[THE oldest. and most popular slovenian newspaper jn united states or 'america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Giwloi Z« Y®r» tu taarod — z« feravica In resnic« — od boja 3d zmnfil GLASILO SLOV KATOEL DEEAVSTV* V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — b. e DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 176. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 11, 1926. LETNIK XXXV. Veli rati v teMi - Evropa in razorožitev. POLOŽAJ V CEHOSLOVAKI JI SKRAJNO NAPET. — M A-SARYKA NAPADAJO RAZEN S O C I JALISTlCNIH, VSI LISTI. — GAJDA, VODITELJ FAŠISTOV, OD-STAVLJEN. — MNOGO LISTOV KONFISCIRANIH. Dunaj, Avstrija. — Čehoslo-Vaško vlado tare skrb, kaj bo prinesla bližnja bodočnost, kajti v deželi je skrajno napeto; vsi listi razen socijalističnih, napadajo predsednika Masa-ryka. Vlada je zaplenila mnogo listov, nekaterim celo prepovedala nadaljnje izdajanje. "General" Rudolf Gajda, voditelj fašistovskega gibanja v Če-hoslovakiji, je bil odstavljen od svojega mesta kot načelnik generalnega štaba, ker je bil ob-dolžen, da je vohunil v prid Rusije zoper Francijo. Gaida je bil že pripravljen, da izvede fašistovski puč. S tem, da je bil odstavljen, se je politično stališče poostrilo. Masaryk je napram poročevalcu nemškega lista Tagblatt žaljivo govoril zoper fašiste. Rekel je tudi, da imajo nemške manjšine v Čehoslovakiji dolžnost in pravico, da se vdeležu-jejo delovanja vlade. To pa je izzvalo veliko ogorčenje tako med fašisti kakor med ljudstvom sploh. • Poljedelci, ki imajo največjo Parlamentarno stranko, so razglasili med svojimi pristaši, naj bodo pripravljeni, ker časi so resni. Na neki javni seji, katere se je udeležilo veliko število občinstva, je nastopil kot govornik general Gaida. Vsi navzoči so mu viharno ploskali in Zatrjevali, da bo zopet prišel čas, ko bo dobil nazaj svoje mesto. EVROPA NE MISLI M RAZOROŽITEV. Mornariški ekspert, ki je opa zoval v Ženevi gibanje za razorožitev, je prišel do spoznanja, da Evropa noče razorožiti. Pariz, Francija. — W. B. \ Shearer, ameriški mornariški ekspert, ki je bil kot opazovalec na pripravljalni razoroži-tveni konferenci v Ženevi, se vrača v domovino. Iz .svojegi opazovanja poroča med • drugim tudi sledeče: v "Le Zed. države resno mi- z slijo na razorožitev. Leta 1922 v smo iz proste volje prepustili f drugim nadmoč na morju, se- j daj pa damo še več, niti tega j nočemo kar nam je po pogodbi dovoljeno." 3: Iz vsega kar \ pripoveduje z Shearer se da sklepati, da s vsaka država napeljuje drugo, t da bi razorožila, sama pa tega j noče. Toraj to je znamenje, da v je Evropa še daleč proč od te- l ga, da bi resno mislila na razo- 1 rožitev. Nobfen narod noče od- a ložiti orožja in s tem izpostav- 1 ]jati sebe. nevarnostim. Anglija : je dala že večkrat razumeti, da ne bo nikoli zmanjšala svo- 1 je moči na morju. 1 Kar se tiče Francije, tudi j on.a ima svoje vzroke, da no- i če nič slišati o razorožitvi, i Francija je obdana od oboro- : ž enih sosedov, ki prežijo na to, da bi jo odrezali od afriškega emperija, kjer dobiva živež, pa ttidi vojake. Italija je na takem stališču, da je 41,000,000 navezanih na druge in na svojo moč. Njen obstanek — njeno življenje je odvisno od onih ki imajo ključ do Gibraltara, kajti Italija bi 1 gladu poginila, ako bi ne imela odprte poti na morje. -o- VALENTINOVA ZAPUŠČINA IiOS Angeles, Cal. — Wini-! fred Hudnut, znana pod ime- - nom Natacha Rambova, ločena [ žena pokojnega kine igralca Rudolfa Valentina, ki je zapu- - stil premoženje vredno milijon - dolarjev, bo dobila zapuščine 5 $1.00 (en dolar). To vsoto ji je - volil v oporoki igralec. Vsega ) premoženja kar ima še Valen-. tino zasluženega, ki ga pa še - ni prejel, znese okoli pol mi-1 lijona, tako da se njegovo pre-f moženje ceni nad en milijon - dolarjev. Zapuščina, kakor se glasi v oporoki se bo razdelila. i. na tri enake dele — med brataj i- pokojnega Alberta Guglielmi, e sestro Marijo in teto Valenti-nove prejšne žene, Mrs. T. e Werner. i- V Valentinovi zapuščini jfe o tudi izbirka starin velike vrednosti. Pa tudi 12 psov, za ka-0 tere pravijo, da so vredni $12,-j- 000. Njegova jahta in zlatnina 10 je cenjena na $50,000. Osem ;e avtomobilov, med temi so štiri <- posebne vrste, ki so importira-ri ni, so tudi visoko cenjeni. Po->p leg tega je še veliko stvari, ki še niso cenjene. FRANCOZI POGNALI UPORNIKE V BEG. Beirut, Sirija. — V bližini Maaraba so domačini, uporniki, ki se še niso podali Francozom, napadli francoske vojake. Vojaki so se postavili v bran. Na bojišču je ostalo veliko število napadalcev. Francozi so imeli le lahke izgube. KRALJICA RADIA. ZA ZBOLJŠANJE OKRAJ NIH CEST. Vse ceste, ki vodijo v Chicago bodo zboljsane in razširjene, za kar je državni cestni department določil vsoto $3,-760,000. Chicago, 111. — Ceste vodeče v Chicago ne odgovarjajo več zahtevam. Prometa je vedno več, na chikaški frg vozijo farmarji iz vse okolice, nujna * je potreba, da se ceste razširi- _ jo in zboljšajo. * J Iz državnega cestnega department* izjavljajo, da se je za zboljšanje cest zavzel pred- n sednik odkrajnega pdseka Anton J. Čermak, državni de- ^ partment je določil, v to svrho vsoto $3.760.00.0. 3 delom se V bo pričelo v kratkem, delali g bodo tudi po zimi '.dokler bo ^ vreme dopuščalo. 1 Upajo, da t bo delo gotovo do .'zime leta 1927. * g Tozadevni načrt sije je skoval j na konferenci v Sherman ho- ^ telu, katere se je u&eležil tudi guverner Len Small1. Ceste, ki , so široke 18 čevlje^ bodo raz-širili na 40, več dlugih bodo izboljšali in tlakovali, kar bo ^ veliko pomagalo, d^n'e bo pro- ^ met tako oviran, f Država bo velilco\prispevala[' za zboljšanje cest, |tako poročajo iz državnega cfstnega de-partmenta, za kar se zavzema- ; ta zlasti guverner f1 Small in predsednik Čermakt MAC MILLANOVA EKSPEDI-CIJA SE JE VRNILA. | St. George, Me. — 4000 milj dolgo potovanje, ki je MacMil-lanovo ekspedicijo privedlo v ' neznane kraje, je bilo v četrtek končano. Poveljnik ekspe-• dicije MacMillan in ostali čla-1 ni, 25 po številu, so se vrnili v t domovino en dan preje, kakor - je bilo dogovorjeno. Vsi so 1 zdravi; najmanjša nezgoda jih j ni doletela. Med člani ekspedi-; cije so bile tudi tri ženske, ki i so vesele, da se je srečno iztek- - lo. Muzej v Chicagi bo sedaj 5 zopet za nekaj več znamenito- - sti bogatejši, ker ekspedicija je - seboj pripeljala veliko zbirko 1 živali, ptičev, rude in več dru-e gih stvari, ki se pri nas ne visi! dijo. a -o- i,! STOTI ROJSTNI DAN OBHA-i- JALA V ZRAKU, 1200 CEV-LJEV VISOKO. Portland, Me. — Almatia e Bennett iz Chicopee Falls, l- Mass., je obhajala svoj 100. 1- rojstni dan, kakor še nobena ,- ženska doslej. Na njeno željo a! jo je vzel pilot Harry Jones v n svoje letalo. Ko sta bila 1200 ri čevljev visoko, sta krožila nad x- otokom z brzino 80 milj. Ko 3-' sta se srečno vrnila na zemljo, ri je rekla starka, da tako lepo se l še nikoli ni vozila v življenju. 1 ROP NA VLAKU; PLEN $480,000. Loda, 111. — V tukajšni bližini so trije banditi napadli tri trgovske potnike z zlatnino, ki so se vozili proti jugu na vlaku Illinois Central železniške družbe in jih oropali dragocenosti, ki so bile vredne $480,-000. Sodijo, da so banditi vstopili na vlak v Chicagi. Ko se je vlak Pomikal proti Urbana, so roparji stopili v voz, v katerem »o bili trije potniki sami. Z revolverji v rokah so jih'prisilili v kot in jih povezali. Ko se je vlak na postaji v Urbana ustali, so imeli banditi že plen v svojih rokah, kjer so izstopili, banditi so pobegnili, zasledovalci so jim bili kmalo za petami. Šerif Frank Curtis iz Ford okraja je streljal za banditi, ki so z največjo naglico vozili v najetem aVtomobilu. Vozniku avtomobila so zagro s smrtjo, ako bo ustavil na Povelje zasledovalcev. Šerif Curtis je bil telefonično obvezen, in se takoj podal oboro-na stražo ob glavni cesti, je zagledal avto je dal znamenje naj ustavi, ki pa je le z veliko brzino vozil mimo. Ve je našel porter šele ko je v'ak že odvozil iz postaje. Na-jih je rešil vezi, nakar so °ovestili oblasti, ^o zadnjih tozadevnih po posnemamo, da so lo-?°Ve dobili v pest. Vsi trije so 2 Chicage. Dobili so jih skrite ^ kopico sena v bližini Bupk-. * Hi., plena pa niso našli pri Ph. Eden izmed trojice je rop ak°J priznal. Na sliki vidimo Mrs. Lotto Harrauff iz Princeton, 111., ki je bila izvoljena za ameriško kraljico radia. Mrs. Harrauff je ta čast doletela na letnem konte- ' stu "Radio World's Fair" v 1 New Yorku. {J KRIŽEM SVETA. _ t — Chicago, 111. — V našem n mestu imamo novo letalsko po- ^ stajališče, "Municipal airport." a Otvoritev istega bo v zvezi z s velikimi letalskimi predstava- — • < ■• i- • . > • * ; ^ 80 vojaških avijatikov, ki bodo r dva tedna proizvajali razne le- ^ talske točke v zabavo chikaža-nov. Letalci imajo svoje taborišče na 63. cesti in Cicero Ave., 1 kjer je podobno kempi v voj- A nem času. ^ — Managua, Nicaragua. — ' Vladne čete so porazile upor- ^ nike. Med mrtvimi je bila tudi neka ženska, revolucijonarka, ki se je preoblečena v moško |c obleko borila ob strani upornikov. > — Pocatello, Idaho. — Wm. A. Lee, vrhovni sodnik najvlš- j jega sodišča v Idaho, se je med potjo proti domu zgrudil mrtev ! — Martinsville, Ind^ — Se- j nator W. B. McKinley, o kate- j rem je bilo porocano, da je na jbolniški postelji v kritičnem ( 'stanju, se počuti nekoliko bolje, a vendar še ni izven nevarnosti. — Pana, 111. — Mrs. Mary j Baker, stara 30 let, se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici. ; Zadobila je težke poškodbe pri letalski nesreči. Letalo, v katerem je bila, je treščilo na zemljo iz visočine 150 čevljev in se razbilo. Mrs. Baker je dobila težke, pilot le lahke poškodbe. I — St. Paul, Minn. — Tukaj-šne prebivalstvo se svari pred . nakupom strupenega alkohola, jki je bil ukraden v neki tovarni i za barve. Oblasti se boje, da j bodo tatovi alkohol porabili za 'žganje in istega prodajali. " I — Pana, 111. — Umrla sta jCletus Watson in njegova žena vsled zastrupijenja. Zdravni-_ ška preiskava je dognala, da I je bilo vzrok smrti mleko od krave, ki je jedla strupeno ze-i lišče (snakeroot plant). James jMansfield je umrl na tej farmi '' pred dvemi leti tudi vsled za-a 'strupljenja. o j — Grand Rapids, Mich. — v "Michigan Tourist and Resort" 0 društvo naznanja, da imajo iz-d delan načrt za novo 'glavno ce-0 sto široko 40 čevljev, katero ), bodo zgradili ob michiganskem e jezeru od Indiana državne črte do Holland, Mich. . v POMANJKANJE DELAVCEV V KANADI. Winnipeg, Man. — Na za-padnem delu Kanade, kjer je veliko polja, primanjkuje delavcev. Vlada je izdala ukaz, da morajo dijaki obojega spola pomagati pri žetvi. Železniške družbe so dale. 1000 kler-kom delo na farmah. ANGLIJA ZA MIR S * KITAJSKO. Iz neodrešene domovine. KAKO JE SEDAJ PO PRIMO RSKIH OBČINAH, KI SO V ROKAH KOMISARJEV. — NEVIHTA NA GORIŠKEM; V BRDIH UNIČEN PRIDELEK. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. - Primorska idila. z «1 Primorske občine so danes v g, rokah občinskih komisarjev . ali podestatov, ki gospodarijo po svoji glavi z občinskim pre- ^ moženjem; občinski sveti ne obstojijo več. Včasih se dobi ^ med komisarji pošten človek. To se zgodi pač redko; a zato ' se občina čuti toliko bolj srečno, ako dobi takega občinskega glavarja. Tak komisar gotovo ne bo dolgo komisaril, ker po- n sežejo ymes druge tajne sile ti raznih spletkarjey in "čistih" fašistov, ki bi znali drugače "gospodariti." Zadnji dogodki v Podgradu prav naborno sli-kajo to pehanje do občinskih e blagajn, ki je v vseh krajih, kamor so pridrli italijanski naseljenci, enako. — V Podgradu je komisaril nekaj časa bivši S polkovnik Abatino; gospodaril n je dobro in je energično nasto- P pil proti vsakemu zapravljanju g občinskega denarja, pa naj je k šlo tudi za takozvane "natvio. r ticne" slavnosti. Tako se je fašistom strašno zameril, ko ni I hotel dovoliti kredita za plesno < zabavo o priliki prekrščenja < podgrajske šole. Tudi s pod-grajskim zdravnikom se nista ^ razumela. Komisarju se je zde- ^ lo, da so računi, ki jih pošilja 1 lekarnar županstvu za zdravila ' občinskih revežev, previsoki in s prepogosti. Zvohal je, da sta zdravnik Balbo in lekarnar do- ] govorjena: zdravnik naj pred- < j piše čimveč zdravil, da bo le- 1 ^karnar kaj zaslužil; komisar ni 1 hotel več plačati računov. Tu ■ nastopi tretja oseba, šolski vo- : ditelj in fašistovski tajnik gosp. 1 Prelac (danes se podpisuje se- i Veda Prelaz), ki'se zna sukati ' j tudi izven šole. Ta je zahajal I kaj rad v Koper in nekega dne je prinesel iz Kopra odlok, s ka-,terim je bil g. Abatino odstavljen in 011 imenovan za občinskega komisarja. — Epilog: I Zdravnik Balbo, ki se sedaj ni i več čutil vezanega do Abatina, ki ni bil več komisar, je napa-| del na cesti bivšega komisarja 1 in ga vrgel v jarek. Iz strastne- - ga objema je ločilo vročekrv- - neža vojaštvo, ki se je nahajalo 1 v bližini na vajah. -0- l Huda ura. i Po Goriškem je divjala moč- - na nevihta. V Gorici je strela - udarila štirikrat. V Dornbergu se je vsula tudi toča in poškodovala vinograde, ki ležijo na desnem bregu Vipave. Tako je toča obiskala že vse kraje od 1- zgornje Vipavske do Dornber-1- ga. Edino od Prvačine do Gori-. ce je še ni bilo. V Brdih pa je :- uničen skoro ves pridelek, a -o- Odlikovanje. Ker je Gorica v vojni toliko pretrpela in se tako junaško držala skozi dolge vojne mesece, 3- je dobila odlikovanje — zlato i- hrabrostno svetinjo. i- ——o- a France Bevk na svobodi. 1- Dne 18. avgusta so v Gorici o izpustili iz ječe pisatelja Franceta Bevka, ki mu je — kakor znano — italijanska tiskovna "svoboda" in "nepristranski" sodni tribunal naložil 4 mesece ječe. — V ječi je spisal Bevk za Goriško Matico knjigo o sv. Frančišku Asiškem ter razne druge stvari. Malone dovršil je tudi knjigo "Naši kraji v preteklosti." -o- Ribiči vjeli morskega psa. Ribiči na Korčuli so vjeli morskega psa, dolgega 6 m in težkega 600 kg. -o- Nov radičevski list. Radičevci v Osijeku nameravajo izdajati svoj list, ki bo za enkrat izhajal tedensko. Avtomobilska nesreča v Črni gori. Blizu Cetinja se je prevrnil neki potniški avto in pokopal pod seboj enega albanskega častnika. Dva Ceha sta težko ranjena, avtomobil pa moč- no Poča v Bosni. Te dni je nad Bosno vkljub lepemu vremenu divjala po nekaterih krajih toča in zdrobila vse pridelke. Bukev ga je ubila. V vasi Ja-vornik pri Mostarju je kmet Mato Abramovič sekal debelo bukev, ki pa se je tako nesrečno podrla, da je zdrobila pod seboj Abramoviča. Dva vlaka trčila. V noci od nedavno sta na postaji Jankov-ci pri Vinkovcih trčila dva vlaka. Človeških žrtev ni, ma-terielna škoda je majhna. Vlak povozil otroka. Nedavno je osebni vlak št. 8213 2 km od Novega Sada povozil nekega otroka. Otrok je bil na mestu mrtev. Dvoboji v Črni gori. Radi na-sprotstev ob občinskih volitvah v Črni gori je v Cetinju prišlo do napovedbe dvoboja med 0-krajnim glavarjem in nekim omladincem. Krvoprelitje v kavarni so sicer preprečili drugi gostje, a izvršilo se je kljub temu nekaj aretacij in omladinci napovedujejo, da bo afera precej velika. PENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna poSlljatev bo ▼ starta kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako M potložite naj« bank«. Dinarje, ozlr. Ure smo včeraj poll-Ijali po teh-le cenah ž 500 Din ......................... I ».43 1,000 - , ,., I 18.60 2,500 " -9 «Jt5 9,000 " -S »2.00 10.000 * -1183.00 __n Angleška vlada zvrača krivdo ^ na kitajske bandite, kar po- s' meni, da se noče zaplesti v n konflikt, ki bi privedel do 8 vojne. n —0— s London, Anglija. — Kakor r je bilo poročano, so kitajske 1 boljševiške čete obstreljevale " angleške topovne čolne v reki v Yangtze, pri čemer je prišlo 7 k angleških mornarjev ob Živi je- b nje. Pričakovati je bilo vsled^ tega incidenta resnega spora! 1. med Anglijo in Kitajsko. Se-jj' daj pa prihaja poročilo, da p angleško zunanje ministrstvo| j' smatra ta dogodek kot napadi P banditov, proti katerim je via-, o ifq v Pekincm brez mpčn Zad-lš nja poročila se glasijo, da so t vsi angleški mornarji, ki so bi- š li zajeti od Kitajcev v bližini 1 Wanhsien, katero mesto je v z ravzalinah, izpuščeni in so na \ varnem na angleških parnikih. f Tudi iz Japonske poročajo, 1 da se ne bodo vmešavali v ki- 1 tajske razmere, četudi je s tem, 1 ko so kantpnske čete zasedle < Hankow, trgovina prizadeta. ] -o--: SHEFFIELD SE VRNE V ME- j HIKO V JESENI. (j Paul Smiths, N. Y. — James J ] R. Sheffield, ameriški poslanik jI jv Mehiki, ki biva v domovini na .1 [oddihu, se povrne zopet v Me- ( Ihiko jeseni. S predsednikom 1 'Coolidgeom je večkrat konferi- ' 'ral. Kaj sta moža govorila, jav-j' nosti ne bo znano. Znano je le,,. da je ameriško stališče napram . Mehiki nespremenjeno. Ko se, ' poslanik povrne v svojo službo, | bo še nadalje, kakor je doslej, ( podpiral državni department in j i predsednika. i 1 \ -o--1 LETALSKA NESREČA. I Sant.a Barbara, Cal. — Dva g bivša vojaška letalca sta napravila za zabavo polet z letalom. Nesueča je pa hotela, da j je letalo radi defekta pri motorju treščilo na zemljo in se ! razbilo, iz razbitin so potegnili trupla*obeh letalcev. Oba nesrečneža sta poročena in zapuščata tudi otroke. -0-- a KRALJ ALEKSANDER a BOLAN. ^ Pariz, Francija. — Od tu-kaj poročajo, da se jugoslo-( vanski kralj Aleksander naha-ja na bolniški postelji v kritič-^ nem stanju. Pravijo, d,a ima vnetje sapnika. 1- -0- NOVA VOJAŠKA REVOLTA NA GRŠKEM. Atene, Grčija. — Na Grš-z- kem je izbruhnila nova voja-e- ška revolucija. Uprli so se pri-•o staši odstavljenega diktatorja m Pangalosa. Prišlo je do spoda r- da; 250 oseb je mrtvih, veliko ranjenih. 100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir ..$ 4.05 _$ 7.75 _$18.50 _$35.75 Pri večjih avotmh pcieben popart. Poštnina ]• v teh cenah i« vražo. Zaradi ne« ;:m priseljencem, ki so bili pozvali nevesto v Ameriko. Kakor znano, priseljeniške oblasti hočejo imeti garancijo, da se popoka zares izvrši, in pravilo je, da se zahteva prisotnost ženina v New Yorku. Ali Travelers Aid Society utegne prevzeti jamstvo za novodošlo deklico in spremiti jo, dokles se poroka ne izvrši, v katei-em slučaju ni treba za ženina, da se poda na dolgo pot v pristanišče prihoda. V teh slučajih, kakor tudi v slučaju prihoda otrok in žene je najboljše obračati se na Travelers Aid Society. V večjih mestih, kjer je mnogo priseljencev, se nahajajo tudi društva, ki imajo posebno svrho, da dajejo informacije onim, ki ne znajo govoriti angleški. K tem društvom se novo-došlec torej lahko obrne brez skrbi, da bi ga ne razumeli. Taka ustanova je v Pittsburghu takozvani International Institute (209—9th Street). Chicago ima svojo Immigrants' Protective League (824 South Halsted Street). V Detroitu je takozvani Americanization Committee (620 Moffat Building). Enake organizacije, ki imajo švrho pomagati tujerodcu, kateri ne razume angleški, so: Inter-Racial Service Council v Minneapolis, Minn.; Rochester Chamber of Commerce v Rochester, N. Y.; The Citizens' Bureau v Clevelandu (Old Court House); The Division of Immigration and Americanization v Bostonu (State House). i&oe -7-Wrr ŠIROM JUGOSLAVIJE. % V Dolu so položili k večnemu počitku 95 let starega prevžit-karja Bontona iz Slatne. Umrla je na Laškem, dne 6. avg. Marija Ferčnik, hči davčnega poduradnika, 19 let stara. Pri pogrebu so jo nosile dekleta Marijine družbe ter ji tudi na pokopališču zapele v slovo. V nedeljo 8. avg. so v Kranjski gori izročili materi zemlji zemeljske ostanke pokojnega dr. M. Lubca, ki se je ponesrečil v gorah nad Kranjsko goro. S planin so ga prinesli trije domačini. Od trupla so preostale le kosti. Pri pogrebu je bilo veliko število planincev navzočih, ki so se baš takrat tamkaj na-.hajali ko so praznovali planinski dan. Ponesrečenež je bil jHrvat in navdušen hribolazec. J Atentator na Radiča izpuščen. Mitrovaško sodišče je izpustilo iz zaporov atentatorja Mikiča, ki naj bi bil izvršil nad Radičem v Stari Pazovi atentat. Zanimiva razprava. — Pred varaždinskim sodiščem se je vršila zanimiva razprava proti žandarmerijskemu poročniku Brkiču. Obtožnica je obsegala 36 strani. Brkič je obdolžen številnih nasilstev in zlorab in da je rekel, da je treba pobiti 75 odst. Hrvatov, pa bo red. Električni tok ubil delavca. V tiskarni "Narodnih Novin" v Zagrebu je delavec Anton Konta pri transformatorju brez rokavic zamenjaval varovanke z :novimi. Med delom se je po neprevidnosti dotaknil voda, kjer ima tok napetost 500 voltov Konta je v par trenutkih izdihnil'. Smrtna nesreča. — V Slov. Bistrici je komaj sedem let stari sin tamkajšnjega mizarskega mojstra F. Srimška pri igranju z drugimi otroki tako nesrečno padel, da je kmalo zatem v bolnišnici izdihnil. -o- RAZNE NESREČE. •5knv>&nr -TvnatATje • „!->.*;• . V Novem selu pri Novem Sadu je pri mlačvi kmetskemu delavcu Francu Korlaničkemu odtrgala mlatilnica obe nogi. Reveža so prepeljali v bolnico v Novi Šad, a je na poti umrl. Milijonarka umrla od lakote. V Budimpešti je v svojem razkošnem stanovanju umrla od lakote 701etna vdova Konstantina Radomič (Srbkinja). Živela je zadnji čas precej čudaško in se skoro ni prikazala iz svojega popolnoma zatemnjenega stanovanja. Njene hranilne knj ižice (31!) in dragocenosti, predstavljajo vrednost več milijonov dinarjev. Poleg tega je imela še posestva na Madžarskem. Značilne aretacije. Po nalogu drž. pravdništva je aretirala policija v Virovitici šefa policije Šandora Banaka, odvetnika dr. Josipa Antoša m Evgena Madyja, ravnatelja hranilnice. Za okrajnim glavarjem Milanom Huzjakom je izdana tiralica. Aretacije so v zvezi s polomom virovitiške hranilnice. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' Čas je nad pogodbo. — Na Turškem imajo te dni zanimivo politično obravnavo. Sodni dvor je zahteval, naj se predloži tudi pogodba o zvezi med Nemčijo in Turčijo zastran vstopa v vojno. Pogodbe pa v vseh arhivih niso več našli. General Yeni Seff, ki je bil za pričo, je pa izpovedal, da sta turški sultan in nemški cesar sklenila prijateljstvo do 31. decembra 1985! * * * Stric Tone je prišel v Ljubljano na obisk k svojemu poro-, čenemu nečaku. Bil je gostoljubno sprejet in dopadlo se mu je tako, da je čisto pozabil na povratek. Končno se je ojuna-čila gospodinja in skušala trdovratnemu obiskovalcu na lep način dopovedati, da bi bil že čas, da se odpravi zopet domov. "Striček," ga je začela ob-delavati, "ali se ti ne zdi, da bo tetki zelo dolgčas po tebi?" ^ "Imaš prav," se dobrodušno nasmeje striček, "sem že tudi sam mislil. Ji bom takoj brzo- javilr naj pride sem za menoj." * * * Dva kupca. — Prvi kupec: "Konj, ki sem ga kupil od vas, je vendar slep. ^Zakaj mi niste tega povedali?" — Drugi kupec: "No, tudi oni mož, ki ga je meni prodal, mi ni tega povedal. Mislil sem, da on ne mara, da bi se to izvedelo, pa tudi jaz nisem tega okoli pravil!" ft * * Anglež in Amerikanec, dva trgovska potnika, sta se sešla v vlaku. Pričela sta o vremenu. Anglež je rekel, da bi na Angleškem bilo sicer prav prijet no, če bi ne bilo večkrat prav hitre vremenske spremembe. "Dostikrat se dogodi, da gre človek zjutraj od doma v lahki poletni obleki, popoldne bi pa rimsko suknjo potreboval." "To ni nič," pravi nato Amerikanec, "moja dva prijatelja Fiks in Foks sta se nekoč pomenkovala na ulici. Bilo je okoli 20 inčev snega. I^Ted razgovorom pa sta se skregala in Fiks je pograbil kepo snega, da bi jo vrgel v Foksa. V trenutku, ko je kepa že frčala po zraku, se je vreme nenadoma preobrnilo ter nastalo vroče poletje in mesto da bi Foksa zadela kepa snega, ga je oparil krop." * * * Zloba. — "Ste že videli mojo lepo ženko?" "Ne. Kaj imate dve?" KDO VE, KJE SE NAHAJA** Janez Coč, doma iz Pečce pri Telčah, občina Št. Kocijan, Slovenija, Jugoslavija. Starši njegovi so Janez in Marija Coč, po domače Kos. Star je okoli 30 let. V Ameriko je prišel, pred 15 leti. Letos meseca aprila je baje bit v Cleveland, O. Išče se radi dedščine. Kdor bi kaj vedel o njemu, je naprošen, da sporoči na naslov: Janez Mer-gole, Telče 11, P. Tržišče, Slovenija, Jugoslavija. č,p,s Prof. Fr. Pengov: SLON "MATI GUJ/' UPORNIK. Humoreska. V Indiji je živel farmar, ki je dal posekati velik kos gozda, da bi napravil tam plantažo za kavovec. Ko so drvarji posekali vsa debla, je bilo treba pobrati iz zemlje še štore (parobke). A to ni tako lahka stvar. Razstreljevati jih z dinamitom bi bilo precej drago, sežiganje pa traja predolgo. Najboljše je, da se poslužiš v ta namen kralja vseh živali, slona!. . . Ta prevrača igraje s svojimi okli najmogočnejše štore ali pa jih izvleče iz zemlje s pomočjo vrvi. Zato si najame naš plan-tažnik slonov z gonjači vred in delo se prične . . . Najboljši med vsemi sloni je bil last naj-, slabšega izmed gonjačev, in ta žival, ki nima para, je čula na ime "Mati Guj." Bil je neomejena lastnina svojega "mahouta," svojega gonjača, kar bi bilo pod vlado domačih indijskih knezov popolnoma nemogoče, posebno ker je bil Mati Guj nad vse vrla žival, tako da bi si ga zaželeli cesarji in kralji in njegovo ime je pomenjalo "biser vseh slonov na svetu!" Ker je bila pa dežela pod angleško vlado, je ostal gonjač Deesa brez zapreke v posesti svojega zaklada. Deesa je bil velik vinski bratec. Kakor hitro si je prislužil s pomočjo slona nekaj denarja, se je napil kot kanon in vsakokrat naklestil Mati Guja s palico po občutljivih prstih prednjih nog, kar je bilo. za slona silno neprijetno. Da Mati Guj ob taki priliki ni pomečkal Deesa s svojim o-gromnim nožnim stebrom, je imelo svoj vzrok. Dobro je vedel, da bo objel, čim mine nevihta, Deesa njegov trobec, daj bo jokal, kot bi se bil utrgal oblak in ga nazi-val "Svojega ljubljenca, svoje življenje, jedro tvoje duše !"in pil ž njim žganje v znamenje sklenjenega pobratimstva. A to — žgano vodico — je imel Mati Guj rad za žive in mrtve! Ta modri slon je bil velik prijatelj špirituoznih pijač — posebno pa araka in mogadora . . četudi preprostega •palmovega mošta ni zaničeval, kadar ni bilo boljšega, da si namoči žejno grlo. Potem se je vlegel Deesa med prednji nogi Mati Guja, da prespi svojega mačka. Ker si je pa stari pijanec izbiral mesto za svoje.spanje najraje sredi ceste in je Mati Guj stal pri nj6m na straži, ne puščajoč mimo ne voza, ne konja, ne človeške noge, je moral prenehati take dni na cesti Vsakršen promet tako dolgo, dokler se ni zljubilo Deesi, , da se vzdrami iz svojega svetobolja. Po dnevu Deesa ni smel spati pri delu v gozdu, kajti vlekel je lepo plačo. Zato je tudi sedel Deesa ves resigniran (udan v božjo voljo) na hrbtu slona Mati Guja in mu dajal v največji lenobi-najpotrebnejša povelja. Slon j.e ruval s pomočjo vrvi ali verig štore polagoma iz gozdne crnice ali odnašal posekane hlode, ki so jih bili obdelali tesarji na štiri ogle, iz trate ven na kup. Vselej, kadar je pokleknil velikan na prednji nogi in si zavalil bruno na okli ter ga pridržal od zgoraj s trobcem, ga je Deesa popraskal v pohvalo za ušesi in ga imenoval za kralja slonov vse Indije. Na večer pa je požrl Mati Guj 300 funtov ze--lene krme in pa kvart araka; tudi Deesa je pogoltnil svoj delež in stoječ med slonovi-ma nogama tulil s hreščečim glasom najlju-beznjivejše pesmice, dokler ni napočil čas za novo delo/in ruvanje. Enkrat na teden je vodil Deesa Mati Guja k reki, da se skoplje. Orjak se je zavalil v vodi na sipino in ležeč všečno na eni strani, dopuščal potrpežljivo, da ga Deesa izdrgne in izmije. Ta mu je najpreje s kokosovo krtačo obdelal vse telo, nato pa mu je z močnim udarcem opeke nežno namignil, da naj se blagovoli obrniti na drugo plat. Potem je pregledal slonova stopala, oči in orjaška uhlja, če ni morda kje v njih kake gnjijoče rane. Ko je bil^ inšpekcija končana, sta se vrnila oba domov med oglušujočim "petjem," Mati Guj črno se leske- tajoč kot antracit in noseč v trobcu za zabavo dvanajst komolcev dolgo vejo od u-lomljenega drevesa, Deesa pa spletajoč svoje dolge mokre lase v staromodno kito. _ Tako sta živela v svetem miru, dokler se ni lotilo Deese nenadoma koprnenje, da bi se ga zopet enkrat pošteno "nažehtal" (navlekel) ! . . . Zahotelo se mu je po zares-nem, pravem mačku, da bi bil kot 'hlod!" Tiste male, navadne pijačice, ki si jih je privoščil od časa do časa, so se mu zdele nevredne njegovega dostojanstva. Brez dolgega premišljevanja gre k plan-tažniku, da si vzarqe- dopust. "Proč moram za par dni, gospod!" je za-jokal. "Umrla mi je mati!" "Kaj? Tvoja mati? Ta je vendar umrla že pred šestimi meseci, ko si delal prvikrat pri mem! Saj sem te bil pustil že takrat na pogreb!" je zaklical farmovec smejoč; poznal, je izmišljotine pijanca. (Dalje prih.) Jštvo sv. Neže *kat. borštnaric, igra in zabava. V nedeljo, 17. okt., društvo "Marije Pomagaj." v nedeljo, 24. okt., cerkveni pevski zbor "Adrija," zabava in koncert. v nedeljo, 31. okt., Dramat. Klub, igra in zabava. V nedeljo, 7. novembra, cer-. kveni prekmurski pevski zbor > "Jezero" in združena prek-• murska društva v korist "Mar- tinišča." V nedeljo, 21. nov., "Tambu-. rašice," koncert in zabava. V nedeljo, 26. dec., šolska Božičnica. V petek, 31. dec., družba sv. Mohorja. 1. nedelja januarja, Zabava , društva mož Holy Name. -o- nesreča z motornim ' Čolnom navrbskem i jezeru. Dne 11. avgusta se je pripetila na Vrbskem jezeru pri Ce- 1 lovcu strašna nesreča. Na jezeru oskrbuje lokalni promet parnik "Neptun." Ko je ladja vozila običajno pot, jo je hotel prestreči motorni čoln "Heinz ; II.," v katerem j^ sedel neki ' moški z obvezano roko. "Heinz II." je vozil v križni smeri ter je hotel za vsako ceno naprej pred "Neptunom." Slednji pa je brzel prehitro in tako se je . zgodilo, da je zadel čoln v parnik, se potopil podenj ter se popolnoma raztreščil na košč- : ke. Moški z obvezano roko, ne- ; ki 191etni fant, je bil pri tej pri- : liki usmrčen. j Istega dne se je pripetila na j Vrbskem jezeru še druga ne- i zgoda. Več letoviščarjev se je podalo na vožnjo po jezeru & i jadrenico. Ker pa ni znal nihče ravnati z jadri, se je ladja pre- : vrnila in pasažirji so padli v i vodo. K sreči so znali vsi pla- i vati in so si na ta način r.ešili : življenje, ki bi bilo drugače ] brez nade izgubljeno. * j -o- smrt pri roentgenovem APAJSA 7VLI V budimpeštanski bolnici ^ nadvojvodinje Štefanije se je j pripetila te dni smrtna nesreča c z rontgenovim aparatom. Neka g mati je prinesla v bolnico svo- ž jega otroka k rontgeniziranju. v Navzoči rontgenolog, prof. dr. Meszoly je mater takoj opozo- \ ril, naj se ne približuje plošči h in naj prepusti otroka navzoči 1; bolničarki. Toda mati se ni ho- t tela odstraniti za nobeno ceno 1; in je hotela brezpogojno ostati ii v sobi ter sama držati otroka, j Zdravnik je zagrnil okna, od- s pri električni tok, ter začel ma- k nipulirati z rontgenovimi žarki, p Naenkrat se je neprevidna mati li dotaknila s kazalcem plošče ii rontgenovega aparata in v s! jistem hipu je padla mrtva na tla. Usmrtil jo je 20,000 voltov g močan tok. Zdravnik je takoj p ustavil rotgeniziranje in je sku- ji šal mater obuditi k življenju, d toda brez uspeha. Odnesti so jo IV morali v mrtvaško kapelo. Z -o--n Sreča lahko pride, pa tudi li lahko gre, a zasluženje moža 1< ostane vedno. * * * j Našim trgovcem r. ' v - 0 ie dobro znana uljudna ® 8H Si ra^^^Kyf iePiai° od nas potom V. /^lipiti Si BBl S ^ M®^ sv°ieSa Čekovnega ra- H t u ® ilfi'i^j s,° mnogovr!tn.e' •' KM BI Ej|5|Bia S'll t LOŽEN DENAR1" NA ; pSf|m| w jr, j ČEKOVNI RAČUN '."I.wJlip. ter. nas veselilo vam ^^^^na®® društva plačujejo S..'.'I ko, istotakoatudSi°KaS. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite pa pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom,. ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO 7 sob v drugem nadstropju, štiri v prvem in delavnica. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Cullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894. t do t Rojaki v So. Chicago Pozor! Rojakom v So. Chicago naznanjam, da pride prihodnji teden po 12. septembru na Illinois Central Station na 93. cesti več kar najboljšega kalifornijskega grozdja, katerega sem poslal iz lastnih vinogradov iz Kalifornije, katere obdelujem in urejujem že 28 let. Rojakom jamčim, da bodo dobili najboljše grozdje. Pridite omenjene dneve na omenjeno postajo in oglejte si moje grozdje, ki bo vam gotovo ugajalo. Rojaki, ki ste namenjeni kupiti grozdje, počakajte prihoda teh kar, da* bote dobili dobro sveže grozdje. Letos je pridelek grozdja pičel, ker je skoro 75 odstotkov grozdja uničenega od prehude solnčne vročine, zato bo le malo kalifornijskega grozdja na trgu. Požurite se, da dobite najboljšega! Frank Stefanich ga otroka je dobro zdravje in odgovornost za ohranitev zdravja pa je odvisna skoro v največji meri od starišev. Tri-nerjevo grenko vino je velika pomoč njim, ako ga imate doma pri rokah, odžene slabo slast do jedi, zaprtnico, glavobol, slabo spanje in enake želodčne nerednosti. (1 steklenica stane $1.25, malo več na jugu in daljnem zapadu.) Ako vaš lekarnar ali trgovec z zdravili nima teh v zalogi, tedaj pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, 111. Poskusite tudi Tri-ner's Angelica Tonic!—Adv. VINOGRADNIK IZ KALIFORNIJE. (Naslov za So. Chicago) 9525 Avenue "M" So. Chicago, 111, Phone: So. Chicago 3991. Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost SLOVENSKI MESAR, 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" MALI OGLASI. ■ HI ŠE IN LOTE.__ ROOMING HOUSE 10 sob, pohištvo, garaža, elektrika, pogodba do oktobra 1927, ali pa rcntati po $67.50, dohodki $158.00. 1621 W. Van Buren St. 43-t do t LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino. $4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave. BUNGALOW 5 SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, ometa-no in vse moderno. 1830 S. 51 st. St, Cicero, 111. 42-s do s BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali na 3117 Kilpatrick. 41-s do s LES. HIŠA proda radi bblezni za nizko ceno. 3518 S. Mozart St. 2 STAN. HIŠA, parna toplota, moderno, 6 in 7 sob, garaža. 6325 Peoria St. 53-sr do sr 2 NADSTR. .HIŠA po 6 sob7 7939 S. Sangamon, nizka cena. 59-š,t,sr BUNGALOW 7 SOB, porč za spat, vel. sobe, garaža. $12,700. — 1833 So. Harvey Ave.. Bcrwyn. 111. 60-s 2 NADSTR HIŠA po 6 sob, vse improvements, lota »31x188 — cena $12.000. $3000 takoj. 5032 Cornelia. REAL ESTATE NIZKA CENA Les, hiša 8 sob vel, lota 60x125, lep vrt, $6500. Klet vel. Naraganset Ave. blizu Grand Ave. Takoj $3500. NOVA ZID. HIŠA 2 nadstr., parna toplota. Hrastov les tla, jako lično. $15,000, takoj $3500. NOVA ZID. 2 stanov. 2954 Fletcher St. parna toplota, hrastov les. — $14,500, kar je v resnici nizka cena. 9 STAN. parna toplota. 6 po 5 sob, 3 po 8 sob. Potomac Ave. $40,000. 12 STAN. in 2 trgovini, novo poslopje. $60,000. ' ROT H BROS. 4006 West Division St. Odprto zvečer in ob nedeljah. 62-s,t,sr BUNGALOW 5 SOB, zid. $8900. takoj $2500, porč za spat, eirk. topi. Soba v podstrešju klet ometana, cesta tlakovana, garaža za 2 kari, fina vodovodna napeljava. 4414 N Marmora Ave. Kildare 7327. 65-s do s BUNGALOW 5 SOB, garaža ki 2 kari. 3 bloke do C. M. & St. P. in cestne železnice, blizu šola, cerkev. 2040 New-land Ave., Columbus 10579. ___66-s,t.sr BUNGALOW, 6 vel. sob, centr. kur-iava, podstrešje z 1 sobo. krasna jed. sob«, garaža za 2 kari, alley tl.ikoVaiia. Lastnik potrebuje dtnar. 5323 N. St. Louis Ave. 67-s,t,sr 4 STAN. Hljf£ $200.00 dohodkov mesečno. Cei ' $18,500, 3124 Fulton Blvd.__ _68-s.t.sr NOVA HIŠA, 562» N. Maplewood Ave. 1 in pol nadstr. 2 stan, po 4 in 6 sob, garaža za 2 kari, rent $60.00 in J80.00 mesečno'. Cena $15,000. 70-s,t,sr NIZKA CENA ZA HIŠO 6 SOB. Hrastova tla, blizu šole in cerkve. R. I. in cestne želez, na lahka odp.1. 1350 W. 98th St. Ph. Beverly K 4667. 71-8,t,sr BUNGALOW ZID. 5 sob, porč za spat v steklu. Centr. kurj., lota 37Vix 125, proda radi bolezni. 6430 N. Maplewood Ave. 72-b,t,tr BUNGALOW 6 SOB, lota na vogalu. 33x125, vse moderno, na novo deko-rirano, elektrika, furnace ht. porč v steklu, podstrešje, $11,000 — takoj $6000. $4500 n;i prvo vknjižbo, $500 na drugo. L. Guido, 7800 St. Lawrence Ave. Ph. Vinceness 0756. 73-s.t.sr BUNGALOW ZID. moderno, parna topi. garaža za 2 kari, blizu kare.— 4812 Concord pl. 74-s do f FARME NA PRODAT 165 AKR. La Porte okraj farma. Geo. Allwater, Kinsburg, Irnl. 37-s do s 60 AKROV farme proda radi bolezni, nahaja se v Michigan, najboljša zemlja, sajlovnik, mlekarstvo ali za letovišče, blizu reke in mesta, ob lepi cesti, v 1 letu prodal za $3000 pridelkov. Lepa hiša. A. H. Motey, So. Haven, Mich. 64-s GENTS FURNISHING STORE, dobro vpeljano na W. 26th St. med slovenskim in poljskim narodom.— 3439 W. 26th St. Jindričk Bros. 69-s,t,sr UGODNA PRILIKA. GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 700 Washington Blvd. Monroe 3884. 32-s do s DELO IN SLUŽBE STALNO SLUŽBO DOBI v uradu moški star 22 do 40 let. Biti mora podjetnega duha in vešč slovenskega in angleškega jezika v govore-11 ju in pisavi. Prošnje je vložiti pismenim potom ter navesti dosedanji posel. Prošnje ji; poslati na naslov: M. N. N. c. of Am. Slovenec, 1849 West 22nd Stret, Chicago, 111. "EXPERIENCED OPERATORS" za ženske navadne obleke in predpasnike. 1621 Milwaukee Ave. 58-sr do sr POHIŠTVO različno proda po nizki ceni Winkler, 4508 Hazel Ave. 63-s I Ženski svet. ALI JE TREBA DA MATI 1 TUDI UKAZUJE ? ; v Naj ima otrok v svojih doma- i °ih še tako lepe in, dobre zgle- i de» .vendar včasih neče dobro i storiti ali slabo opustiti. Nekaka otroška upornost je to, ki si- 1 cer nima slabega namena, a jo < Je treba pravočasno odpraviti. < :: dostikrat pa je tudi otroška ner t Premišljenost ali celo nevednost £ kriva, da otrok ne stori in ne j t opusti tega, kar bi moral. Zato \ if Je potrebno, da ga mati s svo- t Jim ukazom opozori ali celo 1 ;; Prisili. Materni ukaz je torej ^ Jasen poziv otroku, da nekaj stori, ozir. opusti (zapoved, r Prepoved). S tem ukazom mati t Naznani svojo voljo, otrok pa t Paj se po njej ravna, mati uka- s 2uje, otrok uboga. Pokorščina £ Je sicer otroku dostikrat nepri- i Jetna, vendar je pogoj za vsa- v ko vzgojo. Da se otrok navadi r , Pokorščine, je pač mnogo od- " visno od materinih ukazov. O- r I Klejmo si, kakšen mora biti d Ukaz! Mati naj ukazuje jasno, do- n 'očno in otroku razumljivo. — n Otrok mora vedeti, kaj mati od z ttjega hoče. Nejasni in dvom- n I 'jivi njeni ukazi pa so mnogo- s krat povod, da se začne otrok s 'Ogovarjati in odtegovati izvr- t; 8'tvi tega ukaza. p 1 Mati mora pa tu'di preudariti,-|kaj bo ukazala in se za ukaz u tudi odločiti. Dobro mora vede- s: ti. kaj sme od otroka zahtevati ž ■ 'P kaj ji more pri tem koristiti ji ; aH škodovati. Če je pri ukazo- n vanju negotova in omahljiva, to u ; Prav zelo zmanjša veljavo nje- b ^ega ukaza. ' s: I Mati mora pa tudi ukazovati tako, da je otrok na jasnem, za kaj gre, t. j. čisto stvarno povedati, kaj od njega zahteva uprav s tem svojim ukazom, ki naj bo pa tudi res ukaz, ne" pa neko nedoločno pripovedovanje. Materin ukaz pa bodi tudi kratek in krepek. Dostikrat zadostuje že samo ena beseda, ali j celo le migljaj. Vsaka nepotrebna beseda slabi ukazu njegovo moč. Najmanj učinka ima- ; jo dolge pridige in naštevanja ] vzrokov, zakaj mati od otroka ] to zahteva. Vse to napoti otro-' i ka, da začne iskati nasprotnih i vzrokov in se izgovarjati. To kar mati ukazuje pa mo- i ra biti tudi izvedljivo. Nikoli ] torej ne sme mati zahtevati kaj i takega, česar otrok ne more i storiti zaradi preslabih moči i ali prekratkega časa. Materin ] ukaz mora izvirati iz resničnih i vzgojnih potreb in razmer, ne ] pa iz njene samovoljnosti ali i "nataknjenosti." Mati sama i mora vedeti, zakaj to zapove- 1 duje in ono prepoveduje. { Mati pa mora biti v izdajanju ukazov tudi dosledna. Na novo dani ukaz mora soglašati z drugimi ukazi in vzgojnimi naredbami, da se ne ruši na eni c strani to, kar se je na drugi i strani sezidalo. Zato je tudi po- I trebno, da sta mati in oče edina t pri vzgojnem delu. \ Morebiti se zdi odveč, če po- 1 udarjam, da materin ukaz ne j, sme biti preosfer, češ, matere je J. že itak sama dobrota. Vendar t je dobro, da tudi o tem govori- -s mo, ^a ne bodo naše matere r ukazovale odurno in kriče, kar r bi imelo za posledico otrokovo i surovost in odurnost. j Umevno je, da mati svojih č J ukazov ne sme preklicati; zato I naj prej dobro premisli. Če bi se pa to kdajkoli vendar moralo zgoditi, naj jo vodijo pri tem pravi in tehtni razlogi. Nikoli pa naj svojega ukaza ne podpi-jra z razlogi in dokazi. Njena i volja mora biti otroku sveta. — Ukaz pa naj bo tak, da riekoli-1 ko večji otrok tudi lahko razbe-• re iz njega nagibe, ki so mater ■ pri tem vodili. Pri svojih ukazih ! pa naj se mati omeji vselej sa- ■ mo na eno stvar. Napačno bi bilo, ako bi hotela z mnogimi istočasnimi ukazi čim več doseči. Otrok bi se jih ustrašil in mislil, da jih ni mogoče izvršiti ter bi končno nobenega ne izvršil. Pripomniti moram, da prepogosti prepovedi( otroka prav posebno mikajo, da stori uprav nasprotno. Marsikatere neumnosti se loti šele potem, ko ga je mati s svojo prepovedjo opozorila nanjo. Nikar pa naj mati ne misli, da mora svoje ukaze dajati v kakšnem strogem, vojaškem tonu. Pod besedo "materin ukaz" mislimo namreč vsa vsakdanja navodila, vse zapovedi in prepovedi, ki prav za prav edino mati ve, koliko jih je in kdaj so potrebne in na mestu. Ta. današnji razgovor naj služi le vsem materam v premislek, kako naj uravnajo svoje vzgojno delo. KUHINJA. Vinska juha. — Deni v kozi-co žlico masla, žlico sladkorja, in ko je rumeno, še žlico moke. Premešaj in zalij z enim in če- , trt kvortem vode in z enim in četrt kvortom rumenega ali belega vina, dodaj nekoliko celega cimeta, limonove lupine, par klinčkov, malo sladkorja in soli ter pusti vreti pol ure. V loncu, v katerem misliš dati juho na mizo, izžvrkljaj 2 ali 3 rumenjake in 4 žlice sladkorja ter nato precedi juho v lonec, vmes ' pa vedno mešaj ter prideni opečeni kruh. Ako vzameš za juho 4 rumenjake, pa prežganje o-pusti. Ali pa prideni juhi nekaj opranih rozin ali svežih grozdo-vih jagod, tedaj rumenjakov ni treba. Pač pa deni v maslo namesto 1 žlice 3 žlice moke in sladkorja. Jabolčna juha. — Skuhaj v 2 kvorta vrele vode 12 kislih olupljenih jabolk. Prideni malo cimeta, limonove lupine, par — _A1 klinčkov, kos sladkorja, tri če-trt kvorta vina ter malo soli. V ' presnem maslu zarumeni malo sladkorja in 2 žlici moke, prilij malo vode, razmešaj ter deni k ) L jabolkom. Pretlači jih skozi sito, pusti še malo vreti ter daj z ocvrtim grahom ali opečenimi -žemljami na mizo. 1 I -o- JOLIET NATIONAL SANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir DR. t p. KONOPA zdravpnOR6DKn?Krg in X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Prejema raznovrstne d«, name vloge, ter pošiSja denar na vse del« sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., voga! Leavitt ceste CHICAGO, ILL. FRANK KRŽICNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p i Phone: Canal 1404. VAS SIN ALI HCl! Počitnice so pošle, vaš sin ali !iči sta se vrnila nazaj v šolo. Zapomnite si, da bodočnost naroda je odvisna v oskrbi otrok. Očetovstvo j^ velikega pomena in odgovornosti, kako vzgojiti otroke, razumevanje njih potreb in v uravnavanju njih življenja je za splošno korist naroda. Rojstvena pravica vsake- Metli iCreiatesee "■"■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■^JBHaBBMMMBO' ®Tem potom naznanjam vsem cenjenim Slovencem in Hrva-tom, da sem otvoril svoj lastni B pogrebniški zavod s solastni- Whjffl^ ANDREW GLAVACH ^ ^ ^^^ PaiaCZ em- /^^^CZ Mrtvašnica na razpolago brezplačno AVTOMOBILI-AMBULANCA V SLUŽBI NOČ IN DAN IN OB VSAKEM VREMENU Najina postrežba je prvovrstna in cene so najhižje. V OSKRBO VZAMEVA POGREBE V MESTU IN OKOLICI. i MANAGER FUNERAL DIREKTOR j > Pogrebniški zavod g|pg 1941 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILLINOIS Phone Canal 5889 — 1267 "AMERIKXN3KI SfDVENEC "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. Menil je Vrban, da bi se sklepala taka pogodba kasneje v zakonu, ko se bo prepričal, da ravna žena lepo ž njim. A Lisec je ugovarjal odločno, češ da se je bati, da pregovori Vrbana potem Jerica ali Tone ali £ovač ali kdor si bodi, ki sovraži njega zaradi Vrbana. "Zakaj me namreč črte ljudje?" vprašal je prostodušno. "Zato, ker branim Vaše pravice, ker se potegujem za Vašo- blaginjo. In šuntarjev se ne manjka nikjer,; naji tudi leh-ko razpro. Vi bi se pa potem znašali nad u-bogo mojo sestro in ostavili jo beračico, da gre za deklo tja, kjer je bila prej gospodinja. Ne, iz te moke ne bo kruha." — Vrbanu se je zdelo sitno voziti se k notarju, a pomiril ga je Lisec, češ da pojdeta v Ljubljano, kjer se živa duša ne briga za ženina in nevesto, ter da stroške prevzame on sam. Strijc je kimal, a premišljeval in dne zk pogodbo ni hotel še določiti. Lisci so mu stregli še bolj. Ni se jim zdelo škoda ne kokoši ne gosi in Vrban se ni branil ničesar. Bil bi se zredil, da ga niso težila leta in naduha in kašelj in trganje. Cele dni je presedeval pri Liščevih, kjer je' imel tako postrežbo in bil v zavetji pred hudobnimi jeziki. In dasi so Liščevi vsak večer, ko se je vračal domov, zdihnili: Hvala Bogu! ljubše jim je vendar bilo, da je nadlegoval nje, nego da bi bil lazil okrog, kjer bi jim ga lahko pohujšal kdo. Koliko si je prizadeval Kovač, d.a bi razdrl to zvezo! Rotil, prosil, zmerjal je Vrbana, naj ne bode bedak, ne neusmiljen, pokoro naj dela za grehe, nikar se ženiti. Vrban je omahoyal in zgovornost Li-ščeva in prikupljivost njegove sestre, je zda-la samo toliko, da je jedel in odlašal. A tudi drugi niso pustili Vrbana pri miru. Pomisli človek, kako je bila Lenka nekoč zalezla ženina ! Tončka, Tonetovega sina, imel je v naročji in sestrica je smela premetavati njegovo robo. Prinesla sta bila na materin ukaz plašna In boječa hudemu strijcu pogače in sadja in strijc jih ni bil zapodil A zavrnila j.a je nevesta, češ kaj iščeta tod. "Kako se ti prilizujejo!" dejala je in zardela sama nad seboj, ko je tikala starca, ki jo je zavzet pogledal in namuzal se. "Denar čutijo," je pristavila zlobno. Njemu pa je šinila v glavo misel, da ga čuti kdo drugi nemara tudi. Najbolj pa je omajal strijca Vrbana Br-darjev hlapec Matevž s žvojim spreobrne-njem in poboljšanjem. Komaj je bil namreč Matevž prejel od Prelaznika dva petdeseta-ka, spomnil se je, da je strijcu Vrbanu raztrgal suknjo. Vzel je jeden petdesetak, vrgel suknjo čez ramo in napotil se v Dobravo poravnat storjeno škodo. "Kako se imate, strijc?" vprašal je prijazno, kar je mogel, ko ga je srečal zunaj vasi. Vrban je zavil pobešeno glavo proti njemu in začel ga oštevati, da bi bil kdo drugi izgubil potrpežljivost. Matevž pa se je premagal in ko je nagnal strijca kašelj, segel mu je naglo SI v besedo, priznal svojo krivico in dostavil, da se kesa. To je bolj razjarilo Vrbana, ki je obsipal Matevža s priimki, kterih najpohlev-nejši bi bil zalegel za kaznivo razžaljenje časti, ako bi bil Matevž sploh človek, ki bi iskal po sodiščih časti. Matevž je potrpel v svesti si, da je tudi on že ktero zagodel strijcu in da zasluži nekoliko pokore. "Jaz sem Vam prišel škodo povrnit," vtakne se zopet med strijčev kašelj. "Škodo povrnit?" kričal je oni hripavo. "S čim pa ? Saj nimaš ničesar." "Kdo pravi? Toliko nimam kakor Vi; ampak kar imam, to imam. In škodo Vam povrnem, da boste vedeli, in da ne boste hudi name. Koliko sem Vam dolžan za suknjo, dva ali tri goldinarje?" Matevž je odprl mošnji-ček, da je pogledal ven kos bankovca. Strijc je osupnil; pogledal je bankovec po strani in zavil zopet glavo proti Matevžu, ki se je držal resno in moško. "Matevž," dejal je nezaupni strijc, "ali misliš zares ali se zopet norca delaš?" "Kaj se bom norca delal! Odštejte, kolikor Vam gre, in mir besedi." Vrban je premišljeval, ali bi segel po bankovci ali ne; zakaj ni zaupal Matevžu in se bal, da bode umaknil. A ko mu ga je Matevž sam pomolil ,zgrabil ga je hlastno. "Kje si ga dobil, Matevž?" čudil se je starec. "Doto sem potegnil; samo da Vas plačam." "Vidiš, Matevž? Jaz sem zmeraj rekel, da ti nisi tako poreden, kakor si videti; in res nisi. Ali te je spekla vest?" "Kaj pa!" "Kako bova pa naredila ? Koliko mi plačaš, da ne bo ne preveč ne premalo?" "Kar odštejte si, če prav pet goldinarjev!" "Matevž, tak pa jaz nisem'. Škodo si mi naredil, to je res; a ne tolike, ne tolike. Zašila mi' je suicnjo lLeiiKa juiacevH iil iv&vHuuia ilTi fH ničesar, ker je dobna ženska. Jedno šestico sem ji vsilil. Toda škode je bilo več, škode. Celih pet goldinarjev ne, ampak kak poldrugi goldinar pa; kaj ? Krojači so postali hen«-tano dragi; malo pošije, pa je goldinar. In ti si bil naredil veliko rano moji suknji, ki je bila še dobra in trdna, ki sem jo nosil pred dvema letoma še za praznik." "Vzemite, kolikor se Vam zdi. Jaz sem take volje, da plačam vse; toda hitro, da se ne skesam." "To je moška beseda, Matevž. Pojdi z menoj." — Peljal ga je pod okno svojega stanovanja in velel mu počakati. Poskusil je najprej, če je vse dobro zaprto, odprl ključavnico, odklenil trdna vrata in zopet skrbno zaprl za seboj. Kmalu se je prikazala glava med železnimi križi v oknu. "Ti pa< gledaš skoz okno, Matevž," zajav-kal je bridko, dasi je stal Matevž daleč proč. Odkod so Grosiči in Italijani radi iščejo raznim jugoslovanskim priimkom, ki jih nosijo, izvora v Italiji. Tako trdijo tudi, da so Grosiči in Be-lašiči prišli iz Lombardije, kjer še danes žive družine Grossi in Belassi. Grosich je doma iz Draguča v Istri in tam živi priimek Grozič. Belašiči so tudi iz Istre in pod Učko goro je kraj z imenom Belašiči. Belasica se imenuje planina v Hercegovini. Groziči in Belašiči ostanejo pristno naši priimki. V Liki je Belačiči.-selo Mužulin. Ali morda od tam izvira Mussolini? X LOUIS STRITAR m priporoča rojakom aa naro* čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-Stve ob času selitev in rs« kar •padla v to strok«. Pokličite me po telefona! 2613 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Fhose: Roosevelt 8221. Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA GREAT NEW SOUTH WATER MARKET 14th PLACE & 15th STREET med Racine Ave. in Morgan cesto kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga se niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. sr.-s. .............. >0000000000000000000" Pomagajte bratom v Primoiju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. 4 KNJIGE $1.00 1. Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu. 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral čitati. 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov zanimivosti. ' in. drugih i Se nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim. Kdor jih se želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, i CHICAGO, ILL. BSB Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone Ganal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spaad v to stroko. — Slike jemljemo doma in zunaj. Prinesite filme v izdelavo —- Zaloga kamer in kodakov. ^.oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ Orožje proti vročini. ELEKTRIČNO PIHALO je najpraktičnejše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga » sobo, iurad ali kamorkoli hočete. — Imamo veliko izbiro. Razne velikosti in razne cene. Pridite in oglejte si jih! ELEKTRIČNE MOTORJE dobite pri nas vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas! --- Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, 1 Chicago, III. ^PISANO POLJEj^P & • » Trunk.-^ ** p ........................................................................... 'stovski pridigar Frank Norris 'ustrelil nekega lesnega trgovca. 'Ako se uredniku Glasu Svobo-jde zdi stvar tako važna, da poroča to v debelih črkah in zelo |obširno, je to njegova stvar, a zadeva zadobi drugo lice že kar pri prvi besedi. Tam stoji: ^'Duhoven umoril lesnega trgovca . . ." Enkrat stoji zapisano župnik, kar štirinajstkrat pa beseda duhoven. Saj se razumemo. Tisti, ki rabi besedo duhoven, da mu skoroda primanjkuje sape, pa je neštetokrat že Ipodtikaval jezuitom nauk, da namen posvečuje sredstva. Zelo iskreno! * * 3k Inteligenca? Špricar "Kratkih pripiskov" v Glasu Svobode je advokat. Advokatje spadajo med inteligenco. Kar pa je ta advokat zapisal samo-le v št. 57. Glasu Svobode o ljubljanskem škofu, je pa tako malo podobno kaki inteligenci, da bi človek skoroda začel dvomiti nad inteligenco vsaj gotovih advokatov. Vo-diška Johanca in telečja kri prideta k sreči samo enkrat na vi'- sto. Izostati pa ta roba ni smela. * * * Ljubljanska srajca zopet sanja. V "Koprivah" Delavske Slovenije stoji: "Trunk je prezaposlen. Ima vse polno ceremonij in svečanih izjav o Tonetu Bonanaturi Jegliču . . ." Kaj, ko bi mu tudi jaz pomagal z enim centom braniti "delavski list pred napadi sovražnika," ako mi navede le eno svečano izjavo? Sedel sem kakor kak Napoleon, smehljal se, imel poln aržet neprodanih tiketov... in zdaj sem pisal svečane izja-ive in sem poln ceremonij. Menda je pred durmi neka tožba, in umevno je, da je postal zmešan tudi Ljubljanska srajca, in se zopet malo strgal. Morda bo sčasoma. ( Svetovna vojna je strahovito uničevalno vplivala na gospodarske razmere prav na vsem svetu. Zmagovalci in prema ganci so skoroda enako prizadeti. Vsako uničenje se mora skušati popraviti. Vsaj Evropi je dozdaj tega manjkalo. Zmagovalci so mislili, da bo šlo vse gladko, ker so zmagali, ■ premaganci 'pa so napravili večjo ali manjšo revolucijo in mislili, da so zdaj na konju. Ako stvar ni hotela iti, so se oči obrnile jvr/ntj — Ameriki Amprikn naj pomaga, to je bila vsebina novega političnega evangelija. Polagoma se oglaša "maček." Pred vojno smo ga pili pol litra, zdaj po vojni in revoluciji ga zvrnemo en liter. Nekaj časa je šlo tako. Zdaj pa je liter vedno bolj in bolj prazen. Ru-belj, marka, krona so šli rakom žvižgat, frank se potaplja, lira mu sledi . . . V Franciji in Belgiji menda že jejo vojni kruh. Zdaj je prišel tudi italijanski diktator z zahtevo — šparanja, da r^ši liro. Dani se, morda postane dan. Kar se je uničilo, se mora najprej popraviti, potem pride morda kaj boljšega. * * * Dobro ve, pa mu drugače kaže. Urednik Glasu Svobode ne bo tak nevednež, kakršnega se dela. Dobro bo vedel, da protestanti nimajo duhovnikov, temveč le ministre ali pričarje. Poroča o znanem dogodku v Fort Worthu, Texas, kjer je bapti- On si stvar olajša. Nedavno od tega je Glas Svo-jbode predbacival cerkvi, da nič ali premalo stori za socialni dobrobit delavskega ljudstva. Sicer je to stvar zakonodaje in je zadeva v prvi vrsti delavstva samega, da skuša doseči, kar mu gre. Cerkev daje le smernice in opozarja, kaj je dolžnost merodajnih činiteljev, ker ona kot taka v zakonodajnih zastopstvih nima moči. Tako smernico so dali tudi avstrijski škofje in priporočali "zavarovanje za dneve bolezni in starosti." Duhovniško društvo "Pax" se je zavzelo za zavarovanje kuharic. Vsak pameten človek bo priznal, da je to 1 [le prav in pošteno. Svobodomi-selca pa je ime tako pičilo, da je napisal poseben članek, v katerem izlije celo golido nesramnih namigavanj, in smešil da se kar kadi. On si stvar olajša. Ker ni zmožen kaj praktičnega izvršiti, "rešuje" socialno vprašanje s kričanjem in utopijami, in se trka na svoja "iskrena" prsa. Storiti nekaj je pač težavno, uganjati demagogijo pa'je lahKo, in on si izvoli faM ko delo. * # * Bi ne škodovalo. Ravno sem prejel pismo iz Slovenije od osebe, ki ima oči odprte za razmere. Škandalozne so v vsakem oziru, in vse trpi pod takimi razmerami. Posamezniki se jim ne morejo izogniti, ker grejo pač s "časom," ali pa morajo iti. Malo temeljitih reform bi prav nič ne škodovalo, in če bi te dišale tudi po — Mussoliniju. V SOBOTO VEČER ko pridete domu s plačo, je čas, da položite en dan vašega zaslužka na stran, to storite vsaki teden. Na ta način postavite temelj svojemu dobrostanju življenju v bodočnosti. in udobnemu Odredite tako in prišli boste do spoznanja, da je baš sedaj čas, da začnete s štedenjem. KASPAR AMERICAN STATE BANK Gotovina $19,000,000.00 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Ostanem med najbedastejšimi« Hlačarji ali kiklarji? To še naprej grize znano Fr. S., Breezy Hill, Kans., dasi noče tega grizenja javno kazati, ker se skrije za plot. Poprašuje Zar-kometarja, če sem jaz bil na kongresu, in če sem se informiral o dopisnikih njegove kolone. Baje sem žugal, da bo vse dokazano. Kaj se hlačarska ki-kla ne domišljuje? Moji dvomi so še ravno tako moralično o-pravičeni, kakor so bili, in se mi ni treba prati v javnosti-Pranje in opiranje bi bilo bolj potrebno kiklam .ali hlačam1. A* ko ona iz Breezy Hilla ni o tem prepričana, naj pogleda v Glas Svobode. Če kdo živi med bedastimi ljudmi, potem je on pač med bedastimi; ako pa so ti ljudje najbolj bedasti, poten1 je pa med najbolj bedastimi-Kočevarji so ponujali svojo robo po gostilnah s klicem: "Hoch oder nieder." V Breezy Hillu odmeva klic: "Hlače al* janka ali kikla.'' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom v WaukeganUt 111. in po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni O" biskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank JKurnik, ki je P°* oblaščen pobirati naročnino za Amerikanskega Slovenca i*1 Ave MarLa. Rojakom ga prip0' ročamo, da mu grejo na roko n pomagajo širiti katol. tisk-Uprava "Am. Slovenca. VASI PRIHRANKI V NASI BANKI SO GOTOVO SIGURNI.