St. 134.
Vtorek, četrtek in soboto izbaji* in velja v Maribora brez pošiljanja na dom r.a vse leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt  i,   2 „ 20 „
Po pen t i:
sa vae   leto 10 g.
V Mariboru, četrtek 17. novembra.
III tečaj. 1870.
pol četrt
1   leta   6 . — 2 - 60
SLOVENSKI
Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplats) hiš it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto sa plačuje : 0 kr. če se tiska J krat, 5   ,,   ,| „ Jkrat,
*  »»   u u     u Škrat, veče piamenke se plačujejo po prostoru
Za vBak tisek je plačati kolek (stempelj) ta 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Opombe k kranjskemu Šolstvu.
V Ljubljani novembra meseca. [Izv. dop.J Mlačnost in nedoločnost kraljuje v tistih narodnih krogih, ki vodijo našo narodno politiko. Da s takim postopanjem ne bomo dosti dosegli, nam preočitno kaže preteklost. Kljubu prepiČleniu vspehu, ki ga je ravnanje nadih narodnih zastopnikov glede na narodno šolstvo imelo, vendar se voditelji še ne mislijo poprijeti druge določnejše politike. Porok temu so .Novice," ki se str. 358 nad .Slov. Nar." zarad njegovega članka .Kranjski deželni šolski svet in pa nemščina v slovenskih Šolah" s prečudnimi besedami jeze. Kaj tacega bi sedaj ne bil pričakoval od .Novic", ki bi so bile v desetletni ustavni dobi lahko izmodrile. Stvar se mi zdi popolnoma dognana z odgovorom, ki ga je „Slov. Nar." v št. 129 priobčil. Z ozirom na rečeno pravdo stavim .Novicam" in pa kranjskemu deželnemu šolskemu sveta sledeče prašanje: Kaj so Vam mestno šole ali stare normalke?
Po Vaših besedah, po Vaših sklepih so le priprav niče za srednje šole. Kako napačno!  Ko bi ho ne bal, da bi me prihodnje Novice  ne pritaknile onim svojim nu a š i n c e ni, ki imajo mnogo r o d o 1 j u b j a, malo poznajo šolske naprave in potrebe" (gl. Novice str.358), bi s pedagogičnega kot didaktičnega stala tu obširno razpravljal  pravi namen mestnih šol. Dokazal bi, da mestne šole — tu zmiraj  mislim le na stare normalke in  upam, da so .Novice" le te zazna movale z besedami .mestne šole" — niso niti po svojem namenu pripravnice za srednje šole.   Opomnil bi dalje čitatelja na razne  avstrijske in neavstrijske postave o (ljudskih in) mestnih šolah in mu zlasti razkladal do tično avstrijske zakone o šolski uredbi, ki jo je M. Te režija 6. decem. 1774  potrdila, notri   do najnovejših naredeb in prenaredeb deoemberske pa Stremejrerjeve dobe.   Te postave očitno govore , da mestne šole niso za to ustanovljene, da bi mladino pripravljale za sred oje šole.   Omenil bi dalje oni Hasnerjev  razglas od 1 1868 (24. jul ?), kteri pri vseh  državnih srednjih šolah
ustanovlja poseben .pripravljaven razred." Pri nas te I normalke prestopi ozirno jako veliko učencev v gim-čudno spakc niso napravili. Naj mi ni kdo ne ugovarja, J nazijo ali pa na realko. Vsa dragačna razmera da zato ne, ker so normalke nemške ali da se v No-1 je pri postonjski, idrijski, loški itd. normalki : tu o-vičnem 4. rar.redu dijaki toliko nemškega nauče, dalgrotnna večina dijakov šolo za zmirom zapusti; takih .Vorbereitungsklasse" ni bilo treba. Takim ugo-jv nastopnem življenji tem pač malo koristi, da vslcd vorom bi vedel iz različnih mest nasproti staviti tako I nemškoga 4. razreda mehanično znajo staro .mizatisch" različna in navskriŽna fakta, da bi Hasnerjevi „pri- itd. Na taka spričila se bi opirali moji statistični nravljavni razredi" lo pričali: mestne šole nimajo le na- dokazi. Napoleon 1. jo rekel: .la statistique mena pripravljati za srednje iole. Dunajske normalke e s t le budget des choses, et sans biidget so vendar skoz in skoz nemške in vendar ste dve du- point de salut". Prazna pisarija! ker naši veljavni,
najski gimnaziji (med njimi je tudi akademična) imeli pripravljavne razrode. Tržaške normalke so blezo skoz in skoz italijanske in državna — nemška gimnazija vendar ni imela nikoli zapovedanega pripravljavnega razr- da. In takih nasprotnih primerljajev bi vedel na kupe našteti. In potem se še piše: .Dokler so v srednjih šolah okoliščine take, zasedaj ne more biti drugače." Uboga doslednost! Še bolj uboga izvedenost o šolstvu, ki druge .rodoljubne našince" natolcuje, jim nezvede-nost v obraz meče in vendar sama črez šenklavski zvonik le za pičico ne sega.
H koncu bi našim kratkovidnim izvedencem znal statistično dokazati, da mestne šole imajo za vso drugo izobraženost (sit venia verbo) skrbeti, ne pa le za srednje šole pripravljati. To pripravljanje za srednje šole je le njih postranska naloga.
Ob mojem času je nas bilo v 4. razredu ali v tedanjem III. .klasu" konec leta še 39 glav. 7 se jih je slabo učilo. Od ostalih 32 so trije prostovoljno (ker so bili dobili prvi red) ponavljali tretji klas in le 4 smo šli „naprej v ljubljanske latinske šole." Isto leto je ou-dešnja nemška normalka pripravila in oddala le štiri učence srednjim Šolam , ostalih 26 se je raznega dela poprijelo ; ostali so med narodam, iz kterega so prišli. Kaj jim je pomagala nemška normalka ? Tu je le o-sebna skušnja. Moji statistični dokazi bi se opirali na očitna poročila in bi spričevali enako resnico, lo primerna števila bi bila pri ljubljanski in novomeški normalki (zadnja lota tudi pri kranjski) dosti drugačna, ugodniša, t.  j. iz  ljubljanske,   novomeške pa kranjske
naši določivni krogi bi se zanje še zmenili ne, kor bi Be ne strinjali z .Novičnimi" besedami in bi naravnost oporekali dotičnim sklepom častitljevega našega deželnega šolskega sveta. Saj .Slov. Nar." (št. 129) sam poudarja, da bi se naši zastopniki v Šolskem svetu o ogromni večini naših kmetiških učencev in dotični potrebni šolski prenaredbi bili lehko prepričali iz Številnih kazal njegovega spisa o .Kranjskih gimnazijah". Izgovori s sedanjo nemško uredbo srednjih šol tedaj nič ne veljajo. Ljudske šole — in stara normalka se po novi postavi tudi k njim prišteva — so za ljudstvo, za narod ; temu pa bodo le potem v resnici koristile, če so popolnoma narodno uravnane. Ali bo v naši deželi prišlo do tako zvanih meščanskih šol (Biirgerschule), mi ne moremo vedeti, ki smo le .polni rodoljubja, a malo poznamo šolske naprave in potrebe".
Od kod bomo pa dobivali dijake za srednje iole ? me nasprotniki prašajo in zmagavno kažejo na sedanjo nemško uredbo gimnazij in realk in na novo vpeljano sprejemno skušnjo v začetku šolskega leta.
Prvi ugovor s sedanjimi nemškimi srednjimi šolami ima jako malo veljave, in bi je po poprejšnjih opombah o pomenu in namenu normalke ne smel prav nič imeti. Še manj se bi sedaj smeli nanj naslanjati, ker je kranjska realna gimnazija izrečena slovenska — vsaj v prvem razredu in na papirji!
In ministerski razglas 14. marca 1870, št. 2370? Po njem spričevala normalkina pri vstopu v srednje šole nimajo nikakoršne veljave. Učenci morajo brez razločka napraviti sprejemni izpit. Pri tem so zahteva to-
l^Jixt>ljanska pisma.
IV.
Menda ti bo znano, dragi bralec, kaj o Beetho-venu. Ne verjemi, da stavim to vprašanje le iz tega namena, da bi ti kaj novega povedal o njem ali te celo hotel podučiti, češ, da ti je neznano njegovo ime, njegova dela, skladbe njegovega stvarilnega duha. O ne, kaj tacega zdelo bi se mi razžaljenje tvojo učenosti, svetoznanosti, kaj tacega se ne predrznem, mojo pismo naj ne bo niti podučljivo, niti razžaljivo, temveč k ve-čem zabavljivo-
Duh slavnega skladatelja se mi bo morda prav tako grozil, da ga za lase privlečem v „podlistek", kakor se bo grozil našim neslavnim nemČurjem, kteri njegovo ime s tem oskruniti hočejo, da ga zapišejo na ščit, pod kterim praznujejo svoj drugi .Verfassungstag v Ljubljani. Prvega so praznovali v Celji, .zadnji nemški čuvaloici., a praznik v Ljubljani bo zname-nitnejši od celjskega, ker bodo prostori za ustavoverce gotovo bolj prazni nego v Celji.
„Škoda, da ne zamoremo povrniti gostoljubnosti in prijaznosti, s ktero so nas sprejeli Celjani," je iz-
ustil nok častitelj Deethovena —■ hočem reči, prusko kulture; motiviral tega obžalovalnega izreka sicer ni, a vsi so ga pri tej priči razumeli, ko jo pristavil : .Prekleti Slovenci I"
Da, prekleti Slovenci, kteri ne puste, da bi se v njihovem obzidji delala pruska propaganda in demonstrativno pela .Dio VVacbt am Rhein", prekleti Slovenci, kteri so brž ovohali, da za to „Đeethovenfeier" tiči drug ikratelj, kteri do zdaj na Kranjskem ne sme poskakovati — ne da bi mu bianila avstrijska vlada, temveč Slovenci ga sami ne trpe; prekleti Slovenci, kteri se ne dajo oslepariti s krsno podobo Deethovena, za ktero skriti hočejo praznovati nemčurji svoje pobratimstvo s Prusi, kterih je v Ljubljani dokaj, čeravno hodijo v konštitucijski, liberaluški ali celo v c. k. koži ; prokleti Slovenci, ki pretipljejo naša jetra in no pripuste, da bi .nemške brate" iz Celja in Maribora slovesno sprejeli, ki so hitro spoznali, da ima Beethove-uova slovesnost političen pomen. Prekleti Sloveuci, ki se nedajo prevariti, prekleta .Wacht an der Save".
Pri naših nemčurjih pride za brezijsko svinjo kar — Beethoven. Na perji se pozna tiČ. Brezijska svinja in — Beethoven ! Komaj so se nehali ponašati s „signo inteligentiae" v .Tagblattu", že so našli druzega. Naj Še kdo reče, da nemčurji niso skoz in skoz omikani, z
blagočutjem nabasani 1 To ti je vse duševno lepo, krasno, dišeče, lesketeče, kdor se je najedel nemčurske kulture, ni sposoben niti nespodobne misli, še manj pa neokusnega dejanja. Menim, da me bo vsak razumel. Vse, kar neinčur ali ud konšt. društva misli ali stori, je eo ipso duševno lepo, okusno, bodi si obrita svinja ali pa
— naj mi odpusti duh slavnega, neumrlega stvaritelja
— Beethoven. V istem listu, ki se peča z obritimi svinjami, se poje slava Betthovenu! Če to ni najočit-nejši liberalizem, se .Tagblatt" ni nikoli zlagal.
Jaz obžalujem Beethovena, da sinejo praznovati njegov spomin naši nemškutarji, renegati in ustavo-verci. Morda mislite, da je n. pr. Dežman muzikaličen ? Mož ni nikoli še ubrano govoril, jaz dvomim celo nad tem, da bi znal trobiti na kravji rog, kakor čednik. In vendar je mož, ki ima za muziko kosmata ušesa kakor kožuh, pri tej slovesnosti na prvi struni godel, dasi-ravno jo nekaj časa že manj priljubljen. Dr. Kees-bacher in njegov pudelj sta že na višji stopinji ; kedar Frice poje, njogov filaks vselej tuli, in ta koncert ima tako velikansk efekt, da vbo kar ima ušesa, beži iz hiše in okolice. Govori se o ujein, da je pevši zašel v tako višavo, da je, na zemljo nazaj padši si pretresel možgane tako, da je postal sodelavec „Taglatta". A svet ga preveč časti, da mu  pripisujo   avtorstvo uvodnih
liko znanj« v verozakonu, kolikor ga je mogoči pridobiti v 4 prvih tečajih ljudske šole, gladko branje in pisanje učnega jezika in znanje elementov oblikoslovji nemškega jezika, gladko analiziranje prosto zloženih stavkov, poznanje načel pravopisja in mcdpičja in pravilno njih rabljenje pri narekovanem pisanji, urnost v 4 glavnih računskih načinih s celimi številkami. — Ker so naše srednje šole nemške, se tedaj pri sprejemni skušnji zahteva dotično slovnično znanje nemškega jezika. Zahteve ministerskega razglasa so v resnici velike za nas, prenapete in krivične, če pomislimo, da se po nemških deželah od nemških učencev pri sprejemni skušnji ravno toliko in ravno tako tirja, kakor po slovenski Kranjski od slovenskih učencev, ltečene zahteve so tako prenapete, da bi kljubu deželnemu šolskemu svetu ali z a prav kljubu njegovi veliki skrbljivosti za nemški poduk v 4. razredu .mestnih" šol le malo malo duševno najbolj obdarovnnib slovenskih učencev jim zadostovalo. Če se ministerski razglas le spolnuje, če se omenjene zahteve le resnobno od ustopnih učencev tirjajo, potem jim bo le mala manjšina kmetiških sinov, ki bi radi v srednje šole ustopili, zadostovala; ogromna večina je negodna, resnobno izvršeni ministerski razglas jej kljubu veliki skrbljivosti našega nemškovavnega deželnega šolskega sveta zapre vrata v srednje šole.
Nikdo nnj mi ne ugovarja, da je letos vendar veliko učencev sprejemno skušnjo naredilo. Koliko so jih je pa oglasilo! Ali jih ministerski razglas s svojimi prenapetimi zahtevami ni mnogo ostrnšil, da se še oglasiti upali niso!? Pa kaj bomo mi ugovarjali, ki smo le „polni rodoljubja a malo poznamo šolske naprave in potrebe?" Naši izvedenci se tudi lahko prepričajo ali vsaj lahko pozvodo, kako se je letos ministerski razglas spoluoval. Potem se ne bo nobeden teh .izvedencev" sklicaval na število letos sprejetih učencev, če je prav tudi že dosti manjše od lanskega leta. Čudno so mi pa zdi, da so našinci jeli vladno sistemo posnemati in se vrteti v prečudnem kolobaru. Ker so srednje šole nemške, tedaj nemščina — zaprav nemškutarija v normalni solil Na popolnoma enaki circulus vitiosus naše pnnemčevnluo vlade zna že Blodnji kmetic sedaj pokazati. In narodna večina deželnega šolskega sveta ga posnema, se nanj naslanja in se ž njim opravičuje !  Kani smo prišli!
.Vigilantibus jura — budnim pravica" je lepo geslo „radodarnega" Pravnikovega vrednikn. Slovenski poslanci našega deželnega zbora so imeli buditi nad našimi narodnimi pravicami ! Res da je bilo letos zborovanje jako kratko, pa ko bi bilo šo za pol krajše, bi bih oni lahko vlado zastran omenjenega ministerskega razglasa resnobno poprašali kaj? in kako? Vlada bi bila razglas potolmačila, naravne in pravične zahteve dotičnega interpelanta vslišala — in koneo bi bilo straha. Nikdo bi se potem nad razglasom no ujeda] — in tudi narodna večina našega  deželnega šolskega sveta bi se
potem ne divila v omenjenem prečudnem kolobaru, iz kt^re.ja nikakoršna steza ne pelje na narodno pot. Jaz sicer nisem nikakoršen c. k., to je nikakoršeu vladen možicelj, vendar so mi znani razni razlogi, vsled kterih bi bila vlada našega interpelanta vslišala. Sapienti sat! .Budnim pravica", in nikdo se v prihodnje naj ne zagovarja s ministerskim razglasom o sprejemni skušnji v začetku šolskega leta1 (Dalje prih.)
I) opis i.
i.     Is Ljubljane  13. novembra. [Izv. dop.j (Beethoven- ova svečanost ali shod ustavo vernih   Celjanov   in Ljubljančanov.) Včeraj  popoldne je  prišlo  blizo 100 celjskih nemšku-tarjev, iz druzih krajev je kakih 10—15 gostov prirar-golelo. Pričakovalo jih je komaj 80 oseb in večina teh je  bil  pevski zbor rilharmoničnega društva,  ostali pa mali velikaši konšt. društva.   Dežraana ni  bito, ampak Župan dr. Suppan je bil glavna oseba.   Vhod na kolo-dvorni „perron" je bil vsaceinu prost, ktero uljudnost do sedaj pri narodnih svečauo s tih pogrešam o. Nemčursko zastavo je nesel postreščok na kolodvor,  kjer  se je prihoda Celjanov  veselila na tihem in skrivno v čakalnici 2. reda. — Vlak prisopiha, vse je tiho in nemirno čaka, kaj so bo vršilo. Celjani prinesti soboj svojo zastavo,  na nji pa  velik černo-rudeč-zlat trak in da bi so posebno skazali, delili so poseben pozdrav  na Ljubljano.   Potem jeclja  župau dr. Suppan nekaj o slabem vremenu, celjski župan Necker-manti  pa s starimi   frazami o likonosni   nalogi Ljubljane in celjskega .ledernes Festungsviereck"-a, na kar so je čulo nekoliko prav ponižnih „hochu.   Malo bo še z  zastavama pomigali,   in bil jo  konec.   Zastavi so potem skrili v čakalnici  na kolodvoru,  kdo bi jih tudi nosil po mestu,  pije  in je se leliko tudi brez zastiiv. Zvečer, ko jih jo bv. duh v podobi  vina kolikor toliko že razsvetlil,  so si na strelišči  olajšali  svoja zabuhla nemška   srca.   Ko so se namreč 3—4 reči prednašale, se je večkrat čulo .dio Waclit nm Hhein", če ravno te pesmi   ni   bilo   na   programu.   Ker  bo  prof. Perger, Heinrich J. C. Mnverjev komptoarist Laiblin le silili iu nagovarjali,  se  še 4krat vname  šunder  po tej pesmi. Ker lo ni  miru,  vleko pevce na oder in celjski pevo-vodja Zinauer je dosegel   čast,   voditi  oboje pevce, ki so tedaj peli „die VVacht nin Rbein".   Se ve, da se je nekoliko ploskalo ;  nazori častniki in mnogo druzih se pa te demonstracije ni udeležilo,  celo Dežman, ki je stal pri   vhodu  dvorane,  ni  rekel „no bev, ne mov", marveč bi se sodilo po mimiki proti  svojim konšt. pobratimom, da mu je ta reč nevšeč, da Be mu ne zdi ni o pravem  času,  ni na pravem   mostu.   Kot posebnost naj šo povem, da ke so bili že vsi zidano volje, začno naenkrat v nekem   kotu brenčati slovensko  napituico:
.živio, živio '■— kol'kor kapljic, tol'ko let". Vresničil se je t«daj pregovor, ka vino vse raz sebe vrže. Zabava je bila jako mlačna, gledali so se, kakor odriva«"i na cesti. Ljubljanska baute volee namreč vse prezira, kar ni iz njenih krogov, in znano koterije bo tudi tu zgago delale. Kakov demokratičen duh med njimi veje, se razvidi iz tega, da so pred svečanostjo pisali v Celje in zahtevali, da se naznani znnčaj (opravilo, služba) vsacega Celjana, kteri name rja priti v Ljubljano. Bi bil pa tudi vrag, ko bi se kaka nemčurka zagledala v kakega Celjana, pa bi se pozneje zvedelo, daje le pisar,obrtnik, ali pa celo krojač ali čevljar. V Ljubljani se pa za Celjane in celo svečanost nihče zmenil ni, in da ni poslal oče Mahr svoje učence v gledališče, bi bilo tudi slednje prazno. Pevska prednašanja niso omembe vredne, orkester je zadovolil.
Is Dolenjskega 11. nov. [Izv. do p. | (O šolstvu) Imamo že nove okrajn" šolske nadzornike, ki so poleg uove postave o šolskem nadzorništvu imenovani za Šest let. Sploh smo jih prav veseli; imena nam pričajo, da se je pod njihovim ogledništvom nadjati boljše prihodnosti za kranjsko šolstvo. Zlasti upamo, da se bode šolstvo pod tem vodstvom v narodnem obziru zboljšalo. Kolikor so nam znani novi nadzorniki, vemo o njih, da so skoraj vsi odločno narodni ; le par jih je, ktere prištevamo k neutralni stranki, so pa tudi za šolstvo uneti. Nadalje so po večem vsi veljavni šolniki in postavni možje v svojem okraju, pred kterimi bodo imeli učitelji spoštovanje. Da je med imenovanimi nadzorniki 6 duhovnov, iz med kterih pridejo le nekteri tudi sicer s šolo v dotiko, to izhaja od tod, ker na Kranjskem v posamnih Šolskih okrajih primanjkuje zvedenih in čvrstih učiteljev. Popred je bilo — res več ljudskih učiteljev, ki so bili začasni nadzorniki, a videlo se je, da ti niso bili svoji nalogi popolnoma kos. Niso mogli ne nasproti svojim podložnim učiteljem, ne nasproti viši šolski gosposki kuj veljavnega nasvetovati in določiti. Lepa podpora, ki jo dobe za svoja opravila novi šolski nadzorniki, ki imajo že zdaj po svojem stanu velike dohodke, bila bi res se bolj podala revnemu ljudskemu učitelju, kakor bogatemu dekanu na deželi ali pa dobro plačanemu profesorju v mestu. Pa kaj hočemo, kjer je kapital, tam je tudi inteligencija. — Pa pustimo to, rajše novim .inšpektorjem" na srce govorimo , da bodo s pravo ljubeznijo za naše šolo skrbeli in jih v kratkem iz revnega stanu, v kterem se zdaj znajdejo, na vino stopinjo povzdignili. Zlasti jim priporočamo, da bodo učitelje priganjali k daljnemu izobraževanji in jim v ta namen tudi potrebne pripomočke preskrbeli; kajti žalibog nahajajo se učitelji, kterim jo za duševno omiko kruto malo mar. Primerne knjige no pogledajo, da bi se ž nje navzeli duševne hrane. Tudi jim primanjkuje potrebnega berila. Iz svojega žepa si ne morejo omisliti dragih  bukev ;
čuti v svojih po Slovencih prevezanih žilah vreti nemško kri, da jo notrajno vezilo vleče k nemškim bratom, da jej bije srce za zedinjeno Nemčijo, ktere južni robec je Kranjska dežela z nemško, neoskrunjeno devico Ljubljano, ktero lo še odbor ''.0 nemških jogrov varuje oskrunenja po Slovencih. Kolikovrstne plače bo vsled te slovesnosti pripeljala pošta v Ljubljano! če zapišeš vsako frazo, ktera se je izustila glede nemške ali pruske zavesti, zaslužiš že po Kalteneggerjevi cenilni tabeli dokaj grošev.
Kakor vsaka nemčurska ali ustavoverna slovesnost, je bila tudi ta sredstvo, da so se seznanili štajerski in drugi Nemčurji in renegati s kranjskimi — piščeti, teleti, goskami in kapuni. Tudi je teklo Kozler-jevo pivo v curkih, in to je gotovo najpoglavitnejši faktum. Sicer pa je Ljubljana za Dunajem menda prvo in edino mesto, ktero časti ime Beethovenovo na ta način. Dunaj in Ljubljana! če bomo imeli veliko ustavovorucžev, se bo v kratkem govorilo in pisalo: Ljubljana in Dunaj ! Po čem, vraga, bi Ljubljana bila znana po svetu, čo bi ne bilo v njej nemčurjev! Plašni 'in zarobljeni Slovenci bi nikdar ne obhajali spomina slavnega nemškega skladatelja Beethovenn, ker ne vedo ceniti vrednosti duševnih ali muzikaličnih del. Kosmata ušesa in  neomikani duh  Slovencev  se ne zmeni za
člankov „tagblattovih". Razen „die Ferse des Freiu-den* mož ni pisal nič kaj zanimivega, le tu pa tam kako škandalno notico. S peresom mu gre kakor z glasom, rad bi, a ne more, volja mu je močna, a pero — prav slabo, ker mož še zdaj živi /, nemškim pravo-pisjem v razprtiji. Vendar se mu srce radosti krohota, kedar bere ali Bliši, da ga ljudje natolcujejo, da je oče tega ali onega razdražljivoga članka; potem se mož pomuza, pa se v svojo lastno brado smeji iu pogleda pudeljua, kakor da bi hotel reči: .Kaj ne, filaks, midva tega nisva pisala. Pa le molčiva, da so naju bodo ljudje bali. Ti nimaš ostrih zob, jaz pa no hudega peresa, pa če bi svet to izvedel, kdo so naju bo še bal! Dokler pa so naju kdo boji, ne bova stradala." In filaks ga pogleda, ko da bi ga razumel, in skrije svoje zobe, da bi jih kdo ne videl.
Dr. Keesbacher je prišel med konšt. prvake, kakor Pilat v vero; po svoji duševni zmožnosti in politični vednosti je prav tako priprost in nenevaren našim načelom, kakor po svojem zdravniškem znanstvu bolnikom. Ko je mož s svojo diplomo pod pazduho in lačnim trebuhom potoval iz Benetek proti beli Ljubljaui, se mu pač ni sanjalo, da bo kedaj v očeh nasprotnikov kaj veljal, ali da bo celo po mislih Slovencev pravi vrednik organa ustavoverne stranke. Slovenec je dolier
človek, o vsakem rad več misli, kakor jo v resnici; temu dobrovoljnomu mnenju se mora dr. Keesbacher zahvaliti, da ga vidijo na konst. lestvici kot konšt. vremensko žabo, dasiravno na tej lestvici še ni nikdar stnl in bi so tudi ne zamogel obdržati.
Gospod doktor mi bo s svojim najvišjim glasom pel hvalo, da ga opravičim pred svetom in mu dam v očeh občinstva tisto stopinjo, ktero vsled svoje politično izobraženosti zasluži in nad ktero ga je povzdignila lahkovernost ali dobro mnenjo slovenskega občinstva. Kljubu tej stopinji pa je ud odseka za Beethovenovo slovesnost in to zarad tega menda, ker je svetovalec ljubljanskega mesta; kajti, da bi se bil zarad muzika-lične vednosti vsilil v odsek, ni verjetno.
Pa ad aeta z dr. Knesliackerjem, če ne, bo mož v svoji osebnosti mislil, da se ga bojim in ga zato obiram, da bi mu krulil slavo ; morda bi še hotel biti ustavoveren mučenik, česar gotovo no zasluži. Kader se gonijo valovi, priđe marsikaka smet na vrh, ktera bi sicer ostala na dnu morja. —
Ljubljana je s svojim mestnim svetom obhajala Beethovena kot nemškega brata in a tem dala dopi-sunom prusko-nemških listov mnogo gradiva za politično kovanje in klobusanje; pokazala jo, da v njenem .srcu ni šo vgasnil  plamen  veliko-nemških  idej,  da še
zapišejo so t kako učiteljsko bukvarnico | a ta jim je zavolj daljave tako od rok, da nimajo od nje nobene prave koristi. Na KraDJskem in tudi po drugih avstrijskih deželah je glede Šolstva vse drugi če, kakor se bere po časnikih in kakor šolske postave tirjajo. Vlada vredi Šole pri .zeleni mizi" tako, da si človek misli pri branji dotičnih ukazov , da v dveh ali treh letih bodo šole ljudsko blagostanje popolnoma zboljšale. Ali kedar pride do izpeljave tacih postav, naleti se na tisoče zadržkov, ki zaželeni napredek ovirajo.
Dandanašnji Be piše in govori o šolstvu kaj veliko, menda je .moda" to. Slehern hoče biti o šolskih rečeh strokovnjak. To je sicer prav lepo , da imajo tudi drugi stanovi zanimivost do šolo; ali kaj pomagajo le besede, če pa Be v djanji nič ne stori. —
Da naše šolstvo le počasi naprej koraka, kriv je tudi centralizem, ki duši, kakor druge reči, tudi šolstvo po posamnih  deželah.   Šolski gospodje  v Beču bi si radi veliko zaslug nabrali  in  za šolstvo po vseh deželah avstrijanskih  po očetovsko  skrbeli.   Store   pa v resnici ravno nasprotno.   S šolstvom po raznih krono-vinah ravnajo po  enem kopitu in tako pride, da večidel posamnim  deželam odmerijo prevelike čevlje, t j da jim podeliti  hočejo toliko duševne hrane, ktere ne morejo prebaviti.   Na Dunaji  ne vedo dotični postavo dajalci, v kakem prvotnem stanu so Šolo po nekterih deželah.   Pa vendar jih hočejo naenkrat povzdigniti tako na visoko  stopnjo,  kakor  jo le v večih letih dospeti morejo.   Na primer :   Po novej šolskej postavi o nadzorništvu je za vsaki šolski okraj ,   ki spadajo okrajnimi glavarstvi skup, odločen po eden nadzornik Po deželah, kakor so:   Spodnje Avstrijansko, Zgornje Avstrijansko, Tirolsko ,  Cesko, kjer so šole v dobrem stanu, ima tak okraj po 30 in 40 in še več šol z 80 do 100 učitelji.   Za take okraje je res prav potreben zveden, možat nadzornik.   Pri nas na Kranjskem imajo šolski  okraji po .12,  15 in 20 šol, večidel  le  z enim učiteljem: za tako malo število šol   in   učiteljev je en   nadzornik   s   tako   plačo  nekako   odveč. Ravno pri tej reči   bi   si   bila   vlada   lahko   kaj prihranila in ta denar za druge šolske uamere porabila kakor za učilne pomočke,  za šolsko knjige revnim otrokom, za podporo slabo plačanim  učiteljem itd.   lo Še je veliko takih in enakih pomanjkljivosti pri našem šolsvtu. Pa za denes sem jih dovelj naštel; prihodnjič še kaj.
Is Idrlje 12. nov. [Izv. dop.]   (Gledišči ne predstave.)   V poslednjem Času smo imeli pri nas dvakrat slovenske glediščine predstave. Pred vsemi Svetimi so igrali slovenski diletantje v rudarskem gledišči ža lostno igro :  .Mlinar in njegova hči."   Kakor jo bil pričakovati, nabralo  se je bilo k tej predstavi toliko ljudstva, kolikor so ga glediščini prostori obseči mogl Igralci so svojo nalogo hvalevredno izvršili; ako bi se jim kaka malenkost očitala, delala bi se jim, kot dile tantom, kriviea.   Želeti je marveč, da bi prav pogo s toma   s  slovenskimi  predstavi tu i  na  oder stopali ljudstvu še več prijetnih zabav napravljali.
6. novembra pak  je  bila v čitalnici 1 rasna „be seda."   Razun dvojih d aklamacij se je vršila šaloigra .Svojeglavneži" in pel se je čveterospev: .Srce drago lahko noč."   Glediščina igra je poslušalcem, kterih se je nabrala polna dvorana, naj bolj dopadala.
Vsi igralci bo svoje lepe role, ki so bile jako pri nierno razdeljene, izvrstno, čedno .elegantno" izpeljal Le škoda, da je ta lepa igra jako kratka; kajti take igre s tako izvrstnimi predstavami bi človek vedno po sluŠal.   Še bolj je bil všeč krasen čveterospev, pri kte rem so lepo doneči, čisti glasovi segali globoko v srce slehernemu nazočemu.   Dolgočasni   zimski   čas se j pri nas pb tem takem začel z lepimi veselicami in nadejamo se,  da bodemo letošnjo zimo imeli še več enako prijetnih večerov.
druzega ko za : .živijo Slovenci, živela Slovenija," kar pa doni tako neubrano, da se na Dunaji ne more slišati. Ker ae je ljubljausko ministerstvo balo za ušesa ustavovernežev in nemškutarjev, je prepovedalo to brez-harmonično pesem ; nje skladatelja ne bo nikoli častilo b slovesnim praznovanjem, koncertom, pojedino, pivom, piškami in tem sledečim .mačkom", kterega lasjo bole.
Dr. B.
Is Gorio« 14. nov. [Izv. dop.] (Nekaj o šolstvu.) Pri viših Šolskih oblastih pač kraljuje naj-veča kolobocija ; kar Be denes sklene, jutri se zopet ovrže. Naše srednje šole bi se imele po sklopu deželnega šolskega svetovalstva v narodnem zraislu prestro-jiti v .saj v nižih razredih. Določeno jo bilo, da se ta prenaredba ima letos v realki iu na gimnaziji s prvim razredom začeti. Kar nenadoma pride onidan i/ Dunaja preklic, ki ga je  .Slov. Nar."  že razglasil. Na-
rodni poduk je vsled prečudaega miuisterskega preklical kaj bi bilo moguće in pa opiranje tepene bavarske ar-
toliko mar kot kmetu za lanski sneg.
Ministerski razglas prenaredi šostrazredno realkoll856, že jutri marširati  proti Ruski.   Kakor je to pri sedemrazrodno in vsezveličavna nemščina ima po vsehldenašnjem mejusobnem razmirji teh držav že samo ob razredih — tudi   v prvem biti učni jezik.   Od sedaujetsebi smešno, tudi dejanski politiki stvar bolj z rokovi-lado se dosti boljšega  ni bilo n:\dejati,  tem manj Čelcami prijemi jejo,  nego časnikarski pisarji.   Naša vlada omislimo, da uaši srednji šoli vodita ravnatelja, ki za|hoče čakati,   kaj  bode starila Angležka,   in se bode
menda  potem oklenila — sama brez moči in izvirnih misli — angleške politike.   Kaj stori Angležka,  je za ljenju in začetku narodnega Šolstva; kajti prva njuna Izdaj še nedoločeno. Res je poslal angležki minister zu-
nurodni poduk nista niti zmožna niti uueta.   Taka dva| loža ne bota najmanjše betvice pripomogla k ustanov-
Po poročilih nemških listov bi se v poslanski zbornici utegnili glasovi tako razcepiti, da bi adresa ne dobila potrebne večine. Ceptanje po delegaciji in proti sedanjemu ministerstvo je v ustavovernih krajih veliko.
Kaj se zdaj godi na b o j i š č i, o tem vlada popolna nevednost.   Niti v dotičnih glavnih kvartirjih so jasni o stanji sovražnih vojnih čet.   Kar se o fran cosko-pruaki vojski zdaj piše, so  samo kombinacije,
nova za eno loto po vodi splaval.   Smo eno leto pri-obili, za drugo bomo že kasneje skrbeli, tako si mislil emško ministerstvo, kteremu je za razglašene sklepel
made. Francozom prijazni časniki obžalujejo, da Francozi svoje zmage nad Tanom niso bolje porabili.
V rusko-turški zadevi časnikarji neizmerno
n določbe, za veljavne postave in za avtonomijo dežel I prahu   vzdigujejo.   Ko bi šlo po njih volji,   bi morale
vse   države, ki   so   podpisale   pariško pogodbo leta
dolžnost, neobhodna potreba bila bi potem, da bi rav-nateljsto drugim zmožnim rokam izročila.
nanjih zadev v Petrograd odgovor na Gorčakovo okro-[žnico. Pravijo, da se v tem odgovoru ruski korak ostro
Kljubu ministerskemu preklicu smo se nadejali, da graja, poudarjajo, da se niti razgovarjati ne da o tem, bo nas vsaj realkini ravnatelj zapustil. Znano je, da ka bi Rusija odstopila od posameznih določil pariške je država v Trstu ustanovila novo višo realko z nem-j pogodbe; a angleŽko pismo se nikakor tako ne glasi, škim učnim jezikom.   Naš ravnatelj G. jo bil blezo za I da bi si bila Angležka svoje roke na eno ali drugo
ravnatelja rečenoga zavoda v Trstu namenjeni ; vsaj sel je bahal s svojo veliko veljavo pri ministerstvu in celo| neki brzojavni poziv kazal, ki mu odločuje novo službo. Slovenci smo mu jo s srca privoščili, da bi se ga le iz I
stran zavezala. Videti je, kakor da bi angležka vlada sama med seboj ne bila enih misli, kako se jej je v iztočnem vprašanji obnašati, in da še le čaka, kako se bode izreklo javno mnenje, in še le potem odločneje
našo realke znebili.   Sedaj  je  pa tudi to upanje pol ravnala. Za zdaj želi angležka vlada, da bi se vsa stvar
Soči splavalo.   Vse je tiho o njegovem odhodu.
Ta prilika nam sum zbuja, da so ravnateljeva po ročila nam za letos uničila vsaj mali košček obljubljene ravnopravnosti v srednjih šolah.   Kako neki narodnim zahtevam neprijazni ravnatelj more poročati ministru uka in bogočastja, s kterim sta blizo skupaj v šolo ho dila;  vsaj G. se s tem prerod pohvali. Tako ravnanje mora nam vse  zaupanje spodkopati.   Kako  bo s šolstvom se na boljše obrnilo,  če osebnost in pokrovitelj stvo vse določite ?   V  našej Avstriji je res vse gnjilo.
So nekaj. Uradni Osservat. Triestiuo je v št. 233 na str. 2041 priobčil velik prepir, ki se je v Tržaškem mestnem svetu zarad oodi ustanovljene nemške realke uuel med državnim komisarjem pa italijanskim mestnim odborom. Pred hudimi napadi se cesarski zastopnik jako slabo brani. V tej obrambi, ki se po besedah v uradnem listu nahaja, pravi cesarski dvorni svetovalec žl. Jenny, da je vlada vsem narodom enako pravična V Trstu bo zarad te enakopravnosti ustanovila Nemcem nemško realko in tako bo tudi Sloven cera napravila v Gorici slovensko. Ipsissi-ma verba dvornega svetovalca Jenav-a. Tega nikakor ne sprevidimo, kako bo vlada to izpeljala. Vsaj on-danjšni ministerski razglas zastran že sklon eno prena redbe naših srednjih šol, sedanje nemške realko ne daje dosti upanja. Pred ko ne, je to le pesek v oči da bi nas in Lahe lože slepili I
Politični razgled.
Na k r i z a.
Dunaji te dni straši Grof Beust — tako
nova ministerska si pripovedujejo je ponudil vladarju svoj odstop, ua njegovo mesto bi ime stopiti že tolikokaat napovedani grof Andrassv, Beust pa bi šel za poročnika v London. Dunajski pismouki si zastonj glave belijo, kako je to prišlo. Krizo vsa kako pripisujejo zunanji politiki, in sicer rusko-turški zadovi. Ker pa je znano, da bi bila naša zunanja politika pod Andrassvjevim vodstvom ravno tako proti ruska in tako turška kakor ona grofa Beusta, ki Be hoče držati iu se tudi drži v tej zadevi tradicijonalne, t. j. absolutno nesrečne politike, ne vedo si spremembe] raztolmačiti. Mogoče pa je, da se ves hrup zopet potolaži, da beust ostane in da bode mirno naprej tiral svojo .tradicijonaluo" politiko, vsled ktere bomo enkrat .Avstrijo našli izbrisano z evropske karte.
obravnavala na nekem evropskem kongresu. Po zdaj razglašeni ruski okrožnici se Ruska menda tudi kongresa ne bode izogibala, ker je že zdaj jasno, da bodo — ako se tej formalnosti ustrežo — evropske vlasti Ruski rado vse privolile, samo da se iznebe nepovoljne zadeve.
Ruska, ki si je gotovo prej premislila vse mogočnosti, ki bi utegnile nastati vsled njenega najzad-njega koraka, po poročilih .Dresdner Journ." resno oborožuje. Po teh vestih Ruska že 3 mesece sem sklicuje vse reserviste k dotičnim regimentom. To sklicevanje se ne vrši javno, ampak tajno. Okrajni predstojniki so bajs morali resorvisto predse poklicati in jim veleti, naj nemudoma odidejo k svojim regimentom, Ja se privadijo novih pušk. Tako pozvani se menda ne bodo prehitro domu vračali, ker je ruska vlada za eto 1871 razpisala še enkrat tako veliko licitacijo za vojno potrebne moke nego druga leta. Po tem takem se Ruska — že zdaj pripravlja na vsak slučaj in ne pojde tako hitro v kozji rog, kakor si to domišljujejo nemški časnikarski razsajači.
Privaten telegram .Patriota" iz Lvova naznanja: Trgovci vedo, da je Rusija svojo vojsko poslala v Moldavijo.   Uradno do zdaj o tem še nič ni znano." Včerajšnji dunajski listi tudi nič ne vedo o tem.
Pruska vlada je izrekla, da se za zdaj noče pečati z drugimi zadevami, nego z nemškim vprašanjem in francosko vojsko, in da bode v slučaji rusko-turških homatij ostala ravno tako neutralna, kakor je bila do zdaj Rusija, ki si je s tem zaslužila hvaležnost prusko.
Angložka je za gotovo zvedela, da je sedanja rusko postopanje že poprej dogovorjeno s Prusko, in da je Prusija za-ae, za Beverno-nemško zvezo in za 11 južno-nemške države Ruski v njeni iztočni politiki obljubila svojo diplomatično in Če treba tudi vojaško pomoč. —
Iz Carigrada še ni nobenih posebnih poročil o vtisu ruske okrožnice. Samo to bo naznanja, da gre Turkom stvar resno po glavi in da sprevidajo, ka zdaj gre za obstanek ali konoc Turčije.
Kazne stvari.
* (Vabilo.) V nedeljo dne 20. t. m. se bode v kamniški čitalnici Vilharjeva igra: .Jamska Ivanka" predstavljala; dohodki te veselice so namenjeni za godbo,
ktera bode imela rimski čas svoje vaje, in za napravo še potrebnih .instrumentov". V ta namen je ustopnina za ude 10 kr., za neude pa 30 kr. za vsako osobo nastavljena, pa hvaležno se sprejme tudi vsaki veći dar. .Jamska Ivanka" je gotovo ena naj'epših slovenskih iger, ker je prav iz domačega življenja iz dvanajstega stoletja vzeta, in izvrstnost naših diletantov je nam porok že naprej, da imamo pričakovati dosti udeleštva od vseh strani, za kar uljudno prosi odbor.
* (Iz Šmarja pri Jelšah) se uam piše 13. nov.: .Začasni odbor pol. društva .Naprej" je sklenil sklicati prvi občni zbor v nedeljo 27. nov. ob 4. uri popoldne. Po občnem zboru bo beseda. Pričakujemo obilnega ljudstva ne samo iz tukajšnega, ampak tudi iz bližnjih okrajev, posebno iz Saviuske doline. Program naznanim prihodnjič.
Poslano.
V štev. 128, od 3. novembra L 1. se v „81ov. Narodu" bere članek pod napisom: .Iz pod Pece na Koroškem 1. nov. o zdravnikih — lovcih." Ker sem tudi jaz nad dve leti bival v Pliberci, in so mi ondotne okoliščine znane, ter sem ovi dan, o kterem je v Članku govorica, s svojim č. g. tovarišem tudi po nameri bil doli, leti vsled tega sum na naju, da je imenovani članek ali od mene ali od mojega č. g. tovarša, Tom. Ki-
kel-na. Zato prosim, da si. vrednišfcvo očituo pove, je li to resnica, in ali je sploh si. vredništvo letošnje leto od naju kterega kakov dopis prejelo. •) Sploh naj si bota v. e. gg. IMiberška zdravnika preverjena, da ju imam jaz tako malo v čislib, kakor ona dva mene, in se mi ne dozdeva vredno, zaradi uju peresa omakati. Le bog me varuj, da bi mi no bilo kedaj treba potrebovati njune pomoči, ako je res tako — kasna! — Zaradi vednoga natolcevanja .sapienti sat", da kaj več ne povem.
V Velkovti, 14. nov. 1870.
Mat. Torkar, kanonik.
*) Obžalovaje. da taka spretna pereta, kakor je g. Torkar-jevo, nedelavno mirujejo, moramo priznavati, da nam niti g. Torkar letos se ni nič pisal, niti g. Kikel, čegar ime čujemo denes prvokrat imenovati. Vredn.
Dunajska bona 10. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   55 fl t>5 kr
London...........124 „ — „
Kreditne akcije........                                  244 . 80 „
Kn o t ni drž. dolg v srebru    ....   65 . 40 .
1360 drž. posojilo.......90 „ 75 „
Akcije narod, banke.....                              7 . 19 .
Srebro...........122 „ 75 .
Napol...........10 .    1 .
Lepo okoreninjene, enoletne
trsne sadeže
|Wurzelreben |.
Šipon ali malnik (vveisser Mosler)..... 18.000
Erjavina (rother Portugieser)........ B.OOO
Žlahnina (weisser Gutedel) ......... 3.000
oddam iz svojo trsnico:   1000 po 12 gold. dobro okovarjene. v P o 1 j č a n e (Poltschach) postavljene.
r>i-. .J. VošivJak,
(3) v Šroarj i. (Stidbahn, St. Georgeo.)
Na prodaj
iz proste roke so: več hiš v Mariborskem mestu in predmestjih, ki ueso obilne obresti, dva vinograda, več travnikov in dva veliki  kmetiji.  Več o
tem se zve pri gospodu
Ignacij-u Sollak-ii v Mariboru,
ki tudi posreduje pri kupovanji in prodajanji deželnih pridelkov. (2)
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Izkaz
za dobo od 13. velkegalravua 1800 do 15.
1870.
Oddelek		Število členov	Zavarovani del	Zavarovalnina	Postranska doplačila   Izplačane škode	
i.		127 k	98.700 gld. • ___	4.093 gl. 14 kr.	196 gld. 74 kr.	-
11.		7.638	3,840894	89.292 „ 60 „	11.300   ,,   80 „	5.400 gld. — kr.
L 11.		19	2.100 „	668 „ 26 „         19   „   80 „		■
m.	Vpisana istina v društva vzajemnega podedovanja	7.O06	3,351.924 „	192.320  ||  ~- „    11.194   ,.   12 „		—
i IV		9.235	3,876.803 it	63.409  „ 09 „ v gotovini, 133.509 „ 07 „ v menjicah	10.536   ,,   03 „	7.440   „   52  ,| J
Slavno slovensko občinstvo delamo posebno pozorno na člen 8 posebnih pravil odd. IV, kteri se glasi:
„Kdor se oglasi za zavarovanje škod po požaru, zadobi pravico do nagrade, ako je bilo oglasilo sprejeto, ob 12. uri opoldne drugi dan na to, ko jo banki došlo oglasilo in se tistemu pridjala tudi zavarovalnina s postranskimi plačili.
Ako se je plačilu priložilo le zadatje, povrne „Slavijau škodo, ki je nastala pred izplačanjem police v primeri k položenemu znesku po odbitej vstopnini, zapisnini, kolkovini in poštnini."
Nobena druga   zavarovalnica do sedaj še nij zngotovljala svojim členom
pravice do nagrade, ako jo bil vložen le del zavarovalnine, marveč še le tedaj, kedar je bila vsa zavarovalnina vložena in dotična zavarovalna pogodba v rokah zavarovanca, in gotovo je, da si bo   „Slavija" s tem svojim določilom priklonila
mnogo prijateljev.
Opominjamo pa vsacega, kdor hoče zavarovati kakoršne koli predmete proti škodam požara, naj vselej zahteva od dotičnega zastopnika NSlavijeu popolni preračun, koliko bode zavarovalnina s postranskimi plačili znašala, ktero naj tedaj blagovoli priložiti  oglasilu, da dobi pravico do nagrade, ko bi se škoda pripetila
prej, nego ima zavarovalno pogodbo v rokah.
Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „SlavJLJe" v Pragi.
lsdatelj in vrednik Anton Tomil*.
LaHtniki: Dr. Jote Voćnjak In drugI.
Tiskar Eduard JE555EIS
40