Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanflo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, pjaĚa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 32 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Bliža se čas škropljenja in zelenega cepljenja trt.
„Dolenjskim Novicam" dohajajo pog-oatoma vprašanja, kedaj in kako naj bi trte škropili. To se ve, (la od takih gospodaijev^ kateri v proSlih letih še niso niťi Skropili, Vsem takim povprase-valcein odgovorili bi lahko: berite „Dol. Novice" prejšryih let, pa bodete vse zvedeli. Ker je pa nam predobro znano, da nihže rad po starih časnikih ne brska, ker nam je tudi znano, da le malokdo iasnike shranjiye, ponovimo poduk. Ponovimo ga tem bolj, ker ^ prepotreben, in ker 6e nadejamo, -ia ga letos uiti jedeu naših gospodarjev, ki ima še vinograd, ne bode pustil neiz-koristenega.
Torej kedaj in kako naj trte škropimo? Predlansko, da Še celo lansko leto, se je tolažil marsikateri vinogradnik tako-Ie : a sa} letos peronospore ne bode, jaz ne bodem svojih trt skropil. Peronospera je pa le prišla, tistje je trtam zrujavelo, posušilo se ter odpadlo. Vina je bilo vsled tega nialo, pa še to za nić, kislo brez moÔi in prav nevarno, da se pokvari. Ah, řaka,i nisem vendar e trte škropil, zaltaj nisem dobrega nasveta ubogal. Tako so tarnali potem taki gospodarji, ter se za uŠesi praskali pa — prepozno je bilo, pomagalo ni vse to nií Da se ne bode letos zopet marsikateremu gospodarju taka pripetila, rečeno naj bode vsem ^rez izjeme pa z najboljšo voljo tole; Nikar naj niliie iie zanaSa, da letos ne hode peronospere, tnavveČ vsak naj si misli: prav gotovo se
^"de prikazala, kakor v prejšnjih letih,
^ato le Škropiti.
^ prvo gre trte Škropiti Že pred cvetenjem, recimo 8—14 dni prej, ko cveati pričnejo. V problem letu je vreme tako nagajalo, da marsikdo z najboljšo voljo pred cvetenjem ni mogel škropiti, kako močno se ni to poznejši na trtah poznalo? Najstarejše, to je najnižje listje, katero je trtam "■avno najbolj koristno za zorenje, kakor tudi za ^'aietvo grozdja, je pozneje ukljub škropljenju koj cveta vendarle odualo. Žig eolnca, kakor tudi
toča, kjer je bila, izdelala sta grozdje vsled tega kaj grdo. Koliko ui bilo Čisto suhih grozdov, posebno zelenikinih, katera je vlansko leto prav obilo rodila in dozorela prav dobro kakor Že zdavno ne tako.
Torej gospodarji vinogradniki, škropite svoje trte na veak naíin v prviíí îe pred cvetenjem. Kedaj pa v drugič, in ako treba v tretjič? Kakor hitra nastane nad v prvič škropljenim listjem novo listje in na tem še zapazi sem ter tje na spodnji strani le količkaj nekega belega prahu.,tako, kakor da bi kdo nekoliko kredne moke nary vrgel, škropiti je treba v drugič. Posebno močno poškropi naj pri tem vsak najviše, tarej najmlajše liste.
Ker pa utegne marsikdo označene bele maroge prezreti rečemo, da je za drugo škropljenje Čas takrat, kadar postanejo grozdne jagode tako debele kakor je navadna graíica, ali kakorSne so sibre, katerih se lovci za streljanje zajcev v jesenskem Času posinžujejo. V tret^jič se ěkropi, ako potrebno, to je, ako se peronospera áe na iioviČ prikaze, takrat, kadar grozdje že mečati prične, torej dobre Miri tedne pred trgatvijo. V naših krajih je dozdaj zadostovalo še vselej le dvakratno škropljenje, v Italiji morejo pa škropiti po štirikrat, da Še celo po večkrat.
Kako naj trte škropimo? Vzemi na vsak hek-toliler vode I Va kilograma modre galice. To u.suj zvečer v kako redko vreČo (žakeij), vrečo zaveži, ter priveži na kak koi tako, da bode viselo Čez noč v sredini kadi, v kateri imaš vodo za škropljenje pripravljeno. Ako imaš v kadi le jeden hektoliter vode, yzameš torej le jeden i» pol kilograma galice, ako imaš v kadi dva kektolitra vode, vzameŠ 3 kilograme galice, ua 3 hektolitre 4 in pol kilogramov itd.
Vodi primešaš pa tudi zvečer že toliko uga-Senega apna, da ga bode priSlo na vsak hektoliter vode poltretji kilogram. Torej na jeden kektoliter vode 2 Va kilogiama, na dva hektolitra 5;kilogramov, na 3 hektoiiir« 7Vi kilogramov itd. Do jutra ae je raztopila vsa galica v vodi, premešaj jo tor^ še jedenkrát pray dobro in loti se potem Škropljenja. SkroDiè laa lahifo v lenem ali pa oblačnem vr«-
manu celi dan, to je od zgodnji'^a jutra, pa tje	šali ljudje zopev poailno Icgalizovanje — zlas'i
pozno v mrak. SoJnce éisto nié ne Škodi in naj	Še pri malih syotah. Leta l8i)0. se je dal naš
ée tako pripeka. Škoduje jedino le dei. ako koj	državni zbor v toliko omeiiti, da je priToIil to ie;
po Škropljenji pade s tem, da škropilno teko(Sino	stranka sama laliko nnpravi doma dotično pismo,
«pere.	pobotnico, odsioftno pismo itd., ni jej treba luditi
Kdor hože, da mu bode škropljenje istinito	k podniji, notarju, íe vknjižijo take listine, ki ne
ÍD popolnoma hasnilo, ékropi naj tako, da bodo	presegajo vrednosti 100 g-ld.; dalje v tacili slu-
trte vsied škropljenja tako mokre, kakor so po	iajih ni treba potrditi podpisov pri notarju ali
pohlevnem dežju, Nepopolno ákropljenje tudi ne-	sodniji; j:a^oi;tuje, če dva zanesljiva niožii pod-
poinoma koristi, zato je uporaba priprostih škafuev	piSeia doti^uo pismo s svojim imenom in priim-
ter Blamnatili čopov lavreči. S to pripravo po-	kom ter dostavita svojo obrt ali svoj posel, sta-
škropi ae trte nepopolnoma, ker pada tekočina v	novaoje in starost s prietavkom, da jima je tisti,
preredkih in predebelih kapljali na trtno listje,	katerei^a podpis potrdita, osebno ^nan. S to pripravo se pa tudi potrati dosti preveč Hriavni zbor je to sklenil, ali za posamezne
tekočine, prvič ker škropi kakor ravno rečeno	dežele naj bi imelo veljavo že le, ako jo sprejme
dosti predebelo, drugič pa zato, ker pade polovica	deželni zbor dotične dežele — torej za Kranjsko,
te tekočine aa tla, na zemljo.	ako jo potrdijo n&Ši kranjski deželni poslanci.
Škropilnice nalašč za to narejene, so vendar	Vrli naš poslanec g. Pfeifer je predlagal
tako po ceni ?Že, da se pri količkaj velikem vino-	vže jeseni 18i)l. leta, naj se ta zakon sprejme;
gradu, na galici in popolnem delu toliko priliiani	todn večina ga je zavrgla, češ, da za naše ljudi
v jednem samem letu, kolikor škropilnica siane-	Še ni, da nas narod Se ni dosti zrel, omikan, da
Jedna Škropilnica trpi pa lahko tri, Štiri leta.	bi se godile goljufije, nastale tožbe itd. Tudi „Do-
Viaogradniki, kupite ai toraj Škropilnice. Ako bi	lenjske Novice" bo takrat pisale v tem smislu,
bila sa jednega samega le Se predraga, kupite	sicer iz najboijši-ga namena, ali zamerilo se jim
si jo trge, štirje v društvu in rabite jo potem	je grozno — in morda ne po krivici. Vsaka reč
drug za drugim.	ima pao dv'- plati. Danes, ko smo reČ dobro pre-
Pri tej priliki opozortijemo Vas ëe jeden-	mislili, čitali to in ono, priznamo naravnost, da
krat na prav po ceni in pray dobre škropilnice	se vjemaino z g, poslancem Pfeiťerjem, Zmoto
inženirja gospoda Mat. Živic-a, katere gospod	spoznati ni sramota.
Fr. Kastelic v Kandiji prodaja. On ima tudi Ta postava je gotovo koristna kmetu, sploh
modro galico naprodaj. O zelenem cepljenji trt	vsacemn, ki ima vknjižiti male svote — ako je
dÍ treba nič pisati, kajti komur je se nepoznato,	le zmožen do'ičiio listino prav narediti. To pa
gré naj v prodajalnico gosp. Janeza Krajca v	ravno zanikajo gg. juristi, deželni poslanci. Jim U
Novem Mestu, in tam naj si kupi knjižico: „Nauk	hočemo prav dati? Ne moremo, ne smemo. Vzro-
kako zasajati vinograde z amerišJčimi trtami, da	kov je dovolj. Gotovo imajo gg. poslanci druzih
jih (rtna uà ne more uničiti" in našel bode v nji	dežel tudi glave, da mislijo. Ali glejteí v stajar-
*es poduk, pojasnjen » podobami,	skem, koroškem, zgornje avstrijskem deželnem
__zboru so zakon sprejeli ter tako naklonili ljudstvu
y 1. ..	polajianje. Ali so morda rea «gornji Štajarci, Ko-lieg^auzacija. J^^j đ\'omimo; zanikamo-
Ksj pomeni ta latinska beseda, bode paÈ ve-	NaŠ kranjski posestnik ní manj omikan kakor uni dela večina naših bralcev-posestnikov. Po naše	prej imenovanih dežel. Naš kmet ne bere manj — bi se reklo poveijenje po notarju aii Bodniji. Je	prej več. Poglejmo le družbo sv. Mohora, popa v tem, da državni zakoni zahtevajo pri pis-	glejmo le koliko Časopisov izhaja v slovenskem mih, po kaurih se ima kaj vknjižiti (intabulirati)	jeîîku za preprosti narod — in ti Časopisi se
aIÍ no vVnll^Vift tTl^k-lCltt ři Žlih m aha i a V»t + ; If^*^ ______A t Al__	___1 _______ - ^	KT____ _
osebno znane priče podpisale. — Ta zakon je	naSi Ijui^e! Potem pa bi s« gotovo tudi preskr-gotoTO v mnogena oziru koristen; prepreči namreč	belo jra potrebne vzorce; — te napolniti pa je marsikako goljufijo, prevaro. Ali istina je pa tudi,	mogoče čovekn, če tudi ni „jus" študiral, Nada je jako drag, da globoko sega v žep posest-	sprotno trditi ae pravi, narod naš poniževati, imeti nikom. Ne le kolek moraS plačati marveč tudi	ga za beboa, tepca. Zato se bodete pa bralci, notar ima woj račun; in ker áe on največkrat	vendar lepo zahvalili!
luđi pismo samo dela, je ta dokaj velik. Koliko Pa vendar gospodje pravdniki morda holj
p» stane marsikoga tudi pot do noUija ali sodišča?	poznajo reči, kakor mi nevedneži. Mogoče. A'! r^i
To je vçrok, da so s« od nekdaj vie ogla-	nam pa ne gre v glavo, zakaj je priporoča! Lic,i-
bach«r salcbarštci poslanec v državtiem zbo^u celo do zaeska 500 g-oldinarjev. T& gospod pa ni kakov nerednež, ampak eden izmed pryih juristOT T Avitriji, ki ima ravno zarad svoje pravniáke vednosti jako visoko službo. Ta g-ospod je razven tega služil vže kot itirist, ko ée ni bilo prisilne legalizacije, in služi vže veliko let, ko imamo to trdo postavo. — Ako se mu vendar ne zdi nevarno, legalizacijo odpraviti celo do 500 gld, — potem bi gotovo ne bilo nevarno za nas Kranjce, ako bi jo odpravili samo do borih 100 goldinarjev.
Iz tega pač previdite, da tisti liberalni poslanci fliso skrbeli za vas prid, ki so ta zakon zavrgli 1. 1890; zavrgli ga pa viioviè, ko je g. poslanec Pfeifer na prošnjo obèine „Velika Dolina" vnovič priporočal naj se dovoli, 5. maja letoSi\jega leta. Zapomnite si to I
EaJ je novega po avstrijskem cesarstTU?
Vže «adnjiS smo govorili na tem kraju, da se peèa na§ deželni zbor zlasti z gosporlarskimi Vprašanji; dejali smo pa tudi, da sia se zlasti gg. poslanca Klun in Pfeifer potegovala zato, naj se kmetu zlajša Žolsfco breme, i opolnoma podobno moramo danes pisati.
G. Pfeifer je zahteval, naj se zlajďa legalizacija, kolikor pripušča to državna postava, ali propal je: naši liberalni poslanci z nemčurji vred *o predlog ]iokopali. — V Ljubljani se bode zidala oova deželna bolnišnica. Prefl dvema letoma bilo prpračunjeno, da rtaj bi stiila bolnišnica 2300 tisoi goldinarjev ; aH takrat je dejal deželni bihor, da bi dežela ne mogla toliko plačati, ako morala sama nositi vse atroike, v dveh letih pa gospodje toliko obogateli — ali ste tudi ' davkop'aievalci, zato se ne brigajo, — obo-l^teli so toliko, da so sklenili zidati poslopje, ki jrj^ Stalo 573 tisoŽ. Gospod poslanec kanonik jij se je trudil v izvrstnem govoru pokaxati, da j^j treba tako velicih naprav, da bode mnogo bol-j^^ltov sprejetih v hiralnico, ki se bode tudi zidala v 50 tisoi, da bode treba bolnišnic tudi po de-]■ li. kar bode zmajSalo število bolnikov v Ljub; bilo je zastonj : gospodje so sklenili, da ee ^^ palača po iiovem načrtu za 578 tisoč. — ť^ovemo áe, da je gospod Klun opomnil; bojii" s«, da se nam bode godilo, kakor pri gledališču ; preračuiijeno je bilo delo na UK) tisoč golà., etalo je Čez 300 tisoč, V dveb Idih iieha tudi državna podpora za našo deželo — 120 tiaoč goldinarjev, dolenjskej železnici bode treba akoFej potovo aaj prva leta precej plačevati, Kidamo p» novo in drago veseli se kmet — Še bodeá plačeval veČi davek I Pri bolnišnici bode treba plaSati v Štirih l«tih iz deželnih piihodkov tri sto
tridest tisoč goldinarjev. Zidala se bode tudi v Ljubljani hiŽa za gluhoneme in slepe. Ako ketio 80 take sirote vredne našega usmiljenja, potrelme, da se jim pomaga, kolikor je mogoče, da si holo mogli alužiH kruha v družbi Človeskej. Radi tega z najveČim veseljem pozdravljamo ta sklep. Povemo pa, da so dobri ljudje v ta namen vŽe toliko zapustili, da se bode poslopje in drugo potrebno lahko preskrbelo bre^. deželnih doklad, le za uČiteljstvo in postrežbo bode morala paè dežela nekaj dókladati, dokler se »e najdejo dobrotniki, kateri boilo založili kapital tudi za to. Vest li nas tudi, da je zbor sklenil, naj se priporoča vladi, da se gluhoneme deklice dajo v zavod k šolskim sestram v Smihel pri Novem mestn, To bode deželi atro'^ke jako zmanjšalo, deklice bodo pa samo za.se v lastnej iiiěi. Priporočalo se je sploh, naj se posebno ozira pri tej reči na duhovne redove, ker skušiiija kaže, da ti take vstanove najceneje oskrbujejo-
Priporočal je deželni zbor posebno toplo îe-leznico od Kranja do sv. Ane pod Ljubeljem, ki naj bi se podaljšala čez Karavanke do Celovca pa skozi Loko do Trsta, Poslanec Hribar pa j« govoril obširno o lokalnih železnicah, ki naj M se zidale na Kranjskem ter bi stale 5 do 7 milijonov goldinarjev. Nam ee zdi, da kedor preveč zahteva nič ne dobi in pa da se mora imeti vrv, ako se hoče krava privezati.
Hvalevredno pa je gotovo, da se je zbor potegnil prav toplo za uboge prebivalce v StUiej krajini in drugod, ki toliko trpé radi pomanjkaiija vode. Tu mûia res kaj storiti vlada; dežela sama in dotični ne morejo zmoči tolicih stroSkov,
Ogrska vlada drvi dalje v svojej slepej strasti zoper oerkev in vse kar ni mažarako. Hrvate Čaka Se huda borba; žal, da so krivi večinoma sami. Oericev pa se poživi v boju. Gotovo se bode to zgodilo tudi na Ogrskem. Dosti gnilega je bilo vže tamo ; vihar bode sčistil zrak.
Kaj Je noTega po fiirofeem »vetu?
Najvažniši dogodek je gotovo v nemškem cesarstvu. Poglavitni vzrok, da vsa Evropa zdihuje pod težo davkov — je vojiu^^čina. Povsod se zahteva od leta do leta vec za vojaške namene. Prvi vzrok k temu je dala Nemčija; bolj in bolj je množila vojaštvo. Ume se, da druge države niso hotele in ne smele za njo zaostajati. A glejte, Nemcem samim je bilo to slednjič vže preveč. Vlada je hotela na ysnk način vojskino moČ še tako poveèati, da bi stalo vsako leto 60 miljonov mirk več, kakor doslej ; a vkljub vsemu prizadevanju je djal nemški državni zbor: net Vlada je propala j ďržavití zbor j« sicer precej razpustila ter rasjusala u(rn volitv«. Upamo pa \a bodo
DOTO Toljeni poslftncî tađi pokazali, da mora imeti raaka reč svoje meje.
Bolgarski kns so je rmil t domovino s STojo noTOVtroieno Deresto. Pri volitvah je vlada imagala. V kratkem se 8ni<le držayni zbor — sobranije — ki bode dovolil, da smejo biti odslej dalje vladarji bolgarski tudi katoli&i.
Med Norvegijo in Svedijo je veliko nasprotij ; prav lahlco se zgodi, da ee Norveg^ odtrga od Svedije.
Angleži so si v Aziji prisvojili nov kos dežele ter se zopet bolj približali Kusiji. Težko, da ne bi te dve mogočni državi še krvavo plesali ravno v Aziji.
Kako bode pa Angliji z znano irsko postavo, ěe ni gotovo ; nasprotnikov ima blagi Gladestone grozno veliko.
P!âe se nam:
Iz Drage pri Beli cerkvi. VeSkrat se bere v Čas-nikHi, in tudi ljutije se pogosto pogovarjajo o popotnikih, kateri se v blaženo Ameriko selijo. Vidijo se pogostokrat celi vozovi naloženi ljudi, ki se peljejo po veliki cesti, in so vsi namenjeni v dalno deželo. Priihie ljudi pa tndi doma potrebujemo. Rokodelci, posebno kovači, lahko tudi doma živé. Pravil mi je neki kOTaô, da je nekatere dneve po dva, tri, štiri ali âe celo več goldinarjev na dan zaslužil, ko je pridno delal. Pretećene dni sem pa videl kova6nico zaprto, rekel mi je sedaj tam stanujoč oàtir, da takoj vzame kovača v njo. ISče se toraj kovač za to kovačnico, kateri želi fiiU, naj ae v kratkem zglasi pri oàtirju Francetu H6man v Dragi pri Beli cerkvi, imel bo gotovo dosti dela in zaslužka, ter ne bo treba hrepeneti po blaženi Ameriki I
Iz Boštanja. — Dîié 2. maja je bil tukaj semenj. Živine se je prignalo prav veliko, in sicer izvanredno lepe, zaradi tega je bila kupčija zelo živahna. Kramarji, poisebno bližiii, se opozarjajo, da ee sejmov v večjem številu tu v Boštnnju udoležé, ker so isti dobro obiskovani, torej kupčija izvrstna; da je temu tako, uam kaže to, da je tiuU krivoiios — žid — zavohal že imáe sejmišče. — Prostor pa je tukaj naj si bode za živino ali bl;igo t;iko izvrsten iu prostoi'en, da ga ne najdeš kmalu takega. Se sejmom se je pa sploh vsak pohvalil. Tudi nasi gostiltiičarji so bili zadovoljni, ker mnogi tujci sejmarji so slastno srkali naáo izborno kapljico damaiega pridelka, kar se pa zdaj le redko kje drugje dobi.
Dole pri Litiji. — Naj vendar enkrat neliko besedi piidamo, tndi mi Dolčanje v „Dol. Novice", saj vem, da ni bilo še slisati, da bi bil kak dopis iz Dol pri Litiji.
Pri nas je po navadi tudi suša kakor povsod. Vode v vodnjakih nam je zmanjkalo, voziti jo moramo od daleč iz potokov za ljudi in živino. Žito je slabo, ne more rasti zaradi prevelike suše. Krme za živino manjka skoro povsodi — se za denar je ni dobiti. In za ljudi ravno tako manjka živeža, Oh, kmeta pa res tarejo vse nadloge! Zdaj uboetvo, pomanjkanje denarja, dolgovi, davki preveliki, potem skrbi — nazadnje pa še posli. Posili so pa taki zdaj, da ako mu ne veli delati, stoji kakor lipov stor. Ako mu pa kaj
reče, ae pa jezi celi dan, ali pa Se več časa ; in precej j« pripravljen iti od hiâe. Kmet je res siromak, kolikor pridela, mora dati družini, in pa v davkarijo, njemu pa malo ali bolj prav nič ne ostane. Revež ja kmet — pa Se navadno zaničevan. Pa vendar-le km«t vse živi, ako kmet ne pridela tudi gospoda nima kaj jesti; Bog živi kmeta in kmet živi druge. Kaj mn pomaga tisoče denarja, ako kmet ne pridela pšenice, kaj si bode kupil za tisočak, ako ni žita, ne drngih kmetskih jiridelkov. Kmeta tarejo stiske; ako pride še trtna «s potem pa ne bo živeti; dosedaj jo ni bilo še čutóti pri nas. Vinogradi nam se skoro največ dajo, zato ker je vino drago Res gaje malo, pa se veadar le dobi kak sold zanj. Pri nas večinoma že škropimo z galico, pa je še veliko takih tepcev, ki se jim ne dá díq)ove(lati, da bi škropili. Pravijo, kaj nam je škro-ÎMti, ko se pa v petili letih trta potnši, ako škropimo. Kaj pa to: vino škropljeno prodajamo po 12 do 16 gld. in više, oni ki ne áii-opijo pa po 6 do 9 gld. vedro. A k temu je pa áe tole: kedor ne âkiopi, temu bo suha Še prej ko v petih letili; ako pa jo škropiš, se vidoma poživi. Naj pa bode dovolj o takib nevernih Tomažih,
Iz Št, Jurja pod Kumom. (Leonova slavnost.)
Vsled odloka okrajnega aolskega svèta v Krškem so obhajali pri nas Šolski otroci dné 10. aprila, v pon-deljek po beli nedelji slavnost petdesetletnice škofov-stva sv. Oňetá Leona XIIL V ta namen so se zbrali ta dan otroci vsi praznično opravljeni ob 8. uri ^utraj v šolski sobi. Od tod so se podali med púkaiyem to-pičev, pod vodstvom g. učitelja Ivana Rodiča v slovesni procesiji, katero je vodil gosp. katehet kaplan Gustav K o 11 er, v pol ure oddaljeno podružnično cerkev v Borovaku pevaje litanije Matere Božje. Pred farovžem, kjer so se razvrstili, so zapeli najprvo Leonovo himno. Petje je vodil pri vaq slavnosti g, učitelj in organist, M^ peto sv. mašo je g. katehet kratko nagovoril šolarje in jim kazal, kako vesel je dogodek, katerega praznuje danes vsa sveta katoliška cerkev in kako vesel toraj tudi za otroke, katere Bv, Oče .še posebno ljubijo. Nadalje jih je spodbujal, da se «kažejo sv. Očetu za njih veliko ljubezen hvaležne posebno s tem, da danes pri daritvi sv. maše posebno goreče prosijo nebeškega Očeta, naj ohrani in podpira sv. Očeta papeža .še mnogo let in da se jih tudi pozneje pri vseli svojih molitvah spominjajo in naj jim veselje delajo posebno s tem, da zvesto spolnujejo svoje dolžnosti. Pri koncu sv, opravila so zapele pevke z otroci Leonovo himno. Potem pa so se podali otroci v procesiji kakor so prišli zopet pevaje litanije Matere Božje „na Kresišče", kateri prostor je bil za slavnost odločen in kjer je g, župnik in krajni šolski predsednik Ivan Vidergar za slavnost že vse lepo priredil. Tu je stala na prostoru miza, a na nji lepa z šopki in zastavicami ozaljšana Leonova podoba. Gorel je tudi že ogenj, kjer je soproga g. učitelja Rodiča pripravljala malo kosile« za šolske otroke. Dospěvši na Kresiše postavili so se otroci okrog Leonove podobe in neki učenec je nagovoril svoje tovariše in jih spodbujal k ljubezni do av. Očeta in jih povabil, da so trikrat zaklicali „živio*" sv. Očetu. Nato pela se je zopet Leonova himna. Sedaj se je pričelo prosto razveseljevanje in otroci so po navodili gosp. učitelja in gg. duhovnikov igrali razne igreV -Čez nekaj časa pa ao se zopet zbrali in nekateri so deklamovali razne pesmice. Vai so svojo nalogo prav dobro izvršili, Potem so zapeli otroci se nek^ mičnili pesmic in ilednjič dobili vsak malo kosilce. Ob 1, uri popo-
ludDé so se otroci veselo razšli in gotovo bodo pomnili ta veseli (lan vse svoje življenje.
Pri aiavnosti je bilo navzoćih tudi nekaj vrlili St. Jurcev in počastil je slovesnost s svojim prihodom tudi sosednji gospod administrator iz Poíšnika gospod J'ernej Zupane.
Slavnost se je res prav lepo vršila in storilo se je primeronm ^jrav veliko, kajti za pripravo bili so nam na razpolago le i dnevi. Bog živi sv. Očeta še ^ogo let, da bomo zaniogli lyim oa čast obhajati še kako tako veselo slavnost.
DomaČe vesti.
(Novi denar) se yže izdaja zlasti bronasti po eden in dva vinarja pa niklasti po 10 iu 20 vinarjev. Pazite, da ne bodete ogoljufani. Pred vsem ne pozabite, da velja novi denar ravno pol manj krajcarjev ^i goldinaijev kakor kaže številka. Vinar je pol krajcarja, 2 vinarja eden krajcar, nikelnaati komad ^ 10 vinarjev je 5 krajcarjev, oni za 20 pa dosedanja desetica. Nova kj'ona je srebraa ; vrednosti ima ravno dosedanjega pol goldinarja. Denarji po 10 in 20 kron BO zIhM. Kedor ni dobro poduíen, naj pazi, da ga ne prevari kakov navihanec.
(Podružnici sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu) ao doili nasledni darovi: V Tučkovi pBtilni nabrani pri odliodnlci gg, VerbiČa in Klinca ^^ gld. v Mi«zeInovi gostilni v Beli iierkvi 1 gld. in ^l'kûtovi goetilni v Družinski vasi nabranih 4 gld. 3) kr. iskreno zahvalo izrekamo vsem gg. dobrotnikom, oog poplati!	NaČeliiištvo.
(Dolenjsko pevsko društvo in dolenjski ®okoI) prirede 4. junija popoldne izlet v Beloeerkev g- MajaeiiiH. Udeleiba obeta biti mnogobrojna, «jijti s]ioml bo<ie zelo zanimiv, petje, godba, telovadba, el^Jišbi Igra itd.
(Učitelji novomeškega okraja) so napravu i. niaja jako zanimivo veselico v tuk&jSnjem „Na-^CíbtíHi domu" v prospěli družbe sv. Cirila in Metoda, ^l'àile 90 se vse točke jako dobro, nekatere izvnstno. Občinstvo je bilo zbrano prav obilo številno — torej gg. osnovatríji zadovoljni z gmotnim vapehom. (UrarlL) Dné 28. aprila je umrla na svojem posestvu na Veseli Gori baronovka Lang rojena grožnja Barbo, vdova feliaaršallajtenanta, v 67, letu j^oje stajrosti. PokojJiica je bila dobrotnica ubogim. — l^^ncem aprila umri je po Dolenjskem dobro znani poštar g. Auaetz na Krškem, zadel ga je kap. — 9. maja umrl je g. Alojzij Heiker, umirovljeni I^dja grajščiu v Soteski, v 79. letu svoje starosti, jim daj večni pokoj. (Hib ni c a) je dobila svojo lekarno.
o (Oddaja ribic v zaploditev naših voda), oftmostalni ribarski odsek oddal bode meeeea maja nekaj 80C po u mesecev starih domaČih postrvi. Stu teh stoji 3 gld., in sicer v ribogojnem ravodu na ®tudeiici. Naročniki naj Be zglase do 20. maja ustno î"®"'«!^ pri odseku, t. j. v pisarni c. kr. kmetijske ^'libfi v Ljubljani, ter naj ob enem pošljejo denar za ^rocene ribice. Posode za prevažaiye ribie si mora I^^Pec sam priskrbeti. Opozarjamo, da je le vlaganje ^Pashii ribic v vode vspešno, ker izkxtónja nči, da « 2 mladimi ravnokar izvaljenimi ribicami nič ne do-ker one rfnílío k večamu v hrano odraslim ribam. . (Kmetijska podrnčnica v Krškem) je ^^Pila 50.000 ameriških ti't rezuikov. Sploh so se jeli
naši ljudje zlasti niže okoli Krškega in Kostiinjevice jako zanimati za ameriško trsje — ki je res edin» pomoč, ako si hočemo ohraniti vinstvo. Doli jih je prignala sila do spoznanja, ker jim je uš vzela vže zelo vse; pri nas okoli mesta pa je še vedno dosti neveinih 1'omaŽev, češ, ne bode tako hudo, Bog daj, da ne bi bilo! Bojimo se pa, da se bode marsikedo prepozno praskal za ušesi, ker ni zasajal, kakor se sedaj kesa prepozno — ker lani ni škropil.
(Kmetijska podrušnica v Metliki) bo zborovala v metliški šoli dnè 25. maja ob 10, uri predpoldne. Na dnevnem redu bo med drugim tudi razgovor o ,,poboljšku", katerega izgovore sebi ali svojim ntariši oddajoč gospodarstvo drugim rokam. Svojedobno bo o tej važni stvari razpravljal tudi državni zbor.
(Nesreča.) Iz Radeč se nam poroča: Gospod in,gospa Scheyer sta se minolo nedeljo peljala v Sevnico. Ko se nazaj peîjata že proti Lešovnika, se v klancu konji aad grmovjem splašijo in začnejo voz nazaj riniti (bilo je vže v mraku), hlapec in gospod skočita 2 voza misleča, da konje obdržita, ker pa ni bilo mogoče, sta se konja obrnila in jo vbrala nazaj proti Boštanju z gospo vred. Gospa skoči z voza ka so konji najhuje dirjali, ter pri tej priči obleži brea zavesti. Eazbila si je uboga gospa črepinjo in čreva so 86 jej zmešale, umrla je 9. t. m. popoludne ob
1.	uri. Pogreb je biJ 11. t. m. ob .5. uri popoludue.
(Kmetijsko go8p(Mliirstvo ) To knjigo je spisal za umno gospodarstvo vu^t-i gospod Vilj,Tîr>hrman, pristav deželne knietiske in vinarske šole na Grmu. V štirih oddelkih 1. sredstva za kmetovanje,
2.	uredba papodarstva 3. cenitev gospodarstva 4. kmetijsko knjigovodstvo^ — se nahaja mnogo podulnega za vsacega posestnika. Knjigo je tiskal Drag, Hribar v Celju, kjer se tudi dobiva za 55 kr. Priporočamo jo našim gospodarjem!
(Izveetjamuzejskega društva za Kranjsko), koja uieduje Auton Koblar, je prišel na avitlo 2. zvezek. Zanimiv je za nje, ki ae pečajo s starino-slovstvom in sploh z zgodovino ljube domovine.
(„liimski katolik.") Tega izvrstnega lista je piišel na svitlo II. zvezek. Po obsegu in vsebini presega prvi zvezek a katerim nas je razveselil gospod dr. MahniČ meseca marca. Od prvega de zadnjega so vsi sostavki zanimivi, podučni na edino prave podlap; vendar moremo reči, da nam je bilo najboî vstreženo a spisoma „Moskva" pa „Bolgarija in Rim." Za apologetične spise »mo jako hvaležni. Vnovič priporočamo list izobražencem; nobenemu ue bode škodoval, pač pa vfacemu lahko koristil Čitaj in mislil ponavljamo.
Razno vesti.
* (Amerikansko,) Ko je nastopil novi predsednik zedinjenih severoamerikauakih držav Cleveland svoje vladanje, napravili so mu 4. marcija t. L Amerikanci na Čast velikansk bal v „Beli hiài" * Vešingtonu, na katerem so vdeleženci pojedli in popili naslednje o_gromno število jedi in pyač: 66.000 oštrig, 2700 litrov juhe, 10.000 porcij rib, 7000 sand-viksov, t. j, 7000 s sirovim msslom namazanih kosoT kruha, obložeuiii z mesom, kuretnino, šunko, jezikom, ribami in trdo kuhanimi jajci, 676 litrov račjo salate, 1500 litrov želvave ragu juhe, 1500 pišaneev, 150 puranov, 700 litrov pttuča z mmom, 800 fantov gosjih
pljučnih paštet, 6700 litrov mrzlili pyad (sorbetov), 16.000 litrov pive, 6000 litrov raznib vin, čudovito veliko koiýaka, 32.000 smodk in 1000 cigaret. Po-Tatljenih je bilo okolo 11.000 ljudi, vsak vdeleženec îe moral plaSati 10 dolarjev (25 gld.) vatopuine,
^(Eakošnaso anierikanskamesta,) kaže na primer Ďikago v severni Ameriki na Michiganském jezera, ki ima v svoji sredi ljudi iz vsakovrstnih narodov. Tam je 320.000 rojenih Amerikam^v, štiri sto dva in sedemdeset tisoč Nera^ev, 922.000 Ircev, 69.000 Čebov, 67.000 Poljakov, 49.000 Švedov, i? tisoč Norvežajiov, 43.000 Angležev, 17.000 Francozov, Ifi.OOO Škotov, 13.000 Kusov, 11.000 Dancev, U tisoč Lahov, 7.000 Holaniležev, 8000 Rumuncev, Sest tiaoć Ogrov, 4000 Švicarjev, 15.000_ Kanadcev, U tisoć zamoreev, 2000 Kitajcev. Najdejo se pa v manjšem Števila tudi zastopniki drugih nùroûov ; Španci, Grki, ÍDdijanci, Malajci, Belžani, Braziljanci, Slovenci itd.
^ (Čadna oporoka.) V Meksik'i je umrl bogat «amec, o katerem se je vedelo, da je zelb bogat; tA pa ni hotel napraviti svoje oporoke. Po njegovoj amrti so vse preÍBkaii. da bi našli denar in oporoko, pa bilo le Tse iskanje zastotig. Eo so pa truplo amiiega pre-ojalaćili našli so na lyegovih prsih z baiTO zapisano, da je njegov denar skrit in koma se ima izročiti.
* (V Čikagi) so otvorili 1. maja svetovno razstavo kakoršne dosedaj se avet ni videl. Pri otvor-íoyi vi-áile so se razne slavnosti; predsednik Cleva-5tod ;e imel svoj govor in končavsi istega pritisnil je s prstom na malo gumbo in pričeli so različni orjaški in manjgi stroji delati.
Zahvala.
Podpisano društvo âteje si v posebno čast, t^m potom toplo zahvaliti se vsem onim, ki so drage volje pri-jwmogli, da je od ačiteljstva novomeškega okraja v Kfldolfovem dné 4. t. m. prirejeni zabavni večer zvršil toli dostojno in v občno zadovoljstvo, kakor ; visokor.
C. kr. okr^. glavarju Oton vitezn Frauzl pl. Ve-ateoecka, ki je ačiteljstvo vsestranski podpbal, tei ma delo na mogočne načine olajSaval ; preblag, gosp. profesorja I. Vrhovcu za blago naklonjenost iii pre-obili trud, kojega je imel z vežbanjem gledališkega osobja; veleslav, čitalničnemu odboru, ki je učiteljgtvu prepnstil tako velednšno krasne prostore „Narfidtif^a doma**; gdč. učiteljici Bučar iz Kostanjevice, gg. to-T&nlem Clebauerju iz Šmarjete. Gregoi ača iz Metlike, Lušlnu iz Vinice, ker so se v istem žrtvovali Kolegijalno in fié sodelovanjem k izdatnemu večeru največ pripomogli ; vsem drugim velecenjenim kûleginjam in kolegom sosednih okrajev, ki so nas počastil) sè svojo navzoi^.imstjo ; p. u, občinstvu, ki se j« vdeležilo zabavnega većei a v tako obilem številu ter nam skazulo s teui izvMiradno čast; — slednjič vBSeličnemu odseku (Mar. Olarici, Kalan, Krištof m Zavrl^, ki je zvrail naložene mu dolžnosti z vestno uManćnoatjo v polnej meri.
Učiteljsko drastvo za novomeški okraj, dné 6. maja I893
fi-anHSek Koncilya,	Matija Hiti,
* i. prro mestnik.	t. E. tajoUf,
^ Preklic.
Očitno naznanjam, da ni resnica, kar sem nepre-atUnjeno govoril zoper starosta ia načelnika katoliške iinizbe rokodelskih pomočnikov r Novem Mesta.
V Kandiji, dne 10. maja 1893.
Fr^inc Škrajnar
t
(m)
Martin Fik, posestnik na Spodnji Težki vodi, naznanja tužno vest; da je njegova iskre-noljuMjena žena
Ana Fik
po kratki in mučni bolezni» previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajne je bil 2. maja na pokopališči v Stopičab.
Drago rajuo priporočamo v blagi spomin in molitev.
Spodnja Teika Voda, dné 1. maja iSd3.
Zahvala.
Gospod Martin Krašovec v Orested-Butte je poslal za župno cerkev na Radovici 63 gold., njegov brat Marko za kaiielo v Boldražu B5 gold, in Jure Šavor v Etni za podružnico na Krasovém Vrhu 103 gold. Imenovanim in vaem blagim dobrotnikom bivajočim v Ameriki izrekam za lepi dar najtoplejšo zahvalo,
Franc Schweiger,
Veliko množino hrastovega lesa
na stoječem, za vožnjo na jako ugodnem prostoru, prndrt lanez Saje iz Jablana hiš. Štev, 24 pošta Mirna Peč.____(126-1)
Išče se ženska,
ki je iitara od 25 dO 35 I0I, izučena v prodajainîcl mosanoga blaga, pridna hi počtena ter vešča tudi v šivanju belega perila, se sprejme takoj v neki mali prodajaj li i d na deželi. Plača se po dogovoru. Ponudba naj ae pošiljajo pod naslovom: H. Grahrijan v Vipavi,
Košnja na prodaj,
Oskrbništvo grajščina Pleturake jo bode prodajalo za gotov tlonar v Četrtek po blnkoštlh t. j. 25. maja t. I. na tràvnikth v Cučjl Mlaki - ki se imenojejo tudi v „joliah" i« v Likarcah, Priue naj se do 9. ure do-poludne v Čučjo Mlako. - Vt pove oskrbništvo Ple-terske graščine pri Seni-lerneju.	(130)
Davorin Podlesnik,
trgovec v Radečah pri Zidanem Mostu
ITIIft QA pTOdttj
Sladkor aii caharin,
kaUri je tristokrat sladkejši kakor navadni sladkor — cena I gold. dkg.
Vinski jesih (esenc)
po I gold, 30 kr. Uter
Možka in ženska kopita
iz SlvnlŠker tovarne in tndi otročja kopita po
jako nizki ceni.	\
rostopi seoan b
u
na gťavnem trgu pripravni za proda alnico dli gostilno se oddajo v najem počenši meseca avgusta t. f. Natančneje pové lastnica gl Fichtenau.
Dva dečka
13 do 14 let stara, iz dotre družine, katera znata tudi nekoliko nemški, syrpjmtim ju takoj v svojo prodajalnico ' SP^'ni^ki"' »lagom.	^^^^^
<112—3)	^jpotec na Baktkii,
Na prodaj je lopo posestvo
v Močvirji pri Bučki, katero se sestoji z hiše, poda, hleva, svinjaka, dvojnega kozolca (dopler), kasče,' sad-iiftga drevja, njiv la blizo 70 mornikov posetve hoste
100 ; hov (deloJiia stare in mlade.) Katančiieji pogoji
se^^yedo pri pratičižki Metko, h. štev. 6.
Osaa^Uo.
Okrajna cesta Brezovica- Čeplje, katera je dolga 2800 m. tiode se popravila, vzlasti- bode treba najprvo debelega kamenja navozlti in potem z gramozom posipati. Vfle delo oenjeno e na 3500 gold. Licitacija vršila se bode dne 4. junja 1893 ob 2. uri popoludne pri županstvu^v Čspljah. Vadija položiti je,5%. Na-tančneji pogoji kže pri cestnem odboru v Črnomlji in pri županstvu v Čepljah vsaktererau na ogled.
Okrajni cestni odbor v Oi nomlji, dné 6. maja 1893.
A- Zaelener,
(129-1)	imialnik.
Herman Kofler,
Ui'ar T Novem Mestu
naznanja slav. občinstvu, da je na glavnem trgu v prodajalnlcl g. 6. Fargacs-a, zlatarja
trgovino z urami
odprl. Vsa v to fitroko spadajoča popravita prevzema ter hitro in natančno proti poroštvu ivrsuje.	i 06—3>
^ Na prodaj! ^
v Kandiji st. 29 poteg Novega Mesta je naprodQ hiša z lepim vrtom in tremi njivami- Ponudbe naj s« pošiljajo na K. Pelko, 697 W. 18 StTit Dtiicago 111 NorU» America.	(105-8)

„Pri nizki ceni!"
o
ê
o
-3
-S rt
Ignacq Žargi
v Ljubljani Sv. Petra cesta, štev. 4
pripuroča nvcijo izborno zalogo veiV
cev ill Šopkov, dalje različnega perila, srajc, spodnjih hlač, (^at) prad-(107-!) pašnikov itd,
^ Prodajaci dobijo odbitek (Rabat) ^
„Pri nizki ceni!"
___-Jh' " .'ii'.fi-

V prodajalDici Franc Eastelica
v Kandiji se dobiva: Škropilnica inženirja Živica proti peronospori.
Cena popolne škropilnice, obstojeûa iz aikalice, pripravljenega lastnega tirentaia in zvezne cevi 10 gld. Cena same aikalice s cevjo 8,50 gld.
Modra galica za škropljenje trt, krompirja, drevea
it(i. fie dobiva na drobno in debelo.
Lucerna detelja, garantirana proti židi, semena raznih trav.
Koruza v vsaki množini po najnižji ceui.
Mavec ah gips za travnike,
r^filje priporoča veliko zalogo špecerijskega in železnega blaga, nagrobne križe in razne v železniško stroko spadajoiie stvari.	(113-8)
Stare železniške šine in trsje (stukaturo) za obo-kanje, dober Roman in Portland-Cement za vodnjake.

i/
64. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
Franc 0 Čuden,
('íí-^)	urar
preje J. Gelia v Ijubyanî slonove uliee št. 11
priporoča svojo bogato in najveijo zalogo švicarskih ur, po najnižjih ceuab, zlatil), srebrniti, ní-kelnastih, stenskih (Peudeluhren) íu budiinic, verižic, prstanov, uhanov, murřkov in dmgili v to stroko spHđKjočili stvari. Popravila natančno in dobro naredim. Poštna naročila se hitro izvršujejo. Ceniki so zastonj in tudi po pošti pošiljajo. V cenikih je natančneje popisano, kakosne ure da so, koliko čaea jamčim (garantiram) in zamenjam.
Stare srcbmc ure îmotm po 8—S gold.
-T«
z vrtom, prostorom za hišo zidati, kakor tudi les, apno in še mnogo druzega za zgraditev hiše. Ponudbe naj se pošiljajo na lastnika
M. JPonilcvar^
Í101—3)	Cegolukft !>>"' ŽnžeDiberku.
V gorenjih Šmarjetskih Toplicah obstoječe iz 28 oral zemljisfea. 3. hiš, z lepo liisno opravo, huhiiije s šte-dilnim ogiijiščem (spavherdom), 2 vodnjakov^ 2 vrtov, 3 hleti, 2 pâdov, 2 senic, 9 svinskih hlevov, 2 htovov, drvarnice, 8 štantov kozolec s podstreškom, pepetav-nice za lug (potaâe) kuhati in kovaćnice z orodjem. Vse je še v jako dobrem stanji in se takojproda pod ugodnimi pogoji. — Več o tem pov^
Marija Barboriè,
(9—6)	T Gur, Topliťúb, poŠta Řinarjeta.
Zahvala in priporočilo!
Zalivaljevaje se elavnemu občinstvu za dosedanje zaupanje, se uso ava tem potom naznanjati, da 8va z dnem 6. aprila kupila in provzela tudi občeznano
trgovino in Iîuikîîjo
z mešanim blagom pÔ ranj, g. Vinko Vorhov-šeku v Trebnjem na Dolenjskem.
Kakor do sedaj, tako bodeva tudi nadalje si prizadevala slavno občinatvo v Mokronogu in v Trebnjem v vsakem obziru točno, po coni, in z dobrim blagom postrečt, proseč, da nama tudi v prihodnje dosedanjo naklonjenost ohranite.
Mohroiiog ' Trebnje, 15. aprila 1B93.
Sbít in Petrovči6
(118-Ï)	,pri škofu."

Naprodaj je ob okrajni cesti pri Žužemberku po Jako nizki ceni
V Črnomlji
priporočata svojo zalogo pravih nftturaih, belih in dnigih
anskili m dalmatinskih vin.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.	(ii-e)
Dve pritlični sobi
z vrtom vred je za oddati v Novem Mestu hiŠ. št. 157.
Išce se pritliëiu) stanovanje
bodisi v Novem IViestu ali Katidiji, katero bi bilo pripravno za kolarsko ali mizarsko obrt, obstojeůe iz prostorno delahiice, kuhinje, ene sobe in kleti. Ponudbe naj se blagovolijo p?islati Poste restante Metlika, št. III.	(11 i-3)
Zavarovanje zoper točo
na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem
prevzema po jako ni/.kih wua.h
generalno-agentstvo v Gradcu
[119-2] (Bureau TIionet-Hof, Pfarrgasee, 2)
oprsl(Q-fiaocoskep zavarovalfiep društva
== „Franco-Eongrioso",
škoda se točno pregleda in povrne. Ako kdo želi, se zavarovalnina plača še le jeseni. Društvo je izpiačalo doslej vže Čez 80 milijonov gold, kot povrnitev Škoda svojim zavarovancem. — Kdor želi prevzeti agentstvo, naj se obrne na zgoraj imenovano glavno agentstvo, ki sprejema ponudbe ter daje pojasnila.
Udano pdpisani naznanja si. občinstvu, da Je I. maja t. I. v Kandiji, štev, 20 (Mo-horčiča hiša) delalnico in prodajalnico
za vOHoene svečo in shidcice
odprl. Zagotavlja se, želji .slavnega občinstva
s hitro postrežbo, dobrim, pristnim blagom in
jako nizko ueno vatreči. Priporočaje se za obila
naročU, beležia	,
z velespostovanjem
(123-1)
KoTotneRtn: Od^jnTonii urednih dr. jĐvIp Marinko, lïdftjutelj, zftU>žuik in libkar J. Krajec
jPVrtnc Muren,
BveĚftir v Kfluđiji.