O najgrši žabi. i (Iz češkega prevedel dr. Fr. Bradač.) fl Ondam je bil pri nas velik vrišč. Bil je mrzel in meglen novembrski dan — prav tak, ki mu pravimo, da je kakor o »vernih dušah«. Z drevja se je usipalo poslednje orumenelo in rdečkasto listje, nebo je bilo kakor s svincem oblito, in vse je kazalo, da bo začelo že jutri snežiti in bo zima. Že 6e je nagibalo k večeru, ko je šla naša kuharica Ančka v klet po premog. Kar se zasliši po vsej hiši, kako je v kleti zavriskala iin treščila pločevinasto posodo za premog na tla, da je kar zagrmelo. Nečesa se je morala grozno ustrašiti... Ko je tole slišala naša Zorka, ki je strašno radovedna deklica, je morala seveda takoj doli v klet. Toda — kakor je naglo stekla v klet, tako naglo je zopet zbežala nazaj — in naravnost v mojo delavnico. Odprla je vrata in bila tako preplašena, da so ji bile oči kakor na pecljih. In že je začela: »Očka, pri nas v kleti leze po premogu taka velika in grda žaba. da se je je Ančka ustrašila, in sedaj se boji nabrati premoga. Pojdi brž doli in ubij jo!« Odkimal sem ... »No, pogledal boin, ali jo bom pa ubil — tega, Zorka, res ne vem. Jaz naanreč mislim, da je ta žaba prav pridna. Mogoče bolj kot ti.« »To ®e, ocka, zelo motiš,« mi je zatrjevala Zorka in naglo razlagala dalje ... »Le počakaj, boš že videl! Vsa je črna in grdo griutava.« Prijel sem torej Zorko za ^^^^fe. ^^s^-š-rs-__M'L roko in šla sva v klet h ko- ra[/^J^> ' ^^?X '" l pici premoga. In seveda — ^T\^> ^^v ^^^M ' J^x& nisem se motil. Tam je se- ^^s-\. ^N. (E^- jBJI V *^ dela čisto navadna krastača, ^^f~ \ ^- ^<^-*«v /&tšTK ki je bila vsa umazana od \ \ ^^x^^^ /JjP \ premogovega prahu. Zato ' \ ^\ ffl^^^fe$& /r\ 1\\ je bila črna, kajtd drugače \ \ ^^^^ffl ^?\J^3ll /r /^^A \4 je temnorjava. Tuda grin- \ . ^C^^PL/KA^^/ / ) UJ i tava ni bila, zakaj to, kar \ \ ^e^sjn |, v^^^H A \ ?K je imela Zorka za grinte in \ / T^&y ^-ri^-/JLW^—^ kraste, ito «o bile samo bra- > \ i /— —r^S^-^__ davice, ki pokrivajo telo f \ \ //n W —J /-=3^L___ v«ake krastače. u, ..» \\v/ w\ '/ V ^ae=^-l L__m n Zorki je trajalo moje \yft ^Js^ž^i \ \ -^.-^^; ^^a ogledovanje žabe že pre- \u /K^š^žŽŽI w\ / \ ""-^?!. W^t dolgo, zato me je nestrpno J^^^^^^lrf'1'!^ 1(1 ^^?W& Odkimal sem — in rekeJ: ^^s«^^ ]\ \ \ MzmjšS •»Ne bom je ubil, ker je ^rfifl^S /• ' \ ,fM',^^ ristna, da sem jih sam pri- ^T^Z^,^^-^f\ MWkTIW nesel nekoliko v škatli iz M^S^fj ^^ J&/ /w)Tvl& gozda in j.ih izpustil na naš ' ""^O^*^ ~~-*^ ^^Ir wL vrt. Tudi tu v kleti ne dela 3^-^= ^' -?IA, *^ —--Jr '~^^ nič slabega. Vsaka žaba ~~" prespi pri nas vso zdmo. Da je ne bi zeblo, kadar je zunaj sneg in mraz, ': zaleze, preden zaspi, v kako fikrivališče — torej krastača na vrtu pod i, kopico zgrabljenega listja ali pod «lamo. s katero se čez zimo pokrivajo 44 vrtniee in cvetlične gredice. In včasih se zgodi, da zleze katera, ko išče tako skrivališče, tudi v kolnico ali v klet. Zato bi jo bilo greh ubiti.« Sedaj je Zorka že razumela, da je storila neumnost. Naredila je pa-meten obraz in skrbno rekla: »Pa jo moramo vsaj ven vreči. Tukaj je ne moremo pustiti, ker bi se Ančka bala hoditi v klet po premog.« In zelo se je začudila, ko tudi v tem nisem soglašal, ampak izjavil, da pustim žabo v kleti. Sklonil sem se po lopato za preznog, pobral nanjo krastaeo in jo odnesel v dnigo klet, kjer smo imeli zelenjavo za zimo. Tam scm krasta-čo odložil, lopato pa zopet po&tavil v posodo za premog. Zorka je pazila na vsako mojo Jsretnjo, drže roki na hrbtu. In ko sem jO delo opravil, je dejala modro: »Ampak boš videl, očka, jaz ti pravim, da bo k ta žaba spet zlezla na premog, in naša Ančka bo julri vreščala, kakor da E jo je pičila kača ...« ¦ »Moja draga, ta krastača ne zleze nikamor,« sem se smejal tej skrbnosti za Ančko, iz katere je jasno govoj-il lastni strah ... »Ta žaba je vesela, da je slednjič na kraju, kd ga je iskala. Zdaj se bo zagrebla v zemljo. tam bo zaspala in prespala vso zimo prav do pomladi, ko jo bomo zopet oflne&li na vrt...« Potem sva odšla iz kleti in Hič več se ni prigodilo. Zorka je temeljito pouoila Ančko, da se ji te žabe ni treba bati — toda Ančka se je navzlic temu vselej, kadar je nabirala premog, ozdrala na vse strani, ali morda krastača vendarle ne zleze nanjo in jo pogoltne. Po večerji je Zorka legla v posteljo in zadovoljno zaspala. Toda ponoči se ji je prigodilo nekaj neverjetnega... Bilo je okrog polnoči, ko jo je nenadoma prebudilo nekaj, kakor da ji je skočil pritlikavček na pernicth Pomela si je oči, pogledala — in v tem trenotku se je tako ustrašdla, da ni mogla ne zakričati ne se geniti. Na pernici, prav nasproti glavi, je sedela žaba krastača. Prav tista, ki jo je videla zvečer v kleti. Očitajoče je zrla na Zorko z žalostnimi očmi, potem pa je izpregovorila ... »Ne boj se me, deklica, jaz sem res pridna žaba, kakor ti je to povedal očka, in zato ti ne morem nič zlega storiti. Slišala pa sem, kako si hotela, da bi me ubil, in zato sem prišla, da ti o sebi nekaj povem. (Dalje.)