battisti finalna tekma košarkarskega turnirja Dudi Krainer. K pestremu koncu tedna bodo v soboto, 5. julija, prispevali tudi trgovci iz mestnega središča z nočjo odprtih vrat; sočasno z začetkom poletnih razprodaj tekstila in obutve bodo njihove trgovine odprte do 23. ure. V soboto bo začasno preklicana tudi odredba proti nočnemu hrupu. GORICA - V evropskem projektu je sodelovala tudi Rada Vižintin z Vrha V Terezinu ganljivo zapeli Spomnili so se prve izvedbe otroške opere Brundibar, ki so jo v nacističnem taborišču uprizorili judovski otroci Pred nekaj več kot letom dni se je kakih sedemdeset mladih predstavilo goriški publiki z uprizoritvijo otroške opere Brundibar, ki je delo češkega skladatelja Hansa Krase. Spevoigro smo si maja lani lahko ogledali v teatru Verdi. Nosilec zanimive pobude, ki je vezana na najtemnejše strani 2. svetovne vojne - genocid nad judovskim prebivalstvom v Evropi -, je bilo kulturno združenje »Nemo geie« iz Genove. Na podlagi razpisa je združenje zbiralo mlade pevce za to zahtevno prireditev, ki je nastala na osnovi evropskega projekta, podprli pa sta jo tudi goriška občina in pokrajina. Spevoigra Brundibar je imela tudi čez-mejni značaj, saj so v njej nastopile tudi pevke novogoriške gimnazije. Preprosta otroška zgodba je nastala tik pred izbruhom 2. svetovne vojne v Pragi. Prvič je opera bila izvedena v koncentracijskem taborišču Terezin, kamor so nacisti deportirali kakih 140.000 čeških in nemških Judov, med njimi tudi skladatelja Kraso in večino otrok, ki so opero vadili že pred vojno. Večina le-teh ni dočakala konca vojne in je končala v plinskih celicah v Auschwitzu. V eni od nosilnih vlog v operi izpred leta dni je nastopila tudi osnov-nošolka Rada Vižintin z Vrha, ki je odpela nekaj solističnih arij. Pred dnevi sta nam Rada in njena mama Vesna povedali, da je skoraj celotna skupina izpred leta dni obiskala češko mesto Terezin. Šlo je za nekak zaključek dveh evropskih projektov: Music for memory - Brundibar in Music for memory two - Tere-zin's voices, ki ju je financirala Evropska unija. Dva avtobusa otrok in njihovih staršev iz Genove, Gorice in Modene so si v petih dneh (od 25. do 29. junija) ogledali razne kraje Češke. Bili so v Pragi in nato še v Terezinu (po nemško Te-resienstadt). V mestecu-muzeju so si ogledali zapore, krematorijske peči in nasploh spoznali, kaj je nacizem namenil evropskim Judom. Otroci so položili vsak svoj cvet na železniške tračnice, po katerih se je na tisoče trpinov pripeljalo v ta pekel. Srečali so se tudi z enim od preživelih Judov iz mesta-za-pora, gospodom Hanusom Hronom, ki Rada Vižintin (prva z leve) in še nekatere pevke v sobi v taborišču v Terezinu, kjer so judovski otroci leta 1944 vadili opero Brundibar je izčrpno opisal življenje v taborišču. Rada in njena mama sta nam tudi povedali, da so uprizorili nekaj odlomkov opere Brundibar v večji sobi, v kateri so leta 1944 vadili judovski otroci. Vse je ostalo tako, kot je bilo takrat, kar je bilo seveda zelo ganljivo, če že ne presunljivo! Otroci so zapeli v zborovski obliki - brez orkestra, ker za kaj več ni bilo pravih možnosti. Obisk Terezina je bil namreč mišljen kot nagrada za napore, ki so jih v minulem letu otroci, njihovi starši in seveda vodstvo zahtevnega projekta vložili v uresničitev opere Brundibar. (vip) Goriški učitelji in profesorji v Ljubljani FOTO B. Ft. Prejšnji petek se je skupina goriških učiteljev in profesorjev podala na strokovno ekskurzijo po Sloveniji, ki jim jo je letos prvič omogočil Zavod republike Slovenije za šolstvo. Na nadvse posrečenem izletu so si ogledali grad in muzej Bistra, podpeški kamnolom, prečudovito Plečnikovo cerkev sv. Mihaela v Črni vasi ter razstavo ob 2000-letnici Emone v Mestnem muzeju Ljubljana. Seveda ni zmanjkalo časa za kosilo in sprehod po ljubljanskem mestnem jedru. Da je bilo vzdušje izletnikov ves čas na višku, pa je razvidno že iz same fotografije! TRŽIČ - Poživitev Že jutri prirejajo noč odprtih vrat V Tržiču prirejajo noč odprtih vrat že jutri, 4. julija, ko bodo trgovci ponujali svoje blago po promocijskih cenah in bo za poživitev mestnih ulic poskrbljeno z glasbo. Program se pričenja ob 18. uri, ko bodo na velikem ekranu na Trgu Unita predvajali tekmo z brazilskega svetovnega prvenstva v nogometu, kjer bosta v četrtfinalu igrali Francija in Nemčija. Od 19. ure dalje se bo zvrstilo več glasbenih nastopov v raznih ulicah mestnega središča; na Korzu Popolo bosta zapela Graziella Vendramin in Luca Ridolfo, na Drevoredu San Marco bo nastopila skupina The blue followers, v Ulici IX giugno Emanuele Graffiti, v na Trgu Cavour pa skupina Extralarge. Ob 21. uri bo na Trgu Republike koncert skupine Bandelia, sočasno bo na Trgu Falcone e Borsellino v Pancanu zaigrala mestna godba na pihala. Ob 22. uri bodo predvajali še tekmo s svetovnega prvenstva med Brazilijo in Kolumbijo. Tekstil in obutev po znižanih cenah bo mogoče kupiti do poznih ur tudi v soboto, 5. julija. Jezikovna raznolikost V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo danes ob 17.30 predvajali video o spodbujanju večjezičnosti »Non nas-condere la tua lingua - Non sta scondar al to parlar«, ki so ga izdelali združenje IAV, Forum mladih in bezjaško kulturno društvo. Zatem bo Marina Stojano-vic, ki opravlja delovno prakso v pokrajinskem tiskovnem uradu, predstavila svojo magistrsko nalogo, posvečeno ovrednotenju krajevnih jezikov v oglaševanju. Spregovorila bosta tudi jezikoslovec Vincenzo Orioles in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Koncert dvorne glasbe V okviru festivala dvorne glasbe združenja Dramsam bo danes ob 21. uri na dvorišču državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici glasbeni večer z naslovom »Con forza e con grazia«. Nastopila bo skupina iz akademije Jaufre Rudel; vstop bo prost. 14 Četrtek, 3. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka klasičnega liceja Primož Trubar »Upam, da bom lahko plesala tudi v Milanu« OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: Veronika Terpin Zodiakalno znamenje: tehtnica Najljubša hrana: sir Najljubša pijača: coca cola Knjiga na nočni omarici: trenutno nobena, najljubša pa je »Uomini che odiano le donne« Stiega Larssona Najljubši film: »La migliore offerta« Najljubša televizijska oddaja: / Najljubša gledališka predstava: opereta Spomladanska parada Naj osebnost: Stella Pisacane, moja učiteljica baleta Življenjsko geslo: »Carpe diem« Plesalka klasičnega baleta, ki bi rada postala ekonomistka. Veronika Terpin, ena izmed treh letošnjih »sto-tic« na goriškem klasičnem liceju Primož Trubar, ob študiju posveča veliko časa tudi plesu. »Najvišje ocene nisem pričakovala, čeprav sem vedela, da bo končni izid mature okoli 95, lahko tudi kaj več, saj bi to odgovarjalo povprečju mojih ocen. Na koncu se je pa vse odlično izteklo,« je odkritosrčno povedala Goričanka. Svoji najljubši panogi je Veronika posvetila tudi maturitetni referat z naslovom »Ples za razvijanje identitete«, ki ga je predstavila komisiji na ustnem delu državnega izpita. »Opisala sem zgodovino plesa, od primitivnih in prvinskih nagonov, ki so jih ljudje izražali preko plesa, do bolj umetniškega in racionalnega baleta. Ples je bil umetniška zvrst že v obdobju starih Grkov, nato pa je postal vse bolj racionalna panoga, tako da je klasični balet prava racionalizacija gibov. Posebno poglavje sem posvetila plesni terapiji, s katero pomagajo gluhonemim ljudem in bolnikom z Downovim sindromom, ki tako odkrivajo svoje sposobnosti in se lažje integrirajo v družbo. Ples pomaga pri razvijanju identitete in pri premostitvi straha in težav. Navezala sem se tudi na Freuda in na Junga, saj je ples neke vrste izražanja nezavednega,« je o svojem maturitetnem referatu povedala Veronika. Med višješolsko kariero sta odličnjakinjo najbolj navdušili slovenščina in filozofija, ležali pa so ji tudi znanstveni predmeti, tako da se je odločila za študij ekonomije. Vpisala se bo na najprestižnejšo italijansko univerzo za ekonomske vede Luigi Bocconi v Milanu. »Upam pa, da bom lahko v Milanu še vedno plesala,« nam je zaupala Veronika, ki se že dvanajst let ukvarja s klasičnim baletom na goriški plesni šoli Giselle, poleg tega pa je skavtinja pri Slovenski zamejski skavtski organizaciji. Ko ji preostane nekaj prostega časa, najraje pohaja s prijatelji in prijateljicami ter posluša glasbo. Pred novo življenjsko izkušnjo v Milanu pa jo čakajo zelo zanimive poletne poči- tnice. »V kratkem bom odpotovala na večtedensko potovanje v Argentino,« je zaključila odličnjakinja na liceju Primož Trubar. (av) -/ CIE spet buri duhove Zaradi novih valov priseljencev na jugu Italije je po državi vse več težav z iskanjem primernih krajev za njihovo namestitev. Po poročanju medijev naj bi v Rimu razmišljali tudi o ponovnem odprtju centra za nezakonite priseljence Cie v Gradišču. »Obnovitvena dela v centru so se res začela, za ponovno odprtje pa se po naših informacijah še niso odločili,« pravijo iz sindikata Siulp, medtem ko ponovnemu odprtju centra Cie nasprotuje deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zo-vo. Po drugi strani je deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna vložil svetniško vprašanje, s katero deželno vlado sprašuje, ali so v centru za prosilce azila Cara v Gradišču obravnavali primere tuberkoloze. V Rimu je v zvezi s centrom Cara posegel poslanec Giorgio Brandolin, ki opozarja, da so zaposleni v zadrugi Connecting people brez plač že od januarja. V Benetkah bo komisar Goriški prefekt Vittorio Zappalorto je bil imenovan za izrednega komisarja in bo vodil občino Benetke do prihodnjih volitev. Prefekt iz Benetk je sočasno z imenovanjem Zappalorta za komisarja tudi razpustil občinski svet, za kar se je odločil po znani korupcij-ski aferi okrog sistema Mose, ki naj bi mesto sredi lagune branil pred visoko plimo. V afero sta v prvi osebi vpletena bivši župan iz Benetk Giorgio Or-soni in bivši predsednik dežele Veneto Giancarlo Galan. KROMBERK - Prva iz niza razstav o prvi svetovni vojni Pilon je prijatelju Stanu Kosovelu pisal dobesedno iz strelskih jarkov »Kar pa sem videl včeraj in danes, to presega vse meje: ko je naša aritl. pripravljala napad pehote, je bližnji hrib skoro gorel od samih šrapnelov in granat, luknje sploh ni nobene spoznati, ker jih je ves hrib poln. Kaj takega še ni videl noben, pravijo tisti na Do-brdobu ...« je z »laškega bojišča« 16. junija leta 1916 slikar Veno Pilon pisal prijatelju Stanu Kosovelu, pesniku in učitelju. Osemindvajset Pilonovih pisem, ki jih je prijatelju pisal s fronte med prvo svetovno vojno, in nekatere od Kosovelovih pesmi bodo drevi ob 20. uri na razstavi »Pišem ti na različne naslove« v gradu Kromberk prvič predstavili javnosti. Prva iz niza treh razstav, ki jih Goriški muzej pripravlja na temo prve svetovne vojne, bo vojno tematiko osvetlila s pomočjo pisem, ki jih je Pilon pisal prijatelju, Kosovelovi odgovori nanje so se žal izgubili. Namesto njih avtor razstave Borut Koloini iz Goriškega muzeja Kosovelu omogoči spregovoriti z njegovo vojno poezijo. Kosovel jo je pisal med in po vojni, jasno pa odraža doživetja, ki jim je bil izpostavljen med vojno. Razstavo dopolnjujejo tudi Pilonove risbe in slike, ki so nastajale v daljšem časovnem obdobju. »Nekatere pred vojno, druge med njo in v času ujetništva. Izbrane pa so tako, da prikazujejo Pilonove prijatelje, ki so bili sočasno vpoklicani v vojsko ali pa bojne tovariše s fronte in dogajanja okrog nje. Zunanja pripoved, ki smo jo dodali v okvirju na dno posameznega plakata, teh bo na razstavi 29, se ne navezuje ozko na Pilona in Stana, pač pa komentira vojna dogajanja tako, da sooča eno in drugo stran, propagandni spis o nepremagljivosti in tožbo o uničenju, čestitko ob zmagi in opis razdejanja, ter opis poti, ki so pripeljale do vojne,« opisuje Koloini razstavo, ki bo na gradu Kromberk na ogled eno leto. Veno Pilon iz Ajdovščine in Stano Kosovel iz Tomaja sta se spoznala v dijaških letih v Gorici, kjer sta se družila v krogu skupnih prijateljev, ki so ustvarjali dijaški list Refleksi. Ob začetku prve svetovne vojne sta bila oba vpoklicana v vojsko. Ko-loini pripoveduje, da je bil Veno po osnovnem urjenju najprej na bojišču na Krnu, od koder so ga na pomlad leta 1916 premestili na tirolsko bojišče. Tam je sodeloval pri avstrijskem preboju fronte pri As- siagu. Od tam so ga premestili na avstrijsko - rusko fronto. Po bojih v Galiciji, v današnji Ukrajini, so ga zajeli Tatari, ki so ga odpeljali v zaledje in nato kot ujetnika nastanili v Lipetsku. Tu je doživel oktobrsko revolucijo in osvoboditev. Stano se je po osnovnem urjenju najprej boril na srbski fronti, kjer je bil ranjen. Kasneje je kot vojak sodeloval pri vzpostavljanju šol na zasedenih srbskih ozemljih. Prijatelja sta si med vojno zelo pogosto dopisovala, po vojni pa so njuni stiki zamrli, čeprav bi jih bila lahko obnovila. »V teh pismih je napisana resnica vojaka, ki jih je pisal. Napisana so bila za prijatelja, javnost, ki jih danes bere, jih zagotovo prebira z drugačnimi očmi. Nekatera pisma so nastala dobesedno v strelskem jarku, nekatera na poti z ene fronte na drugo . Tudi če v teh pismih ni napisana velika zgodovina, so pa opisani prelomni dogodki, ki se v takih okoliščinah godijo v človeku. Iz pisma v pismo je Pilonovega življenjskega optimizma vse manj, vse bolj je potrt. V predzadnjem pismu opisuje, da hodi po samih mrličih, po samih grobovih. To kar iz teh pisem raz- Koloini s Pilonovimi avtokarikaturami (levo); Pilonovo Pismo Kosovelu (desno) FOTO K.M. beremo je, da ga je vojna zelo prizadela, čeprav ni bil fizično ranjen. Enako lahko razberemo iz pesmi Stana Kosovela,« opisuje Koloini sporočilo razstave, ki skozi intimno pripoved med pošiljateljem in naslovnikom pisem razkriva bolečino, ki jo vojna pusti v človeški duši. Zakaj so med Pilonom in Kosovelom stiki po vojni zamrli, ostaja ena od nerešenih ugank. »Po vojni sta bila nekaj časa kot kaže tudi v Ljubljani, a zdi se, da se nista niti srečala. To si razlagam s tem, da je tudi to ena od posledic vojnih travm. Po tem, ko so se ti ljudje vrnili s fronte, so se morali očitno "sestaviti na novo','« meni Koloini. Pilo-nova pisma je Stano po vojni prinesel domov v Tomaj in ohranila so se v Kosovelovi domačiji, medtem ko so se Stanova pisma očitno izgubila. Na razstavi bo moč videti originalna Pilonova pisma, ki bodo na ogled v dveh steklenih vitrinah - zgodba, ki jo pripovedujeta prijatelja, pa bo s pomočjo prepisa pisem in Kosovelove vojne poezije ter Pilo-novih risb predstavljena na spremljajočih panojih. (km) Kradel predvsem orodje in mobilne telefone Starega znanca novogoriške policije, ki ima na vesti več tatvin, čaka več kazenskih ovadb. Policija je pred dnevi namreč pri njem našla in zasegla večje število predmetov, ki jih je nakradel na širšem območju Nove Gorice. Tatinski pohodi 29-let-nega Novogoričana so se dogajali predvsem na območju Goriških Brd, Trnovsko-Banjške planote in Vipavske doline. Kot rečeno, moškega so novogoriški policisti že v preteklosti obravnavali zaradi različnih kaznivih dejanj. Novogoriška policija ne razpolaga s podatki, da bi 29-letnik kradel tudi na italijanski strani meje. Med predmeti, ki so jih pri njem našli, so razni kosi orodja ter nekaj mobilnih telefonov. Policija bo zoper tatu na pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici podala več kazenskih ovadb, v zvezi z najdenimi predmeti - na ogled so tudi na spletni strani policije - pa oškodovance, ki bi jih spoznali za svoje, naprošajo, da se oglasijo na novogoriški policijski postaji. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. julija 2014 GORICA - Fotografa Skupine75 razstavljata v Venetu V kraju Motta di Livenza tudi Spomini in Novi čuvaji Pred dnevi so v kraju Motta di Livenza v pokrajini Treviso odprli fotografsko razstavo z naslovom »Vedere ol-tre - Videti preko«. Gre za 8. fotografski simpozij z udeležbo šestih umetniških fotografov iz raznih krajev Italije. Srečanje je pripravilo fotografsko društvo »La Loggia« iz kraja Motta di Li-venza, ki se ponaša z dolgim stažem na področju fotografije. V delovnem programu imajo tudi pobude na visoki kulturni in umetniški ravni. Člani krožka so vsako leto zelo zavzeti pri uresničevanju pomembnih razstavnih srečanj, ki težijo k širitvi fotografske umetnosti ter izmenjavi izkušenj in novosti. Že pred časom so se spletli dobri prijateljski stiki z našim fotoklubom Skupina75, tako da je sodelovanje na raznih prireditvah kar pogosto. Pred dvema letoma je krožek iz Motte sodeloval na 14. Fo-tosrečanju Skupine75, letos pa sta dve njihovi fotografinji sodelovali na razstavi »Ženski pogledi«, ki je bila ob 8. marcu na Bukovju. Na simpoziju v Motti trenutno razstavljata dva člana Skupine75, Loredana Princic in Mauro Paviotti. Zanimivost te razstave je predvsem v tem, da so razstavna mesta porazdeljena v raznih palačah v mestecu ob reki Li- Instalacija Loredane Princic FOTO VIP venza. Loredana Princic razstavlja v stavbi bivših zaporov Beneške republike in se je predstavila s serijo fotografij z naslovom »Spomini«. Mario Pa-viotti pa je svoja dela pod naslovom »Novi čuvaji« postavil v občinski galeriji »La Loggia«. Loredana Princic se predstavlja s 25 fotografijami, v katerih se zrcali njen izostren čut za opazovanje dogajanja okrog sebe, s posebnim poudarkom na stvareh in predmetih, ki jih je priklicala iz spomina. Njen klubski tovariš pa je postavil dela, v katerih je uvidel esenco lepote v ženskem telesu, ki ga je izvzel iz nekega obče veljavnega erotičnega konteksta. Razstava bo v venetskem mestecu odprta do nedelje, 6. julija, ogled pa je možen od 10. ure do 12.30 ter od 16. ure do 19.30. (vip) [13 Lekarne ~M Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. JSJ Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; prijave na naslovu info@slo-vik.org do 15. septembra. NAGRADA AMIDEI prireja kreativne filmske delavnice za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Kinemaxa v Gorici v petek, 18. julija, in v soboto, 19. julija, ob 10.15, ob 15. uri pa bo v mediateki Ugo Casiraghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481-534604 ali na info@mediate-ga.go.it. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tempore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Dese-tnica pri SNG v Novi Gorici: v petek, 4. julija, ob 19. uri predstava z maskami »Osebno, prosim!«, Anja Bezlova in Kevin Casey (Slovenija, ZDA) in ob 20. uri žonglaža »Podeželsko žonglira-nje«, Vincent De Lavenere (Francija); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V AVDITORIJU GRADU KROMBERK bo v soboto, 5. julija, ob 21. uri gledališka predstava »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet) v organizaciji SNG. Po predstavi bo sledil koncert skupine Niet! Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, uro pred začetkom na prizorišču. ZDRUŽENJE ARTISTIASSOCIATI vabi na predstavo ob zaključku gledališkega laboratorija z naslovom »Dentro la fiaba« v dvorani Bergamas v Gradišču v soboto, 5. julija, ob 12. uri in obvešča, da je za laboratorij v občinskem gledališču v Krminu od 1. do 6. septembra še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-532317 ali organ-izzazione@artistiassociatigorizia.it. Razstave »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00. Danes, 3. julija, ob 18. uri bo Saša Quinzi, kustos pinakoteke Pokrajinskih muzejev, vodil ogled razstave. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v soboto, 5. julija, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »cin-quantapercinquanta«. Razstavljajo Guglielmo Costanzo, Renato De San-ti in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI. Razstavo bo predstavila Barbara Bortot; na ogled bo do 25. julija od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.45 »Maleficent«; 19.50 - 22.00 »Thermae Romae«. Dvorana 3: 18.00-20.00-22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 20.00 »Big Wedding«; 22.00 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.15 »Le origini del male«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Tutte contro lui - The other Wo-man«. Dvorana 4: 18.00 »Maleficent«; 20.15 - 22.00 »Le cose belle«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Song'e Napule«. 4 Koncerti V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v galeriji Mario Di Iorio je na ogled skupinska razstava v organizaciji kulturnega krožka G. Mazzini ENDAS iz Tržiča na temo 100-letnice izbruha prve svetovne vojne; do 12. julija. 81 Prireditve »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« bo potekala ob lepem vremenu v Ljudskem vrtu v Gorici do 5. julija med 10. in 20. uro. Spremljevalni dogodki: danes, 3. julija, ob 18. uri pravljična urica »Pod medvedovim dežnikom«, Caterina Citter bo pravljico pripovedovala v slovenščini in italijanščini; v soboto, 5. julija, v popoldanskih urah glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor. Sodelujejo prostovoljci civilne službe ARCI Gorica. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 3. julija, ob 21. uri Mišo Frajer, Janko Haier, monodrama v izvedbi Karla Čretnika (zgodba o tem, kako je Mišo Kovač posegel v življenje knapa Janka) pred Co-roninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter). V petek, 4. julija, ob 21. uri koncert Alenke Godec pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN KC LOJZE BRATUŽ vabita na »Srečanje pod lipami« danes, 3. julija, ob 20.30. Gostja večera bo Petra Svoljšak, ki bo spregovorila o 100. letnici začetka prve svetovne vojne. Pogovor bo vodil zgodovinar Renato Podbersič ml. Naslednje srečanje bo v četrtek, 10. julija, ob 20.30 s svetovno znanim fotografom, filozofom, esejistom in publicistom Ev-genom Bavčarjem. Srečanji bosta potekali pod lipami za Kulturnim centrom Lojze Bratuž, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 4. julija, ob 18. uri predstavitev knjige Anne Marie San-guineti »Il litorale Adriatico e gli As-burgo. Fra storia e cultura. Scrittori mitteleuropei - da Kafka a Svevo«; vstop prost. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. julija, od 15. do 18. ure na sporedu julijska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677. M Izleti 18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: danes, 3. julija, ob 21.30 v središču Nove Gorice Razal Oklim Quartet; 4. julija ob 21. uri na dvorišču gradu Kromberk kvintet Mentorjev ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa; 5. julija ob 17. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev in ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Nova in poulični nastopi mladih saksofonistov Glasbene šole Nova Gorica; obisk koncertov je brezplačen. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 4. julija ob 21. uri v parku »Milleluci« v Zagraju koncert Mattea della Schia-ve iz Tržiča (folkrock) in skupin Above the Tree iz Italije (folkspace-rock) in Hybrida Sound & Light Show iz Tarcenta. KONCERT PRED KOSTNICO-SPOME-NIKOM V REDIPULJI, ki ga bo Ric-cardo Muti poklonil padlim prve svetovne vojne ob stoletnici njenega začetka, bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri. Po izvedbi Verdijevega Re-kviema bodo nastopili mladi iz držav, ki so bile vpletene v vojni. Za 2.700 poslušalcev in poslušalk bodo proti plačilu na voljo sedišča, 4.500 ljudi pa bo lahko koncertu stoje poslušalo brezplačno; obvezne so rezervacije na spletni strani www.mit-telfest.org. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri koncert ob stoletnici začetka prve svetovne vojne v sklopu mednarodnega cikla »Imago Sloveniae«. Nastopili bodo Vokalna akademija Ljubljana, tridentinski filharmonični zbor, člani Orkestra Slovenske filharmonije, Martina Burger, sopran, Darko Vidic, bariton, Martin Sušnik, tenor; umetniški vodja in dirigent Stojan Kuret. Vstop je prost, ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 18. Zamejski festival Diaton 2014 v nedeljo, 13. julija. Na programu med 14. in 15.30 vpisovanje godcev, ob 16. uri nastop harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala. Ob zvokih skupine Furmani iz Postojne bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in domačo kapljico. Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 (ob torkih od 9. do 12. ure) ali na sedežu Kruta, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila NA TRAVNIKU v Gorici poteka do 12. julija vsak večer s pričetkom ob 21. uri 2. odbojkarski turnir Mesta Gorica. Za zmago se poteguje 16 mešanih ekip. TRŽNICA V KANALU poteka vsako soboto med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal). TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. ZARADI OBILICE SNEGA in še vedno zimskih razmer na območju Lagorai je izlet SPDG napovedan za soboto, 5., in nedeljo, 6. julija, z vzponom na Cima d'Asta, odpovedan. prej do novice Pogrebi www.primorski.eu1 DANES V GORICI: 9.30, Renato Valletta z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Miledi Bajc (iz Vidma) na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Emanuele Metti iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Bernardino Cresseri, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 6 V AS 11 / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Četrtek, 3. julija 2014 Četrtfinalne tekme nasprotij BRASILIA - Nemčija, ki ji doslej imela največ podaj (2560), se bo pomerila s Francijo, ki na SP največkrat strelja na vrata (19-krat na tekmo). Nizozemska, najboljši napad (12 golov), se bo udarila s Kosta-riko in njeno najboljšo obrambo (2 gola). Argentinski tekači« (na tekmi povprečno pretečejo 117,5 kilometra) bodo igrali proti Belgiji, ki si z ZDA lasti rekordnih 52 strelov v medsebojnem srečanju. Brazilija se ponaša z Davidom Luizom (na siki), po parametrih Fife najboljšm igralcem, Kolumbija pa z Rodriguezem, najboljšim strelcem. Klinsmann ostaja do leta 2018 SALVADOR - Nemški strokovnjak Jürgen Klinsmann bo izbrano vrsto ZDA vodil tudi čez štiri leta v Rusiji. «Imamo veliko mladih igralcev, ki zelo obetajo in mislim, da obstaja veliko prostora za napredek. Ni lahko sprejeti poraza po 120 minutah igre, ampak sam sem ponosen na igralce zaradi vsega, kar so naredili v Braziliji. Nanje so lahko ponosni vsi Američani, nogomet pa se bo v ZDA razvijal tudi v prihodnje,« je po porazu z 1:2 proti Belgijcem dejal Klinsmann. PRED ČETRTFINALOM - Kljub težavam prepričljivi Nemčija, Nizozemska, Belgija in Francija Evropa še vedno šteje DEŽURNI JUNAKI - Vratarji v ospredju Američan Howard je zbral proti Belgiji 16 obramb, kar je vratarski rekord na SP po letu 1966 Nekaj minut po polnoči na sredo so si z zmago proti ZDA z 2:1 po podaljških zadnje mesto v četrtfinalu svetovnega prvenstva v nogometu priigrali Belgijci. Po osmini finala je Afrika izgubila predstavnika v izločilnih bojih, saj sta se poslovili Nigerija in Alžirija. Južnoameričani imajo po tem delu tekmovanja polovični uspeh, napredovali sta Kolumbija in Brazilija, ki bosta odločali o usodi druga druge, mundial pa sta zapustili ekipi Čila in Urugvaja. Zanimiv je podatek, da se je med osmerico najboljših reprezentanc največjega nogometnega turnirja prebilo vseh osem zmagovalcev skupin. Največ predstavnikov ima Evropa - štiri, sledi ji Južna Amerika s tremi, čast Srednje Amerike pa rešuje Kostarika. Azijska moštva so bila izločena že v prvi fazi. Za četrtfinalne tekme v glavnem velja, da so bile izenačene in napete. O izidu dveh so odločale enajstmetrovke, kar tri so se končale po podaljških, le druge tri pa po rednem delu, vendar je Nizozemska v dvoboju proti Mehki izenačila v 88. minuti in obrnila rezultat v sodnikovem podaljšku. Čeprav niso imeli lahkega dela, so se Nemci, Nizozemci in Belgijci po številu priložnosti in popolni premoči v drugih polčasih uvrstili v četrtfinale popolnoma zasluženo, Francija pa kar suvereno. Zato ev- Izvrstni Arjen Robben ANSA Četrtfinale JUTRI, 4. JULIJA 18.00 Nemčija - Francija (Rio) 22.00 Brazilija - Kolumbija (Fortaleza) SOBOTA, 5. JULIJA 18.00 Argentina - Belgija (Brasilia) 22.00 Nizozemska - Kostarika (Salvador) Polfinale TOREK, 8. JULIJA 22.00 Nemčija/Francija - Brazilija/Kolumbija (Belo Horizonte) SREDA, 9. JULIJA 22.00 Argentina/Belgija - Nizozem-ska/Kostarika (Sao Paulo) ropske ekipe še naprej visoko kotirajo v brk trditvam, da na »drugem koncu sveta« nimajo kaj prida možnosti za uspeh. To je očitno veljalo predvsem za Italijo, ki pa -takšna kot je zdaj - nikjer nima možnosti za uspeh. Četrtfinale tekme so pokazale, da zaostaja za drugimi evropskimi moštvi celo bolj, kot se je zdelo po prvi fazi. Malo sta pokazali tudi armadi »domače« celine Brazilija in Argentina. Toda, ve se, napovedi so v nogometu zato zanimive, ker se velikokrat ne uresničujejo ... A. Koren 5 Po štirih tekmah brazilskega turnirja je na vrhu lestvice strelcev Kolumbijec James Rodriguez, ki je nasprotne vratarje premagal petkrat. Za petami so mu Argen-tinec Lionel Messi, Brazilec Ney-mar in Nemec Thomas Müller, ki so bili uspešni štirikrat, omenjena trojica pa lahko strelski izkupiček še popravi. To lahko storijo še Francoz Karim Benzema ter Nizozemca Arjen Robben in Robin van Persie, ki so doslej zadeli trikrat, vsi pa so še v boju. Pozornost »Ni mogoče,« naj bi papež Frančišek odgovoril članom Švicarske garde, ki so svetega očeta vabili k ogledu tekme Argenina - Švica. Jorge Mario Bergoglio si očitno ne more ali ne sme privoščiti ogleda razburljivih tekem južnoameriške reprezentance. Kakorkoli, tako kot že včeraj tudi danes ne bo tekem. Nogometni navdušenci so zaradi tega prikrajša- ni, za mnoge - morda tudi za papeža - pa je premor dobrodošel. Brez tekem se namreč ni treba odločati, komu je treba prisluhniti; srce namreč kliče h gledanju nogometa, a glava veleva, da se je treba posvetiti pomembnejšim opravilom. Oddahnili si bodo tudi politiki, ki jim nogometne tekme odjedajo prostor v medijih. Miran Lesjak je v svoji glosi za Dnevnik zapisal, da so poslanci zahtevali ustavno presojo, ali RTV Slovenija lahko predvaja nogometne tekme. Te namreč odvračajo pozornost gledalcev od volilne kampanje, kar sproža mnogo protiustavnih posledic. S tem se ustavni sodniki strinjajo. »Raziskave so pokazale, da letošnjo volilno kampanjo redno spremlja le 20 odstotkov državljanov (Delo Stik), dosedanje prenose tekem svetovnega nogometnega prvenstva na TVS pa je povprečno spremljalo kar 31 odstotkov vseh gledalcev televizijskih programov,« je soglasen sklep ustavnih sodnikov argumentiral Lesjak. Šala ali resnica? (PV) RIO DE JANEIRO - Zvezdniki nogometnega svetovnega prvenstva v Braziliji kot so Neymar, Lionel Messi in Alen Robben so osrednje teme pogovorov in medijskih zapisov, toda pravi junaki letošnjega mundiala so vratarji. «Dve besedi ... TIM HOWARD #respect (spoštovanje),» je bil kratek in jedrnat komentar branilca Belgije Vin-centa Kompanyja na družbenem omrežju twitter po zadnji četrtfinalni tekmi, ko so ZDA kljub odličnemu Ho-wardu izpadle. Da so si vratarji letos res zaslužili spoštovanje, sta po tekmi pokazala Romelu Lukaku, strelec odločilnega gola, in Dries Mertens, ki sta po 120 minutah objela 35-letnega vratarja Evertona in mu čestitala. Howard je namreč zbral kar 16 obramb, nekaj jih je bilo neverjetnih, kar je vratarski rekord na SP po letu 1966. Blestečo predstavo je pohvalil tudi selektor ZDA Jürgen Klinsmann: «Tako kot je Tim igral, je fenomenalno. S Timovo predstavo smo ostajali v igri.» A Howard ni edini vratar, ki navdušuje v Braziliji. Blesteče predstave so pokazali še Čilenec Ochoa, Brazilec Julio Cesar, Kostaričan Keylor Navas in Nemec Manuel Neuer, ki si je spoštovanje prislužil na tekmi osmine finala z Alžirijo, ko je z nekaj «izleti» iz svojega kazenskega prostora odigral vlogo zadnjega branilca. «Reagiral je kot libero in nas ščitil pred položaji, ki so bili zelo nevarni,» je po tekmi menil selektor elfa Jaachim Löw. Ochoa si je po tekmi z Brazilijo prislužil primerjavo s slovitim angleškim vratarjem Gordonom Banksom, ki je na SP 1970 odlično ustavil strel Brazilca Peleja. «Res sem počaščen,» je skromno dejal Ochoa, ki je nazadnje branil za francoski Ajaccio, ki je izpadel iz prvoligaške druščine, Ochoi pa pogodbe ni podaljšal. Cesar si je na zadnjem SP v četrt-finalu privoščil napako, po kateri je bil deležen mnogih kritik. A se 34-letnik ni dal, na prvi izločilni tekmi proti Či-lu je ubranil dve enajstmetrovki in ustavil nekaj nevarnih strelov. «Po zadnjem SP sem bil označen kot zlikovec. Dru- 35-letni Tim Howard brani sicer vrata angleškega Evertona prej tudi Manchestra Uniteda. Za reprezentanco ZDA je odigral 103 tekme ANSA žina me je podpirala. Zato imam moč, da grem naprej,» je razložil Cesar. Kljub temu več golov, a manj rumenih kartonov ... Na dosedanjih tekmah SP je padlo že 154 golov (2,8 na tekmo), kar je že 9 več kot na celem SP v Južni Afriki pred štirimi leti (2,3 na tekmo). Ko do konca letošnjega mundiala manjka le še osem tekem se je zmanjšalo število rumenih kartonov (2,9 proti 3,8 pred štirimi leti), povečalo pa se je število minut igre - 56,9 proti 54 iz SP v JAR 2010). Italijan v osmini finala En Italijan je vendarle vstopil na igrišče na tekmi osmine finala letošnjega SP. To, kar ni uspelo Mariu Balotelliju, je uspelo nekemu drugemu Mariu, in sicer Mariu Ferriju, staremu znancu sil javnega reda zaradi podobnih »podvigov«. 27-letni Italijan, poznan tudi kot »Il Falco« oz. sokol, se je namreč v 16. minuti tekme med ZDA in Belgijo prebil do nogometne zelenice in se še kar mirno sprehodil po igrišču. Kot prvi ga je opazil Belgijec De Bruyne, nato pa so ga varnostniki pospremili do policijske postaje. Ferri se je s tovrstnimi podvigi izkazal že leta 2009, ko je na tekmi med Italijo in Nizozemsko svetoval Marcellu Lip-piju, naj v reprezentanco vpokliče Cassana, na igrišče pa je vstopil na številnih drugih tekmah, kot npr. Real Madrid-Milan, med finalom Lige Prvakov Barcelona - Manchester United ter med polfinalno tekmo SP 2010 med Nemčijo in Španijo. Tokrat ga je kamera Mira Filha zasačila, kako je v stadion Fonte Nova v Salvadorju vstopil s posebno vstopnico za invalide in sedel na vozičku preden je vstopil na igrišče. Na majici je imel napis »Save Favelas Children« in »Ciro Vive«, s katerim se je spomnil preminulega navijača Napolija Cira Esposita. Ob napisih pa smo lahko na majici opazili tudi nekatere sponzorje, kar priča o tem, da mu je kdo celo kril stroške potovanja, kot se je zgodilo tudi v Južni Afriki. Ferrija so intervjuvali na radijski oddaji »Un giorno da pecora«, za katero je izjavil, da se je do igrišča prebil z akreditacijo za fotografe. Laž torej, kot je lagal, ko je obljubil, da ne bo ponovil takih dejanj (zanj velja prepoved obiskovanja vseh stadionov do leta 2018). Za tekmo Nizozemska - Kostarika pa naj bi imel že novo karto za invalidne osebe. Upajmo, da bodo varnostiki ob vhodu na stadion bolj pozorni. (av) NASI O MUNDIALU 22-letni Miha Pečar iz Gropade je trenutno zaposlen v elektrikarskem podjetju. V pretekli sezoni je v 3. amaterski ligi branil barve Gaje. Ti je kljub poznim urnikom uspelo slediti vsem srečanjem osmine finala? Lažje sem spremljal prvi del prvenstva. Izide spremljam preko mobilne aplikacije Eurosporta. Si mogoče navijal za ekipo, ki je že izpadla in te je prvenstvo razočaralo? Nisem navijal za nobenega. Prvenstvo pa je vse prej kot dolgočasno. Navdušil sem se za male ekipe, ki so se lepo izkazale proti favoritom. Velikih presenečenj pa ni bilo, le Belgija se je z mlado ekipo dokopala do četrtfinala. Belgijci bi lahko presenetili Argentino. Drznil bi si napovedati izenačen izid po 90. minuti. Če Messi ne bo razpoložen, bodo o polfinalistu odločale enajstmetrovke. Je prvenstvo v znamenju Mes- sija? Še zdaleč ne igra kot z Barcelono, predvsem, ker za sabo nima tako kakovostnega moštva. Kdo ali kaj je torej doslej najbolj zaznamoval brazilski »mundial«? Veliko število zadetkov v prvem delu, dopadljiva srečanja in športne drame prvih tekem z neposrednim izpadom. Do zdaj pa so odločale le malenkosti. Igraš v vlogi vezista ... Drži, vendar se prilagajam številnim drugim vlogam. Recimo, da sem zelo elastičen igralec. Nekaj takih primerov je bilo tudi v Braziliji, kjer so nekateri trenerji malenkostno spremenili vloge določenih igralcev ... Že med mladinci bi morali trenerji poskusiti igralce na različnih mestih. Ko bi odrasli, bi se lahko bolj prilagajali tre-nerjevim izbiram. Vloge profesionalcev na igrišču pa so preveč toge. Kaj pa, če ne bi bil nogometaš? Ukvarjam se s kopico drugih športnih dejavnosti, na primer z downhillom. Rad pa igram odbojko na mivki, surfam, do poškodbe ramena sem več plezal. V kratkem me čaka še skok s padalom. (mar) / ŠPORT Četrtek, 3. julija 2014 17 ODBOJKA - Okrepitev za B2-ligo Za Slogo Tabor bo igral tudi Srb Nikola Ivanovic Za svoj četrti zaporedni nastop v državni odbojkarski B2-ligi je Sloga Tabor pridobila pomembno okrepitev. Zanjo bo v novi sezoni igral tudi Nikola Ivanovic, igralec srbske narodnosti, ki že dolgo let živi v Trstu. Ivanovic je v zadnjih letih branil barve tržaškega kluba Ferroalluminio v deželni C-ligi. Kljub temu, da je igral na nizki ravni in je razmeroma mlad (24 let), domnevajo, da je lahko zelo učinkovit tudi na višji ravni. Poleg tega je tudi edini kakovosten odbojkar iz bližnje okolice, povrhu je postal po koncu letošnje sezone prost igralec, kar je dobra novica tudi za blagajno našega društva. Zanj se je zanimala tudi Olympia, združena ekipa naših goriških klubov. Zanjo je opravil tudi nekaj treningov, vendar se je naposled odločil za »tržaško« varianto. Sloga Tabor ima v svojih vrstah že dva korektorja (Vasilij Kante in Iaccarino), zato bi lahko Ivanovica uporabili tudi kot centra v prvi liniji (Stefano Sirch za prihodnjo sezono ni zagotovil svoje stoodstotne prisotnosti) in tolkača v drugi, kar je model, ki ga je v minuli sezoni v Italiji uporabljal Cuneo v A1-ligi. Kakorkoli že, ekipa je zdaj na papirju močnejša, kot je bila lani. (ak) Wimbledon: Znani polfinalisti WIMBLEDON - V četrtfinalu Wimbledona je izpadel tudi lanski zmagovalec Andy Murray. Izidi četrtfinala: Grigor Dimitrov (Bol/10) - Andy Murray (VBr/3) 6:1, 7:6 (4), 6:2; Novak Bokovič (Srb/1) - Marin Čilič (Hrv/26) 6:1, 3:6, 6:7 (4), 6:2, 6:2; Roger Federer (Švi/4) - Stanislas Wawrinka (Švi/5) 3:6, 7:6 (5), 6:4, 6:4; Miloš Raonič (Kan/8) - Nick Kyrgios (Avs) 6:7 (4), 6:2, 6:4, 7:6 (4); ženske, četrtfinale: Eugenie Bouchard (Kan/13) - Angelique Kerber (Nem/9) 6:3, 6:4; Simona Halep (Rom/3) - Sabine Lisicki (Nem/19) 6:4, 6:0. Chelsea v Ljubljani LJUBLJANA- Angleški velikan Chelsea bo 27. julija igral prijateljsko tekmo z NK Olimpija v ljubljanskih Stožicah. POTRJEN - Walter Mazzarri ostaja trener nogometašev milanskega Interja vsaj do leta 2016. POTRJEN 2 - Valentino Rossi (35 let) je z Yamaho podaljšal sodelovanje do konca leta 2016. NOGOMET - Predsednik ZSŠDI Peterlin o razkroju sodelovanja na mladinskem področju »Zelo smo razočarani« Anarhija, kaos, brezvladje. Najprej Vesna (začela je sodelovati s Sistiano), nato še Primorje (z Vesno). Na drugi strani sta skupno samostojno pot že lani ubrala Breg in Zarja. NK Kras, ki je še do predlanskim vodil združene mladinske nogometne ekipe, je ostal sam. Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji so precej zaskrbljeni z nastalo situacijo. Predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina »in primis« jezi predvsem dejstvo, da vodstvo naše krovne športne zveze razpravlja o problematikah, ki pridejo na dan le preko časopisja. »Ta naša društva so tako zaprta vase, da izvemo za situacijo šele, ko je že vse prepozno. Ko so med seboj že krepko skregani in zadeva ni več rešljiva. To velja predvsem za nogometna društva, ki so v globoki vsebinsko-idejni krizi. Smo zelo razočarani. Na zadnji seji izvršnega odbora (v torek op. av.) so bili prisotni vsi načelniki komisij, ki so se predstavili s poročilom o letošnjem delovanju in s programi za sezono 2014/15. Za mizo ni bilo načelnika nogometne komisije, ki ga ni. Društva se enostavno ne morejo zmeniti, da bi kot načelnika postavili nekoga, ki bi, ne ukazoval, ampak koordiniral neko delo. Tega ni in zaradi tega se vse skupaj nekaj drobi in ruši. Vsak išče neke svoje poti. To ne velja samo za naša tržaška nogometna društva. Na Goriškem je zelo podobno, ker tudi tam nekega pravega dialoga ni. Nogomet deluje kot neka republika zase in se društva zelo težko med sabo pogovarjajo. Kot da bi se srečala Mo-ratti in Berlusconi. Tam so seveda finančni interesi bistveno drugačni kot pri naših društvih. Kljub temu ni dialoga. Neverjetno. Na nogometnem področju smo glede na prejšnja leta naredili celo korak nazaj,« je bil oster Peterlin, ki je v nadaljevanju dejal: »Naš izvršni odbor je sklenil, da bomo v kratkem (konec meseca in avgusta) organizirali dva ločena sestanka, enega na Goriškem in drugega na Tržaškem. Na Goriškem bomo skušali ugotoviti, zakaj so strani sprte. Očitno so med klubi neke težave, zamere, ki izhajajo iz preteklosti. V Trstu bomo priredili nek notranji seminar za vsa naša nogometna društva, na katerem se bomo izkašljali, podali mnenja in skušali najti nek skupni imenovalec, ki vsaj na minimalni ravni vzpostavi nek dialog. Boli nas, da v časopisu preberemo novico o prekinitvi sodelovanja med Primorjem in Krasom, potem ko sta kluba v zadnjih sezonah dobro sodelovala. Očitno je prišlo do določenih sporov. Preden pa se razideš, pa moraš vsaj poskusiti rešiti spore. Vsak zakon je težak in brez dialoga pride do ločitve. Rešitev pa ni vedno prekinitev sodelovanja.« PRIMER VESNA-SISTIANA - »Moram poudariti, da je bilo športno društvo Vesna zelo pošteno, saj se je predsednik oglasil pri ZSŠDI in nas uradno obvestil, da nameravajo sodelovati z italijanskim društvom Sistiana, pri katerem je sicer veliko Slovencev, tako med igralci kot v odboru. V to smer so šli zaradi čisto praktičnih razlogov (majhna razdalja med kluboma, uporaba igrišč tudi v Občini Devin Nabrežina, okrepitev ekipe mladincev in drugih mladinskih kategorij). Mi kot ZSŠDI ne moremo biti navdušeni nad takimi izbirami in odločitvami, saj se bojimo, da odpade primarni razlog, zaradi katerega delamo oziroma zaradi katerega obstajajo naša društva: skrb za slovenski jezik in skrb za naš obstoj. Vendar je tudi prav, da na stvari gledamo z določeno mero potrpežljivosti. Pustimo času čas. To bo treba preverjati sproti. Mi bi raje videli, da bi Vesna sodelovala s slovenskimi društvi. Vsekakor ne smemo biti negativni. Odvisno bo tudi od Vesne, kako bo znala promovirati slovenski jezik med mlajšimi nogometaši. Pri Sistiani vedo, da je Vesna slovenski klub in bržkone so pripravljeni na soočenje tudi v tej smeri.« ČIMPREJ DIALOG - »Naše združenje bi si želelo, da bi čimprej prišlo do dialoga med našimi klubi. Mogoče bi se lahko zmenili za koordinacijo in sodelovanje za eno starostno kategorijo (U8, U10 ali pa U12). Potrebovali bi nek signal, ki bi pozitivno vplival na prihodnost. Če niti tega ne bo, bo v prihodnje prišlo še do večjih nepotrebnih in škodljivih razkolov in trenj. Vsak bo vozil svoj avto v svoji smeri in sprašujem se, ali bo sploh prišel do cilja.« »PROBLEMATIČNI NOGOMETAŠI« - »V svojem prvem letu predsedovanja sem obiskal številne prireditve, občne zbore, tekmovanja in drugo. Slika mi je precej jasna. V smučarskem, odbojkarskem in košarkarskem okolju je utrip zelo močen. Zelo medel utrip pa vlada pri naših (večini) nogometnih društvih. Naša nogometna društva se velikokrat preveč identificirajo s predsednikom, kar je zelo negativno. Odborniki nimajo prave besede, da bistveno vplivajo na odločitev predsednika. Velja poudariti, da je predsednik večkrat alfa in omega kluba ter je prisoten 24 ur na 24. V nogometnih klubih so ponavadi predsedniki zelo močne osebnosti. Odborniki pomagajo, ampak s prevelikim spoštovanjem gledajo na odločitve predsednika. Zelo dobro poznam na primer predsednika Primorja Roberta Zuppina, s katerim se večkrat posvetujem. Imam pa vtis, da je zelo osamljen, kar je za društvo s Proseka nespre- Naraščajniki Krasa (arhivski posnetek) FOTODAMJ@N jemljivo. Drugi ljudje se držijo ob strani. Nihče mu ne pomaga. On pa ima še dve trgovini in upravlja igrišče na Rouni. Dela je ogromno, pritisk velik, tako da so lahko odločitve večkrat sad trenutnih pritiskov. To je le en primer. Prav zaradi tega bi morala društva še bolj med seboj sodelovati, si pomagati in si olajšati delo. Še nekaj bi dodal.« ZAVIST - »Občutek imam, da ima posebno vlogo tudi neka latentna skrita zavist. Na primer: ljudje po eni strani občudujejo rezultate Krasa (D-liga), po drugi strani pa gledajo na to z neko zavistjo. Zal ni velike iskrenosti.« Ni vse tako slabo ... Omenili ste skrb za slovenščino. S sprostitvijo registracij iz tujine je v članskih ekipah naših društev več Slovencev. »Velja. Iz tega vidika se je situacija krepko izboljšala, saj je slovenščina na igriščih veliko bolj prisotna kot pred par leti. Kako pa gledate na to, da tudi klubi v nižjih ligah investirajo veliko denarja za članske ekipe in premalo za mladinski sektor? To je rak rana že nekaj desetletij. Nekateri že dolgo let ne skrbijo za podmladek. Res je tudi, da mladih ni veliko. Prav zaradi tega bi moralo priti med društvi do večjih kohezij. Razločiti moramo še en pomemben spekter: če se vas istoveti z ekipo, ki ima tudi neko socialno vlogo, je to hvalevredno. Če pa neka ekipa je sama sebi namen, potem gre za metanje denarja skozi okno. Jan Grgič Obvestila Memorial Matej Lachi-Lah v Križu Izida 2. dne: Bazovica - Križ 2:6, strelci, Bazovica: Vitomir Križmančič, Mitja Zagar; Križ: Roberto Candotti 2, Elia Prinčič, Dean Guštin, Jakob Vascotto. Gorjansko - Real Kras 8:1, strelci, Gorjansko: Vodopivec Dean 3, Zega Ervin, Tragin Luka, Karanovič Davor, autogol 2; Real Kras: Budin Gregor. Danes: 20.30 Real Kras - Bazovica, 21.30 Gorjansko - Križ. ŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 14. julija 2014 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, prvomajska ulica 120/a. ZSŠDI obvešča, da je s ponedeljkom, 30. junija stopil v veljavo poletni urnik. Naši uradi bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ŠAH - Na Trbižu Na DP mladih nihče od naših ni Na Trbižu se je v nedeljo začelo mladinsko šahovsko prvenstvo za posameznike, na katerem nastopa kar dvanajst zamejskih šahistov: v kategoriji Under 16 Elia Riccobon in Matej Gruden v moški in Mojca Petaros v ženski konkurenci, v kategoriji Under 14 Lejla Juretič, v kategoriji Under 12 Sebastjan Pieri, Saša Kobal, Boštjan Petaros in Jaro Brecelj med moškimi in Emma Beraldo med ženskami, v kategoriji Under 10 Martina Gruden in Jasna Brecelj, v kategoriji Under 8 pa Matija Brischich. Po šestih kolih ni nihče od naših brez točke. Najbolje se je doslej odrezal Saša Kobal, ki je dosegel 4,5 točk (štiri zmage, en remi in en poraz). Trenutno je na 17. mestu, a ima le točko manj od štirih prvouvršče-nih. Martina Gruden letos nastopa prvič na državnem prvenstvu, izgubila pa je le prvo tekmo, nato trikrat zmagala in dvakrat re-mizirala. S štirimi točkami je na 8. mestu. Po tri točke in pol pa so zbrali še Jaro Bre-celj, Boštjan Petaros in Lejla Juretič. Prvenstvo se bo zaključilo v soboto. (Marko Oblak) KOŠARKA Jadran v preimenovani ligi Državna košarkarska zveza je preimenovala svoja prvenstva. Namesto v državni diviziji B, bo Jadran v prihodnji sezoni (če se bo vanjo vpisal ... ) igral v B ligi, liga, v kateri je igral lani pa se bo imenovala C-liga. Pred B-ligo sta le še poklicna liga A1 ter ligi A2Gold in A2Silver. ODBOJKA - Na Trofeji dežel za reprezentance do 15 let se bo ekipa FJK, za katero igrajo tudi štirje odbojkarji Olympie, danes borila za končno uvrstitev od 13. do 16. mesta. PLANINSKI SVET SPDT: Srečanje s pobratenim PD Integral Ta konec tedna, v soboto, 6. in v nedeljo 7. julija 2014, bo na Planini pri Jezeru nad Bohinjem še posebno živo in veselo, saj se bo tu odvijalo že 34. srečanje med domačim Planinskim društvom Integral iz Ljubljane in pobratenim Slovenskim planinskim društvom iz Trsta. Tržaški planinci se bodo zbrali v soboto zjutraj ob 6.30 na Opčinah pred hotelom Daneu. Na pot se bodo podali z društvenim kombijem in z osebnimi avtomobili. Peljali se bodo do Planine Blato, nakar se bodo po gozdni poti povzpeli do koče na Planini pri Jezeru. Po postanku pri koči in krajšem počitku, se bodo podali na popoldanski planinski izlet. Naj-slovesnejši trenutek srečanja pa bo v nedeljo zjutraj. Ob 11. bo na Planini proslava, srečanje pa se bo sklenilo s prijetnim prijateljskim druženjem. Izlet na Monte Sernio Dolgi poletni dnevi so kot nalašč za zahtevnejše planinske ture, ki nudijo posebne užitke, zato načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst za nedeljo, 13. julija 2014, avtomobilski izlet na Monte Sernio (2187 m) v Karnijskih Alpah. Zaradi divjih oblik sta vitka Creta Grauzaria in čokati Monte Sernio najlepši par v Karnijskih Alpah. Zaradi njune posebne geografske lege nudita tudi enkraten, prostran razgled. Tržaški planinci se bodo zbrali v Se-sljanu, od koder se bodo odpeljali do Mož-nice (Moggio Udinese) in naprej po dolini Aupa do izhodiščne točke na nadmorski višini 727m. Od tod se bodo povzpeli po gozdni poti do koče Creta Grau-zaria na višini 1260 m. Krajšemu počitku bo sledil zahtevnejši vzpon na sam vrh Monte Sernia. Tura je zahtevna, predvidenih je približno 8 ur hoje. Možna pa je tudi lažja različica z vzponom do koče Creta Grauzaria. Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številko 040 413025 (Marinka). SPDG: Izlet na Cima d'Asta odpovedan Zaradi debele snežne odeje, vladajo v visokogorju, posebej v Dolomitih, še prave zimske razmere. Pri SPDG so se zato odločili, da za 5. in 6. t.m. napovedani izlet na Cima d'Asta odpovedo. Dostop do 2.847 m visokega vrha je že v kopnih razmerah zelo zahteven, v visokem snegu pa toliko bolj. Če bodo pogoji primerni bodo najvišji vrh skupine Lagorai obiskali konec poletja. V Pirenejih z dveh strani in še skok v Barcelono Petindvajset članov je štela skupina, ki se je od 17. do 24. junija odpravila na odkrivanje in spoznavanje planinskih in kulturnih zanimivosti Pirenejev, na pobudo SPDG in v organizaciji potovalne agencije Alpetour. Najprej so obiskali francoski del Pirenejev (dolina Gavernie), bližnji Lurd in se nato podali v gorsko mestece Benasque. Zanimiv je bil vzpon (z žičnico) na Pic du Midi, v osrednjem delu Pirenejev pa tudi dvodnevno bivanje v Andorri in spoznavanje narave in znamenitosti (velika zimskošportna središča) in Španijo. Na poti proti Barceloni je bil skorajda obvezen krajši obisk Montser-rata, simbolne gore Katalonije. 19. julija proslava pri domu pri Krnskih jezerih Planinsko društvo Nova Gorica vabi 19. julija na obeležitev 30-letnice dograditve planinske postojanke pri Krnskih jezerih. Slovesnost bo ob 12. uri pri planinski koči. 1 8 Četrtek, 3. julija 2014 SVET / BERLIN - Zunanji ministri Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije o prekinitvi ognja v Ukrajini Nova pogajanja se morajo začeti najkasneje v soboto BERLIN - Zunanji ministri Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so se včeraj na srečanju v Berlinu dogovorili, da se morajo nova pogajanja o prekinitvi ognja v Ukrajini, na katerih bo sodelovala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), začeti najkasneje v soboto. »Ministri pozivajo kontaktno skupino, naj se znova sestane najkasneje 5. julija s ciljem sklenitve brezpogojne in vzajemno dogovorjene vzdržne prekinitve ognja,« so v skupni izjavi po pogovorih v Berlinu poudarili vodje diplomacij štirih držav. Kontaktno skupino sestavljajo Ukrajina, Rusija in Ovse. Nemški zunanji minister FrankWalter Steinmeier je srečanje vodij diplomacij sklical, ker se spopadi v Ukrajini po koncu desetdnevne prekinitve ognja med vladnimi silami in proru-skimi uporniki znova zaostrujejo. Vlada v Kijevu je separatiste obtožila, da so prekinitev ognja prekršili več kot 100-krat, v tem času pa je bilo ubitih okoli 30 ljudi. Steinmeier je opozoril, da so se razmere v zadnjih 48 urah dramatično zaostrile in bi lahko popolnoma ušle izpod nadzora. V prizadevanjih za umiritev krize so štirje ministri včeraj vse strani pozvali, naj ustavijo spopade in izpustijo talce, ukrajinske oblasti pa naj ponovno prevzamejo nadzor nad mejnimi prehodi z Rusijo. Ministri so pozdravili pripravljenost Rusije, da ukrajinskim obmejnim stražarjem omogoči dostop do mejnih prehodov Gukovo in Doneck preko ruskega ozemlja, ko bo sklenjen dogovor o prekinitvi ognja. Steinmeier je sicer opozoril, da se zavedajo, da to ni rešitev niti magična formula, s katero se bo vse rešilo čez noč. «Vendar menim, da je to prvi in pomemben korak v smeri dvostranske prekinitve ognja. Nudi nam priložnost in morali bi jo izkoristiti,» je poudaril. (STA) IRAK - Premier Maliki ponuja amnestijo pristašem Isila BAGDAD - Iraški premier Nuri al Maliki je včeraj ponudil amnestijo nekaterim podpornikom sunit-skih skrajnežev, ki izvajajo ofenzivo na severu Iraka. "Razglašam amnestijo za vsa plemena in ljudi, ki so sodelovali v akcijah proti državi, a so se zdaj spametovali, niso pa sodelovali v pobijanjih," je dejal v rednem tedenskem televizijskem nagovoru. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se zdi, da pomeni presenetljiva odločitev Malikija poskus razbitja širokega zavezništva dži-hadistov, privržencev usmrčenega bivšega diktatorja Sadama Huseina ter protivladnih plemen, ki so zavzeli velike dele na severu in zahodu Iraka, zaradi česar se je razselilo več sto tisoč ljudi. Maliki pa je zavrnil izjavo voditelja Iraškega Kurdistana Masuda Barzanija, ki je minuli teden dejal, da bodo ohranili nadzor v Kirkuku, z nafto bogatem mestu na severu Iraka, in drugih krajih, ki so jih ubranili, potem ko so se iraške sile iz njih umaknile pred ofenzivo sunitskih skrajnežev. Razmere na vzhodu Ukrajine so se v zadnjih 48 urah dramatično zaostrile in bi lahko popolnoma ušle izpod nadzora ANSA PARIZ - Po 15 urah zaslišanja pri sodniku Sarkozy odločno zavrača obtožbe in govori o komplotu proti njemu PARIZ - Proti nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju so po 15 urah zaslišanja ponoči uvedli uradno preiskavo zaradi več obtožb, tudi korupcije. Primer predstavlja veliko grožnjo za njegove upe v vrnitev na politično prizorišče. Sarkozyja so v torek pridržali na zaslišanju, ki je trajalo 15 ur, nakar so ga prepeljali pred sodnika, ki je proti njemu uvedel uradno preiskavo zaradi suma korupcije, trgovanja z vplivom in sprejemanja zaupnih informacij, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo tožilstvo. Sarkozy je včeraj v televizijskem govoru zavrnil vse obtožbe, govoril jeo komplotu proti njemu, da se mu prepreči vrnitev na politično sceno. »poskušajo najti način, kako se me znebiti«, je dejal bivši francoski predsednik. Uvedba preiskave v francoski zakonodaji pomeni, da bo njegov primer preučil sodnik, ki bo nato odločil, ali obstajajo zadostni dokazi za obtožnico, pojasnjuje britanski BBC. Preiskovalci sumijo, da je danes 59-letni Sarkozy, ki je bil na predsedniškem položaju od leta 2007 do 2012, sodniku Gilbertu Azibertu obljubil položaj vladnega svetovalca v Monaku v zameno za podatke o poteku preiskave glede domnevno nezakonitega financiranja Sarko-zyjeve volilne kampanje. Preiskujejo tudi domneve, da je nekdo Sarkozyja obvestil o tem, da v okviru preiskave prisluškujejo njegovemu telefonu. Uradno preiskavo je sodišče uvedlo tudi proti Sarkozyjeve-mu dolgoletnemu odvetniku Thierryju Herzogu in sodniku Azibertu, ki so ju oblasti pridržale že v ponedeljek, so sporočili njuni odvetniki. Francoski premier Manuel Valls je dejal, da gre pri obtožbah zaradi korupcije proti Sarkozyju in drugim za resno zadevo. Poudaril pa je, da je sodstvo povsem neodvisno in da je pomembno spomniti na to, da je Sarkozy nedolžen, dokler mu ne bo dokazana krivda. »Seveda pa ni nihče nad zakonom, je dodal po poročanju AFP. Tudi francoski predsednik Francois Hollande je izpostavil, da je Sarkozy nedolžen, dokler mu ne bo dokazana krivda, kot tudi neodvisnost sodstva. Sarkozyjevo pridržanje v torek je bil prvi primer tovrstnega ukrepa v okviru kazenske preiskave proti kateremu od ne- Neglede na to, kako se bo končala sodna preiskava proti Sarkozyju, je njegova politična kariera očitno zapečatena ANSA kdanjih francoski predsednikov. Primer bi lahko imel težke posledice za njegove upe v vrnitve na politično prizorišče še pred naslednjimi predsedniškimi volitvami leta 2017. Vse od slovesa od predsedniškega položaja se sicer Sarkozy sooča z različnimi sodnimi preiskavami. Kot v drugih tudi v tem primeru zanika kakršnokoli kaznivo dejanje, njegovi zavezniki na desnem političnem polu pa dogajanje opisujejo kot lov na čarovnice, še piše AFP. Med drugim poteka preiskava o tem, da je Sarkozyjeva stranka Unija za ljudsko gibanje (UMP) drago predsedniško volilno kampanjo Sar-kozyja leta 2012 prikrivala z lažnimi računi. Stranka UMP naj bi stroške kampanje, ki je presegla zakonsko določeno višino, prikrivala tako, da ji je podjetje Bygmalion izstavljalo previsoke račune za organizacijo drugih strankarskih dogodkov. Sarkozy vztraja, da ni vedel ničesar o računih ali prekoračenju stroškov za kampanjo. V drugi preiskavi sodišče preiskuje obtožbe, da je Sarkozyjevo predsedniško kampanjo leta 2007 tajno financiral takratni libijski diktator Moamer Gadafi. Sar-kozy to zanika in toži spletno stran Mediapart zaradi objave domnevno ponarejenega dokumenta, ki podpira te obtožbe. Pet ljudi, med njimi tudi bivšega vodjo urada Sarkozyja, ko je bil še predsednik, Bernarda Tapieja, preiskujejo, ker naj bi Sarkozyjeva vlada leta 2007 v arbitražnem postopku Tapieju neupravičeno izplačala 400 milijonov evrov odškodnine. To naj bi bila nagrada za Tapiejevo politično podporo Sarkozyju. (STA) Blizu dogovora o iranskem spornem jedrskem programu DUNAJ - Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je včeraj ob začetku novega kroga pogajanj o spornem iranskem jedrskem programu dejal, da imajo Iran in šesterica velikih sil »unikatno priložnost, da ustvarijo zgodovino«. Končni rok za dosego zgodovinskega dogovora med stranema je 20. julij. V videoposnetku, ki je objavljen na Youtubeu, je Zarif povedal, da bi bil lahko dogovor dosežen že leta 2005, ko je bil sam pogajalec, a je administracija takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha dogovor preprečila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Nato pa so se odločili za pritisk in sankcije. Za osem let,« je še povedal v videopos-netku. A kot je dodal, se Iranci zaradi sankcij takrat niso uklonili in se tudi v prihodnosti ne bodo. Velike sile - pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN in Nemčija -želijo, da bi Iran prekinil svoj program bogatenja urana in druge jedrske dejavnosti, s čimer bi mu preprečili, da bi izdelal jedrsko orožje. Uradni Teheran po drugi strani ves čas zatrjuje, da je njihov jedrski program povsem miroljubne narave, in pričakuje, da bo mednarodna skupnost odpravila sankcije proti islamski republiki. Policija v Calaisu pregnala migrante CALAIS - Francoska policija je včeraj iz centra za razdeljevanje hrane in treh skvotov v pristanišču mesta Calais odstranila več kot 600 priseljencev, ki so prostore zasedali več kot kot mesec dni, medtem ko tako kot mnogi drugi čakajo na priložnost, da bi preko Rokavskega preliva nezakonito prišli v Veliko Britanijo. Cilj migrantov iz Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike, ki dosežejo francosko pristaniško mesto Calais, je namreč običajno Velika Britanija. Migranti so center za razdeljevanje hrane zasedli konec maja, potem ko je policija iz začasnih bivališč v bližini pristanišča v mestu odstranila okoli 650 migrantov. IZRAEL - Maščevanje Po izraelskih ugrabljen in ubit palestinski najstnik JERUZALEM/RAMALA - V vzhodnem delu Jeruzalema je bil včeraj ugrabljen in ubit palestinski najstnik, pri čemer naj bi šlo maščevanje za podobno usodo, ki je na Zahodnem bregu nedavno doletela tri izraelske najstnike. Najnovejši napad je že sprožil proteste in nasilje. Po poročanju izraelskega vojaškega radia so najstnika - šlo naj bi za 16-letnega Mohameda Abuja Kderja - ugrabili med stopanjem v vzhodnem Jeruzalemu, nakar so njegovo truplo odvrgli v gozdu v jugozahodnem delu mesta. Kot so nato povedali svojci umorjenega, so ga ob zori ugrabili izpred njegovega doma in se nato z njim v belem avtomobilu odpeljali po cesti, ki vodi v Tel Aviv. Ko se je za incident razvedelo, se je pred domom najstnika v četrti Šuafat v vzhodnem Jeruzalemu zbrala množica več sto jeznih Palestincev, protesti pa so izbruhnili tudi v bližnji soseski Bejt Hanin. Protestniki so s kamenjem obmetavali policijo, ki se je odzvala z gumijastimi naboji. Poleg tega so jezni Palestinci zažigali pnevmatike in zabojnike za smeti ter razdejali tri postaje cestne železnice. Jeruzalemski župan Nir Barkat je obsodil umor in pozval k miru. »To je grozno in barbarsko dejanje, ki ga ostro obsojam. Mi ne delujemo na tak način in prepričan sem, da bodo naše varnostne sile storilce privedle pred roko pravice,« je sporočil v izjavi. Smrt palestinskega najstnika je nato obsodil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in pristojne oblasti pozval, naj incident čimprej raziščejo in odkrijejo, kdo stoji za njim. Vse strani pa je pozval, naj zakona ne jemljemo v svoje roke. Po besedah izraelskega ministra za notranjo varnost Jicaka Aharonoviča policija preiskuje možnost, da so Palestinca umorili judovski naseljenci, kot tudi druge možnosti. Palestinsko vodstvo je na drugi strani odgovornost za umor Palestinca pripisalo judovski državi. Palestinski predsednik Mahmud Abas je od Ne-tanjahuja zahteval, naj dejanje obsodi, Izrael pa naredi konkretne korake, s katerimi bo ustavil povračilne napade in kaos, ki ga je povzročila izraelska eskalacija. Napetosti med Palestinci in Izraelci so se zaostrile po 12. juniju, ko so na Zahodnem bregu izginili trije izraelski najstniki. Njihova trupla so našli v ponedeljek in Izrael je za trojni umor obtožil palestinsko gibanje Hamas. Napovedal je oster odziv. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Soča, dežela voda, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.30 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.40 Notti mondiali 2014 Rai Due ^ Rai Tre re 20.30 Nad.: Il Segreto 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Alice, un tesoro di bambina 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Inga Lindstrom - Ar-rivederci a Eriksberg 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Resn. show: Temptation Island 23.30 Talk show: Matrix Italia 1 6.00 Nan.: Friends 6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Human prey 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Show: Wild - Oltrenatura 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: Revenge 8.20 Nad.: Le so-relle McLeod 9.45 Nad.: Pasión Prohibida 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 11.10 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.00 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport: Dribbling 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Beauty and the Beast 22.45 Serija: Blue Bloods 23.50 Razza Umana La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 In onda 11.30 L'aria che tira -II diario 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 23.15 Ammazziamo il Gattopardo -Il gioco del potere 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Boben 15.30 Gio 16.00 Avtomobilizem 16.15 Slovenski magazin 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.00 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Cetrtkova športna oddaja 19.30 23.20 City folk 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Dokumentarna oddaja 22.15 Glasba zdaj 22.50 Na obisku Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Predstava: Vsak minut je na palanka 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Med nami 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 Tv prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.1016.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.2016.55 Nad.: Sila 12.3018.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.15 Serija: Sanjska ženska 15.10 23.20 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Volitve 2014 ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spaziolibero 10.10 Film: Lacrime d'amore 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Aktualno: Verba volant 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affa-ri, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: Terra Nostra 2 15.50 Film: La bandiera - Mar-cia o muori 17.20 Dok.: Geo 18.55 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai con-fini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Serija: Perception 23.25 Premio Strega 2014 u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Una nave tutta matta 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri gi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amo- 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik 21.30 FiIm: Skrivnosti mojih žensk Jr Slovenija 1 ^ Kanal A 21.15 Film: Danni collaterali (akc., i. A. Schwarzenegger) 23.30 Film: D-Tox (akc., i. S. Stallone) 6.55 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.15 Kviz: Male sive celice 9.55 Dok. film: Bojana išče brata 10.35 Dok. serija: Skriti kotički sveta 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.45 Dok. film: Bejž če vejdš v epizodi Kirgizija 14.35 Slovenci v Italiji 15.15 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Kokošja juha 17.00 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Izobraževalni program 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 23.55 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2014 - soočenje 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 22.30 Volitive 2014 -predstavitev liste 23.25 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja (t Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 8.45 Zabavni kanal 15.4518.55, 0.10 Točka 16.40 Evropski magazin 16.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.30 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. serija: Madagaskar 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Atletika - miting diamantne lige, prenos 22.00 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 22.30 Film: Viski z vodko iT Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 12.00 Seje delovnih teles 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.30 Poročila 17.50 19.30 Kronika 18.30 Volitve 2014 - predstavitev liste 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Soočenje za DZ z znakovnim jezikom Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 6.00 Svet 7.20 10.55 Serija: Igrače za velike 7.55 19.25 Serija: Frendi iz službe 8.20 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.5013.00 Risanke 10.0517.05 Tv Dober dan 11.20 Srečni klic 12.30 Tv prodaja 13.50 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Film: Seznam strank 18.00 19.55 Svet 18.45 Volan 20.50 Film: Oboroženi rop 21.40 Film: Iz oči v oči 23.20 Film: Preprost načrt RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 3. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 6.50 Filmofil; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli Četrtek, B. julija Rai 1, ob 2.55 VREDNO OGLEDA Il caso Mattei Italija 1972 Režija: Francesco Rosi Igrajo: Gian Maria Volontè, Luigi Squarzina, Gianfranco Ombuen, Edda Ferronao Oktobra leta 1962 je strmoglavilo zasebno letalo 56-letnega Enrica Mat-teija, direktorja državne naftne družbe ENI in človeka, ki je po drugi svetovni vojni v Padski nižini najprej našel metan, pozneje pa še nafto in druga naravna bogastva. Bojeval se je z državo, konkurenco, mafijo, Američani, vseskozi pa ohranjal visoke etične standarde in vero v industrijsko močno Italijo - tudi na obubožanem jugu. Z dialogi in hitrim montažnim tempom nabiti film si vseskozi postavlja vprašanje, ali je šlo za nesrečo ali je bil Mattei žrtev zarote. Ne gre toliko za biografijo kot za film o Italiji, razmerju med njenim severom in jugom, korupciji, političnih pritiskih in manipulacijah, skratka kritični film o Rosiju ljubi domovini, nad katero je bil nemalokrat razočaran. orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Minute za country; 21.50 SP v nogometu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 3. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Danes: ob 6.30 najnižje -41 cm, ob 13.32 najvišje 32 cm, ob 19.21 najnižje -6 cm. Jutri: ob 0.06 najvišje 13 cm, ob 7.04 najnižje -32 cm, ob 14.21 najvišje 32 cm, ob 20.47 najnižje -8 cm. Morje je mirno, temperatura morja 23,3 stopinje C. 500 m...........21 1000 m...........17 1500 m...........13 2000 m...........10 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.5. TRHT rDRIRXBQSTILNH IZVRSTNI OKUSI TRST SE PREDSTAVI Srečanje okusov Hrane in vina iz pdkrajne Trst l. julij 2G1 4 OD 1 b:OD - DO 22:3D TEL. D4D 2DDB71 Precnik 1/b - Devin-Nabrezina - Trst - ITALY - fax D4D 2D 1 267 - INFa@SARDOC.EU - WWW.SARDOC.EU MARINIGH petek, 4. julija NOČ ODPRTIH VRAT (NOTTE BIANCA) sobota, 5. julija NOČ RAZPRODAJ trgovina bo odprta do 23. ure ŽENEVA - Zaradi porušenega ravnovesja ekosistema Koralni grebeni Karibskih otočij bi lahko kmalu izginili ŽENEVA - Koralni grebeni karibskih otočij bi lahko že čez 20 let izginili zaradi preobsežnega ribolova, ki je razredčil število rib, ki se prehranjujejo s koralami in algami ter tako ohranjajo uravnotežen koralni ekosistem, je v včeraj objavljenem poročilu razkrila Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN). V karibskem otočju obstaja le šestina prvotnih koralnih grebenov, ti pa predstavljajo devet odstotkov vseh svetovnih koralnih grebenov. Poročilo je pokazalo tudi, da je v zadnjih 40 letih izginilo že 50 karibskih koralnih grebenov, je včeraj poročala francoska tiskovna agencija AFP. »Hitrost, s katero število koralnih grebenov izginja, je resnično zaskrbljujoča,« je povedal predstavnik IUCN Carl Gustaf Lundin. Poročilo je opozorilo na dejstvo, da so »karibski koralni grebeni od začetka leta 1980 utrpeli velikansko škodo zaradi človeškega delovanja, predvsem zaradi onesnaževanja in globalnega segrevanja«. Zlasti podnebne spremembe naj bi povzročile višjo za-kisanost morij in s tem beljenje koralnih grebenov, ki so znani po svojih raznolikih ekosistemih. Glavni svetovalec za koralne grebene pri IUCN Jeremy Jackson pa je dejal, da, tudi če se klimatske spremembe končajo, upadanje števila grebenov ne bo prenehalo. Raziskava je pokazala, da je padanje števila rib papagajk in morskih ježkov - glavnih jedcev alg in koral - največji vzrok umiranja koralnih grebenov na Karibih. Neznana bolezen je namreč leta 1983 uničila večino morskih ježkov, medtem ko je intenziven ribolov skozi celotno 20. stoletje ribe papagajke pripeljal na rob izumrtja. »Izguba teh vrst pretrga občutljivo harmonijo koralnih ekosistemov,« so dejali znanstveniki. Poročilo je pokazalo, da so najbolj zdravi koralni grebeni prav tisti, ki imajo večje populacije papagajk, vključno z grebenom v Mehiškem zalivu in na Bermudskem otočju in otoku Bonaire. Na teh območjih je prepovedan ribolov papagajk, čemur se bo v prihodnje pridružil tudi otok Barbuda. Na območjih, kjer papagajke niso zaščitene, vključno z Jamajko, floridskim koralnim grebenom in Ameriškimi Deviškimi otoki, so »koralni grebeni usodno ogroženi«. Lundin je za AFP dejal, da je sicer še vedno čas, da se ustavi uničujoč trend. »Usoda karibskih koral še ni izven naše kontrole in obstaja kar nekaj konkretnih rešitev, je povedal. »38 držav, ki mejijo na grebene, se bo moralo boriti proti preobsežnemu ribarjenju, onemogočiti bodo morale ribolov preblizu obale in omejiti uporabo ribiških mrež,« je dodal Lundin. Opozoril je še, da bodo morale države bolje nadzorovati gradnjo hotelov, ki so preblizu obal, in bolje upravljati z odpadno vodo. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču