Zadnji kupon za Opletanje s podatki o Cinkarni VELIKA ^ ★ nagradn/ tus \gra "Do polnega vozička brez mošnjička" nik -v .-^cii jcelie m lau «u Hb tuskiu:) ST. 15 - LETO 63 - CELJE, 22.2.2008 • CENA 1,25 EUR OdgoMon-j i/ednica NT Ts^wwCvfn teû© [poŒûogei sxrigtogmQDE D V posmeh pmmi drtavh B-52 dela nemoteno Zi Matejo smo nabrali la 76 evrov živil 9770353734051 URŠKA SELIŠNIK UVODNIK Išče se pokrajinski junak Saj poznate tisto igrico z ivanjščico - ljubi, ne ljubih Zdi se, da se podobna igrico gredo v zadnjem časa slovenski politiki, le da namesto ivanjščice uporabljajo pokrajine^ Za ali prolil Potem ko smo mislili, da je pokrajinska zgodba v îem mandata zaključena, se je v ponedeljek začelo znova. Pristojni minister dr Ivan Žagar in predsednik vlade Janez Janša sta namreč sklicala slovenske župane. Res. daje bilo njihovo zanimanje v prim£r-javi s prvim sestankom bolj kot prepolovljeno (menda se je srečanja od 210 udeležilo 90 županov), pa tudi enotnega »za« v trganju pokrajinskih listov ni bilo toliko. Premier je iapanom, izvoljenim predstavnikom ljudstva, položil na dušo, da je sprejem pokrajinske zakonodaje (jasno, govorimo predvsem o krovnem Zakonu o pokmjinah. ki februarja ni dobil potrebne dvotretjinske podpore med poslanci) odvisen od njih samih in da naj za božjo voljo (izraz smo premierja seveda podtaknili) vplivajo na nezadovoljne opozicijske stranke, da bodo predlagan zakon potrdile. Menda se je pri premierju oglasila tudi skupina občanov, ki zbtra podpise v podporo ustanovitiÁ pokrajin. Kot so še povedali (opozicijski) župani, je srečanje minilo tudi v znamenju »ti, ti, opozicija». Thdi na tem Župansko političnem srečanju je bilo slišali, da pokrajine nujno potrebujemo. Vmes pa ponovljene pripombe. da je predlagana pokrajinska zakonodaja slaba, daje število 14 pokrajin v Sloveniji preveč in da niso določeni viri financiranja. Premier in minister sta obljubila, da bodo v Žagarievi službi v mesecu dni tudi na osnovi tega srečanja pripravili popravljen zakon. Vendar dvom ostaja. Virov ft^ridranja si menda ne morejo izmisliti na novo, tudi v mesecu dni ne morejo pripraviti bistveno boljšega zakona. Če je bil sedanji najboljši (si predstavljate, da bi v vladni službi rekli - oprostite, februarja smo se malo pokecali, marCevski predlog je pa v resnià naj...). Ostala pa bo čarobna številka 14 - Število pokrajin, na kar je letelo največ pripomb. V ponedeljek je premier (spet) pozval, naj župani sami povedo, katero pokrajino naj brišejo, Če se s Številom ne strinjajo. Tbrej - išČe se junak, ki bi rekel, da Savinjsko-Š(deška pokrajina ni potrebna in da je ne bo. S tem bi ovrgli enega največjih opozicijskih argumentov »proti« in zakonodaja bi lahko bila skoraj napol sprejeta. Veste, kaj pa je najbolj čudno? Ko je ^bruojja padel osnovni pokrajinski zakon, se v tisti »izsiljeni« Saši ni »sefeirato« veliko ljudi Večini je bilo preprosto vseeru). V zgomjesavinjskih občinah so se že prej obotavljali, kadar je bilo treba utigati SaŠin pokrajinski »za«. Potem pa so v sredo gospodarstveniki ugotavljali, da ni pomembna formalna, temveč vsebinska regija Saša. Hkmm! Pa nismo daleč od junaka, ki si bo upal reči, da Saše pravzaprav ne potrebujemo. KRATKE-SLADKE mA IMinistrica osebno Ne vemo čisto točno, dijakom katerega letnika Šolskega centra Velenje )e o Evropski uniji govorila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Tudi nismo prepričani, koliko dijakov se je odločilo za »Špricanje«. V dobro ministrice pa upamo, da med predstavljanjem svoje življenjske zgodbe ni navedla čisto vseh podrobnosti iz dijašláh let, čeprav je danes verjeuio na hčeco ponosna. Odbor sa drek Po obravnavi odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Šenčur, ki je med svetniki na zadnji seji povzročil precej razburjenja in vprašanj, se je oglasil Robat Polnar, predsednik komisije za mandama vprašanja, volitve in Imenovanja: »Glede na razpravo ugotavljam, da imamo 12 komisij in odborov premalo- Predlagam novo delovno telo - Komisijo za evalvacijo poslednjih derivatov iz zadnjičnih odprtin.« Takoj je se oglasil še Marko DiacI: »Jaz pa predlagam, da se ime skrajna v Odbor za drek.« Le kdo bo bolj mešal? Tokratni podatki civilna iniciative so znova zbudili veliko zanimanje pri novinarjih. Kadmij je, kadmija ni Cinkarna: katastrofalna dejstva ali opletanje s podatki? - Civilne iniciative iščejo krivce, država pa spi Predstavniki civilnih iniciativ, ki nasprotujejo spremembi lokacijskega načr* ta za Cioiiarno Celje in že nekaj časa opozarjajo na Škodljivost proizvodnje titanovega dioksida, so včeraj javnosti predstavili analize, iz katerih naj bi bilo razvidno, da kadmij v cin-karniški proizvodnji ni slar> kot trdi vodstvo Cinkarne, temveč vsakodnevni greh. A ker gre pri lem dokazovanju za strokovne meritve in laboratorijske melode, se še vedno ne ve, ali imajo prav civilne iniciative ali Cinkarna, ki trdi. da je opletanje s podatki, ki nosijo matematični predznak manjši, lažen» nestrokoven in zavajajoč. Gre za dokumente, ki jih je k pripravi lokacijske dokumentacije naročila Cinkarna sama. V njih so omenjeni elementi, kot so arzen, kadmij in druge kovine, ki sicer Imajo pred izmerjeno vrednostjo predznak manjši. »Po Raziskovalec Tomaž Ogrin je opozoril tudi na ostalo »celjsko«^ okoljsko problematiko. Kol pravi, centralno odlagališče odpadkov Cero 1» Cero 2 in sežigalnica odpadkov okoljsko problematiko že tako degradiranega mesta le $e poslabšujejo. teli izmerjenih vrednostih lahko izračunamo, da ima sadra tri tone kadmija, tri tone živega srebra, 30 ton arzena in tako naprej »«opozarja član civilne iniciative Aljažev hrib Boris Šuštar. »Gre za podatke iz njihovih dokumentov. Če ti niso verodostojni, je mdi sklep o začetku postopka za spremembo lokacijskega načrta nelegalen!« Premajhna^ da bi jo izmerili? >»Kadar se zaradi nizke koncentracije srečam o s spodnjo mejo določljivost) analitskih metod, uporabimo znak manjSi. Vzemimo primer drobt ine. Ko mizo pobrišemo, lahko rečemo, da na njej ni drobiine, ki bi jo lahko izmerili z najbolj natančnim metrom. To lahko pomeni dvoje: da je lam res ni ali pa je manjša od vidnega območja našega očesain najmanjšega razdelka na našem metru,« je podatke skušala interpretirali tehnična direktorica v Cinkarni Nikolaja Podgoršek Selič. »Zato je preprosto množenje številk, ki nosijo predznak manjše, s tonami sadre nestrokovno, lažno in za javnost zelo zavajajoče. Znak manjše namreč pomeni, da je vsebnost določenega elementa manjša od spodnje me|e občutljivosti analitske metode. Koliko manjša ali pa morda celo nič- Franc Cajhen izBukovž-laka in Marta Slakan s ProseniŠkega sta, da bi dokazala obstoj težkih kovin v okolici, na analizo dala tudi svojo kri. Podatki kažejo, da imata prekoračene vrednosti arzena v iervi. »Obenem imata prekoračene tudi dru-ge elemente v krvi, ki lahko skupaj z zdravili povzročijo negati vnesinergij-ske učinke.« komentira Ogrin. na je la koncenu'acija, pa se s to metodo ne da povedati Strokovnjaki, ki smo jih včeraj uspeli doklicati. trdijo, da je tudi takšna interpretacija možna, če metoda ni bila dovolj natančna. V taksnih primerih se ne da dokazati, ali je nek element v majhnih vrednosti sploh prisoten ali pa ga ni. Spet drugi pravijo, da bi v primeru. Če kovine ni, bilo to tudi jasno napisano. Z obrazca, na katerem so navedene izmerjene vrednosti parametrov v sadri, je pri nekaterih res le prazen prostor, pri drugih pa je pred številko zapisan znak manjše. Pojasnilo smo želeli dobiti iz Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je analizo naredilo, vendar včeraj niso bili dosegljivi. Kakorkoli že, še najbolj dober zaključek z vče- rajšnje debate o tem, koliko Česa je in koliko ni, je izluščil raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan Tomaž Ogrin. Poudaril je, da pri katastrofalnem stanju, v katerem je že nekaj let celjska kotlina, ni prvo vprašanje, od kje ti elementi prihajajo, temveč dejstvo, da se še zmeraj pojavljajo. »A iskanje, kdo je zato kriv, ni stvar civilnih iniciativ, temveč stvar države, ki bi morala aktivirati ustrezna ministrstva. Kje je ministrstvo za zdravstvo, ministrstvo za okolje, urad za kemikalije ...? Vse to spi spanje pravičnega.« Dokler vmes res ne bo stopila država ali lokalna oblast z dovolj verodostojnimi meritvami, ali Še bolje, dovolj strokovnimi razlagalci meritev, se bombardiranje s podatki zdaj te zdaj one strani, ki javnost zgolj Še bolj zmedejo, ne bo končalo. ROZMARl PETEK Foio: ALEKS ŠTERN Med večjimi zamerami civilnih iniciativ Aljažev hrib in Brezje-ProseniŠko do Cinkarne je tudi dejstvo, da jih Cinkarna ni povabila na sredin sestanek. Cinkarna je vpogled v svoje delovanje omogočila le s strani krajevne skupnosti Teharje izbranim posameznikom. hoví tednik DOGODKI Smrt bazi ali pravni državi? »Pravna država je za nas mrtva. Izkoristili smo vse pravne možnosti in se obrnili na vse možne institucije. odziva ni. Ponovno zahtevamo takojšnjo ustavitev obratovanja asfaltne baze in podpiramo pobudo za odstop ministra Podobnika. V desetih letih smo se preobjedii obljub,« je vrelo iz Mihaele Kotnik. Civilna iniciativa Planinska vas in Zveza ekoloških gibanj Slovenije sta včeraj pripravili novinarsko konferenco ob 10. obletnici zapletov v zvezi 2 delovanjem asfaltne baze v Planinski vasi. 13, februarja 1998 je mini- Mihaela Kotnik sirstvo za okolje in prostor namreč izdalo prvo odločbo o rušiivi asfaltne baze, do katere vse do danes ni priilo. âe več; baza legalno obratu-je zuporabnim dovoljenjem, čeprav gradbenega dovol je-nja nima. Novinarska konferenca je bila tako bolj namenjena predstavitvi kronologije zapletov, ob tem, da sta Mihaela Kotnik iz civilne iniciative in Karel Lipič iz zveze ekoloških gibanj ponovno opozarjala na domnevno sporne postopke vpletenih; od ministrstev, okoljskega Inspektorata. do občine in Šentjurske upravne enote. Kotniko-va se je v sredo srečala z generalnim sekretarjem na okoljskem ministrstvu Mitjo Britijem in direktorico okoljskega inspektorata Bojano Pohár, vendar novih rešitev niso dorekli. O onesnaženju pitne vode, zraka in zemlje so včeraj ponovno spregovorili tudi prizadeti krajani Planinske vasi, katerih zgodba skozi desetletje ostaja enaka. »Naj nam končno vsaj povedo, ali bomo lahko nadaljevalis kmetovanjem ali bomo industrijska vas,« so si edini. Kotnikova pa je ponovno izrazila zahtevo po ustavitvi obratovanja baze in napovedala posredovanje pri kmetijskem in zdravstvenem ministrstvu. PM v plusu tudi celjske zadruge Zadružna zveza Slovenije je v sredo v Celju pripravila izobraževanje za svoje članice, namenjeno pa je bilo zadrugam celjske regije. V pogovoru so največ pozornosti namenili javnim razpisom, novostim v Zakonu o zadrugah ter pregledali poslovanje zadrug v regiji, med aktualnimi dogodki pa govorili predvsem o bližajočih se volitvah v zbornične organe. Predsednik zveze in Kmeti jsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je povedal, da imamo moderen evropski zakon o zadrugah, ter poudaril, da na tovrstnih srečanjih vedno govorijo o razpisih, saj ljudi zanima, kako priti do denarja, «Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v zadnjih letih stanje v slovenskem zadružništvu, ludi na Celjskem, izboljšuje. Ce-lomo slovensko zadružništvo je v pozitivnem položaju, povečuje se tudi skupen kapital," je omenil Vrisk ter (spet) izpostavil potrebo po kapi- V celjski regiji je devet zadrug, ki letno ustvarijo več kol 62 milijonov evrov prihodkov» združujejo več kot 2000 članov in zaposlujejo 344 delavcev. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, gove-di> lesa in hmelja. talskem povezovanju zadrug, sploh v Spodnji Savinjski dolini. »Kar žal ml je, da te manjše zadruge ne najdejo skupnega jezika. Če bi stopile skupaj, bi bila zadruga primerljiva tudi z Evropo. Je pa celjska regija v širšem slovenskem merilu kmetijsko najmočnejša, imamo vse kmetijske panoge in dejavnosti, od kmečkega turizma, savinjskega hmeljarstva do sadjarstva, živinoreje. Mlekarne Ceieia ... V celjski regiji smo lahko na marsikaj ponosni.« US Šrot delnic ne bo prodal V tem tednu se je o prevzemni ponudbi Štirih družb za Pivovarno Laško opredelilo tudi vodstvo pivovarne. Ocenjujejo, da prevzem - BoŠko Šrot svojih delnic ne bo prodal - ne bo ogrožal razvoja in obstoja podjetja. A ugibanj o povezavah s podjetji, ki kupujejo pivovarno, tudi to ni utišalo, saj je za tem lahko povsem realna razlaga - zakaj bi jih prodajal, če jih bo nato kupoval nazaj? Vodstvo, ki se je v določenem roku moralo odzvati na ponudbo ínřond Holdinga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine ter Kota, meni, da bo izveden prevzem omogočil uspešno uresničevanjeobsto-ječih interesov in nadaljnji razvoj zastavljene strategije ciljne družbe, saj prevzemne družbe v prospektu obljubljajo, da ne nameravajo vplivati na vodenje poslovne politike in da ne bodo spreminjal e začrtane strategije. Iz prospekta še izhaja, da izvedba prevzemne ponudbe ne bo vplivala na obstoječa delovna mesta v pivovarni in po- Po nerevidiranih računovodskih izkazih je Pivovarna Laško lani ustvarila dobrih 108 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček je v primerjavi z letom poprej večji za 9S odstotkov in znaša 12 milijonov evrov. litiko zaposlovanja, ki bo ostala v pristojnosti uprave ciljne družbe, Kot je znano, direktor BoŠko Šrot ne bo sprejel prev- zemne ponudbe. Šrot je imetnik 9.030 delnic pivovarne, obenem jez ženo Anico Auž-ner Šrot solastnik družbe At-ka Prima iz Celja, ki je imet-nica še S3.531 delnic pivovarne. Razumljivo, tudi to podjetje prevzemne ponudbe ne bo sprejelo, Kol so še dodali v sporočilu, uprava za-ujuje. da s prevzemniki in z upravo pivovarne ne obstaja kakršenkoli dogovor o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih prevzemniid že ima-jo. RP V Vegradu so ogorčeni v sredo je v javnosti zakrožil zapis telefonskih pogovorov, ki so jib med zbiranjem dokazov za ovadbo glavne trojice slovenskih gradbincev pridobili organi pregona. Razkritje je Peter FaSun, odvetnik Hilde Tovšak iz Vegrada, ene izmed osumljenih gradbincev, označil kot skrajno nekorektno Id kaznivo. V 15 strani dolgi zahtevi za preiskavo zoper osem ovadenih v gradbeni aferi so najbolj zanimivi deli objavljenih telefonskih pogovorov, ki naj bi dokazovali utemeljen sum udeležbe pri kaznivem dejanju nedovoljenega dajanja in prejemanja daril v zvezi z izgradnjo kontrolnega stolpa na Brniku. Na razkritje so se odzvali tudi v Vegradu. Odvemik generalne direktorice Peter FaSun je povedal, (ia je takšno razkritje za demokratično družbo, kot je naša, nekorektno in neprimerno. »Preiskovalni postopek je tajen in namenjen temu, da se zberejo dokazi, ali je nekdo stoiil kaznivo dejanje ali ne. Dokumenti, zbrani v postopku, so tajni in njihovo razkrivanje pomeni Icaznivo dejanje.« Kot je še dodal, pričakujejo, da bodo ustrezne inštitucije na zadevo ustrezno rea^rale. RP KJE SO NASI POSLANCI Gverilska vojna za pokrajine Po padcu zakona o ustanovitvi pokrajin minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar še ni vrgel puške v koruzo. Skupaj s predsednikom vlade sta v začetku tedna sklicala še en posvet z župani, ki so sicer v precej manjši zasedbi bolj ali manj spet podprli predlagano razdelitev države na 14 pokrajin. Zaradi tega so nekateri komentatorji srečanje označili za prepričevanje prepričanih, saj se na županski ravni strankarska mavričnost zlije v enotno prepričanje, da pokraj ine potrebujemo in to čim prej. Če bi upoštevali samo glasovanja dvanaj-sterice iz naše regije, bi pokrajine že imeli, saj jih je devet podprlo predloge, proti sta ob odsotnem Slavku Gabru [samostojni poslanec) glasovala le Matjaž Han (SD) in Alojz Poseděl (Zares). V teh dneh je vse bolj očitna namera vladnega dvojca, da pritisk »baze« uporabita kot enega zadnjih adutov, s katerim bi opozicijo prepričali v uresničitev enega največjih in hkrati politično najtežjih državnih projektov. Brez podpore večjega dela opozicije vlado čaka poraz, časa do volitev - po napovedih naj bi bile 21. septembra- pa je vse manj. Zgodba o pokrajinah je te dni na ravni drobnih gverilskih napadov. Kot so recimo očitki na račun Bojana Kon-tiča, tako rekoč uradnega govornika Socialnih demokratov na področju lokalne samouprave. Kot predstavnik stranke je namreč pojasnjeval, zakaj ne bodo podprli predlagane zakonodaje» a je nato kot eden od očetov Saše glasoval za zakon o ustanovitvi pokrajin. Seveda na veliko veselje svojih političnih nasprotnikov, ki so In bodo izkoristili vsako prQož-nost, da mu poočitajo njegovo razdvojenost. Kot recimo Srečko Hvauc (SDS), ki je sredi tedna razlagal, da bi se »raje zakopal globoko v zemljo. Če bi iz osebnih političnih interesov glasoval za zakon, hkrati pa v imenu stranke razglašal, da je proti«. Pokrajinska razdvojenost je najbolj očitna prav v SD. Ze ob prvem glasovanju smo bili priče obupanim poskusom, kot je bilo romanje velenjskega župana Srečka Meha v Ljubljano, kjer je tik pred zdajci skušal strankarske kolege prepričati, naj vendarle dajo blagoslov pokrajinskemu paketu in s tem tudi savinjsko-šaleški Saši. Vsi poslanci, ki so glasovali proti, so te dni deležni političnega prepričevanja aH pa napadov tudi na lokalni ravni. naj podprejo drugi vladni poskus. Tudi radeSki župan-poslanec Matjaž Han (SD). »Osebno sem s predlogom zakona zadovoljen, prav je. da bi bila občina vključena v Posavje. s tamkajšnjimi župani tudi dobro sodelujem,« pravi Han. Vendar hkrati poudarja, da tudi nov predlog dvojca Janša-Žagar ne prinaša bistvenih novosti. »Naša stranka je pripravljena na pogovore, nočemo očitkov» da smo proti decentralizaciji,« trdi radeš-ki župan. Vendar pa nov predlog po njegovih besedah razen nekaj popravkov pokrajinskega zemljevida ne prinaša potrebnih izboljšav, kot so večje in jasno določene pristojnosti pokrajin in sistem financiranja, ki bi omogočil njihovo večjo finančno neodvisnost od države. »Predvsem pa me nihče ne bo prepričal, da uvajanje pokrajin ne bo podražilo javne uprave. Bojim se, da si veliko županov kupuje funkcionářské sedeže, če jim ne bo uspelo priti v par-lament. Da pokrajine sprejemamo zaradi osebnih interesov, ne pa zaradi želje večine ljudi,« ugotavlja Han. Ali si volivci resnično želijo pokrajin» bi dejansko lahko ugotovili samo na referendumu, â prvi tovrstni predlog Zares je parlamentarna komisija za lokalno samoupravo že zavrnila. Vendar v delu opozicije misli nanj še niso opustili, razmišljajo pa, da bi v času Žagar j eve druge runde predlagali vprašanje, ali volivci podpirajo razdelitev Slovenije na 14, 12, 8 ali 6 pokrajin. SEBASTIJAN KOPUŠAR INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! * PiKs\ vklij&id rutfusl 2S6Ktips/ 120Kbp9. Dociotne infoffnocije: 03 42 sans 0342 68 nÇ e-moH; lnfo@îumsek,neî m s Senozel se odpira cudovh razgled na Rimske Toplice in okoliška naselja. Kot 1Í nekem drugem času Zakladnica neokrnjene narave, zanimivih ljudi in skrivnostnih bajeslovnih bitij i t ^ Pod obronki Stražnika in Kopitnika nad Rimskimi Toplicami je raztresena vasica Senožete. Ko se po ozki, v breg vzpenjajoči se vijuga* sti cesti povzpneno do samci* nih, $ soncem slabo obsijanih domačij, na katere mo-gočna drevesa bližnjiii gozdov mečejo svoje grabežlji* ve sence» dobimo občutek, da smo se znašli v nekem drugem Času; kjer se narava Še ni nalezla mestnega smradu. kjer divje živali prihaja-jo skoraj do hišnih ognjišč in kjer ob divjih jagah utihnejo ptice in se po zaraščenih pašnikih in lazih v tihih nočeh plazi Ttepetikel in preži na svoje žrtve... Na prvi pogled so Senožete običajna hribovska vasica, nič dmgačna od šievUnih drugih, posejanih po okoliških hribih. A ko se malo bolje ozremo okoli in se zapletemo v pogovor z domačini, spoznamo, da vasica z desetimi gospodinjstvi sloiva toliko zanimivosti in l^t vseh vrst, da bi vse ležko spravili v roman, kaj šele na eno časopisno stran. Il Senožet v svet Senožete, ki so bile v pisnem viru prvič omenjene med letoma 1265 in 1267, v slovenskem prostoru niti v tujini niso neznano ime. V svet ga je prvi ponesel Hrušovarje v Tonček, tisti fantič s Senožet, ki je V akciji NOVI TEDNiK V VASEM kraju bomo obiskali Griže. Našo novinarko boste našli v torek, 26. februarja, ob 9. uri v Kulturnem domu Griže, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali w ji predstavili problem. Ce želite, da pridemo tudi v vaš laaj, nam pišite ali nas pokličite! Zanimivosti, lepote in tegobe svojega kraja so nam predstavili (z leve}: Avgust Alkerc, njegova svakinja $lavica Aškerc, Jakob PodpeČan, Štefan Cejzek ter Peter in Jole Senica. V ozadju je hisa, v katen je pesnik Anton Aškerc preživel svoje otroštva. zrasel v naj večjega slovenskega pisca epskUi pesmi. Aškerčev rod Še danes biva na Seno-Žetah. Na Hrušovarjevi domačiji» kakor se reče po domaČe, je ostal pesnikov pranečak Avgust Aškerc. Ta s svojo družino skrbi za liišo, v kateri je poet preživel otroštvo, ter si nadvse prizadeva, da bi svojega velikega prednika približal Čim več ljudem, ki se ustavijo pri njih na Aškerčevini. »Od vsepovsod radi prihajajo sem gor. Marsikdo najbrž lu išče tudi navdih in energijo, ki jo izžareva la košček slovenske zemlje.« pove Avgust. Pri Aškerčevih vsak mesec gostijo kakšno kulturno prireditev. Ustvarjalcem je veijeino všeč, če lahko svoja dela predstavijo v nostal^ji senož^ke kmečke domačnosti, čeprav občinstvo tu nikoli ni pretirano številčno, saj se v Hrušovarievo hišo težko sUa6 več koi 30 ljudi. Drugače je na pohodu po Aškerčevi poti, ko je množica po-hodnikov tudi večsloglava. Kraj v svetu ni znan le po pesniku Anionu Aškercu in njegovem delu, temveč v zadnjem Času slo^ tudi po slastnem domaČem siru, ki ga iz ovčjega mleka in z različnimi dodanimi zelišči proizvajajo na domačiji Avgusta Aškerca. Glas o izvrstnem Aškerčevem sini, narejenem po starih receptih, sega celo do Dunaja in Celovca, kjer nekaj družin redno kupuje Aškerčev sir. V soii^u E naravo in gozdnimi škrati življenje v teh krajih nikoli ni bilo lahko in brezskrbno. Ljudje so kmdlu spoznali, da bodo Šli v korak z razvojem le. Če bodo zavihali rokave in se sami lotili dela. »Skoraj vse, od elektrifikacije naprej, smo naredili s samoprispevkom, brez kakršne koli pomoči občine ali kra-jevneskupnosd,«povedo kra- jani, ki jih je takšen način dela le še bolj povezal in hkrati naučil spoštovati okolje, ki jih obdaja. Travniki in njive tod zalo še niso zastrupljeni z umetnimi gnojili- To jim narava vrača z bujnim avtohtonim zdravilnim rastlinjem, kakršnega najdemo redko kje. Domačini dobro poznajo zdravilne učinke posameznih rožic, še zlasti je specialist Avgust Aškerc, ki mu v šali pravijo kar Pehta d.o.o. Vendar je na senožeška vrata že potrkal sodoben in hiter način življenja» ki je s seboj prinesel ludi vse negativne posledice. Krajam opažajo, da se več toliko ne družijo med seboj in da je zamrla tudi veČina aktivnosti (ličkanje koruze, luščenje fižola, koline), ob katerih so se še ne tako zelo dolgo nazaj družili ob dol^ Umskih večerih. Čeprav v geografskem smislu Senožete sodijo v Posavsko hribovje, so krajani po običajih in navadah Koz-janci, kar ni nič neobičajne- ga, glede na to, da se je 90 odstotkov ljudi v kraj v preteklosti priselilo s Kozjanskega. Senožečani so pri opisovanju svojega kraja kot odprta knjiga, v kateri je posebno poglavje posvečeno Trepetiklu in njemu sorodnim prikaznim, ki po starih ljudskih pripovedih bivajo v okoliških gozdovih in prežijo na svoje žrtve. Okoliški hribi. Stražnik, Grmada in Kopitnik, so še danes polni vrtač, kjer je nekoč (morda pa Še zdaj) strašil gozdni škrat Trepetikel. Anekdota pravi, da so ljudje trepetali pred njim. saj se je večkrat zgodilo, da je komu, ko se Je skozi gozd ponoči vračal domov, pozimi spodrsnilo in je padel v vrtačo. Zaradi hudega mraza je nesrečnež ponoči zmrznil, pri Čemer so ga krajani našli Šele spomladi, ko je sneg skopnel. Ljudje so bili prepričani, da ga je vzel Trepetikel. Strah je med ljudi sejal tudi Natek, medtem ko so v dolini ljudje trepetali pred vodnimi škrati... Oicoii ceste se dviga prah Ljudje so ponosni na svoj kraj, njegova zgodovino in neo-kmjeno naravo, svojo prihodnost pa vidijo predvsem v povezavi z zdraviliščem in zdraviliškimi gosti. Le ena stvar jim Med zanimivimi krajani velja omeniti tudi svetovnega popotnika Jožeta Cajzka, ki se ukvarja z jadralnim padalstvom in pohodništvom. Vedno je stremel k temu» da bi oba športa povezal, kar mu je pozneje tudi uspelo in pripomoglo pri odkrivanju in raziskovanju novih krajev ter zbliževanju z ljudmi z vsega sveta. Jadral jev poljskih Talrah, po saharskih pobočjih, pod himalajskimi vršaci ter se podal v Bolivijo, Peru in drugam. Njegov brat Alojz, alpinist, se je pred leti ponesrečil na triglavski severni steni. v mm kraju zadnji dve leti načenja notranji mir. Kaj bo s cesto, ki mimo zdravilišča vodi do Senožet in po kateri je tolikokrat bosonog tekel Hrukivarjev Tonček, jih skrbi. »Nam jo bo uspelo obdržati, ali nam bodo vsilili drugo, daljšo,« se sprašujejo. Najbolj jih moti, da jih pri načrtovanju obvoznice nihče nič ni vprašal. Prav tako jim ni jasno, zakaj je obvozna cesta sploh potrebna. »Tistih nekaj vozil, ki se na dan pelje po obstoječi cesti na Senožete, ne bo v ničemer motilo zdraviliških gostov. Tako ali tako bo tu 95 odstotkov prometa za potrebe zdravilišča. Nesmiselno je toliko denarja potrošiti za novo cesto, ki je ne potrebujemo,« utemeljujejo svoje stališče glede sporne obvoznice, za katero so po vodi splavale Že najmanj štiri trase. Zagovorniki nove ceste razmišljajo drugače. Kdo ima prav, ne bomo razpredali. Kot je dejal predsednik KS Rimske "Replice, laški podžupan in nekoč krajan Senožet Jože Senica, bodo v kratkem glede obvoznice sklicali sestanek z vsemi vpletenimi stranmi. Senožečani upajo, da bodo končno našli so^asje, do kater^ bi moralo tako ali tako Že zdavnaj priti. BOJANA AVGUSTINČIČ Foto: GREGOR KAHČ i.' ^ i' ' T Ze kapelico ne Senožeteh sklepajo, de so jo postavili med letoma 1485 in 1S24. Nejveijetnejšapajeteza, da soja vašcani postavili leta 1486, leto zatem, ko so se s pnprosnjo obrnili k Materi Božji, da bi jih obvarovala tufike vojske, ki je knravo obračunavala z ljudmi v dolini. Kapelico je dniiina Cajzek pred dvema letoma prenovila inio dala blagosloviti. Nič niste pomagali, le »nategniiifc so vas! »Če izbrišeš ta mail, res nimaš srca« - Zbiranje naslovov za prodajo viager »Zdravol Sem 29-le(ni očka. Skupa) z ženo svd imela prečudovito življenje. Bog naju je blagoslovil s hčerko Rachel, ki je stara komaj 10 mesecev. Zdravniki so ugotovili, da ima raka na možganih. Obstaja le en naćin, da jo reSijo - z operacijo. Na žalost nimava dovolj denarja, da bi jo plačala ... AOL in ZDNET bosta sledila mailu in za vsakega, ki mail odpre in ga pošlje vsaj trem osebam, bova od agencij dobila 32 centov za operacijo. Prosim, pomagaj nam!« Presunljiva zgodba, kajne. Takšna, da nas kar stisne v prsih. Podobnih, nianse so le v slarosli otroka in od kod prihaja, je še veliko. Vsem je skupnodvoje: da nam že uvodoma pojasnijo, kako brezsrčni smo, če bomo sporočilo zbrisali, ter da nam oko oro-sijo 2 neresničnimi zgodbami. Pa Čeprav poskušajo verodostojnost potrditi 2 omenjanjem uglednih zdravnikov ter s povsem resničnimi podjetji. Posamezniku to postane jasno po nekaj letih, ko mail s povsem enako vsebino znova priroma v njegov nabiralnik. »T^e mati kroži po internetu vsaj že 5 let... in ko sem ga kalcšna 3 leta nazaj dobil že x-tič. sem poklical spodaj podpisano gospo iz Celja, ki je potrdila, da gre za nateg,« nas je opozoril bralec. »Sicer je moje računalniško znanje libko, ampak popolnoma sem prepričan, da neko podjetje ne more sledili mailom in od vsakega nakazati nekaj centov,« »Ne, ničesar nimamo s tem,« so pojasnili tudi v sporočilu navedenem podjetju iz Celja. »Ta mali že nekaj časa kroži in vsake toliko časa malo bolj pride na dan. Takrat se zgodi tudi, da na dan prejmemo po dvajset klicev ljudi. ki jih zanima, kako pomagati punčki oziroma želi- jo preveriti verodostojnost,« pripoveduje Saša Regner iz podjetja Designstudio Dan iz Celja. »Še do danes pa nismo uspeli razvozlati, kako se je naše podjetje znašlo v tem mailu. Najbrž so podatke pridobili iz Interneta ali A j pesa, saj do njih ni težko priti. Tolaži nas sicer dejstvo, da nismo edini, vseeno pa ljudi prosimo, naj pošiljateljem odgovorijo, da zgodba ni resnična.« Podobno je zadevo pojasnila tudi Blanka Šetinc iz ljubljanskega kliničnega centra (v sporočilu so med referencami navedeni tudi slednji). »Gre za eno veliko prevaro! Pravzaprav je skregana z logičnim razmišljanjem, saj je v Sloveniji vsakršno zdravljenje otrok brezplačno.« »Opozarjamo, da je vsebina elektronskega sporočila izmišljena in da naj ljudje takšnim sporočilom ne nasedajo. Če niste prepričani v resničnost oz. verodostojnost njihove vsebine» jih ae razpošUjajte naprej! Tovrstna sporočila namreč pogosto vsebujejo sezname prejšnjih prejemnikov, kar l^ko določeni po* samezniki izkoristijo za nabiranje e-naslovov, kamor nato razpošiljajo druga nezaželena sporočila,« so javnost opozorili tudi kriminalisti Generalne policijske postaje. V čem je nfintafc? Da gre za laž, je jasno, Poleg tega, da lahko verižna pisma ohromijo strežnike za elektronsko poŠto, kdo lahko na račun tega celo kaj zasluži? »Takšno pismo začetniku verige ne prinaša zaslužka.« je pojasnil Boris ZlherI iz Telekoma Slovenije. »Edini zasložekimajo ponudniki telekomunikacijskih zvez, pa Med verižna pisma sodijo zgodbe o (ne)ozdravljivih boleznih, peticije, obvestila o smrtonosnih virusih, za katere še ni ustrezne antivirusne zaščite, sporočila radodarnih podjetij, ki podarjajo mobilne telefone ali druge proizvode, ter druge potegavščine. Prave prevare so verižna pisma, ki navajajo k poŠUjanju denarja ali drugačnih materialnih dobrin na način, da se ustvarja piramida. Prevare so lahko tudi ponudbe preko e-pošte sum-Ijivih podjetij ali posameznikov, ki navajajo pošiljanje izdelka/produkta po prejetju plačila. Tu seveda ni razlik z navadno pošto ali malimi oglasi, kjer tudi lahko naletimo na goljufe. Ena izmed grozljlvejših spletnih potegavščin v zgodovini verižnih pisem so zagotovo tako imenovane »bonsaikitten«. Mucke, ki naj bi celo življenje preživete zaprte v steklenici, lahko pa jih hranite in imate za okras, so povzročile veliko vroče krvi med ljubitelji živali, primer pa je raziskoval celo FBI. Stran je v resnici naredil nek ameriški Študent z namenom, da bi se z njo Šalii med prijate- Iji. še ta se s časom enakomerno porazdeli, zato gre pravzaprav le za prekladanje sredstev.« Nekaj pa je gotovo - takšna sporočila so Čudovit sistem za pridobivanje e-poštnih naslovov. »Čim daljša |e veriga, tem daljši je seznam prejemnikov, ki jih sporočilo vsebuje. in tem večja je možnost, da naslove zlorabijo proizvajalci viagre ter jih uvrstijo na dnevni seznam svežih novic o čudežni modri tabletki,« je zapisano na spletni strani Kluba študentov Kranj, kjer poenostavljeno pojasnjujejo vzroke za takšne natege. Kakšna je »obrambaic? Se lahko takšne neželene pošte sploh ubranimo? »Ponudnik intemetnih storitev tukaj ne more kaj veliko narediti,« pravi Ziherl. »Obstajajo sicer rešitve za preprečevanje neželene pošte (SPAMa), vendar jih ponudnik intemetne storitve ne sme uporabljati, vsaj ne za vse naročnike, Produkti, ki bi omogočali selektivno izbiro naročnikov, ki zahtevajo zaščito in tistih, ki ne, je malo. Obenem so dragi in vplivajo na kvaliteto storitev - prepust-nost sistema se vsekakor zmanjša. Rešitev je namestitev produkta za preprečevanje neželene poŠte pri naročniku. To seveda ne razbremeni poštnega strežnika ponudnika storitve e-pošte, vendar uporabnik ne bo videl toliko neželene pošte, ker se bo ta brisala na uporabnikovem računalniku takoj, ko bo prenesena s strežnika.« Težava je še v nečem - ker nam jih posredujejo znani pošiljatelji, jih je težko filtrirali. Edina učinkovita reSitev je le, da pismo vržemo v koš! ROZMAR! PETEK "OpKI^fL SBAi fA M^T^evET^ VIPrM/ Še zadnji kupon za hujšanje Objavljamo Še tretji in obenem zadnji kupon za sodelovanje v akciji HujŠaj-mo z Novim tednikom In Radiem Celje. Kupone pridno pošiljajte do naslednjega torka, ko jih bomo pregledali, izračunali vaš indeks telesne teže in vas po žrebu povabili na razgovor. Seznam udeležencev bomo nato objavili v petkovi številki Novega tedoika, 7. marca, tik pred začetkom akcije, ki bo »Štartala« 11. marca. Rdeča nit tudi letošnje akcije ostaja vprašanje Kdo zajema z najmanjšo žlico? S to Wr^SAjMO. z Noinm^izdMjikùMyUv ^ iditt ZŠ^OMU z ftigm^oi je lani zajemala Anica Po-dergajs, medtem ko sta z žlico enake velikosti zajela Valerija Hercog in Miran Magdalene. Ženske so resda slavile zmago in kilograme naj- hitreje »topile«, toda zgled zdravega hujSanja so bili moški. Ti so kilograme izgubljali na zdrav način s postopnim hujSanjem, z veliko gibanja, s pravilno sestavljenimi obroid in zadeli bistvo akcije. To ni v preštevanju kalorij in tekmovanju izgubljenih kilogramov, temveč postopnem »osvajanju« zdravega vsakdana. Verjamemo, da se bomo v slabih treh mesecih, kolikor bo akcija trajala, skupaj smejali in jokali kot vselej doslej. l2 ledna v teden pa čutili večjo pripadnost skupini ob izrečenih besedah vzpodbude in aplavzu drug drugemu, ko boste torek za torkom stopali z neusmiljene prijateljice tehtnice. Zato brez pomislekov izpolnite še zadnji kupon in ga najkasn^e do naslednjega torka pošljite na znani naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Če ste zamudili prejšnja dva, nič hudega, saj pogoj za sodelovanje niso vsi trije kuponi. MATEJA JAZBEC 'Hl/JSAjMO Z Noi/u^tedmkom^iM/ 'tfhUiii- Z KAjiHâ^hf GOSPODARSTVO O cetis Za več dobička ali lepše bivanje? Ideal Slovenca je hišica ob gozdu - Vse več nepremičninskih zaslužkarjev se opeče Ideal za vsakega Slovenca je (pisana in po možnosti zelo nevsakdanja) hišica ob gozdu. Dokler si je ne more privoščiti, kupi stanovanje, za katerega kmalu ugotovi, da ga je naredil nekdo, ki ga v mislih nista vodila praktičnost in udobnost, temveč ^olj hiter zaslužek. A marsikdo bi bii kljub vsemu po* vsem zadovoljen z življenjem v mestu, če mu miru ne bi ruáile trume avtomobi-lov. So kje rešitve vseh zagat? Odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje je ne, čeprav 30 predavatelj i na drugi nepremičninski konferenci, ki jo je rudi letos pripravila agencija Kapitol Nepremičnine, podali kar nekaj predlogov. »Težava je v tem, da ljudje ne sledimo zakonitostim prostora, da je dojemanje lepega in ustreznega za posameznike zelo različno. Zato v praksi opazimo čedalje več objekiov, Vi sledijo prosti domišljiji španskih nadaljevank»^ meni Aleksandra Geršak Podbreznik iz Razvojnega centra Planiranje Celje. »Razlog je v tem, da mesta ne ponudijo dovolj stanovanj, v katerih bi se kvalitetno Kako si občinska služba za okolje sploh predstavlja razvoj Celja? >»Razvoj temelji na želeni demografski projekciji. To je, da se v Celju ohrani, če ne že poveča. Število prebivalcev,« je povedala Darja ^bukovec, vodja sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve na celjski občini. »Zato moramo v mestu zagotavljati površine za stanovanjskogradnjoin delovna mesta. Samih mest za gradnjo je še veliko, a težava je v razdrobljeni lastniški strukturi. Imamo veliko število nezazidanih stavbnih zemljišč na Bab-nem, v Začretu, zahodnem Ostrožném, precej jih Je tudi okoli Smartinskega jezera. A zaenkrat še ni inštrti-mentov, ki bi vse lastnike spodbudili, da bi nepremičnine prodali ali pristopili k skupnim projektom.« Z leve: Darja Zabukovsc, Alenka Poliitnik in Aleksandra Geriak Podbreznik Šrot špekulantom svetuje sajenje poljščin Na okrogli mizi z naslovom Razvoj celjske regije v luči nepremičninskega trga je celjski župan Bojan Srot okrcal nepremičninske Spekulante, ki želijo z zemljišči na hitro obogateli. »Najprej kupijo poceni kmetijsko zemljišče in nato na občino vršijo pritisk, naj čim hitreje zemljišče spremenimo v zazidalno. Vsem tem vedno svetujem, tiaj na svojih zemljiščih raje posadijo kakšno dobro kmetijsko kulturo, ker lie bo že kdo kaj )proíitiral< od sprememb prostorskih aktov, naj bo to občina. Ta naj potem prodaja zazidalna zemljišča, saj jih edina vrača okolju. Špekulativd le se-suvajo trg, obenem pa povzročajo vrsto težav, kadar želimo del njihovih zemljišč uporabili za ureditev infrastrukture.« bivalo. Večje investitorje žene Čim večji dobiček na enoto stanovanja, pri Čemer so posledice preveliko Število stanovanj na kvadratni meter zemljišča, neurejene soseske brez zelenih površin in parkirnih mest Investitorji pogostokrat vidijo v zemljišču priložnost za hiter zaslu^k. Po oœni nepremičninskih agentov se namreč lahko z nepremičninskimi posli enako dobro zasluži kot z vrednostnimi papirji. Če k tem dodamo še> da večinoma postavljajo bloke z več kot primernim številom stanovanj, kar pomeni še več prodanih stanovanj na eiem samem «^mijišču, je dobiček toliko večji. »A s tem za družbo kot celoto ne delamo dobro, ker bodo ljudje» ki stanujejo v takšnih zg'adbah, čez nekaj let, ko bodo zadostili prvi potrebi po lastnem stanovanju, iskali boljšo kvaliteto bivanja, torej svojo liišico ob gozdu. Pri tem razpršena poseDtev pomeni dodatno obremenitev prostora, pravi mag. Alenka Polutnik, vodja projektov v Razvojnem centru Planiranje Celje. »Če bi imeli več kvalitetnih stanovanj, bi množica ljudi v njih ostala, saj ima bivanje v mestili tudi pozitivnelastnosti.ljudjevme-stih prav iščejo velika stano-vanjasteraso, na kateri bi lahko imeli mizo, nekaj rastlin, ali terasna stanovanja. A teh žal v Celju ni- Mnogo ljudi ne želi imeli svoje hiše, vendar je to edina možnost zasebnega bivanja.« Srž vseh težav je v tem, da je zakonodaja podrejena posamezniku. Ta lahko na svojem zemljišču ne giede na funkcionalnost in izgled počne vse. ka r želi- »To bi se dalo omejiti z Kje Polutnikova vidi možnosti za oživitev starega mestnega jedra? »Prvi ukrep je snanjšanje števila zaposlenih v mestnem jedru. V njem so dejavnosti, ki bi lahko bile kjerkoli drugje. S tem bi iz mesta odstranili posledice, ki jih takšna dejavnost povzroča, torej prometa in parkiranja. Ravno to moti tiste stanovalce, ki še vztrajajo vmestnem jedru. Če ti p^ oknom nenehno nekdo brni, ni ravno prijetna bivalna kakovost. Ib so Še dvorišča ' ta nudijo Čudovite možnosti za zunanji prostor, namesto tega pa so ponavadi zatrpana z avtomobili. Tu-di v medijih bi moraii večkrat opozarjati na te stvari. Namesto kuharskih receptov bi lahko ponudili članke o prednostih dobrega bivanja in kako si ga narediti s čim manj sredstvi.« aktivno občinsko politiko, ustreznim nadzorom občine ter s sodobnejšimi prostorskimi akti,« meni Aleksandra Geršak Podbreznik. Še najbolj pa novodobne nepremičninske »bro-kerje« izuči udarec po žepu. Ni malo takšnih, ki bistroumno ^ajenih stanovanj ne morejo prodati. Bi vi kupili stanovanje s spalnico nad regionalno cesto, stanovanje v katero ima vpogled vsa soseska? ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATlC Mlakar odhaja na lastno željo Na izredni seji nadzornega sveta Term ik^brna so na željo direktorja družbe Janeza Mlakarja sprejeli sklep o sporazumnem prenehanju njegovega mandata. Uradno bi se mu petletni mandat zaključil septembra, na njegovo pobudo pa se bo zaključil sre^ aprila. Kdo bo njegov naslednik, se zdaj na veliko ugiba, med možnimi kandidati se omenja tudi Mlakarjeva žena, ki je že sedaj aktivno sodelovala pri vodenju. Kdo ga bo dejansko nasledil, bo znano konec marca, ko se bo nadzorni svei znova sestal. Sicer pa je nadzorni svel ocenil, da je bilo preteklo več kot štiriletno obdobje vode- nja družbe Terme Dobrna uspešno. Janez Mlakar je vodenje prevzel v času, ko se je dr\ižba soočala s poslovno izgubo in pomanj^njem strategije in vizije. V svojem mandatu je s premišljeno dolgoročno strategijo vodil družbo v smeri poslovne odličnosti z jasno začrtanimi cilji in z izrazitim občutkom za zaposle- ne in odgovornostjo do okolja. Izpeljal je številne potrebne investicije, kot so obnova in izgradnja notranjih in zunanjih vodnih površin, dežele savn, lepotnega centra Hiša na travniku, obnova hotela Park, ki je v teku, malo bolj pa seje zatikalo pri finančno obsežni obnovi Zdraviliškega doma. RP NA KRATKO Plnetol na organiziran trg Družba Finetol, ki je nastala z delitvijo Etola, bo po pridobitvi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev delnice lahko uvrstila na oi^aniziran trg. Družba bo sedaj pri Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev vložila zahtevo za uvrstitev delnic družbe v trgovanje na prosti trg. Gre za umestitev 254,619 navadnih imenskih kosovnih delnic na ime oznake FINR. Sosed tudi v Celju s februarjem je v Celju začela delovati enota ljubljanskega podjetja Sosed, ki je tržno nišo našlo v fleksibilnem računalniškem servisu. Med njihovimi naročniki so poleg domaČih, individualnih uporabnikov, tudi srednja in manjša podjetja, ki zaradi stroškov ne zaposlujejo lastnega informacijskega strokovnjaka. Njihova prednost je v tem, da vse težave rešijo na mestu samem, kar pomeni, da uporabnikom računalnika ni treba prevažat: na servise ali dJje časa čakali nanj. 60 let za Slovenijales v ponedeljek je svojo 60-letnico delovanja obeležUa slovenska pohištvena trgovina Slovenijales, ki je svojo pot začela kot državno podjetje za izvoz lesa. Pred razpadom Jugoslavije je bila njihova trgovska mreža ena najuspešnejših in največjih prodajaln pohištva v državi, po osamosvojitvi pa so bili pred njo veliki preizkusi vzdržljivosti. Danes Ima Slovenijales po Sloveniji devet prodajnih centrov. Lani so ustanovili še hčerinsko podjetje Slovenijales Katura, ki je specilizirana za gradnjo lesenih nizko energetskih hiš. Lani so zabeležili najvišjo rast dobička v zadnjih letih - znašal je preko 400 tisoč evrov. RP Na podlagi sklepa stečaj nega senata Okrožnega sodišča v Celju stečajni Lrpravitelj za stečajnega dolžnií^ ASrrOPREVOZNIŠTVO LENART BLATNIK s.p. Laška vas d 3270 ÍAŠKO »v stečaju» OBJAVUA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN (k.O. Jurklošter) I. PREDMET PRODAJE nepremičnine delno stavbno In delno kmetijsko zerrfjišće parc. št. 649/2 stanovanjska stavt» v izmen 46 m^ gospodarsko poslopje v izmeri 27 m^, travnik v izmeri 1,296 m^ nepremičnine delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče pare. st. 650/2 gospodarsko poslopje v izmeri 26 m^ travnik v izmeri 1.252 m® kmetijsko zemljišče parc.8t.607/3 travni kvÍ2meri2.370 m^ vse vi. St. 89. k.o. Jurklošter Cena za nepremičnino znaša 27124,00 EUR. II. SPLOŠNI POGOJI PRODAJE 1. Premoženje bo prodano po načelu «videno - kupljeno«. 2. Rok za zbiranje ponudb je 6 dni od objave. 3. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb tahko sodeluje domače fizične osebe, državljani RS in pravne osebe v RS ter tuje fizične fn pravne osebe ob pogojih vzajemnosti. 4. Ponudnik pošlje ponudbo vzaprti ovojnici na n^ov: Okrožno sodiscevCelju, stečajna pisarna, Prešemova22,3000 CeljesprieMSom zbiranje ponudbzaAVOPREVOZNIŠTVO LENART BLATNIK s.p., Laško-vslečaju. Ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek In podpis ponudnika. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: fizične osebe potrdilo održavljanstvu RS, pravne osebe kopijo sklepa o registraciji ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 5. Ponudniki morajo ob vložitvi ponudbe vplačati varščino v višini 10% od objavljene cene in dokazilo o plačilu prilozHi k ponudbi za odkup nepremičnin. Varščina se nakaže na TRR št. 06376-0970669326 Banka Celje d.d., z oznako '»varščina za AVT0PREV02NIŠTV0 LENART BLATNIK s.p.-v stečaju«. Neuspelim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v 15 dneh od objave postopka zbiranja ponudb. Uspelemu ponudniku bo varščina všteta vkupni-no. Prejete ponudbe se bodo v treh dneh od poteka roka za prijavo odpirale pred tričlansko komls'ùo, ki bo postopek tudi zapisniško vodila in o tem obvestila stečajni senat. 6. Ponudniki bodo v 15 dneh po preteku roka za prijavo pismeno seznanjeni o rezultatu zbiranja ponudb. Če bosta dva ponudnika ponudita enako ceno. bosta pozvana, k ponovni podaji višje ponudbe. 7. Ponudnik, ki ssvojo ponudbo uspe, moraskleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh od dneva obvestilao izbiri, rok plačila kupnine je ISdniod podpisa pogodbe. 6. Vsi stroški in dajatve bremenijo kupca. 9. Kupljene stvari bodo izročene kupcu v posest po plačilu celotne kupnine In nastalih stroškov na podlagi doçovora s kupcem. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom je mogoče dobitt vsak delovni dan od 10. do 12. ure prt ge. Meliti Goričan po tel. 03 703-61-02. iimnfiAT.n oirift:ecl n i k .com ©toll /HťřZ najboljšim oHusm - AKCklA (L)judje z veliko začetnico POZOR, HUD PES »Ljudje težko prosijofc življenje trpljenje Franc Mesojednik, prizadeven predsednik šmartinske Karitas - Ekološki kmet z velikim srcem v majhni župniji Šmart-no v Rožni doliai, na robu Celja, je dejavnost župnij* ske Ka^tas pestra kot v velikem kraju. Franc Meso-jednik» kmet iz Slatine, je postal njen predsednik pred štirimi leti, od takrat so pridobili precej mladih sodelavcev. Med njimi sta tudi Meso-jednikov sin Franjo ter hči Patricija, skupaj je danes v Šmartinski župniji 27 sodelavcev Karitasa. Mesojedni-kov oče se je vključil v ECari-tas kmalu po ustanovitvi 1er nadaljuje uspeSno delo prvega predsednika Ludvika Scopar-ja. Stopar se za nov predsedniški mandat ni odločil, zato so predlagali Mesojedni-ka in ga tudi izvolili. Ivteso-jednika so v Karitas povabili. ker so vedeli, da je dobra duša In rad pomaga. Bil je prvi iz vasi Slatina, ki je opozarjal na stiske tamkajšnjega okolja, danes je od tam več sodelavcev. »Pomoči potrebne moramo najti sami. saj ljudje v stiski pogosto težko prosijo za pomoč, Tu se seveda dobro poznamo in hitro ugotovimo, kdo potrebuje pomo軫 pravi prizadeven predsednik Karitas. »Ko vidiš stisko, te stisne pri srcu. In ko ima tisti, ki mu posreduješ pomoč, solze v očeh, ne moreš ostati niti sam ravnodušen,« ugotavlja vedno znova Mesojednik. Če v domači župniji kdaj ni posebne potrebe, pomagajo drugod. Tako so v zadnjih letih pomagali posavski druži- Predsednik Karitas v Šmartnem v Rožni dolini Franc Mesoiednikshčerico Patncijo.Vozadiu Šmartno v Rožni dolini. ni, ki ji je plaz vzel dom, zadnjo jesen dvema gospodinjstvoma v sosednji občini Vojnik, ki jima je gorje prizadejala poplava. Prav tako pomagajo skupnosti Srečanje pod Lisco, kjer se odvajajo odvisnosti od trdih drog, ter še komu. Najprej pomagajo seveda ljudem iz domačega kraja. Stiska se lahko pojavi nenadoma, tam, kjer )e nihče ne pričakuje. Pred leti je bilo tako več požarov, ko je posledice pomagala odpravljati tudi Karitas. »Dobro sodelujemo z vsemi društvi in organizacijami v kraju. Nikomur nismo konkurenca, povsod delamo v dobro ljudi. Le do- V uredništvu se je doslej nabralo že 7.453 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 529 vaših glasov. Čeprav ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Naša akcija predstavljanja ljudi, ki bi jih morali pisali z veliko začetnico, se počasi zaključuje. Kot smo zapisali že nekajkrat, bomo kupone sprejemali do 5. marca, ko jih bomo tudi prešteli, 7. marca pa objavili v Novem tedniku. Priložnostno slovesnost, na kateri se bomo srečali s predstavljenimi v naši akciji, pripravljamo proti koncu marca. 1. Majda Makovšek..................................2.134 glasov 2. Cvetka Operčkal.............................................1.930 3. Kiavdija Brežnik...............................................934 4. Branko Koštomaj..............................................646 5. Sabina Kolar......................................................412 6. Sonja Masmak...................................................215 7. Ivanka Tořant.....................................................143 8. OlgaŽidan........................................................130 9. Zofka Cakš.........................................................113 10. Brigita Muškotelc...............................................98 polnjujemo se,« ugotavlja Mesojednik. V Kariias obiskujejo najstarejše krajane, pomagajo nekaterim šolarjem, zbirajo ozimnico za tiste, ki jo potrebujejo, vsako leto pripravijo izlet za bolnike in invalide. posebej poskrbijo za druženje na Martinovo nedeljo po maši ... Predsednik med svojimi sodelavci posebej opozarja na tajnico Kari-tasa Olgico PIntar ter na bla-gajničarko Martino Muzelj. Abrez dobrega in uspešnega predsednika gotovo ne bi bilo Karitas, na katero so ponosni v 12 vaseh župnije Šmartno. Njeno uspeSno delo opažajo tudi širše, na škofijski ravni. »En sam Človek ne zmore veliko, v slogi je moč. Bližnjemu moraš pomagati tudi po krščanskem stališču,« pravi skromen Mesojednik. Trenutno se predsednik in njegovi sodelavci pripravljajo na velik dobrodelni koncert, ki je v Šmartnem v Rožni dolini vsako leto. Letošnji bo 9. marca, nastopili bodo številni glasbeniki iz sveta narod noža bavne in zabavne glasbe. Vsak od članov Karitas pozna koga od glasbenikov, ki jih povabijo k nastopu na dobrodelno prireditev, za nastopajoče nato pripravijo pogostitev. Izkupiček koncerta je edini vir, s katerim lahko nato Karitas udejanja svoje projekte. Predsednik Mesojednik je laneiovaleč, zato lahko tudi sam prispeva ozimnico- Njegov pridelek je seveda neiaj posebnega, saj imajo doma zanimivo ekološko kmetijo, ki je bila v Sloveniji med prvimi. Doma so že dolgo skušali kmetovati na naravi prijaznejši način, nato so se pred desetletjem odzvali povabilu kmetijske svetovalne službe. Od takrat, ko je Franc Mesojednik opravil tečaj, se uk* varjajo z ekološko pridelavo, od poljedelstva do živinoreje. V Šmartnem v Rožni dolini je bila Karitas ustanovljena na Martinovo nedeljo leta 1999. Pobudnik ustanovitve je bil župnik Ignac MagdiČ, soustanovitelja sta bila prvi predsednik Ludvik Stopar ter Stane Čolnar. Na Mesojednikovi kmetiji je nasploh zanimivo. Ljudje so nasopozorili, da je sin Franjo poleg tega, da je vključen v Karitas, vodja pritrko-valske skupine mladih iz Šmannega v Rožni dolini, pri-trkuje tudi hči Patricija. Za njihovo navdušenje so »krivi« mladi iz okolice Ljubljane, ki so v Šmartnem pritr-kovanje predstavili pred tremi leti. Danes mladi Šmar-tinčani pritrkujejo po vsej Sloveniji. BRANE JERANKO z veliko začetnico Glasujem za jime in prilmak. točen ndslov aH ndslov uslanoval: Moj naslov (ime In priimek, ulica, kraji: Kupon polnile na Novi {Mk. Pnkmtnè 19.30DÛ Celje. Vuk leden bcmo med po^jaidji Îzinbali doUtAíks hilneg« darila. fiJudie Nagrajenka tega tedna, ki prejme majico Nove^ tednika, )e Danica Maček, Svetina n.n.. 3220 Štore. Acisiovse Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUEl 3000C ^^^ SILVIiABODŮSniASTANOVAHjA ZA3000 EVROV iN VEÙ PWIAVTTC SEHA090936170ALI miisn KUPO KĆCKVIIOVEM TEDNIKU! Michell Houellebecq je živ dokaz, da je mogoče biti živ literarni klasik, imeti na svojem računu milijone evrov, biti obenem paparaci zvezda, vsetoobtein, da vsvojih knjigah žališ pravzaprav skoraj vsevprek- Celo več, žaljenje človeštva jemlje celo kot svojo misijo, odmrtje človeka za svoj projekt Ob vsem tem na nek na^ prisega na Schop-penhauerja in njegov pesimizem, ki pravzaprav korenini vbudistični miselnosti v zvezi s štirimi Budinimi resnicami, predvsem s (isto prvo, da je življenje trpljenje in nekoliko tudi s tisto dru^, da zanj obstajajo razlog. Za razliko od Budine misii, ki zagotavlja odrešenje v nirvani in na nek način vzpodbuja ljudi k dejavnemu življenju in seve da tudi k zavezanosti raorali, Houellebecq zagovaija propad človeštva in prisega na znanstveni model, se pravi na razvoj in praktično uporabo genetike. Hkrati s prebiranjem Ho-uellebecqa sem ob iievnem prebiranju časopisov pomislil na CO, da že od volitev naprej nisem nič slišal o bivšem pred* sedniku Drnovšku, kot da se je nekam poveznil. Pa sem šel na njegovo domačo stran in opazil, da je nj^ov zadnji prispevke označen z datumom 9. 11. 2007, v njem pa razmišlja o klimats}^ spremembah in vse skupaj zaključi s stavkom: »Ldhto sploh še kaj reši Zemljo in Človeštvo?« Še zmeraj pa je glavni moto domače strani gibanja Drnovškovo razmišljanje: »Kaj je živ-Ijenje? Trpljenje. Mora biti trpljenje? Mora. Ni možno življenje brez trpljenja? Ni.« Pa smo tam, sem si rekel, Amy Winehouse postane zvezda, ker noče na »rehab«, dobi pet ^ammyjev, življenje je trpljenje. Žalostno) Ampak po mojem obstaja tudi kakšna lestvica trpljenja. In jo najdem, na intemetnem naslovu http:/ /www.globalrichlist.com/ jo najdete in preverite tudi na sebi. V polje sem vnesel pred- piše: MOHOR HUDE3 mo h orh(® hotm aiJ. co m videni znesek letnega zaslužka gospoda Drnovška, domneval sem, da je to letno okoli 70.000 evrov bruto dohodka (kar je seveda, če verjameš) in prišel do spoznanja, da je naš predsednik na lescvid med 0,40 odstotka najbogatejših Zemljanov. Podobno sem storil tudi z gospodom Houeliebecgom, vnesel sem, glede na njegova leta približen, verjeten zaslužek, ki se giblje okoli 1,2 milijona evrov temo in opazil» da je človek med 0,0001 odstotka najbogatejših Zemljanov. K temu sem dodal Še verjetni zaslužek Amy Weinhou-se, za njenih 24 let verjetnih vrtoglavih dva milijona evrov letno (če verjamete, po mojem bistveno več) in prišel do spoznanja, da je Amy med 100.000 najbogatejšimi Zemljani, Še malenkost višje kot recimo preostali profeti trpljenja. Ob vsem tem silnem povečanju plač, ki so nam ga izborili trpeči sindikalisti, re-dmo, da ima šef sindikata bruto letno plačo tam okoli 56.000 evrov in zaseda mesto med 1,65 odstotka najbogatejših trpinov, se vam v letošnjem letu obeta travmatična i^oišnja trpljenja, ki so vam jo omogočili predstavniki nekoliko hujšega trpljenja, poslanci, ki letno zaslužijo po mojem nekaj takšnega kot trpeči predsednik in se uvi^-jo med 0,72 odstotka najbogatejših Zemljanov. Stara debata o nesreči, ki jo prinaša materialna dobrobit, je zgolj potrjena. Na koncu koncev smo lahko srečni, da ne trpimo tako kot nekateri. ilfi I Konstruiranje in proizvodnja orodij, d.o.o., Potiska cesta 21. 3210 Slovenske Konjice E'pošta: info-menart@siol.net Tel: 03 758<»8-60. fa*: 03 758-08-68 objavlja pfosta delovna mesta konstruktér programer za -konstruiranje orodij - programiranje eno strojev Od kandidata pričakujemo: končana VI. ali Vik stopnja strojništva, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika Prosti sta dve delovni mesti. Za obe delovni mesti bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-meseČ-nim poskusnim delom. Prijave 2 dokazili o strokovn) izobrazbi pošljite skupaj s svojim življenjepisom v roku 8 dni na naslov: Menart d.0.0., Poljska cesta 21, 3210 Slovenske Konjice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 16 dneh po zaključku prijavnega roka. Ne rokujte se po principu mrtve ribe Polona Selič: »Resnica je v obnašanju ljudi!« - Telo, naš izdajalec - Ste všeč sogovorniku? Poglejte njegove zenice Ali ste vedeti, da obstaja kar 700 tisoč različnih govoric telesa? Verjetno ste se kdaj po-čutili neprijetno, ko se vam je sogovornik preveč pribil* žal ali vam je premočno sti-soil dlan. Se Še spomnite, kako ste nekomu pihali na du* âo in obljubljali gradovevc^ lakih, v resnici pa ste mislili čisto nekaj drugega? Mogoče ste ga/ jo cdo pretentali. Seveda le, Če dotíčna oseba ni prebrala knjige Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo Polone Selič, doktorice klinične psihologije in docentke za kriminalistUco... Knjiga prinaša zanimive primere nebesedne komunikacije in kretenj, s katerimi - preprosto rečeno - Človek izdaja samega sebe. Toda opazovanje v resnici niti ni tako preprosto. »Vedenje nam pove več kol besede. Razbiranje vedenja je zahtevno, saj vedenjska sporočila niso enopomenska. Vedno je treba upoštevati dano si-niacijo, človekovo razpoloženje, tudi pretekle izkušnje in osebnostnelasinosti.Ljudjese obnašajo različno v različnih odnosih- Dokazano je, da - kadar komuniciramo v živo, ko vidimo in slišimo drug drugega - predstavlja vedenje okoli dve tretjini sporočila, pomemben del so način govora, barva in >tekoČnosl< govorice, kakšno desetino predstavlja vs^ma besed. In ljudje smo najbolj osre dotočeni na besede. Veij^no zato, ker živimo v obdobju, ki zahteva hitre odzive, in ni dovolj časa za opazovanje. Ibrej moramo o nebesed-nem sporazumevanju najprej vedeti... ... da pri vseh razlagah izhajamo iz sebe. Vsak ima nekaj izkušenj, ko si je določene stvari razložil sebi v prid ali škodo. Vsi izhajamo iz privzgojenih ali naučenih pravil, ki so kriteriji za to, kaj je lepo, grdo, neprimerno, spodobno ... V vseh teh pravilih, lestvicah nato razvrščamo in vrednotimo informacije, ki jih Črpamo iz okolice skozi Čutila. Ves čas čutimo, a ne razmišljamo in nečustvujemo ves čas, ker se ne dogaja toliko stvari, ki bi v nas izzvale čustva. Se pa počutimo neprijetno ali prijetno. In prijetnost ter neprijetnost (dogodka, srečanja) sta pogosto prva kriterija. Vtise iz zunanjga sveta filtriramo in vrednotimo. Ob prvem stiku z nekom omenjamo rokovanje in pogled. Več o knjigah Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo In l^iho-logija našega časa lahko preberete na spletni strani www.pares.8i. Polona Selič, dr. klinične psihologije in docentka za kriminalistiko. sicer Celjanka, je v Sloveniji In tudi v svetovnem merilu skoraj zagotovo med najboljšimi na področju pcdigrafije. Je Članica Ameriške zveze poUgraiskih preiskovalcev in Ameriške akademije forensčnih znanosti. Nekaj časa je vodila oddelek za preiskovalno podporo na Upravi krir^nalistične potidje GPU, bila je tudi ključni Člen pri izobraževanju forenzične psihologije v Sloveniji Je predavateljica na Fakulteti za varnostne vede, direktorica inátituta za psihofiziološke študije Pares ter raziskovalka Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete. Nekaj časa je bila svetovalka varuha Človekovih pravic, zadolžena za pravice otrok, zlasti za otroke, žrtve nasilja. Je tudi avtorica knjige Psiholo^ja bolezni našega ùà$à, v kateri odkriva ozadje nekaterih Ixilezni, ki so lahko posledica stresa in duševnega neravnovesja. Rokovanje je običajno prvi telesni stik, če nam je nekdo predstavljen v poslovnih ali družabnih situacijah. Dotik močno deluje na Človeka in dotiki nekaterih ljudi so prijetni, zato včasih preuranjeno za-ključujemo, da so tudi (i ljudje prijetni, kar ne drži vedno. Ljudje, Ig se neradi dotikajo, se rokujejo kratko. Tisti, ki so plašni in ki jih nihče ni opozori). da je prvi vtis povezan rudi z rokovanjem, se rokujejo preveč medlo. So osebe, ki se rokujejo po principu mrtve ribe. Vlažno, mokro dJan pomolimo kol mrtvo ribo in ne vrnemo stiska. Pri rokovanju je pomembno, da človek dobi povratno informacijo. Toda saj skoraj nihče nikomur ne reče »Vi premočno stisnete« ali >^71 se rokuješ po principu mrtve ribe«. Vprašajte prijatelja, kako se rokujete. Poslovni partner vam tega najbri ne bo povedal. Pri vedenjih, ki štejejo pri oblikovanju prvega viisa, pogosto nimamo povratne informacije, sami sebe pa ne vidimo. Lahko vadimo pred ogledalom, a ko se znajdemo pred ljudmi, se nam izrazi na obrazu hitro spreminjajo, če smo vadili odločen ali zasanjan izraz, ni nujno, da ga v situaciji, v kateri smo ga želeli uporabiti, tudi nadenemo. Velikokrat se zgodi, da sogovornik drugemu stopi preveč blizu. Osebni prostor pri Človeku najlažje »zarišemo« z iztegnjeno roko okoli telesa. Tisti, ki se ukvarjajo z borilrumi veščinami, vedo, da je to polje, v katerem lahko blokirajo udarce. V ta prostor pustimo ljudi, ki nam ne predstavljajo grožnje. Tudi od okolja, iz katerega prihaja človek, je odvisno, koliko prostora pou^buje, da rau je udobno. Ljudje v mediteranskem območju potrebujejo manjše medosebne razdalje in dopuščajo več dotikanja. Drugače je na severu, kjer je razdalja med ljudmi večja. Seveda so tudi izjeme, Kaj pa pogled? Pogled je med nebesednimi znaki zelo pomemben. Slik s pogledom vzpostavimo na začetku pogovora in potem, ko želimo, da sogovornik prev- Z dr. Sučevo smo se pogovarjali tudi o perečih prôb-leimh slovenske druâK - nasilju v družini ter poligrafi-ranju. Prispevka o tem bomo objavili v Nov«n tedniku v prihodnjih tednih. zame besedo. Študije so pokazale. da daljši stik s popedom vsiljujejo tisti, ki bi želeli, da izpadejo dominantni. Torej ne tisti, ki so dominantni, ampak tisti, ki želijo, da bi izpadli tatóni! Lahko na podlagi sogovor-nikovega pogleda sklepamo, ali smo mu všeč? Stik s pogledom traja ponavadi približno tri sekunde. S pogledom uravnavamo pogovor in lahko dobivamo povratno informacijo, ali je sogovorniku ugodno ali se strinja oziroma izraža zavračanje. Če se sogovomikovi zenici Širita, nam ravno to pokaže, da nam je naklonjen. Torej, ko nekomu izražate čustva, ki jih ne gojite v resnici, potem to počnite ob takšni svetlobi, da sogovornik ne bo videl vaših zenic ... Ko sva ravno pri pogledu ... Je ljubezen na prvi pogled možna? Na prvi pogled se pri ljudeh razvija simpatija ali antipatija. Pri ljudeh, tó jih poznamo malo Časa, pride mnogo bolj do izraza to, kakšne lastnosti jim pripišemo, in ne to, kaj v resnici so. Lastnosti, ki jim jih pripisujemo, so odvisne od tega, kaj bi želeli in kaj pričakujemo od njih. Besedovali je pravzaprav marsikomu lahko in saditi rožice ter obljubljati gradove v oblakih. Toda mnogo izkušenj, ki jih preživimo z nekom, je potrebnih, da se lahko skoa vedenje (in neskozi besede) oseba izkaže kot trdna, vztrajna ali površna. Je sploh možno spremeniti vzorce obnašanja? Ste na primer vi, glede na to, da poznate to področje, zato toliko bolj previdni v nekaterih situacijah? Ko nekaj osvojimo, to pre-flesetMPOEabljamo, ne da bi se iBdzowwaii ves čas. Tlidi sama pazim v nekaterih odnosih, če presodim, da je dobro, da sem previdnejša, a to bi lažje ocenili ljudje, ki so me poz-naii že pred desetimi leti in me poznajo tudi danes. Knjiga Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo je zelo »vsakdanje uporabna«. L^hko pričakujemo Še kakšno novo knjigo? Veščine v medosebnih odnosih so neizčrpen vir in polje, kjer je možno še veliko napisati, ljudem ponuditi izobraževanja in svetovanja. Na nekatere stvari lahko vplivamo, na druge ne moremo. Bomo videli, katera knjiga me bo spet »srečala«... Dobro bi bilo, da bi vas »srečala še kakšna knjiga«, glede na to, da pri svojem ddu pomagate ljudem razumeti same s^... Ko razmišljam, kako zapleteno bitje je človek, se mi zdi, da je uspeh že vsako jutro, ko se zbudim, premikam ... in vse deluje. Pomembno je, da opazimo svet in drug drugega. Nikdar pa ne pozabim in tudi bralcem priporočam, naj ne pozabijo: vsak opazovalec je venomer tudi opazovani ... SIMONA ŠOLlNie Foto: GREGOR KATIČ Nekaj zanimivih podatkov iz knjige Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo: • Ena kretnja nima enega samega pomena! Vedno je več možnih raziag in razlc^ov. • Rokovanje z navzdol obrnjeno dlanjo je gesta dominantnosti. Dlani, obrnjene navzgor, kažejo dobronamerno si. • Roke, prekrižane zadaj na vram v sproščenem položa* ju, izražajo samozaupanje. Praskanje po vraiu med pogovorom je lahko znak ne^ûiovosU. ail zbeganosti. « Htlro prekrižanje nog ali rok, še zlasti, če sovpada s irenutkotn. ko je oseba soočena z lažjo, je dokaj verodo-^ojen znak zavajanja. • Nervozno ali prehitro odkimavanje ali prikimavanje je znak napetosti. Včasih ludi znak prikrivanja. Znak napetosti ali prikrivanja so tudi tesno stisnjena usta. • Dolgotr^no smehljanje osebe med pogovorom je redko pristno. Ce so opazne smejalne gubice, je večja verjet«^ nost, da smeh ni narejen. • Če se oseba vedno znova odkašljuje in če to ni posledi** ca prehlada, je to lahko znak laganja. » Dotikanje samega sebe med govorom je lahko poveza-; no s poskusi zavajanja in preslepitve, možno paje, da jele znak nervoze. • Znanec vam pri odhodu skozi vrata položi roko na hrbet in vas rahlo »potisne« naprej. To je lahko izraz dominantnosti in sporočilo, da oseba meni, da je vredna več kot vi. • Sedenje na robu sedeža z rahlo nagnjenostjo naprej je možen znak, da je oseba nepripravljena za pogovor in ne usmerja pozornosti k sogovorniku. Če sedi vzravnano Ln ima pogled usmerjen naprej, je takšna oseba usmerjena k poslušanju. Ko je trup nagnjen nazaj, oseba pa je rahlo zleknjena v sedežu, je to možeo izraz sproščenosti, lahko pa tudi ošabnosti. Mrk pod milim nebom Ob pomoči Astronomskega društva Saturn, ki deluje v POŠ Trje, smo od blizu spremljali včerajšnji lunin mrk Ste bili v noči $ srede na četrtek med tistimi, ki jih je motila svetla polna luna? Ste mogoče med tistimi, ki čutite vsak njen vpliv? AJi pa ste preprosto vesoljski navdušenec in ste noč preživeli ob opazovanju popolnega luninega mrka? Kar nekaj slednjih se je okrog tretje ure v Četrtek začelo zbirali na dvorišču Podružnične osnovne Soie Trje na Galiciji, kamor so jih člani Astronomskega društva Saturn povabili na opazovanje nenavadnega nebesnega pojava. Obiskovalce je pričakalo predavanje o pojavu in njegovi dinamiki. »Super je bQo, sploh zaradi jasne noči. Mrk je bil temačnejši kot lanski, čeprav je bil pozneje in nižje na nebu. Skratka, spet nekaj posebnega in svojevrstnega,« je včeraj zjutraj po prečuli noči navdušeno razlagal Mitja Centrih, predsednik Astronomskega društva Saturn, ki deluje v POŠ Trje. Ponoči je bil namreč skoraj s celega sveta, seveda tudi iz naših krajev, viden popoln lunin mrk. V času mrka je Astronomsko društvo Saturn odprlo tudi vrata Observatorija Srečka Ijvbiča v prostorih Šole. V društvu so našteli približno SO udeležencev, ki jim jutranja ura ni predstavljala ovir za ogled tega veličastnega pojava. Fascinantna doživetja Astronomsko društvo Saturn združuje predvsem ljubiteljske astronome, na Celjskem podobni društvi delujeta Se v Šentjurju in Velenju. Njihovi cilji so v grobem popuiari-zaclja astronomije ter pridobitev opreme, ki je za posameznika prevelik zalogaj, v observatoriju pa si jo lahko delijo številni navdušenci. V društvu se lahko pohvalijo z dokaj sodobno opremo in tudi s prostori, kar jim je zagotovila Občina ŽaJec ob gradnji nove šole Trje, Tako nas je Centrih popeljal mimo nadzorne sobe z računalniki, med hojo po stopnicah smo si ogledali prenosni teleskop, v observatoriju, prostoru 3 kupolo, pa so nas poleg enega najsodobnejših teleskopov pozdravili nebo in zvezde. »Observatorij je zelo primeren za manjše skupine, s Mogoče vas je zmotilo, da besedo luna enkrat piSemo z malo in drugič z veliko začetnico. Nebesna telesa, ozvezdja in svetovja pišemo po Slovenskem pravopisu z veliko začetnico (Mars, Luna, Zemlja ..,). medtem ko nebesne pojave in besede, kot so luna, mesec, sonce, večemi-ca» kadar jih pojmujemo kot dele obdajajoče predmetnostir pišemo z malo (lunin mrk, polna luna, sončev mrk ...}. J J IVIrtja Centrih v Observatoriju Srečke Lavbiča Splošni mrk je trajal dobre tri ure, popolni pa $0 je začel v zgodnjih jutranjih urah, ob 4. uri, in je trajal točno 51 minut. Splošni mrk se je končal ob Lunini zapustitvi Zemljine polsance po sedmi uri. ravno v Času njenega zahaja n j a. teleskopom pa lahko vidimo ogromno stvari. Sicer je oprema elektronska, vse je računalniško vodeno. Mnogi, sploh tisti, ki nas prvič obiščejo, si niti približno ne predstavljajo, kako to izgleda,« je razlagal Centrih med kukanjem v nebo. Da je za zvezdoslovje vse več zanimanja, opažajo tudi v astronomskem društvu, kjer z veseljem nebesne pojave predstavljajo tudi učencem. Društvo je nastalo na pobudo Srečka Lavbiča, ki je bil vse do tragične smrti predsednik in gooihia sila. »Obiskovalci prihajajo iz različnih krajev Sloveni}e, seveda največ s Celjskega. Pripravljamo jim predavanje, v grobem gre za pregled sodob-neastronomijes poudarkom na tem, kar lahko počnemo amaterji. V društvu sva dva fizika z nekoliko strokovne podlage, z astronomijo pa se vsi ukvarjamo že več let, lako da ni posebnih težav,« je pripovedoval Centrih ter dodal, da seveda pozornost namenjajo tudi različnim astrološkim pojavov ter organizirajo opazovanja. »To je najboljši način, kako pribDžati dogajanje na nebu. Veste, ko na lastne oči vidiš planete, galaksijo je to zelo fascinantno. "Ridi zato se naš krog obiskovalcev širi.« Opazovanja v četrtkovem jutru se je udeležilo tudi nekaj učencev žalske I. OŠ, kjer nameravajo ob pomoči astronomskega društva pripravili posebno raziskovalno nalogo o svetlobnem onesnaženju. To je namreč eden od hudih problemov, ki se ga premalo zavedamo. »Svetloba astronome kar precej moti. Predvsem mesta so tako osvetljena, da se zvezd sploh ne vidi več. Zato ljudi raje povabimo na deželo, v naravo, kjer lahko konec koncev luči tudi ugasnemo.« Galicija oziroma prostori v šoli so neke vrste dober kompromis: so dokaj oddaljeni od Močne priprave na čas, ko se bo Luna skrila za Zemljino senco. - Št. 15-22. februar 2008 civilizacije in še dovolj blizu, da se lahko člani društva ponoči zbudijo in odpeljejo do observatorija. Asfronomija kot konjiček »Astronomija je lep konjiček, mene je celo tako pritegnila, da sem se odločil za študij fizike. Po mojem se ga nikoli ne naveličaš, saj je vesolje tako ogromno, da ne zmanjka snovi za opazovanje. Mene osebno fascinira ta brezmejnost - kol fizik rad raziskujem naravo, dinamično dogajanje na nebu..,« je pripovedoval Celjan. »V zadnjih letih se je o vesolju veliko izvedelo, veliko pa se še bo. Zdaj burila duhove temna snov in temna energija. Zelo abstraktna pojma, še nihče ne ve točno, kaj je to, vidijo se le posledice.« To, da so astronomi le nekaj posebnega, priznava tudi Mitja. Poleg delovanja v POŠ Trje jih po svetu zvabijo napovedani nenavadni dogodki. Tako je bilo predlani v Turčiji, kamor so odpotovali s kombiji in opremo, za Mitjo je bil mrk na Madžarskem ena najbolj nenavadnih predstav, ki jih lahko pripravi narava, del članov Saturna pa že načrtuje odpravo na Kitajsko, Tam bo namreč 22. julija najdaljši sončev mrk v tem stoletju ... Čarom narave se pravi astronomi menda ne morejo upreti. »Pojavi, kot so sončev ah lunin mrk ter severni sij, kar so redki, lepi, prijetni in izjemno močni dogodki, so vredni vsakega potovanja.« Čeprav si člani društva ob utrinku menda nič več ne zamislijo kakšne posebne želje, tudi v tiste vplive lune, ki jih navadni smrtniki večkrat krivimo za kakšno nevšečnost, ne verjamejo. No, ja, nekaj posledic tudi priznavajo - zaradi včerajšnjega mrka so prijetne posledice zaradi pomanjkanja spanja in celonočnega dela verjetno čulili še ves dan. URŠKA SELlSNlK Foto: GREGOR îCATlC Lunin mrk je razmeroma pogost astronomski pojav, saj se zgodi približno vsakega pol lela, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo v ravni črti in se Luna nahaja v Zemljini senci. Ali drugače, lunin mrk je možen le ob polni luni. Popolni mrki so razmeroma redki, saj 56 mora Zemlja nahajati (očno med Soncem In Luno. Nazadnje smo lahko iz naših krajev opazovali popoln lunin mrk marca lani, ko smo imeli izredno srečo, da je bil viden v ugodnih večernih urah. Zal je bil letošnji popoln lunin mrk zadnji, ki ga bomo lahko opazovali v celoti \sàj naslednjih nekaj let. Res pa je, da bo nekoliko okrnjen lunin mrk >*na ogled« že Čez dve leti. 10 CEUE I ZIeve: Franc Eijavec, Janja Peterman, Bojan Šrot in Tomaž Štolfa V pokoju ostajajo aktivni Celjski župan Bojan Srot je sprejel tri pomembne Ce-Ijane, ki so se upokojili lani iji so v letih aktivnega dela sooblikovali življenje in dogajanje v Celju. To so Janja Peterman, ki je bila direktorica Centra za socialno delo Celje, Franc Erjavec, nekdanji ravnatelj Srednje strokovne in poklicne šole Ceije. in Tomaž Štol-fa, ki /e vodil Srednjo stro j-* no Šolo Štore. Janja Pete rman je, preden je postala direktorica celjskega centra za socialno delo in aa tem mestu ostala osem let, vse do upokojitve vodila Idško enoto in službovala kot ravnateljica v Celju in Velenju- Po dveh mesecih še vedno ureja vlise. »Pojavljajo se mi obrazi ljudi, ki so se name obračali s stiskami, težavami in katerim sem vendarle lahko pomagala. Hranim tudi nekaj pisem, ki so ml jih napisali preprosti ljudje in iz katerih veje neka toplina. Mislim, da je to največ, kar lahko človek ima.« Po 26 letih ravnateljevanja v Srednji strokovni in poklicni šoli Celje se je konec lanskega leta upokojil tudi Franc Erjavec, RogatČan» ki že vrsto let živi v Celju. Poleg tega, da Je aktivno sooblikovai Šolsko politiko, se ves čas ukvarja tudi z glasbo. Pred štiridesetimi leti se je s tem celo profesionalno ukvarjal in igral klaviatuře na turistični ladji, potem pa zaplaval v šolske vode. a še danes rad zaigra, zlasti skupaj z ostalimi člani ansambla Venus, ki so ga ustanovili leta 19S9. »Prav Čas, ko sem se profesionalno ukvarjal z zabavno gîasbo, je zagotovo eden od tistih, ki ga ne bom pozabil. Na področju šolstva si šte-jem kot največji dosežek, da smo iz vajeniške Šole razvili šolo, ki je dala ljudem možnost izobraževanja več kot tri leta in uvedla nekatere nove programe.« Tomaž Što if a je Srednjo strojno šolo Store» ki se je kot Srednja strokovna in poklicna šola v tem šolskem letu pridružila Šolskemu centru Celje, zapustil po 31 letih us- pešnega ravnateljevanja. Pravi, da se bo z nostalgijo spominjal trenutkov nekdanje šole, ki svojih programov kmalu ne bo več izvajala v Štorah. »Vsa ta leta na istem stolu, zdaj pa tega stola ne bo več,« potoži in pohvali sodelavce ter dijake. »Imeli smo dijake, ki so bili uspešni in jih danes srečujem na različnih delovnih mestih. In me lepo pozdravijo, lepo sprejmejo. To je tisto zadoščenje, da sem pa le nekaj naredil.« Petermanova si je najprej privoščila potovanje, prebolela angino, hkrati pa se razveselila rojstva dmge vnukinje. Je še vedno v stiku s sodelavkami na centru za socialno delo in je pripravljena pomagati pri delu še naprej. Zdaj razmišlja o vključitvi v programe preko društva upokojencev aH kot prostovoljka. Brez dela pa ne bosta ostala niti Erjavec in Stolfa, čeprav je slednji priznal: »Trenutno še urejam nekatere stvari, drugače pa večali manj uživam.« ANDREI KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ (S^ KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE M VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Mala šola Začetni tečaj B-BH Nadaljevalni tečaj Reševalna enota 90 EUR 140 EUR 100 EUR 110 EUR 90 EUR Opomba: Cena veljajo za dane Vpis v sredo, 27. februarja, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 hovi tednik Soča končno odprta Po vseh zapletih in zamudah, ki so nastali pri obnovi stavbe» v kateri je tudi Mer-catorjeva trgovina Soča. so slednjo včeraj le odprli. Prebivalci Celja so tako ponovno dobili eno od le še redkih trgovin z osnovno prebransko ponudbo v mestnem jedru. Sočo so zaradi obnove stavbe zaprli konec junija lani. Kol smo že poročali, se je najprej zapletalo pri gradbenih delih, potem Še pri pridobitvi potrebnih dovoljenj. Zdaj sodobno opremljena Soča ni nič večja kot pred obnovo, je pa bolj urejena in pregledna, kot je bila. Izdelke osnovne preskrbe ponujajo na 602 kvadratnih metrih, Mer-caior pa je v obnovo prostorov in novo opremo vložil približno 350 tisoč evrov. BS, foto: GK Praznik Kajuha v spomin na obletnico smrti slovenskega pesnika in domoljuba Karla Destovni-ka Kajuha je včeraj svoj krajevni praznik praznovala celjska mestna četrt Kajuh. Osrednjo slovesnost so pripraviD v Domu ob Savinji, kjer je zbranim spregovoril predsednik Milan Kolar. Kot je v tej mestni četrti, kjer izredno dobro sodelujejo z Domom ob Savinji in z vrtcem Anice Čemeje-ve že v navadi, so kulturni program pripravili otroci iz enote Sonček in dijald I. gimnazije. Slovesnost so zaidjučiii s podelitvijo krajevnih priznanj in družabnim srečanjem krajanov. BS Med počitnicami delavnice in šport v ponedeljek se začenjajo enotedenske počitnice tudi za celjske osnovno- in srednješolce. Občinski oddelek za družbene dejavnosti je skupaj s športno zvezo ter v sodelovanju z ZPO in nekaterimi drugimi izvajalci Športa ludi letos pripravil program različnih aktivnosti, ki bodo v času zimskih Šolskih počitnic na voljo celjskim otrokom. Program, ki ga financirata Mestna občina Celje In Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS, bo trajal 6 dni, vanj pa so vključili plavanje, drsanje, kegljanje, mali nogomet, badminton in fitnes. Mladim bodo brezplačno, a na lasmo odgovornost, vsak dan med 9. in 12. uro na razpolago objekti v Golovcu, vsak dan bodo lahko med 10. in 12. uro tudi drsali na drsališču v mestnem parku. Celjski mladinski center pa v času počitnic pripravlja dve brezplačni delavnici za osnovnošolce. Pod vodstvom Nives Kodela bodo mladi us-tvaijali gibljive lutke, stoja- la za svinčnike, obešalnike, voščilnice in ostale Izdelke iz različnih materialov. V dneh počitnic pa se bo v prostorih Celjskega mladinskega centra odvijala Se multimedijska delavnica, namenjena mladim od 12. leta naprej. Ekipa Offline filma, ki bo vodila delavnico, jo je poimenovala Ustvari in objavi svoj TV-prispevek. Počitniški program pripravljajo tudi v Muzeju novejše zgodovine zrazličnimi ustvarjalni cam I v Hermano-vem brlogu. BS, PM V prispevku Nova slovenska kultura, objavljenem 15. februara v 13. številki Novega tednika, sem napačno zapisal, da naj bi bila za nesnago na dvorišču stavbe v Vodnikovi 14 v središču Celja kriva galerija Nova slovenska kultura, ki deluje v tej stavbi v okviru zveze društev Subkultura Me(n)lalni KolekUvizem (SMK). Zveza društev je zaradi objavljenega prispevka protestirala, ker s smetmi na dvorišču nima nobene zveze. Zanje je kriv lastnik, sami pa so v stavbi Popravek le najemniki prostorov. SMK v teh prostorih sodeluje z umetniki Ln društvi, glasbenimi skupinami in mednarodnimi organizacijami, zato klub ni »razvpit«. Opozarjajo tudi na svojo ekološko dejavnost ter na sodelovanje z zavodi za vključitev invalidov v okolje. 2a napako se opravičujem, s pojasnilom, da sem napačno sklepal, da tudi ta del dvorišča (in smeti ter odpadki na njem) sodijo k najemnikom klubskih oziroma galerijskih prostorov. Zanikam pa, da sem imel kakršenkoli namen škodovati delovanju zveze doi-štev In SMK- Torej nikakor ni šlo za prikrit način obračunavanja z dnjgače mislečimi In drugače delujočimi, kot mi očitajo. Narejeno napako obžalujem. žal pa iz ostalih napisov na poštnih nabiralnikih na stavbi ni bilo mogoče razbrati. kdo je lastnik in s lem tudi odgovoren za eno najgr-šib črnih točk v mestu. Še zadnja novica: kar čez noč je črna točka izginila- Namen je torej dosežen. BRANKO STAMEJČIC hoví tedhik ZALEC VELENJE 11 Inovacije tudi v praicsi v ponedeljek so v žalski občini razglasili letoSnje najboljše inovatorje in slovesnost združili z lO-letnh CO delovanja žalske Razvojne agencije Savinja. Razvojno agencijo 2alec oziroma takratni podjetniški center je pred desetimi leti ustanovila takrat âe enotna žalska občina ob pomoči zbornice zasebnega gospodarstva. Danes sta med ustanovitelji RA vpisani občini Žalec in BraslovČe, ostale štiri spodnjesavinjske občine pa so pridružene članice. Agencija deluje predvsem za spodbudo podjetništva in splošnega razvoja. »V ospredju je svetovanje, zda) pa smo to nadgradili s pripravo razvojnih projektov na vseh področjih- Smo vstopna točka VEM za delovne organizacije in samostojna podjetja, organizator vaučer-skega svetovanja, ukvarjamo pa se tudi z vrsto drugih projektov, predvsem na področju razvoja podeželja in turizma,« je naštela direktorica Danica .lezovšek Korent le del bogatih aktivnosti, med trenutnimi projekti pa Žalikim inovatorjem so poleg priznanj namenili tudi finančno vzpodbudo, in sicer so jim skupno namenili 4.800 evrov. izpostavila Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, sofinanciran z evropskimi sredstvi, z osrednjim muzejem v Žalcu in s šestimi vstopnitni točkami vvseh občinah v dolini. Podjetje Novem car interior design z Ložnice je dobitnik r^ajveč nagrad med žalskimi inovatorji. Med drugim so si z inovacijo polimi stroj - koncept taktnega poliranja (nosilec inovacije je Matjaž Omiadič s skupino inovatorjev) razdelili prvo mesto s patentom Aleša Marka Pogonska naprava za odvijanje vrvi, čigar prototip je izdelan v podjetju Uniforest v Dofariši vasi- Posebej so za inovacije, ki so se uveljavile v šir- šem okolju, nagradili Anico Raj h za multivalent no peč in Boštjana Škrabarja, ki je tu* di najbolj inovativen kmet leta. Kol je omenil predsednik komisije Ivan PodpeČan, so vse nagrajene Izboljšave že vgrajene v proizvodnjo v posameznih podjetjih. as, foto; rr Krupic z marcem Na širšem celjskem območju deluje osem upravnih enot, med katerimi jih ima nekaj že nove načelnike, medtem ko v Velenju postopek še ns povsem končan. Namesto dosedanje načelnice Milene PeČovnik je minister Gregor Virant na mesto načelnika velenjske UE imenoval Fidela KrupiČa. Njegovo imenovanje je, tudi v sklopu podobnega dogajanja v dnigih slovenskih upravnih enotah, zbudilo kar precej začudenja, sploh zato. ker je minister Virant Pečovnikovi priznaval kakovostno delo. Tudi zato je poslanec Bojan Koniič že spraševal ministra Viran- ta, če menjava v vrhu UE nima politične narave, vendar odgovora še ni bilo. Po prvotnem pojasnilu ministrstva naj bi novi načelnik vodenje velenjske UE prevzel s 1. februarjem, vendar se to ni zgodilo, saj Milena Pečovnik funkcijo načelnice opravlja kot vršilka dolžnosti. Kakor so povedali vministrstvuzajavno upravo, je imenovanje novega načelnika velenjske UE Fidela KrupiČa v zaključni fazi in bo v skladu z dogovorom položaj nastopil predvidoma 3. marca. US Zazri se v nebo Prizor S ponedeljkove delavnice v Domu II. slovenskega tabora V Domu If. slovenskega tabora so člani žalskega lions kluba ponedeljek namenili slepim in slabovidnim. Že dopoldne so postavili razstavo pripomočkov za rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki so jo obogatili z delavnico Izobraževanje slepih in slabovidnih. Delavnico je vodila pedagoginja Kat-jula Koprivnik - Tiflo, nato pa so se zbrali na dobrodelnem koncertu Zazri se v nebo, Sodelovali so sopranist-ka Andreja Zakon j§ek Krt, tro-bilni kvintet orkestra Slovenske vojske in colkalna skupina Šus. Izkupiček dobrodelnega koncerta so žalski lion-si namenili Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje za nabavo tehničnih pri-p o močko v. US, foto: TT Ministrica spet doma Velenjski zdravstveni dom, ki ga podobno kol druge tare pomanjkanje splošnih zdravnikov in zobozdravnikov, je v sredo obiskala ministrica za ^ravje Zoiija Mazej Kukovič. Kot je pojasnila, so odprli mnogo dilem, med drugim tudi željo velenjskega ZD po dveh novih specialističnih ambulantah, in sicer gastrološki in kardiološki ambulanti. Dokončni odgovori naj bi bili znani marca, pri tem pa se bodo, kol je povedala ministrica Kukovičeva, poskušali približati prebivalstvu, seveda ob upoštevanju stroke. Kar nekaj začudenja je povzročil najavljen obisk ministrice za zdravstvo v Šolskem centru Velenje. Ministrica Kukovičeva je pojasnila, da sta evropski komisar Janez Potočnik in minister za Šolstvo Milan Zver vsem ministrom priporočila, naj v srednjih šolah, kjer so se sami izobraževali, predstavijo EU in njene inštitucije ter seveda predstavijo svojo življenjsko zgodbo. Tako je ministrica Kukovičeva, ki je kot dijakinja obiskovala Šolski center Velenje, obiskala tudi ta, kot se je sanu izrazila, »nekdanji dom«. US. foto: SHERPA Na srečanju v zdravstvenem domu je ministrica Kukovičeva predstavila nekatere splošne usmeritve, direktor Jole Zupančič pa je govoril o Čisto praktičnih tegobah. 'i* AMtrfH "^fj"'.* Svel zavoda Razvojna agencija Ko^nsko na podlagi 18. člena statuta LPC Ko^nsko razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA (m/Ž) Kandidat mc^ izpolnjevati nastednje pogoje: • unive^etna izobrazba ekonomske dlí dn^e ustrezne smeri, • n^manjSletdek)vnihízkušefí, • izkušnje pn izdelavi in voder^u projektov na podrodu lokeinega in regionalnega razvc^. razvoja j:^jelništva čteveskih virov, • poznavanjedejavnostispoditt^adelazavoda, • znanje dveh tujih jezikov, od tega ^tivno en svetovni jezik, - državljanstvo RS In ď^tivnozner^e slovenskega jezika, • ni b^ pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznrvega d^enja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na n^)ogojno kazen zapora v trganju već kot lest mesecev. Prijava móra vsebovati: t. iqavo o izpolnjevanju pcgc^a giede zahtevane izobrazbe in znanja jezikov z dokazili, 2. zřvjjerjepé. a katerega so razvidne detovne izku^e. 3. program dela in razvoja RA Kozjansko za mandatno obdobje, 4. igavokandidala da: ' jedrzav|an RS, ' n) bil pravnomočno obsojen 22ídúi naklepnega kaznivega dejanja, ki se pregai^a po uradni dotinosti. in ni bil obscen na n^xigojno kazen zapora v tkanju več kol §est mesecev, 5. i^avo. da za namen tega raz^snega postopka dovoljuje pristojnemu organu pridobitev podatkov (z 4. točke iz uradnih evidenc. Delovno mesto direMorja se razpis;^ za šlínletni mandat Kandidat naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji ns r^aslov: RA Kozjansko, Mestni Irg 2.3230 Šenčur, z oznako >ZA RAZPIS DIREKTORJA«. Rok za prijavo je 10. nwec200d. Pr^avljeni kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roKij. Svet zavoda RA Kodaňsko Peler Pusser I r., predsednik svela zavoda 12 ŠťNTJUR I LAŠKO novi tednik Najstarejša pohodnika, oba sta si že naložila sodmi kriz. sta tokrat pnšia iz Rogaške Slatino. Nagrado so pDdollli Hormini Slopar (desno). Eden najbolj zvestih. Luka Poválej iz Grobelnega je za deseto udeležbo ne pohodu prejel simbolično nagrado. Od srca do srca^ s srcem^ za srce Nâ tradiciondlnem Valen* tinovem pohodu, ki ga že več kot desetletje pripravlja Društvo Izviri Dobrina» je bilo vse v znamenju takšnih in drugačnih srčkov. Pa tudi v znamenju petstotih odlično razpoloženih pohodnikov z vseh vetrov. Pihal je strupeno hladen veter, kar pa ni pretirano molilo nobenega od pohodnikov. »Ah, 10 ni nič. Smo hodili že po snežnih zametih in ledu,« so obujali spomine najbolj zvesti, tisti, ki so se na nočni pohod odpravih tudi po desetkrat. Ob navdušenih vzklikih in glasni pesmi so se za vodnikom, »oboroženim« z lučjo v obliki srca, podali iz Dobrine na Žusem in le nekoliko višje ležečo Krnico, Nekoč so na pohodu izbirali tudi najstarejšo vlah-temo zdaj pa le minimalen znesek,« pravi ravnateljica Karla Škrinja-řič. Primerjalno so januarja letos za ogrevanje odšteli skoraj tisoč evrov manj kot pred dvema letoma, lani pa celo 2.200 evrov manj. A vsi le niso zadovoljni. Kristina Drofenik, sicer koordinatorica odbora za ohranitev delovanja skupne kotlovnice, Županovim trditvam ne verjame. »Če župan (o irdi, me zanima, kako je lahko potem zagotavljal, da je kotlovnica poslovala z izgubo in zakaj ni bila ukinjena že v prvi fazi plinifikacije. Zanima me, kakšni interesi so bili v ozadju. Če njegove trditve držijo, je to dokaz, da kotlovnica nikoli ni bila v izgubi.« Drofenikova opozarja na večje onesnaževanje okolja in se spominja, da so že imeli ponudnika, ki bi ob sofinanciranju države uredil skupno ogrevanje na biomaso, kar bi bilo okoljsko bol) sprejemljivo, a ga je občina zavrnila, »Ljudje se izredno razburjajo, daleč od tega, da bi mu čestitali. Nezadovoljni so,« 5e dodaja. V njenem bloku so po ukinitvi skupne kotlovnice prešli na ogrevanje z električnimi radiatorji. »Podatki ne morejo biti realni, ker ni hudih zim. Zdaj plačujem celo elektrike manj. Prej je že OKP plačeval najvišjo ceno plina za delovanje kotlovnice, potem so bili tu še fiksni stroški.« ANDREJ KRAJNC Šmarske počitnice Zlasti v šmarski knjižnici so med počitnicami - od ponedeljka do petka ob 10. uri - za otroke pripravili kar nekaj aktivnosti. V ponedeljek bodo zlasti osnovnošolci, čeprav vabijo tudi predšolske otroke, pisali pravljice in zgodbe, v torekspoz-navali poklice, naslednji dan izdelovaJl darila za mamice in babice, v četrtek pripravljajo tekmovanje z nagradami, v petek pa veseli zaključek, na katerem si bodo lahko ogledali do takrat ustvarjene izdelke. Vsak dan opoldne bodo zavr-leh še risanko ali film. Vse aktivnosti v knjižnici so brezplačne. Tik pred počitnicami so v gosie povabili še Evo Škofič Maurer, ki bo jutri, v soboto, ob 10.30 z otroki zganjala cirkuške norčije. Istega dne zvečer pa Era neuvrščenih pripravlja ponovitev svoje prve gledališke predstave Vse zastonj, vse zastonj, ki bo ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah, AK www.novitediiik.com 14 SL. KOWJiCEl VOJNIK U VITAWJE NOVI TEDNIK Čianí odprave: Lovro Kotnik, Danijel ûplotnfk, Boris Kotník, Franci Rátej, župan Miran Gorinšek, Marjan Grosman in Zvonko Posílovíč Planinci pri županu Prejšnji teden je konjiški župan Miran Gorínšek sprejel člane Planinskega društva Zreće, ki so se vrnili z zahtevne odprave v južnoameriške Ande. Šest članov društva, med njimi tudi Konjičan Franci Ratej» so na sprejemu govoriU o izkušnjah in spoznanjih, ki jih je prinesla odprava na 6.962 metrov visoko goro Aconcagua. Župan jim je za izjemen planinski dosežek iskreno Čestital, v spomin na uspešno vrnitev domov pa jim je podaril simbolična darila In zaželel velikih planinskih podvigov tudi v prihodnje. AB Brezplačno do Interneta Pred dobrim mesecem dni je na Gradišču začela delovati prva brezplačna info točka> ki občanom omogoča brezplačen priklop na internet. Že v letošnjem letu bodo sledile še štiri, ki bodo podobno kot prva postavljene izven večjih centrov občine. V društvenem prostoru, ki ga je krajanom odstopil domačin Martin GoleŠ, lahko sedaj domačini (sicer po predhodni najavi), ki doma nimajo računalnika ali dostopa do interne-ta, napišejo prošnjo za delo, brskajo po internetu, iščejo zanimivosti in podobno. Na boljšem so tudi tisti, ki stanujejo v neposredni bližini Goleša, saj lahko z brezžično napravo tudi doma internet uporabljajo brezplačno. »Izkoristili smo razpis ministrstva za gospodarstvo, ki je za ta namen ponudilo nepovratna sredstva,« pojasnjuje Petra Pehar Žgaj-ner iz občine Vojnik. «Dve leti bo tako projekt v celoti financiran s strani ministrstva, kar sicer po odbitju davka pomeni 80-odstotno plačilo, kar je Še vseeno veliko. Celotni stroški nakupa opreme in vzdrževanja namreč znašajo 5 tisoč evrov.« Kot je dodala Pehar Žgajnerjeva, jim je ministrstvo odobrilo sredstva še za nove štiri info točke, kje natančno jih bodo postavili, pa še ni povsem določeno. »Zagotovo bodo znova v bolj oddaljenih zaselkih krajevnih skupnosti Frankolovo in Nova Cerkev, pričakujemo pa tudi razpis, ki bo omogoči širokopasovni dostop do interneia tudi v večjih zaselkih oziroma središčih.« ROZMARI PETEK Odpiranje v svet komunikacij Vitanjski občinski svetniki so na zadnji seji največ časa namenili predvideni iz-gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini. Odločili so se za javno-zasebno partnerstvo tako pri gradnji kot pri upravljanju, vzdrževanju in izkoriščanju omrežja. Partnerja bodo Iskali preko javne objave, imenovali pa so že tudi komisijo za izbiro zasebnega partnerja. S projektom nameravajo kandidirati za evropska sredstva. MBP Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma OD SIRENE DOARENE Celjski nogometni prvoligaš od osamosvojitve do danes Potopis s številnimi pričevanji skozi novejšo zgodovino kluba, kije od leta 1991 naprej nastopal pod štirimi imeni. In o pomembnih mejnikih v razvoju, kot so bili prvi nastop v evropskih pokalih, gostovanje v Braziliji, katastrofalna poplava, za las izguba naslova prvaka, prva pokalna lovorika, novi stadion ter se mnoge druge zgodbe. Film je posvečen izgradnji novega nogometnega stadiona v športnem parku pod Golovcem. v. ........... . • • ■ ^ .....f * $Wm— novi tednik KULTURA 15 če je kdo mislil, da so ti* sU. ki se v Sloveniji ukvarjajo s kulturo, bogataši, se je krepko zmotil» je ena prvih ugotovitev kuiturnikov, povabljenih oa zadnji pogovorni večer članov Klubá podjetnikov Zlatorog Celje. Svojo izjavo 80 podkrepili s konkretnimi primeri. Po besedah upravnice celjskega gledališča Tine Kosi dobi gledal i šid igralec začetnik z vsemi dodatki mesečno 700 evrov neto plače, v JOHN RAMBO _SBIgTtt SlUiONI 93 fflin., (Rambo), akcíjsM triler Rslija; Sylvester Stallone Igrajo; Sylvester StaliGne. Julie Beru. Paul Schulze. fVîatttiew Marsdeo, Graham McTavIsh, Rey Gdlleges. Tm Kâng. Jake UBotz,* Maung Maung Khin, Ken Howdrd Že v Planetu Ttas! BSniVBOa.CwBvTB«* ihSUCk« kar je torej vključen dodatek za deljen delovni Čas, gostovanja, delo ob koncih tedna. In čeprav ima celjsko gledališče srečo, da ga še vedno financira ministrstvo za kulturo, lahko zberejo kvečjemu sredstva za program, medtem ko oprema že dolga leta čaka na posodobitev. »Sponzorje uspemo pridobiti samo za Dneve komedije, medtem ko se nam za ostale dogodke še ni zgodilo, da bi kdo rekel, da mu je določe-na tema posebej ljuba, ali da bi se za vložek v predstavo odločil zaradi katerega od režiserjev ah igralcev. Naša odrska razsvetljava je na primer stara več kot 25 let, denarja nismo zaenkrat dobili ne od ministrstva ne od občine. Čudovito bi bilo, če bi kdo prisluhnil našim potrebam, a ker gre za visoke zneske, nimamo upanja, da bi ga laliko dobili od sponzorjev.« Prav tako se soočajo s primanjkljajem v tehnični ekipi, zlasti pri gostovanjih, ko bi jim morali po celodnevnem delu zagotoviti 12 ur počitka, a zaradi natrpa-nosti urnika predstav to večkrat ni mogoče. Vlado Novak, glavni igralec trenutno najuspešnejšega slovenskega ûlma zadnjih let. Petelinjega zajtrka, me-ni, da se ponavljajo socialistični časi. »Se mi zdi, da je kultwa ponovno nekjena repu In nekako ni nobenih izgledov, da bi se la stvar popravila, r^en če he bomo vsi skupa) spoznali, da lahko drug drugemu koristimo in da je treba najti skupne točke.« Od pisateljevanja lahko ihri le 20 ljudi Tudi izdajanje in branje knjig je del kulture. Posel s knjigami je v Sloveniji vreden 150 milijonov evrov, in čeprav od njega posredno živi približno 10 tisoč ljudi, lahko le s pisanjem knjig preživi samo 20 pisateljev. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko PregJ je v razpravi ugotovil, da je pred 35 leti ob izdaji svoje prve knjige za avtorsko polo, torej 16 tipkanih strani, dobil povprečno slovensko plačo, danes dobi )e še četrtino. »Kot država se moramo zavedati, da ktiltura ne more iti v prosto iržno tekmo v globalnem svetu kot gredo druge stvari, Zato jo je treba usposobiti, ji pomagati, da doseže prag, s katerega bo lahko mirno konkurirala vsem ostalim svetovom." Natrosi) je tudi nekaj zanimivih izkušen) pridobivanja sponzorjev, ki kažejo, da Je treba kulturo prodajali kot zgodbo, tudi prilagojeno posameznim podjetjem. Čeprav je bUa udeležba na tokratnem srečanju slabša kot običajno, se bo morda med podjetniki vendarle našel še kdo, ki bo odslej bolj široko odprl denarnico, da bo iz kul-tuniih drobtinic lahko nastala pogača. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ Mnmiadîoceljexoni Osnutek slovarja je spisal Vojničan Minuli teden so v Knjižnici Vojnik predstavili knjigo Glossanum Vindicum ro-jaka Janeza Žige Valentina Popoviča. ki je bila rokopisna osnova Pohlinove-ga slovarja. Knjiga je pravzaprav osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja. Kol sta poudarila urednika, profesor z dunajske univerze doc. dr. Rihar Reutner ter višji znanstveni raziskovalec na Inšritutu za sloven- ski jezik Frana Ramovša prof. dr. Peter Weiss, slovenistič-no jezikoslovje z izdajo osnutka slovenskega slovarja poravnava dolg do Popoviča, ki je tudi v svojih nemško pisanih delih pri slovenskih in drugih slovanskih besedah pogosto navajal njihov izvor. Janez Žiga Valentin Popo-vič (1705 v Arclinu - 1774) je bil uveljavljen naravoslovec in jezikoslovec, sicer profesor nemškega jezika na dunajski univerzi. Okoii leta 1750 je v Nemčiji izdal knjigo Untersuchungen vom Mee-re [Raziskovanje o morju), v kateri so bili prisotni tudi slavistični odstavki. Iz njegovega slovensko-nemškega slovarja so kasneje Črpali gradivo Pohlin, Kumerdej in Vodnik. Njegove ugotovitve, kijih je zapisal vosnutku slovenskega slovarja, so bile tako osnova za Pohlinovo slov- nico. RP, foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO Vlado Novak jeza tHogovfilmu Petelinjizajtrk. na katero sajapripravljaMstD dni, prejel2Gti»^ ' kar vključuje tudi promocijske nastope ob predvajanjih filmov. Glede na pogodbo dodatnega denarja iz uspešnosti predvajanja filma, ki si gaje ogledalo 2d veê kot 170 tisoč ljudi, ne bo dobil. Kultura naj bo del poslovne zgodbe Kulturniki opozarjajo na pomanjkanje denarja -Podjetniki bi morali več pozornosti nameniti kulturi Knjigo Janeza Tige Valentina Popoviča je konec decembra izdata zalozba IRC, uradno pa so jo predstavili minuli četrtek v prostorih vojniske knjižnice. Knjiga v savinjskem narečju Celjska Mohorjeva družba je v začetku tedna v Ljubljani predstavila novo knjigo» ki je napisana v spodnj esa vinj-skem narečju. V kûjigi z nasiovom Tedi ni blo tek ko dons so zbrana priče-vanja o skoraj pozabljenih verovanjih in običajih ter o nekdanjem spod-njesavinjskem utripu. DoŒiaàn Blaž Podpečan je vse lo zbra) med najstarejšimi SpodDjesavinjčani, na področju štirinajstih župnij. Zbral Je vsega skupaj blizu petsto pripovedi in pričevanj pripovedovalcev iz nižinskih hmeljarskih ter iz hribovitih predelov, kar je vse zapisano v narečni obliki. Zbiranje gradiva je po-tekaJo blizu eno desetletje. Mohorjeva je delo izdala kot 33. knjigo zbirke Glasovi, ki praznuje dvajsetletnico izhajanja^ ^ pa za ^ir-ko, v kateri izhajajo folklorne iji spominske pripovedi iz slovenskih pokrajin. Spremno besedo j e napisala dr. Marija Stanonik, dia-lektološki pregled in prispevek o srednjesâvinjskih govorih dr. Tja5a Jakop, ilustracije in zemljevid pa so delo Matjaža Bizjaka. BJ MESTNA OBČINA CEUE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celie KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE Na osnovi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, st 77/2007-UPB1) ter 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski rpuzej Cefie (Uradni list RS, It. 82/2004) razpisuje prosto 6etovno mesto DIREKTORJA POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE (m/ž) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje posoje: - universtetna izobrazba s področia varstva kulturne dediščine, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - po^>avan]e pn^gramske In poslovne problematike muzeja, • al^no obvladajo najmanj en svetovni jezik in pasivno najm^j en svetovni jezik, • im^ vodstvene in organizacijske posobnosti, • aktivno obvladalo ďovenski jezik. Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti pro* gram poslovnega in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim 2\^jenjepisom jetreba poslati na naslov; MESTNA OBČINA CEUE« MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do srede, 5. marca 2008. Prtjava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako PMO - razpis za direktorja. Mandat za direktorja traja 5 let in mu prične teči s 5. 10. 2008. O izbiri bodo kandidati obveâôeni v 8 dneh po odločiti Mestnega sveta Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprasania, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade 16 REPORTAŽA novi tednik y OlívsrTwistjenB nastopih spremljal vse slovenske pevka in pevce, ki se kaj veljali. Najdlje, karstinleta.sosodafovall s Simono Weiss. Prigode Oliverja Twista Kako cel ansambel spraviti v »fička«? - Ko gostje glasbenika zamenjajo za natakarja in pri njem naročijo pijačo Pred približno tremi desetletji 50 se mladi fanti muzikanti, tedaj èe srednješolci, iz Celja ÍD okoli' ce odločili, da bodo ustanovili svoj bend. Začeli so v garaži kot garažni bend» a so to prizorišče kmalu zamenjali za lokale, hotele, dvorane, sodelovali so z najbol)šimi slovenskimi in hrvaškimi pevci in pev-kami. Iz ansambla Mrak so se preimenovali v Delta 5, zda) pa že dve desetletji nastopajo pod imenom Oli-ver Twist. V naslednjih dneh se bo o tej legendarni celjski skupini spet veliko govorilo, saj bo šestčlanska zasedba nepogrešljiv Člen na marsikaterem maturantskem plesu. »Bilo nas je pet navdušencev 2 velikim veseljem do igranja,« nas v začetke delovanja skupine Oliver Twisi popeljeta ustanovitelja Bojan CatoriČ in Boris Bra-čič. Ko sta pred skoraj tri-deseiimi leti ustanavljala svoj bend, niso bili lahki Časi. a se danes z nostalgijo ozirata nazaj in obujata spomine na čase, ko je skupina Oliver Twist sodelovala s številnimi slovenskimi pevkami in pevci, ko se pri nas še ni dobilo inštrumentov in so morali ponje v tujino, pri tem pa so jih krepko preplačali ... »Eh, marsikaj zanimivega in nepredvidenega se nam je zgodilo v vseh leh letih.« priznata sogovornika. Brei glasu na nastop »Dokler se nam ni pred desetletjem v skupini pridružila pevka Patricia, smo na nastopih spremljali vse slo- venske pevke in pevce, starejše in mlajše, ki so nekaj veljali, od Ola Pestnerja, Helene Blagne, Alberta Grego-riča, Marjana Smodeta, Alfi ja Nipiča, Marjane Deržaj ... Najdlje, več kot Štiri leta, smo sodelovali s Simono Weiss.« našteva Bojan Ča-torič. Najbolj jim je sedla v srce Marjana Deržaj. »Marjana je faiia res neverjetna, kapo dol pred njo. Ko )e prišla na oder, je odprla srce. Imela je rada ljudi, bila je z dušo in s srcem predana temu, kar je počela. Resnično je bila srečna, ko je stala na odru. Nikoli ni blefirala. Po koncertu smo se vedno pogovorili. Bila je zelo naravna, pozitivna ^nska. Še vedno radi igramo njene pesmi,« Bojanu in Borisu ne zmanjka pohvalnih besed. Seveda znajo biti nastopi z »zvezdami ki je do odmora nanizal deset obramb. Trivundža se Je le prijel la glavo Gostitelji so v nadaljevanju povedli za štiri gole, pivovarji so se le zbrali in uspel jim je delni izid 7:1 za vodstvo z 20:18, ko je odlični David Špiler dosegel štiri od svojih petih golov (met 5-6). Koprčani so poskrbeli za nov preobrat, v končnici pa sla dokončno svoje pravo lice pokazala sodnika Krstič in Ljubič (Koper 5 sedemmetrovk, Celje 2, Izključitve 3-5). Pri vodstvu Celjanov s 26:25 sta povsem nepričakovano izključila Srdana Trivundžo in odprla pol domaČim do sedemmeirovke, ki jo je priigral Mrvaljevič, izkoristil pa Jovičič. Škof je ime) 17 obramb. Včeraj je obiskal di. Rudija Čajevca, dodatni pregled pa je razkril, da je s kolenom vse v redu. Če dodamo Še obranjeno sedemmetrovko Aljoše Rezar-ja, sla celjska vratarja imela dvojno število obramb od Tahtroviča (9), Izid pa je bil neodločen! Dragan GajiČ. ki podobno kot Edi Kok-šarov dolgo drži vrhunsko formo, je dosegel 6 golov iz 8 poskusov, nikakor pa ni steklo Mirsadu Terziću; njegovih 0-4 le delno opravičuje poškodba hrbta. Celjani imajo po 19 krogih pet točk naskoka pred Koprom in šest pred Gorenjem, ki je zlahka, s +12 ugnalo Ormož- nVendarle smo pokazali sobe« Zaradi slabše igre Terziča bo bržkone več priložnosti dobil Miladin Koziina: »V Boni-fiki je bil trd rokomet, storili smo kakšno napako preveč za zmago. Naša obramba je bila boljša kot v Blaugrani- Več težav smo imeli v prvem polčasu. V končnici sta nas dve tehnični napaki stali še druge točke. Na Danskem moramo zaigrati še bolj čvrsto, še prej pa moramo vsak pri sebi razčistili, kaj počnemo napak.« Igor Kos je bil med slabšimi na koprskem parketu: »Nisem zadovoljen, kajti vzeti bi morali obe točki, a glede na to, kako smo igrali» bi lahko ostali brez obeh. Obramba je bila le malo boljša kot proti Barceloni, vendarle smo pokazali zobe. V napadu žoga Še prepočasi potuje. Za zmago na Danskem bomo morali prikazati več. Vemo, da ima Gud-me tri zelo gibljive zunanje napadalce» ki pa so nižji od nas. L^je bomo igrali proti njim kot proti Kataloncem, saj danski zid vobrambi 6-0 ni tako visok. Vse moramo storiti za uspešen izidi« Direktor kluba Mijo Zorko je priznal: ^Počasi se pripravljamo na organizacijo lekme z Barcelono, a naše misli so osredotočene na nedeljsko gostovanje. Nesmiselno bi bilo potovati na Dansko z belo zastavo. Tbdi Če slučajno izgubimo, še ne bomo vrgli puške v koruzo!« DEAN 5USTER Foto: SLAVKO KOLAR Slavko Iv82ic »Danci so favoritiff VOdenseju bo vsliko odvisno od dnevno forme Miladlna Kozline. Tako meni trener Celja Pivovarne Laško Slavko Ive-zič, ki pa obenem poudarja, da njegovo moštvo v Odense ne poluje z belo zastavo. »Visok poraz v Barceloni je logično botroval slabšemu psihološkemu stanju v moštvu. Izginila je samozavest. Želeli smo jo povrniti na koprskem derbiju. Zalo nam remi v Kopru veliko pomeni. Morala ekipe se je spet dvignila. V končnico državnega prvenstva bomo št anali z lepo prednostjo. Ambicije domačih tekmecev so višje in višje. Pet točk naskoka bo najbrž dovolj za novo osvojitev naslova državnega prvaka, obenem pa smo pridobili zanesljivost pred nadaljevanjem glavnega dela lige prvakov. Igra v obrambi je biia dejansko boljša kot v Španiji. Igralci se tega pošteno zavedajo. Tudi v nedeljo bo naša igra bazirala na kvalitetni obrambi, torej zelo agresivni, da bo lahko zaustavila njihove najboljše napadalce. Postavitev 6-0 Gud-meja pa bo terjala od naših zunanjih napadalcev, da bodo prevzeli veliko breme na svoja pleča,« napoveduje. Klubski prvak države, ki je evropska prvakinja, je doma presenetil Barcelono, nato pa le za gol klonil na Madžarskem. '»Cudme je sedaj mnogo kvalitetnejši kot je bil pred leti, ko ga je celjsko moštvo obakrat premagalo. Nasploh je danski klubski rokomet zelo napredoval. Koi-ding, večkratni udeleženec lige prvakov, je v danskem prvenstvu na sredini lesi vice. Rokometaše Gudmeja krasi hitra in natančna igra v napadu, V Szeged u so nesrečno izgubili. Proti Portlandu so v prvem delu lige prvakov iztržili dva remija. To ni bilo naključno, zato vioga favoritov pripada njim. Nam preostane stoodstotna mobilizacija in motivacija. Obenem moramo pozabili zadnji visok poraz. Apeliram na igralce, da se potrudijo na vso moč.« Je bila analizirana predstava v Blaugranl in katastrofalen zaostanek na ISO. evropski tekmi? ivezič zaključuje: »Takoj sem izjavil, da so igrali strahopetno, a nekateri so se čudili, Češ kaj sem mislil. Pravega boja niso prikazali. Po visokem zaostanku pa se je seveda sila težko izvleči. Ekipa ne deluje več kot celoia, rezervisti ne dodajo nič vrednega in voza, ki drsi vse hi-aeje po klancu, se ne da več zaustaviti. In to se je dejansko ludi pripeiilo DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Škvadra dobila brez boja Deseti krog L lige je bU prikrajšan za derbi med $kva-dro in B&G avtomobili. Izidi: Kalimero - Maček tisk 7:8, NK Tristar • Marinero 2:7, Škvadra - B&G avtomobili 3:0 fb.b.), Container - Diskoteka Down town 8:8, Casino Rubin • Šentjur 11:8. Pari 11. kroga (23. 2.) so: B&G avtomobili -Container (18.10), Marinero -Škvadra (19), Sentjur-NKTri-scar (19.S0), Maček Usk-Casino Rubin (20.40), Mik Celje - Kalimero (21.30). Rezultati v 2. ligi: Ti02 Cinkarna - Amaterji 7:9, Nirvana • Vigrad 7:6, No-go team • Novem Champion pub 8:2, Top avto • Mali Pariz 4:10, ŠRK Koši - Banka Celje 3:9. Vodi Ste-grad z 21 točkami pred Banko Celje, Amaterji in Ti-02 Cinkarna, ki imajo po 18 točk. Juuišnji pari so: Mali Pariz - ŠRK Koši (14)» Amateiji - Top avto (14.50), Novem Champion pub • Ti02 Cinkarna (15.40), Vigrad - No-Go team 06.30), Ste-grad • Nirvana (17.20). Veterani: Črički • Splošna bolnišnica Celje 6:8, Klateži-Taverna-U-8 l4:3,Kelmeieam • Schiki 10:5. Klateži-Taverna imajo tekmo in štiri točke več od Kelme teama. Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA 1. ŠKVADRA 27 M5 2. OiS. DOWN TOWN 25 ^34 3. CASINO RUBIN 18 4.Bft6AVTOMOBlU 14 >18 5.ŠEKTJUR 13 2 MARINERO 13 -15 7. CONTAINER 10 -9 B.NKTRISTAR 9 -15 9. MAČEK TISK 7 -13 10.KAUMERO 3 -21 11.MIKCEUE 1 -33 ;l MUMMim ^ jm^ HjiîAiîtelitlk * (řaďóísceije 1 ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI-SPOMINKI Dvorana Zlatorog Celje vAwv.fk-celje.sl w spletna trgovina * \_,'j." i_M> ' t__ Nepredvidljivi Laščani Košarkarji se bližajo koncu prvegd deta sezone, po katerem se bo liga delila na dva dela, tisto za prvaka> kamor gre že znanih sedem moštev, med katerimi bosta tudi Zlatorog in Elektra Esotech, in ligo za obstanek, kjer bodo preostala naša tri moštva. Ker se v slednjo prenašajo vsi doseženi rezultati, je vzad-njih treh krogih za moštva spodnjega dela zelo pomembno vsako srečanje, medtem ko ostali igrajo več ali manj za prestiž. Sicer pa sta tekmi 20. kroga že odigrala Alpos, ki je Izgubil v Ljubljani s Slovanom z 81:72, in Zlatorog, ki je doma u gnal ekipo He-liosa s 95:89. Laščam so lorej v petih dneh izgubili z zad-njeuvrščenim, nato pa premagali vodilno moštvo ... Zmaga je nujna Derbi dna lestvice bo v Zre-čah, kjer Rogla enostavno mora premagati ekipo Kraškega zidarja. V primeru poraza bo padla na zadnje mesto. Rezultat se prenaša v ligo za obstanek, zato je jasno, kakšen je vložek v tej tekmi. V prvem delu je Rogla visoko slavila v Sežani, a tekmeci so se od takrat okrepili in zamenjali trenerja. TXidl Rogla ima nekaj novitet, najbolj pomembna je, da so zda; vsi igralci Slobod a na Beniča pripravljeni za igro. Po velikih težavah s poškodbami so se namreč Zrečani le pozdravili, zato bo imel domači strateg možnosti za kombiniranje. Jasno je, da prej poško-dov^ani in oboleli igralci še niso v polni pripravljenosti, a jasno je tudi, kaj pomenijo za moštvo. Glede na razpored imajo Zrečani v zadnjih treh srečanjih (vključno s tem) povsem realne možnosti za dve ali celo vse tri zmage, kar bi pomenilo ogromno. VIKEND POD KOŠI Petek, 22. 2. 1. B SL, 19. krog, Trbovlje: Rudar - Konjice (20,15). Sobota, 23. 2. Liga UPC Telemach, 20. krog, Zreče: Rogla - KraSki zidar» Luka Koper - Hopsi, Šoštanj: Elektra • Zagorje (vse 19). 1. B SL, 19. krog. Celjski KK - Postojnska jama (18), Medvode - Rogaška (19). 2. SL-vzhod, 19. krog. Ruše - Pakman Celje, Kamnik: Calcit • Nazarje (obe 17). Podčetrtek: Terme Olimia - Casino Maribor (19). l.SL (ž)» 17. krog, Rogaška Slatina: City cen ter - Domžale (18). NLB liga (ž), 16. krog, Podgorica: Budučnost -Merkur Celje (18). Zlatorog po porazu z Zagorjem ugnal vodilni Helios Afrte Mašić(nafDtt)cp8fijah2 Ž0go) jeimel poteg Grege Manja najboljši uanekv chnboju s Heliosom. Ujel jeŠestodbitSižog in zadel vseh sedem prostih metov. Za pomoč sosedom Potem ko so $i zagotovili igranje v ligi za prvaka, Čakajo Šoštanjčani Zagorje» ki prihaja 2 nekdanjim trenerjem Elektre Dušanom Hauptma* nom. Elektri sicer to srečanje ne pomeni nič, zato pa še kako veliko pomeni gostom, ki 50 v prejšnjem krogu presenetili Laščane in zapustili zadnje mesto na tabeli. Šoštanj-čani bi morali igrati na vso moč zaradi svojih sosedov na Polzeli, v Šentjurju in ZreČah, kajti prav tem trem ekipam je Zagorje velik konkurent v boju za obstanek v ligi. Zaradi tega bo mora] trener Ivan Stanišak motivirali svoje igralce, da zaigrajo tako, kot znajo, saj bi morebiten poraz odjeknil negativno. Poskusiti presenetiti Polzela ni potujejo na Obalo. Luka Koper si je že pred nekaj krogi zagotovila ligo za prvaka, a kljub temu igra na vso moč, vsaj tako je bilo videti v soboto v Šentjurju. Zato bo imela ekipa Boštjana Kuharja težko nalogo, če želi presenetiti in se oddolžili Kopru za jesenski poraz v svoji dvorani. Vprašanje je, če bosta lahko pomagala nosilca igre Jasmin Čatovič in Rajko Rimper. Od tega je namreč veliko odvisno. Gre namreč za igralca prve peterke, ki ju je zelo težko nadomestiti, kar se je lepo videlo pri sobotnem porazu proti Elektri doma. Hopsi nimajo v Kopru Če- Puščice švigale po osnovni šoli v odlični organizaciji Lokostrelskega kluba Žalec je bila v dvorani L osnovne šole lokostrelska tekma Indoor - 18 metrov za slovenski pokal. Nastopilo je 223 lokostreU cev iz 29 klubov, ki so tekmo- vali v 4 slogih in 13 kategorijah. Po številu udeležencev je bila to največja lokostrelska tekma v Sloveniji. Med najuspešnejšimi tekmovalci LK Žalec sta bila z osvojitvijo prvih mest Antonija Jakop pri čla- nicah v slogu goli lok in Jaka Jager pri mladiiicih v slogu sestavljeni lok. Pri članih je bil v golem loku tretji Roman Vr-hunc, pri veteranih v sestavljenem loku drugi Peter Jerin, priveteranihvgolem loku drugi Zlatko Ulaga. pri kadetih ukrivljeni lok drugi Luka Ko-lenko in pri mladincih goli lok prvi Luka Pevec iz LK Sokol Ložnica pri Žalcu, TONE TAVCAR sa Izgubiti, lahko le veliko dobijo, za kar se splača potruditi. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Peterka 19. kroga lige UPCTeleraach:Kobale. Mi-sirača (Alpos), Ličartovski, Ivanovič [Elektra) Dawson (Hopsi). igralec 19. kroga: Primož Kobale (Alpos Šentjur). PANORAMA KOŠARICA 20. krog 1. SL: Geoplin Slovan ' Alpos 81:72: Petrov 23. Modhč 17; KoStomaj le. Nedeljkovič 12. Stevenson 10. Misirača. [.apornik 8. Palčnik Ribeži 6, SebičS. Zlatorog Hell os 95:89; Mali 21. Harris 17. Mason 15. Mašič, Nuhanovič 14, Maček, Jevdžič 6, Strnad 2; Tro-ha 16. Mance 14. ROKOMET 19. krog I. SL: Cimos ■ Ce-ïje Pivovarna Laško 26:26 (15:13}; Doborac, Jovičič 5; Gajič 6, Špiler 5, Kozlina 4. KokŠarov 3, Trivundža, Gregore, Gorenšek. Stojanovič 2. Gorenje • Ormož 36:24 (17:i2); Mlakar 7, J. Dobel-šek. Kavaš 6. Sovič 4. Vuko-vič 3. Gautschi, L, Dobelšek, BaSkin, Medved 2, OStir. Rez-ničekl; M. Beziak 11. R. Bezjak. Čudič 4. t/i 'u' Sobota, 23. 2. 'V' 1 b I ŠPORTNI KOLEDAR ROKOMET Liga prvakov, drugi del, 3. |(/)| krog, Velenje: Gorenje - Montpellier (17.30). 1. SL (ž). IS. krog: Celeia 2alec- Ptuj (18). Nedelja, 24. 2. Liga prvakov, drugi del. 3. krog: Gudme - Celje Pivovarna Laško (15.50). 1. SL (ž). 15. krog; Škofja Loka-Velenje 08). NAKRATKO Registriran Marko Simeunovič Ajdovščina: Nogometaši MIK CM Celja so izgubili prijateljsko tekmo s Primorjem z2:l. Edini gol za celjsko moštvo, ki bo jutri v Areni Petrol za zaprtimi vrati gositilo velenjskega Rudarja, je dosegel Frane Petričevič. Klubsko vodstvo je medtem registriralo tudi vratarja iz »zlate generacije«, 40-letnega Marka Simeunoviča. Pa ne da bi igral, temveč zaradi lažjega reševanja neurejenih razmer pri nas glede izplačevanja trenerjev vratarjev. Olimpija v Šentjurju Šentjur: V Športnem parku bosta v nedeijo prijateljsko tekmo odigrali vodilni moštvi obeh 3- slovenskih nogometnih lig, Šentjur (vzhod) in Olimpija (zahod). Začela se bo ob 15.30, vstopnine nebo. Pet iz Celja, trije is Velenja Ljubljana: Slovenska moška rokometna reprezentanca bo teden EHF od 17. do 23. marca izkoristila za kratke priprave v Radencih in turnir v madžarskem Miskolcu. Na seznamu selektorja Mira Po-žuna je pel i^cev Celja Pivovarne Laško, Gorazd Škof, Aljoša Rezar, Miladin Kozlina, David Špiler in Dragaji Gajič, ter trije iz velenjskega Gorenja, Jure Dobelšek, Boštjan Kavaš in Matjaž Mlakar. Boljša le enkrat Doha: Kar osem od deve-tih medsebojnih dvobojev med VelenjČanko Katarino Srebotnlk in Dinaro Safmo je dobila Rusinja, zadnjega na tun^jrju v Katarju, in sicer s 6:2 in 6:4. Tri zmage celjskih punc Sarajevo: Celjski umetnostni drsalci so se udeležili odprtega prvenstva Bosne in Hercegovine v dvorani Zetra. V kategoriji Junior Ladles je bila prva DaŠa Grm pred Dorotejo Simunič. Na najvišji stopnički je stala tudi Pina Umek v kategoriji Novices girls. Tretji sta bili Patricija Juren med Springs girls in Lara Guček med Chicks girls. (DŠ) St. 15 - 22. f elmur 2008 Puško občina^ prst na petelinu inšpekcije Spretno menjavanje najemnikov šentjurskega kluba B-52 in prelaganje odločitev o pečatenju v zadovoljstvo lastnika lokata šentjurski klub &-52 je èe en dolúiz za premoč zasebnih lastnikov lokaJov v mer-jenju mišic z državo in njenimi »aparatčiki«. Je ludi primer spretnosti posameznika, ki je korak pred zakonom. Lokal z lastnikom vred je že vrsto let nedotakljiva trdnjava za preganjalce - začei^i s sosedi, policijo, z občino in s pisano paleto inšpektorjev. Razlog za to je spretna menjava najem-nikov lokala, še preden ga lahko zaprejo. V nebo vpijoče obratovanje do zgod-n)ib jutranjih ur je tako že desetletje zimzelen med kršitvami različnih najemnikov istega lastnika. Znano je, da na preglasno glasbo od polnoči do jutranje zore, na divje parkiranje po dvoriščih in travnikih na vrhu HruSe vca in vandalizem sosedje kluba 6-52 opozar-jajo že vsaj deset let. A zdi se, koi da bijejo najmočnej- ši boj 2 mlini na veter. Dokaz za to in vsem v posmeh so sveži plakati za jutrišnji koncert v lokalu. Obupana nad vsemi je soseda Emilija Kladnik Sorčan. »Je res tako nemogoče izklopiti elektriko in na vrata namestiti kijuČavnico?!« Nema ostaja tudi pobuda za sestanek sosedov s predstavniki šentjurske občine, ker so slednji naposled ugotovili, da za to ni potrebe in da sta za ukrepanje edinole potrebni policija in inšpekcija. Korak pred zakonom Kljuko lokala so si doslej podajali delovni, zdravstveni in požarni inšpektor, inšpektor za notranje zadeve» komunalni in tržni inšpektor. Ko je januarja letos zaradi nesreče, v kateri se je eni od obiskovalk vdrlo plesišče in je pomoč morala poiskati v celjski bolnišnici, že kazalo, da se bo vendarle nekaj premaknilo in bodo lokal zaprli, se je zgodilo kot že tolikokrat doslej. Lastruk lokala Ervin SimoniČ je zamenjal najemnika in »silni« napori, da bi lokal vendarie lahka zaprli, so se izjalovili. Tržna inšpekcija se je svoji namen navkljub obrisala pod nosom in ji zdaj ostaja le »del-ru izplen«. »Gre za izterjavo iaru izdanih osemnajstih odločb o prekrških, za vsako odločbo po 400 evrov globe za lastnika in 1200 evrov za najemnika lokala.« pove vodja oddelka za splošni nadzor na tržnem inšpektoratu Tatjana Bavdek. Simonič je bil, še preden je prejel odločbo o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti, ponovno korak pred inšpektorji. Dobil je novega najemnika, ljubljansko podjetje Podlu, ki naprej krši obratovalni Čas. »Zaznaii smo prvo kršitev in pravni 1er odgovorni osebi izdali pla- Ekipe s psi so našle vse pogrešane Kinološko društvo reševalnih psov Celje je minuli konec tedna na območju stare opuščene opekarne v Začretu pripravilo drugo vajo mobilne enote reševalnih psov (MERP). »Predvidena zgodba za vajo je bila> daje zaradi delne porušitve objekta, nedostopnosti in nevarnosti pregleda za ljudi na območje poklicana enota MERP z zelo izkušenimi vodniki, vodnicami za iskanje v ruševini in njihovimi psi. Pogrešanih je več ljudi, ki so živeli v objektu,« pravijo v društvu. Vaja je pokazala na strokovnost in usposobljenost vse ekipe» tako so na primer v uri in pol podrobno pregledali in našli vseh devet »pogrešanih«. »Takšne in podobne vaje so del redne vadbe enot reševalnih psov po Sloveniji in so bistven del pripravljenosti na morebitno potrebo po iskanju v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je treba poiskali pogrešane in poškodovane ljudi,« Še dodajajo v Kinološkem društvu Celje. Sšol Čilna naloga, kot je to navada ob kršitvi.« Bavdkovazdaj opozarja, da ima lokal na voljo le še eno kršitev. »Čakamo na občino, ko bosta najmanj dve globi postali pravnomočni, da izda predlog o prepovedi dejavnosti.« Sprenevedanja in prelaganja Zgrožena nad sprenevedanjem inšpektorjev je na potezi spet občina. »2e po izdanem predlogu januarja letos, na katerem je točen naslov lokala, inšpektorji lahko peča-tijo, vendar tega ne izkoristijo,« pravi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Edi Peperko. Tako naj bi po najboljšem scenarijupo dveh kršitvah ponovno izdali ome-njeni predlog in s tem inšpektorjem dovolili zaprtje, Toda pričakovali je obrat ali že znano zgodbo, ko lastnik po novem Zakonu o gostinstvu po mili volji brez privolitve dru- Napis nad vrati kJuba K2 zgovorno kale na slspomišenjs gleda zakona. gega menja najemnike, za društvom pride novo ali družba z omejeno odgovornostjo in tako gre po silnem laježu razjarjenih psov karavana dalje ... »Vse, kar lahko storimo, je nepodaljšanje obratovalnega časa, česar nismo storili že vse od leta 1999,« v zagovor Še pravi Peperko. Izvirni greh posipanja s pepelom naj bi bilo pred leti izdano dovoljenje za podaljšano obratovanje kluba Evergreen, kot na to namiguje Kladnik Sorča- nova, kar Peperko zavrača, saj je vsako leto treba pridobiti novo dovoljenje- Občina kot že vsa leta doslej stisko stanovalcev razume» ob tem pa je zaradi »nemoči prisiljena« mižati na eno oko in čakati na inšpekcijo, medtem ko obe vsem v posmeh ignorirata tako lastnika in najemnike kot prizadele krajane v dolgih letih podajanja žogice odločitve. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Razglašena velika požarna ogroženost Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sredo na podlagi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju razglasila veliko požarno ogroženost na območju celotne države. Tako je do nadaljnjega v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj» puščati aH odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki 1^0 povzročijo požar, Inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in tudi goaiarski ter kmetijski inšpektorji ter policisti bodo te dni izvajali tudi poostren nadzor. Samo včeraj je na Celjskem v naravi večkrat zagorelo, največkrat zaradi neprevidnosti pri kurjenju. Na Babni Gori pri Šmarju pri Jelšah je gorela trava oziroma podrast, požar pa je ogrožal tudi nekaj bližnjih objektov. Zaradi malomarnosti pri kurjenju je včeraj gorelo tudi v vinogradu in gozdu v Dobriču pri Polzeli. Gasilci so morali posredovati tudi na Babnem in ob Dečkovi cesti v Celju, a večje škode tam ni bilo. V Mariboru priprt Celjan V Slovenski Bistrici so pred dnevi prijeli S74etnega moškega iz okolice Celja, ki so ga policisti iskali že dlje časa zaradi nekaterih kaznivih dejanj» povezanih z vlomi in s tatvinami. 57-letnik naj bi konec januarja na Pra-gerskem vlomil v osebni avto in odnesel žensko torbico ter lastnici povzročil za 500 evrov škode. Kar sedem tisoč evrov škode naj bi povzročil z vlomom in s tatvino v stanovanjski hïèi v Zgornji Ložnici, ki spada v območje Policijske uprave Maribor. Moški naj bi kradel tudi na Celjskem, saj naj bi lansko jesen na parkirnem prostoru pred vrtcem v Velenju iz avtomobila ukradel torbo z dokumenti, kasneje pa z bančno kartico oškodovanke dvigoval gotovino na bankomatih v različnih krajih. Preiskovalni sodnik mariborskega sodišča je za Celjana odredil pripor. Sšol Vozil vinjen in brez voznišice Celjski policisti so v torek, med 8, In 16. uro, izvajali poostren nadzor cestnega prometa. Ustavili so skoraj 500 voznikov, kar 122 jih med vožnjo ni uporabljajo varnostnih pasov. E>va voznika nista pravilno prevažala otrok- Kot pravijo na celjski policiji, je bU posebej izstopajoč primer voznika na mo-zirskem območju, ki je nekaj po petnajsti uri vozil vinjen, ni uporabljal vamostoega pasu, poleg tega pa je vozil brez vozniškega dovoljenja in neregistrirano osebno vozilo z nepravimi registrskimi tablicami. Da je alkohol na Celjskem velik problem, kaže tudi podatek, da so na območju Šentjurja že ^o-daj zjutiaj ustavili močno vinjenega voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,43 miii^-mov alkohola v litru izdihanega zraka, V Ho-temežu na območju Laškega pa so polidšti ustavili motorista, ki je v naselju vozil kar 9B km/h. Sšol NOVI TEDNIK PpiŠMA BRALCEV 21 V SPOMIN Alojz Oset Lojze je bil velik človek v pravem pomenu te besede. Vsi, ki smo ga dobro poznali, smo v njegovi bližini Čutil toplino, prijaznost, iskrenost in pozitivni tok misli. Te redke značajske kvalitete je Lojze razdajal vsem, s katerimi se je srečeval in sod£loval, Lojze Oset (1942-2008) je bil univerzitetni diplomirani ekonomist Več kot 30 let je predano, vestno in strokovno delat v celjski Kovinotehni. Delo ga je veselilo. Poleg strokovnega znanja, ki ga je imel na področju ekonomije, trženja in med^veških odnosov, ga je odlikovala zelo široka splošna razgledanost m duhovna šiňna. Pri svojem predanem delu je v najveći možni men pomagal sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki znajo njegovo pomoč še danes ceniti. Thdi sam sem bil njegove pomoči večkrat deležen in sem mu zanjo hvaležen. V času nastajanja samostojne Slovenije se je vsestransko razdajal in sodeloval na različnih področjih. Bil je prvi predsednik občinskega sveta Mestne občine Celje, driavni svetnik RS ter član nadzornih svetov pomembnih državnih podjetij. Posebej vneto je delal kot predsednik Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Celje, pa tudi kot predsednik regijskega odiom SKD. Bil je nermdomestljiva vez med Ljubljano in občinskimi odbori celjske regije. Njegova pripadnost in predanost sloveristva in krščanstvu, je bila vidna pri vsakem njegovem koraku, pri vsem njegovem delu. Lojze je bil vedre narave. Imel je smisel za hu- mor in bil poln veselja, ki gaje rad širil na vse v svojem okolju. Težave in preizkušnje, fei so ga občasno spremljale na njegovi poklicni poti, je znal prerrw^ovati z dobro voljo in s pomočjo svoje Ijub^ družine. Živel je v trdnem prepričanju, da so vsi ljudje pridni in pošteni, takšni, kot je bil on sam. Vendar je Življenje pokazalo, da ni vedno tako. Da se dogajajo stvari, ki se ne bi smele. Zadnja leta pred upokojitvijo je delal v OMVza področje severovzhodne Slovenije, Nepričakovana in prezgodnja upokojitev ga je zelo prizadela. Prišla je bolezen, ki mu je \mrajrw jemala življenjsko ener^-jo. Tako kot je živet dostojanstveno, tiho frz mimo, v kroga svojih najbližjih, je tudi odšel. Za Osetovim Lojzetom ostaja nepozabno delo in spomin 7UZ njegovo povezovalno delovanje na številnih področjih, na njegovo dobrohotnost, priprav-ljeru:)st pomagati, na njegovo plemenitost in še nn marsikaj drugega. Ob zadnjem slovesu na celjskem pokopališča se je zbralo veliko njegovih prijateljev in znancev, ljudi, ki sega spominjamo s hvaležnostjo. Žal so manjkali mnogi, za katere bi se prisotnost na pogrebu Še kako spodobila, STANE PAVRiC Koliko dopusta? Bralko, ki Ima zaposlitev za polovični delovni Ćas, zanima, koliko dopusta ji pripada glede na to. Franc Klepej iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Celju odgovarja: »Zakon o delovnih razmerjih določa, da se letni dopust določa in izkorišča v delovnih dneh (160. člen). To pomeni, da ima delavec, ki je zaposlen za polovični delovni Čas, enako Število dni dopusta kot tisti, ki je zaposlen za poini delovni Čas. Pri tem je potrebno upoštevati, da se koristi dan za dan. To konkretno pomeni da, Če ima delavec s polovičnim delovnim časom 24 dni dopusta, mu pripada 24 dni dopusta s po 4 ure na dan (in ne 48-krat po 4 ure),« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lah-ko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazu-mom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI Pa smo tam! Ugotovitev, da je dosedanje bivališče izvoljenega predsednika dr. Danila Tlirka neprimerno, drži kot pribito. Prodaja dveh protokolarnih hiš v Murgljah je bila nedopustna napaka, če ne kaj hujšega. Ti dve hiši z vrtički sta bili last slovenskega protokola, zato se prvotno ne bi mogh (smeli) olastniniti po Jazbinško-vem zakonu. Da se je to klub temu lahko zgodilo, je bila potrebna sprememba statusa (prekvalifikacija) v normalen stanovanjski objekt. Le na ta način sta gospoda Kučan In Drnovšek lahko prišla do omenjenih hiš za ceno borih 25 do 30 tisoč takratnih nemških mark, kot so poročala občila. Prostori, kjer uraduje predsednik republike, namreč niso sporni, temveč je sporno bivališče, kjer je težko zagotavljati varnost, ki mu kol predsedniku tudi pripada. Ne vem, koliko je torej primerno, da se o tej stvari sprašuje ravno bivšega predsednika gospoda Milana Kučana, kol se je to zgodilo v eni od televizijskih oddaj. MARJAN MANČEK Celje ZAHVALI Ob ligubi našega župnika Bil je hladen zimski dan, 1. februarja, ko so se v naš kraj Sveti Šlefan vile množice ljudi od blizu in daleč. Vsi so se hoteli še zadnjič posloviti od našega spoštovanega župnika, gospoda Ivana Smrekarja. Bi] je poznan daleč naokoli, saj je pri Svetem Štefanu preživel skoraj 53 let. Bil nam je kot oče, bral, prijatelj in duhovnik. Mnogo lepih in nepozabnih itenut-kov smo preživeli skupaj. Čeprav je njegovo zdravje v zadnjih mesecih vidno pešalo, je bil Se vedno dobre volje, optimističen in nasmejan. Usodni padec in zlom roke sta ga položila na bolniško posteljo, Kljub veliki skrbi zdravnika, dr. Li-povška, zdravnikov iz ZD Šmarje pri Jelšah in prija- uredniStvo telja dr. Slačeka, se njegovo zdravje ni hotelo izboljšati. Katehistinja in gospodinja Pavla Rupnik je bdela ob bolniški postelji noč in dan ter mii po svojih močeh pomagala. A kljub vsej negi in skrbi se je njegovo življenje v 88. letu izteklo. Ob tej težki izgubi za naš kraj in našo župnijo, so takoj priskočili na pomoč duhovniki iz Šmarske dekani-je, prav tako so svoje moči združili predsednik KS Jakob Romih, PGD Sveti Štefan, konjeniško društvo, folklorna skupina, Štefan-ski fantje, športno društvo, člani župnijskega sveta, cerkveni ključarji, cerkveni pevci ter mnogi posamezniki. Vsi skupaj so pripravili zadnje slovo od našega spoštovanega župnika. Vsem, ki so mu v času bolezni stali ob strani, in vsem, ki so ob njegovi izgubi nesebično priskočih na pomoč, naj velja iskrena zahvala. Ostali smo kot ovce brez pastirja, zato bomo morali vsi krajani Svetega Štefana strniti svoje moči in poskrbeti, da bo naš kraj še naprej živel in se razvijal. Upamo pa tudi, da bomo v bližnji prihodnosti dobili duhovnika, ki bo v naš kraj prinesel svežega vetra. D.U., Sveti Štefan Hvala la Edravje Prisrčno upam, da bosie moji prošnji ustregli, saj bi se res iz srca rada zahvdila osebju Bolnišnice Topolši-ca. Stara sem 85 let in doslej sem preživela že tri infarkte, ki so mi seveda pustili posledice. Tako so mi po prvem leia 2000 oslabele noge, drugi je pustil posledice na srcu, tretji v letu 2003 pa na spominu, saj vse sproti pozabim. V Domu tipokojencev v Šmarju pri Jelšah živim že pel let, že dve leti pa sem vdova. Žal je mož v starosti 92 let preminil prav v Bolnišnici TopolSica zaradi hude pljučnice. V tej bolnišnici sem bila tudi sama, zdravili so me januarja letos. Vsem zdravnikom in zdravnicam, medicinskim sestram in vsemu osebju bi se rada zahvalila za dober, prijazen in zelo pozoren odnos. Hvala za vso njihovo požrtvovalnost, ki je botrovala moji hitri ozdravitvi. EMA KREGAR, Šmarje pri Jelšah MESTNA OBČINA CEUE Trg celjskih knezov 3000 Celje skiâdnos 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov In garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnih prostorov v najem Pritlični poslovni prostor: Gledališka ulica 4, vt^ 12 Vodnikove 13, ponovni prostor v pritličju, ulični lokai. primemo za trgovrno ali mimo storitveno dejavnost, velikost 26,06 m^ (od 6,1 EUR/m^), ogled; 4. 3. 2008 OPOZORILO: Najemnina je določena okvirno (za dejavnost z najnižjo predvideno najemnino), točerr i^čun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poštovném prostoru opravljati. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekod mesec, na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika. Poleg najemnine mora najemnik plačevati tudi tekoče obratovalne strolke. Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 letasklene najemna pogodba za nedoločen čas. Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002865 MOC pn^račun - sklic na 4008001 29100-varščina. Varičina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o ítííiri vrnjena tistim ponudnikom. ki na iztK)nj ne bodo uspeli. 1. Prijavi na razpis je potrebno pritožiti: a) DOKAZILO O USPOSOBUENOSTI ZA OPRAVUANJE DEJAVNOSTI: za samostojne podjetnike dokazilo o strokovni usposobljenosti ali doKazifo Iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov; za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni; zadnjstvo: odločbo Upravneenote; kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter pred^avitev programa, ki se naj bi izvajal v ponovnem prostonj; b) D0KA2JL0 O PLAČILNI SPOSOBNOSTI: dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo o poravnanih obveznostih do Mestneobčíne Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni); za prsvne osebe: potrdilo banke o plačiini sposobnosti za zadnjih 6 mesecev; potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV; dokazilo o plačilu varščine v visi ni enomesečne izhodiščne najemnine na ^ansakcijski račun Mestne občine Celje. c) dosedanje reference kandidata za najem d) program dejavnosti, ki se bo odvi jala v poslovne m prostonj 2. Komisija bo pri izbirř ponudnika kot kriterij poleg dejavnost in kftterijev določenih ob samih poslovnih prostorih, upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra. 3. Pošlo vn e prostore si za potrebe svoje dejavnostipriredis soglasjem lastnika najemnik sam in mora r>a svoje stroške pridobiti potrebno do^mentacjjo in upravna dovoljenja. 4. PRIJAVA NA RAZPIS Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih pn^torov v najem, Trg celjskih knezov9.3000 Celje, zoznako »JAVNA PONUDBA -NE ODPIRAJ! - s pripisom it. poslovnega prostora« Rok za prijavo ie 10 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 4. 3. 2008. Ponudb, tó bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala. V primem večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, fahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni. Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najem^ ne pogodbe. 6. Ponudnikom bo^ep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od vročitve sklepa komisije. Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavÁdo sklenitve najemne pogodbe. Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo In dobijo podrobr^ infomiacije na tel. (03) 4265670 ali 4265668. radioceljq novltednlk lltfWWinOVitedllik.COII1 ifirvvw.radiocelje.com m Town navduši s svojo lego Pogled na CapeTown in otok Roben iz vrha Mizaste gore Cape Town velja za prestolnico zahodnega področja Južnoafriške republike in najlepše mesto na afriški celini. Za Jaskav naziv se laiiko zahvali svoji legi, ki nav-duši slehernega obiskovalca, saj je mesto ujeto med Mi* zasto goro na jugu, morjem na severu in zahodu ter vinorodnim območjem na vzbodu. Širša okolica mesta pa obsega še čudovit naravni park Rt dobrega upanja m znamenit otok Roben, kraj» kjer je dosmrtno zaporno kazen prestajal Nelson Mandela. llPjjjWIi in svet se VAS dokakne u TUi« VUII < Hi> Vi • KP« fO ^«V J. hMHSEUA V)STA4'. 90UÍ9H ^GjprHURORDft JORDmîj^" iûftOAKUA«23.2. oUUi» najino arab&kopfliKe» umo 23 -1». mm,u2.. ISTANSOU ITO^OUNAJ t HI»KAL uz,pi>mH PRIMOÎA SEJMi.OIMKÍA, 2D. ïam, AmsiâûN2plCVik cvrru6i^ m anomim TUQÀôVàiA AC^CUA Atoieva 20.3000 Csljertil.: •'386 03/428 76 00, tiusta: íta.c6lj6M«tník.ti www.áf«tiiik.$i'p«slúvalnie8Žal«c,tti,:03671 71 IS. »ittftiJ: rta.ulae^ídatnik.gi 'PiAHÍCA 15. Im 16^. - ogi%4 •muč»r%kS poletov • SKANDINAVIJA DO NORDKAPA & -20.72008 • BOGATA PONUDBA POMLADANSKIH ISXfOV! KBATKl ODDIHI: PORSĆ ht) PAfíčNTIUM. pâkei 3 dni polp ie oií âS £UR/os-do 25.4. • UMAG htl SOL UMAG in htí $0L GARDEN íSTKA paket 2 dni polp od 64 íUR/osH$o16.3. • ŠOLSKE POCITMIGC V OPATIJI • do 2.3. hli AMBASADOR, hll AOMIRAL. htl KRISTAL in hll KVAR^ER 3^nevnipak€ti. celodnevne animacije, posebni popusti 26 otroke • UGODNIPAKEnVTlitMUUtSONČMIPAltK MORAVSKI TOPLICC < 1. MAJ V UMAGU« hti ADRIATIC 3 X potp, TT. bogaia dodatna ponudba -74 EUR/os • VEDNO BOGATA POfMIDBA KfUŽAfLinJI • Proclai» vstopmc CPL : BARCELONA (i'içs prvsVov) od2S.3. dalie Posebnost južnoafriških mesi» pri čemer Cape Town ni nobena izjema, je njihov tloris. Tako so zanje značilne dolge ulice, ki se medsebojno križajo, ime najdaljše pa je Long street oz. Dolga ulica. Ta ulica je običajno naj-prometnejša, tako v smislu pločevine na štirih kolesih kot tudi ljudi, na njej pa se odvija tudi glavnina družabnega življenja v mestih. Pes po ogledih Raziskovanja Cape Town sem se lotila kar peš, saj mi pri neobstoju javnega prevoza d nagega tako ni preostalo. Spoznavanje mesta je bilo zelo prijetno opravilo, saj je mesto čisto in ljudje niso nadležni, zato sem lahko svobodno raziskovala znamenitosti in sproščeno nakupovala na tržnici brez strahu, da bo vsak napačno usmerjen pogled povod za plaz besed, Kljub temu, da Cape Town velja za varno mesto v primerjavi z mesti na severu države, pa se tudi tukaj nisem izognila pogledom na bodeče žice na ograjah, s katerimi so varovane hile, poslopja oziroma mondene soseske. Prizori vsekakor niso prijetni in dajejo vtis preteče nevarnosti, ki ga Še poglablja pogled na revno Črnsko prebivalstvo, ki se običajno zadržuje na križiščih ulic in ča- WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 m^ vodnih površin In savna center 03 7348 900. «vww.wdfnesspsrkrlasfco.si e WELLNESS PARK LAŠKO iFM!*pniNm Mnni nMimmn ka na svoj prevoz. Kljub začetni previdnosti pa sem sčasoma spoznala, da je potepanje po turističnih področ-jih varno ter da nevarnosi dejansko preži zgolj v določenih soseskah ter predmestju, kjer živi najrevnejši sloj prebivalstva. Pri ogledu znamenitosti mesta se zagotovo ne moreš izogniti tistim, ki predstavljajo in seznanjajo obiskovalce z obdobjem suženjstva in apartheida, saj sta omenjeni obdobji pomembno sooblikovali sodobno južnoafriško družbo. Med znamenitostmi bi izpostavila muzeja Slave Lodge ter District Six, ki predstavljata usode sužnjev v času obstoja suženjstva ter usode ne-belih ljudi, ki so v času apartheida veljali za drugorazredne državljane. Mesto premore tudi lep mestni park Company's, pred vhodom katerega otroci 5 petjem in plesom poskušajo zaslužiti kakšen rand. ter tržnico, kjer si lahko obiskovalci kupijo ročno izdelane predmete iz lesa (maske, bobne, živali), nakit ali votla in okrašena nojeva jajca. ' Večerno dogajanje Vrhunec ogleda znamenitosti mesta pa vsekakor predstavlja vzpon na Mizasto goro, ki predstavlja sinonim za Cape Town. Vzpon nanfo je možen peš ali v kolikor nimate časa na pretek, z gondolo. Slednje sem storila tudi sama in se v nekaj minutah povzpela na 1.000 metrov nadmorske višine ter doživela sanjski razgled na mesto iz ptičje perspektive. Na gori bi lahko pohajkovala ves dan, vendar sem se zaradi močnega vetra premislila, prav tako pa je potrebna previdnost tudi ob navidezno idealnih vremenskih razmerah, saj se vreme zaradi nadmorske višine in bližine morja lahko hitro poslabša. Vendar pa se utripa mesta Cape Town ne da resnično začutiti, če ne počakate, da se sonce potopi v morje. Zvečer se namreč ulice ter lokali napolnijo z ljudmi, željnimi zabave, glasbe in plesa ter seveda odlične kuli-narike. Iz lokalov prihaja zvok žive glasbe, pogled skozi okno lokala pa razkriva plesišče, polno ljudi, ki se zvijajo ob divjih afriških ritmih. Pri tem mi je pogled zastal na črni punci, ki je brez predsodkov plesala s starej šo belo gospo in spoznala sem, da se globoke rane, ki jih je narodu zadalo obdobje apartheida, celijo ter da upanje na jutri, kjer različne rase, ne zgolj formalno, temveč tudi dejansko, Živijo v enakopravni družbi, umira zadnje. ÎVANA VIHER V termalno -mineralni vodi Eno najcistejsih termalno • ftiincnilnih vod v Sloveniji tmn v bazenih od 27®C do 36®C, njeni telesu prijazni učinki pa temeljijo vsebnosti natrija« kalija, maginezija, kalcija, sulfata in h idrogcn karbonata. ^ Vtn.îAû/nih ba/cnih sc lahko $pr<»k'aicn.ilc?cčih,$icn^il> in ulnih ma.sajuh. Vinini slapovi, in druge vodne jtraki:ijc4>mog(H:.ijos;pr(>^*cn«u/iv.injc. I ^ WikdanVds^abimonaglmnastikos v<>di. ' ^ V h.i/cnih Vos prtćakitjcmo vsak il.in (uJ 09.00 ure Jo 20. 00 lin:, sobotah di> 25.00 ure, ko smo za Vas pripravili j lUKno kopoiijc. ' ^ Savna in MiUrij ira odprta ml 14.00 ure do 20.00 iirc in ob soN >tah do 23.00 ure. Informadjc in rcurv^fci OS 19 50 fax: 05 818 1959 e-mail: marketing@eaine-TOgaska^i viM-w.temK-rugaïka.si V ČASU POČITNIC OTROŠKA KOPALNA KARTA SAMO 4 EUR novi tednik k AKCIJA Naključni obiskovale Tuševe trgovine je med tremi kuvertami izžrebal jokeija, tokrat je bila to suha salama in Mateja je tako dobila še dve! Za Matejo smo nabrali za 76 evrov živil! 3, 2,1... Start! Tako se je začela akcija Novega Tednika, Radia Celje in Tuša v sredo, nekaj minut čez 12. uro. S praznim "njševim vozičkom smo bili v nizkem âtartu, ko nas je poslušalka Mateja Amič z Janezovega polja na Ljubnem pričela usmerjati, kateri živil-ski izdelek naj poiščemo In ga dodamo v voziček. Začeld se je borba s časom in bogato založenimi "Rjlevi-mi policami, ki so ponujale tisoč in en Izdelek, ki bi lahko romal v nakupovalni voziček. Očitno pa smo poslušalko Matejo, ki smo jo izžrebali v naši prvi letošnji oddaji brezglavega nakupovanja, s telefonskim klicem res presenetili. Tanja Seme je drvela z vozičkom po Supermarketu TUŠ in se spretno izogibala policam ter ostalim nakupoválcem, ki so 2 začudenjem spremljali dogajanje, seveda pa ji je pri tem pot do cilja kazala Simona, simpatična Tuševa prodajalka, ki je ai zmedla lokacija niti enega zahtevanega izdelka. Štiri minute so kar hitro potekle in poslušalka Mate- Tanja Seme v akciji za nase bralce in poslušalca Radia Celja. Mateja Amlč je piva srečnka, kije lahko s pomočjo nase akcije napolnila hladilnik. ja si je poleg polnega vozička s pomočjo enega od na-kupovalcev, ki je izžrebal jo-kerja, prislužila še dve dodatni suhi salami. Mikavno, kajne? Končni izkupiček: živila v vrednosti 76 evrov. Pa naj Še kdo reče, da se ne splača! Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku, ga pošljete na naslov Novi tednik in Radio Celje. Prešernova 19, BOOO Celje in Čakate na naš klic. Radijskim oddajam lahko prisluhnete vsako sredo po 12. uri- Za konec pa še majhen nasvet tistim, ki boste (in to se lahko zgodi) izžrebani v kateri od naslednjih oddaj. Pripravite nakupovalni listek, na voljo boste imeli samo 4 minule. VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička tus ( celje 'p^f'iS.l 95.9 100.3 90.6 MHz tus klub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako iahko sodelujete? Izpolnite In pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www»novitednlk.com in www.radiocelje.com. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. •v kupon za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: tus «.m* lau «M »6 Naslov: Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ [imirijcniD mM 1,% tusklub nlk ■ a ★ Podpis: 24 GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CEUE SOBOTA, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega prc^râma, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC.6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časopiov» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Pon)čila.9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje umničitaNovi tednik in Radio Celje, 11.00 KuJturni mozaik, ll.lSZuŠesi po zemljevidu, 12.00 Novice, 12.15 Maraton glasbenih želja, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSio> 17.00 Kronika, 1745Jackpot, 18.00 20 Vrodh Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 19,20 Javljanja z Dne-vov komedije, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA. 24. februar 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija ledna, 6-00 Poročilo OKO. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Terezija Hladin, 11,00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik. 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder. 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK. 25. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO» 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2, jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.30 Sihla & Čisto vse, 8.45 Jack pol, 9.15 Bingojack-predstavitevskladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela - velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Celje -gostiteljica Magda Ocvirk) TOREK, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Av^nikovamelodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Porodio PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10,00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika. 17.30 Silvia & Čisto vse, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni v$e zafrkancija, je še znanje- kviz, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rokz Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi,24.00SNOP (RadioCelje-gostiteljica Tanja Seme) SREDA. 27. «almr 5,00 Začetek jutranjega programa-jutranja nostalgija. 5.01 Žin-ganje (narodnozabavna nostalgija], 5.30NaRxinozabavna melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada!, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSb, 8.00 Poročila, 8^5 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 Kultumimozaik, 11.15 Zelmi val, 12.00 Novice. 12.15 Do polnega vozička brez mcćojička. 13iOMaliO-po$ta> 13,30 MaliO-klid, 14.00 Rajske novice, IS.OOŠpon danes, 1530 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fdmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack g Dl, 18,00 Pop cv^, 19,00 Novice, 19.30 Mal drugač $ 6Pack ukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 28. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Awnikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 No* vice, 12-15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 1700 Kronika. 1745 Jack pot. 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanJa, 23.00 M.l.C. Club, 24,00 SNOP (Koroški radio) PETEK, 29. februar 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avseiiikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6-20 Aforizem, 6-45 Horoskop. 7,00 Z. jutranja kronika RaSlo, 8-00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8-45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva poSlovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaàc, 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarieno. 1445Petkova skrivan-ka, 15.00 Šport danes, 15,30 DogodkLin odmevi RaSIo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaijada, 19.00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom in javljanja Iz Dnevov komedije izSLGCeliel.23,00YrLabel.24.00SNOP(RadioSora) Tokrat na pot s povečevalnim steklom Državice, ki jih bomo spoznavali v tokratni oddaji Z ušesi po zemljevidu, so tako majhne, da jih na zemljevidu komajda najdete. Pravi čudež je, da se jim je v stoletju bojev in političnih sprememb sploh uspelo obdržati, stisnjenim med ogromnimi nacionalnimi tvorbami. Kako jim je uspelo? In po čem Še dandanes najbolj slovijo? Drži se jih negativen ali pa za nekatere tudi pozitiven sloves davčnih oaz, zalo privabljajo Številne turiste, začasne prebivalce, zaradi visokih življenjskih standardov tudi mnoge iskalce dela. Tokrat bomo z ušesi potovali od severa do skrajnega juga Evrope. Oddajo, ki bo na sporedu v soboto ob 11.10 uri, tokrat pripravlja okrepljena ekipa Radia Celje. San Marino Med Loko pri Žusmu in Oxfordom Kako je velik korak v maJo deželo napravil Anglež Oliver Sims, bomo skupaj spoznavali v programu Radia Celje v ponedeljek ob 18. uri. Solaru lektor angleščine je v Slovenijo prispel po čistem naključju, se iz prestolnice preselil v Celje, zadnjih pet let živi v Loki pri Žusmu. Kako se je radoživi Anglež znašel v kraju, kjer do pred mesecem dni niti ni lovil televizijskega signala in kjer edini vir dogajanja predstavlja utrip vaške gostilne? Bodite z nami v oddaji Mala dežela • velik korak, kjer boste med drugim slišali tudi, kako zveni, ko Anglež tia kitari preigrava slovenske uspešnice. Foto: AŠ www.radioeeije.com Zakaj ima Silvia oranino-moder icostim? Ste se vprašali, zakaj ima Silvia v akciji Čisto vse z Novim tednikom in Radiem Celje oranžno-moder kostim? Ja, kostim ima, ker ji ni treba de-lati in čiščenje pri vas doma samo nadzoruje. Ampak, zakaj smo izbrali prav ti barvi? Poznate odgovor? Pišite nam na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Silvia, ali pa svoje oc^ovore pošljite v naš sms-nabiralnik 031-760-461 Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali tn nagrajence, ki boste prejel nagrado naše medijske hiše Odgovore pričakujemo do 28 februarja. Za tiste, ki odgovora ne poznate, ga bomo razkrili v naslednji petkovi številki Novega tednika. Če pa želite, da vam Silvia očisti stanovanje, izpolnite kuponček iz Novega tednika ali pokličite na 090-93-61-70. Z Novui mmmm m tAniH CCUB Vabim SIMo, da poskrbi zj moje Čisto stinovanjo: IME IN PRMM€K:_ NASLOV:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRA/:_ TELEFONSIW ŠTEVILKA:_ PODPIS:. S pcJctboffl potrjujem, «la se strif lam $ po^ nagradne Igre. ki so o)>Íffvl|enÍ pta spletni sirani vMvr.rsdtoMlfe.coAi In wwvr.ncvHetfnflLCom. KupoA poil|ite na naslov: Novi tednik & Radio Celje I Pre^mova 19 J 3000 Celje sprtpisomjČlSTOVSE 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAL£STm I EYESONME CEUNEOION |4) t OONlSTl^THEMUStC-RW/UWA {3) 3. SENSUALSEDUCnON-SNOOPDOGGFlAT.LiLICM {2} 4. LOVEISREE-SHeraCRtJW {3} 5. OAYUGHT-KEUYROWIANDFEAT. TTWVÎS MCCOY 6. TATn)0-J0fiDlNSPAflKS 7 OANCEUKiTKEffSNO B. TllEQHLlSMlNE-MICH/a. JACKSON WmiWILLlJW 9. BABYBAfiYBABY-slOSSSTTME 10 ntESEHAAOnUES-MATCWBOXTWtWTY (6) DOflllAČAl£STVKA I PHEST1Ž NUŠA0BB4DA (6) 1 VRAG NAJ VZAME- DRMURSS(A (2^ 3. POGmi-ANGS {3) 4. UJNA-NEXYS |7) 5. TmJASENCA-ZEUS {S} 6. NISIŽENSKAZAME-S0UL(»EGF{AT6PAfl(ČtJKUR (1| 7. NAUNUI-l.aE. (4) 8. VSAKNOVt]AN-IVASTANlfi (4) 9. KJESEVSEUSTAVIIIINPLU36ED)-lARAB 13) 1Q.NAáELSlME-YlBjlA (1) PREOLOQAZATUJÛ LESTVICO: SOMEDilNGRlGHrWESnjFE BEOK- MCHELECHRlSfnERATWHLIAM PREDLOGA ZA DOMAČO LiSTVICO: OOVOU-EVAČERNE MOVAMCnA'ZOftAN PREDíN NagntM» Mi^ Zaman. IjubÇaiska Mdrítor Fe^d Kotnk, Miovs 76. Vater^ Na^ajenca (Mpvta kdsdo. fá jo podaf)8 ZKPRTVS. na oglasm oddelku Radia CaHa. Lastwœ 20 VToâh lahko poslušata vsako soboto ob 20. uh. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKiriS phra I PfllHAJAM02APHAZNW;£- ANSAMBELGaTE (S) Z SRCESB^DOBIL-VAGABUNOI (1) 3. JEZUS KRtSTUS. KAK*SMOŽLJNI-SIOVENSOZVDKI (3) 4. ZAMENAJŒPâAS MAXBEND 5. MOe^POlKA^NAVDIH {2| PRmOG ZA LESTVICO: ZAKAJMITRKAŠ NA$8CE-ČAR SLOVENSKIH 6 plus I POSTOJ DEKI£-N0V1SP0MINI {3) 2. OAJMROKO- VESEU6E6tiNJČAU&MOOflUANI{1) a KRES UUBEZNI-SNEŽNIK (4) 4. JANEZJ66UVNI MOORIVAL (2| 5. lEENKRATSEŽlVI-ZAfiJA (8) PREOLOeZAUSTVlCO: VASOVALEC-ANS. BTTENC Nagrajencs: VUdo Maiač, Kersnikova 34c, Žafec Ivica Podrgajs, Vilnja vas 107 Na^afencadvíQiielana^adofBoglasnein oddeHtuRa^Ca^ Lestvico Celjskih 5 lahko poahisatB vsak ponedeljek ob 22.15 uri, l&stvico SlovaR^ih 5 pa ob23,?5 uri. Za pređoge 2 obeh lestvic lahko ^dkijeta na dcfMsnid spAtažemn kuponton. Pcž^ts jo na naslov: NQvi«Mi.Prežtfn7va19. 3000Celje. ' v* 'wrww-radlocelje.com 'j-i novi tednik ^NASVETI 25 Njegova maturantska obleka Čeprav postajajo pravila oblačenja Čedalje bolj ohlapna in moda radikalno ruái nekoč strogo zapovedan videz, ie vedno obsta* jajo priložnosti, ko si ne moremo brez slabe vesti nadeti oblačil, ki so videli, kot bi pravkar končali pospravljanje podstrešja. So dogodki, ki se nam vtisnejo v spomin za vse življenje in še generacije za nami bodo morda na podstrešju naletele na porume-nelo íotograíijo ali na zgoščenki shranjen prav poseben dogodek. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Matura vsekakor ni le zrelostni izpit, temveč tudi izpit iz dojemanja in razumevanja mode za slovesne priložnosti. Bodimo iskreni, že za maturantke izbira plesne obleke ni ena sama pravljica, vendar ko se ozremo na fantovsko stran, se znajo dileme še podvojiti, potroji-ti. Še posebej takrat» ko fant ni ravno zadovoljen s svojo postavo in se boji. da bo s logo obleko, v kateri se ne bo počutil dobro, videti Se slabše. Pred dnevi je bila v neki radijski oddaji odprta prav ta problematika. Fant, ki je nizke postave in za svoj okus kar preveč vitek, bi se najraje odpovedal maturantskemu plesu, ker se boji, da ne bo znal izbrali primerne obleke. Seveda je razmišljanje v tej smeri povsem zgrešeno, saj se s skrbno izbranim oblačilom lahko prikrije marsikaj. V tem primeru maturant naj ne izbere dolgega suknjiča, ker se bo v njem postava povsem izgubila. Tudi letošnji trend suknjičev, ki so v kontrastni barvi s hlačami» odpade» saj je bolje, če je celotna kombinacija oblačil vključno s čevlji v enotnih barv- nih odtenkih. Nikakor pa ne obuti zraven svetlejših hlač temnejših Čevljev, saj bodo slednji postavo vizualno še skrajšali prav za višino čevlja i Maturantska obleka je lahko tudi v mladostnem stilu novitednik »glam-casual«, torej modna glamuroznost z ležernostjo. Celo športni copati se lahko družijo s satenastim suknjičem. Nasploh so priporočljive tkanine s svetlečo površino, ki postavo optično razširijo in s tem tudi zvišajo. www,novitednik.com skUdûtr lins d.o.o. ica S, Celje 8 05 * ^ * TEDENSKA . í ^ASTROLOŠKA , ^^ ^ NAPOVED Peiek, 22. februar: Trigon Lune in Jupitra bo pozitivno deloval na vse odločitve, povezanes partnerstvom, tako ljubezenskim kot tudi poslovnim. Povečala se bo želja po spremembah, zanimanje za umetnost in ljubezen. Odloči Ive, sprejele v tem času, so zorele daljše obdobje, zato pozitivni razplet ne more uici. Vmesno obdobje od sončevega mrka do luninega mrka jeseni je izjemno pomembno. Dogodki se bodo vrstili in bodo usodno prepleteni z obdobjem naslednjih nekaj let. Največ kar lahko naredite, je to, da se prepustite dogodkom, delujete pozitivno in verjamete vase, v življenje in če želite tudi v usodo... Sobota, 23. februar Luna v Tehtnici bo dajala veliko optimizma in idealizma. Misli bodo konstruktivne, moč besede velika, Se posebej zvečer. Dan je primeren, da preživite nekaj uricz ljudmi, ki jih imate radi, pa tudi za pogovore in sklepanje kompromisov. Pri pogovorih mora biti v ospredju konkretna, jasna misel» ovinkarjenje in sprenevedanje ni priporočljivo. Primerno za večje fizične aktivnosti, priporočljivo pa je tudi veliko gibanja na svežem zraku. Luna in Venera bosta v trigo-nu, zato bo potreba po osrečujoči ljubezni zelo velika. Marsikaj boste pripravljeni storiti za boljše razumevanje» za boljšo komunikacijo. Nedelja. 24. februar Zaradi Sonca in Saturna v napetem aspektu se morate izo-gibati nepremišljenih izjav. Moč presoje ne bo najboljša, lahko se pokaže tudi tista naivna stran narave. Na površje lahko pride kakšna prevara, previdni morate biti tudi pri odločitvah, ki se dotikajo financ. Aspekt sicer prinaša nove, genialne zamisli, a je potrebno mnogo več, da te misli tudi realizirate, predvsem zaradi sanjavega pogleda na situacije. Zadeva zvečer boljša, kar se lahko naj-boljeizrazivljubezenskih odnosih- Moč bo v besedah, saj bo komunikacija pozitivna. Ni nujno, da bodo izlivi čustev izraženi v tem času tudi resnični. Ponedeljek, 25. februar: Luna v trigonu s Plutonom lahko prinese občutek aH misel, da »nimate sreče«», da se vam majajo tla pod nogami. Gre sicer za kratkotrajen vpliv, ki bo mini! brez večjih posledic, v kolikor niste občutljivi na nekatere negativne reakcije ljudi, s katerimi delite svoje življenje. Osredotočiti se je treba na bolj praktične vidike življenja, to pa pod temi vplivi planetov ne bo ravno najlažje. Merkur v Vodnarju deluje predvsem na raven komunikacije, ki pa v tem znamenju ni najbolj prodorna, nas- protno ' misli so lahko romantične in zasanjane in kar hitro se lahko spogledujete z željo, da bi pobegnih nekam na varno. Luna preide v Škorpijona. Torek. 26. februar: Luna bo pozornost usmerila v domaČe okolje in družinske Člane. Občutje bo po eni plati izredno sentimentalno in čustveno obarvano po drugi pa bo vpliv Vodnarja povzročal pravo zmedo. Zato je lahko vedenje izredno spremenljivo, kot aprilsko vreme. Preobčutljivost bo vporastu tudivzdravstvenem smislu, Zaposliti se bo treba s kakšno konkretno aktivnostjo, brskanje po notranjosti je lahko ta dan boleče. Spori družinskega izvora se lahko spet izpostavijo in so laliko delikatni zaradi Marsa, ki sproža nepredvidljive reakcije in malce norčav odnos do življenja. Sreda, 28. februar: Luna v ognjenem Strelcu bo bistveno spremenila razpoloženje. Kar občutil se bo priliv energije, kar je zelo pozitivno za vse poslovne premike. Vpliv Lune v ognjenem Strelcu vam bo pomagal, da sebe postavite na pravo mesto, tekmovalnost bo velika, avtoritete in ukazovanja pa ne boste prenesli- Organizacijske sposobnosti bodo izrazite, zadeve boste urejevali kar mimogrede. Na čustvenem področju se kaže izredno pozitiven premik, še posebno pri vseh, ki ste obtičali nekje ob strani in niste imeli priložnosti izrazili svojega mnenja in doseči željen cilj. Ceirtek. 29. februar: Posedovali boste veliko notranje moči, misli bodo prodorne, hitre in jasne. Mimogrede boste lahko razrešili še tako težke projekte, se sestali z ljudmi, ki so na položajih ali kako drugače zavzemajo pomembno mesto v družbi. Samozavest bo večja kol v preteklosti, kar pa morate izkoristiti v polni meri. Vpliv Lune v Strelcu vam bo tokrat priskočil na pomoč, saj boste v dogovarjanjih trdni in neizprosni, kar lahko vodi edino v uspeh. Pojavi se lahko tudi kakšna afera ali sprožijo samo govorice. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404935 090142443 napovedi, biolerapije, regresije sstrûloginja.gordsna^sioLnet www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 09014 26 27 gsm: 041 519265 napovedi, primeijalna analiza dstrologinjd@d(^re$.â www.dolores.si 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Hat SOD Fiat 500 na slovenskem trgu Po dolgem Čakanju se je na slovenske ceste končoo pripeljal fiat 500. Avtomo* bil je na nekaterih trgih, recimo ilalijan$keni> na voljo že nekaj mesecev, pri nas Šele sedaj... Zakaj je tako, je težko reči, diži pa, da naj bi po napovedih in računih uvoznika letos prodali okrog 200 Wffis^-ádioceljexoni fiâtov 500. Morda bo evfori-ja nekaj manjša tudi zaradi dokaj visokih cen, kajti malček bo v najskromnejši varianti na voljo za 10.500 evrov, medlem ko bo najdražja izvedenka stalá kar 14.500 evrov. Fiat 500 je na voljo s tremi motorji, in sicer dvema bencinskima (1,2 litra, 51 k-Win 1,4 litra ter 73 kW) ter dizelskim, ki ponuja pri gibni prostornini 1.3 litra največ 55 kW- Tudi pri opremi si je mogoče omisliti marsikaj, vsekakor pa so opremski paketi prav tako trije {pop, sport in lounge); pri Fiatu trdijo, da je zaradi tega na voljo izjemno Število kombinacij oziroma variant. Pogon je seveda speljan na prednji kolesni par. Ob vsem drugem se lahko italijanski malček, ki doživlja na Številnih trgih izjemen uspeh, pohvali Še z ugodno varnostjo, saj je v okviru preskusnih trčenj EuroNCAP dobil najboljšo oceno, torej pet zvezdic- Tata predstavila nano Túái v avtomobilizmu se stvari spreminjajo in to globalno. Še lani tako rekoč po-vsem Dâ obrobju, danes skoraj v središču pozornosti. Po Kitajski postaja vse pomembnejša tudi indija, kajti na tem podkontinen-tu živi 700 ali SOÛ milijonov ljudi in torej veliko pote nciai nt b kupcev. Pa vendar si utegnejo največji kos indijske avtomobilske pogače odrezati domače tovarne, recimo Tata. ime ni neznano. Tata se je z nekate-rimi svojimi avtomobili že predstavila na evropskih trgih in nekaj teh vozil se Še vedno vozi po evropskih cestah. Tokrat se tovarna predvsem domačega trga loteva s povsem novim avtomobilom nano. Predstavljen je bil na newdeihijskem avtomobilskem salonu. Nano bo meril v dolžino dobrih 310 centimetrov, imel bo pet vrat, poganjal ga bo bencinski dvo-valjnik z delovno prostorni- no 623 kubičnih centimetrov in s 23 kW/33 KM. Menjalnik tío ročni 4-stopenjski in bo moč prenašal na zadnji kolesni par. Kot pravijo, bo nano Indijcem na voljo v drugi polovici leta, računajo na produkcijo milijon vozili In še to: avto naj bi stal 1.750 evrov Cbrez davka), kar pomeni, da utegne biti dovolj poceni tudi za indijski trg. Ali se bo nano kdaj pojavil tudi na evropskih trgih, ni znano. Hyundai genesis Hyundai in genesis Nekatere japonske avtomobilske tovarne, redmo Toyota in Nissan, so za posamezne trge pred leti ustanovile nove avtomobilske znamke. Tako je Toyota z Lexu-som napadla predvsem ameriški trg, enako Nissan z Infinityjem. Morda gre po tej poti tudi jtižnokorejski Hyundai. Pred nedavnim je tovarna predstavila genesis, veliko limuzino, ki naj bi kon- kurirala audijem, beemvejem, mercedesom ... Genesis že z imenom odstopa od pred časom uveljavljene fíiozoúje (vsi hyundaiji so po novem označeni zgolj s Črko i in Številko, recimo 130). Kol pravijo, bo avto na začetku na voljo le s 3,3- in 3,8-íitf8kima bencinskima motorjema, kasneje bodo dodali Še 4,6-Utrski agregat. O cenah še ni nič znanega, niti to, kdaj se avto pojavi na evropskih u^h. ^ KO OB BRANJU ČASOPISA PO KAVI tus ZADIŠI, STE NA DUNAJU Z NAMI VI! NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Pri nas se zvestoba nagrajuje. Pomlad je spet tu in tokrat bomo v petekf 14,3. 2008, popeljali na brezsícrben potep po znamenito-stih ene izmed lepSih prestolnic Dunaja, naročnike Novega tednika in hkrati člane Tuš kluba, ki znajo uživati ob dobri kavi znamke CremCaffe. Uživali bomo ob pokušanju odlične kave, naučili se bomo kulture pitja kave, pozabili pa ne bomo niti na ogled čarobnega Dunaja, znamenite grobnice Habsburžanov in prozorne kave. Zakaj se ne bi tudi vi naužili vonja sveže pražene kave in dan preživeli ob magičnih dvorcih Dunaja ter vsaj za en dan občutili sijaj cesarstva! Pridružite se nam na avtobusu polnem vesele družbe! Izpolnite priložen kupon in ga pošljite v uredništvo Novega tednika, Prešernova 19,3000 Celje. Ne čakajte, morda boste prav vi tisti, ki se boste pridružili veseli karavani. Kupon polljite no naslov: Wow tednik, Prešernova 1% 3000 Celje. Pogoj za sodelovanje je Članstvo v Tuš klubu. Upoštevali bomo vse v celoti izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tedniica prispeli do 2.3.2O08. tul Naročniška številka Novega tednika: □OOCED Št€vtlkdTu$ klub kartice: [imimiiiE ■ ''M.- K.1 S.« !8U «» HKi Telefon: J NOVI TEDNIK PBALI OGLASI - INFORMACIJE 27 ©woteduîk ObvefftBo narotnifom Hawoflq tecMka! NaročrtkI NoveçB tecMka boste laNco naroCnlSte ugcKtesti • 4 mcie ogkise v Novem tednliai do.io besed in testmco hd Rtidlu Celje • bkofistfl ttOuCno s SVQÍO naročniSkD kartico» fUfoćfii&kD poiotnlco ojftuiu z o&csbfilni dokunciiUtfn run}£nlB tccMks. NelzkoliMene ugodnoMI se ne prcnesolo v naslednje letol POTREBUJETE DENAR | GOTOVINSKA POSOJILA MOTORNA I VOZILA PRODAM IGA$ponQ9e2,DI6v,prvQreQ.6/2QQ0,z vso opremo, dobre ohronjeno, prodom. releion04l 311-774,Miro. esd OPEL ostro, letnik 1992, lepo ohratrjen, rrolo prevozer^ih kilometrov, ugodno prodQm.TelefonDaU20-S34. dSđ RfNAULÎS, M 1969, reg.do 28. 2. 2008, zelo ugodno prodom. Telefon 5740^39ali05l 318-570. 9i6 KUPIM OSEBNI ovio, od letniko 2(KI0, kupUn. Telefon 041708^97. STROJI PRODAM kosllnuo Kowosoki sp 53 ghxwk, SGmofiodno, 4,5 mbljeno pol »zono, prodom. Telefon (03) 5736-194. 738 OVOREONO sejolnko koiuzsOttOgjek, moki robljero, prodom. Telefon 040 216-297. Ž22 TRAKTORSKE vile za prevoz mmh bal, Imofo možnost prekucû, prodom. Telefon 5421-174, po 16. uri. 850 KOSILNICO fies 127 prodom oil mefijcm 20 gov«jo.TelefonS821-678, 860 T7UKT0R Dfrutz, moto rabl(Bn, lepo ohro-njen, prodom zo 3.500 EUli. Telefon 041S05-716. 868 KIHALNIK z molor^m, 7,5 Kw, prodom. Tdefon 031 225^42. âai SAMOHMUMKO Srp, 15 m", n zgroi^al-nlk Sip, 280 cm in Irosilnik 20 gnoj Tehnostroj, 41, & poviški, prodom. TeW-fon031 49im p MEHAN^Osejolnico Oh, dvorodno, zo korti-zo. puholnikTojhirr, z molorjem it) so-moncklcdolko S^p, prodom. Telefota 041261-676. 909 QRKUIAR, ielezno konstnikcqo, no ko!e«!i, lohek, enofazni, kompleien, molo rabljen, prodom 20 80 EUR. Telefon (03) 5770014. ^ TRAKTOR Untvor7QU45dt, lefnik 1990,$ kcbino, hidrov^imi volon, kabino, 4*4, nove sume, odli»n, prodam za 7.500 EDR ozifomo po dogovoru. Telefon 041 79M91. Ô102 MIMI bager Neuson 1502 dr, lemik 1998, rezo 1.800 kg, loziintev gosenic, lefno kobino, odličen« z ilico in ^rompirko, prodomzo 8.700 MTol^on 041 793-891. $103 MOTOXULTIVATDR Gorw^je Mulo, $ kosilnico ir\ škropilnico Stihi sg 17 1er nemški gorilnik no kurilno ol|6, vse lepo ohranjeno, prodom. TeMon 041 509-603 913 PRODAM NA lepi. »ncni legi, v Rozborju pri Dram-Ijoh, prodom porcolo, 1.400 m'. Telefon 051 321-925. Š93 V NASELJU Orago prodamo enodružinsko htsoz nekaj zemlje. Infonnodje po telefonu 0316604)82. 654 DElAffllCO sslonovanjáfmi proslori, delavnico je možno uporabit] ludi kol sModiŠ-če, bližino Zdrovilisio Laško, ugodno prodom. Telefon 041 8434)10. 7S4 KMfTUO zgospodor^ poslopjem, ^no bUo, prodomo. Telefon 040 353-566. 656 [SICBOESM [3Q[PQ2QEaD©aai3 UnKanove 22, Celje iDÎIÊImMIMÉHMŒ 034924222 vsak dan Qd B.3Qclo12.0Q •odkup vaše nepreriSBi •cenitve nepremičnin •vpisivzemljisko knjigo •sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potrebne dokumentacije Prom«t s wpromičwiiwnl naj bo varan« uto xaupivt« sam. Telefon 04t 601 555 GRADBENO portelo, no folzeli, prodom. Telefon5718-749,po15.un. Ž24 TRNOVUE. Porcelo, 1.350 m^ nomenjeno zo grodnjo poslovno sfonovonjskego objekta, v izmerah 10x 12 m, p 1 m, pradomo za 128.250 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje. d VEĆ vikei^ov/zidanic, no obmoqu uprov-ne enole Šmorje pri Jelsoh, prodomo. Informacije: www.pgjHiepremicni-ne.ooe 041 3M2S WWW. pgp^9pr9m\en] na.eom (EUE, Lobovna. Prodamo gradbeno parcelo, 1.000 m^ poceni 80 EURM Telefon 041 706-198. Svelovonje« Ivon Andrej KrbovtK, s. p., Gorico pri Šmarlnem S7t, Celje; http://sve1ovGnje.gajba.ne1. n LOVRAN pri Opotiji. Prodamo hSo, počtniSu (Alpski, nedaleč od centra noseljo, 50 m^ ponifne« 250 m oddaljeno od morja, zgrajeno 1930-1940, prenovijeno 2004-2005, za 72.000 EUR. Telefon 041 ;i}8.l98. Svetovanje, Ivan Andrei Krbovoc, 1 p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje; fittp;//svetovonie.goibo.Qe1. n PONIKVA pri Grobelnem. Prodorno gospo-dorsko bivolni objekt, I. gradbeno fazo, s približno 3.000 m^ zemljišča, zo 37.000 EUR. Tel^on 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje; http// svetovonje.gajbo.nel. n I9LAČIL0 TAKOJI 03/490 03 30 Žnider's Celje. Gosposka ul. 7 GOTOVINSKI IN HIPOTEKAfiNl UPO^AMOVSEVA^E PRIHODKE. POPLAČAMO BLOKAOE. IZVRŽE. DUZBE. RUeE^. SANČNE,ZAVMOVALNIŠi(i DAVČNE. STEČAJNE IN 6RU6E DBVEnOSTI. tmk UrU lu. Zirittia 20. «ctt« NUMERO UNO DOlOlETUVSIZlPOSUMEr TUDIUDOLOÙNÔkSiHUPOXOJBia DO 50 H obremenitve, store obveznosti Riso oviro. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Motnost odploćiio no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERO Urs^O Rob*n Kultov*? • p . Mlkitko ul 27. Mo'.bor tel.: 02/353-48-26, 041/750-560 KOZJE, Pifštanj. Pnsdomc stanovanjsko hišo zgospodor^kim objektom in drvarnico, leto grodnje 1920, adoptUono 1995, približno 110 m'stonovaniskihpovrSn * 1 hektor kmetijskegc z^lpico, za 58.000 EUR. Telefon 041 708-198.Sve-tovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorka pri Smortnerr 57 c, Celje; http:// svetovonje.gajbo.net. n poftfib ïirà a HSOO EUl Pi^ iBBtnegndflp. iMhKtfps.^ Mmuifif tMte53 3?e ZótnkiU ROGAŠKA Slotina, Rotonsko vos. IVodomo gradbeno portelo, 965 m^, z urejenim pristopom, komunolno infrastrukturo v blicni, osfolino ces^o 20 m od parcele, no parceli leseni gradbeni objekt, 20 ---45i6toifeWone41 708-198; Svetovanje, Ivan Andrej KrbovQ(, s. p.. Gorico pri Smortnem 571, Celje; http:// svetovanje.goiba.net. n JURKLOtTlR, Blctni Ool. Prodomo kmečko hiso, 118 m^, zgospodorskimi poslopji, 4lm^fie7m^ler58.859m'tenet^ zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno I960, elektrika, vodo, telefon, osfohni dostop, zo 75.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbo-VDc, s. p., Gorica pri Šmoilnem 57 c, Celje; httpv7svelovonje.gajbo.net. n KUPIM STAREJSO hi», no reíoc^i Cdje-V^nik-^u-bečno oli okolica, kupim zo gotovino. Telefon041 672-374. i4ô PARCELO, v Celju o(i bližnji okolici, nujno kupim. Ploâlo v gotovini. Telefon 041 352-267. 149 V CEUU z Mm kupim hi», ki je lohko potrebno popravil. Pogoj je sončno lego. Plaćom takoj. Telefon 041 601-555. tilSO oii vikend parcelo, v okolici Cel|o, ku;»m za gotonnodo 100.000 EUR brez posredniko.Telefon041 397-211. 847 HUAMEM DELAVNICO zo mirno obn nojomem. Telefon 041622-700. 904 STANOVANJE PRODAM lA^O. Prodomo trisobno Snovanje, v vec^onovan jski hiši, blizino zdmviliuo, zelo ugodno, vseljhrotokoj. Telefon 031 510 STANOVAHJE, cent& Celja, 61 m^ renoviro-no, redno vzdrievono, možnost poslovne dejovnoslt, prodomo. Telefon 041 24frCI)5,[03)548-5Q50. 750 W ODKUPI PO$OJ1LDO 3400 6UR. Do 36 nesacff Ba osiovi 00« ppjnjMMiiyažeywab pf CBJC, in.xiv.«vB>it tc. 03/43S7&0Q PCMIttSKASmTA. StMtt ftrmu 16.02/S21 M 00 K HM IBM, ParliumkA 3-5» 02/2341000 Pf Stovtoj Cradéc. RonkM r, 02/t«12Q00 BONAra.d.o^ $lov0«»fca 27.1000 Ijebge» rTTTTTTTTTn POSOJILA MEDIAt^tN KOM d.0.0., OunaMkâ 3i.Lhibliana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop , irmrmn fAKOJtff CEUE, Olok. Lepo, obnoveno dvosobn o sto-novonje, 53 m^, pradom zo 60.000 EUR. Telefon 031 668-700.po17.uri.p EN0S08N0, komfortno opremljeno stonovD-nje v Celju, vseljivo rez en mesec, pro-dGm.!elefon031 564-394. 890 ŠENTJUR. Prodam trisobno stanovanje, 73 m', visoke (^qe, zcslekljen bolkor, vsi |HikÍju3d, obnovljeno, lepo vzdrževano, prijetno fókadjo, ceno 96.000 M. Tde-fon041 980-145,pol6.uri. ees Altu rtmuiinujrlrn inéme« ua Ion 7. IMS G3134211B 11)03136007? PR0MET2 NEPREMIČNINAM I NARLR PRODAJA. UUEM, CfNfTVE MOZIRJf cMUr. nanov8niskahHaK*P*V .priowiMiwli Mrt posloviui)Úe1rt.ilor lilfut «a 200 m^ Isio tdán\t obnov« 200S. panefaccaSSO n^.iinski vrt parole na. (iioJne (akoiinja v^tliUv, e»na 21$.D00 |UR. {»rod^ro. Šentjur- vodcvt posestvo cu 1,7 ha. od legs cca 1.3 ha goula, 2 dotrajanim gosp^ darebm objektům (nadomestriA gradnja}, na jidni nrstif hnba ^«savna, na parceli je fcr» javna voda. dnffeia p« brei pnkbpa aúrtríiie In s ;»risnponi po poffski easli, cena 3Û DOO EUR. prodamo. Če fliodajai« ali kupujete nepremičnine, vam uredimo v»a potrebna a vítren m lahanir prervos laatninska pravic«. LATKOVA vos. Novo trisobno stonovonje, 74,10 m^ VÚ prinudu, dvigob, parkirao mesto zagotovi jeno, prodomo zi]91.1D0 EUR. Vrofun vzomemo manjše stonovonje. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Darova 23 o, Celje. n SVET NEPREMIČiriNE R&Al eSTATC SVET RE d.o.o. Ehoia Cci|c IJvMkMtka I >900C«lj« U.I 00 M Pu.: OMfO y9 » EMAsI: cclîiC'iMCT^frcpiieHicfijfta.si llTTp://wWW.4WCT'«ICpB< "I ic NIK. M MOOAMDSTAMVAIIIE CêS^. Z»fnd.4 v dvosian. I)iii*pri-tl.. blv. povr. 94.6Û m2. kiat 24.40 m2. SQlast.dei rkezemlJ.laiianvIiod.Lizg.; )977. CEXA: 100.000.00 EUR PRODAMO HIŠO Ltftp, cmňtr. hlia obn. 2008, slan. povr. 200 m2. K*P-M. geraža. lepa fo-kecijal L 197t. CENA: 180.000,00 EUR ijtBi; novogr. enodnj!. hi», dbIg tlor. povr. 131 m2. perçais 300 m2, IV. gr. fata. Uto Ug.: 2007, CENA: 130.000 EUR Pobili: S sflïïiosi., novoz^r. rtii. r^to llor. povr. 171,67 m2, parcele: 716.722. 720. 800 in 823 riZ. III. gr. faza. leto (zg.: 2007, CENA: od 126406 EUR P«nm«:novcigr. 3 ener^. v^rn hile. 13t.96 m2 biv. povr.. parcele: 389 m2. 419 m2 in 449 m2. IV. gr. fau. L izg : 2DQ& CENA: od 131800 EUR Sianovai^a. in zaadljiva zemljilća kupim» 19 znana stranka. Dniiba $«-ii«p d^^^ J^va 2.1119 Ljubljana, po sUepu direktorja i ira 2B. 12.2007, objavlja v s/adstvih javnega obvaičenja, po mstodi jevne drefbe, USTNO JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO MEPREMIČP«INE I. Uftmh Dni&a Se-nef] d.o.o , JakČeva 2,11}9Lj^ian3 II. Opit predmeta prodeje Stanovanjska liisa na naslovu Košnica 25/h. Celje, kar vneravi (irsdstavlja deVio pod-kleteno airijsko hišo s pripadajočo garažo ;n ohišnico, locirano v na$slju Košnica pri Calju. pribliino 3,5 km i?ven mesu Celj^, v neseljit mirnih individualnih tiii na ravni in lepi spniri legi. v skupni irrnari 237 m^ Hiée je komunalno opremljena (elektrike, voda, telefon. CK, asfalt), nezasedena. Predmetna rvepremiinina ima pridoblleno B^etfbsno m itporabno dovolienje sstrsni pr> stojná državne Institucije. Nameni bnoststanovanjska otlroma po^cvno-stanovanjslca (mirna dejavnost). III. ZK podatki Pare. žL 543/^9: sunovanj^ stavbe 169 m^ dvorišča B02 m^ vpisana v afww.iiri> Tždla.ri/dtažbfl/ kjerse nahajaio tudi dražbena pravifa. 2. Vsi zainteresiran i kupci morajo podfHsatl • parafirati kupoprodajno pogodbo (kateri so priloSani ZK i^sek. mepne kopija in fotokopija potrefile o namenski rabi lamÍMlne tm ilaibana twwilMnw^čriu stiritov vvižini . 3.2008, na TR račun Seœpio.o., ljubljena, K 33000^001370798, sklic na št 00 441200802 (namen plačila: »Plačilo dokumentacije Košnica«) 3. Vse informadje v zveii s prodajo lahko kupci dcbi|o pri kontaktnih osebah Dušan Senica. tel. 031/32IM1D, vsak dan med 8. in 18, uro ali Bernard Ravnak. tel. 041/ $49-549, vsak dan mid 8. in 20. uro. 4. Odled nepremičnine je moten v času od 22. 2. 2008 do vključno 4. 3.2008 po predhodni najavi ne lel. 031/320410 eli 041/64^9. Liubliana, 18.2,2007 S^nepdo 0. Dir. Senica Ousan CELJE. No Otoku prodam dvoiitpolsottno stonovonje, velikost 46 m^, nova okno, klimo, etoîno ceniroíno. vpisano v zenv Ijiskoknjigo.Telefon 041 677-449,040 B90-I08. 9ûe ŒUE, Kovo vos. Dvosobne staoovonje, 67^02 m\ vísob pritličje, balkon, vsi prildiiicki, prodamo za 69.000 EUR. Telefon 041 369425. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n UŠKO. Stanovanje v dvosfartovonjsla hiši, letnik 1956, obnovljeni leto 1982, z goiaio In pomožnimi prostori, 246 m^, pnpadajofo porceto približno SDO m^ prodamo za IIS.OOO EUR ol po dogow-rv.Telelon041 36^25. PgP Nepremičnine,0^rovo23a,{die. n QUE, (errlei. Prodomo stanovanjsko bivalne prostore z bolkoncm in kletjo, v ^iristanovaniskr hS, pritîlqe, približno 60 m' Mmh površin, garažo v hHi, 13 m^ pripadajoče zunanje funkcionalno zetn^ s skupnimi prostori v monsordi innoslopnfsôi, zgrajeno 1965, prenovljeno, za95.00D EUR.Telefon 041706-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p.. Gorico pri Šmorinem S7 c, C^je; frt?p://5vetovonje-gojbo.nBl- n KUPIM (^NfEM, eimobpoolIdvDso^ slono-vonje kupi resen starejsi par brez posrednikov. Plocito tokoj. Telefon D41 515-447. ââ&4 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje nujno kuptm. Planlo v gotovini. Telefot\ 031 321-946. t49 GARSONJERO Glienosobnostonovot^jeku-pim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 727-330. 140 ENOINPOi ali dvosobno slanovonie,v Celju, kupim. Hujnol Dolu m vselitve po dogo-voru.Ielefan041 661-S55. 585 STANOVAMIE, približno 55 m^ kupim za gotovino (75.000 EUR) brez posredni-kov.Telefon041 397-211. 647 ODDAM NA Hudinji oddomo slonovanje, 46 m^ Tdefon04l)5S8-I97 095 MENJAM OVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju zame-njorn zo bi» oli bivcilni vikend do 25 km iz Celjo. Cena po dogovoru. Telefon 041 391-284. 628 NEPREMIČNINSKO sicnovonje na Hudinji, gorsonjero, 32 m^^ z bolkonom, zorne-njam zo veqe stanovanje v Celju. Tele-fon031718-204 sss NAJAMEM STANOVANJE oli stanovanjsko hiso, v Celju oli Uiznji oke^tâ, nujno nojamem.Tele-fon05l417-289. &4$ MTwWiTadiocdíexom ^ m . 28 IMAU OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK fet/JŠAjMO. z NoinM^ixdKíkow^UÍ í^littZAjMiAti/S^MfHAii^ AKUSTIKA GARAŽE ODDAM GARAŽO V gonôni hísi, na Lovi, oddom oil p(MÍani.Tel0fon547l-228. eed ODDAM FRANCOďO pos^o in ontoro oddam. TbI»-biiD31SSm 882 PRODAM MASA2ND mâo, prenoflio, novo, zapolúro* M, zelo kokovosino, 16 kg, ugodno prodom.TeMon 04) 626^66. t\ů ZELO dobfo ohran'teno kuhinjo Sveo Julijo, vključno 2 belo tehniko, prodom. Ceno po dogovoru. Tefefon 041 794-278. NOVO kotno bhinjO; izdelano po n^eri, în sicer levo stran 2)0, desno dron 270 in vgnidno pećico s kuholno plo^o, pro* dom po zdo ugodni ceni. Telefon 041 625-903. 891 HlADILJIIK,zanirz0Vdlnik,âediinik. prolni stroj, kufiinío. »dežno, mâo, tfole, 1r^ &ed, forelje, cisterno zo olje in peČ prodom. Telefon 051424-303. di6 DVA kovfo, nEdegljrvD, jeifilno mizo s 6 stoli, zomrzovolno omoro Gorenje, 2101 zelo ugodno pro^m. Telefon 041 940-969. 922 : Lm 1 im PRODAM SUKA bukovo drvo prodom. Telefon 051 381-260. šdo OESKE, debflltno 2cm, 3 m', prodom, ceno 150EU{t.Tdefon041922486. 8&3 KUPIM BElOMSKf kvgdre. ostonke gradnje, 40''30, 40"20 cm in opM'ni zidok, 30-20 on, kupim. Telefon 031 783-954. 853 Odkupujemo dofirtska ifava litttvttv. atougodm. Nudnno vse gozdarske stonNi, ludi v teikih pogojih Tel. 031666-707. Tîfnblet. d.o.o.. La^ov Graben 5.3273 Jurkiciler Z HOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! CENE NA CEUSKI TRŽNICI ZEL£NJAVA ZELENA 2.5«3 BUCKE 2J) SADJE 8uCnđ que 2.M ANANAS 2-3 CVETAČA 2.5 BANANE M.4 CCBUIA ČEŠP4JE 12 ČESEN GROZDJE 8EL0 2.5-2.9 FIŽOL V ZRNJU 2-7 GRENIVKE 17 HREN » HRUŠKE 1>2.5 KOLERABA JA8DLKA 0,8-1 KORENJE M.5 JAGODE 46 KROtMPIR 0,WI.7 KM 2 0HR0V7 15-1,7 DMONE 2.5 BRSTICNI QHROVT H r^ANDARtNE 15 PAPRItCA 2.54 OREHI JEDRCA 6-10 PARADIŽNIK M POtMARANČE t-U PETERŠIU 46 GOZDNI SADEŽI PESA î>2 GOBE SUHE tO DAG ^10 POR 2.54,5 r^ED 46 REDKVICA ŽOPEK 15-19 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA REDKEV ČRNA 15-2 RADIČ Sr^ETANA 4 MOTOVILEČ 10-13 SKUTA 3.6 REGRAT 4 SUDKA SKUTA 4 SOLATA GUVNATA 2-2,5 JAJCA 0.12-0.18 ENOlVUA 1.5-Í5 CENENA EKOLOŠKITRŽMICI MAJNIŠKA zs PESA 1,5 REPA 0.8-1 KORENJE Î.5 REPA KISLA 1.5-18 KROMPIR 1 ZEUE PRESNO OJ-1 ZEUE 1 KISLO ZEUE 1,87-17 JABOLKA M5 PRODAM RADIO stolp Sony, 2 zvočniko, 3 CIHi in 2 koseH, ugoi^no prodom. Telefon OSI 624-250. S92 IQ^televízorTevíoo, diogonolo 57 cm, nov, zopokiron, goroncijo 2 leti, prodom zo 290EUR.Telefon041S15-223. dii BIKCA »mentokc, težkega 140 kg, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 854-351. 921 . m PRODAM VEČ kokovostnih prašičev, težkih od 30 do 150 kg, prodom. Možnost doslove. Tete-fon0416S5-528. š4 VfCproâàv, 30 do 120 kg. mnenzokol oB doslovo, prodom. Telefon 041 263^27. 617 PRASIŒ, domočo vzrejo, težke od 25 do 120 kg, prodorno. Možno dostovo. Teîe-fc4i031 S09-061. Ô24 BURSKEGA koilo, storego 7 mesecev, z rodovnikom, prodom. Telefon 5794-210. Ô10 BIXCE, ćmo bele in simentolco, od 7 do 60 dni in krove simentolko, lažjo, eno lelfl, pripuiceno, prodom. Telefon 051 321-925. âô3 BIKCA «msntalco, 150 kg in pujske, 20 odojkeoli nodoljnjo rejo, prodom. Teí^ fon 031 506^83. š« KOBILO pont, store 4 leto, vozno, prodom. Telefon (03) 5763-258. 6ia BIKCA, wo rjovego, storogo 3 mesece, prodom. Telefon 5727-)35,041 222-438. 840 TQJCO za zokoi, težko 650 kg, prodom ali menjam zo krovo, brejo ali z mlekom. Telefon 5821-678. 667 SVIMJSKO polomo, tsiko 40 kg in mojbr» proste,prodom.Telefon 031 774'773. 863 KRAVO ^entolko, s svežim rrdekom, ston B let.s tsiickom ali hm. prodam. Telefon 041 8224393. 870 TEJÙCO, store H dni, pfodom.T^fon 040 312.58B. S80 JARKICE, 00 začetku nesnođt cqstjene, bele Fronce, loiognmiske, za dopitonje oli leiice ZD zoktii ter enodnevne bele pBomce prodc^mo vsok dekrm'ik no formi Roje pri Šempelni.Telefor (03) 700-1446. sô? PRAŠIČE, težite 60 kg in svinjske polovice, prodom.Telefon031 582-424. âiû4 BiKAslorego erto leto, mesni tip, |»odom. Telefon 031 70^15. 90t NEM5KEGAovttrja,miodico,astokiYnego, z rodovnikom, ceptjenego, tetoví^on^ go, slorego 9 lednov, odličnih storiev, prodom. Telefon 031 201760, 5743-441. 902 PRASIĆA, 1B0 kg, dtfnoco rejo, koline lohko pri prodojoku, prodam. Telefon 041 261-676. 909 TELIČKO simentolko, eko rejo, posno, 340 kg, storo 20 mesecev, prodom zo 500 EUR. Telefon 041 915-626, 041 946-759. Ž23 TRICO simerrtolko, 350 kg, prodom. T^ fon 5717-986. »3 PRASKE, težke od 50 do 60 kg, i;godno prodom. Telefon 041 527-070. 912 8RE1E telice oli krove po izbiri 1er teleta, bikce ali teíiď;e, težke od 150 kg nopfet ugodno prodam.Telefon 031 664-293. 812 OVE lellci simenlollu, breji 6 7 mesecev, prodom.Telefon 041 273479. di4 KRAVO, drvgotole, brejo 6 mesecev in kiuvo, z drugim teletom, prodom. Telefon 041 252-717. èi05 ZIAIE prtnoklce, ostokrme, brez rodovnika, cepljene m rozigrone, prodam. Tel^ fon{03)5821-093. 917 NEMŠKE ovčarje, somičke, slore 2 me5enfuzQjn koruzo v stroku, prodam. Telefon 031 654-760. su JABOLČNI bs in jobolcnik ugodno prodom. Telefon (03) 5648-563. 833 ^KO in otovo, v rozsulu, prodam. Telefon 041598-275. 857 8i^RAN0 seno prodoffl.Telefoft 041 297-961. 098 8E10 vino in ùwàs ^om. Teiefo n 031 228^14. 9C6 DODAIMsledMnoldogaiK^sperâ^ nik, 1701 biirevtîâ» stiskérá, 38ÛI gmn'tm kod:e in fosodnobfuno, prodom. telefonS41^57B,041907-565. 894 NOV okrasni kozolec in vodnjak prodom. Telefon (03) 5708025. 910 PRENOSNI raôfnolnîk hp Core pock (J4395E, stori mesec in fískolnik hp, prodom po zelo ugodni ceni. Telefon 041 625-903. 891 KUPIM IRAKTOR, motokultivotoi, kmet^ $lToj a tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefofi041 407-130. 669 ZAPOSLITEV ZAPOSUMO delavce zd defevkomnosesřm. Delo jevdelovnkiin no terenu. Zoposli-tev ZD nedokmn cos, izkušnje niso potrebne, soj vos priučimo v poskusnem obdobu. Dobro ploclki zo resne in postelte. GfOTiitBx, d. O.O., Teharska cesto 120, Celje,telefon041644^26, 690 iS£»nio pouwta&t ffi iipotlovasju Mipvm« vflostinitvu. IntofTDKiiinatiLOil BS^SM nUNC CAMLDH Trub«f]tva ul. Lâitt rjm OSTALO PRODAM GO&EUN Zadnjo večeno, 70-130, vokvirju, prodam.Telefon(03)54S2-945. 720 PECzocentrolno, 32.000 kîl, no olje, mofo robljeno, 200 EUR, kotno sedežno s foteljem, 100 EUR, vroto, malo robljeno in okno, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon041831-261. 789 POLOVICO 7 mesecev slorego prosićo, polovica je težka približno 50 kg, prodom. Telefon 031 807-745, ^nrju t. 801 NOVO kolo no 6 ^e^av, znomke Roces, trikolo, zo odroslo osebo, ugodno prodom. T^fon 031493-944,5702^93. 809 STARINSKO dvodelno omaro in motorno kolo (oper Kowosoki el 252 prodom. Tehtfon041 528-376. œi THETA in krmo, vokroglihbaloh, prodom. Telefon 04} 036-398. šd7 DRVA (hlodovino), seno it> svirtj^o mosi prodom. TMn (03) 573B-1B1, 031 273-205. 865 BIKCA simentalro,težkego 180 kg in belo vino, prodam. Telefon (03} 5798459. 9ÛÔ DtITNA posredovalnico Zotiponje, ki je upofije v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 osebom, posreduje zc vsa sfo-rosena obdobjo, brezplačno zo miojše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Ordnik s. p., Dolenjo vQs85,fYebotd. n tŠČEMO sodelovce zo redno oli honorarno delo s fuičnimi oli provnimi osebami no terenu oli v telefonskem studiu. Zoložba Nova revijo, d. 0.0., Cankarjeva 10 b, Ljubljano, telefon (01) 244-4568. n DnaniAC po^B*)« spf^osa I ■ofAinđtlgv en D M« t koiMreUQ It uMutkia itifdhi. MoSnut ndm nposlrTV» eG honorv-nte«tl8t& P0O0] upal frkfltigvt)»1 Ztiittlc» ko» Inf. od pOA - 991. od e.OO do 14.00 un, tikfon 03 42MI-IS. 4tkim. íak Men* bertkib 44.3000 Cilji. 30.000 po6r«dovftfíJ, 11.000 novlfi poznanitav j« bito v pr«takl«m l9tu siclenjenlh 2 nsio pomočjo. Letos Ka-ža, dfl jit) tx) še v«č. tenitna posredi vaJnlca za vse ganaradje. Zaupanja, OoJenja vsa 8S. ProDotd. 03/57 26 319, 031 505 49S, 031 836 378 ZEKfTNA posredovalnica Zvestobo, Hovdijo Potočnik, s. p., Ob vrtonb 5,3000 Celje, teÍ8fonD31334465,040452-332,si pmodevo, do bi vom no kakovosten način poiskala osebo zo resno zvezo. Pd^tičite in se prepriča jte. Kondidotke in kondidoii iz vse Slovenije in tujine. Za ženske brezploćno. 4io SUKOPLESKARJA zDpo^m. Mohor, d. o. o., Šoronovičeva 11, Celje, telefon 041 648- 121. n M^C-okno in vrela Mitjo Bo», s. p,, Sotehka cesto 28 o, 3250 Rogosko Slatino išče kooperante pri prodop in montozi PVC-oken. Zožene so izkušnje. Informod je potelefonu05í3)B-199. n Iskrani tant|ai&ča|o pf apfosta. zv^ ate (JeKlata. Mno^o j^ ie, zalo punce. požabite na rszoà^Bn^terjlt) Draz stroàkov spoznalla. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. InpM OnèA, L9, Oolnp vai 85. Pabcll Médutodno podjetji i ZMvmi ukuitijtnii pri proi tedoik za najmanj 6 mesecev jHKÍpis; KT&RC d.o.o. bo po^tke uporabljal samo za potrebe luračniike slu^ Novega tedmka NOVI TEDNIK OGLASI - INFORMACIJE 29 ISŒM Mo: pomoč v gospodinjstvu oil v bhinp.Pokliôle0403S8^54. 793 ?94 ZAjubllfijneizilffievTrubor^vBmlehjiSe-mo »delovce zo (^dno oli hot>oromo delo s fízíčními oli provr tml os^mi no ferenu olivlelefoaskmi studiu. Zolozbo Novo roviio, d. 0.0., Conko^eva 10 b, qubliono,r^fwi (01) 2444568. n i^ÔMdolo: pomoc v gospodinjstvu oíř delo s stor^iimi. Sem po^ero in pridno. Telefon041923-317. êôô IHmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE ra^isuje prosti dôlovnf mesti: I. AGRONOM Pogoj: višja ali visoka izobrazba ^etijsl^e smeri II. TRGOVEC AU KMETIJSKI TEHNIK Pogoj: ustrezna izobrazba in opravljen izpit C-kategorije Prošnja pošljite na naslov: Hmezad, Kmetijska zadruga PetrovČe, Petrovče 3301 PetnDvče, Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Zaradi širitve dejavnosti in povečanega obsega dela podjetje Sn>« cl.o«o»* u|wsli naslednje sodelavce v proizvodnji: PEKA. POMOĆNIKA PEKA, PREDPEČNIKA in EKSPEDITORJA. Možnost zapo$l^ za nedoločen čas v prijetnem delovnem okiriju in sprol-caneni koldVtivu. kjer so odlični pa^ji osebnega razvoja in napredovanja. ProSnje polena naslov SPD, d^.o.. Podlog 33?! Šampatar. Informach je na telit:041/393-002. Plnerija Bonita v Žalcu zaposli PICOPEKA/KUHARJA. Delovni cas je dvo Izmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo v prijetnem delovnem okolju in spn^e- nem kolektivu. Prošnje poiljite na naslov SPD, d.o.P.r Podlog 59. 3311 Šempeter, informacije na tel.št. 051/630^25. CVETLIČARNA MAČICA Rudarska cesta 1, 3320 Velenje www.macica.sí mac tea. celje@siol. net Prosto delovno mesto: VODJA POSLOVNIH ENOT Od kandidata/-ke pričakujemo: - vodstvene rn komunikacijske sposobnosti • najmanj 5 let del.izku-lenj na področju cvetličarstva ali aranžerstva - vozniški izpK B-katego-rije - pasivno znanje angleškega jezika Osebne lastnosti: samostojnost, podjetnost» prilagodi I jivost. čustvena stabilnost in poštenost, natanč> nost, lojalnost... Izbranem kandiciatu nudimo odlične pogoje za osetxno r^ in stimulativen osebni doho> dek. Pîsne prošnje pričakujemo do 5.3.2008 na sedež podjetja ail na elektronsi^ naslov. iiiiww.iiovite(lnil[.coin ZAPOSUM voznikfl, (• in E-kotegor^, zo mednorodni promet. Tdefon 04) 647-665. Milon Obraz, s. p., 2»gar Pravor-je. 835 ZAPÛSUMÛ notqkorka, radno oli honor»-flo. MotiiescaFfeCdje, DuŠon $. p., Partizansko S. teÚon 04lt 671-927. 686 ZAPOSLIMO dekle za strežbo v iRstroju v Šen^unu. Mn 041 750412. Ocdo, d. 0. 0., Ijubljonska cesto 29, 3230 Wrtjur. âiûi IZDELUJEMO projekte stcnovanjskih hii, gospodorskih in poslovnih objektov in pcdobnc.T6lefon(Q3)ei04-lB2,031 393-S60. AStSf rojektironje, Anton Strni», s. p., Gabrov« ) o, 3241 Podplat. n SAM svoi mofsters profesionolnimiin spe-dolními stroji iz izpost^lnice SAM v Celju (Hudinjo). Ul. brotcv Oobrotinskov 13,telefon |04])629-644,(03) S4R 3)1 o BEE Pjesteftjok, s. p., Kanina 144, Manino. Adflptoóje, zidorsko delo, bono nje stonovonj, oken, vntl, bis, Fosad, nopu^ čev^vCelju in okolici. Do 31.3. 2006 nudimo 10% popust. Telefon 041810-717. n EZDELAVA pradalnib slan, monsonJ, zaključno dalo, notranji sakundomi stropoví knouf. Zooh, d. 0.0.. Moriborsko 4UÍKI0 (elíe,telefon 0316$9-394. S91 KRMO, rinfírza, prodom. Kupím troklor, 40 do70ks.T^efDn041 849-876. d02 KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah izdeluje' mo demit fosode. M3grod, d. 0. 0.. Gosposvetsko 3,Celje,telefon 04 ) 771-104. 337 PREMOG, zelo uQodno, z dostovo, tudi v kosih (bilHj.ralefon 041 279007,Pre-voznisWo Vlodimlr Pemek, s. p., Sedla-šá91,Podlelinik n ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 12. 2.: Polona HRUP iz Šmarja pri Jelšah • dečka. Slavica VERK i2 Celja • dečka, Kristina ČATER RADOVIČ iz Celja - deklico, Branka KOSIČ iz Celja - dečka, Mateja VAVRièUK iz Podčetrtka -dečka. Nataša LAMPER \z Šentjurja - dečka, SaSa BAV-CON iz Celja - dečka. 13. 2.: Karmen KOROŠEC iz Štor - dečka, Ladislava FURMAN iz Slovenskih Konjic - deklico. 14. 2.: Martina VREČKO s Prevorja • deklico, DuSIca ISKRAC s Kalobja - dečka, Mateja GRADIŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico» Damjana REPEC iz Šentjurja - deklico, Damjana JEVNIŠEK iz Loke pri Žusmu - deklico, Tamara MEDVEN iz Slovenskih Konjic • dečka. 15. 2.: Katarina KOPRIVC iz Planine pri Sevnici - dečka, Irena BREZNIK iz Šmart-nega v Rožni dolini - dečka, Jožica DROFENIK iz Rogaške Slatine • deklico, Tanja KROFUČ iz Prebolda • dečka, Tatjana TOMAŠ iz Prebolda - dečka. 16. 2.: Anita KROFUC iz Nove Cerkve - deklico, Lidija ŠAFRAN iz Kalobja • dečka, Janja BUDNA iz Slovenskih Konjic ' dečka, Bernarda TERŽAN z Grobelnega -dečka, Adrijana WEISS iz Ce- ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živela, je odšla k večnemu počitku ANTONIJA KRAJNC S Ceste Kozjanskega odreda 132, Šentjur (6.1.1914-13.2.2008) Ob smrti naše drage mame. babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali In jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ŠIOO Bolezen iz iebe vso moč je izpila, 20 tabo ostala je le še gomiliL Zdaj prazen dom je in dvoriSČe in zamm oko te na£e išče. Nič več ni wojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata u\ strica JANEZA STRAŠKA izGrobelc 7, Sv, Štefan (30.3.1940-30.1.200S] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, še posebej družini Lorger za pomoč v najtežjih trenutkih, ter znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izražena ustna sožalja. iskrena hvala g. župniku Marku SramJu iz Gorice pri Slivnici za lepo opravljen obred in njihovim cerkvenim pevcem za čudovito petje, hvala pogrebni službi Gekott, trobentačema za odigrano Tišino, sindikatu Železarne Štore in za govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat hvala. Žalujoči: žena Leopoldina, hčerka z možem Brankom ter vnuldnje Barbara, Katja in Jerneja Ija • dečka, Urška LEDNIK iz Celja - dečka, Manuela TER-2IC JAZBINŠEK iz Krškega -deklico, Martina OREL z Rečice ob Savinji - deklico, 17.2.: Laura ŠOLA JA iz Celja - deklico. ^^ POROKE Šentjur Zlato poroko sta praznovala: Jakob in Magdalena KOROŠEC iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Boris MAJHEN in Helena RUTAR. oba iz Šaleka. SMRTI Celje Umrli so: Janez PUŠNIK iz Hotunj, 81 let, Jožefa VITANC iz Smatevža. 79 let, Lavrencij MEH iz Ravn, 78 let, Josip OHNJEC iz Ro^n-ske Gorce, 84 let, Vincenc GREGORJN iz Ljubije, 70 let. Angela IRŠlC iz Stenice, 72 let, Srečko SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 79 let, Zdenka TERŽAN iz Petrovč, 80 let. Ivanka ŠKETA s Polzele, 73 let, Marija KOCEVAR iz Šentjurja, 85 let, Pilko ŠTEFAN iz Celja. SÎ let. Ludvik KRANJC iz Prožinske vasi, 80 let, Leopold TURIN iz Celja, 64 let, Janez LUŽAR iz Celja. 92 let, Marija KOREN iz Celja. 92 let, Marija PLAVČAK iz Celja. 81 let, Aleksandra ARHANIĆ iz Celja, 80 let, Franc DORNIK iz Trnovelj pri Celju, 64 let, Alojz OSET iz Celja, 65 let, Mojca FISTER iz Celja, 31 let, Rozika GMAJNER iz Vojnika. 72 let. Šentjur Umrli so: Franca BORŠlC, 86 let, Jožef SOTOVSEK. 6S let, Alojz POLUTNIK, 64 let, Kondrad BAUMKIRHER, 55 let. Cvetka K0RE2.39 let. Jožica DROBNE, 59 let. Velenje Umrli so: Frančišek ROJNIK iz Topolšice, 86 let, Matilda GOLOB iz Brdc nad Dobrno, 84 let, Jernej COKAN iz Studene, 68 let. Šmarje pri Jelšah UmrU so: MadJda POPOVIČ iz Zibike, 86 let, Marija SIVKA iz Senovice, 103 leta, Ivan SMREKAR iz Svetega Štefana, 88 let. V SPOMIN 24. februarja bo minilo 17 let, kar nas je zapustila draga mama FRANČIŠKA GOLOGRANC iz Ogorevca Žalujoči sin Prane 712 Vrata hišna se odpro, zaman iŠČe naše te oko, pa čeprav med nami več te ni, v srcih naših živel boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA TRATNIKA iz Zagrada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, gospodu Lenartu» govornici Zavarovalnice Triglav, zdravstvenemu osebju in duhovnikoma za pomoč, izraze sočutja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi Rojstvo je začetek. Življenje pa^rtpi.samo potovanje. na tem potoiwiju nam je bilo podarjeno veliko lepih trenutkov, hkrati pa teh temačnih poti. ko človek ostane sam. Pa vendar nas greje tista preprosta misd: del poti smo prehodili sko^j. naš moi. oče. brai kajti kogar imaš rad. nikou ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, zeta, svaka in strica RUDIJA KRKA iz Zabu kovice (27.2,1944-9.2.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornikoma, praporščakom, cvetličarni Bernarde Kotnik za lepo izdelane vence in ikebane in kvartetu Idila za odpete žalostinke. Hvaležni smo tudi Gasilskemu društvu Zabukovica za lepo organizirano zadnje slovo in vsem ostalim gasilskim društvom GZ Žalec. Zahvala tudi godbi Liboje, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ro- potar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti: žena Jelka, hčerka Simona in sin Matjaž z družinama, sin Gregor in Uroš, vnuki, sestra Jerica z dnižino ter ostalo sorodstvo www.radiocelje.com 30 IV VODNIK novi tednik KINO PLANET TUi Kin«mat08i«fi si piicbtujsjo pmvk» áň spnmtmte prtgnmi. Tm, dotmUi^ film [pmlpraniimoj 15.0D, 17.00.19.00 11.05.13.C£ vsfik Ú9n, ujima v Cemdt « pstek Jthn Rimb», afcoj^* Int« 18.20. IB.30. 1Z0S. 14.10 vsrt dan rsun v<«trttl inpftak Poiast iz voda, dnižinska pustofovšorti 19.30. Svmney Ted* Htfdi£cv brivtc. flfotlíívka • 19^5. 21.55 Ní pmtofi a ftAre«, akciiska drama 1920.23.40 i kat ljubazan. kMi^a romanti£ru drma 16.4a 18.^ VadM pfiia, nM wmta, rvnantiSna komadja laoo. 1&2Q, 2a40, Pi'.ss 14.(â viA dsn raien v ćstrtak in peiek AMd in Mvafwió. AuSnsfca konadíjí 15.10,15.30.17,10,17.30 11.30.1110.1330vukdaflrazanv6ttrtikm pBieh Wiaofwn «opa, drama 21.20, 23.30 Astarň na eia»ii$kih ipih, končina ftt flotoviSiu 1B.4{] 13.40 vsak dan, izjema iatrtah in paiik EitFiIHta - pnam za donwr. drama 21.00 P«intno. ZFtríler 1720. 21.« Zaldad (ř^^^r*^* Knjiga skrmwsb. ak* QjAi ih/sQdoviííni 21.10, 11.10 vsak dan man v čac^ in petak POČmiáKE MATINEJE: vsak đan. itjime čeuok n pttsk Nsfi Mn, animírans aktíjska kixntdiji Î4.Q0 Shrtk m^ {údironizirBno}, komadija 13.00 Bataiflfiđa, animfrana dnânska komađja tl.OO Dniji valoví, animír&rta druSrukekomadija lo.oa Fraočak in zaàiad iabQog« ía?«», anari* rana dniSn$ka ksmadija 72.00 li^DA: pftdsiava SO vsak dan pr9(^t8V9S$¥pň9kifíSoáofo pfgartavHgovMbolĐginBđafio METROPOL PETÍK 18.00 Pnti a Kafftov 3: Na rob« avatt 20.00 4 mwfct 3 teéií ÍA Z Awva ^80TA 16.00 Htkovatt;Ma6píUak(pMvatop) 20.00 4 mosKÍ. 3 taAii n 2 teava NEDELJA tS.OO PlntitK«itav3;Narobiisvau 20.00 4 naaad, 3 t««B ÍB 2 Aiava PONEDOJ» 16.00 PíntP3Kafte3:Nai«tetnta TUREK 16.00 BatvnK SREDA 16.00 Baowulf 20.00 2ÉHvPBrizii SLPViNSKE KONJICE 18.00 20.00 20.00 SOBOTA VMU smrti ŽívMa <*nf9ííi NSaiA Vdafioisinrtj PRIREDITVE 10.30-11.30,16.30-17.30 Muzej _____fípvtiée zgodovine Ce(}e Dvmonsirdci ja obrti uiâT Božo Godnik \ LQQ Muzej novejSe zgodovine Okvir za íotografi|o počitniške ustvojjalnice 17.00 in 19.30 Kulturni center Lažko Humoristična lupina V^lí oder iz VeUke Nedelje: Micka inVinko komídíja ) 8.00 Knj tžnica Mozirje_ Itubar pred slovensko pročetlo představa ín pridiga po predlogi pro/- dr. Maijaža Kmecla, ki jo ba izvedel Anatol Stem 18.00 Dom kulture §c4tan j_ Mojiedini. ki jo ljubim pTedstmňtev knjige Ivana Siira o Kaiiu Destovnika Kajuhii 19.00 Knjižnica LaSko__ Literarni večer z Venom Tau' ferjem 19.00 Galerija Velenje Negovan N^ec: 20 let pozneje odprrfe razstave 19.30 SLG Celje M. RavenhiU: Kok Ú roea zdej dol visiš SMG ijubljarui abonma Dnevi kmtedijeinùven 20.00 Dvorana H. slovenskega tabora 2^ec_ Špas teater: S žensk.com 20.00 Mladinski center Velenje Pitoni z. o. o.: Leteči cirkus Montyia Phytona kcmeiUja skupine iz Vazenice SOeOTAr23.2» 10.00 Kinodvorana Kozje___ _ Studio Anima Medvode: Ta ćU' dovita zemlja za Zmajčkov abonma in izven 10.00-19.00 Knjižnica Velenje. preddverje_ Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem no\kh in rabljenih iaijig 19.0QKUDLjubečna.dvorana__ 3. večer s prijatelji in predstavitev zgoSčenke Mešanega vokalnega kvarteta Sbalom KUD ljubečna nastop kvarteta in s pirim, kitarista Jožeta lesjaka in harmonikarja Janeza ^niarja 19.00 Kulturni dom Šmarje pri JelSah Vse zastonj, vse zastonj! predstava gledališke skupine Era nFuvršČenih Mladinske^ kultnr-negakiubaNetek 19.30 SLG Celje J. Bames: Prerekanja SNGDramaLjub^ana, abonma Dnevi komedije in izven 16.00-16.00 Muzej novejše zgodovi- ne Celje_ Nedeljski muzejski mozaik oživitev UHce obrtnikov, družinska ustvaijalniai. kostumirano vodstvo 17.00 SLG Celje I. M. L^Uč: Heroj naroda Cledališče TošaJaxmůvičZivnja-nin, izven abonmaja 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Celjsklb S koncert narodnozabavnih on-sambîoi/ rňinri WTK. 711 10.00 Knjižnica Rogalka Slatina Ustvarjalne delavnice za otroke potiskovanjedûrUnih vrečk s sadjem in izdelava darilc zamami-ce ob dnevu žena 19.00 Dvorana II. slovenskega tabora Žatec, avla_ Odprtje razstave likovnih del Sr^ka Stamola 19.00 Hote) Evropa, sejna soba Besede miru predavar^e 19.30 SLG Celje_ E. Ionesco: PataAzika CiedaliŠ^ TbšaJovanovićZierija-nin, izven aboniruija Pokrajinski muzej Celje: arheološka ra2stava z lapidanjem, kulturna in umet* nosmozgodovínska razstava, razstava o Almii^ Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici; Etnološka zbirka Šmid. Zgom)! trg Šentjur: stalila arheološka razstava BMk in njegovi zakladi Muzej LaďuK Laško - potovanje skozi Čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki LaŠČani: Kari Valen-tinič. Knjižnica Gimnaaje CeljeCenter likovna dela dijakov umetnište Gimnaz^ CdjeCânter. Galolja Mozaik Celje: razstava staine umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Ži* veti v Celju, Zobozdravstvena ^irly. Muzej novejše zgodovine C^e -Otroški muzej Hermanov brk)g: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Gatew Vlada Geiiaka Cdje. razstavni pn)stor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut IVemerje. restavracija na celjski železniški postaji, Celetapark Celje in pošta Celje: likovna d9\aVl3daCenaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoi^. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov, prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblUcovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španz-la na temo Cel^ki groô. Minorisski samostan Podčetrtek Hď-barij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber, RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od Škofje do škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene škofije Celje, do 30. 9. likovni salon Celje: lOCHlOO. inim-ladja kitajske umetnice Hmqmn Wang, do 22.3. Muzej novejše zgodovine Ceije: Alma -vox populi, ápomím mi Aímó Karlin, do 31.3.; Sestri in njuni izrazni potí. do 29.2. Celje, Muzejski trg - avla drugega nadstropja: Ob SOO-leinid Primoža Ihi-ba/)â, razstava MarijanaPušavca. do 15. 3. 2godovtnskiafhivCdje razstava Moj-ster izdelek na o^ed postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna raz-stàvi Josip Pelikan (1885-1977) ktornsi. do 30.6. Galerija sodobite umetnosdCdje: Risbe, nmutva akademskega siikarja Hermana CvasdfonČia, do 15. S. Železarski muzej Teharje, galerija: Njihovepodd». ftsogm/^ca razstava Andreja Voha. do 10.5. ,. ^ Špesov dom Vojnik: olja na plamo, TnzstoM likovnih dk TbnijaMohorja^ do 12. 3. Premogovnik Velenje, razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čnifhbeiihlat^rtifijTbrriažalnridjTL Galerija Velenje: Negovan Nemec: 20 let pozneje, pregledna razstava, do 22. 3. Mercator center Cel je: Intaizijska domišljija, razstava ^^ VeliČkavića, do 27. 2-Local galerija: C wen Hughes & Mike £mo[i Torek in četrtek od tO. do 12. ure; Un, deux, trois... to je francoščina; učenje francoskega jezika skozi igro za osnovnošolce, brezplačno delavnico vodila Tîphâine Mancaux in Tanja lazarevlc. Smoclove urice od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.00: počitniške aktivnosti; projekcija celovečernih risank in filmov zâ otroke, brezplačna uporaba Interneta, video igre na velikem platnu. Uradne ure; od ponedeljka do Četrt* ka med 12. In 20. uro, v petek med 12. in 23. uro, soboto med 18. in 23. uro. trateča) ! Razpis za otroško pravljico, dela lahko do 10. marca v tipk^ obliki pošljete na naslov Društvo šmoci, Mestna ulica 2, Laško ali na info-é^smocl.com (s pripisom natečaj za pravljico). Aktualno: - možnost najema^asbene sobe (v prostorih Društva Snodî - bi^plačen tečaj računalništva za začetnike (šmocl. mobilna upnica) • Šmocl prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim Oslo; • koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba) - delo na mednarodnem področju in M5S (Mladinski svet Slovenije] Mešani pevsld zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. cetsH mbMd Med zimskimi počitnicami, med 25. in 29. februarjem: kreativna delavnica za otroke od 6. in 14. leta, vodi Nives Kodela; TV-delavnica Ustvari in objavi svoj TV-prispevek za mlade od 12. leta. Delavnici sta brezplačni. prijave na info^mc-celje.si ali 490-87-40. Ponovno organiziramo tečaj risanja in slikanja ^ mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Redno dogaiante v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek: KUD Superstar - ples: torek ob 15-30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Dcsanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Petek ob 20. uri v Kulturnem domu Šentjur Metalurgija; igrajo Crossbreed. Gonoba, Eruption in Negligence. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031/404-146 (Gregor). 051/680-799 (Aljaž) ali in-io(^skms.net. Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17 ure. Rekreacija: telovadnica OŠ Pranja MaJ-gaja. sobota 14.30 rekreacija > košarka, odbojka, možno tudi igranje namunega tenisa v mali telovadnici. Potrebni iastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom In odraslim v stiski Vsakl.in3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00. pisarna Rdečega križa. Mesuil trg 5, Šentjur. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo. 24. februarja, s Trojan v Tremer-je. Odhod ob 5. uri s postajališča pred garažno hišo na Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. Celje, plačilo za avtobusni prevoz 7 evrov. V nedeljo, 2. marca, pa vabijo na pohod po vitanjskih Karavankah. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCEL£L\ Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabihtaci ji oseb z duševnimi motnjami Krekov irg3,Celje Telefon 03 428-6890. 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; KrekovtrgB. Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttíefbn 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUSTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE' ŽRTVE NASaJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznifáh pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: druSfvo-sos<§>drusrvo-sos. si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Tfelefon490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve živijenju; Malgajeva4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, îelefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše -za razvezane -za ženske.žrrve psihičnega aLi fizičnega nasilja . za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje m'&RC,do.o. Direktor Siečko Šrot Podjetje opravl^časopisnchzaložniško. radijsko in agencí jsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000Celje, tdefon (03) 42 2S190. iax: (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak lorek in peiek. cena torkovega Izvoda je 0^1 EUR petkovega pa 1.25 EUR. l^jnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 7.50 SUR. Za tujirw je letna naročnina 180 EtJR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk Delo. d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e. za katere se plačuje davek na dodano vrednost. MOVITlDPaK Odgovorna urednica: Tâtjana Cvirn. Namcstnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik íotouaíije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja tdakar. Oblikovanje: www.minjadestgn.CDm E-mail uredništva: iednik<^t-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehoika.tednik@*iit-rc.si RADIO CtLJC Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@^nt-rc.si. E-mail T studiu: info®radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kuralt, Ro^mari Petek. Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Sus ter, Saška Teržan Ocvirk AOEPiCMA Opravlja trženje oglasnem prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nud\ ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ. Propaganda; Vojko Grabar. Zlatko Bobinoc, Viktor KlenovŠek, Alenka Zapušck. Rok Založnik TelefiML (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elÀL pošti: agendja^t-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: ANIARA-Blomdahlovd opera, EVI PAN-narkotično sredstvo, MUKOEN-staro ime za kitajsko mesto Shenyang. OGAREV^ruski pisatelj (Nikolaj) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za specialno masažo hrbta v Lepotnem centru Kračun v LoČah 2. nagrada: bon za 10 evrov za nakup v optiki Salobir S. ' S. oagrada: bon za veliko klasično pico v GostiSču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoSievali vse praviJne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 2S. februarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika. ki je izšla 14. februarja 2008. Rešitev nagradne križanke iz st» 13 Vodoravno: AKMA, GROB, NARA. NOVAK. DANA, REN, JM, TOP. OLOVO, RADOM, METAKSA, MLADINA. AKAROZA, OKRASEK, NT, IVA. ARAt, AON, TRI, IBIS, JAKNA, ION, ĆOSIC AKO, ČAKA, KRI, ŠIVIC, EKARTER, SARÍTA, NU, KARAN. TRAČAN, VSTAJA, ANOA, LO, ETA, NKOMO, PORIN, ČIPKA, LET, OMEJ, EKAR, IGRA, VRSAR, RANČ, SAAR, AE, NR Geslo: Zmagovalca Australian opna. Izid žrebanja 1. nagrado • redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Irena Jesenko, Bobovo 4 b, 3240 Smane pri Jelšah. 2. nagrado • darilni bon za oblikovanje obrvi v lepotnem cenim Kračun v Ločah in knjigo Mohorjeve družbe Življe- nje nas uči. prejme: Marija Leskošek, Planina 61, 3215 Planina pri SevnicL 3. • S. nagrado • dve vstopnici za kopanje v bazenu Golovec. prejmejo: Anica Sojč, Hovca 18 a, 3212 Vojnik. Jana Pelrak Zaje, Tkalska ul. 3 b, 3000 Celje in Doroteja Kroil, Petrovče 171, 3301 Petrovće. OVEN HOROSKOP K Ona: Prišla bo pHjeina novica, ki vas bo za láaiek Čas reéi-1/1 iz siainih finančnih težav. Ibdn samo začasna, zato se nř-Icar ne pustile uspavati, bodite pozorni, kajti Čaka vas zelo neprijetno presenečenje. On: Se vedno se vam ne bo uspelo otresti misli na nekdanjo ljubezen, ki vam je pomenila veliko več. kot ste mislili. Pomirite se in razmislile a ai-temativah, ki so vam še ostale, Izhod vsekakor obstaja! Ona: Če se boste vsaj malo potrudili in začeli živeli drugače kot običajno, bostekarhi-tro spoznali, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu bo všeč predvsem vaša skromnost. On: Razdvojeni boste vse dokler se ne bo dokončno pokazalo, kakšnobolivljenjevpriiiod-nosti. zato ne prehitevajte dogodkov. Lepo počasi in rui konca se boste celo sm£jali. Seveda irrut tudi ta medalja dve plast Ona: Od srta se boste nasmejali nenavadni domisliri. A hitro boste uvideli, da ne obeta prav nič dobrega. Bodite skrajno previdni, saj se nekdo Želi le poi^axi z vami in wis izkoň-stiti, potem pa vas bo zavrgel Ont Sklenili boste celo vrsto novih poznanstev in sliSali kup laskavih priznanj. A nikar se preveč ne zanesite... Nič še ni dokončno dorečeno m vse se še lahko spremeni, Ljubezen in posel sta negotovi stvari. m Ona: Marsikaj se bo obrnilo povsem na glavo, veridar boste ravno v (ej zmedi najbolje izkoristili svoje možnosti. Očitno ste v več kot ugodnem obdobju, ko enostavno ne poznale poraza. On: Spremenili boste odnos do sodelavcev, kar vam bovve-^ liki meri pomagalo razrešiti probleme iz preteklosii^ Vsekakor prihajate počasi v drugačno. pozitivno obdobje, ko boste reaiiziroU rujčne iz pretekiosti DVOJČKA ^«STHEUC ^ Ona: Ne mislile toliko na pri-jaieijičineruunige, ampak se raje malo bolj posvečajte poslovnim stvarem. Streznitev, ki prihaja, vam bo prinesla dokor\čno spoznanje, da niste tako nezmotljivi. kot ste mislih ... Oiu Nikar naj vas ne skrbi za okolico, saj so vam le mah nev<^čijivi. NevoŠČljivost je predvsem lastnost malomelčanov. h' se ne uspejo otresti neumnih predsodkov. Na koncu se bo izkazalo, da ste imeli Čisto prav. Ona: Čaka vas n^rijetno presenečenje. Prijatelj bo ravnal vse prq kot prijateljsko, kar ulegne pustiti neugodne posledice. S partnerjem se boste dogovorili o zabavi, ki LH2m nipovsempo volji. a lahko prinese obilo koristi. On: Prijatelj uos bo seznanit z znanko. W vojti bo že na prvi pogled nadvse všeč. Kar takoj se boste odločiiiza povabilo na zmenek, saj ne boste želeli izgubljati časa. Očitno je to tisto pravo! Ona: Ukvarjali se boste s povsem nepomembnimi zadevami, pri tem pa naleteli pa podatke. ki vam bodo kaj kmalu izredno koristili. Toda nikar tega ne razglašajte okoli, saj se vam lahko vse skupaj tudi izmuzne. On: Nikar ne pričakajte ču-dežev. saj se ti dogajajo le v pmv-Ijicah. Raje poprimite za delo in se izkopljite iz težav samL To vam bo na vsak način v do-kajšnji meri povzdignilo samozavest, ki je v rahli krizi. DEVICA ^ Ona: Naredili boste odločilno poslovno potezo, ki ste jo te dalj časa previdno pripravljali, zdaj pa je nastopil pravi čas za realizacijo. Pri tem nikakor ne boste pozabili na risie, fet so vam pomagali. On: $ prijaie^i se boste podali na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano, vendar tudi zelo prijetno. V veseli družbi novih zrwmxv se bo porodila nova simparija, ki vam bo Še veliko pomenila. Ona: Prosite parmerja, naj vam pomaga v trenutnih težavah. saj bosta skupaj vsekakor laže ar^ila situacijo, v kateri ste se znašli. S takšnim pristopom boste imeli tako maierial-ne kot tudi čustvene koristi On: Pošteno boste pretehtali možnosti na ljubezenskem področju in spoznali, da sploh niste v tako podrejenem položaju, kot se vam je zdela. Potřeno je le nekaj veČ poguma in vse bo steklo kot namazano. KOZOROG Ona: Obeta se vam prijeten teden, ki se bo prevesil v Še prijetnejši vikend - seveda v dvoje. In takrat se boste spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že imeli, a je niste izkoristili Ne ponovite ruipake! On; Zmanjkalo vam bo moči in tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posvetili ogromno energije. Piiložite jo rm drugič! Medtem se boste posvetili nečemu povsem dragačnemu. vendar veliko prijetnejšemu. VODNAR ^ Ona: TVenu/n/ položaj vam dopušča marsikatero alternativo, saj gre vse kot po maslu. Z malce truda veliko pridobite, zato si ne ustvarjajte nepotrebnih skrbi Uživajte v awnfu-rah. ki vam prijhajajo naproti! On: Poslovni uspeh vam bo prekrižal sicer dobre načne v ljubezni Je te tako, davam je vat-na predvsem ekonomska varnost, za ostalo pa menite, da boste že Še poskrbeli. Pazite, da vas ne bo preveč zaneslo, Ona: Skrb je bila povsem odveč. saj so se stvan tudi brez vas odvijale tako, da je bilo za vas rmjbolje. Imaie pa res srečo. da imaie tako dobre in zanesljive prijatelje. Poskusite se jim na nek način oddolžili. On: Najboljše je pred vrati, le odpreti jih morate na stežaj. Ni lepšega kot ljubiti in biti ljubljen. Še vedno se ne bosie uspeli odločiti med enakovrednima ponudbojna, ki vam precej burita sicer miren spanec. m ^ rí ÍTÍTTTTWXPFímníTI Nove terme v Laikem seveda niso zadnje »nove« v Savinjski regiji. V Podčetrtku, kjer postaja prevelika gneča, bodo predvidoma prihodnji mesec začeli graditi nove Terme Lux, namenjene patičnejsím gostom. Direktor Tenn Ollmia Zdravko PoČivaSak (desno) ter řupan Podčetrtka Peter Mišja sta prišla v Laško »Spijonirati', kako se tej stvari stre». Minister Andrej Vizjak je bil ont-no zelo navdušen nad novo pridobitvijo v Laškem. Po vsej verjetnosti je direktorju Zdravilišča Laško Romanu Matku in ministru Janezu Podobniku predlagal, da se ski»-paj vržejo v bazen, saj je nazorno pokazal, kako bi špricnilo, ko bi vsi trije naenkrat Čofnili v vodo. Na sprostitvi v Lašicem Láško se od minuJega tedna ponaša z enim najsodobnejših wellness centrov v Evropi. Moderno pridobitev, vredno 28,5 milijona evrov, so v Zdravilišču Laško primerno proslavili. Na odprtje fermainega centra so povabili številne gospodarske in politične veljake, ki so se čudili novemu mat(k)u Romana Matka. BA, foto: GREGOR KATIČ Povezovalec programa Peter Poles veijetno ne hi imel nič proti, Se bi lahko mikrofon zamenjal za večerno kopanje v soju reflektoijev z vodjo hotelov Zdravilišča Laško Cvetko JurakI levo) inzBetkoŠuhel, kije skrbela za informacije o now pridohrtvi. Po iansico nagrado Igralka Vesna Pemarčič Žunić je bila nemalo presenečena, ko ji je Tina Kosi v soboto zvečer po predstavi Parmerski odnosi v SLO Celje izročila navado. Ta je veljala za podelitev lanskega naslova za žlahmo komedijantko v ^mediji Bil je Škijanec. Sicer pa je odlična i^alka že dvakratna nosUka Žlahmega naslova. Leta 2005 ga je prejela v predstavi Nora Nora. Je tudi odlična pevka. S šansoni Editli Fiai bi morala letos nastopiti v spremljevalnem programu, a je zaradi prezasedenosti v gledališču morala koncert preložiti. Foto: SHERPA Žalčani za Žalec Med akademska slikarja, čaćtna občana Žalca, Jelico Žuža In Rudija Španzia, se je na osrednji kulturni prireditvi (mimogrede, z imenitnim kulturnim programom) vstisnil« dirigent Franci Rizmal, eden glavnih pri žalskih operetah. Potem ko je poučeval na različnih koscih, vodil orkestra slovenske vo)ske in slovenske policije, sedaj poučuje komorno igro in seveda dirigira Melodijam srca. Akademski slikar Rudi Spanzel, ki sicer izvira z Galicije, je avtor, katerega motive pozna slovenska javnost tudi iz podob na slovenskem tolarju in poštnih znamk. Eden zadnjih odmeviùh uspehov je portret dr. Franca Rodeia, ki visi v Vatikanu. Častno občanko Jeilco Žuža, sicer rojeno Celjanko. mnogi označujejo ko\ eno najbolj nenavadnih, če že ne najbolj nenavadno osebnost sodobne sbvenske likovne umetnosti. Menda so jo nekateri prijatelji klicali kar grofica» ker je s konjem jahala po Savinjski» sedaj pa živi v Ljubljani. Foto: TT Miha v Nemčiji Miha AiujeviČ, znan celjski režiser in pevec, ki je pred meseci izdal novo pesem Ko je taj, sicer v hrvaškem jeziku, se je tokrat preizkusil še v Nemčiji. Tja je namreč od- potoval na televizijo ZDF. kjer je bil sprejet na avdicijo Musical Showstar 2008. Miha se je do avdicije uspel prebiti, kljub temu, da se je nanjo prijaviio več milijonov mladih, pristal pa je med 40 najboljšimi. Za Miho je bila to ena večjih izkušenj, nemškega jezika se je moral naučiti v JO dneh) »Ko so na koncu izbrali pet oseb, smo ugotovili, da so vsi po vrsti manjši od 1,60 metra! Namreč, muzikál, za katerega so jih izbrali, se odvija Jia rolerjih in ljudje, ki smo visoki, bi na njih izgledali izjemno smešno ... Sem pa zelo vesel, da sem prišel v ožji izbor, saj sem dobil neke vrste samo-potrdilo.« Hkrati je navezal stike z nemškimi glasbenimi ustvaijalci, ki mu bodo morda pomagali pri preboju v tujino, kar si Miha želi že kar nekaj Časa. Sicer pa bo skupaj z igralko Alenko Tetič-kovič v nedeljo nastopil tudi v oddaji Zvezde pojejo na TV Slovenija. Sšol Foto: SHERPA Pl^CSiCARSXVO FA8AJ>ERSTVO i^KUGLER Kosovelovo 16 3000 CEue GSM M 6S1 05* Tel 490 OttS