Poštnina plačana v gotovini.
M. Sobota 27. februarja 1941.
Cena 1 din.
   Narod brez
narodnosti, je
telo brez kosti.
(Narodni pregovor)
  Celoletna naročnina:
pri širitelju 28 din,
na lasten naslov 36
din, v inozemstvo 84
din, z „Mar. listomˮ
110 din, za Ameriko
3 dolare.
                                                                          Ček. rač. 17.974.
                                                                          Najmanjši ogl. 15 D.
                                                                          Izhajajo vsak četrtek.
Leto XXVIII.
Vredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4.
  štev. 9.
Naš ali njihov.
   Bog, narod in ljubezen v
družbi. Katera država ne stoji trd-
no na teh stebrih? Milijoni so darovali
Bogu in narodu vse svoje, denar in kri
za dostojno življenje svojih otrok. Druž-
ba slavi junake-mučenike. So pa med
nami ljudje, ki so jim Bog, narod, drža-
va le prozorna oblačila, pod katerimi
skušajo zakriti svoje pohabljene duše in
v katero se preoblačijo, kakor kaže po-
treba njihovega nenasitnega žepa. Iztre-
bimo te sejalce strupa in prepirov in
naša država bo varna v najhujšem vi-
harju, čeprav bodo gorele meje!
   Jasnosti hočemo: čigav 'si,
naš ali njihov. Mogoče je, da si danes
božji, jutri hudičev, ni pa možno, da
si bil včeraj naš, danes njihov. Včeraj
si nam dokazoval, da si domačin, danes
prinašaš listine, da si njihov in jutri,
če bo kazalo tvoji podli duši, boš z li-
stinami dokazal, da si pristen Kitajec.
Kako globoko lahko pade bitje, ki mu
pravimo človek in ki ga zaslepljeni ce-
lo cenijo!
   Jaz podpiram vsa društva, prižigam
sveče vsem svetnikom pa tudi hudiču,
morda mi le kdo pripomore še bliže k
mojemu zlatemu bogu. Sem pa navdu-
šen narodnjak! Kdo si, ki se mi drzneš
kaj očitati? Naša slovenska Sobota je
tako dobra in tako pravična, vsakemu
pusti svoje, vsem je prijazna, ljudem
in zverinam, pa tudi njim, ki so slabši
od zverin. Pokonci nosijo glave pri nas
„možjéˮ, ki jim je izredna nadarjenost
za zlato valuto zamorila najelementar-
nejšo človeško dobrino. Saj Slovenci ho-
čemo biti nepristranski, neskončno ne-
pristranski, tako, da se nam ti reveži
posmehujejo in imajo naš narod za do-
bro pognojeno njivo, ki tako rada in
obilno rodi njihovemu satanskemu gonu.
   Mi priznavamo velike duhovne vred-
note, ki so jih dali človeštvu verni si-
novi kulturnih narodov, a le en jezik je
najlepši za nas in ne bomo pustili, da bi
nam tuje spakedranke izpodrivale in
mazale melodije Prešernovega jezika.
Tudi ni Sobota pokoren želodec, ki naj
po sklepu nekaternikov prebavi vse „ve-
lefilmeˮ - veleskrpucala, namenjena du-
hovnim revežem. Naš narod je zdrav
in klen in ima natančno in pravo merilo
za vse, kar se mu nudi in vsiljuje. Kdor
ne pozna tega merila, ni naš.
   Ne tožimo za njimi, ki niso naši in
ne njihovi, naša skrb je pri mladini,
ki jo lahko strup zlata zaslepi in ukrivi.
   Mladina je zdrava in naša
in proč od nje svoja žela, vi
narodni zajedavci! Človek je
na tem ali onem bregu, vi pa, ki hočete
biti na mostu in se opajati s krvjo teh
in onih, vedite, da ni mostu od tu do
tja. Pride čas, ko vas bo naš mladi na-
rod razgalil in vas izpljunil kot strupe-
ne bacile in vaš dom bo na gnojišču med
nami in njimi.                    J. P.
   „... Bil je slovenski narod kakor hla-
pec Jernej. Je služil gospodarju dolgih
trideset let, pa je na svoja stara leta
moledoval za pravico. Bil je slovenski
narod kakor mladenič v ostri šoli, u-
strahovan in pokoravan. Ko pa je v
Jugoslaviji dozorel? za svobodo, so v
trenutku padle vse ovire. Slovenski duh
se je dvignil v visokem poletu, sloven-
sko srce je vztrepetalo v nepoznani sre-
či. To je Slovenija v letih po svetovni
vojni: Kakor roža se je razbohotila in
zori umsko, srčno in duhovno. Univer-
za, akademija znanosti, sodobna sloven-
ska odrska in glasbena umetnost, slo-
venska slika in slovenski kip — vse to
in še mnogo več je znak rastoče slo-
venske kulturne volje za zdravo in sil-
no življenje. Po dvajsetih letih je slo-
venski narod nadoknadil v kulturni ra-
sti celo stoletje in je svojo individual-
nost pokazal na najučinkovitejši na-
čin...ˮ — („Koroški Slovenecˮ)
Delo Zveze poljedelskih delavcev v Soboti
   ZPD je svoje delo v tej zimi zelo po-
živila, prireja namreč socijalne tečaje.
za svoje člane sezonske poljedelske de-
lavce. Po tečajih imajo krajevna delav-
ska društva svoje redne letne občne
zbore. Tečaji in občni zbori so se vršili,
oziroma se bodo še vršili po sledečem
vrstnem redu:
   1. V nedeljo dne 2. februarja 1941. v
Pečarovcih v prostorih gostilne Zelko
Štefana dopoldne ob 11., uri.
   2. V nedeljo dne 9. februarja 1941. v
Rogaševcih v prostorih gostilne Mekiša
v Nuskovi dopoldne ob 11. uri.
   3.  V nedeljo dne 9. februarja 1941. v
Kuzmi v prostorih gostilne Fartek do-
poldne ob 11. uri.
   4. V četrtek dne 13. februarja 1941.
v Križevcih v, prostorih gostilne Hazok
popodne ob 3. uri.
   5. V četrtek dne 13. februarja 1941.
v Selu v prostorih gostilne Molnara
popoldne ob 3. uri.
   6. V nedeljo dne 16. februarja 1941.
v Bodoncih v prostorih gostilne Mar-
šik dopoldne ob 11. uri.
   7. V nedeljo dne 16. februarja 1941.
pri Gradu v prostorih gostilne Maršik
popoldne ob 11. uri.
   8. V četrtek dne 20. februarja 1941.
v Pertočih v prostorih gostilne Partl
popoldne ob 3. uri.
   9.   V četrtek dne 20. februarja 1941.
na Cankovi v prostorih gostilne Vogler
popoldne ob 3. uri.
   10. V nedeljo dne 23. februarja 1941.
v Kupšincih v prostorih osnovne šole
dopoldne ob 11.. uri.
   11. V nedeljo dne 23. februarja 1941.
na Tišini v prostorih gostilne Žökš do-
poldne ob 11. uri.
   12. V torek dne 25. februarja 1941.
v Šalovcih v prostorih gostilne Štefa-
nec popoldne ob 3. uri. 
   13. V torek dne 25. februarja 1941. v
Petrovcih v prostorih gostilne Pörš po-
poldne ob 3. uri.
   14. V četrtek dne 27. februarja 1941.
v Martjancih v prostorih gostilne Ve-
zer popoldne ob 3. uri.
   15. V četrtek dne 27. februarja 1941.
v Puconcih v prostorih gostilne Kološa
popodne ob 3. uri.
   16.   V nedeljo dne 2. marca 1941. v
Beltincih v prostorih gostilne Sapač do-
poldne ob 11. uri.
   17. V nedeljo dne 2. marca 1941. v
Črensovcih v prostorih „Našega domaˮ
dopoldne ob 11. uri.
   18.   V četrtek dne 6. marca 1941 v
Lendavi v prostorih hotela »Krona« po-
poldne ob 3. uri.
   19.   V četrtek dne 6. marca 1941. na
Hotizi v prostorih gostilne Farkaš Eli-
zabete popoldne ob 3. uri. j
   20.   V nedeljo dne 9. marca 1941. v
Turnišču v prostorih gostilne Švec pri
cerkvi dopoldne ob 11. uri.
   21. V nedeljo dne 9. marca 1941. v
Dobrovniku v prostorih gostilne Top-
lak dopoldne ob 11. uri.           
   22. V nedeljo dne 9. marca 1941. v
Bogojini v prostorih Prosvetnega do-
ma dopoldne ob 11.  uri.
   23. V četrtek dne 13. marca 1941. v
Soboti-okolica v prostorih Prosvetnega
doma popoldne ob 3. uri.
   24.  V nedeljo dne 16. marca 1941. v
Soboti občni zbor centrale ZPD v Pro-
svetnem domu.
   25. V ponedeljek dne 17., torek 18.,
sreda 19. marca 1941. tečaj za odbor-
nike, društev in delavske zaupnike.
   26. V nedeljo dne 30. marca 1941.
veliko zborovanje ZPD v Soboti.
   27. V nedeljo dne 2. marca 1941. v
Odrancih v šoli pop. ob 3. uri.
   Tečaji, ki so se dozdaj vršili, so bili
nad vse pričakovanje lepo obiskani, naj-
manjše število je bilo 250, največje pa
nad 800 udeležencev. Na občnih zborih
so delavci večinoma izvolili v odbor
bivše odbornike. Delavci, so vsem iz-
vajanjem predavateljev zelo pazno sle-
dili. Predvsem so se zanimali za vpra-
šanja, ki se tičejo delavskega zaslužka
v letošnjem letu. Delavstvo je pokazalo,
da je nacionalno zavedno in da čuti z
vsem srcem in vso dušo s svojo državo
Jugoslavijo. Značilno je, da je delav-
stvo povsod izrazilo željo dobiti delo in
zaslužek doma v državi, da mu ne bi
bilo treba hoditi v tujino. Žal, da bo
letos moglo dobiti doma zaposlitev naj-
več do 2.500 delavcev. V Slov. Krajini
imamo 14.000 delavcev. Od teh 14 ti-
soč jih mora 7 tisoč ostati doma. To so
namreč tisti, delavci, ki imajo toliko
svoje zemlje, da lahko eno ali, dve leti
Vsaj za silo preživijo svoje družine, če-
prav ne bodo šli za zaslužkom. Ostane
še vedno 7 tisoč takih delavcev, ki ni-
majo dovolj potrebne zemlje, imajo šte-
vilne družine in so prezadolženi ter bi
bili življenjsko ogroženi, če letos ne bi
mogli iti nikamor na delo. Od teh 7
tisoč nujno potrebnih bo torej šlo na
delo doma v državi največ 2.500, dočim
bo ostalim 4.500 delavcem nekje treba
najti dela in zaslužka.
   Upajmo, da je to romanje naših de-
lavcev letos predzadnje, še enkrat bo-
do morda šli v tujino potem pa ne več.
Pričakujemo, da nam Bog pomore do
tega, da bo vsaka naša slovenska de-
lavska družina imela svoje posestvo in
da bodo njeni člani lahko delali doma
na svoji slovenski, zemlji in da jim ne
bo treba več hlapčevati tujcu.
   Zveza poljedeljskih delavcev je skle-
nila pogodbo z državnim imanj em Be-
lje za 1.600 delavcev. Plače so določene
za moške 20.- din za ženske pa 17 din.
Plače za dela v akordu so temu pri-
merno zboljšane. Zasluženo žito bodo
delavci smeli peljati domov. Prevoznino
plača imanje. Pogodba določa, da bo
pri vsaki skupim po en delavski zaup-
nik, ki bo imel dolžnost paziti, da se bo
delavska hrana pravilno, pravična in
točno trošila. Namen tega je, da se pre-
preči kraja hrane. ZPD bo tako na dr-
žavnem veleposestvu, kakor tudi na
vseh ostalih privatnih posestvih v leto-
šnjem letu vodila strogo nadzorstvo nad
trošnjo delavske hrane in izplačilom
delavskega zaslužka. Glede članarine je
plenum ZPD določil tako, da se toza-
devno postopa v smislu pravil, to je,
da tisti, ki se bo kamorkoli pogodil
na delo, mora plačati članarino, tisti pa,
ki na delo ne bo šel, pa ne bo plačal
članarine.
   Če bodo naši delavci šli v inozem-
stvo na delo, bodo šli samo tisti, ..ki
so siromašni in zaslužka res potrebni
ter moralno in drugače neoporečni. V
to svrho bodo izdane delavcem potrebne
tiskovine-prošnje, ki jih bodo izpolnili
in oddali občini v nadaljno postopanje.
Take prošnje bodo dobile v roke vse
lokalne oblasti, šle bodo skozi sedem
ali osem inštanc. Po preteku procesa
bo posebna komisija odločila, kdo je
vreden in potreben, da dobi dovoljenje
za izselitev. Nujno potrebni delavci bo-
do dobili legitimacije zelene barve,
manj potrebni pa bele barve. S tako
selekcijo se bo pri delitvi dela siroma-
kom dosegla pravica Vsaj do 80% že v
letošnjem letu. V poznejših letih pa se
bo to izvedlo do popolnosti. Toliko na-
šim delavcem in naši javnosti v ved-
nost.                              ^
                      Iz pisarne
             Zveze poljedelskih delavcev
                        v Soboti.
Politični obraz sveta
   V minulem tednu je bilo središče poli-
tičnih dogajanj na jugovzhodu, oziroma
na Balkanu. V ospredju političnega za-
nimanja je bila tudi naša država. V vo-
jaškem oziru je bila na, vseh bojiščih
več ali manj tišina, kar je znak, da se
oba vojaška tabora z vso silo priprav-
ljata na grozovita razdejanja. Kajti
predno se bo sprožil vojaški stroj tako,
da bo deloval brez ovir, je treba ustva-
riti ha vseh bojiščih trdna politična tla.
   Takoi je bila v ospredju zanimanja
cela vrsta držav: Bolgarija, Turčija, Ju-
goslavija, Romunija in Grčija. Nemčija
si hoče namreč zavarovati ta prostor
proti vsakim motnjam. Nemčija je za-
htevala, da se mora Bolgarija jasno na-
sloniti in opredeliti na Nemčijo. Vsi li-
sti so mnenja, da bodo nemške čete
kmalu vse v Bolgariji in da ne bodo ni-
kjer naletele na odpor.
   V   ta čas spada tudi važen političen
dogodek: Nenapadalni pakt med Tur-
čijo in Bolgarijo. Znano je, da je Tur-
čija do sedaj jasno izpovedala sovražno
stališče do osišč, oziroma do Nemčije
in Italije. Bolgarija je pa ves čas vo-
dila do Nemčije prijazno politiko in
ravno odločna vztrajnost Turčije, da
se bo uprla z orožjem proti vsakemu
vdoru kakih čet v Bolgarijo, je lansko
leto zadržala Bolgarijo, da ni stopila v
trozvezo. Sedaj se pa naenkrat dogovo-
rita Turčija in Bolgarija, da se ne bo-
sta z orožjem napadali. Kako naj si raz-
lagamo ta nenadni preobrat, da, je Tur-
čija spremenila svoje odločno stališče
do Bolgarije? Nikakor drugače kakor
s tem, da pomeni ta nenapadalni pakt
oslabitev angleško-turškega sporazuma,
in Angleži sami priznavajo, kakor poro-
čajo nekateri listi, da Turčija v tem
oziru ni ravnala popolnoma lojalno.
                                                                       ZAKAJ JE MORALA TURČIJA
                                                                       POPUSTITI?
  Turčijo je nagnil k temu dejanju mo-
čan pritisk Sovjetske zveze, ki je kot
prijateljska zaveznica Nemčije j zagro-
zila Turkom, da bo kratkomalo na-
padla Dardanele in Kavkaz, če se bodo
vmešavali v bolgarske zadeve.
  Istočasno Nemčija pritiska na Grči-
jo, ki je v vojni z Italijo. Kajti po smrti
predsednika vlade Metaksasa je začela
Nemčija mirovna pogajanja, da bi Gr-
čija sklenila mir z Italijo. Da Nemčija
res to namerava, svedoči premikanje
nemških čet proti bolgarski meji, ki
hočejo, če ne bi prigovarjanje in grož-
nje nič pomagale, z vojaško silo priti
do Soluna in Egejskega morja sploh.
S tem je bilo dano čisto drugo ozračje
na tem delu Balkana. In nemške čete
imajo odločilen pomen pri usmeritvi
Grčije in Turčije.
  Seveda je imel ta nenadni preokret
na politični pozornici odmev tudi v naši
državi. Nemčija je namreč hotela ve-
deti, kakšno stališče zavzema Jugosla-
vija do vseh teh novih vidikov, ki se
odpirajo na Balkanu. Nemčija je po na-
ših zastopnikih izvedela v Berchtesga-
denu, da hoče naša država storiti vse
za ohranitev miru na, tem delu. Hoče
ostati vseskoz nevtralna tako dolgo,
dokler ni prizadeta sama. A prav tako
je trdno pripravljena, da se bo z lastno
2
NOVINE
27. februarja 1941.
Nedelja
Hudič skuša Jezusa.
   Tisti čas je Duh Jezusa odvedel v
puščavo, da ga je hudič skušal. In ko
se je postil štirideset dni in štirideset
noči, je bil naposled lačen. In pristopil
je skušnjavec ter mu rekel: Ako si Sin
božji, reči, naj bodo ti kamni kruh. -
On je odgovoril: Pisano je: Ne žive člo-
vek samo od kruha, ampak od vsake
besede, ki izhaja iz božjih ust. - Potem
ga hudič vzame s seboj v sveto mesto
in ga postavi vrh templja ter mu reče:
Ako si Sin božji, vrži se dol, zakaj pi-
sano je: Svojim angelom je zate zapo-
vedal in na rokah Te bodo naših, da
morda z nogo ne zadeneš ob kamen. -
Jezus mu je rekel: Pisano je tudi: Ne
skušaj Gospoda, svojega Boga! - Izno-
va ga vzame hudič s seboj na zelo vi-
soko goro, mu pokaže vsa kraljestva
sveta in njih slavo in mu pravi: Vse
to ti dam, če predme padeš in me mo-
liš. - Tedaj mu pravi Jezus: Poberi se,
satan; zakaj pisano je: Gospoda, svoje-
ga Boga moli in njemu samemu služi!
- Tedaj ga je hudič pustil, in glej, an-
geli so pristopili in mu stregli (Mat.
4, 1—11.)
                                                                                             *
   Postni čas je za naše versko življenje
največjega pomena. To je 40 dnevni čas
duhovnih vaj, veliki čas dühovne pre-
novitve naše notranjosti.
   Smisel predposta je, da nas pripravi
za pravo postno posvetitev, kajti za
vsako dobro delo je treba skrbne pri-
prave. Takoj v začetku postnega časa
naj se vsak izmed nas vpraša: Kako
bom prežvel letošnji post? Tu velja
predvsem: ne preveč sklepov, da ne bo-
mo po kratkem pričetku omahnili. Si-
cer bomo podobni možu v evangeliju, ki
je začel zidati stolp, a ga ni mogel do-
končati — pa so se mu tedaj vsi sosedje
smejali.
   Torej ne preveč. A nekaj pa, da se bo
postni čas razlikoval od drugih časov.
Najprej nekaj osebnih sklepov:        Kaj
bom storil v postu?
   Ne omalovažujmo posta. Liturgija go-
vori o postu z največjim spoštovanjem.
Mislimo le na poštno predglasje, kjer se
čita ali poje: „S telesnim postom zati-
raš napake, dvigaš duha in daješ kre-
post in plačilo.ˮ
   Točno si določimo, koliko in kaj bo-
mo zaužili pri zajtrku in pri večerji.
Če je mogoče se odreči južini, koliko-
krat na teden ne bomo jedil mesa, če-
prav je dovoljeno itd.
   A pazili bomo tudi na post v širšem
pomenu, na premaganje nam ljubih na-
vad. Eden se odpove cigaretam, drugi
sladkarijam, tretji alkohola četrti span-
cu po obedu, peti omeji obiske in za-
bave. Razume se, da se bomo ogibali
vseh javnih veselic. Če imamo s kom
svajo, bomo vse odpustili in pozabili.
Če smo komu napravili škodo, jo mo-
ramo v tem postu popraviti. Posebno
moramo vrniti dobro ime in poštenje
tistim, ki smo jim s svojim jezikom
vzeli.
                                                                (Nadaljevanje s 1. strani.)
krvjo borila do konca za svojo neod-
visnost in državno celoto. To je torej
velik prispevek za politično pomirjenje
na Balkanu.
                                                                      IN ANGLEŽI?
  Angležem pa gre predvsem zato, da
ohranijo na evropski celim svoje po-
stojanke in da z orožjem podprejo svo-
je balkanske postojanke. Zato je v Gr-
čijo poslala precejšnja okrepitve z orož-
jem. Zasedla je nekaj otokov pred us-
tjem Dardanel in odtod ni več daleč
do Soluna, do bolgarske meje in ro-
munskih petrolejskih vrelcev. Razen te-
ga pridejo tudi aíriške čete, ko so v
Afriki opravile svoje delo, na grško
bojišče.
                                                                      NA VZHODU
pa sega Japonska po nizozemskih in
francoskih kolonijah. Vsled tega je na-
stala huda napetost med Japonsko na
eni strani in pa med Anglijo in Ameri-
ko na drugi strani. Kakor poročajo ča-
sopisi, se je Japonska obvezala, da bo
v času, ko bo Nemčija napadla Angli-
jo v Evropi, ona delala na to, da na-
pravi čim več zmešnjav med angleški-
mi, ameriškimi in nizozemskimi kolo-
nijami in bi s tem morale biti, ameri-
ške in angleške vojaške sile vezane na
vzhodu in s tem oslabljene na zahodu.
   Ne smemo pa prezreti, da pri vseh
teh dogajanjih mislijo Sovjeti v prvi
vrsti le nase. Naj se bijeta Japonska
in Anglija, Sovjeti to z zadovolnostjo
gledajo in upajo na možnost nove voj-
ne, kadar bi lahko zopet zasedli kuko
ozemlje kje na Kitajskom ali v Mon-
goliji. To je njihova stara politika. Ra-
di bi užgali vojni požar med Ameriko
in Japonsko, češ naj se Amerika in
Japonska izčrpata v medsebojnem kla-
nju, ona bo samo čakala na ugoden
trenutek, da bo iz razvalin te vojne
odnesla lep dobiček,
Rešitev spora v tovarni Cvetič
   Kakor smo zadnjič čitali v „Novi-
nahˮ, je tovarna Cvetič v Soboti odpu-
stila 41 delavk. Vse tukajšnje organi-
zacije so se zavzele za delavke. Napro-
sile so merodajne oblasti posredovanja,
da se ta socialna krivica popravi. Mno-
go delavk bi vsled odpustitve ostalo
brez slehernega zaslužka v teh težkih
razmerah.
   Oblasti so šle delavkam na roko. Vze-
le so jih pod zaščito. Zveza združenih
delavcev je storila vse, da zmaga pra-
vica delavk. Tako je na posredovanje
Zveze združenih delavcev prišlo do na-
čelne rešitve. V soboto 22. februarja
je Zveza poslala svojega zastopnika iz
Ljubljane g. Križmana h g. Cveti-
ču, da posreduje. Zadeva je bila rešena
na ta način, da je g. Cvetič sprejel po-
nudbo o volitvah, da naj vse delavke
same odločijo, ali so za skrajšani de-
lovni čas in s tem vse delajo, ali pa da
jih dela omejeno število z daljšim delov-
nim časom. Dan za volitve je bil dolo-
čen ponedeljek 24. februarja.
   Volitve je Vodil g. Kerec, šef Bor-
ze dela, kot zastopnik Zveze Zdrüženih
delavcev in Delavske zbornice v Ljub-
ljani. V krasnih in jedrnatih besedah
je orisal položaj in pomen delavstva.
Apeliral je na socialni čut delavstva
do delodajalca, a obenem povdaril ve-
liko odgovornost delodajalca napram
delavkam. Z govorom g. Kereca so bile
delavke izredno zadovoljne. Slišale so
besede, ki jih le redko slišijo.
   Delavke je tudi nagovorila ga. Cve-
tič. Moramo pa povdariti, da njen go-
vor nikakor ni bil izraz socialne, še
manj pa krščanske ljubezni in odgovor-
nosti do delavk. V nezaželjeni in ne-
primernih izrazili je le bičala slabo
stran delavk.
   Pozabila je, da ima vsak človek —
tudi, ona ni izvzeta — slabo stran in
slabosti. Radi tega ji tudi delavke, ki
živejo v vse drugačnih razmerah, kot
Cvetičeva gospa, radevolje oprostijo in
vržejo njen govor v pozabo.
   Po končanih nagovorih so sledü vo-
litve. Izid je bil ta, da je 79 delavk
glasovalo za skrajšani delovni čas in
32 pa proti. Mi občudujemo pogum in
zavednost teh delavk, ki jim ga je vce-
pila ZZD in trezne besede g. Kereca.
38 delavk se je rajši odpovedalo večje
mu zaslužka si pritrgalo od ust in se
s stanovskim pogumom postavilo za
41 tovarišic. Vsa čast, in priznanje
jim. Pomilujemo pa tiste delavke, ki
so tako zaslepljene, da se celo pona-
šajo s članstvom ZZD, a pri volitvah
se niso zavzele pa svoje sodelavke. —
Želeli bi, da se delavke čim bolj stmejo
vse za eno in ena za vse. Spor in na-
sprotstva med delavkami samimi naj
nimajo mesta med njimi. G. Cvetič pa
naj pd svoje strani stori vse, da se v
bodoče slični primeri ne bodo več do-
gajale ampak naj vlada med njim in
delavstvom domače soglasje, ki si ga
tu na trojni meji vsi želimo.
    KAJ PRAVITE? 
  Tudi pri nas je že dokaj takih pen-
zijonistov, ki jemljejo mlajšim kruh in
se takorekoč mastijo ob obloženi mizi,
drugi mlajši pa, ki bi bili prav tako
zmožni opravljati isti posel, pa so brez
dela, prepuščeni samim sebi. Pred krat-
kim sem bral med drugimi novicami v
„Slovencaˮ tudi to, da bo prišlo tudi
enkrat temu vprašanja do konca. Želeti
bi bilo, da bi se to zgodilo čimprej. Sa-
mo pogledati bi bilo treba po raznih
uradih, kako udobno sedijo taki gospo-
dje tam in odjedajo kruh mlajšim mor-
da sposobnejšim ljudem. Nekateri ima-
jo celo po dve ali celo tri take službe,
seve potem trije stradajo. Ali res ni
merodajnih oblasti, ki bi tudi tukaj na-
redila pravico in red? Jaz sem prepri-
čan, če bi odstranili te najrazličnejše
penzijoniste z mehkih stolčkov, bi vsi
mladi ljudje, ki so voljni dela, dobili
takoj delo in bi s tem bilo več zado-
voljstva in manj nevere in komunizma
pri nas. Tako pa marsikak, sicer dober
fant ali dekle, ki se peha tu ali tam za
službo, klone in skuša v nasprotnem
taboru iskati rešitve. Gre tja iz nekake-
ga razočaranja. — Kaj pravite na to
g. urednik?!
DROBNE VESTI
    Nemške čete v Romuniji se pomika-
jo proti bolgarski meji, poroča london-
ski radio in je pričakovati v najkraj-
šem času zasedbe Bolgarije. V Sofijo
je prišlo več nemških generalštabnih
častnikov in nemški vojaki urejajo za-
sija nova letališča in razpletajo om-
režje po bolgarski notranjosti. Pravijo,
da je bila zaprta tudi večja skupina
Bolgarov, ki so se protivili prihodu
nemških čet. Kaže, da, je vse do pod-
robnosti pripravljeno za vkorakanje
nemških čet v Bolgarijo.
    „Pod vodstvom maršala Petaina, ki
ga je, božja Previdnost poslala Franci-
ji v težkih časih, bo Francija kmalu
doživela lepše dni,ˮ je rekel predsednik
ameriške legije element in dostavlja,
da še nihče ni Francozom govoril tako
kakor Petain.                       
    „Z nemško pomočjo bomo zmagali,ˮ
je navduševal Mussolini svoje fašistične
Črne srajce v Rimu. „Naša trdna volja
je, da si prisvojimo nazaj vse, kar smo
izgubili, naša trdna odločnost, da spet
dobimo to, kar je naše, je strahovita.ˮ
    Nemške čete v Španijo. Neki nemški
častnik je prišel po nalogu svoje vlade
v špansko mesto Santander, ki je sko-
raj do tal pogorelo vsled neke eksplo-
zije ter ima nalogo, da se briga za
stanovanje in prehrano, kar  se tiče
nemške vojske. Seveda pravijo, da bo
nemška vojska zato tam, da sodeluje
pri gradnji novih hiš v Santandru.
   Dvesto tisoč mož afriške armade je
pripravljenih za prevoz na grško boji-
šče, če bi postalo potrebno. Tako sta
sklenila angleški zunanji minister Eden
in angleški general Wavell.
   Nemški vojaki so postavili ponton-
ski most čez Donavo do bolgarskega
brega. Čez most so položili tudi želez-
niške tračnice, kar pomeni, da bodo
uporabljali ta novi most tudi za voja-
ške vlake.
   „Še nikdar nikdo ni užival tako velik
diplomatični ugled, kakor ga danes uži-
va papeštvo.ˮ Italijanski list „Popolo d’
Italiaˮ je dal Vatikanu priznanje z ozi-
rom na zadržanja v sedanji vojni in
pravi: „Vatikan je danes nevtralno,
sveto in nedotakljivo ozemlje in da mo-
ralno naloge vodstvo katoliške cerkve
dvigajo iznad vseh sporov udeležen-
cov vojne. Samo v primeru, če bi ka-
teri od vojskujočih se taborov zaprosil
Vatikan, naj poskusi vpostaviti mir, sa-
mo takrat bi Vatikan posegel vmes in
sprejel mirovno poslanstvo.ˮ
   V Romuniji zapirajo še naprej. Do-
sedaj je bilo zaprtih zaradi uporov v
Rumuniji 4.198 oseb. Vojaško sodišče
v Bukarešti dan za dnem izreka nove
obsodbe. Večina obsojencev je obsojena
na robijo. Našli so tudi pri upornikih
mnogo orožja in streliva.
   Na svetu je 131 milijon Američanov.
V Združenih državah so letos imeli
ljudsko štetje. Po tej statistiki je v
Združ. ameriških državah 131,669.275
oseb. Pred 100 leti jih; je bilo samo
17 milijonov. Kajpada se je prebival-
stvo največ pomnožilo radi naseljencev
iz drugih zemljin. V desetletju 1920. 
do 1930. se je prebivalstvo povečalo za
16%. A v zadnjem desetletju 1930. do
1940. samo še, za 7%. Moramo namreč
vedeli, da je Amerika po zadnji sve-
tovni vojni zaprla vrata vsem izseljen-
čem iz Evrope. Prirastek prebivalstva -
v zadnjih desetih letih je. zlasti tam, 
kjer po večini prebivajo Zamorci.
   „Turčija se bo z orožjem uprla vsa-
kemu napadu, ki bi kršil njeno nedo-
takljivost in neodvisnost,ˮ je dejal tur-
ški zunanji minister Saradzoglu.
   Hitler je imel ob priliki 21. obletnice
ustanovitve narodnosocialistične stran-
ke v ponedeljek dne 24. februarja go-
vor, v katerem je na svoj znam način
poveličeval svojo narodno-socialistično
stranko. Važno je bilo le to, da je na-
povedal za mesec marec in april naj-
hujšo pomorsko bitko.
   Turško-bolgarska nenapadalna po-
godba je bila sklenjena brez sodelova-
nje Sovjetske zveze, pravi službene Sov-
jetska agencija Tass.
                                                                             Baša Ivan,
narodni buditelj Slov. Krajine
   Te dni je preteklo 10 let, odkar je
odšel v večnost Baša Ivan, bogo-
janski župnik in dekan, narodni budi-
telj, prosvetni in kulturni delavec Slov.
Krajine.
   Prav je in narodna dolžnost je, da se
ob desetletnici smrti spomnimo njego-
vega dela, njegovih žrtev in njegovih
uspehov.
   Živel in delal je rajni Ivan Baša v
času, ko je ljudstvo Slov. Krajine pre-
stajalo najtežje boje za svojo samobit-
nost, boje za narodne in človeške pra-
vice. Madžarski nacionalizem je dose-
gel svoj višek z dualizmom 1. 1876.
Monarhija si je porazdelila raznaro-
dovalno delo, izročila med drugimi Slo-
vani Madžarom tudi ljudstvo Slov. Kra-
jine. Iz velikega uspeha Madžarov je
oživel napadalni duh in ošabnost brez
primere. Poleg tisočletnega socialno-
gospodarskega pritiska madž. grofov,
je začel odslej treti naš narod še zave-
stni nacionalni in kulturni pritisk. Na-
rod tlačanov in kmetov bi naj pod
navalom liberalno-šovinističnih madjar-
skih nacionalistov izgubil še zadnjo
drobtino dane dediščine, ki jo je sprejel
iz rok svojih očetov — svoj jezik, svo-
jo najintimnejšo lastnino „škrinjo za-
rezeˮ slehernega ljudstva. Madžari so
imeli na svoji strani vse svetne moči:
cesarja, plemstvo, višjo svetno in cer-
kveno gospostvo, imeli so denar, gospo-
darsko, politično in socialno nadmoč v
taki meri, da je stal nasproti njim na-
rod Slov. Krajine golih rok nasproti.
Te razmere so sicer nam vsem dobro
znane — našim sonarodnjakom drugod
pa še vedno ne dovolj, a treba jih je
vedno znova povdarjati, kadarkoli se
spominjamo naših narodnih voditeljev
v tej žalostni dobi. Treba je povdariti
zato, da vemo, da so se vsi oni, ki so
bili, z Ivanom Bašo, borili na življenje
in smrt, da torej ne spadajo samo med
naše narodne buditelje, marveč med
narodne junake.
                                                                                                                                               Bil je župnik Ivan. Baša narodni de-
                                                                                                                                               lavec, ki je delal trdo, oral ledino, ne-
izorani svet v Krajini. Izorati je bilo
treba ta svet, da nam danes pod svo-
bodnim soncem rodi stoteren sad. Bil je
Ivan Baša narodni buditelj: o pravem
času je s svojim učiteljem dr. Francem
Ivanocyjem in tovarišem Jožefom Kle-
klom poklical na budno stražo ubogo,
nezavedno ljudstvo, ki ni prav vedelo,
kakšni so nameni ošabnega gospodarja.
Kot tak je postal in ostal eden izmed
stebrov, eden izmed obrambnih stolpov
na vzhodni in toliko preskušanega Slo-
venstva. V eni roki pero, v drugi meč,
je držal obrambni zid: bodisi kot Vo-
ditelj prosvetnih organizacij, bodisi kot
časnikar in nabožni Pisatelj, bodisi kot
veliki dušni dobrotnik svojega dijaštva,
ki ga je ljubilo kot svojega očeta. Bil
je eden izmed „velikih duhovnovˮ, res 
duhovnik svojega naroda, ker je ohra-
nil narodni duh in pripeljal svoje ljud-
stvo v obljubljeno deželo — Jugoslavijo
z besedami, ki jih je izrekel med zbra-
nim ljudstvom in to prav na dan 1. dec.
1918., ko je Baša izrazil zahtevo prek-
murskega ljudstva v sledečih besedah:
„Mi slovenski narod bogojanske nota-
rišije želemo pravdeno zagotovlenost
cerkvene, šolske, kulturne in ravnitel-
ske samouprave. Nam je treba auto-
nomijo. Vsaki uradnik naj slovenski gu-
či z nami!ˮ Trajen spomenik si je pa
pokojni dekan Baša postavi! z novo
monumentalno Plečnikovo cerkvijo v
Bogojini.                 Jože Maučec,
27. februarja 1941.
NOVINE
3
  Zasedanje banskega sveta v Ljubljani
Od 17.--22. februarja 1941. je bilo XIII. Zasedanje banskega sveta naše banovine
   Zasedanje je otvorili z obširnim in
pomenljivim govorom g. ban dr. Marko
Natlačen. V govora se je dotaknil vseh
perečih vprašanj naše banovine in po-
jasnil delo v minulem proračunskem le-
tu, kakor tudi razvijal načrte za bodoče
proračunsko leto. Ob koncu 2 in pol
ure trajajočem govora je s prstom po-
kazal na našo bolečo duhovno rano med
inteligenco — na komunizem. Z na-
rodnim zanosom je odločno poudaril,
da nikdo, ki nosi v žepu boljševiški kon-
cept, ne more služiti ne Jugoslaviji, še
manj pa slovenski skupnosti in bo vsak,
če bo potrebno, nasilno odstranjen.
„Tem krivim, po večini dobro plačanim
prerokom, ki brez čuta odgovornosti be-
gajo na naš narod, veljaj naša najodlo-
čnejša borba. Država bo porabila za
njih zatrtje vsa sredstva, pri tem pa
naj sodeluje vsa naša javnost... Za-
upajmo v življenjsko moč svoje države,
zaupajmo v božjo pomoč, vsi se tesno
strnimo okrog naše junaške dinastije
Karadžordževičev!ˮ Tako je končal ban
svoj govor.
  Za tem so podali načelniki posamez-
nih odelkov na banovini svoja poročila.
Vmes pa so se oglašali naši banski sve-
tniki iz vseh delov Slovenije in razgri-
njali v banski palači težave in potrebe
našega ljudstva v posameznih okrajih.
  Tega zasedanja so se udeležili vsi na-
ši trije banski svetniki: G.Klekl Jo-
žef iz Črensovcev, g. Hartner Ferdinand
iz Sobote in g. Bačič Franc od Grada.
  Vsi trije so živahno posegali v deba-
to pri posameznih razpravah in so se
odločno zavzemali za rešitev vseh pere-
čih vprašanj v naši Krajini, zlasti za
olajšanje gospodarskih težav. Zaradi
važnosti prinašamo obe resoluciji, ki sta
bili sprejeti na predlog naših banskih
svetnikov in govor g. Klekla.
Govor g. Klekl Jožefa, banskega svetnika, na zase-
danju banskega sveta pri razpravi o „Socialni politikiˮ
   Gospod ban! Gospodje banski svet-
niki!
   V poročilu banovinske poklicne sve-
tovalnice in posredovalnice v uvodu či-
tam sledečo važno trditev g. bana: „Za
obstanek majhnega naroda je važno,
da se noben njegov član ne izgubi.ˮ Iz-
gubijo se pa mnogi člani naroda, če ni
   1. duhovnih in 
   2. materialnih, sredstev za očuvanje
njihove narodne samobitnosti.
   Duhovna sredstva so: verska vzgoja
in na krščanskih temeljih sloneča pro-
sveta. Ta pa je brez poglobitve ver-
skega življenja nemogoča, zato sem
predlagal pri razpravi prosvetnega od-
delka duhovne vaje za učitelje, kakor
je to že v dragih državah upeljano.
   Materialna sredstva so: briga, da na-
rod dobi delo za preživlanje.
   Obe sredstvi je treba nuditi narodu
doma. Če mu teh ne nudijo, ga poga-
njajo preko meje po krivdi oblasti, ki
bi mu morala ta sredstva nuditi in skr-
beti za njegov obstoj.
   Čitam v proračunu v partiji 58, da
je banovina določila podpore za izse-
ljence in priseljence 187.500.- din. Ta
postavka jasno svedoči, da imamo iz-
ven meja naše domovine in naše narod-
ne skupnosti svojo kri, ki jo hočemo,
kakor smo jo tudi dolžni, očuvati v zve-
stobi do naroda in države. Zakaj ima-
mo izseljence, je lahko, odgovoriti. Do-
mača zemlja jim ne nudi toliko sred-
stev za preživljanje, kolikor potrebu-
jejo, to je glavni vzrok. Nič manjši
vzrok leži tudi v tem, da precejšnje
število izseljencev ni bilo in ni tako
globoko vzgojeno na versko-prosvetni
podlagi, da bi ga ljubezen do naroda
in države mogla obdržati doma, ko je
imel Zadosti sredstev za preživljanje.
Je pa tudi še tretji vzrok, ki tira zlasti
naš Obmejni narod v tujino in gal oku-
žuje z nevarnimi idejami za narod in
državo in ta je:
   a) ker ni še zadostne omejitve za iz-
seljevanje,
   b) ker ni zadostne preskrbe z delom,
   c) ker narod ne dobi tiste zemlje, ka-
tera ma pripada ex institia et caritate
in ki je pozvana, da prehrani to siro-
mašno obmejno prebivalstvo.
   Ad a) Imamo mnogo slučajev, ko
so bogati sloji dobili dovoljenje za iz-
selitev, odnosno za delo v tujini, a si-
romak je moral ostati doma brez dela
in brez sredstev za preživljanje. So slu-
čaji, da je izseljenec dal v najem svoje
okrog 20 oralov obsegajoče posestvo
in šel v tujino na delo, služil na} dve
strani, v tujini z mastnim zaslužkom
in doma z mastno najemnino. Siromak,
katerega je pa izpodrinil, pa je kakor
pravijo, vagal glad doma. Je to Sicer
neizmerno kočljiva točka, komu naj ob-
last dovoli izselitev in komu to zabrani
A so splošni kriteriji, ki jih po zasliša-
nju poznavalcev razmer in lokalnih fak-
torjev lahko z mimo vestjo uporablja
oblast in deloma na ta način omeji ne-
potrebnim izselitev, potrebnim, pa, da
možnost, da se na sezonskom delu ali
v tujini prehranijo. Žalostnejše slike je
malokje in malokdaj videti kot hiše
izseljencev, ki samevajo zaprte sredi
neobdelanega vrta, cela družina pa gara
v tujini tako dolgo, dokler jim domačija
ne propade, sami pa tudi neštetokrat
telesno in duševno propadejo. So to si-
cer redki slučaji, a žalibog obstojajo.
   Ad b) Ob dvajsetletnici, naše prosla-
ve ste, g. ban, javno razglasili veselo
vest, koliko milijonov je odobrenih za
regulacijo Mure. Ne da se popisati, s
kakšnim navdušenjem je narod sprejel
to Vašo izjavo, še manj se da popisati
tista potrtost, ki stiska srce naših si-
romakov, ker odobrena vsota še ni ot-
vorjena, narod nima dela, neukročena
Mura pa mu brez usmiljenja trga tisti
mali košček zemlje, ki mu je še ostal.
Posebno nas je zabolelo, ko se je zve-
delo, da se je iz odobrene vsote za
nas, porabil en del kot posojilo za me-
lioracijo drugod z zagotovim, da se
nam bo denar ob priliki vrnil. Da iz-
trgamo velikemu delu našega prebival-
stva izseljensko palico iz rok, je nujno
potrebno, da se otvori kredit za regula-
cijo Mure in se z delom začne še letos
in to s krepko roko.
   Ob tej priliki z največjo hvaležnostjo
poudarjam dobrote kralj, banske upra-
ve, da se bo gimnazija še, letos zidala
v Soboti in s tem dala zopet enemu
delu našega  ljudstva kruha in ga
odvrnila od izseljevanja. In ko se g.
banu za to dobroto v imenu naših si-
romakov zahvaljujem, ga s prav gore-
čo ljubeznijo do siromakov prosim, naj
še letos reši kredit, potreben za zidavo
bolnišnice v Soboti in da stopi v stike
z občinami in dragimi faktorji Slov.
Krajine, da more izvršiti odkup šum
bjelovarske imovinske občine. S tem
odkupom ne okrepimo samo slovensko
posest na meji, ampak damo tudi dela
mnogim našim ljudem. Dosedaj so dr-
varji iz Like bili nameščeni v šumskih
delih poleg malega števila naših, a naši
drvarji so morali iti po svetu. Naša Ra-
faelova drüžba jih je morala sama zbi-
rati za Francijo.
   Ad c) Iz gole nesebično ljubezni so
naši domači ljudje delali na to, da Si-
romaki, navezani na veleposestvo v Bel-
tincih, dobijo tisti del nadmaksimuma,
ki ne odgovarja po zakonu zahtevanim
predpisom. Da se ta namen doseže, so
izposlovali na ministrstvu edinstveno
komisijo, ki naj ugotovi, da li res ne
služi nadmaksimum določenom name-
nom in da li res obstojajo zakoniti po-
goji za odvzem in razdelitev tega nad-
maksimuma. Komisija je bila sestavlje-
na brez domačih faktorjev, ki razmere
poznajo in je hvalevredno dognala, da
nadmaksimum res ne služi namenom,
ki jih zahteva zakon. Veleposestnica
je proti odloku vložila priziv in na dr-
žavnem svetu Zmagala. Državni svet
Sicer priznava, da nadmaksimum ni slu-
žil namenom, ki jih določa zakon, a iz
formalnih razlogov je poročilo komisije,
da se nadmaksimum odvzame, zavrnil
in prizivu veleposestnice ugodil. Ti for-
malni razlogi so bili na pr., da zapisnik
ni bil sestavljen na licu mesta, ampak
v Ljubljani, da veleposestnica ni bila
zaslišana itd. Več sto oralov zemlje, ki
bi prehraniti mnoge drüžine, ne pride
po ugoditvi prizivu v roke našim lju-
dem, ampak ostane veleposestnici ki
nima drüžine.
   Ni mi znano, da li so člani komisije,
ki so te formalnosti zagrešili, bili po-
zvani na odgovor ali ne. Še manj mi
je znano, dali so bili kaznovani zaradi
malomarnega postopanja. Narod je la-
čen, raztrgan, služinčad pregnana s 1.
majem iz dosedanjih stanovanj in siro-
maki s tresočim srcem pričakujejo, ka-
kšen rezultat bo dosegla nova komisija,
ki je ravno sedaj na delu. Toliko sem
doznal, da je zapisnik nove komisije
porazen glede semenogojne postaje in
živinoreje.
   Največja krivica v tem delikatnem
vprašanju bi bila, če odvzetega nad-
maksimuma ne bi dobili naši siromaki.
Edino za te in samo za te se je začelo
delo za odvzem nadmaksimuma in če se
v drage namene obrne, bo to postopa-
nje pregnale mnoge družine preko mej
države z mržnjo v srcu, da so jim
vzeli kruh iz ust in so jim potisnili iz-
seljenske palice v roke. To postopanje
bi potem nosilo odgovornost za vse ti-
sto zlo, ki bo prihajalo za državo in
narod iz tujine potom izseljencev.
   V imenu siromakov iz okoliša beltin-
skoga veleposestva javno izjavljam, da
se ta krivica ne sme zgoditi in predla-
gam, da se iz odvezetega nadmaksi-
muma izloči tistih približno 10 kat. ora-
lov za arondacijo (zaokroženo potrebo)
nameravane gospodinjske šole v Beltin-
cih, ki jo g. ban že dolga leta namera-
va ustanoviti. Ostali odvzeti nadmaksi-
mum pa naj dobijo agrarni interesenti,
ki žive v območju beltinskoga velepose-
stva deloma za stavbišča, nájveč pa za
preživljanje njihovih družin.
   Nadalje predlagam, da se v bližini
kmetijske šole v Rakičanu nahajajoči
kompleks, zvan „Müzgaˮ, ki obsega o-
krog 100 oralov dobre zemlje, podeli ba-
novini v svrho semenogojne postaje in
jo upravlja kmetijska šola v Rakičana
stroški postaje se s tem zmanjšajo
in kompleks bo mnogo večji, kot se je
de facto dosedaj porabili v svrho seme-
nogojne postaje. Ko so namreč prvič
Pregledali površine za semenogojno po-
stajo določenega kompleksa, je pred-
komisija dognala — moja malenkost
je bila tudi zraven, — da; je büo pose-
janega okroglo 5 k. o. Za nadaljno ob-
delavo je büo izločenega še okoli 20
k. o. Več sto k. oralov, ki so büLdoloče-
ni v svrho semenogojne postaje, so pa
služili izključno koristim veleposestnice.
   Načelnik kmetijskega oddelka je po-
udarjal pri čitanju poročila o kmetij-
stvu: »V Beltincih bo treba skrbeti, da
se površina sedanje selekcijske postajè
ne bo zmanjšala.«
   Z mojim predlogom se ta površina ne
bo zmanjšala, ampak še povečala, ker
namesto obdelanih^ 25 oralov v Beltin-
cih, dobi banovina 100 oralov v bliži-
ni Rakičana, torej bo mnogo na bolj-
šem, kot je büa sedaj. S tem se po-
pravijo tudi krivice, ki so jih morali
prestati agrarni interesenti iz vasi Do-
kležovje. Kajti Predpisi agrarne refor-
me predvideva^, da se agrarni intere-
senti enega Veleposestva ne dodeljujejo
dragemu veleposestvu. A kljub mnogim
protestom so bili agrarni interesenti iz
vasi Dokležovje v lendavskem srezu do-
deljeni v Soboški srez, iz Veleposestva
grofice Marije Zichy na veleposestvo
grofa Saparija, eno uro daleč od hiš,
takrat, ko niti prave poti ni büo do
njiv. Dokležanci, Melinčarje predvsem
služinčad Veleposestva grofice Marije
Zichy in dragi Siromaki naj dobijo od-
vzeti nadmaksimum, banovina pa naj
goji semena na »Müzgi« iz rakičanske
šolle, pa bo vsestransko pomagano.
   En interesantni slučaj naj omenim v
zvezi s tem. Ker nismo bili na jasnem,
kako je z veleposestvom kneza Ester-
hazija, ki ga je banka za parcelacijo po-
lakov Lojze:
Drobne izpred sodišča.
   Vsako sredo je uradni dan. Takrat je
dovoljeno strankam stavljali najrazlič-
nejša vprašanja, da jih sodišče reši ali
pa Vsaj skuša rešiti. Prihajajo trumoma
in se prerivajo. Vsak bi rad prej prišel
,na vrsto.
                                                                                                    *
                                                                                                 * *
   „No, kaj pa bi?“ navadno pozove
sodnik stranko, ki hoče kaj vprašati.
   „Prosim lepo gospoda sodnikaˮ, zač-
ne že starejši možakar, „ jaz bi njih rad
pitao, kak stoji ta stvar. Moj sin je do-
ma, jaz sam njemi prek dao vérstvo s
pravicov vživanja do moje smrti. On pa
mi zdaj nikaj nešče dati. Pred menov
vse zakeple, ne da mi jesti, ne küpi mi
obleča, sploj z menov slabo ravna. Ka
naj nepravimˮ ?
   „Hja, veste, — povzame besedo sod-
nik, -„zglihali se morata in on vam bo
moral plačati vse, kakor sta se pogodilaˮ.
   „Pa lepo njih prosim, gospon sodnik,
če pa on nešče nika čüti od toga. Kak
se pa te naj poglijava!ˮ
   „Pol pa ga tožite, če se noče drugače
poglihaliˮ.
   „Kama pa naj vložim tožbo?ˮ
   „Enemu fiškališu morate dati vso stvar
in on bo potem že naredil daljeˮ.
   „Razmim, gospon sodnik, pa lipo za
valim na tanači.ˮ
                                                                                                    *
                                                                                                 * *
   „Pa, vi“, se je sodnik ozrl dalje na
drugega, ki je tudi čakal.
   „Prosin gospoda birova gjes san meo
goske, štere so se pasle celo leto v mo-
jem ogradi. Ednok so pa na nesrečo
vö vujšle v sosidov ograd. Te pa má
na mene čemere, pa je namesto, da bi
mi je lipo nazaj na moje zgono, šou pa
dve goski bujo, pa mi te v ograd lüčo.
Gjes san pa njemi te pravo, zakoj je to
včino, pa mi je pravo, da zato, ka mo
si drgoč znao bole paziti. — Či so ti
kvar včinole, sam njemi pravo, bi ti mo-
geo dati to vö šacati, pa bi ti plačao,
kelko kvara so ti včinole, nej si pa meo
pravice je spoklati. Zdaj mo gjes dao
goske šacati pa mo tožoˮ.
   „Dobro, pa vložite tožbo, če že ho-
čete, samo tukaj ne morete. Pojdite k
fiškališu in on se bo zavzel za to vašo
zadevoˮ.
   „To bi njih ešče rad pitao, gospon
Sodnik, či gjes gvinam. Či gvinam, te njim
nika kraj plačamˮ.
   „Bomo že videli, kot pravim Pojdite
k fiškališu pa vložite tožbo.  ˮ
   „Dobro pa idem, vej njemi gjes zdaj
že pokažem in ga nafčim poštenja. Pa
zbogom naj ostanejoˮ.
                                                                                                    *
                                                                                                 • *
   „Gospon sodnik, jaz sam pa prišeo
zavolo toga, ka mi sosed vsigdar mejaš
preora. Že mi je dobre štiri brazde pre-
orao. Zdaj sam pa jes dao to drugoč z
džilerom vö zmeriti. Zdaj mo ga pa tožo.
Eti mam od džilera njugto, ka je resan
tak, kak pravim. Ka pravijo, gospon sod-
nik, ga jes lejko tožimˮ.
   „Seveda, zakaj pa ne? Le do fiškališa
morate stopiti, naj vam on napravi tožboˮ.
   „No, pa bom šou, magari celo njivo
zapravdam, bom bar znao, da sam jo
zapravdao. Raj dam fiškališom, kak pa
tomi »amračiˮ, ka nikdar nema zadosta.
Pa zbogom.
                                                                                                *
                                                                                            * *
   „Pa vi?    ˮ
   „Jaz sam prišla gospon birov zato, ka
me moja hči preveč slabo má. Nešče
me pucati, mi ne da drv, da bi si kü-
pila v hiži, jesti mi tüdi ne da. Znajo,
jaz sam velka sirota. Vse sam njoj prek
dala, ka sam si mislila, ka de te bokša
z menov. Zdaj niti jesti, niti tople hiže
nemam. Od sosidov kaj malo dobim, da
živem. Tüdi spim ednok pri tem, drgoč
pri drügom sosidi, da ne zmrznem v
toj zimi. Te mi je vse obečavala, zdaj
mi pa nika ne da. Nikaj naj napravijo
gospon birov, ka jaz ne bom takša si-
rota.ˮ
   „Dobro, mi vam sedaj tu napišemo
povabilo, pa pridita v sredo obedve, da
se poravnataˮ. Med tem je uradnik na-
pisal Povabilo in ji dal.
   „To dajte na občino, da ji izročijo,
pa potem v sredo priditaˮ.
   „Lipo zahvalim, gospon birov, pa zbo-
gom naj ostanejoˮ,
                                                                                                ♦
                                                                                            * *
   No in takih in podobnih drobtin je
vse polno, da se jih človek kar naveliča
poslušati. Prav tako mučno je poslušati
take drobtine, kot spovedniku v spoved-
nico ali še celo težje. In ti grešniki so
prav tako različni, kot oni v cerkvi, vsak
ima svoj poseben greh. In ko tako gle-
daš ljudi, kako so slabi, se nehote vpra-
šaš, kaj je vendar nagnilo te ljudi k te-
mu, da so taki!. ..
   Tako gre vsako sredo od osme do
dvanajste.
4
NOVINE
27. februarja 1841.
nujala agrarni zadrugi v Črensovcih za
odkup, sem se po svojem znancu na
Madjarskem obrnil na samega kneza
Esterhazija in prosil njegove izjave,
da li je veleposetvo še njegovo ali je
že prodano. Govorilo se je namreč, da
je prodano za velikansko vsoto dolar-
jev takrat, ko so ti največ notirali.
Novi lastniki veleposestva so namreč
trdili, da je veleposestvo še last kneza
Esterhazija in da imajo oni samo po-
oblastilo ga prodajati in parcelirala. In
na svoje največje začüdenje sem preko
svojega prijatelja na Madjarskem dobil
od kneza Esterhazija odgovor, da on
z veleposestvom nima več ničesar opra-
viti, ker je to prodano in izplačano.
Prepis te njegove izjave sem poslal na
agrarno oblast v Ljubljani pred pri-
bližno 10 leti, a odgovora Seveda še do-
sedaj nisem dobil. Da je državni erar
za težke vsote oškodoval vprašani, ni
nobena krivica? Vprašam, bi bila kri-
vica, če bi siromašni narod prišel do
tiste zemlje, katera mu pripada in na
kateri je robotal s svojimi pradedi ti-
soč let in mu ne bi bilo treba iti preko
mej države v tujino iskat si bridkega
kruha?
   Iz srca govorim, g. ban. Nikogar ne
obdolžujem a vpijem z glasom püšča-
ve, z glasom viharja, ki ga rodi lju-
bezen do pravičnosti, ljubezen do siro-
mašnega ljudstva, ljubezen do domovi-
ne in ljubezen do slovenskega naroda:
omejite izseljenstvo, dajte zemljá in,
delo, kolikor le morete siromakom do-
ma.
                                       Resolucija, ki jo je prečital g. Klekl Jožef, banski
                                       svetnik pri razpravi o socialni politiki.
  Sprejeta na XIII. rednem zasedanja banskoga sveta dravske banovine
                v Ljubljani dne 21. februarja 1941.
   V Slovenski Krajini živi siromašen in
najgosteje naseljen narod in ker nima
zadostne zemlje za preživljanje, mora
leto za letom hoditi na sezonska dela
v državi in se izseljevati v tujino. Tu-
jimi ga pa pokvarja s svojimi škodlji-
vimi vplivi v versko-moralnem in na-
rodno-državnem pogledu, obenem pa
mu izmozgava telesne moči. Ko se vrne,
postane dvakratno breme in to nevar-
no breme za narod in državo. Mnogo
izseljencev pa se sploh ne vrne in mali
slovenski narod izgublja s tem svoje
tako potrebne člane; bogati pa tuje,
velike narode, ki so večkrat brezbožno,
če ne sovražno razpoloženi našemu na-
rodu.
   Da se ta velika narodna nesreča zrna-
njšuje in preprečuje, je potrebno, da
kraljevska banska uprava
   1. določi sigurne norme, ki ne bodo
dovoljevala izselitve nepotrebnim;
   2. naj se odvzeti nadmaksimum bel-
tinskega veleposestva razdeli med oko-
liške agrarne interesente v svrho stav-
bišč in obdelovalne zemlje in travnikov,
banovina si pa obdrži samo tisti del,
ki je potreben za arondacijo namera-
vane gospodinjske šole v Beltincih; v
svrho semenogojne postaje pa naj pre-
vratne v bližini kmetijske šole v Raki-
čana ležeči kompleks „Müzgeˮ, kjer je
nad 100 k. o. dobre zemlje na razpola-
go. Agrarni interesenti, ki so to zemljo
obdelovali, pa naj se prenesejo v bližino
svoje vasi Dokležovje na beltinske ve-
leposestvo ;
   3. naj se nujno izvrši revizija na
vseh veleposestvih Slovenske Krajine,
ki| so dobila nadmaksimum, da se do-
žene, da li ta služi namenom, ki jih
določa zakon;
   4. naj priskrbi primerno zaslüženo
odpravnino ali pokojnino vsej odpüšče-
ni služinčadi veleposestev, ki je dolga
leta garala na veleposestniški zemlji za
skromno plačilo, povečala pa s svojim
znojem dohodke veleposestnikov, naj-
večkrat tujih državljanov, ni pa dobila
pri odpustu iz službe odpravnine, še
manj pa dobiva kake pokojnine. To se
tiče v isti meri pravičnosti tudi novih
lastnikov veleposestev, ki potem, ko sa
dobili te v posest, niso obdržali del sta-
re služinčadi, ampak jo brez odpravnine
vrgli na cesto;
   5. naj zastavi ves svoj vpliv, da pri
razdelitvi  izseljenskega fonda Slovenija
dobi njej pripadajoči del in da tega
odstopijo v tisti višini trem Rafaelovim
družbam v banovini, kolikor glavarine
so izseljenci njihovega območja plačali.
   Pripomba: O teh predlogih se bo vr-
šila po obljübi g. bana še posebna an-
keta.
Resolucija, ki jo je prečital g. Hartner, ban. svetnik,
na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 19. februarja:
    Spoštovani gospod ban!
    — Spoštovana gospoda!
  Poleg ostalih perečih vprašanj v Slov.
Krajini je eno izmed vseh najbolj pereče
zaposlitev sezon. poljedelskih delavcev.
Smatram za svojo največjo dolžnost, da
se tega vprašanja doteknem na tem mestu.
Gospoda!
  Lansko leto je izmed naših 14 tisoč
delavcev šlo na delo komaj 4500 ljudi.
Od teh v Vojvodino 2000, na javna in
utrjevalna dela 400, v Francijo 770. Zad-
nji so tam doživeli svojo tragedijo. Ra-
zen tega jih je šlo v Nemčijo 677 le-
galnim potom in okoli 653 pa ilegalnim
potom. Ti so enostavno pobegnili preko
meje. Tako je približno. 75 .odstotkov
vsega delavstva ostalo doma brez dela
in zaslužka. Mlajši moški so šli na orožne
vaje. Njih žene in sorodnici pa si same
iz moralnih in drugih razlogov, kakor
tudi iz bojazni pred izkoriščanjem, niso
upale, niti mogle iti kam na delo.
   Rezerva, ki so jo delavci imeli bodisi
v gotovini ali v živili h, je kaj hitro-kop-
nela, zlasti ko je draginja rapidno na-
raščate. Danes so vse tiste drüžine, ki
so bolj številne na kraju z vsem in jim
preti pomanjkanje. Nič ne pomagajo Za-
loge živil pri premožnejših slojih, ko si-
romak nima denarja, da bi si jih kupil.
   Lani smo našim Delavcem dopovedali,
da jih naša oblast radi nevarnosti, ki
jim preti v vojskujočih se državah, ne
upa pustiti na delo v tujino. Delavci so
nam verjeli in to mirno sprejeli ter se
vdali v Usodo. Toda, ko so brali v ča-
sopisih in sami videli, da je iz Hrvatske
banovine šlo nad 9000 delavcev v Nem-
čijo, so bili ogorčeni in so se vprašali,
če morda niso vsi iz ene in iste države.
Vprašali so kakšim pravica je to, da eni
imajo izjemo, drugi pa ne. Hrvatje preje
niso hodili v Nemčijo, zdaj pa so šli,
naši delavci pa, ki so vedno hodili, niso
smeli iti, ali pa v zelo omejenem šte-
vilu. Tudi starostna meja je bite dolo-
čena na minimum, saj so smeli iti starci
od 40 let naprej, dočim so iz Hrvatske
šli delavci vsake starosti.
   Gospoda! V novoletni številki „Novin“
je bil napisan članek, v katerem pisec,
ki razmere dobro pozna, objektivno in
jasno pove, kaj čaka naše ljudi koncem
meseca marca in Začetkom aprila t. 1.
Samo na to opozarjam, da tako naprej
več ne more iti. Apeliram in prosim, da
se to vprašanje na en ali drug način
uredi. Mi ne silimo, da bi naši delavci
morali iti ravno v tujino, mi prosimo,
da se tem ljudem da delo doma v državi.
Če pa to ni mogoče, tedaj se jim naj v
imenu božjem dovoli oditi tja, kjer si
lahko kaj zaslužijo. Javnih del bo letos
pri nas malo, ali nič.
   V Vojvodini bo dobilo zaposlitev okoli
2000 delavcev. Ostane nam še 5000. Kam
pa s temi? Od 14 tisoč smo redücirali
na 7 tisoč, torej za polovico navzdol.
Teh 7 tisoč pa moramo brezpogojno za-
posliti, naj bo karkoli. Ugotovili smo
tudi to, da tisti delavci, ki. so lani bili
v tujini, niso niti najmanj navdüšeni za
kake tuje ideje, kakor to nekateri čini-
telji tako močno in vedno povdarjajo.
Tisti pa, ki niso smeli iti ven, doma pa
niso mogli dobiti dete, so postali apa-
tični in se s tem nekako maščüjejo, češ
če mi ne daste živeti ne doma, ne drü-
god, pa ne bom več noben patrijot. Iz
socialnega gledališča je to popolnoma
razumljivo. Zadovoljen delavec je tudi
dober patriot in narodno zaveden. Če
pa delavec trpi pomanjkanje, se od njega
to ne more želeti. Kaj takega smemo
pričakovati samo še od inteligenta, pa
še tak odpove, če trpi pomanjkanje.
   Vprašanje izseljevanja bo letos ureje-
no tako, da bodo tisti delavci, ki so za-
služka nujno potrebni, dobili izkaznice
in Sicer najsiromašnejši zelene, manj si-
romašni pa bele. Bolj potrebni bodo
dobili delo najprej, potem šele ostali.
Kdor pa take izkaznice ne bo imel, ne
bo smel računati s tem, da bi še! na
delo. To vprašanje bo urejeno približno
tako kakor krüšne karte. Sresko načel-
stvo, Borza dete in Zveza polj. delav-
cev bodo to uredili.
   Kar se tiče meje starosti, naj velja isto
pravilo kakor v banovini Hrvatski in
drugih krajih naše države. Kdor je siro-
mak, tistega naj se pusti. Če ne bp teko,
bo zopet nezadovoljstvo med delavstvom.
   Kdor pri tem misli kaj oporekati, ga
prosim naj se potrüdi v naše siromašne
bajte k številnih!, 16 in veččlanska
drüžinam in naj okusi z njimi skupaj
grenkobo, pa bo takoj Spremenil svoje
mišllenje. Vsi razlogi, ki so jih gotovi
činitelji tako pogosto navájali, (čako
škodljivo je za naš narod izseljevanje,
so na mestu in pravilni, teda pri tem je
treba vpoštevati dejstvo, da ljudje mo-
rajo jesti, ker če ne, bodo morali iti živi
v zemljo. Prosim torej ali zaposlitev do-
ma, ali pa dovolitev izselitve tja, kjer se
Zaenkrat to še da, da se zgoraj ome-
njenemu številu delavcev zagotovi za-
služek .v tem letu.
                                                                   „ Razvalina življenja"
                                                                   na odru v Soboti
  Soboški dijaka — člani Slovenske di-
jaške zveze — so bolj tiho, a tem bolj
doštojanstveno proslavili Sedemdeset-
letnico župnika in pisatelja Franca Sal.
Finžgarja. Brez dvoma je on največji
ljubljenec med podeželskimi igralci ka-
kor tudi med gledalci. Saj je v svojih
ljudskih igrah tako vemo zajel življe-
nje in značaj gorenjskega človeka in
ga s silo, ki je samo njemu lastna, tudi
dramatsko oblikovaL
  Polna dvorana zadnjo soboto je bila
najlepše priznanje vsem, ki| se kakor-
koli trüdijo in udejstvujejo na odru.
Kajti s tem pomagajo dvigati ideali-
zem in zabrisujejo vrzel, ki bi Sicer
zazibala v düšah našega soboškega oko-
liša.
  Pred Začetkom igre je dijak Varga
na kratko orisal izklesano Finžgarjevo
živlenjsko podobo, njegovb delo, zna-
čaj in zasluge.
  Kar se tiče uprizoritve igre, moramo
reči, da so se dijaki potrüdili in niso
ostali samo na sredi igrskega podaja-
nja. Da je bila igra skrbno pripravlje-
na in tako dosegla lep uspeh, gre za-
sluga režiserju prof. Potokarju. Le
tu in tam so bili včasih prerahli pov-
dari pri važnejši besedah.. Kajti Fin-
žgarjev slog je krepak in krepko mo-
rajo doneti tudi njegove besede na odru.
Pa to je zabrisalo skrbno igranje in
lepa dekoracija odra.
  Naš zunanji minister Cincar-Marko-
vič vrnil obisk Madžarski. V sredo 26.
februarja je odpotoval naš zunanji mi-
nister Cincar-Markovič v Budapešto,
da na slovesen način izmenjajo potrdil-
ne listine o paktu večnega prijateljstva.
Obenem pa je to tudi zgodovinsko sre-
čanje dveh narodov, ki želita v najtež-
jih trenutkih gojiti prijateljstvo in
skupno nastopati proti skupnim nevar-
nostim!
  Nova francoska vlada. Francoska
vlada je bila tako preurejena, da jo
postal podpredsednik mirnatrskega sve-
ta in notranji minister admiral Darlan,
vojni minister general Hutzinger, do-
čim Lavala sploh niso sprejeli v vlado.
    Za žalost in smeh.
   Pri sosedovih kühajo žganico. Janezek,
učenec drugega razreda je tamkaj in po-
slüša, kako počasi kaplja tekočina in
 gleda, kako se pisker polni z žganico.
   starejši moški kadijo in počasi praznijo
steklenico z vinom. Tudi on pije, ker so
mu mati dali.
   Mati gredo ven. Janezku pa „dobri
in pametni ljudjeˮ, silijo v roke pol vin-
skega kozarca žganice.
   Janezek je junak in popije ter gre za
kratek čas ven.
   Nekdo hodi zunaj in prepeva otroške
pesmi.
   Eno uro, dve.
   Potem pa pride Janezek ali boljše
kepa blata domov. Ves je rumen od ilo-
vice. Oči so mu motne, obraz bel kakor
stena, roke blatne.
   Mati se jezijo na sosede.
   A na sebe?
   Ne, — kljub temu, da so ga püstili v
žganjarni.
   Učitelj gre na dvorišče. Jožek leži pred
petimi stopnicami, ki vodijo v šolo in
jih onemoglo gleda, ker so danes zelo
visoke in ne more po njih v šolo. Še
sebe ne more dvigniti.
   Z učiteljem premaga stopnice. Sedi v
topli šolski sobi in trudna glava išče
opore na klopi. Nos mu predé.
Součenci okrog njega mu nagajajo.
Eden mu izmakne stolec, a stolec se
spreminja v planino. Jožek ne more do-
seči vrha in rajši leži na tleh ter se ne
gane. Tam težje spi.
  Pravijo, da je kriva sv. Lucija. Ne!
  Pač pa starši, ki so ga posteli po-
zdravljali sv. Lüčijo in tisti, ki so ga
opiti z žganico na čast sv. Luciji.
  Marica je mlada in lepa, saj hodi že
v šesti razred. Kakor rosa.
  Ali?
  Danes se ziblje po šoli kakor ladja
na morju. Obraz ji je bled, glava težka
in zato jo položi na klop.
  Ko otroci molijo, ona spi.
  Prebudim jo.
  Pravi, da jo boli zob in je vlila na
njega žganice.
  Otrokom pokažem, kakšna je slika in
podoba učenke, ki ji alkohol zdravi
zobe.
  Povabljeni očé se joče.
  Veste zakaj?
  Ker sem vsem pokazal njegovega otro-
ka z bolečimi zobmi. Saj mu je „edini“
in mu je dal zjutraj „samo maloˮ žga-
nice iz očetovske ljubezni.
  Kakor pišče je še mate Neža.
  Na „gostüvanji” je.
  Nagaja mamici in še razen tega javno
prosi „ijno“.
  In je dobila „ijno“.
  Poln kozarec!
  In „eks“ ga je popila.
  Iz zadovoljnega smeha, ponosa star-
šov in občüdovanja navzočih izvirajo
besede:
  „0, ti mala, korajžna deklica!”
  Minulo je četrt ure.
  Korajžna Nežika korajžno spi pod
mizo,
  „Zaspana je” - pravi stara mati.
  In mati jo dene spat.
  „Dedek!”
  „Ne!” odgovarja dedek in sam pije.
  „Dedek!” karajoče ter obenem prose-
če ne preneha otroški glasek.
  Školnik so zraven in dedek se bojijo
za svoje dobro ime.
  Števek si sam toči in pije.
  Dedek se opravičuje pred školnikom
s smehom in z besedami, s katerimi
„močno” krega svojega, 6 let starega
vnuka, ki je izpraznil kozarec:
  „Čakaj, čakaj, mi greš hitro ven!”
  Števek jo zmagoslavno maha skozi
vrata, a prej položi prazen kozarec na
mizo.
  Takšno prase še niste videli kakor jaz.
  Iskali smo ga povsod, samo v svinja-
ku ne.
  Čudni smo, kaj ne?
  Pa to prase ima preveč trdo in žilavo
meso, ker je staro 14 let in se zove Peter.
  Prase - Peter ali Peter - prase je popilo
na gostüvanju 2 litra vina. In to na hitro
roko. Součenec, čigar sestra se je možila,
mu je dal.
   Prase - Peter je šel domov. Cesta je
bila zelo dolga in polna jam. Staršev se
boji in kaj napravi?
   Ne da bi potrkal, se spravi skozi vrata
pri kopanji v svinjak in vrata so se za
njim zaprte.
   Starši ga drugi dan iščejo.
   Njega ni in ni.
   V svinjaku ni bilo pametnega praseta,
ker so ga starši pred osmimi dnevi
prodali.
   Iščejo ga.
   Že je 4 ura popoldne.
   V svinjaku se nekaj giblje in stoka.
   Mati potegnejo „zasunj” in prase - Pe-
ter si mane oči, ker se je ravno prebudil.
   Vem, da ste se od srca nasmejali.
   Veste zakaj?
   Ker to ni vaš otrok.
   A če bi bil vaš?
   Ali vam ne bi oči zalile solze, ali se
vam ne bi srce stisnilo?
   Torej nikar vzgajati Janezke. Jožeke,
Marice, Neže, Števeke in Petre. Samo
ime jim takšno dajte.
   Čim manj alkohola v usta našega
otroka! Ključ od kleti, v kateri leži ta
nesrečna tekočina, čim dalj od našega
otroka, ker je alkohol za bolnike in te-
žake, ki težko delajo,
   Starši! Če ne želite, da bi se vam
drugi smejali in vi ne jokali - bodite
pametni!                          ANO.
27. februarja 1941.
NOVINE
5
Po Slovenski Krajini
   Pošiljamo vam 6 stranske
„Novineˮ v vaše hiše. Vpamo, da bodo
odslej vsak mesec 6 stranske, sčasoma
pa 8 stranske. Ker se potrüdimo mi,
pričakujemo tudi od vas, da nam še da-
nes nakažete naročnino po položnici.
Samo na ta način nam omogočite izha-
janje lista.
   Kdor še ni plačal letne članarine za
KTD, ki znaša 100 din, ga vljudno pro-
simo, da to čimprej stori!
   Osebna vest. Dosedanji banovinski
zdravnik v Beltincih Dr. Mirko Sesardič
ostane še nadalje v Beltincih. Tako bodo
Beltinci imeli dva zdravnika. Kajti bel-
tinski okoliš je velik in je en zdravnik
premalo. Dobro bi bilo, če bi še dobili
zobozdravnika.
   Važno' za poljedelske de-
lavce! Zveza poljedel. delav. v Soboti
prosi vse svoje člane, ki želijo poročila
o njenem delovanja redno zasledovati,
da si čimprej naročijo „Novine«, ki so
stalno glasilo ZPD. V „Novinahˮ bo
ZPD objavljala tudi svoje odgovore de-
lavce in, za katere bo intervenirala v
raznih zadevah, kakor tudi vse odredbe
in odločbe Min. socialne politike, izselje-
niškoga odseka, kr. banske uprave in
drugih merodajnih oblasti. Tisti delavci,
ki bodo šli na sezonsko delo v Vojvo-
dino ali v inozemstvo, naj si „Novineˮ
naročijo in vnaprej plačajo že pred
svojim odhodom na delo. S predplačilom
naročnine si vsak zagotovi redno preje-
manje našega edinoga narodnega in
najboljšega domačega lista. Naročila in
predplačila sprejema uprava „NOVINˮ,
Križova ulica 4. v Soboti.
   Narodno gledališče iz Maribora go-
stuje ponovno v Soboti in sicer v soboto
1. marca 1941 ob 20. uri, 30 min. v So-
kolskem domu. Vprizori se znana kome-
dija A. Benedetti-ja „ Dva ducata
rdečih rožˮ. Pri igri! Sodelujejo:
Branka Razbergerjeva (nosilka glavne
vloge v „Lepi Vidiˮ) Danica Savinova,
Jože Kovič in Milan Košič. Režira: J.
Kovič. Komedija je doživela pri nedavni
ponovili vprizoritvi v Mariboru popo-
len uspeh. Posebej opozarjamo, da se
vstopnice po hišah ne bodo: prodajale.
Vstopnina običajna. Predprodaja vstop-
nic je samo v Mohorjeva knjigarni.
   Pevsko duštvo „Zarjaˮ v Soboti spo-
roča svojim pevcem, da se bo vršila
prihodnja pevska vaja v petek, dne 28.
t. m. in sicer v dvorani Prosvetnega
doma (vhod skozi dvorišče). Ker se že
bliža koncert, bodo zato v bodoče pev-
ske vaje vsak torek in petek. Pevci,
prihajajte točno, zavedajte se svoje
dolžnosti, da se bo pokazal uspeh.
   Kreditna banka v Soboti nam je po-
klonila dar v znesku 500.- din, za kar
se ji prav iskreno zahvaljujemo. — Ra-
vnateljstvo Martinišča.
   Duhovne vaje v Martinišču bodo ka-
kor vsako leto tudi letos. Za žene in
dekleta bodo od 6. marca zvečer pa do
10. marca zjutraj. Pridigal bo salezi-
janec g. dr. Alojzij Tomc iz Celja.
Za može in fante pa bodo duhovne vaje
od 31. marca zvečer pa do 4. aprila
zjutraj. Pridigal bo salezijanec g. dr.
Srečko Zamjen iz Ljubljane. Pri
obojih duhovnih vajah bodo govori ob
6. zjutraj in ob pol 7.zvečer. Vableni
so posebno salezijanski sotrüdnik! in
sotrudnice pa tudi vsi drugi, ki se že-
lijo lepo pripraviti na velikonočno sve-
tke!
   Prejšnji teden je obiskal svoj doma-
či kraj Tišino kaplan pri sv. Pavlu pri
Preboldu g. G a b o ri A1 o j z. Ob tej
priliki si je z vidnim zanimanjem ogle-
dal našo tiskarno.
   Sobočke ulice, zlasti šolska ulica, iz-
gledajo kakor kake gibance. Vse so
gibke. Bodisi luksuzni ali tovorni avto
obtiči kar na lepem v blatu in brozgi.
Čudno, da so ravno soboške ulice tako
blatne? Želeti bi bilo, da se enkrat tudi
naše metropolske ulice nekoliko boljše
uredijo.
   Židovska deca hodila tri dni po snega.
V Maribor je prišlo 17 otrok, starih
od 10 do 16 let. Vse so deklice. Otroci
so namreč popolne sirote, starši so jim
umrli. In sedaj jih revščina in bedna
Usoda žene po svetu. Vse so bile oble-
čene le v lahke poletne obleke. Predno
so prišle do ljudi, so blodili tri dni po
snegu. Zato ni Čudno, če so nekatere
zbolele in se prehladile, tako, da so že
med potjo mlajše omagale. Sirote vzbu-
jajo splošno sočutje. Sedaj sta se pa
javili dve katoliški družini iz Sloven-
skih goric na izraelitski občini, v Soboti,
da sta pripravljeni jih adoptirati (pro-
glasi za svoje). Plemenita gesta do
sirot!
   S sobočkih ulic... Neki tički so pred
nekaj dnevi hoteli pobegnili čez našo
mejo na Madžarsko, češ, da se jim pri
nas ne godi preveč dobro. Pa so naseli
pravici. Na meji so jih zalotili. Seveda
so je spravili-pod ključ, kjer si bodo
pomirili svojo fantovske hrabrost. Da
so hoteli iti v „staro kralevščinoˮ, se ne
čudimo, ker jim ni do poštenega dela,
kljub temu, da jim že 20 let reže Ju-
goslavija kruh. So to pač eni izmed
tistih, ki stalno rovarijo zoper naš lepi
red in mir, ki ga uživamo.
   Vsem vinogradnikom in kmetoval-
cem v Slov. Krajini. Osrednja kmet.
blagovna zadruga v Soboti poziva vse
vinogradnike in kmetovalce, ki bodo ra-
bili modro galico, umetna gnojila kate-
rekoli vrste, apneni prah itd., da nam
blagovolijo takoj sporočiti, kakšen
kvantum zgoraj omenjenih stvari bi ra-
bili. Osrednja kmetijska blagovna za-
druga v Soboti bo poskrbela vse zgo-
raj navedene stvari po najnižjih cenah.
   O, ti presneti pust! Sobota ga je iz-
redno živahno proslavila kakor se za
tako velik in pomemben dogodek,, ka-
kor je pust, spodobi. Zlasti še letos, ko
so vse tako čudni časi in leži pred nami
negotova bodočnost. Bilo je vse polno
prireditev, plesov in burk in ljudje so
kar lovili dragocene minute humorja,
predno so stopili v resni postni čas.
   KAJ ŠE RES NISI PLAČAL NARO-
ČNINO ZA „NOVINEˮ? To pa res ni
lepo. „Novineˮ dobi vaš, redno vsak te-
den in toliko zavesti boš tudi ti imel v
sebi, da boš še danes storil svojo dol-
žnost.
   Zanimivi lov v lendavskih goricah.
Minulo nedeljo smo imeli v dolgoveških
goricah velik lov. Ni bil to lov v obi-
čajnem pomenu besede, a zato tembolj
zanimiv. V glavnem je, bil namenjen
krokarjem, oziroma njihovim zakloni-
ščem. Lovca sta bila le dva. Oba ze-
lena od nogi do glave. : Le podplati so
bili ruméni od blata, lica pa žaréča od
znoja in lovske sreče. Iztaknila sta kar
10 zaklonišč in sta — dasi sama brez
orožja — razpištolila nekega dobro obo-
roženoga krokarja z družico vred. — V
pojasnilo naj povemo, da pravimo tu
pri nas takim zakloniščem navadno
„pintešˮ, krokar pa itak ostane krokar,
naj bo domači ali tuj, v civilu ali uni-
formi.                      t
                                                                       Pristopajte in včlanite se v OSREDNJI
                                                                       KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI
                                                                       V M. SOBOTI in ustanavljajte njene
                                                                       podružnice v vsaki vasi.
  Živinski in kramarski sejem je bil,
zadnji ponedeljek V Lendavi. Ni bil po-
sebno živahen, a tembolj blaten.
  Nujna prošnja na naslov najditelja.
Dne 24. decembra 1940., je padel vsled
močnega vetra s strehe poštnega avto-
busa velik paket. Bilo je to na cesti od
Renkovcev do Dobrovnika. Vodstvo av-
tobusa vljudno naproša tistega, ki ga je
našel, naj sporoči žandarmeriji ali pošti
v Turnišče, kaj je bilo v njem in kolika
je bila vrednost. Nujna zadeva!
  Dvodnevni tečaj za Škropljenje sad-
nega drevja se bo vršil dne 3. in 4. mar-
ca t. 1. na Banovinski kmetijski šoli v
Rakičanu. Vsi, ki so se za tečaj pri-
glasiti pri okrajnem načelstvu, naj pri-
dejo na šolo najkasneje dne 3. marca
ob 8. uri zjutraj, ko se bo tečaj začel.
Tečajniki iz bližnjih občin imajo na šoli
hrano, iz oddaljenih občin pa hrano in
stanovanje.
  Iz Beltincev nam poročajo: V nedeljo
23. februarja nas je prvič nagovoril s
prižnice novi kaplan g. Sukič Ivan.
Veselimo se, ker nam oznanja božjo
besedo v pravem Prekmurskem narečju.
Naj se dobro počuti med nami!
  Sreča v nesreči. Pred kratkim se je
v Beltincih pri Rajnerovih zgodila vsled
neprevidnosti velika nesreča. Domači
dečko se je igral z revolverjem, ki si
ga je sposodil od nekega dečka. Z ne-
previdnim ravnanjem si je obstrelil na
desni roki dva prsta. Sreča v nesreči
je bila, da še ni obstrelil svojega prija-
telja, ki je bil pri tem ogledovanju zra-
ven. Zopet resen opomin staršem, naj
pazijo na svoje otroke, naj bodo povsod
previdni.
  Na nož se gredo... Predzadnjo ne-
deljo so se spopadli pri beltinski pošti
domači fantje. Najprej so se med se-
boj nekoliko prepirali, pa to jih je do-
vedlo tako daleč, da so prišli noži na
vrsto. Pri tem spopadu je dobil velike
poškodbe z nožem Apatič Franc. Pro-
simo oblast ter orožništvo, da to zadevo
strogo preišče ter takim političnim
pobalinom stopi na prste. Naj orožni-
štvo. zabrani vsako pohajkovanje 16 do
17 letnim negodnikom zvečer po ulici.
  Članom agr. in gospodarsko-podpor-
ne zadruge v Črensovcih naznanjamo,
da zadruga naroča in izbira naročila
za dobavo cementa, apna, desk in lesa,
različnega semena in več drugih za go-
spodarstvo važnih predmetov. Tisti, ki
potrebujejo gornje predmete, naj se
oglasijo vsak dan dopoldne v posloval-
nici.
  Slovo vzgledne in delavne učiteljice.
Prešnji teden nas je zapüstila učiteljica
gdč. Betka Nagodé. Zaželela si je
bližje doma nad Vrhniko. V Polani je
bila 4 leta. Pri učencih in pri ljudeh
bo ostala v najlepšem spominu. Saj pa
je gdč. Nagodé učiteljica, kakršnih si
naše verno prekmursko ljudstvo tako
žeti. Ni samo učila, ampak je dajata
tudi lep vzgled. Učenci so jo videti pri
sv. maši tudi ob delavnikih. S svojim
lepim glasom pa se je rada pridružila
pevskemu zboru na koru. Udejstvovala
se je tudi v prosvetnom društvu, kjer
je bila tajnica in knjižničarka. Večkrat
smo jo videti na odru, kjer je pokazala
tudi svoje igralske sposobnosti. Gdč.
Nagodé bo v Polani zelo manjkala, po-
sebno še, ker, na njeno mesto nihče ni
prišel. Na novem mestu ji želimo veliko
veselja in uspeha pri svojem političnem
delu!
  Smrt krščanskega moža. V Markov-
cih je zatisnil svoje oči v 47 letu sta-
rosti Pasičnjek Stefan, dober in delaven
krščanski mož in stalen naročnik naših
listov. Bil je tudi vnet zadrugar ves
čas, odkar obstoja zadruga v Markov-
cih. Naj v miru božjem počiva!
  Hotel je krasti. Predzadnjo nedeljo
je po Lipovcih beračil neki mož iz Med-
jimurja. Prišel je tudi k Rebrici, a ker
mu gospodinja ni hotela odpreti, je šel
v klet in si hotel sam vzeti „milodarˮ.
To pa je videl sosed in poslal po orož-
nike, ki so možakarja odvedli na žan-
darmerijske postajo.
  Smrt zvestega naročnika „Novinˮ.
Sprejeti smo še dodatno poročilo o smr-
ti vzglednega moža Karta Zrima iz Kuz-
me: V nedeljo 9. februarja po velki
maši nam je naznanjal zvon, da gospod
nesejo nekomu zadnjo tolažbo. Začude-
no smo se spogledali, kdo je ta, ki se
za vedno od nas postavlja. Zvedeti smo,
da je to naš povsod, dobro znam mizar-
ski mojster Zrim Karel iz Kuzme, ki
mu je še v cvetu let zavratna jetika
nenadoma pretrgala življenje, potem ko
je pobožno prejel zadnjo popotnico, se
toplo poslovil od svojega dušnega pa-
stirja in svojih domačih. Po večernicah
so zvonovi že naznanjali, da ga ni več
med nami. — Kako je bil pokojni pov-
sod priljubljen, je pričal njegov pogreb,
ki je bil po slovesnosti in po številu
udeležencev tak, kakor jih je pri nas
malo. V torek 11. februarja je ob og-
romni udeležbi pokojnikovih bližnjih in
dalnjih sorodnikov, prijateljev in znan-
cov opravil pogrebne obrede namesto
odsotnega domačega dušnega pastirja
grački kaplan g. Lanjšček Lud-
vik, od navzočih je vzel na domu gan-
ljivo stavo grački kantor g. Tomori
Ludvik. Na potu od doma do poko-
pališča so pokojnika spremljali gasilci
cele občine ob zvokih turobnih  žalostink
domače godbe pod vodstvom Krahler
Janeza iz Kuzme, na grobu pa so se od
pokojnika postaviti z lepimi besedami
župan g. Fartek Janez za občino, občin-
ski tajnik g. Lovrečič za strelske drü-
žino, gasilce g. Špilak Mirko iz Dolič
za tovariše gasilce. — Pokojnemu Zri-
mu Karta, ki je bil dolgoletni zvesti
naročnik „Novinˮ, želimo večni pokoj,
užaloščeni njegovi ženi in osirotelim
otrokom pa iskreno, sožalje!
  Dober poznavalec kmečkih razmer in
vnet organizator nam sporoča: Dne 19.
januarja je „Slovenecˮ prinesen pod na-
slovom „Slovenska Krajinaˮ tudi nekaj
o banovinskih kmečko-gospodinjskih
tečajih, ki se vršijo po naši Krajini.
Ne vem, kdo je to napisal, a pozna se
mu, da je zeta slabo informiran, kajti
drugače bi take izjave morale izostati.
Kako mora kdo kaj takega trditi, da ti
tečaji ne služijo našim kmetskim deve-
tom !Kdo jih torej obiskuje, ali ne naša
kmetska dekleta! Ali ne vlada veliko
zanimanje za te tečaje, da morajo celo
na nekaterih krajih mnogo deklet od-
kloniti, ker je njih število preveliko.
Zeta neumestna se nam zdi torej nje-
gova izjava o reorganizaciji teh teča-
jov. Zakaj? Prepričani smo, da si je
banska uprava dobro premislila in sku-
pno z najboljšimi strokovnjaki natan-
čni proučila, preden jih je začela iz-
vajali. Dobro se namreč zaveda in ve,
kaj potrebuje kmečko dekle in kaj lah-
ko zmore tudi v materialnem oziru. Tu-
di vodstvo teh tečajev dobro pretehta
vse izdatke in gleda nato, da s čim
manjšimi stroški vse to krije. Ljudstvo
v Slov. Krajini se dobro zaveda, kolike
važnosti so ti tečaji in da vršijo, res
svojo pravo nalogo in tudi njih sadovi
se že poznajo. To je mnenje vseh trezno
mislečih ljudi.
PROSVETNO POLJE
   Kmetijsko nadaljevalni tečaj v Gan-
čanih je pod režiserskim vodstvom g.
uprav. Casarja odigral igro „Dva para
se ženitaˮ, ki je žela lep uspeh. Igra je
bila v šoli. Soba je bila vedno nabito
polna, čeprav so igro trikrat ponavljati.
Tako je naša mladina pokazala, da ne
ve samo sukati noža, ampak tudi dru-
ge hvalevredne reči.
Prost. gas. četa Dolič. Dne 16. febr.
1941. smo imeti pri nas lepo uspelo igro
„Revček Andrejčekˮ. Igrati smo jo v tu-
kajšnji osnovni šoli, ker pač tudi nam
primanjkuje prosvetni dom z dvorano,
kjer bi večkrat kaj zaigrali. Obisk je
bil nad vse lep. Društvo se vsem, ki so
se udeležili igre, zahvaljuje za obisk.
RADIO-APARATI
z dvoletmm jamstvom
KOLESA
DIAMANT in ostale znamke
MOTORNA KOLESA
  DKW, Zündapp, NSU
PISALNI STROJI URANIA
ŠIVALNI STROJI od Din 2.500
  Pri
NEMEC J.
                                                   MURSKA SOBOTA
Ugodni odplačilni pogoji
DEKLO, izpod 20 let, pridno, pošteno
in zanesljivo v pomoč gospodinjstvu in
k otrokom v bližini Sobote, iščemo. Ta-
kojšnje nastop. Pozvediš v uredništvu.
GRAJSKI KINO V M. SOBOTI
  V četrtek, petek, soboto ob obič. časih in v nedeljo ob 11.15 (ob zniž. cenah)
            Drama                „LAŽI LJUBEZNIˮ       Karl Ludwig Dičili
  Ganljiva Zgodba dekleta, ki v boju za svojo srečo premaga vse predsodke
  in zapreke......... Poseben dodatek: Kulturni film in šala.
                V nedeljo in ponedeljek ob obič. časih
       Veseli film „BAL V OPERIˮ       Dans Moser - Paul Hörbiger
  Vesela Zgodba iz starih časov... Razkošen film, pota Prijetne godbe, valčkov...
  Dodatek: „UFAˮ odnosno „FOXˮ-ov tednik!
6
NOVINE
27. februarja 1941.
                                                                                 Družba sv. Rafaela
                                                                                 naznanja:
   Od ministrstva za socialno politiko in
narodno zdravje je Družba sv. Rafaela
sprejela sledeče:.
   V zadevi Ružič Frančiške iz Bakovec,
ki ima moža v Nemčiji, pa ji ne pošilja
denarja, tako da živi imenovana s tremi
člani družine v največji bedi, ker nima
nič svojega, je družba dobila sledeče
pojasnilo:
   Težko je prisiliti ljudi v tujini, da iz-
polnjujejo svoje družinske obveze, to
je eden od najtežjih problemov med-
narodne zakonodaje - edino kar je v
naši moči, je to, da se takim brezvest-
nežem onemogoči bivanje v tujini s tem,
da se jim potni list ne izda ali podalj-
ša, da se vsaj tako reši družinska skup-
nost.
   Oženjeni delavci dobe poseben doda-
tek, tako zvano „Trennungszulageˮ po
1 RM dnevno in če imajo otroke, uži-
vajo druge ugodnosti (zmanjšanje dav-
kov itd.), zato bo ministrstvo skušalo
pri nemških oblasteh doseči, da se na-
šim delavcem, ki ne podpirajo svojih
družin, ti dodatki odbijejo in pošljejo
naravnost družini v Jugoslavijo.
   V zadevi vrnitve naših izseljencov je
prejela družba sledeče pojasnilo:
   Na Vaše pismo v zadevi rapatriacije
Baša Štefana, ki se nahaja v težkih raz-
merah v neokupirani Franciji, mi je
čast sporočiti Vam, da pojde te dni po-
novno naš delegat v Marseille baš zato,
da naše tamkajšnje nezaposlene delav-
ce zaposli v Nemčiji ali pa organizira
njihovo vrnitev domov. Pri tem se bo
seveda zanimal tudi za zakonce Baša.
   Kar se tiče pošiljanje denarja  iz,
Francije, Vam sporočam, da se ravno
sedaj vrše tukaj pogajanja med zastop-
niki neokupirane Francije in naše Na-
rodne banke tako, da upamo, da bo v
kratkem omogočen denarni promet med
neokupirano Francijo in Jugoslavijo.
   Ministrstvo se že dalj časa trudi, da
reši to vprašanje tudi za okupirano
Francijo, kjer živi največ naših izse-
ljencov. Tudi tu upamo v kratkem do-
seči uspeh — seveda če ne bo bližajoči
se politični razplet v Franciji oboje one-
mogočil.
   S Holandijo, Belgijo in pred par dne-
vi tudi s Luksemburgom je že vpostav-
ljen denarni promet, kar je velikega po-
mena za naše rentnike.
   Nakazila sezonskih delavcev iz Nem-
čije. Sporočamo Vam, da je nemško go-
spodarsko ministrstvo na prošnjo Put-
nika dne 20. januarja t. 1. izdalo re-
šenje, s katerim se jugoslovanskim de-
lavcem v Nemčiji odobrava, da lahko
nakažejo svojcem v Jugoslavijo tudi
presežke svojih prihrankov v teku leta
1940., torej vsote, ki presegajo meseč-
nih RM 60, kolikor so imeli pravico
nakazati. Tudi ta nakazila se bodo vr-
šila potom delodajalcev na filijalo Put-
nika v Berlini, protivrednost pa bo na-
kazala centrala Putnika v Beogradu na
določene naslove. Za nakazila takih
prešežkov morajo delavci preko svojih
delodajalcev nasloviti, posebno prošnjo
na filijale Putnika v Berlinu. V prošnji
morajo biti navedeni vsi potrebni po-
datki, predvsem podatki o višini zasluž-
ka in o tem, koliko denarja je delavec
v smislu obstoječega pravilnika naka-
zal v domovino v teku leta 1940. Fi-
prošnje obenem s svojim predlogom de-
vize centrali v Berlinu, ki končnove-
ljavno odobrava nakazila denarja v Ju-
goslavijo.
   Obenem vam sporočamo, da tudi naši
delavci na Poljskom (generalni guver-
nement) lahko nakazujejo svojcem v
Jugoslaviji svoje mesečne dohodke do
RM 60 mesečno in sicer na enak način
kot delavci v Nemčiji, torej potom de-
lodajalcev na filijalo Putnika v Berlinu.
   O gornjih novih predpisih Vas obve-
ščamo radi morebitnih pojasnil intere-
siranim delavcem odnosno njihovim
svojcem.
PREDNO SI KUPITE
      kolo, radio aparat, šivalni stroj
      oglejte si našo veliko zalogo
               NISKE GENE
Fink Leopoldina ♦ M.Sobota
Izpred okrož. sodišča
  Dobrovnik Ivan iz Prevalj je bil že
8 krat obsojen zaradi različnih tatvin,
tako da mu je strast po tuji lastnim
prišla že v meso in kri. Placer Francu,
posestniku v Žepovcih je v zadnjem ča-
su kradel oves iz zaklenjene žitne
shrambe. Tatvino je izvrševal na ta
način, da se je splazil skozi okno žitne
shrambe, ko je prej razmaknil železne
križe.
  Za to dejanje iz koristoljubja se bo
pokoril v zaporu 11 mesecev. Okrožno
sodišče v Soboti mu je namreč dne 12.
t. m. odmerilo 11 mesecev strogega za-
pora in obenem izreklo izgubo častnih
pravic za dobo dveh let.
                                                                      Tržne cene
                                                             Cena živini in kmetijskim pridelkom
                                                             v Lendavi.
                                                                                                                        Biki I. vrste 8 din, 33. vrste 7—7.50
                                                                                                                        din, telice I. vrste 8—8.50 din, II. vrste
7.50 din, krave I. vrste 5-6 din, II. vr-
ste 4 din, teleta I. vrste 9—12 din, pra-
šiči pršutarji 11—12 din, za 1 kg žive
teže. — Goveje meso I. vrste Prednji
deli 14 din, zadnji del 16, din, II. vrste
Prednji del 12 din, zadnji del 14 din,
svinjina 17—19 din, slanina 23—24 din,
Svinjska mast 26 din, goveje surove ko-
že 24 din za 1 kg. Pšenica 3.27 din, rž
4.50 din, oves 3.50 din, koruza 2.60 din,
fižol do 7- din, krompir 1.50 din, seno
do 1.40, slama 0.70 din, pšenična moka
5.50 do 9 din, ržena moka; 7 din, koruz-
na moka 3.50 din, ajdova moka 7—8
din za 1 kg. Drva 90 do (158 din za kub.
meter, jajca 1 din za kos, mleko 2 do
2.50 din za liter, surovo maslo 32—40
din za 1 kg. Navadno mešano vino pri
vinogradnikih 8 din za liter, finejše iz-
brano vino pri vinogradnikih 10—16 din
za liter.
                                                              K ODAJI JE
8 kat. oralov vinogradne zemlje v Te-
šanovcih, občina Martjanci. Vsa Zem-
lja leži v enem samem komadu, na le-
pem prijaznem bregu, lepa sončna lega,
zaščitena proti severu, prvovrstna Zem-
lja za naložitev cepljenih goric ali sa-
donosnika. Na bregu raste prvovrstno
Cepljeno vino in plemenito sadje. Radi
lepega položaja, dobre ceste, obdelava
prav lahka. Odda se samo enemu kupcu
ali se pa razparcelira na parcele po pol
orala. Plačilni pogoji ugodni! Več pove
iz prijaznosti g. Vincenc Flisar, župan
občine Martjanci.
    Pregovori o babah
   Baba kosi, dedec strže korenje, sin
    polže strelja, hči polena kala.
   Babi je Bog iztrgal jezik, ga vsadil
    in vzrasel je — hren.
   Baba je bolna, delat ne more, godci
    zagodejo, plesat pa pojde.
   Baba na zvoniku videla muho, zvoni-
    ka ni videla.
   čimveč bab okoli otroka hodi, bolj
    je kilav.
   Čevljarjeva baba in kovačeva kobila
    sta vedno bosi.
   Dve babi pa ena sraka — čel semenj.
   Sedme ure dež, stare babe ples.
   Stare babe sedem let v grobu Živijo.
   Šla bi baba v Rim, da bi imela s čim.
   Težko njemu, ki z babami gospodari
     in s kravami vozi.
   Tri babe zlodeja križajo.
   Baba je kakor aprilovo vreme.
   Babe imajo od božiča do pusta dolga
     usta.
   Trla baba len, da ji mine den.
   Osrednja kmetijska
   blagovna Zadruga
        v MURSKI SOBOTI
kupuje pšenico in rž ter soržico za mur-
skosoboško občino in sreski prehranje-
valni odbor po najvišjih od oblasti do-
voljenih cenah. Kupuje tudi po najvišjih
dnevnih cenah vse poljske pridelke,
krompir, živino, svinje, nabavlja za svo-
je člane in članice zadruge vse kmetij-
sko orodje, umetna gnojila, cement, ap-
no, stavbni les, deske, late in vse lesno
izdelke.
                                                                KAKO JE BILA ŽENSKA
                                                                USTVARJENA.,
  Neka pra - pradavna pravijica indij-
ski Hindov pripovedüje, da je Bog že
vse ustvaril in je hotel ustvariti še žen-
sko. Tedaj je videl, da je uporabil že
vse in ni imel ničesar več za ustvaritev
ženske. Bog se je začüdil in je bil ža-
losten in se je zamislil in je takole nare-
di!: Vzel je okroglo obliko lune, vitko
črto kače, ljubko vitkost ovijalke, svet-
lo lesketanje travnate bilke in upoglji-
vost vrbe; vzel je žamet cvetic, lahkoto
peresa, lepi pogled srne, Veselost son-
čnih žarkov, solze oblakov, spreminja-
nje vetra; vzel je plahost zajca, niče-
murnost pava, trdino demanta, krutost
tigra; vzel je mrzloto snega, čebljanje
papige i gruljenje grlice. Vse to je
zmešal in napravil —žensko.
                                                             PREKOSNICE
                                                             Farar pa Goričanka.
  K farari je prišla kusta Goričanka z
rdečim nosom i je prosila, naj jiva z
možom razpiše. Farar: „Kakše zroka
mate za razpis?ˮ — „Kakše Zroke? Moj
mož je grdi pijanec i nikaj nešče de-
lati.ˮ — „No, kak znam, se lekar tüdi
vi pijače ne branite i mesto, da bi dela-
li, hodite po vesi i drüge šimfate.ˮ —
„No, nemrem praviti, ka je ne tak. Ven-
dar pa bi naj bar eden mogeo biti tre-
zen pri hiši pa delati.ˮ
       Ne pozabite,
   da imam v največji izbiri in
   stalno v zalogi
radiöaparate najboljših znamk
   šivalne stroje
   pisalne stroje
   kolesa in gume
                                                       še vse po nizki ceni
                                                  ŠTIVAN ERNEST
                                                  Murska Sobota
                                                              ♦
Telefon Štev. 39.
                                                                              „Oračˮ
naš največji kmetijska strokovni list,
bo posvetil svojo letešnjo marčevo šte-
vilko izključno navodüom, kako pravil-
no gojiti one kmetijske rastline, ki jih
sejemo oz. sadimo spomladi.
   Da bodo mogla potrebna navodila
priti v roke slednjemu slovenskemu
kmete, bo izšla tretja številka „Oračaˮ
v zvišani nakladi 50.000 iztisov.
   V nedeljo, dne 2. marca bodo to šte-
vilko „Oračaˮ razpečavala po vseh slo-
venskih krajih. Posamezni izvod bo stal
samo 1.- din.
   Opozarjamo že zdaj na to izredno
številko „Oračaˮ vse naše čitatelje in
jim priporočamo, naj si jo kupijo.
MATIJA MALEŠIČ:
Kruh
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
                                                                2.
   Pogovor ne teče. Ko da jih nekaj sti-
ska za grlo. Ivan gleda mrko in mračno.
Andraž se boji pogledati Ivana, ker
misli, da bi se mu s tem zameni in,ker
se mu smili. Verenu , je nerodno. Geza
bi rad napeljal pogovor na Ritoperjevo
Lino, pa se mu ne posreči, ženske so
molčeče. Ilonka ima objokane oči in se
umika vsakemu pogledu. Anuška bi go-
vorila, pa jo moti Ivanova mračnost in
Ilonkina potrtost. Horvat vtika prste v
usta vselej, kadar mu zahrestlja med
zobmi voden krompir, ga vzame iz ust
in položi v vrsto. Celo vrsto vodenih,
napol zgrizenih krompirjev je že posta-
vil predse. Žlice škrtajo po skledi. S
tekom jé menda samo Geza, ali se vsaj
sili k teku.
   Ivan odloži žlico in nemirno pogleda
Ilonko. Ilonko vznemirja njegov nemir.
   Odlagajo žlice in vstajajo. Ivan obvla-
da nemir, skloni se k Ilonki in ji za-
šepeče na uho: „Ne vzdržim več! Go-
voriti hočem s teboj!ˮ
   Ilonka prebledi, glava ji klone na prsi,
nemirno se igra z žlico in ne reče no-
bene besede.            
   Ivanov namen opazijo vsi, tudi Ilon-
kino bledico in njen nemir opazijo. Ob-
širno odhajajo od jedi. Geza z ropotom
pobere skledo in žlice in zmeče v skledo
napol zgriženo vrsto vodenih krompir-
jev. Ilonka mu pozabi dati žlico, s kate-
ro se igra.
   »Sama sva, Ilonka!«
   Vsa se strese Ilonka, bleda je ko
platno, hitreje in hitreje udarja z žlico
po mizi, glave ne dvigne.
   „Govori, zakaj mi trgaš srce? Kaj
sem zagrešil? Kdo je kriv, da si taka?
Kaj je krivo?ˮ
   Ilonka molči.
   „Glej, tako sem se veselil tvojega
prihoda! Blaznel sem skoraj, ker mi
nisi odgovorila na moja pisma! Nekaj
je, nekaj mora biti, kar ji teži srce, sem
si mislil. Ko pride, se pogovorom, sem
mislil. In ko se pogovoriva, bo vse raz-
jasnjeno in svetlo in sončno bo v naji-
nih srcih. Povej, govori, ne muči me.
Ilonka!ˮ Prime jo za roko, ki tolče z
žlico po mizi, z desnico jo objame okoli
vratu in skuša dvigniti njen obraz, da
bi mu pogledala v oči.
   S silo se Ilonka oprosti njegovih rok
in vstane. „Pusti to!... In pusti me!...
To je vse, kar ti povem!„ Komaj sli-
šno govori in mu ne pogleda v oči.
„Ilonka!ˮ Znova jo prime za roko.
  „Ali veš, kam me ženeš?ˮ
     „Domov!... Vrni se domov!ˮ S silo
  se ostreše stiska njegove roke. „Ne
  sili varne!... S trezni se in se vrni do-
  mov! Znaj, da je to zadnji pogovor,
  ki ga imava sama med seboj!ˮ
     „Ilonka!ˮ Tako proseč in porüšen in
  plah in bolesten je Ivanov glas, da
  Ilonko zmede.                                   
     „Vedi... vedi, da pojdem na drugi
  marof, če se mi še kedaj skušaš pribli-
  žati in govoriti z menoj.ˮ
     »Ilonka, kaj govoriš?«
     „Če ne verjameš, boš pa videl!ˮ
     „In če mi zmešaš pamet?ˮ
     Ilonka mu hoče pogledati v oči in
  odgovoriti.. Pa se ji ne posreči ni eno
  ni drugo.
     „Povej mi vsaj to, kdo je tega kriv?
  Ali jaz? Ali moj očé? Ali tvoja mati?
  Ali... ali... si se zaobljubila komu
  drugemu... ?ˮ
     Ko da jo je pičil modras, se zgane
  Ilonka, dvigne glavo in pogleda očita-
  joče Ivana. Toda njegove žalosti in po-
  trtosti ne more prenesti; naglo povesi
  pogled, se poigra s predpasnikom in ga
  dviga k obrazu. „Rekla sem, da zbežim
  s tega marofa, če me še enkrat nagovo-
  riš...ˮ Naglo se obrne in hiti v obo-
  kano shrambo z zamreženim okencem,
ki so; jo moški na Ivanovo prigovar-
janje izpraznili za ženske.
   „Samo to še povej!ˮ Ivan skoči za
njo in jo ujame na pragu. „Ali si me
kedaj... ali si me vsaj tedaj, tisti ve-
čer pred odhodom... malo rada imela?ˮ
   Ilonka se mu iztrga iz rok in mu
smukne v shrambo.
   „O jaz... jaz...ˮ Ivan zastoče in
se udari z roko po čelu. Za kratke
hipe se zbere, divja odločnost zagori
v njegovih očeh. Pritisne na kljuko in
odpre vrata.
   V kotu na slami, tam, kjer je dose-
daj spal sam, leži Ilonka. Pridušen jok
stresa njeno telo.
   Ivanu se temni pred očmi, tesno mu
je pri srcu, v grlu ga tišči. Neodločen
stoji pri vratih. „Čemu... le čemu vse
to...?ˮ se mu izvije skozi stisnjene
grdo. Glas njegov je ko bridko ihtenje.
   Naglo se Ilonka dvigne na ležišču.
„Pa grem!... Pa grem!ˮ Vse skozi jok
prodira odločnost. In začne spravljati
svoje stvari v culo.
   Ivan se opoteče iz shrambe in trdo
zapre vrata za seboj. Ko senca brez
volje in pameti zatava po marofu. Ali
si to ti, Ivan? Ponosni, neuklonljivi,
trmasti Sukičev Ivan?!...
                                                                              (V drugo naprej.)
Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef, župn. v p.
Izdaja Katoliško tiskovno društvo v Slov. Krajini
Urejüje: Matija Balažic