Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/HI

Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Žalosten konec JNS
Volitve 11. decembra so kakor železen valjar pomandrale stranko, ki je, zdaj kot DS, zdaj kot SDS, zdaj kot JRKD ali kot JNS v najrazličnejših kombinacijah z drugimi sorodnimi skupinami in etrujami z malimi presledki skoraj petnajst let imela bolj ali manj izrazito nadoblast v naši državi. Razen dveh, ki bosta sedela v parlamentu zgolj po neki aritmetični umetelnosti od bivše diktature sklenjenega volivnega zakona, so bili od ljudske nejevolje in preziranja odpihnjeni vsi voditelji JNS. Številke, ki so jih dosegli, so sramotno nizke in ponekod jih niti opozicija ni hotela voliti. Vodivni duh JNS dr. Kramer, vrhovni organizator njenih bivših terorističnih band Velja Popovič, njen kulturni ideolog dr. Andjelinovič, njen državniški genij Jovan Banjanin, njen izvedenec v gospodarskih vprašanjih dr. Kojič in njemu sorodna politika Milan Božič ter Slavko Še-čerov, vsi, ki so poizkusili v tej bitki svojo zadnjo 6rečo, so obležali kot politični mrtveci na bojnem polju. S tem porazom, ki je to skupino za vedno izločil s pozorišča političnih sil v Jugoslaviji, se začenja za našo državo novo poglavje zgodovine, ko se bodo odstranili zadnji ostanki njene usode-polne negativne delavnosti v minuli dobi.
JNS, kakor se je imenoval ta zli tvor na našem državnem telesu v zadnjem aktu svojega političnega življenja, je zrastla na prečanskih tleh iz kulturnobojnega liberalizma in masonstva, ki si je v mladi jugoslovanski državi skušal ohraniti svoj obstoj s pomočjo skrajne centralistične ideologije in programa, da bi si s tem zaslužil značaj in naslov edine »integralno« patriotične stranke s predpravico neomejene in nemotene nadvlade in brezobzirnega izkoriščanja takega privilegiranega položaja. Ta svoj politični račun je zasnovala JNS na proglasitvi Hrvatov in Slovencev, ki so se sami iz sebe svobodno in po svojem ve-kovnem državnopolitičnem zamislu odločili za Jugoslavijo kot novo državo, v kateri bodo enakopravni, za protidržaven, nezanesljiv im nevaren element, ki da ee mora z nasilnimi metodami šele preustvariti v polnovredno narodno sestavino skupne države. Vodje JNS so si zamislili vladavino v novi državi podobno kakor so zavladale in še vladajo nekatere velike sile nad kolonialnimi narodi in so ta način vladanja, kolikor se je to pač dalo, tudi v praksi izvajali, dokler v zadnji fazi svoje hegemonije v državi niso posegli naravnost po diktaturi, in sicer čisto po zgledu fašizma, ki so ga pa, po pravici rečeno, posnemali zgolj z njegovih slabih strani. Zašli so v tragičen in obenem smešen položaj, da so morali glumiti svobodounma načela glede sveta in družbe, dejansko pa so izvajali najhujšo reakcijo v političnem življenju in državo s svojim terorjem naravnost razklali v sovražne dele. Njihovi popolni nesposobnosti se je posrečilo, da so s kolonialnimi metodami zatiranja, strahovanja in kazenskih ekspe-dicij ter šikaniranja do krvi, da ljudje niso mogli več živeti, državo »unificirali« tako daleč, da se je znašla čisto na robu notranje državljanske vojne, dočim so okoli nas prežale same neprijazne in neprijateljske sile; naš položaj je bil močno podoben položaju Poljske pred njenim razkosanjem.
Leta neomejene nadoblasti te lažidemokratske stranke nad državo ne pomenijo samo dobe neprestanega notranjega razdora med državljani, nesloge med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom ter zastoja vsake pozitivne politične ustvarjalnosti, marveč so tudi naše državno gospodarstvo in ljudsko ter socialno blagostanje iz-podjedala do najnižje stopnje, ki je mogoča v državi, katero je priroda oblagodarila z ogromnimi zemeljskimi in podzemeljskimi zakladi ter s skrajno darovitim in delavnim prebivalstvom. Vsi režimi, v katerih je lažijugoslovanski nacionalizem igral prvo violino, so bili zatočišče vsakršne korupcije na upravnem, finančnem in javnem ter zasebnem pridobitnem področju, in če je svetovna stiska v dobi 1929—1934 lako hudo razmajala vse temelje našega gospodarskega življenja, kakor malokje drugod, je to predvsem zasluga JNS režimov, ki so sistematično ustvarjali v ljudstvu nezaupanje, nezadovoljnost, revolucionarno razpoloženje in obup nad dobro voljo in sposobnostjo državnega vodstva. Izboljšanje socialnega položaja naših delovnih stanov je bila zadnja skrb teh režimov, ki so v prvi vrsti podžigali v smislu svoje »unifikacije« narodna nasprotja do pravega sovraštva, usiljevali državi svoje jalove državno-pravne teorije in vsako smotrno, načrtno in v bodočnost usmerjeno javno gospodarsko delavnost zanemarjali celo v času, ko se je bila zaradi gospodarske stiske zbudila že vsa Evropa in se odločno lotila dela za poživitev proizvodnje in dvig socialne ravni ljudstva. Zato je pod JNS režimi tudi najbolj cvetel in se do viška razcvetel komunizem kot izraz skrajnega obupa v gotovih ljudskih plasteh zaradi popolnoma neurejenih socialnih razmer, nedostojnega življenjskega položaja in stalnega propadanja delavskih stanov v najbolj črno bedo. Edin rezultat JNS vladavin so bili nezadovoljni Srbi, nezadovoljni Hrvati in nezadovoljni Slovenci. V tem oziru so mogotci JNS res ustvarili pojiolno edinost med temi narodi...
Leta 1935 je božja previdnost in modrost kneza namestnika, ki si je znal izbrati najboljše in najsposobnejše može za vodstvo države, odstranila nesrečne »unifikatorje« z vladnega mesta, preteklo nedeljo pa so tudi po ustavni poti dobili modro polo od ljudstva, da so upokojeni za vedno. Zapustili niso za seboj prav nič ursgtga ko slab spomin.
V Romuniji — samo ena stranka
Nova oblika diktature pod pritiskom zunanje-političnih razmer
Oslon Romunije na osišče Rim-Berlin?
Bukarešta, 16. decembra, b. Romunija je storila včeraj velik korak za ustvaritev diktatorskega režima v Romuniji. S kraljevim ukazom je ustanovljena edina politična stranka v Romuniji, ki bo nosila ime »Fronta narodnega prebujenja«. Ta nova politična organizacija si je stavila za program, da izvede splošno, enotno delo v Romuniji za napredek domovine in popolno utrditev države. Dovoljenje za za ustanovitev »ironte narodnega prebujenja« je bilo izdano na podlagi predloga 25 oseb, od katerih je 20 bivših ministrov in državnih svetnikov, člani kronskega sveta so virilni član »fronte«. Vsi romunski državljani, ki so izpolnili 21. leto starosti, z izjemo aktivnih vojakov in sodnikov, imajo pravico zahtevati, da se jih vp;še v vrste »Ironte narodnega prebujenja«. Ta stranka ima edino pravico postavljati kandidatno listo
) za parlamentarne volitve, kot tudi za volitve v samoupravna telesa. Vsako politično delo izven »ironte narodnega prebujenja« bo oblast smatrala za protizakonito. Člani tajnih organizacij, ki se bodo udej-stvovali v nedovoljenem političnem življenju, bodo kaznovani z izgubo državljanskih pravic od 1 do 5 let. Med voditelji »ironte narodnega prebujenja« je pet članov bivše kmečke stranke, pet članov bivše liberalne stranke in 5 članov bivše protižidovske organizacije. Na čelu »ironte narodnega prebujenja« bo ministrski predsednik patriarh Miron Christea. Tako se bo dosegla enotnost med ironto in vlado. Nova »tronta narodnega prebujenja« je čisto iašističnega značaja.
V pojasnilu ustanovitve te organizacije se navaja, da so dogodki zadnjih let, posebno pa mednarodni
položaj po češkoslovaški krizi, prepričali romunske odgovorne politike, da se mora Romunija nasloniti drugam, ne pa na države, ki pri njih ne more najti zaščite svojih interesov. Le krepka naslonitev na osišče Rim-Berlin lahko zavaruje Romunijo pred nevarno revizionistično propagando Madžarske in Bolgarije. Fronta narodnega prebujenja je osnovana na pobudo samega kralja Karla.
V romunskih političnih krogih, zlasti med voditelji bivših političnih strank, živahno komentirajo ustanovitev enotne fašistične organizacije v državi in zaenkrat še niso zavzeli stališča do nove stranke.
Budimpešta, 16. decembra. AA. Štefani: Potrjujejo, da bo bivši prdesednik romunske vlade Vajda Vojevod kmalu imenovan za romunskega poslanika v Berlinu.
Poljsko tarejo skrbi zaradi Ukrajine
Nova propaganda za skupne meje z Madžari
Varšava, 16. dec. TG. Poljsko časopisje, ki je nekaj časa molčalo o dogodkih v Karpatski Ukrajini, se je začelo znova zanimati za to deželico ter spet v dolgih člankih dokazuje, da Karpatski Ukrajinci nočejo ostati pod Češko-Slovaško, marveč želijo priti pod Madžare. Poljski listi objav-1 'aio rlališa poročila tudi o bivšemu 14 dnevnemu ministrskemu predsedniku karpatsko-ukrajinske vlade Brodyju, ki da ni noben izdajalec svojega naroda, marveč je hotel Ukrajince samo rešiti kot celotno narodnostno skupnost tako, da bi bili vsi prišli pod Madžarsko, ko je bilo vsako upanje, da bi vsi ostali pod Češko-Slovaško, že izgubljeno.
V Varšavi stavijo tudi velike upe v novega madžarskega zunanjega ministra grofa C z a k y j a, ki je osebni prijatelj Mussolinijev in ima tudi v Berlinu dobre zveze. Njemu da bo že uspelo, tako piše na primer »C z a s«, da bo znova sprožil vprašanje skupnih meja med Poljsko in Madžarsko. »Gazeta Polska« pa dokazuje, da je nesmiselno, če kdo pričakuje, da bi Karpatska Ukrajina mogla kdaj postati izhodišče za ustvaritev velike ukrajinske države. Ukrajinci, ki se tem upom vdajajo, naj se nikar ne varajo. Sicer pa do danes še ni jasno, kakšni so ti »v c I i k o u k r a j i n s k i načrt i«, o katerih se sedaj toliko piše in govori, in nikdo še točno ne ve, katere države, posebno katere velesile jih podpirajo. Poljska bi se pod nobenim pogojem ne udeležila kakšnih dejanj, ki bi bile naperjene proti sovjetski Rusiji in ki bi imela za cilj ustvaritev ukrajinske samostojne države. »Gazeta Polska« nadaljuje svoja izvajanja, da se že opaža, da je ustanovitev samoupravne karpatsko-ukrajinske dežele porazno vplivala na ukrajinsko prebivalstvo v Galiciji. Poljska vlada bo morala nekega dne javno izpovedati, da obstoj karpatsko-ukrajinske deželice v okviru češkoslovaške države moti notranjepolitično življenje na Poljskem in da zahtevajo poljski interesi, da ta deželica izgine.
Ukrajinsko vprašanje se je na Poljskem zelo zaostrilo, odkar so ukrajinski poslanci predložili zahtevo po narodni samoupravi in odkar se je papeški nuncij Cortesi po nalogu Vatikana čutil poklicanega, da sam osebno preišče, kakšni izgredi so se nedavno zgodili v Galiciji, kjer so Ukrajinci mnogo pretrpeli od teroristov.
Z madžarsko-ukrajinske meje |>oročajo v Varšavo, da so se tamkaj zopet pojavili madžarski »prostovoljci« (to so navadne oborožene tolpe, ki jih pošiljajo čez mejo, da bi zanetili nerede. Op. uredn.) in da je na več krajih prišlo do hudega streljanja.
Poljsko časopisje zadnje čase z veliko vnemo podčrtava, da se je Litva sama od sebe in pod vtisom zadnjih dogodkov na Češkem in v memel-skem ozemlju približala Poljski ter odstranila vse ovire za plodno sodelovanje. Poljski tisk naglaša, da se Litva sedaj boji nemškega razmaha in da vidi samo v tesnem sodelovanju s Poljsko najbolj varno jamstvo za ohranitev svoje državne samostojnosti.
Iz poljskega tiska diha zaskrbljenost glede bodočih razvojev zunanjepolitičnih dogodkov, ki se pojavljajo na njenih mejah.
„Car vseh Rusij" se bo s Hitlerjem pogajal o Ukrajini
Pariz, 16. decembra, b, »Newyork Herald« poroča, da bo 21 letni car vseh Rusov, ruski veliki knez Vladimir, sin umrlega kneza Kirila, ki ga smatrajo za pretendenta na ruski prestol, odpotoval v Berlin in se tam pogajal z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem o ukrajinskem vprašanju. Politični krogi so mnenja, da ni izključeno, da bo Nemčija ponudila velikemu knezu Vladimirju mesto poglavarja nove Ukrajine in ga bo obenem priznala tudi za cesarja vseh Rusov. »L'Oeuvre« poroča, da so se številni ruski časnikarji, zlasti veliko generalov, ki so bili izgnani iz Francije, naselili sedaj v Berlinu. Na čelu teh častnikov je ruski general Biskupski. Ti ruski častniki upajo, da bo kmalu napočil dan, ko bodo lahko izvršili pohod na Ukrajino.
Obsedno stanje v Litvi
Kovno, 16. dec. AA. Pat.: Na podlagi zakona o obsednem stanju je notranji minister prepovedal proglaševanje stavk in razprtij, prirejanja shodov in sprevodov brez poprejšnjega dovoljenja oblastev in širjenja lažnivih vesti, ki bi utegnile povzročiti nerede in ustvarjati sovraštvo med posameznimi deli prebivalstva.
Litovski zunanji minister je izjavil dopisniku Reuterja, da litovska vlada že vnaprej odbija vsako diskusijo o nezakonitem urejanju memelskega vprašnja. Če bo potrebno, bo Litva storila vse, da zaščiti obrambo in nedotakljivost svojega ozemlja. Ker pa se statut o Memelu različno tolmači, priporoča Litva, da naj se vse države, ki so podpisale memelski statut skupno z Nemčijo in Litvo, puščajo tako rešitev, ki bi zadovoljila Nemčijo in Litvo. Litva zahteva samo popolno izvedbo tega pravilnika.
Berlin, 16. dec. b. Poljski poslanik Lipski, ki se je vrnil iz Varšave, je takoj obiskal nemškega zunanjega ministra von Ribben,tropa v zunanjem ministrstvu ter se z njim zelo dolgo razgovarjal. Vsebina njunega razgovora zaenkrat še ni znana, vendar pa pripisujejo temu nenadnemu povratku poslanika Lipskega v Berlin izredno velik pomen. Splošno mislijo, da sta se oba poslanika razgcvvar-jala o Klajpedi, katero vprašanje je življenjske važnosti za Litvo in zanima tudi vse vzhodne države. V nemških uradnih krogih z nezadovoljstvom spremljajo težnje za ustvaritev skupnega poljsko-litav-skega načrta na Vzhodnem morju. Niti sedaj, ko 60 znani volivni izidi, še ni konkretnih podatkov o namerah Nemčije glede Klajpede. Prihodnji dnevi bodo v tem oziru prinesli jasnos-t in bržkome tudi odločitev.
Japonska raje tudi že
po irancoski In d o hi ni
Zahaj je bil japonski poslanik v Parizu odpoklican
London, 16. decembra. Skrb, kako se bo razvil spor med Italijo in Francijo zaradi Tunisa, ki ga je Italija forsirala do skrajnosti, kakor tudi zaradi drugih nerešenih vprašanj Evrope, med katerimi je na prvem mestu ogroženje Poljske po ukrajinskem nacionalizmu, za katerim se očitno skriva Hitlerjeva Nemčija, se je sedaj še znatno pomnožila. V zunanjem uradu se namreč opaža nova nervoznost zaradi dejstva, da jo japonski poslanik v Parizu Sugimura 15. t. m. zapustil Pariz in se vrača v Tokio, odkoder sc, kakor so jc zanesljivo izvedelo, nc bo več vrnil. Kot povod zato navajajo japonski krogi, da Francija noče odgovoriti na protest japonske vlade, ker Francozi skozi svoje protektoratno ozemlje Indokine dova-žajo Čankajšekovi armadi orožje in živila. V resnici pa so londonski vladni krogi prepričani, da gre za dogovorjeno delo osi Rim—Tokio—Berlin, ki skuša delati demokratičnim velesilam težave tudi na Daljnem vzhodu. Neprijazni korak Japonske nasproti Franciji je namreč v tesni zvezi z izjavo japonskega zunanjega urada, da ne priznava več politike tako imenovanih odprtih vrat na
Franco kliče Alfonza?
Nasprotujoče si vesti o obnovi kraljevine v Španiji
Burgos, 16. dec. AA. DNB: Včeraj je zasedal ministrski svet pod predsedstvom generala Franca. General Franco je. predložil zakonski načrt, ki vrača bivšemu kralju Alfonzu vsa njegova prejšnja zasebna imetja v Španiji. Bivšemu kralju se vračajo tudi vse državljanske pravice in mu je zopet dovoljeno, da se lahko naseli \ Španiji.
London, 16. dec. AA. Reuter: Ob priliki današnjega telefonskega razgovora z osebnim tajnikom bivšega španskega kralja Alfonza XIII., je Reuter dobil informacije, da Alfonz XIII., ki se pravkar mudi v Rimu, ni dobil uradnega potrdila o dekretu burgoške vlade, da se naj vrne v Španijo in da tudi ne ve ničesar več u njem kakor to, kar so prinesli časopisi. Na vprašanje Reuterjevega dopisnika, ali se bo Alionz XIII. vrnil na Špansko, če dobi potrdilo, je tajnik odgovoril: »Seveda, če ga bodo prosili, toda dosiej ga še niso prosili.«
Pariz, 16. dec. b. »Ncwyork Tribuna« poroča
iz zanesljivega vira, da je general Franco pripravljen na pobudo šela italijanske vlade Mussolinija izvesti restavracijo monarhije v Španiji. General Franco je poslal v Rim misijo, da se posvetuje z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini-jem in da sto,pi v zvezo z izgnanim kraljem Alfonzom potom Dona Juana Asturgkega, ki se nahaja v Italiji. Na čelu te misije je hčerka bivšega diktatorja Primo de Rivere, dalje šef falangističnega propagandnega gibanja Dadrtizio in književnik Eugen Montcz. Misija bo ponudila princu, ki jc 25 let star, španski prestol pod pogojem, da sprejme program španskih falangistov. Falangisti predvsem sanjajo o tem, da bi Španija dobila svojo nekdanjo veličino in moč kot pomorska in kopnena sila in da odstrani vsak tuji vpliv v notranje-političnem državnem življenju, organizirana pa bi bila po primeru totalitarnih držav in bi odvrgla tako marksizem, kakor tudi kapitalizem.
Kitajskem, ampak da se morajo odpraviti vse gospodarske predpravico, predvsem Anglije, ki so bile po japonskem mnenju pridobljene svojčas protizakonito in z nasiljem.
Anglija, tako poudarja »Manchester Guardian«, more na to japonsko zadržanje sicer odgovoriti z več ali manj učinkovitimi gospodarskimi protiukrepi, toda kakšna odločna akcija, ki bi šla daleč preko obrambe interesov nekoč tako cvetoče angleške kolonije Honkong, ki je obsojena na popoln propad, ni mogoča, če sc ne reši skrajno zapleteni položaj v Evropi sami, kjer se Angiija zapletu v vedno bolj kočljiva vprašanja. Angleško vlado predvsem skrbi, da nc bi dosedanja prijateljska zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko postala prava vojaška zveza, kakor upravičeno domnevajo in pričakujejo že v kratkem. Zelo vznemirljivo je tudi dejstvo, da Japonska v zadnjem času ruje tudi že v francoskih prolektorat-skili cesarstvih v Indokini, kar vzbuja seveda še večje skrbi v Parizu. Stojimo pred dejstvom, da se politika osi Berlin-Rim-Tokio na vseh straneh sveta obrača proti Angliji in Franciji, zaradi česar je nujno, da se poišče v Evropi rešitev perečih vprašanj, najbolje le mirnim potom.
... in protestira proti Ameriki
Tokio, 16. decembra, b. Japonska vlada pripravlja oster protest, ki ga bo vložila pri vvashingtonski vladi zaradi posojila 25 milijonov dolarjev, ki so ga Zedinjene države dale maršalu Čankajšku. Japonci ne morejo mirno gledati na to početje Zedinjenih držav, ker je jasno, da bo maršal Čankajšek uporabil ves denar za borbo proti Japonski. Jutri bo izredna seja vlade, na kateri bo zunanji minister podal obširno poročilo o mednarodnem položaju, zlasti z ozirom na Veliko Britanijo m Zedinjene države.
Dopisnik INS poroča, da je poveljnik japonskih čet pri Kantonu zahteval nujno okrepitev, ker s sedanjimi posadkami ne more nič več obvladati kitajskega odpora in so Kitajci v zadnjem času pričeli izvajati celo hud pritisk na japonsko vojsko. Poveljnik Kantona je zahteval, da mu japonska vlada pošlje najmanj 300.000 vojakov, s katerimi upa, da bo zavzel določena področja.
Zcmunska vremenska napoved. Postopno ohlajevanje v vsej kraljevini, posebno v vzhodni polovici. Oblačno in sneg v vsej državi. Deževalo bo v primorskih krajih. V Podonavju precej huda košava.
Zagrebška vremenska napoved. Hladneje in oblačno.
130 francoskih listov zahteva prepoved komunistične stranke
Pariz, 16 dec, b. 480 francoskih časnikarjev desničarskega in. centrumaškega tiska je pc^lalo danes apel na francosko poslansko zbornico. V tem apelu časnikarji apelirajo na francoski narod, naj se bori proti konnipizinu in ga opozarjajo na nevarnost komunistično stranke in komuniztna za narod in državo Časnikarji apelirajo, naj se komunističnemu početju napravi v splošnem državnem interesu konec V apelu trdijo časnikarji, da vodijo in podpirajo komunistične stranko inozemski agenti in neka inozemska vlada, katere edini cilj je uničenje civilizacije s sledečimi sredstvi: 1.'z'državljansko vojno; 2. z vojno od zunaj; 3. z
uničenjem premoženja in narodne svobode. V apelu se pojasnjuje narodu način borbe in delovanja komunistične stranke. Končuje' se z ugotovitvijo:	.	,
»18 evropskih držav jc razpustilo komunistično stranko in tako so ti narodi postali s\nbodni v lastni domovini. Francija mora storiti isto in zbrati vse stranko v enotno narodno organizacijo, ki bo nudita komunizmu uspešen odpor. Prišel je trenutek, ki ga jc treba izkoristiti. Dolžnost vlade jc. da po obstoječih zakonih sprejme ukrepe, ki so nujno potrebni za blagor naroda.«
Kako bodo Hemci vzgajali kolonialne narode
Berlin, 16. decembra. TO. Znani strokovnjak za plemenska vprašanja, ki vodi plemenski odsek narodnosoc.ialistične stranke, dr. Hecht, je objavil članek, v katerem razodeva način, kako bo Nemčija organizirala življenje domačinov v kolonijah, ki jih ho upravljala. Nemčija ne bo poskušala domačine pokristjaniti. Ne ho dovoljevala, da bi prihajali v Evropo študirat, ali da bi v Evropi služili kot delavci ali sluge, odnosno služkinje. Tudi v svojo evropsko armado jih ne ho klicala. Kolonijalni domačini ne bodo nikoli mogli postati nemški državljani. Poroka ali priležništvo med belimi in domačini bo najstrožje prepovedano. Domačini bodo dobili svoje lastne šole, kjer pa jih o evropskih pridobitvah ne bodo poučevali. Domačinom bo sploh prepovedano zahajali v srednje ali na visoke šole. Beli bodo imeli dolžnost, da se nauče jezika domačinov, ne pa domačini jezika belih. Domačinom bodo na razpolago le manjvredna mesta v politični upravni službi in na sodiščih. Sodniki pa ne bodo smoli postati nikoli. Na gospodarskem polju bodo koristi domačinov najprej zaščitene, šele potem koristi inozemskih priseljencev. Domačini bodo smeli svojo I vero svobodno izpričevati in beli prišelienci bodo morali spoštovati vse njihove verske obrede. Domačini bodo imeli svoja lastna gledališča in svoje lastne kinodvorane z lastnimi filmi. Domačini pa bodo imeli pravico, da uživajo vse dobrine kulture, to je prometna sredstva, moderne naprave za poljedelstvo ln živinorejo, kakor tudi zdrav- I stveno skrbstvo proti tropičnim boleznim.
Hitler o utrdbah na francoski meji
Berlin, 16. decembra. AA. DNB. Vodja in kancler rajha je imel snoči v gledališču pred 3000 delavci, ki so sodelovali pri graditvi avtomobilskih cest v Nemčiji, govor.
Med burnim odobravanjem je Hitler v zvezi s tem še izjavil: Poznam samo eno načelo, in to je, da hočemo, da bi bila Nemčija tako močna, da nas nihče ne bi mogel uničiti. V tem oziru pa je potrebno, da predvsem organiziramo svoj konzum, tako da bi lahko z lastnimi sredstvi krili lastno proizvodnjo.
Te avtomobilske ceste pa imajo tudi svojo psihološko vrednost. Kajti ravno na ta način se je med nami začel širiti nov duh skupnosti. Pa tudi zidanje delavskih barak v zvezi z avtomobilskimi cestami je samo začetek. Ta razvoj bo pokazal vse svoje sadove šele čez 40, 50 ali pa 60 let. Zboljsati pa moramo tudi izkoriščanje svobodnega časa
Hitler je govoril še o tem. kako se na za-p a d n i meji grade utrdbe in v zvezi s tem izjavil, da jc te utrdbe vsilil Nemčiji zunanji svet. Te utrdbe bodo take. kakor jih do zdaj svet še ni videl. Te utrdbe niso posnetek tujih utrdb, nego plod nemškega razumevanja. Včasih je pri teh utrdbah delalo približno 400.000 ljudi. Temu sc moramo zahvaliti, da je bilo zedinjenje nemškega naroda opravljeno v zadnjih mesecih. To je tudi razlog za to. da ta naš režim nemške skupnosti nikdar več ne more prenehati.
Kaj pa po
Na to vprašanje odgovarja bivši Radičev po-danec in sodelavec prof. Maštrovič v svojem gladin »Domu«. Med drugim veli v svojem članku akole:
»Volitve niso bistveno spremenile razmerja sil na Hrvatskem in v Dalmaciji, celo še več glasov so dale listi dr. Mačka v primeri z izidom leta 1935., ker je volivna svoboda opozicije bila letos i prevelika i pregroba. Narobe pa kandidatna lista dr. Mačka v Sloveniji in Vojvodini, kjer je bila v bistvu listn združene opozicije in JNS, ni mogla obdržati tistega odstotka glasov, ki ga je leta 1935. dobila saniji združena opozicija brez radikalov Ace Stanojeviča. Voditelji strank združene o|io-zicije in JNS se nikakor ne morejo pohvaliti z uspehi svojih okrajnih kandidatur.
Te volitve so jiotrdile dr. Mačka za nespornega predstavnika Hrvatov, dr. Milana Stojadinoviča za očitnega predstavnika Srbov, dr. Korošca za stalnega predstavnika Slovencev. A kaj bi iz lega moglo nastati? Mogel bi slediti sporazum, Se bo le malo dobre volje. Vemo in dobro se spomi-njamo, da je dr. Maček večkrat naglašal, da bo v imenu Hrvatov napravil sporazum s Srbi tedaj, kadar bodo Srbi na svobodnih volitvah zbrali svojega voditelja. Komur srbski narod da večino in s tem oblast predstavljali in voditi ga, s tistim srbskim politikom se bo začel pogajati za sklepanje sporazuma — tako je govoril dr. Maček ter s tem stvarno zahteval, naj se Srbi zbero in organizirajo okoli enega človeka, dotlej pa bo on kot predstavnik hrvatskega naroda čakal.
Koliko je meni znano, je bil to tudi cilj teh volitev. In samo v tem je njihov velikanski pomen. Ker nismo hoteli biti ovira temu, smo odklonili sodelovanje |iri teh volitvah ter pozvali svoje pristaše, da se mirno in potrpežljivo vzdrže glasovanja, kar so li tudi storili jiovsod, kjer z večjo silo niso bili prisiljeni |iriti na volišče in glasovati zn listo dr. Mačka.
Da hrvatsko vprašanje je, to priznava tudi dr. Milan Stojadinovič lor izjavlja, da je pripravljen začeti ga reševati, vendar (za sedaj) na podlagi sedanje ustave. Dr. Maček pa odklanja rešitev, ki bi se naslanjala na sedanjo ustavo ter zato zahteva novo ustavo, ki bi jo sprejela ustavodajna skupščina brez preglasovanja. Ali bo popustil eden ali drugi ali oba. to bo pokazala bližnja prihod-niOst. To pa je danes vsakemu politiku jasno: Hrvatsko vprašanje ie v interesu države treba začeti resno reševati čim prej. Če se to posreči, so volitve prinesle koristen rezultat.«
Vlada je dobila absolutno večino v dveh tretjinah okrajev
Na podlagi objavljenih izidov je lista dr. Milana Stoja^noviča dobila absolutno večino v 234 pkrajih, lista dr. Mačka pa v 120 okrajih, Ljotič v 2 okrajih. Potem takem je Stojadinovičeva lista dobila v dveh tretjinah okrajev, katerih je v vsej državi 356. Vsi ti okraji volijo skupaj 371 poslancev, izmed katerih bodo po določilih volivnega zakona pripadli Stojadinovičevi listi 304 poslanci, Mačkovi pa 67 poslancev.
Zastopniki državnih bolnišnic pri ministru Cvetkoviču
Belgrad, 16. dec. AA. Ministrstvo za socialno politiko nadaljuje delo za zboljšanje razmer v bolnišnicah in za njihovo zidavo, razširitev in boljšo ureditev. V ta namen so se na vabilo ministra za socialno politiko sestali 14. in 15. t. m. v ministrstvu zastopniki vseh državnih bolnišnic in splošnih in samoupravnih zdravilišč, ter prerešetali vsa vprašanja zastran zboljšanja razmer v bolnišnicah. Razpravljali so tudi o zidavi novih bolnišnic. Upravniki bolnišnic so dobili nalogo, da ta vprašanja proiiče čimprej in sestavijo potrebne predloge. Sestanek je vodil načelnik zdravstvenega oddelka Slevan Ivanič s sodelovanjem inšpektorja za bolnišnice dr. Jovana Kličiča in šefa bolniškega odseka Velimirja Mihajloviča. Nekaj časn je sestanku prisostvoval tudi minister Drngiša Cvetkovič. Pozdravil je udeležence sestanka in jih seznanil s svojim stališčem glede bolnišnic, nato je pa poslušal želje upravnikov bolnišnic in dal potrebna navodila za nadaljnje delo. Upravniki so izročili ministru spomenico, v kateri so navedli vse potrebe državnih bolnišnic in predloge za pravilno ureditev vseh visečih problemov.
Za pravilni razvoj našega bolniškega vprašanja bo ta sestanek, prvi te vrste od ustanovitve naše države, nedvomno zelo velikega pomena za 7i.,.i--n„;fi naše zdravstvene politike.
Glavni volivni odbor
lUJgi-ad. 16. dec m. V Narodni skupščini je glavni volivni odbor nadaljeval svoje delo.
Predsednik glavnega volivnega odbora dr. Sagadin. .ki je referent za dravsko banovino, je danes s tajnikom Vladimirjem Šenkom pregledal volivne. spise mesta Ljubljane ter ugotovil sledeči rezultat. oddanih je bilo 17.050 glasov. Od teh je dobila lista JRZ 13.176 glasov, Ljotič 242, dr. Maček 3032; od teh je dobil dr. Stanovnik 424, dr. Krajger 417, dr. Kramer 2791. Opozicija v glav-nem"volivnem odboru ni nič pripomnila k temu rezultatu volitev mesta Ljubljane.
»Jugoras« uspešno deluje
Belgrad, 16. dec. AA. Sklenjena je kolektivna pogodba med podjetjem »Textil Kolor« v Belgradu in »Jugorasom«. Delavci so dobili tole:
1.	za 20% višje plače kakor doslej;
2.	10 do 14 dni letnega dopusta, kakor dolgo jc pač delavec že v tej službi;
3.	ravnateljstvo podjetja jc priznalo delavsko organizacijo Jugoras;
4 podjetje je pristalo na predlog delavstva za izvulitvi delavskih zaupnikov pa zakonskih določilih.
volitvah?
če bi bila zmagala Mačkova lista
Marsikoga bo zanimalo, kako bi se bili razdelili mandati, ko bi hila v državi zmagala Mačkova lista, v Sloveniji |>a bi ostalo število glasov, kakršno je y resnici.
Izvoljeni bi bili: za Ljubljano mesto dr. Kramer in dr. Jelonec, za ljubljausko okolico Mravlje in Stanko, za Radovljico Olip, za Krško Mravlje, za Črnomelj Koren, za Logatec Tavčar; za Maribor levi breg dr. Reisman in Vautnik, za Maribor desni breg dr. Pirkmajer, za Celje' Gradišnik, za Laško Petejan, za Brežice Trupej, za Ptuj Lacko, za Dravograd Doberšek, za Mursko Soboto Kranjec. Ostalih 12 mandatov bi bilo pripadlo JRZ za ono sreze, ki še niso dobili mandata: Kamnik (Štrcili), Kočevje (Rigler), Kranj (Brodar), Litija dr Lavrič), Novomesto (dr. Kulovec), škofja Loka (Dolenec), Gornji grad (Steblovnik), Konjice (dr. Sevšek), Slovenji gradeč (Theuerschuh), Šmarje (dr Ogrizek), Ljutomer (Snoj), Dolenja Lendava (dr. Klar).
Ali sedaj razumete, koga ta volivni izid tako hudo boli? Vedeli so, da sami na Slovenskem nič ne pomenijo in so se zanašali na Srbe ln dr. Mačka. Srbi so volili dr. Stojadinoviča, Hrvatje dr. Mačka, Slovenci pa Korošca. Njim pa, ki podtalno rujejo, je ostala hlamaža in sramota.
Napredna sodba jnsarskega vodstva
»Slovenska beseda« je glasilo tiste skupine naprednih mož, ki se zbirajo okoli dr. Puca in dr. Korana. Ta skupina je v ostrem nasprotju z uradnim vodstvom JNS. Zaradi tega nasprotovanja je ta skupina pred volitvami tudi izjavila, da se volitev ne udeleži, nakar je na primer dr. Puc že v soboto odšel nekam na deželo.
Sedaj po volitvah pa ta skupina v svojem glar silu ostro prijemlje jnsarsko vodstvo, ker se je izkazalo pri teh volitvah za premalenkostno. Nato pa v posebni notici tako le pravi:
»Preteklo nedeljo je dobila JNS v Sloveniji samostojno le še 13.371 glasov (od tega pristaši g. dr. Kramerja 5723 in pristaši g. Puclja 7648 glasov), do-čim so dobili kandidati JNS, združeni s socialnimi demokrati (v Ljubljani-mestu, Ljubljani-okolici ji v Mariboru-levi breg) skupno le 4963 glasov. In vendar še danes trdijo ljudje okrog kazine, da imajo vse napredne Slovence za seboj Ne verjame jim pač noben trezno misleč naprednjak, saj so zgornje številke preveč zgovorne in prepričevalne ..«
Ljotičevo gibanje upada
Ljotičev zbor je letos napovedal, da bo poplavil vso državo s svojo silo Leta 1935 so Ljotivčevi kandidati dobili v Sloveniji še 2530 glasov, preteklo nedeljo pa samo še 1132 glasov, kar pomeni popoln polom. Za tako gibanje, ki na| bi preobrnilo vso -tjr-žavo, je tistih 30.000 glasov v vsej državi silno skroth-no število, ki res nikomur ne more imponirati.
Odlikovanja
Belgrad, 16. dec. AA. S kraljevim ukazom z dne 1. decembra in na predlog predsednika vlade dr. Stojadinoviča so odlikovani:
z redom jugoslovanska krone 2. stopnje dr. Peter Zec, senator;
z redom sv. Save 4. stopnje dr. Jovan Markovič, v. d. kabinetnega šefa pri predsedstvu vlade;
z redom sv. Save V. stopnje Galina Meljnikov, lektor centralnega presbiroja pri predsedstvu vlade, Mladen Gerič, pisar pri predsedstvu vlade, Sve-tislav Miljutinovič, knjigovodja pri predsedstvu vlade;
z redom jugoslovanske krone 4. stopnje Rado-slav Vcsnič, dopisnik centralnega presbiroja; Ivica Šiprak, urednik »Novosti« iz Zagreba;
z redom jugoslovanske krone V. stopnje Toni Bonjola, urednik »Primorskih novin« iz Sušaka, Andrija Savič, pomočnik dopisnika centralnega presbiroja;
z redom sv. Save III. stopnje Peter Ivanjkovič, dopisnik centralnega presbiroja v Parizu; Gradimir Kozomarič, direktor Agencije Avale; Predrag Mi-lojevič, urednik »Politike«;
z redom sv. Save III. stopnje Miadrag Mihailovič-Svetovski, urednik »Vremena«, Miloš Crnjanski, dopisnik centralnega presbiroja;
z redom sv. Save IV. stopnje dr. Danilo Gre-: gorič, odvetnik in član nadzornega odbora Agencije Avale; Pavle Grubešič, dopisnik centralnega presbiroja, Joško Krošelj, dopisnik »Slovenca« iz Belgrada, Vanta Mahovčič, dopisnik centralnega presbiroja. Zivan Mitrovič, urednik »Politike«, Ozrcn Subotič, honorar uradnik centralnega pres-
biroja;	.
z redom sv Save V. stopnje Miloslav Nikiti-novič, urednik »Samouprave«, Mihailo Stoikovič,' honorani referent centralnega presbiroja;
z redom jugoslovanske krone 2. stopnje dr. Vasilije Jovanovič. minister v pok in predsednik osrednje zveze lovskih društev;
z redom sv. Save IV. stopnje Milosav Stekič, trgovec iz Belgrada in blagajnik osrednje zveze lovskih društev;
z rcdo,m sv. Save I. stopnje Djurdjica Pašič, častna predsednica glavnega odbora društva »Kneginja Zorka« iz Rclgrada, Dragoljub Petrovič, glavni blagajnik glavnega odbora društva »Knegir.ja Zorka «iz Belgrada in Semsa Čenžič, predsednica pododbora društva »Kneginja Zorka« iz Belgrada.
Belgrad, 16. der. AA. S kraljevim ukazom-z dne 1. decembra in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra so odlikovani:
Z redom sv. Save 4. stopnje Dana Jurišič. podpredsednica pododbora društva kneginje Zorka iz Zagreba,
/ redom «v Save 5. stopnje Natalija Mraovič. tajnica pododbora istega društva, in Maca Lavilr-
Češko-Slovaški potojiio obljubljajo — a ga ji ne dajo
London, 16. dec. c. Te dni se je mudilo v Londonu češkoslovaško trgovinsko odposlanstvo, ki se je. z angleškimi finančniki pogajalo za posojilo v višini 30 milijonov funtov. To posojilo je angleška vlada obljubila takoj po scptemhcrskih dogodkih in je to posojilo v spodnji zbornici napovedal sam Chamberlain. Po zadnjih vesteh bi naj pri tem posojilu sodelovala tudi Francija.
Toda danes so bila pogajanja prekinjena in je češkoslovaško zastopstvo že odpotovalo iz Londona. Angleška vlada je sedaj mislila dovoliti samo prvi obrok posojila v višini 10 milijonov funtov,, pa Se za f ta obrok jc ščitila neke posebne pogoje. Angleški tisk pa je začel obenem pisati prati imsoijU)iy),fcš rta ga tudi,jjfidajj C^ko-., slovaška ne zasluži.
Pariz, 16. dec. c. Danes je v Parizu zasedal francosko češki odbor. Na seji so sprejeli načrt o nasel -vanju čeških kmetov v francoskem Maroku.
Priga, 16. dec. AA. Havas: Zunanii minister Chwal' ovsky je zbolel in je zato odgodil obisk v Berlinu. Chwalkovsky ne bo mogel iz Prage pred novim letom.
Praga. 16. dec. AA. Havas: Minister brez port-felja Havelka je bil določen, da naj vodi ministrstvo za tisk in propagando.
Praga, 16. dec. AA. DNB: Predsednik republike H arh a obišče po božiču Slovaško. Njegov namen je stopiti v stike s tamkajšnjimi politiki.
Praga, 16. dec. A A . DNB : Danes dopoldne se odpelje iz Prage general Faucher, ki je bil šef francoske vojaške misije v ČSR od leta 1926.
Dr. Etter — novi predsedniEt Švice
Bern. 16 dec. dl. Za predsednika republike je bil za leto 1939 z 150 glasovi od 210 izvoljen dr. Filip Etter. Za njegovega namestnika pa je bil izvoljen Pilet z 99% oddanih glasov.	/
Kjoseivanov obtr.ee Ankaro
Sofija, 16. dec. b. Iz dobro poučenih krogov prihajalo poročila, da bo bolgarski min. predsednik KjošeivaiiOv prihodnji teden uradno obiskal Ankaro. Nan odhoda je že določen, vendar pa ga držijo na skrivnem. Turška vlada je povabila bolgarskega premiera že preteklo leto. ko je bivši turški min. predsednik in sedanji predsednik republike Izmet Inenl jx>toval iz Belgrada v Ankaro. Turški politični krogi praviio, da ho glavni predmet razgovorov v Ankari ustvaritev tesnejših zvez Bolgarije z ostalimi balkanskimi državami. V zvezi s tem obiskom v Ankari govorijo o možnosti
nja, podpredsednica pododbora Kneginje Zorke iz Jagodine, Vlasta Mesalčič, podpredsednica pododbora Kneginja Zorka iz Ostrelja, Krza Nastič, ustanoviteljica pododbora Kneginja Zorka iz Ci-kaga (USA), Helena Panajotovič, podpredsednica pododbora Društva Kneginja Zorka iz Cikaga in Olga Puc, podpredsednica pododbora Kneginja Zorka iz Ljubljane.
Belgrajske novice
Belgrad. 16. dec, m. V veliki dvorani oficirskega doma je bil danes v Belgradu občni zbor nosilcev Karadjordjeve zvezde. Na občnem zboru je bil zopet izvoljen za predsednika dosedanji predsednik Milič. general v pokoju. Na občnem zboru je bil tudi izvoljen častni član društva, vojvoda Peter Bojovič.
Belgrad. 16. dec, m. Na posredovanje senatorja dr. Kulovca je minister za socialno politiko in narodno zdravje odobril podjx>ro 15.000 din za brezposelne delavce v novomeškem okraju.
Belgrad, 16. dec. m. »Julijska krajina«, združenje jugoslovanskih emigrantov priredi 18. t. m. ob pol 9 zvečer v spodnji dvorani inženirskega doma »Istrski glasbeni večer«, na katerem sodeluje operna pevka Olga Kocjančičeva ter drugi umetniki. Na sporedu je tudi več slovenskih pesmi.
Belgrad. 16. decembra. A A. Stalna delegaci ja za razvoj gospodarskega sodelovanja med državami severne Evrope je izdala v francoščini in nemščini knjigo: »Države severne Kvrope v svetovnem gospodarstvu«. Knjiga je izšla v Kjoven-havnu leta 1938. in Ima 255 strani ter stane 3.50
ustanovitve kulturnega osišča To osišče se že snuje in bo igralo veliko vlogo na Balkanu. V bolgarskih političnih krogih so mnenja, da bo takšna kulturna vez najbolj pomembna za Bolgarijo, samo če bi se vsaj delno ustvarile njene re-vizionistiene težnje, katere so v prvi vrsti naper-
Brezverska šola v Avstriji
Riin. 16 dec »Osservatore Romano« poroča, da je bila v avstrijskih šolah prečitana naredba, ki pripušča svobodni volji učencev, da obiskujejo verski pouk ali ne. Spoved in obhajilo bosta lahko samo v dnevih, ko ni obveznega šolskega pouka. Med poukom petja so prepovedane verske pesmi, ker^se smatrajo kot sestaven del verouka.
Ponesrečena boljševiška revolucija v Equadorju
Pariz, 16. dec. dl. Iz Quita (Eouador) poročajo: V sredo zjutraj je predsednik Equadora s posebnim dekretom razpustil parla nant, ker je levičarska opozicija sklenila, da bo izvolila za svojega vodjo generala Larreja. Z drugim dekretom pa so razpisane volitve, in sicer za sredo maja prihodnjega leta. Nekateri člani razpuščenaga parlamenta pa so poskušali z uporom in so kljub predsednikovi odredbi hoteli še naprej zasedati, policija pa jih je aretirala. V poučenih krogih se govori, da je levica nameravala preobrat, ki naj bi uvedel boljševiško diktaturo na Equadoru.
Izgube katoliške cerkve v Španiji
Burgos, 16. dec. dl. Posebni poročevalec angleških listov je zbral podatke o škodi, ki jo je utrpela katoliška Cerkev v državljanski vojni. L. 1936. je bilo v Španiji 45.000 cerkva, od teh 22.000 v rdeči Španiji. Z malimi izjemami so vse te uničene, ali vsaj poškodovane. V provinci Huesca na primer je bilo 400 cerkva. Ko pa so nacionalisti pokrajino zasedli, so našli le še štiri nepoškodovane. Od duhovščine je znano, da je bilo 12 škofov umorjenih. Prav tako je ugotovljeno, da je bilo pomorjenih nad 7000 duhovnikov. Toda mnogo je tudi takih, katerih usoda je neznana. Mnogo je tudi invalidov in bolnih. Od 30.000 svetne in 10 tisoč redovne duhovščine jih je vsaj eno tretjino izginilo. Vso to škodo je sedaj treba popraviti. Vendar vsega ni mogoče nadomestiti. Ni mogoče nadomestiti velikanskih narodnih umetnin, ki so bile deloma požgane, deloma pokradene. Ravno tako so zginile zgorlovinsko-pomembne stvari.
Katoličani v Španiji zbirajo sedaj cerkvena oblačila in kovine. S temi zbirkami so pomagali do sedaj cerkvam 14 škofij, ki so bile preje v rdeči coni, pa so jih osvojile Francove čete.
danske krone. V Jugoslaviji jo prodaja knjigarna »Nauka« v Zagrebu.
Belgrad, 16. decembra. AA. Danes dopoldne je finančni minister Letica sprejel v svojem kabinetu delegacijo društva tobačnih prodajalcev iz vse države. Delegacija je ministru izročila prošnjo, naj bi se čimprej uredila življenjsko važna vprašanja prodajalcev tobaka na drobno in njihovih družin. Minister je odposlanstvo pozorno poslušal in mu obljubil svojo podporo v mejah zakona.
Belgrad. 16. decembra. AA. Na podlagi uredbe o pridelovanju, prodaji in odkupni ceni sladkorne repe, je finančni minister določil odkupno ceno sladkorne repe za sladkorno tovarno v Ču-priji na 22.09 din za 100 kg čiste repe.
Belgrad, 16. decembra. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu angleškega poslanika sira Ronalda Campbella, francoskega odpravnika Cosa in belgijskega poslanika Romeraisa.
Osebne novice
Belgrad, 16. decembra. AA. S kraljevim ukazom z dne 1. decembra je na predlog predsednika vlade dr. Stojadinoviča odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje Svetoslav Rajič, ban donavske banovine.
Belgrad, 16. decembra. AA. S kraljevim ukazom jp premeščen za višjega kontrolorja na davčni upravi v 6. skupini, v Ljubljani-okolica, Viktor Koritnik, doslej v Ljubljani-mestu.
Dr. Maček zoper raznašalce govoric
Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« z dne 16. t. m.' prinaSa1 ta lc opozorila svojim somišljenikom:
Prvo opozorilo se nanaša na Dalmatihce ter se glasil
(m-nSplitf.> 15/i decembra: Volivna .pisarna U8S še deluje. Narodna poslanca Paško Kaliterna in dr. Josip Berkovič opozarjata vse pristaše in prijatelje, naj ne nasedajo nikakim govoricam in novicam, ki ne bi prihajale naravnost i? pisarne HSS v Splitu in katerih ne bi objavila ta dva narodna poslanca. Disciplinirano zadržanje navdušenega ljudstva si prizadevajo nekateri motiti z raznimi govoricami in trditvami. Zaradi tega opozarjamo vse. naj ne verjamejo nikomur drugemu kakor le svojim narodnim zastopnikom.« Drugo opozorilo pa se glasi: »Motilci na delu. — Zagreb, dne 15. decembra. Reden pojav je. da se po volitvah začenjajo razširjati razne govorice. Teh sredstev se zlasti poslužujejo tisti, ki imajo največ razloga biti nezadovoljni z
volitvami in njihovim izidom. Zato sedaj spuščajo v svet, sedaj to, s^ai a drvtgo „ n?{psnično govorico, samo zato, da delajo zmedo med ljudmi. Kakor pa nismo nasedli nikomur, ki nas je pozival'in poskušal na nas delovati, da bi se abstinirali od volitev, tako ne bomo sedai nasedli istim elementom, ki po volitvah skušajo delati zmedo. Kakor je bilo vedno že doslej, tako bodo pristaše hrvatskega narodnega po-kreta o vsem, kar jim je treba vedeti, obveščali naši narodni zastopniki in drugi odgovorni politični činitelji. S svojimi lažmi nobeni motilci ne bodo nič dosegli, ker z lažmi in spletkami pri zavednem hrvatskem narodu ni mogoče nič doseči. Dne 11. decembra smo pokazali svojo pravo moč. Na temelju tega bomo svoje delo nadaljevali.«
Očividno so tudi med Hrvati na delu tisti pobiti vojskovodje JNS brez armade, kakor pri nas, ki t?i radi s spletkami in lažnjivimi govoricami delali zmedo. Ni čudno, da jih je Mačkovo glasilo tako zdelalo.
--J
Lep dar kraljice Marije
VIDNO OSVEŽENA K02A BO RAZVESELILA TUDI VASI
le po neka| dneh, se boste prepričali o prednostih Solea-mila.
Zavedni kamniški okraj
Frančiškanski cerkvi v Dubrovniku
Ko je letos Nj. Vel. kraljica Marija letovala na našem Jadranu, je s kraljevičima obiskala tudi starodavni frančiškanski samostan v Dubrovniku. Zemljišče za samostan je frančiškanom odstopil leta 1313 senat dubrovniške republike. Leta 1667 sta požar in potres uničila samostansko poslopje, pa so ga kmalu zopet obnovili. Samostan ima knjižnico, v kateri je okrog 15.000 knjig in rokopisov. Samostan ima že od nekdaj tudi lekarno. V cerkvi, ki ima več marmornatih oltarjev, počiva slavni pesnik Gjivo Gundulič.
Kraljica Marija je že večkrat obiskala ta samostan. Ob zadnjem obisku je vprašala starešino dr. Nikolo Spagnola, če more s čim pomagati samostanu. Starešina se je zahvalil kraljici za njeno dobroto in izrazil željo, da bi cerkev dobila dva nova zvonova. Kraljica je pripomnila, da je slišala zvonjenje iz zvonika te cerkve, kako to, da manjkata dva zvonova? Starešina je odgovoril, da ima cerkev res tri stare zvonove iz slavne italijanske livarne zvonov Collbachini, od katerih eden tehta 920, drugi 660, tretji pa 458 kg. V svetovni vojni so avstrijske oblasti vzele dva zvonova, ki sta z ostalim zvonom dajala lep akord zvonjenja. Nj. Vel. kraljica Marija je nato starešini obljubila, da bo sama nabavila največji zvon.
Starešina dr. Spagnol je pismeno prosil Kvi-rina Lebiša, ki ima v Zagrebu livarno zvonov, naj pride v Dubrovnik. Lebiša je ugotovil, da imajo dosedanji zvonovi v zvoniku frančiškanske cerkve
Maribor, 16. decembra.
Na mestnem knjigovodstvu so izdelali proračunski predlog za leto 1939-40. Predlagal ga je že ožji odbor mestnega sveta z županom na čelu, od danes naprej pa bo za 5 dni razgrnjen na mest. poglavarstvu davkoplačevalcem na vpogled.
Izdatki: Osebje (z mestnimi podjetji): 7 milij. 820.360 din, splošna mestna uprava 2,933.840 din, osebna in imovinska varnost 761.670; finančna stroka (anuitetna služba): 8,181.810, gradbena stroka 1,485.980 din, zdravstvo 2,315.100 din, socialno skrbstvo 4,573.490 din, šolstvo 1,443.860 din, znanost in prosveta 293.400 din, obrt, trgovina in turizem 270.000 din, mestni veterinarski sklad 166.000 din, razno 550.000 din, mestna podjetja 31,422.930 din.
Dohodki: Splošna mestna uprava 43.590 din, mestne davščine in takse 19,169.030 din, finančna stroka (povračila mestnih podjetij) 5,542.410 din, gradbena stroka (povračila mestnih podjetij za ceste) 625.000 din, socialno skrbstvo (darila, razne globe, razni dohodki) 60.600 din, mestni veterinarski sklad 166.000 din, razno 1,750.000 din, mestna podjetja 34,861.810.
Proračunski predlog je sestavljen na načelu skrajne štednje, je popolnoma realen in uravnovešen. Nobena dosedanja davščina in dajatev ni zvišana. Najhujše breme za mestno gospodarstvo je anuitetna služba in socialno skrbstvo, za katero se izdatki od leta do leta večajo.
V	proračunu je predviden znesek za dokončno ureditev mariborskega gradu za muzej, za ureditev grajske loggie in vitežke dvorane, ki bo, kakor znano, rezervirana za reprezentančne svrhe mestnega sveta. Predvidena so tudi sredstva za nadzidek nad sedanjo gledališko blagajno. V tem nadzidku bo urejena gledališka soba, ker bo dosedanja v Kazini izročena Študijski knjižnici.
V	proračunu je na novo predviden obračun med mestno upravo in mestnimi podjetji zaradi poslopij, ki jih uporablja mestno poglavarstvo in zaradi cestnih del, ki jih povzročajo mestna podjetja s polaganjem raznih napeljav.
V	postavki za znanost in prosveto je poleg dosedanje Slomškove nagrade v iznosu 5000 din predviden tudi znesek 20.000 din za nakup umetniških slik. Mestna občina mariborska je med prvimi občinami, ki je v ta namen stavila v proračun primeren znesek.
Vse javne dajatve so ostale prejšnje. Tudi 10% socialna doklada na direktne davke, ki se je lansko leto dobro izkazala, ker je Pomožna akcija prišla do zadostnih finančnih sredstev. Davkoplačevalci je niso toliko čutili in ni vzbudila ob njeni uvedbi nobenega odpora. Prenehalo je tudi neprijetno nadlegovanje občinstva z nabiranjem prostovoljnih prispevkov.
Po uredbi kr. banske uprave je na novo predviden mestni veterinarski sklad, ki pa v ničemer
šipe razbijajo
Slovenska Bistrica, 15 decembra.
Obnašanje političnih nasprotnikov v zadnji volivni borbi je bilo naravnost histerično. Že v soboto ponoči so tukajšnjemu predsedniku JRZ razbili šipe, da so tako pokazali svojo onemoglo jezo. V nedeljo so sc pa v Tinju spravili nad same orožnike in jih skušali razorožiti. Na vsak način so hoteli pokazati, kako zaslužijo, da jih narod, ki hoče red in mir, posadi med staro šaro. Zanimivo je tudi ugotoviti, da je vodstvo tukajšnjega viteškega društva prav krepko volilo Mačka. Menda zato, ker je ta organizacija na Hrvaškem tako priljubljena...
je darovala 1450 kg težak zvon
v Dubrovniku glasove »e«, >fis< in »as<. Za lep akord bi bila potrebna še dva tona »cis« in »b«. Dr. Spagnol je o tem poročni Nj. Vel. kraljici Mariji in kmalu zatem je dobila livarna Lebiša v Zagrebu naročilo od dvora, da vlije veliki zvon z glasom »cis« iz zajamčeno posebne litine. Livarna je takoj pripravila material, ki vsebuje 78Vž bakra in 22% kositra. V dveh mesecih je bil zvon vlit. Zvon je težak 1450 kg, visok 150 cm in ima 142 cm premera. Zvon je okrašen z ornamentiko, v sredi pa ima veliko črko »M« s krono. Zvon je veljal 62.000 dinarjev.
Istočasno je bil v livarni vlit manjši zvon, težak 305 kg, s tonom »b«, ki je veljal 11.000 dinarjev, poklonil pa ga je Paško Baburica. Te dni so v Zagrebu naložili na vlak oba zvonova in jih odpeljali čez Slavonski Brod in Sarajevo v Gruž. Oba zvonova morata biti obešena v zvonik pred božičem in bosta prvič zapela na sv. večer. Zvonova bosta posvečena v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kraljice Marije. Zvon, ki ga je darovala kraljica Marija, je najtežji v Dalmaciji. Drugi zvon po teži je v splitski katedrali in je težak 1200 kg.
S tem velikodušnim darom je Nj. Vel. kraljica Marija razveselila ne samo frančiškanski samostan, ampak tudi vse prebivalstvo Dubrovnika, ki bo iz zvonika svoje starovadne cerkve spet poslušalo lepe akorde zvonjenja.
ne bo obremenjeval mestne občine, ker ima svoje lastne dohodke.
Dolgovi mestne obžine znašajo sedaj 57 milijonov 563.598.45. V tekočem proračunskem letu so se dolgovi zmanjšali za 2,800.000 din. Vse anuitete in obveznosti iz tega naslova so bile vedno ob zapadlosti plačane.
Regulacijski sklad predvideva 1,600.000 din Izdatkov in ravno toliko dohodkov. Mestni zaklad dotira s 150.000 din, v ostalem pa ima svoje dohodke (gradbene takse, dohodki po gradbenem zakonu). Ta sklad se je v nekaj letih razvil iz malih začetkov v močan finančni vir za regulacije in napravo novih ulic, za kanalizacije in napravo trotoarjev.
Ustanove. Mestna občina upravlja 41 ustanov, od katerih pa 25 nima nikakega premoženja. Najmočnejša je Kučerina ustanova v obliki hiše na Slomškovem trgu, katero sedaj uporablja Društvo za varstvo deklet, in Friedlova ustanova, katere hišo v Gregorčičevi ulici ima v uporabi Mari-janišče.
Proračunski predlog bo sedaj razgrnjen občinstvu na vpogled, nakar gre pred finančni odsek mestnega sveta in končno v plenarno sejo mestnega sveta.
K zmagi v
Dejstvo, da še nikoli ni dobila nobena stranka v Belokrajini pri nobenih volitvah niti približno števila 2946 glasov, že samo dokazuje si-jajnost zmage liste JRZ s kandidatom dr. Ko-cetom. Glavni nasprotnik Koren na Mačkovi listi je dobil 1802 glasa. Pomen odločne zmage JRZ pa nam v pravi luči pokažejo šele sledeče podrobnosti:
Od 11 občin, ki jim ima črnomeljski okraj, meji 7 občin na savsko banovino, in sicer na okraj Jastrebarsko, Karlovac in Vrbovsko, kjer se znano izvaja najhujši teror od strani mačkovcev, tako da je tam vsaka opozicija proti njim že a priori nemogoča. Kandidat na listi dr. Mačka v Črnomlju, Hrvat po rodu, in njegovo sorodstvo na Vinici, je v najtesnejših prijateljskih in celo rodbinskih zvezah z dr. Mačkom, odnosno njegovimi najožjimi sodelavci, saj je bil dr. Maček nekajkrat celo osebno na obisku v našem okraju. Gospodarsko zdaleka najmočnejši človek, ne samo Belokrajine, ampak cele Dolenjske, je bil kandidat na Mačkovi listi. Poleg tega smo dobili polno agitatorjev s hrvaške strani. Ni se torej čuditi, da je bilo v Zagrebu razširjeno mnenje, da bo dr. Maček, če že nikjer drugje v Sloveniji, čisto gotovo zmagal vsaj v Belokrajini, katero hrvaški prof. dr. Belovučič in nekateri hrvaški listi prikazujejo kot hrvaško pokrajino. Dejstvo, da so na strani opozicije kandidirali trije Hrvatje, in sicer 2 kot kandidata, 1 kot namestnik, dovolj pove.
Metode mačkovcev v vsej volivni borbi so bile same pretnje in grožnje. Tako je v nedeljo, dne 4. t. m. prišlo 70 Hrvatov iz Broda-Moravice, to je 15 km daleč čez Kolpo, v Stari trg z namenom izzvati nerede. Istotako so hodili na shode Mačkovega kandidata Hrvati čez Kolfio, tako v Metliko, Podzemlje, Adlešiče in Vinico. Hrvat Marko Tomijanovič, eksponent judovske firme iz Zagreba, je organiziral in vodil teroriste, med njimi predvsem priseljene Hrvate, ki so pretili našim ljudem, da jim bodo vzeli življenje. Naši vrli Belo-kranjci, zavedni Slovenci, so se pa točno držali navodil svojega vodstva in tako po zaslugi naših ljudi ni prišlo do nemirov in neredov, ki so jih nasprotniki želeli in iskali.
Kamnik, 16. decembra.
Zmaga JRZ v kamniškem okraju je bila tako prepričevalna in popolna, da je nasprotnikom kar safio zaprlo. Kamniški okraj je v dobrih in slabih časih vedno pokazal veliko politično zrelost in vdanost svojemu voditelju dr. Korošcu, z decembrskimi volitvami pa je dal sijajno zadoščenje svojim vodilnim možem za vsa preganjanja. Tako visokega odstotka po volivni udeležbi in po številu oddanih glasov za JRZ še ni bilo. Kamniški okraj je zdaj že četrtič izvolil g. Štrcinn za svojega poslanca. Prvič mu je dal 5260, potem 5390 in 4761, zdaj pa 7016 glasov, to je 88% vseh oddanih glasov. Narod je spregovoril jasno in odločno. Nobenega večjega shoda ni biio treba, nobenih govornikov iz Ljubljane, sa je naš okraj vedno zvesto ob strani svojemu voditelju dr. A. Korošcu, kadar ga pokliče. Zastonj je bilo zatrjevanje nekaterih delavskih voditeljev iz Ljubljane, da je 17 občin v njihovih rokah in da bodo sijajno zmagali Žalostno so potegnili svoje volivce nekateri naši delavski generali, ki so dan za dnem grmeli po shodih, kakšno večino imajo, v nedeljo pa niti volit niso šli.
V teku zadnjega meseca je imela JRZ v našem okraju 60 sestankov v vseh občinah, Mačkovi kandidati 46, Ljotič pa 24. Kljub temu, da so nasprotniki obdržali celo vrsto neprijavljenih sestankov, ni okrajno načelstvo izreklo nobene kazni, medtem ko so leta 1931 in 1933 naši pristaši plačali 276.000 din kazni. Ce so ee le 4 zbrali v kakšni hiši, je to glavarstvo proglasilo za shod in bičalo naše ljudi z globami. Zdaj pa so nasprotniki doživeli zasluženo kazen, ki so jim jo izrekli naši zavedni volivci. Ze na shodih in se-
Trgovski dom v Murski Soboti je pod streho
Dom, ki ga zida prekmursko trgovslvo v izobrazbo svojemu trgovskemu naraščaju, je že pod streho in je torej v groben dovršen. Dvonadstropna stavba bo v lep okras Murski Soboti in bo lepo izpolnila prostor poleg Delavskega doma. Dom so pričeli soboški trgovci graditi iz lastnih sredstev in ga bodo odprli prihodnje leto, ko bo v Murski Soboti zborovanje Zveze trgovskih združenj iz cele banovine. Gradbeni odbor »Trgovskega doma« je prejel za gradbena dela že nekaj prispevkov od drugod. Med prvimi je poslal tudi ban g. dr. Natlačen prispevek 3000 din, za kar mu uprava v imenu članstva izreka najlepšo zahvalo.
Božična darila
za skromen in razvajen okus nudi damam, gospodom in otrokom v bogati izbiri, a po nizkih cenah- veletrgovina mode, galanterije in igrač
Ivan Samec, Ljubljana, Mestni trg 21
Belokrajini
Mačkov kandidat je imel toliko svobode, da mu je bilo kar preveč. Imel je 38 6hodov in zborovanj. In lahko je pripeljal vsako nedeljo iz Ljubljane na shode razne govornike, da so mu pomagali. Da se pa ni vabilo govornikov s hrvaške strani, je v začetku odobraval, odnosno se s tem strinjal sam Mačkov kandidat.
Statistični podatki o oddanih glasovih, nam prikazujejo, da je bila volivna udeležba preko 74%. Ce pa upoštevamo, da je šlo zadnje mesece v Nemčijo, Francijo, pa tudi v južne kraje naše države služit svoj kruh nad 800 volivnih upravičencev, vidimo, da je bila volivna udeležba v resnici nad 90% in da je lista JRZ dobila čez 50% vseh volivnih upravičencev na terenu. Volitve so bile v največji napetosti, toda brez najmanjšega nemira in nereda, kar je zasluga naših ljudi. Mačkovi pristaši so se mogli v nedeljo zvečer tolažiti samo še s tem, da so trosili vesti, kako je baje po drugih delih države zmagala opozicija. Nič jim ni pomagalo, zakaj ko so zaslišali zvečer zvoke črnomeljske godbe, so sjioznali, da gre zares ni da so zares propadli ne samo v Belokrajini, ampak v vsej državi. Nič ne pomaga, če je šel g. Koren takoj po tolažbo v Zagreb, kajti dne 11. t. m je Belokrajina na jasen in odločen način dokazala, da je res slovenska. Obračunala je z vsemi nasprotniki. Metliški župan Malešič, so-kandidat na Mačkovi listi, je doživel strahotno blamažo. da je propadel celo v mestu Metliki, kjer je župan. Ali bo iz tega izvajal posledice?
Kdor pozna metode in sredstva, ki so se jih posluževali nasprotniki v teku volivne borbe in zlasti na dan volitev, bo rekel, da so revni, toda pošteni in zavedni Belokranjci zmagali, kakor je zmagal David nad Goljatom. Belokrajina je enkrat za vselej dokazala, da je samo slovenska in jugoslovanska! Čast Belokranjcemt
Tudi za mal denar se dobi dobra
MOTOHOV\ kava
Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48
stankih, ki so jih neumorno prirejali gg. Štrcin, Novak in dr. Žvokelj, je bilo jasno, da bo kamniški okraj med prvimi, le za mesto Kamnik ni nihče pričakoval, da bo JRZ dobila 76% oddanih glasov. G. Cerer je moral uvideti, da niti v mestu niti v okraju nima več besede in tudi pristašev ne.
Med volišči so se spet izkazale Paloviie, kjer je bila udeležba 100%. Prav vsi so prišli na volišče in oddali svoj glas kandidatu JRZ. Tudi v Tunjicah so bili vsi glasovi oddani za JRZ. Čast našim zavednim volivcem na kamniški strani in v Moravški dolini, ki se niso ustrašili nobenih groženj in terorja nasprotnikov, čeprav so ti poklicali na pomoč celo hudičevo olje. Leta 1933, ko 60 imeli vso oblast v rokah, so napadli župana v Lukovici g. Pozniča in so mu vrgli v oči neko jedko tekočino, da se je moral zdraviti v bolnišnici, zdaj pa so se proslavili s hudičevim oljem. Propadli pa so takrat in propadli so zdaj. Kamniški okraj je zaveden, čvrst in odločen in bo tak tudi naprejl
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Imena novih poslancev
Poslanci za Belgrad-Zemun-Pančevo:
V	Belgradu dobi JRZ vseh pet poslancev, in sicer Vlada Ilič, Dušan Trifkovič, Mihajlo Stojadinovič, Ne-dlejko Savič, Božidar Nedič.
Ta lista je sestavljena na podlagi objavljenih podatkov. Ker pa glavni volivni odbor svojega dela še ni dokončal, ta lista še ni uradna.
Poslanci donavske banovine:
V, tej banovini je JRZ dobila 49 poslancev, združena opozicija pa 4.
Poslanci JRZ so: za Apatin Oton Gavrilovič, za okraj batinski Milorad Veselinovič, za darčan-ski Radoslav Andrič, za Kulo Franc Ham, za od-žaški okraj dr. Jova Ertl, za Sombor dr. Cveta Maglič, za mesto Novi Sad Stjepan Čirič, za mesto Subotico Marko Jurič, za Žabalj dr. Djordje Jovanovič, za okolico Novega Sada dr. Branko Nikolič, za Palanko Dimitrije Magaraševič, za Sento Sava Vujič, za Stari Bečej Svctozar Stankovič, za Titel Jevrem Tomič, za Topolo Todor Gelert, za Zemun Sava Bogunovič, za Ilok Dušan Popovič, za Irig Branko Avramovič, za Sremsko Mitrovico Milan Miličič, za Rumo Dimitrije Magaraševič, za Srem-ske KaTlovce Štefan Čirič, za Staro Pazovo Sava Petrovič, za Alibunar Sava Petrov, za Belo crkvo Dragomir Stojadinovič, za Veliki Bečkerek Nikola Bešlič, za Vel. Kikindo dr. Milan Budišin, za Vršac Joca Georgijevič, za Jaša Tomič Branko Glumac, za Kovačnico dr. Djura Stankovič, za Kovinj Slavko Nikolič, za Novi Bečej Rade Lungulov, za Novo Kanižo Svetozar Stankovič, za Pančevo Stanimi Stankovič, za Vračar Ilija Savkovič, za Grocko Milan Badžak, za Jesenice Vladimir Hajduk Velj-kovič, za okraj kolubarski Voja Mihajlovič, za Mladenovac Milan Badžak, za Požarevac Brana Davinič, za posavski okraj Radovan Jevtič, za Smedcrevo Milan Stojimirovič-JovanoVič, za gru-žanski okraj Dragoslav Pantovič, za kačereki okraj Milorad Stankovič, za Kragujevac Kamenko Božič, za Lepenico Jakša Božič, za moravski okraj Tiho-mir Dimitrijevič, za oraški okraj dr. Zivan Lukič, za Takovo Vojko Čvrkič.
Poslanci združene opozicije pa so: za Sid Zivan Kunežnič, za kosmajski okraj dr. Milorad Vlaj-kovič, za Oplenac Jovan Jovanovič, za orašački okraj Ilija Mihajlovič.
Poslanci Moravske banovine:
V	tej banovini dobi JRZ 40 poslancev, združena opozicija pa 1.
Poslanci JRZ so: okraj belički Dedimir Petrovič, za Golubovac Dimitrije Mirkovič, za De-spotovac Blagoje Jocič, za okraj zviški Dušan Pan-tič, za okraj levanski dr. Bogič Vukičevič, za mlavski Stojadin Pavlovič, za Paračin Stanoje Pro-tič, za ravanjski Miloš Cukavac, za resavski Milorad Dimitrijevič, za temniški Stanoje Protič, zn homoljski Dušan Pantič, za Boljevac Andra Mi-lutinovič, za Brzo Palanko Vladimir Kazimirovič, za zaglavski Ljubomir Božinovič, za Zaječar Peter VitanoviČ, za kljuški dr. Ljutica Dimitrijevič, za krajinski Borivoje Antic. za negotinski Vlamidir Kazimirovič, za oreški Radomir Gajič, za timoški dr. Radomir Nikolič, za Vučitrn Miloš Sretenovič, za dobriški Dobrivoj Stošovič, za Žico Milko Petrovič, za župski okraj dr. Djordje Rarlenkovič, za kosanički Aleksander Josipovič Carapič, za ko-paoniški Cvetko Jeličič. za Lapovo Radivojo Mi-loševič, za Prokuplje Dobrivoj Stošovič, za Rn-žanj Milan Popovič za rasinski okraj Krsta No-vakovič, za Trstenik Miloš Maličanin, za mesto Niš Dracotin Živkovič, za okraj Aleksinac Dra-giša Cvetkovič, za Banjo dr. Vukadin Didič, za Lužnico Velimir Marinkovič, za moraski okraj Bo-rislav Zivadinovič, za nišavski okraj Dimitrij Mla-denovič. za niško okolico Drngiša Cvetkovič. za svrljiški okraj Milan Golubovič, za Caribrod Vladimir čohadžič.
Poslanec združene opozicije v tej banovini pa jc za okraj Bela Palanka dr. Dušan Stevčič.
Med imeni slovenskih poslancev,
ki smo ph prinesli v včerajšnji številki, je po pomoti izostalo tudi ime poslanca dr. Jure K o c e t a, ki je
ini izvoljen za poslanca crnomeijskega okraja.
Italijanski dar naši univerzi
Ljubljana, 16. dec.
Danes je na rektoratu Aleksandrove univerze v Ljubljani slovesno izročil generalni konzul italijanskega imperija g. A. Guerrini M a r a 1 d i v spremstvu gosp. profesorja dr. Gasparinija lepo darilo italijanske vlade, okorg 800 zvezkov najznačilnejših knjig iz vseh področij kulturnega udejstvovanja, naši univerzi kot temelj, na katerem naj se razvija slovensko-italijansko kulturno zbližanje. Svečanosti so se udeležili od strani univerze g. rektor dr. K u š e j, dekani fakultet — filozofske g. dr. Kidrič, tehniške g. dr. Go-sar, juridične g. dr. Korošec ter rektor univerze g. dr. Š k e d 1. V svojem izročilnem govoru je g. generalni konzul poudarjal potrebo prijateljstva med obema narodoma, h kateremu težita diplomaciji obeh držav, toda pred diplomatskimi zvezami mora hoditi prijateljstvo narodov med seboj, k čemur naj vodi kulturno zbližanje in ■ spoznavanje. In temu kulturnemu tesnejšemu 60- I
delovanju in poznavanju naj služi ta knjižnica, ki jo je darovala Italija slovenski univerzi. In če se bomo dobro poznali na kulturnih področjih, bo sledilo resnično prijateljstvo med narodi samimi in bo lažje tudi diplomatsko politično prijateljstvo. S temi mislimi je izročil g. konzul g. rektorju dr. Kušeju, ki mu je odgovoril z lepim odgovorom, v katerem je poudarjal stare zveze Slovencev z italijansko kulturo, obenem pa se mu zahvalil z lepimi besedami za dragocen dar duhovnemu zakladu naše univerze. Po tej oficielni izročitvi so si nekateri ogledali lepo knjižnico, o kateri smo v našem listu že pisali in ki obsega najboljša dela iz italijanske literature, monumen-talna izdaja Danteja, umetnostne zgodovine (22 knjig Venturina), prava in tehnike, zlasti pa arheologije, za katero predstavlja Italija klasična tla. Predstavnika italijanske vlade sta ostala še delj časa v prijateljskem razgovoru s predstavniki naše univerze.
Že v par dneh bo no vsem svetu zakraljevalo božično veselje in v Vašem srcu bn odmevala večno lepa pesem »Tiha noč — blažena noč«. Zgodovinsko ozadje o postanku te nesmrtne pesmi skladatelja Fr. Gruberja, Vam bo predočil krasni nepozabni film. Pesem miru in sprave, člov. ljubezni in odpuščanja.
Danes premiera!
liha not - blažena not
V gl. vlogah Paul RIchter in Anny Hartmann
Kino UNION
Telefon 22-21 Predstave ob 16., 19. In 21. url
Mariborski proračunski predlog za 1939-40
62,218.440 din. — Od lanskega višji za 2,100.240 din
Drobne
Koledar
Sobota, 17. decembra: Lazar.
Nedelja, 18. decembra: 4. adventna; Graci-jan, škof.
Osebne novice
= Iz banovinske službe. Napredovali so v V. pol. skupino: dr. Lovšin Ivan, zdravnik zdr. občine Laško, dr. Arko Josip, zdravnik zdr. občino jU. Vid nad Ljubljano, dr. Goričar Anton, zdravnik zdr. občine Slovenske Konjice; dr. Hrovat Anton, zdravnik zdr. občine Ormož, vzhodni del. — V Vili. pol. skupino je napredoval Beran Fran-tišek, obrtni učitelj na drž. tehn. srednji šoli v Ljubljani. — V IX. pol. skupino je napredovala Veranič Justina, pis. uradnica banov, bolnišnice v Mariboru; za urad. pripr. v X. pol. skupini je postavljena Mohar Ivanka pri upravi drž. konjar-ne v 1'onovičah pri Litiji. Za banov, zvaničnika III. pol. skupine pri banov, kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu jo napredoval Horvat Franc. Za pol. stražnika li. razreda jo napredoval Viz-lar Anton pri upravi policije v Ljubljani. Po potrebi službe sta bila premeščena urad. pripravnika IX. skupine Sitar Franc od banske uprave v Ljubljani k ravnatejlstvu banov, kmetijske šole v Rakičanu in Cestar Franc od banov, bolnišnice v Ptuju k banovinski bolnišnici v Maribor.
ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN. Prešernova ulica 1.
—	Pri statističnih podatkih glede volivnega izida za okraj Črnomelj je bilo pomotoma izpuščeno volišče Sinji vrh, občina Vinica, kjer je glasovalo za listo JRZ 00 volivcev, za listo dr. Mačka (Koren) 53 volilcev. Točen rezultat je torej za listo JRZ 2946 glasov, za listo dr. Mačka (Koren iu Malešič skupno 2082 glasov.
—	Društvo slovenskih razumnikov v Parizu, ki štoje trenutno okrog 20 članov, skoraj samih akademikov, je imelo 6. decembra svoj redni občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno letos spomladi. Njegov namen je, združevati Slovence v Parizu, poglabljati slovensko-francoske zveze, obravnavati slovenska vprašanja, sodelovati s slovenskimi izseljenci in gojiti zanimanje za naše narodne manjšine. Občni zbor je vodil predsednik g. inž. Avsec. Pred volitvami je bila vložena ena sama lista z nosilcem gosp. Vugo. Ostali člani odbora so gg.: Natlačen, dr. Klere, dr. Ttišek, gospodična Kaaso-va, revizorja sta gg. inž. Avsec in Casar.
—	Posctnikom in prijateljem Velike planine na sveti večer in božične praznike bo tu v novo zgrajeni' kapelici Marije Snežne sveta maša. — Planinci, na svidenje na hribčku pri Mariji Snežni! Vesele in zadovoljne božične praznike si bomo voščili na Veliki planini.
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji je za božične, praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarnice «Put-nika* najkasneje do 19. decembra ob 10 dopoldne.
—	Po neurju poškodovana hanovinska cesta 1. reda št. 14, Dravograd Slovenj Gradec—Velenje —Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Sav. dolini v odseku Huda luknja je popravljena v toliko, da je pri previdni vožnji promet mogoč z zmanjšano brzino.
—	»Dvajset najlepših božičnih pesmi« je naslov v zbirki kompozicij, ki jo je izdal in založil fi ančiškanski samostan v Ljubljani. Ta zbirka obsega deloma narodne stare, deloma nove, ki so uglasbene v narodiem stilu. Nekaj pesmi je uporabnih za zbor, vse pa so odmerjene za otroško cerkveno petje. Zato to zbirko zlasti toplo priporočamo upraviteljstvom šol, voditeljem Marijinih vrtcev križarjev in Klaric. Cena je 10 din. Naroča se pri predstojništvu frančiškanskega samostana v Ljubljani, Marijin trg 4.
—	Mesto univ. docenta pri stolici za fiziko, in sicer za predmet teoretična fizika, razpisuje rektorat univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prošnje je vlagati na rektoratu do 14. januarja 1939. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenih novin št. 287, na strani 3.
—	Oh (10 letnici Hrvatskega društva umetnosti bo v Zagrebu jutri odprta velika razstava pod imenom: Pol stoletja hrvatske umetnosti. Umetniki so se povabilu odzvali v velikem številu in bo razstavljenih 525 del od 170 umetnikov. Med raz-stavljajočimi umetniki so med drugimi tudi Bu-liovac, Mašič, Cručič, Rendič, Meštrovič in Kovačič. Razstavo bo otvoril dr. Maček.
—	Proslava rojstnega dne angleškega kralja v Dubrovniku. Preteklo sredo so v Dubrovniku slovesno proslavili rojstni dan angleškega kralja Jurija na angleški vojni križarki »Aretyus«. Admiral \Vells je sprejel predstavnike civilnih in vojaških oblasti in imel primeren nagovor. V nedeljo bo moštvo angleške križarke odigralo nogometno tekmo z moštvom SK Gradjanski na Gruškem polju.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Odda se s 1. februarjem: 1. mesarija s hlevom, klavnico in prodajalno v Žužemberku, mesečna stanarina 300 din. 2. Pritlična hiša s 3 prostori in prostornim vrtom nn Senovem pri Raj-henburgu za mesečno stanarino 200 din. 3. Dvoriščna delavnica za malega obrtnika, čevljarja, krojača ali podobno za mesečno stanarino 200 din na Zaloški cesti 15 v Ljubljani. 1'oizve se v Ljubljani na Kongresnem trmi 2 v konzunui.
—	Z nožem v roki ležal mrtev v mlaki. V Pe-trovgradu so našli v ndaki poleg tovarne olja mrtvega 57 letnega delavca Boldizarja Kurundžija. Zadeva je postala skrivnostna, ker 60 našli v njegovi roki velik nož, ki ga je krčevito držal, glava pa mu je tičala v blatu. Oblasti so prvi hip mislile, da gre za nesrečo, vendar je pa dejstvo, da ie držal nož v rokah, vzbudilo sum. Uvedli so pre-
novice
iskavo, ki je privedla do zanimivih odkritij. Boldi-zarjevi sosedje so povedali, da se je rajni zadnji čas udal pijači in je pogosto prihajal pijan domov, kjer se je prepiral s svojo ženo, ki jo je pretepal; prepiral se je pa tudi s svojim sinom. Sin mu je večkrat grozil, da ga bo ubil, če ne bo začel drugačnega življenja. Oblasti so ugotovile, da sta bila oče in sin prejšnjo noč v neki gostilni, kjer sta dalj časa pila in 6e opijanila. Sumijo, da je sin na poti domov izrabil priliko, da ubije očeta. Verjetno je, da je sin napadel očeta, ta pa je zgrabil za nož in navalil na sina. Sin je bil hitrejši, pa je vrgel očeta v mlako, kjer se je zadušil. Boldizarjeve0a sina so zaprli, vendar pa taji dejanje ter trdi ,da se je ločil od očeta takoj, ko sta prišla iz gostilne.
Ljubljana
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške Vinceticijeve konference bodo imele jutri, v nedeljo običajno četrtletno zborovanje v Marijanišču (Poljanska cesta 28), ob 6.45 bo sv. maša v marijaniški kapeli, ob 8.30 pa bo v gledališki dvorani zborovanje. Ker je na dnevnem redu važno poročilo, se vsi delavni udje imenovanih konferenc kar najnujneje vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
1 Maša za turiste izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh pol sedmih.
I Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Članstvo vseh odsekov obveščamo, da bo danes in jutri zvečer oh 8 v kapelici Vzajemno zavarovalnice verski govor z litanijami, v nedeljo zjutraj ob 7 pa istotam sklepna pobožnost s sv. obhajilom. — Odbor.
1 FO Ljubljana-mesto. Pozivam vse člane, da se v čim večjem številu udeleže predbožične pobožnosti, ki bo drevi ob 8 v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Sv. maša bo v nedeljo, 18. t. m. ob 7. Prosim, da pristopite v čim večjem številu k Mizi Gospodovi. — Duh. vodja.
1 Sneg se nam obeta. Prvi sneg smo v letošn ji zimi dobili na sv. Miklavža dan. Ta sneg je kmalu izginil. Včeraj dopoldne pa so zopet začele naleta-vali tako drobne snežinke, da si jih komaj videl. Proti poldnevu so se snežinke zgostile in kmalu pobelile strehe, po ulicah pa se sneg do večera ni obdržal. Kakor zatrjujeio vremenski preroki, bomo dobili dovolj snega, bliža se pa našim krajem tudi silno mrzel val. Smučarjem privoščimo obilico enega, smilijo se nam pa reveži, ki nimajo v hiši polena, da bi se ogreli.
1 Rezervni častniki, ki žele obiskovati tečaj za polaganje izpita za višji čin (kap. II. ki. ali major), naj se javijo danes, 16. t. m., od pol 9 do pol 20 v pisarni pododbora, Kongresni trg 1, zaradi važnega obvestila. — Združenje rezervnih častnikov, pododbor Ljubljana.
1 Film »Tiha noč, blažena noč« v kinu Unionu. Glede na bližnje božične praznike prikazuje od danes naprej kino Union krasen film, ki nam v svoji vsebini predočuje zgodovinsko ozadje o postanku ene najpopularnejših božičnih pesmi »Tiha noč, blažena noč«, pesmi skladatelja Fr. Gruberja. V filmu nastopita v glavnih vlogah priljubljeni Paul Richter in lepa Anny llartmann.
1 Prikrojcvalno tečaje za krojače in krojačice v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehnične srednje šole. Tečaje bo vodil obrtni učitelj Knafelj Alojz. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1939 kraljevski banski upravi, VIII. oddelek, Erjavčeva ul. št. 12, kjer dobo tudi vse podrobne informacije.
1 V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P. Zajec, torej ne več na Starem trou. Samj kvalitetna optika,
1 Ribji trg. Na včerajšnjem ribjem trgu je bilo precej morskih rib, sardelic, ki so bile razmeroma cenene: od 10 din navzgor za kilogram. Dražjih morskih rib je bilo malo. Trije so bile po 30 din, tun in osliči po 28 din, morski raki pa po 26 din kg. Ščuke so bile po 16 din, postrvi pa jk> 40 din kg. Tudi nekaj savskega lipana je bilo |>o 30 din kg. Veliko je bilo na prodaj žabjih krakov, ki jih že dolgo časa ni bilo na trgu.
Gledališče
Drama. Sobota, 17.: Dobrudža 1916. Red B. — Nedelja, 18.: Ob 15 Brezov gaj. Izven. Znižane cene; ob 20 Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene.
Opera. Sobota, 17.: Ljubavni napoj (Kapljica za ljubezen). Gostovanje tenorista Christ> Sola-
rija. Red A. — Nedelja, 18.: Ob 15 Roxy. Izven. Znižane ceno. Ob 20 Gioconda. Gostovanje gdčno Vere Majdičeve. Premierski abonma. — Ponedeljek 19. zaprto. — Torek, 20.: Jolanta. Red B.
Prireditve in zabave
Prva produkcija ljubljanskega drž. konserva-torija bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 6.15 v veliki filharmonični dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenja in zedinjenja. Nastopijo najboljši gojenci zavoda iz solopevskega, klavirskega in instrumentalnega oddelka. Vstop v dvorano proti nakupu sporeda, ki stane 3 din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljuhljani priredi v nedeljo, 18. t. m. oh 5 popoldne v frančiškanski dvorani. »Božični večer« s pestrim sporedom. Na programu je mod drugimi pravljica v štirih slikali s prolgom in epilogom »Kraljevič,
dvorni norček« v režiji g. M Skrbinška. in pa božični prizorček »Čudežna cvetka« v režiji SI. Vencajzove. Vstopnice od 4 do 10 din v pisarni
> Pax et bonunu v frančiškanski pasaži. _ Člani
jiopust. — Otroci do šestela leta v spremstvu staršev vstopnine prosti.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo, 18. decembra ob 8 zvečer na društvenem odru ljudsko dramo v petih dejanjih »Prababica«.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo drevi ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi svoje tretje predavanje. Predaval bo g. univ. !>rof. iz Zagreba in znani eksperimentalni psi-kolog dr. Ramiro Bujas o temi: »Psihologija kot empirična veda«.
Sestanki
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dravljah ima drevi ob 7 v Gasilskem domu v Dravljah svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prosimo za polnoštevilno
udeležbo.
r.lestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo ima v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon št. 32-84.
Poizvedovanja
Našla se jo damska torbica z dokumenti na ime Marija Breskvar in raznimi drugimi predmeti. Dobi se pri Francu Novaku, Kodeljevo, Ob Ljubljanici 25.
Maribor
m Otvoritev novega mariborskega muzeja v
grajskem poslopju bo jutri v nedeljo dopoldne ob 11. Marilioreani, vabljeni I
111 Trgovino na božično nedeljo. Ponovno opozarjamo. da ostanejo trgovine v mestu Mariboru na božično nedeljo, t. j. jutri, ves dan odprte.
m Mestni proračun ža leto 1939-40, in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada in zaklada ustanov je izgotovljen. Proračun je raz-jioložen na vpogled občinstvu od 17! do 21. decembra v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V sini«lu zakona o mestnhi občinah ima vsak občan ter vsakdo, ki plačuje v mestu ne-jjosredni davek, pravico, staviti k proračunu svoje pripombe.
m Umrl je v Teslovi ulici št. 3 vratar drž. železnic g. Jakob Vnuk, star 69 let. Naj počiva v miru!
111 Ljudski oder. Drevi na odru ob pol osmih razdelitev vlog za že dolgo pričakovano ljudsko igro »Četrta božja zapoved«. — Vloge za božično igro »Vrnitev« so v najboljših rokah, režijo pa bo vodil g. Malec. kar jamči za dober uspeli.
Primerna božična darila nudi
špecijalna ženska modna trgovina
„G R E T A"
perilo, pletenine — modne novosti — dopoldanske in spalne obleke po ugodnih cenah.
m Nesreča gledališkega igralca. Na serpentinah pri dravski brvi se je ponesrečil igralec mariborskega gledališča g. Franc Blaž. Zdrsnilo mu je na sjjolzkih tleh ter si je pri padcu zlomil nosno kost ter poškodoval obraz. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
m Posestne spremembo. Mestna občina je prodala na Roseiibergovem posestvu parcele Stanislavi lialtič za 16.280 din, Mariji Frangeš za 16.984 din; bančni ravnatelj Štefan Gruber iz Semmeringa je prodal stavbno parcelo v Dvoržakovi ulici zobozdravniku dr. Seda ju za 170.000 din: na banovin-skem posestvu v Koroškem predmestju je kupil krojaški mojster Zidarič parcelo za 33 545 din. Pokojninski zavod v Ljubljani je kupil od Amalije Paternost in Stanka Anibrožiča j>arcelo v Krekovi ulici za 172.000 din. Janšek Katarina je kupila parcelo od Henrika Zorža v Magdalenskem predmestju za 26.500 din.
111 Zaščitite vajence I Nedeljsko delo po delavnicah zavzema vedno večji obseg. Prizadeti so predvsem vajenci, ki morajo delati na zahtevo mojstrov v nedeljo dopoldne ali celo nedeljo. Vajenci, ki so v vsem odvisni od ovojih delodajalcev, so tozadevno brez moči, ker visi nad njimi vedno kazen v obliki odpusta, če bi so kateri drznil upreti zahtevi mojstra, ki zahteva delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Zakon sicen pravi, da se vajenci izpod 18 let ne smejo znpo-sljevati ob nedeljah in praznikih ter preko običajnih delovnih ur, vendar pa se to določilo grobo krši. Zgodilo se je. dn so mnogi vajenci morali delati na zapovedan praznik 8. decembra ter so
Danes že povsod dobite lepe, dobre in poceni zimske suknje in obleKe. Dobite pa tudi še boljše. Toda oblačila „TIVAR,4f presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi in nizki ceni. Največja in najbolj sortirana zaloga:
Anton Brumec, Ljubljana
Preiernova ul. U, nasproti Glavna poŠte.
TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA, OB VSAKI PRILIKII
se mojstri izgovarjali na trgovine, ki so bile tistega dopoldne odprte. Isto 6e bo zgodilo tudi to nedeljo, ko bodo trgovine zaradi bližajočih se praznikov ves dan odprte
m Zagoneten obračun s kamenjem. V Brezuli pri Račah je povzročil veliko razburjenje napad neznancev na hiše treh taniošmjih j>osestJiikov. Napadalci so jim razbili okna ter so jim metali v stanovanje debelo kamenje. V stanovanje posestnika Alojza Plečka je padlo 9 debelih kamnov, ki so mu med drugim razbili tudi lončeno peč. Istega večera eta bila vržena dva kamna v spalnico Josipa Bauniatia in v hišo Lešnika Štefana. Zagonetne napadalce iščejo zdaj orožniki.
Gledališče
Sobota, 17. decembra ob 20: »Kralj na Be-tajnovk. Red C. — Nedelja, 18. decembra ob 15: »Prevara«. Znižane cene. Ob 20: »Hudičev učenec«. Znižane cene. Zadnjič.
Celje
c Sestanek celjskih gospa bo jutri zvečer ob 6 pri čč. šolskih sestrah. Vse gospe iskreno vabljene, da se sestanka, ki je izredno važen, zanesljivo udeleže. — Voditelj.
c Zlata nedelja v Colju. Jutri bodo v območju celjske mestne občine odprte vse trgovine do jjoi 1 popoldne.
c K včerajšnjemu poročilu o veliki tatvini zlatnine v vrednosti 10.000 din pripominjamo, da tatvina ni bila izvršena na celjski pošti, temveč med prevozom ali pa prenosom v Zagrebu. Upamo, da lio policija kmalu zadevo razčistila.
c Občni zbor poverjeništva železničarskega kluba JRZ v Celju bo jutri v nedeljo ob 10 dopoldne v Domu v Samostanski ulici z običajnim dnevnim redom. Za vse člane je udeležba obvezna.
c K ostavki žalskega župana g. Vizovišeka. V nedeljo zvečer se je odigral pred občinsko hišo v Žalcu dogodek, ki zopet jasno spričuje, kdo je izvajal teror pri nedeljskih volitvah. Nekdanja JNS trdnjava, trg Žalec, je pokazala drugo lice.' To je bilo presenečenje. Nosilec liste JRZ je dobil 263 glasov, združena opozicija pa 174. JNŠ-arji so bili kar blazni od jeze, ki je vzkipela ob porazu, kakršnega garda JNS še ni doživela. To gardo je zapustil tudi žalski župan in veletrgovec g. Ivan Vizovišek, na JNS izvoljeni župan, ki je po svoji prevdarnosti volil listo JRZ. Kar kri jim je zavrela in večja družba JNS-arjev je počakala g. Vi-zoviška pred občinsko hišo, da je moral baje poklicati orožnike, da je srečno prišel domov. G. Vizovišek je potolažil razburjene duhove s tem, da je takoj po volitvah odstopil kot žalski župan, katerega je izvolila JNS.
c Prijateljski večer za vse pevce in podporne člane prireja celjski »Zvon« danes ob pol 9 zvečer v vrtni dvorani hotela »Evrope«. Vabljeni!
c Slinavka in parkljevka v mestni klavnici. Dne 13. decembra 1938 je bila v mestni klavnici ugotovljena slinavka in parkljevka na 1 biku, ki je bil uvožen iz Prekmurja. Da bi se ta tako lahko prenosljiva bolezen ne razširila, odrejam na podlagi določil zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in ministrske uredbe o zatiranju slinavko in parkljevke sledeče varnostne ukrepe: 1. Izvrši se popis vseh parkljarjev v mestu. 2. Promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze) v mestu Celju je prepovedan. 3. Trgovina s parkljarji je na področju mestne občine celjske prepovedana; le v zelo nujnih slučajih bo izdalo mestne poglavarstvo zadevna dovoljenja. 4. Psi ne smejo letati po ulicah, perutnina pa se mora držati zaprta na dvoriščih. 5. Živinski in svinjski sejmi se do nadaljnega ukinejo. 6. Dogon parkljarjev v mesto je dovoljen le za klanje in če je žival opremljena z živinskim potnim listom s klavzulo: »Za neodložljivo klanje v mestni klavnici«. Drugače pa je dostop goveje živine, tudi z vprego prepovedan. Tudi perutnina se sme uvažati samo za takojšnji zakol. 7. Svinje se smejo pripeljati v klavnico le s konjsko vprego ali z avtom. 8. Živali v mestni klavnici se morajo takoj poklati in sicer one, ki prispejo zjutraj, najkasneje popoldne istega dne, one pa, ki prispejo zvečer pa dopoldne drugega dne. 9. Odpremanje parkljarjev, perutnine in vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša (seno, slama, kože, volna, gonj itd.) iz mestnega območja, je prepovedano. 10. Vsakdo je dolžan prijaviti vsako sumljivo obolenje parkljarjev veterinarskemu oddelku mestnega poglavarstva. Prekrške teh odredb bo mestno poglavarstvo kaznovalo po določbah zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Mestno poglavarstvo Celje, dne 14. decembra 1938. Predsednik: A. Mihelčič, s. r.
Jesenice
Gledališko društvo Aljaž ponovi v nedeljo dne 18. dec ob 8 zvečer na željo vseh, ki se radi smejejo, komedijo v 3 dejanjih »Šimkovi«, priredil inž. B. Stupica. Da bo omogočen obisk igre vsakomur, smo izjemoma znižali vstopnino. Igra vsebuje vse polno smeha in humorja, zato vljudno vabi odbor.
Male in velike trgovsko knjige, vse dobite v trgovini Krekovega doma.
Dr.Glacnik Josip, zobozdravnik
poprej v Murski Soboti, sedaj na Jesenicah« Fuiinah, je prevzel zobozdravniško ordinacijo dr. Viljema Schvvab in ordinira redno ob delavnikih od 8.—12, In 14.—18. ure.
Kino Krekovo prosvetno društvo predvaja velefilm »Tarzan - junak« Predstave so: v soboto 17. dec ob 8 zvečer, v nedeljo 18. dec. ob 3 pop., v ponedeljek 19. dec. ob 8 zvečer.
Vransko
S 17. decembrom 1938 je začel redno poslovati namesto umrlega notarja dr. Detička na novo "imenovani notar Horvat Janko in to v I. nadstr.
posojilnice
TIVAR OBLEKE
' zimske suknje so darila trajnega veselja in hvaležnega spomina. Največja in najbolj sortirana zaloga:
Anton Brumec, Ljubljana
nasproti Glavne poŠte. Prešernova ulita
Dsnes premiera »enuuijonalnega puttolovnega filma v režiji genijalnega mojstra Frank Capra in s sodelovanjem odličnih igralcev Warner Baxterja in divne Myme Lov
Vsnhinn loga filmn predstnvlja »ocllal. problem: da-li morn izpolniti človeško življenje umno koplčetre Imetja, nli pn bo na tivelu fte drugo večje vrednote! KINO SLOGU Tel. 27-30 ob 10 , 19.
Zmagovalec
Edinstven tfoku.nentariini prifca: mjla^e džungle v vsej svoji eksotični lepoti in mistiki boste dozi-
mmiA tiger
Premiera Kino Malica 21-24 ob 16. 19 in 21 uri — Dopolnilni spored — tednik!
Božična številka bo izšla v povečani nakladi. Z a	to bodo imeli
oglasi	
Wp— J v t	ej številki še
poseben uspeh	
Naročite jih	pravočasno!
Božična darila po zelo nizkih cenah
Z atnina: prstani, obeski, verižice, cigaretne doze itd. 0« KIFFMAft9N "" LjlllSflsiElsl Ure: Schaffhausen, Doxa, Ornega, krasne budilke pri Mestni trg Stev. 8
Delavska gibanja in stavke
Iz podatkov statističnega letopisa posnemamo, da so bila v letu 1936 403 delavska gibanja, pri katerih je bilo udeleženih 40,932 delovcev. Leta 1938 je število gibanj padlo na 247, toda število udeleženih delavcev je naraslo na 46. 847 Naiveč delavskih gibanj je bilo leta 1937 v tekstilni industriji ter v grafični stroki, medtem ko jih je bilo leta 1936 največ v tekstilni stroki ter v gradbeni stroki.
Od vseh primerov delavskih gibanj v letu 1937 (v oklepajih 1936) je doseglo 31 (56) popoln uspeh, delen uspeh 145 (109), nobenega uspeha pa ne izkazuje 37 (46) gibanj.
O stavkah so objavljeni naslednji podatki: število štrajkov je padlo od 1936 do 1937 od 397 na 238, pri čemer je bilo 1937 prizadetih 3072 podjetij, leta 1936 pa 4.792 podjetij. Od skupno zaposlenega delavstva v teh podjetjih leta 1936 94.037 je stavkalo 87.800, leta 1937 pa od 56.135 zaposlenih bilo v stavki 52,923. Stavke so bile torej razmeroma zelo popolne. Število zaradi stavke izgubljenih delovnih dni je znašalo leta 1936 1,355,952, leta 1937 911.971. Število izgubljenih delovnih ur je znašalo leta 1936 12,110.771, leta 1937 pa 8,349.127. Znesek izgubljenih mezd je znašal leta 1936 41.8 milij. din, lani pa 27.37 milij. din. Od stavk leta 1936 jih je uspelo 318, neuspešnih pa 80. Od vseh stavk leta 1937 je bilo uspešnih 174, neuspešnih pa 63.
Po banovinah je bilo največ stavkujočih 1. 1936 v savski banovini s 35.702 in v dravski banovini s 17.111 ter v Belgradu s 13.461. Leta 1937 izkazuje
največ stavkujočih zopet savska banovina s 23.276, sledi Belgrad z 10.079, nato drinska banovina s 5.327
stavkujočimi.
Naslednia tabela stavkujočih (v tisočih) in izgubljenih delovnih dneh (v tisočih) ter izgubljenih mezdah (v tisočih din.) kaže tole sliko:
leto	stavkujoči dnevi	mezde
1921	. s . . 18 . . , . 184 . , . . 2.915
1922	. , , . 29 . , , . 486 . , . . 14.551
1923	< » i . 13 . „ , . 159 . , . j, 8.203
1924	, > , . 5 . . , . 76 . , . , 3.861
1925	. , , . 7 .... 111 . , , , 3.680
1926	. , . . 11 a . , . 157 . , . , 7.579
1927	. , , . 8 . „ s . 239 . , . j, 8.695
1928	. , , . 6 .... 117 ... , 5.815
1929	.... 2	13 . , . , 597
1930	. , , , 5 . ... 49 ... , 1.461
1931	, . , . \ ... ■. 14 ... , 453
1932	1 ... t 4 .,, , 446
1933	. , . , 2 . . s . 14 ... , 1.762
1934	. , . . 7	> 41 ... » 1.387
1935	. , , . 26 . . , , 266 . , . . 7.513
1936	. . , . 88 . . . 1.356 , „ . . 12.111
1937	.... 53 .... 911 ... . 8.349
Iz te tabele je razvidno, da sta lansko in predlansko leto pomenili višek v stavkovnem gibanju v naši državi. Edino leto 1922 se lahko meri z leti 1936 in 1937 po obsežnosti stavkovnih gibanj. Pripomniti je, da v letu 1923 ni upoštevana v statistiki velika stavka mornarjev pri Jadranski plovbi na Sušaku.
Gospodarstvo severnih držav
V založbi Einarja Munksgaarda v Kopenhagnu je izšla knjiga »Die nordisehen L&nder in der Weltwirtschaltc, ki zelo nazorno slika gospodarske razmere v Danski, Finski, Islandiji, Norveški in Švedski. Te dežele so bile že zdavnaj tesno medsebojno povezane z izjemo Islandije, ki ustvarja na Atlantiku zapadno predstražo severne civilizacije. Vse dežele so med seboj zelo tesno povezane in imajo delno tudi skupne meje, vsaka posebej pa predstavlja neodvisno državo, obeleženo s posebnim značajem. Vendar pa imajo vse slično zakonodajo, slične socialne razmere in skupne politične ideale. Severne dežele predstavljajo v Evropi ne le v zemljepisnem, temveč tudi v zgodovinskem in kulturnem oziru skoraj nedeljivo enoto. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vse severne dežele združujejo v skupnih naporih za povzdigo gospodarstva ter lojalno sodelovanje na obnovi in konsolidaciji mednarodnih gospodarskih odnosov.
Nad 100 let užfvajo severne države medsebojni mir, kar je v zvezi z ogromnim gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom. Vse dežele delajo za mir z vsemi silami, zavedajoč se, da je to koristno za njih neodvisnost in svobodo na političnem in gospodarskem polju. Sodelovanje med severnimi državami se je v zadnjih letih še podvojilo in je bil leta 1034 ustanovljen posebni organ za to sodelovanje pod imenom »Delegacije za napredek gospodarskega sodelovanja severnih držav«.
Čeprav tesno povezane med seboj, niso odrezane od ostalega sveta, ker jim ni za ustvarjanje avtarkičnega bloka, temveč intenzivno delajo na to, da se gospodarski odnosi z ostalo Evropo in drugimi deželami čimbolj razširijo. Brez razpredenih trgovskih zvez z drugimi narodi bi severne dežele ne mogle vzdrževati tako visokega življenjskega standarda in bi tudi ne mogle stalno zboljševati socialnih ustanov v dobrobit svojih narodov. »Delegacije za napredek gospodarskega sodelovanja med severnimi državami« so hotele tudi ostalim narodom pokazati položaj, ki ga zavzemajo v svetovni trgovini ter so izdale knjigo pod naslovom »Die nordisehen LHnder in der Weltwirtschaft«, ki daje pregled osnovnih elementov, gospodarske strukture severnih dežel, njihovega raznovrstnega gospodarskega delovanja, njih položaja kod producenta in odjemalca, njihove mednarodne bilance, trgovinske politike, gospodarskega sodelovanja itd. Knjiga daje žive utise o tem, kako so se severne dežele pojavile sredi 19. stoletja in zavzele na mednarodnem tržišču važno mesto za svoje proizvode kot so: maslo, sir, jajca, celuloza, les, papir, ribe itd. Istočasno pa so severne dežele, na katere odpade 16.7 milijona od 553 milijonov vsega prebivalstva v Evropi, postale kupci sirovin in najraznovrstnejših industrijskih proizvodov raznih drugih držav. Severne dežele zavzemajo kot kupci 4. mesto v Evropi in je njihova udeležba znašala v letu 1937 9.4%. te dežele so največji kupec nemškega in angleškega blaga ter so v celotnem izvozu teli dežel udeležene kot odjemalci z 8.7'A.
★
Kontrola trga z zlatom. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati močnejše kontrole merodajnih faktorjev na trgu zlata v naši državi. Gre tudi za zlato, ki 6e rabi v industrijske in obrtne namene.
Izvoz deteljnega semena v klirinške države. Narodna banka je obvestila z okrožnico vse izvoznike, da bo potrdila o zavarovanju valute pri izvozu deteljnega semena dajala samo Narodna banka, da se tako prepreči prevelik izvoz deteljnega semena v klirinške države.
Izvoz. Narodna banka je izdala obvestilo, po katerem ni dovoljeno brez njenega posebnega dovoljenja izdajati potrdil za zavarovanje valute pri izvozu naslednjih predmetov: volnena, bombažna, jutina prediva, prediva iz umetne svile .odpadki
tkanin, cin, nikel, rafija, surova juta, loj, vosek, ko,kosovo olje, ribje olje, tonina, surov gumi, bombažni odpadki, mineralna olja, gumi arabicum, izdelki iz bakra, soliter (monijev nitrat), kavčuk in kvebračo.
Donos državnih trošarin za leto 1937. V 1. 1937 je država dobila od trošarin 911.7 milij. din (v letu 1936 945.94 milij, din, 1935 913.9 in 1934 920.8 milij. dinarjev). Po posameznih skupinah se donos trošarin razdeli takole (v milij. din): sladkor 600.7 (leta 1936 542.4), izdelki iz sladkorja 0.15 (0.1), kava 51,57 (56.94), kvas 18.0 (18.16), alkohol 10.53 »9.2), liker, konjak, rum 0.13 (0.09), ekstrakti, esence in eterična olja 0.27 (0,42), pivo 22.7 (20.2), vino in žganje 0.05 (—), čisti bencin 14.2 (29.4), mešanica 51.8 (40.0), olja in masti za mazanje 31.6 (30.26), plinsko olje 5.2 (3.7), ocetna kislina 1.6 (1.77), električni tok: za razsvetljavo 71.14 (63.3), za pogone motorjev 12.55 (11.02), plin za razsvetljavo 0.8 (0.45), žarnice 14 4 (13.55), obločnice 0.02 (0.02), pavšalna trošarina 1.18 (1.14), zaostanki ukinjenih trošarin 0.8 (1.25), kontrolna naknada za denaturiranje 2.98 (2.55), milij. dinarjev. Trošarina za pivo je prinesla leta 1931 državi še 45.16 milij. din, dane* pa komaj polovico tega zneska.
Tečaji državnih železnic. Od 15. decembra dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji za tuje valute: holandski goldinar 24.15. nemška marka 17.80, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, poljski zlot 8.34, italijanska lira 2.36, češkoslovaška kro,oa 1.53, belgijski frank 1.50, francoski fraik 1.22, bolgarski lev 0.52, grška drahma 0.41, romunski lej 0.34 din.
Svetovni pridelek krompirja cenijo nemški viri v letu 1938 na 144.44 miljj. ton, dočim je leta 1937 znašal 158.7 milij. ton (brez Rusije za obe leti). Največji pridelovalec krompirja je Nemčija 53.6 (58.9) milij. ton, slede: Po.ljska 33.7 (40.2), Fraicija 17.1 (15.9) in severnoameriške Združene države 10.0 (10.7). Pridelek krompirja v Češkoslovaški je cenjen za 1938 na 9. 4(11.95) milij. ton. V ostalih državah je pridelek znatno manjši.
Dne 16. decembra.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.35 denar, v Zagrebu na 14.23—14.43, v Belgradu pa na 14.2414—14.4414.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37,15—37.85, v Belgradu 37.01—37.71.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,733.487 dinarjev, v Belgradu pa 6,675.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 285,000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . . 2396.66—2411.26 Berlin 100 mark ...,,». 1766.73—1780.61 Bruselj 100 belg	742.94— 748.01
Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52
London 1 funt .	205.85— 207.91
Newyork 100 dolarjev . » . , . 4377.26—4413.57
Pariz 100 frankov.......115.77— 117.21
Praga 100 kron .,,,»»> 150.69— 151.79 Trst 100 lir......... 231.19-234.28
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.65, London '20.69, Newyork 442.375, Bruselj 74.525, Milan 23.30, Amsterdam 240.30, Berlin 177.45, Stockholm 106.525, Oslo 103.95, Kopenhagen 92.375, Praga 15.12, Varšava 83.25, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1225, Buenos Aires 100.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 466—468, begluške obveznice 88.50—90, dalmatinski agrarji 88—89.50, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 98—99, 7% stabilizacijsko posojilo 97—99. — Delnice: Narodna banka 7.600—7.800, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji: 7'A investicijsko posojilo 99.50 blago, vojna škoda promptna 462 do 465, begluške obveznice 89—90 (90.50), balmatin-ski agrarji 88—89 (88, 89.50), 8% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banko 99—100, 7% stab. posojilo 97—98.50. — Delnice: Narodna banka 7800 dennr, Trboveljska 180—185 (185), Gutman 47 blago, Osj. sladk. tov. 75—100, Osj. livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25—100. agrarji 59.50 denar, vojna škoda promptna 466-466.50 (466.50, 466), begluške obveznice 88.75—89 (89.25, 89), dalm. agrarji 87.75-88 (88.25), 4'A sev. agrarji 57—57.50, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 89.50 do 90.25 (90). r- Delnice: Priv. agrarna banka 222.50—225 (drobni komadi).
2itni trg
Novi Sad. Koruza bačka, sušena, pariteta Indjija in pariteta Vršac 108—109. Tendenca stalna. Promet srednji. — 19. decembra zaprto.
Sombor. Koruza bačka, promptna 89—91, bačka za januar, kasa duplikat 91—93, sušena no notirn. — Tendenca neizpremenjena. Promet 52 in pol vagona.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Maribor desni breg, dne 10. decembra: Voli II. 4,
III. 3; telice I. 4, II. 3.50, III. 3; krave II. 3, III. 2; teleta I. 6, II. 5; prašiči špeharji 7, pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. — Meso goveje II. 10—12, III. 8—10; svinjina 17, slanina 15—16, svinjska mast 17; čisti med 16; surove kože goveje 14, telečje 18, svinjske 12 din za 1 kg. — Pšenica 160, ječmen 140, rž 160, oves 160, koruza 150, fižol 150, krompir 70, seno 70, slama 30, jabolka I. 350, II. 250, III. 150; moka pšenična do 350, koruzna 150 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 —6 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7—8 din za 1 liter.
Tržišče
Duhovne vaje za fante imamo ta teden pri nas. Vodi jih g. p. Pate D. J. iz Ljubljane.
Kranj
Tečaj za avtogeno varenje namerava prirediti skupno Združenje obrtnikov v Kranju. Tečaj bo trajal 14 dni, in sicer teoretično in praktično. Prijave za mojstra 100 din, za pomočnika 50 din. Tečaja so lahko udeleže tudi nečlani združenja, vendar je vpisnina za te dvojna. Prijave sprejema pisarna Združenje obrtnikov med uradnimi urami. Vabljeni so tudi mojstri iz tržiškega okraja.
V naši podružnici v Kranju
(pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
I
PROIZVODI:
»I K A«
PROIZVODNJA VAFLA ZAGREB. VLASKA ULICA 101.
Kamnik
Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Salarju.

Kulturni obzornik
Slovenske knjige v Julijski krajini
Te dni so izšle zopet redne knjige Goriške Mohorjeve druibe ter Goriške Mntice v Gorici, ki predstavljajo edino naše knjižno življenje v Julijski krajini. Zato nam morajo biti še toliko bolj dragocene in drage, ker predstavljajo edino izvirno slovensko dušno hrano tisočem In tisočem, ki so željni slovenske besede -in slovenske knjige. Prav dobro vemo, da na slovensko knjižno produkcijo v Julijski krajini ne sniamo in tudi ne moremo postavljati tistega kriterija, ki velja za naše knjižno življenje, kajti zavedati se moramo, da tam naši kulturni delavci grade iznova iz dna, od začetka ter da morajo biti knjigi na tisti višini in iz takega področja, ki priteguje najširše plasti. Tako je Mohorjeva druiba izdala najprej
Koledar za lelo 1030, ki spada med najpotrebnejše knjige našemu človeku, kateremu kaže čas in svetnike, izpremembe sončnega leta, njegove oblastnike, svetne in cerkvene ter glavne in važne določbe. Ostali del pa jp posvečen zabavi in izobrazbi ter vzgoji. Glavno povest je napisal V. Višnjevski »Kovačev Jakob«, ki je dobro pisana povest in izpričuje izurjeno roko, dogaja pa se na Goriškem ter je v ospredju svetngorska božja pot. Svetogorski Materi je po-svečtia še pesem Lj. S. Druga povest je ponatis »Lučka«, ki jo je spisal zdaj že umrli Anton Komar, pisatelj »Otoškega postržka«. Tudi ta povestica priča o klenosti Vadnjalovega peresa in svoje-vrstnosti njegovega sloga. Pri nas bi morali misliti vsaj na izdajo njegovega izbranega dela, saj ga skoraj nihče več ne pozna, pa ga je škoda pustiti pozabi. Zastopan je Milčinski s tremi ribniškimi. Potem Stanko Stanič s povestjo »Pepa in Lojze«. Izmed pesmi so najboljše tiste, ki jih je spesnil L. P. — Večji del pa je posvečen prosveti in spominom: tako se spominja Koledar prihoda prestolonaslednika Umberta v Gorico, potem dr. Li-čana, t msgr. Arka, t mRgr- Abrama, kateremu je napisal lepe besede tudi dr. Kugy, Otona Zupančiča, iz katerega prinaša odlomek Dume ter mo-ravsko narodno »Zabučale gore ...« St. Stanič se je spomnil dveh pridigarjev Janeza Svetokriškega in Filipa Knfola. Isti je tudi prevel sonet iz Pe-trarce o mladini, ki naj pusti svoje norčavosti. Bednarik se spominja svetovnih politikov itd., itd. Več člankov je posvečnih praktičnim gospodarskim problemom.	»
Bogdan Kazak: Zdrav kolikor hočeš
(Zdravnikovi spomini).
Gotovo najboljša letošnja povest pa so zdravniški spomini Bogdana Kazaka, za katerim se skriva že dolgo vrsto let dr. A. Brecelj. Ze ko so te zdravniške črtice izhajale v Mladiki, so vzbujale zaradi markantnega jezika, opazovanja in posebnega zdravega humorja pozornost ter bile deležne resničnega priznanja. Zdaj je šestnajst teh črtic, oziroma spominov izšlo v posebni knjigi kot redna knjiga Goriške Mohoijeve družbe, ter se bo razširila prav tam, od koder je pognala: saj se namreč največ teli spominov veže na Goriško in tam-kajšno prakso. Tako bo knjiga vršila dvojno nalogo: na eni strani bo zabavala občinstvo in nudila estetsko ugodje s svojimi markantnimi postavami, na drugi strani pa bo varovala ljudi pred boleznimi in jih učila skrbeti za zdravje. Ali ne bi kazalo teh črtic ponatisniti tudi pri naši Mohorjevi družbi ali vsaj v posebni knjigi, kajti po svoji vsebini kakor tudi obliki so nekaj svojevrstnega? Bogdanu Kozaku pa bi želeli, da ne bi pustil svoje pisateljske in pripovedne žile sahniti ob drugem, morda manj uspešnem delu.
Pavlina Pajkova: Dora.
Ta stara povest iz 1. 1885 vpliva nekako nesodobno med letošnjo zbirko knjig. Toda če pomislimo, da je bil oče Pavline Pajkove rojak izpod Svete gore ter sodniu v Lombardiji, ko je spadala ta še pod Avstrijo ter da se je Pavlina rodila v Milanu, svojo mladost pa je preživela v Solkanu, vidimo že nekaj razloga za to, da Goričani pona-tiskujejo to pisateljico, katero imajo pravico prisvajati si k svojemu kulturnemu bogastvu, Važ-neje pa je morda to, da utegne prav taka preprosta, nekoliko sentimentalna povest danes na Goriškem biti sodobna v tem oziru, da predstavlja pravo privlačljivo čtivo za tiste plasti naroda, ki so z ozirom na slovensok književnost še na precej pomanjkljivem okusu. Tako je ta ponatis obolus razmeram slovenskega življa v Italiji ter ga opravičujemo, dasi bi ga pri nas redkdo še hotel oživljati.
Stanko Stnnil: Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine.
Cerkveno življenje ima v življenju goriških Slovencev posebno važno vlogo. Ze škof Slomšek je svoj čas rekel: »Ce izgubiš vero, se izrodiš tudi narodu!« In zato mora cerkvena vzgoja iti poleg narodne, kajti druga drugo podpira in ohranjuje. Toda ljudje morajo hiti globoko verni, prepričani o božji Cerkvi in njenem poslanstvu, ki ji ga je dal sam Kristus, ustanovitelj. In tako je marljivi Stanko Stanič v tej knjigi dal nekaj dob in podob iz cerkvcnc zgodovine od njene ustanovitve, preko
svetih učenikov Avguština, Hieronima do začetkov slovenskega pokristjanjenja ter o vplivu Ogleja in Čedada za naše krščanstvo. Vse važnejše dobe v zgodovini Cerkve pokaže z lepo podobo: protestan-tizeni, delo sv. Ignacija s svojim jezuitskim redom itd. do širjenja Cerkve po vseh 6vetovih.
G. Th. Rotman: Bratec in sestrica.
O tej mladinski knjižici znanega Rotmana in njegovih risbah sem govoril mimogrede že ob priliki knjižic, ki sem jih priporočil za sv. Miklavža. Knjižica kot nalašča za o..oke.
Pratika za navadno leto 1039 — XVII.
Tudi to pratiko, ki je sicer izšla pri založbi »Sigma«, lahko omenjamo na tem mestu. Ima isto nalogo kot koledar, le da v manjši obliki. Poleg koledarja prinaša tudi razne nasvete ter predstavlja tudi nekaj slovenskih pisateljev, tako Zupančiča, Preglja, Bevka, Srečka Kosovela in Joža Lov-renčiča.
Ce so knjige Mohorjeve družbe tiskane razmeroma na slabem papirju, so knjige Goriške Matice na boljšem in lepšem, kar jih na zunaj dela bolj privlačljive. So pa te knjige naslednje:
Koledar za leto 1939.
Poleg v koledarjih že. navadnega gradiva, ki sem ga omenil že prej, je v zabavnem delu Legenda o bogatem mlinarju, prevod L. Pirandella: Tri misli, male grbavke, prevod B. Corra: Hasan naj čisti čevlje, Legenda o rojstvu kave. To bi bila leposlovna proza. Pesmi sta napisala Fr. Zgur in Ivo Dren. Dr. Btidal je napisal lep članek k Zupančičevi 60 letnici. Ostalo gradivo pa je izobraževalnega značaja. Tako je Budal napisal odmeve svetovne razstave v Parizu, Trnovec članek: Mi in stroj, dr. Franco: O zobnih boleznih, dr. Dietz: O vitaminih, dr. V. D.: O vplivu starostne dobe na pravni položaj po civilnem in kazenskem zakoniku itd. Čuda tehnike ter zanimivosti 60 lepo gradivo za koledar.
Andrej Budal: Na konju.
Budalova povest iz njegove rojstne vasi, ki se vrši pred vojno, med njo in takoj po vojni, predstavlja leposlovno povest v tej založbi. Ce se je Mohorjeva družba poslužila ponatisa, je to izvirna povest znanega pisatelja Pastuškina. Zgodba predstavlja spor za ženo v domači vasi ter skriven napad na fanta. Toda šele v svetovni vojni se razodene napadalec, ko je bil težko ranjen, ter Se začne potem zopet novo življenje. Knjiga predstavlja lep donesek k slovenski lepi knjigi.
France Bevk: Čarovnica Čirimbaba in Ribičič: Mihec in Jokec.
Tudi o tj knjigi sem že govoril ob priliki Miklavževega trga. Poleg glavne novele je v knjigi še več manjših, ki pa vse pričajo o Bevkovi zreli umetnosti tudi v otroškem svetu. Knjiga je odlična mladinska zbirka. Najmlajšim pa je namenjena slikanica Mihec in Jokec, kateri je tekst spisal Jos. Ribičič ter sem jo tudi že omenjal v 6vojem času.
Jerko Jermol: Lepo vedenje.
Knjiga je namenjena vzgoji o lepem vedenju, kako se je vesti pri krstu, pri obiskih, sprejemih, porokah, potovanjih itd. Knjiga bo izpolnila vrzel v pomanjkanju podobnih slovenskih knjig ter bo v polni meri izvršila svojo nalogo.
Mirko Košir: Poljedeljska kemija.
Ta knjiga pa je namenjena našim slovenskim kmetovalcem, da jim pomaga rentabilno izrabiti njive in livade ter jih nauči umnega kmetovalstva. Tako pomaga sodobna znanost tudi kmetu ter je Goriška Matica 6torila prav, da skuša to znanje posredovati tam, kjer je potrebno in bo obrodilo dober sad.
To so knjige, ki so izšle letos pri goriški Mohorjevi družbi in pri Goriški Matici, pri kateri moram omeniti še Bevkov roman »Straini ognji«, povest iz turških časov, ki je pa še nismo dobili. Prav tako je pri založbi »Luč* v Trstu izšlo dvoje knjig, namreč dve noveli: Miška Kranjca »Juini vetrovi« ter potopis Franceta Bevka »Deset dni v Bolgariji«, poleg »Zbornika Luči«. To pa bi bile tudi vse slovenske knjige, ki so v tem letu izšle v Julijski Krajini. Spričo intenzivnejših teženj po medsebojnih kulturnih vezeh bi bilo želeti, da se slovenske knjižne izdaje pomnože ter da bi doživeli čimprej še tudi revialno ali vsa časopisno delavnost.	td
Le Saint-Hubert, velika francoska revija Združenja lovcev v Franciji, je v svoji decembrski številki objavila krasno ilustriran članek, ki ga je napisal svetnik francoskega poslaništva v Belgradu baron Pierre Coche o »Lovu na divje peteline v Sloveniji«. Francoski diplomat v čudovitem jeziku opisuje lepote triglavskega pogorja, predvsem Pokljuke, kjer se je kot gost ravnatelja Božiča, ki ga v članku s hvaležnostjo omenja, in francoskega konzula v Ljubljani g. Remeran-d a dne 14. maja ob krasnem jutru udeležil lova in ustrelil divjega petelina. Članek bi bil z jezikovno-liternrnega stališča vreden, da bi ga brnli v slovenščini.
fb^SuolaA
MJjLi+S* AJbJsJba.^
\ ABESS^V
.somaulo:
BRIT. | OSTAFR/KA
London se ne čuti več varnega in bi se rad umaknil v trdnejše zavetje
Kanada - žitnica sveta in novo središče Anglije
Kanada — to je dežela, ki je večja kot Evropa, ki ima še silna, neizrabljena naravna bogastva, žitnica sveta, bogata na gozdovih, politično neogro-žena, obenem pa dežla, ki ima samo 11,000.000 prebivalcev, katerih deseti del pa je brez posla. To je največji dominion angleškega imperija, ki je sam večji kot Združene 'države severne Amerike. Kanada bi z lahkoto mogla sprejeti še 25 milijonov ljudi, toda v dobi, ko toliko izseljencev obupano išče novega sveta, se Kanada ljubosumno zapira in zlepa koga ne pusti notri. Danes je vseljevanje v Kanado dovoljeno samo trem vrstam tujcev: poljedelcem, ki imajo vsaj 1000 do 2000 dolarjev lastnega kapitala, žene in otroci, ki imajo svoje može, oziroma očete že v Kanadi, in slednjič za »girls to be married« — to so tista srečna dekleta, ki gredo v Kanado zato, da se tam poroče. Kanadske oblasti pa zlasti na te zadnje najbolj pazijo, in dekle, ki bi se nameravala v Kanadi zaljubiti, nato pa poročiti, ne more preko meje. Jamstvo ženina mora biti že mnogo resnejše. Zgodilo se je celo, da je neko dekle prišlo v Kanado z vsemi predpisanimi poroštvi kot nevesta, pa se je potem vse skupaj podrlo in ni prišlo do poroke, dekle pa je med tem že dobilo drugega ženina in se je hotelo poročiti. Toda kanadske oblasti tega »skoka« niso dovoljevale in je bilo dekle izgnano, češ da se je brez zakonitega razloga vtihotapilo v deželo. Na drugi strani pa tudi že vstaja agitacija, ki zahteva, naj se ta bogata dežela bolj na široko odpre prilivu tujcev, ki bi vse življenje v njej poživili. Nastane vprašanje, le čemu kanadske oblasti svojo deželo tako zapirajo?
Kanada je dežela farmarjev. Zemlja je neizmerna in silno rodovitna, seveda pa leži večinoma v severnem podnebnem pasu in je za obdelovanje zelo težka. Skoraj stalna usoda vseh priseljencev, ki so se spustili v farmerstvo, pa je, da z lastnim kapitalom dobro začno, prva leta morajo delati
Maginot-eva črta tudi v Afriki
K sporu med Italijo in Francijo za prostor v Afriki
Demonu/racija v T ti ni m — proli Italiji. Mobilna garda na konjih s težavo vzdržuje red pri demonstracijah, ki se te dni dogajajo v Tunisu in
6o naperjene proti italijanskim aspiracijam.
DEMONSTRACIJE PROTI FRANCIJI V RIMU V političnem delu lista smo že poročali o napetem razmerju med Italijo in Francijo, ki je nastalo zaradi Tunisa, Džibutija in Korzike. Na sliki: demonstrativen pohod italijan. dijakov po Rimu, nan«rion proti Franciji. V najbolj napetih dneh je moralo Iranc. poslaništvo »»varovati vojaštvo.
brez dobička, potem šele začne zemlja vračati. Toda malo jih je, ki bi jih obdržali. Največ jih pritisnejo k tlom dolgovi, ki so jih za zemljo morali napraviti, in zemlja ne nosi več toliko, kakor pobirajo obresti, in farmer zapusti svoja tla in se umakne v mesto, kjer množi armado brezposelnih in obremenjuje javna bremena. Zato se kanadske oblasti novih priseljencev tako boje in sprejmejo le tiste, o katerih je po vsej verjetnosti pričakovati, da nikdar ne bodo padli na ramena javnih ustanov.
Kljub vsemu temu pa je Kanada dežela ne-številnih možnosti. Cela vrsta industrij v deželi sploh še ni zastopana, marsikatera obrt bi mogla lepo vzcveteti. Kanada nima nobene električne industrije, nobenih steklarn, premajhno čevljarsko industrijo itd. Zemljepisni in politični položaj Kanade je menda najugodnejši na vsem svetu. Pred vsakim posegom jo ločita Tihi in Atlantski ocean, na svojem jugu pa meji na Združene države Severne Amerike, če je le sploh mogoče še govoriti o kakšni »varnosti« na svetu, potem je ta tu. Največja vrednost Kanade pa je v njeni ne tako v zraku skovani bodočnosti, da more postati središče angleškega svetovnega imperija.
Govorice in domnevanja o nekakšni »prestavitvi angleškega imperija« nočejo utihniti. Dejstvo, da bo spomladi prišel v Kanado angleški kralj, pa jih le še bolj podžiga. Odkar se je moral od letošnjega poletja naprej angleški otok tako resno pečati z vprašanjem varnosti v primeru vojne, se v tem svetu vedno huje čuti spoznanje, da evropska Anglija ni več ranljiva. Zakaj torej ne bi prenesli sedeža države v Kanado, ki leži baš v sredi angleških otokov, Avstralije, južno Afrike in malajskega arhipela. Kanada bi bila naravno središče imperija, politično in gospodarsko prijateljstvo z Združenimi državami bi ustvarilo mogočen amerikanski blok, kateremu nobena druga
ij&uial&m,
AGYPTE
AGYPT. SUDAN\
BELG. , KONGO./
Razmerje med Francijo ln Italijo se je zadnje čase brez vidnejšega zunanjega povoda skalilo. V Italiji so bile demonstracije proti Franciji, v Franciji proti Italiji, na obeh straneh pa se jim je pridružil tisk, ki dokazuje njihovo upravičenost in upravičenost tistih zahtev iz ozadja, ki so jih sprožile.
Gre pa za otnk Korziko v Sredozemskem morju, za Tunis in Džibuti v Afriki. Vse to je danes francoska posest, italijansko javno mnenje pa Francozom odreka upravičenost do lega sveta, češ da je n. pr. v Tunisu med civilnim prebivalstvom večina italijanska, pristanišče Džibuti z majhnim ozadjem pa da je brez večjega italijanskega ozadja (Abesinije) itak mrtvo in da Francozi z visokimi pristojbinami otežkočujejo izvoz iz Nemčije.
Že pred nekaj tedni so zastopniki francoskega vojnega ministrstva obiskali Tunis, da pregledajo utrdbe proti italijanski Libiji. Na 400 km dolgi črti Francija že dalj časa gradi neke vrste afriško Maginotovo črto, ki naj bi, kot Maginotova črta proti Nemčiji, trajno svarila morebitnega nasprotnika, da ne bi proti francoski posesti podvzel kaj resnejšega. Prav tako se vztrajno nadaljujejo obrežna utrjevalna dela od zaliva Gabes na jug. Poveljnik francoskega generalnega štaba se je zlasti zanimal za vojaške okraje Medenin, Caid in Mo-
Državni pravdnik Ribet govori svoj zaključni govor, v katerem je dokazoval krivdo obtoženke. Posebno je obremenjeval tudi nekdanjega francoskega notranjega ministra Dormoya in opisoval njegovo temno vlogo v tej zaroti, ki jo je GPU izvajala po Parizu. Za obtoženko je zahteval kazen
dosmrtnega prisilnega dela.
Prepovedana mednarodna nogometna tekma
Za nedelje, 11. decembra je bila v Rotterdamu napovedana velika nogometna tekma med moštvom Nizozemske in Nemčije. Rotterdamski župan, nekdanji minister, Mr. Oud pa je v smislu mestnega policijskega reda tekmo prepovedal in tako športnemu svetu »odjedek velik užitek. Župan se v prepovedi sklicuje, da je to moral odrediti, da prepreči nerede, demonstracije ali uradno povedano — »motnje javnega reda in miru«. Prepoved je seveda na obeh straneh vzdignila precej prahu. Nemški poročevalski urad je ukrep označil kot »kapitulacijo pred neodgovornimi judovsko - marksističnimi elementi«. Tudi ostali nemški tisk se obš-irno peča s to prepovedjo in ob njej bralcem kaže, kako daleč je že prišlo zastrupljenje »judovskega zdražbarstva«. V marsikaterem listu je bil rotterdamski župan že deležen priimka »marksist« ali »židovski hlapec«. Pa tudi nizozemska stran k vsemu temu ne molči. Ugleden rotterdamski list »Maasbode« odgovarja: »Nemški poročevalski urad se zelo moti, če misli, da bi izrazi protestov prišli samo od judovske ali marksistične strani. Ukrep rotterdamskega župana je nad vse umesten. In če bi nas iz Nemčije vprašali, zakaj ne bi rajši neredov zadušili, če bi že izbruhnili, moremo odgovoriti z nasprotnim vprašanjem: »Zakaj v Nemčiji niso s takojšnji in učinkovitim nastopom udušili »spontanih« motenj miru in reda, katerih žrtev so bili Judje in tudi kardinal Innitzer na Dunaju?«
Kače, ki žro kurja jajca
V južni Afriki živi posebna vrela kač, ki se hrani s ptičjimi jajci. Narava jo je na to hrano posebno prilagodila. Kosti hrbtnih vretenc in reber ji namreč 6egajo trdo v prebavila in tako prere-žejo jajca, ki cela drsijo mimo njih.
Nekatere kače pa imajo celo veliko veselje nad kurjimi jajci. Voditelj kačje postaje, v mestu Port Elisabeth po imenu W. Fitz Simons nam v svojih poročilih pripoveduje o tem kaj zanimive dogodivščine. Neki misijonar si je iz Kapetowna naročil špecijalna valilna jajca, da bi se na svoji misijonski postaji, daleč od ljudi, začel nekoliko preživljati tudi e kurjerejo. Jajca so v dobrem stanju prispela in zdrava kaferska kokoš je že začela posedati na njih. Vse je bilo v redu, nekega dne pa misijonar zasliši iz svojega kokoš-njaka čudno škrtanje. Preplašen plane ven, prišel je prav v trenutku, ko se je zadnje jajce poglabljalo v požiralnik velike kobre. Misijonar pa je vedel, da kača jac ne pregrize, ampak jih kakor pač more, f>ožira cela. Brž pokliče mladega Ho-temtota, da je prinesel dovolj širok in prožen precep. Komaj je kača zadnje jajce požrla in se hotela utrujena odplaziti, jo misijonar ujame v precep, dvigne z gnezda in položi na ravna tla. S čevljem ji je krepko stopil na glavo, hotentotski mladenič pa jo je prijel za rep, nato sta ji razparala tre-buh in pobrala ven vsa jajca. Ko sta jih natančno ogeldala, sta videla, da so bila še pojiolnoma nepoškodovana, zato sta jih zanesla nazaj pod kokoš. Po treh tednih so prilezli iz njih čili in če-blavi piščanci.
V sredo ob 4 popoldne je pariška porota zaključila proces proti Nadji Plevickaji-Skoblinovi, ki je trajal že ves prejšnji teden. Po končanem dokaznem postopanju sta v sredo govorila njena zagovornika Filonenko in dr. Schvvab, nakar je predsednik sodišča porotnikom stavil sedem vprašanj glede krivde. Porotniki so na vsa vprašanja odgovorili z »da«. Posvetovanje sodišča je nato trajalo 40 minut, nakar je bila razglašena sodba:
Plevickaja je obsojena na 20 let prisilnega dela in za 10 let izgnana iz Francije.
S tem se je ta proces, katerega tvarina je osem let razburjala francosko in mednarodno javnost, zaključil in kominterna v Parizu je izgubila močno oporo. Plebickaja je sodbo sprejela in tudi še v govoru, s katerim se je poslavljala od sodišča, zatrjevala svojo nedolžnost.
Vohunstvo GPU po Parizu obsojeno
ghazni ln utrdbe med mestom Mareth in Toujane. Tu je ustanovil letečo obmejno stražo motociklistov in »meharistov« (oddelek vojske na kamelah). Najvpčjo važnost pa vojaški strokovnjaki polagajo na dobra letališča, ki se grade po vsej deželi. Priložene slike naj še bolj pojasnijo, da sta dve državi, Francija in Italija, 6por vzeli resno. Tretja najbolj prizadeta država, Anglija, pa prav tako pozorno opazuje, kako se bo razvijal.
Telefon po dnu Sredozemskega morja
Italijanska vlada hoče svojo afriško posest čim tesneje navezati na italijanski polotok. V ta namen pripravlja direktno telefonsko zvezo z Afriko in to potom podmorskega kabla, ki bo položen po dnu Sredozemskega morja in bo najdaljši tovrstni kabel na svetu (po dnu Atlantskega oceana in drugih morij tečejo brzojavni kabli). Kabel se bo začel v Tripolisu na otoku Pandeluza, oprl se bo na že močno utrjeni otok Pantelleria, od koder bo šel na Sicilijo, kjer se bo v pristanišču Port Empocles združil z že obstoječo italijansko telefonsko mrežo. Doslej je bil najdaljši podmorski telefonski kabel med Avstralijo in Tasmanijo, ki je dolg 310 km. Italijanski kabel pa bo dolg okrog 700 km in bo do konca prihodnjega leta dogotovljen. Kako pomembna bo ta zveza, vedo najbolje Angleži.
sila ne bi mogla do živega. Če v Evropi pride do vojne — in v Ameriki o tem nihče ne dvomi — bi kraljeva palača v Ottavi in finančna četrt v City v Monirealu bila izven dosega sovražnih bombnikov in topov. V Londonu take varnosti ne more dati nobena še tako draga tehnika. Morda bi bila taka prestavitev tudi najtrdnejši način, da 6e dominion za vedno priklene na svojo materinsko deželo. V Kanadi se namreč množe glasovi za priključitev k Združenim državam. Kanada sama danes nima ne armade, ne mornarice in bi se sama ne mogla braniti pred nobenim napadom. Spričo angleške prožnosti je pač treba računati, da bo Anglija vse storila, da možgane svoje svetovne vladavine, ki so danes zbrani v Londonu, pravočasno prenese kam v tako varnost, da bo to vprašanje za dogleden čas rešeno. Če bi Kanada to res doživela, kar se sedaj govori še samo na politični galeriji, bi to bil zanjo začetek zlate dobe.
Tujsko-prometna postrežljivost na višku
Najmodernejši hotel pričakuje gosta iz Indije in mu pripravlja bivališče.
Kaivecj paket,
najmanjši izdatek,
na večje iznenadenje!
Amerika — Arija — Evropa — Australija — Afrika 1
PHILIPS 753 ne pozna zapreke
Tudi Vaši otroci si z radio - klavirjem izberejo neposredno zažoljeno postajo. PHILIPS 753 je božično darilo to in naslednje leto
PHILIPS
Obrnite s k naMm trgovcem
Ugodni odplačilni pogoji
Konči Ahačič:
14
Jaka Spaka in čudodelna dlak:
Hudo se prestraši kraljičina, ko zagleda neznano krulečo žival. A ko vidi na zlati vlečki umazane odtise štirih parkljev, ji zavre vsa kri po žilah. Gizdava gospodična ploskne v roke in že prihite biriči: »Ta žival mi je zamazala obleko! Zakoljite vse po vrsti! Nepazljivega kmeta pa vrzite v najtemnejšo ječo!«


Vse solze in besede preplašenega starca so zaman. Vklenejo ga in ga odvlečejo v podzemsko ječo. Svinjo in pujske pa zakoljejo pri priči in jih propnstp Mar'"*'*"®'-" lovskim psom.
Dolores Vieser:	3
Podkrnoški gospod
Roman. — Poslovenil Janez Pucelj.
»Dunaj? Črna luknjal Ampak gosposko življenje. No, za nas je bilo dostikrat muka. Pa kaj je lepšega kakor jezdariti in bojevati se in ru-vati! — — Flegarjev Anderč je dostikrat tičal pri meni. To vam je vesel bratec! On misli tudi s škadronom grofa Ungnada pojezditi nad Turke.v
»O,« meni mati, »ga doma ne bodo 'pustili. Kdo pa bo prevzel domačijo za Kamnom?«
»Skoda!« reče Nartej. »Tako sva si bila prijatelja. Sicer že najde človek — — —«
Beseda mu zastane.
»Nartej — —« šepne mati.
Fant se zastrmi skozi okno, ki stradajo na njem sonca od zime trudni fajgeljčki. Nato naglo začne:
»No, saj, čez štirinajst dni po,jezdim v Brože. Grof Ungnad pojdo nad Turke. Žglasil sem se.«
»Nartej, nad Turke — — —I« •
»Mati, ne bodite hudi — kaj pa naj bi tukaj? Kaj naj vam pomagam hlov snažiti, njive orati ali lan treti — — jaz ne morem, mati, — — nisem za to — — ne moreni k
»Ampak nad Turke — — —k
»Saj, nad Turke, mati; me noče ve.č izpustiti: jezdariti in biti se — čast, slavo priboriti si, da nihče nič ne more reči — — Mati, ne bodite hudi, je pač tako, — — in ni se vam treba bati: vrnem so! Meni se ne zgodi nič!«
»Nikdar več se ne vrneš!« zabeblja Zavorja. Solze se ji potočo po obledelih licih.
»Ne jokajte, mati,« prosi Nartej.
»Nikdar več se ne vrneš,« zajoka zdaj Zavorja, »srce mi pravi: če to izpustim, se ne vrneš nikdar več! In kaj naj potem jaz? Nartej, ničesar nimam na tem svetu razen tebe!«
»Mati, jaz ne morem tu ostati — —«
Spoit
Jugoslavija (Belgrad) : Ljubljana
V	nedeljski liga-tekmi, ki bo na igrišču Ljubljane med gornjima nasprotnikoma nastopi belgraj-ska Jugoslavija v naslednji postavi: Lovrič, Andjel-kovič, Lukič, Domorocki, Bročič, Djakič, Savič, Rakar Petrovič, Perlič H. in Stevkov. Tekma bo ob vsakem vremenu in se bo bila ogorčena borba za točke. Pričetek o,b 14.
Poročevalska služba o snežnih razmerah
Anketa, ki je bila sklicana radi poročanja o snežnih razmerah, je ugotovila, da je bilo poročanje v pretekli zimi zadovoljiva, obenem pa je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče izločila vsa poročila, ki:
1.	niso popolna, ker ne vsebujejo podatkov vsaj o temperaturi, podnebju, snežnih razmerah in debelini snega;	*
2.	ne upoštevajo senčno in sončno lego;
3.	se ne poslužujejo pravilna ključa za vremenska brzojavna poročila in sploh;
4.	netočno poročajo o snežnih razmerah in nepravilno merijo sneg.
Čas o,pazovanja se mora vedno nanašati na 7 uro zjutraj in zato ni potrebno tega časa v poročilih še posebej navajati. Poročila, ki so vsled navedbe časa opazovanja postala nejasna, ne bodo objavljena. Termometer mora biti v redu in pritrjen na prostem v senci. Za merjenje snega mora biti mestu s povprečnim snegom, torej brez žametov, postavljen dro.g z označenimi centimetri na način, da se lahko dnevno določi debelina starega in novega snega. V vsakem slučaju ugotovitve nepravilnih merilnih naprav, 6e poročila tega kraja ne bodo objavljala do tedaj, dokler se ne uredijo merilne naprave.
Določitev postojank. Vse lanškoTetrie poroče-valne postojanke ostanejo. Za navo postojanko je letos določen Sv. Miklavž na Gorjancih. S poročevalsko službo bomo pričeli 21. decembra ter Vas prosimo, da nam od tega dne pošiljate dnevno najkasneje do pol 9 točno poročilo z upoštevanjem zgoraj navedenih navodil. Opozarjamo posebej na to, da bomo mogli v opoldanskih dnevnikih v Ljubljani in v radiu ob 13 ter v časopisju Zagreba, Belgrada, Novega Sada, Osijeka, Sarajeva in Su-šaka objaviti samo ona poročila, katera prejmemo najkasneje do 10.
Sedem samostojnih športnih zvez na Slovaškem
Na Slovaškem so osnovali doslej sedem samostojnih športni hzvez in sicer: nogometno, hokej na ledu, kajak, plavalno zvezo, za rokobarbo, zim-skošportno, turistično in prav pred kratkim še sab-ljaško.
Češki nogometni sodniki stavkajo
V	češkoslavaškem nogometnem športu se vrše razgovori o samostojnosti sodnikov. Komisija zveze se je izrekla za dosedanje stanje, medtem ko se večina zunanjih delegatov zavzema za to, da naj bo,do sodniške filijalke pri nogometnih instancah v provinci. To pa seveda sodniki zavračajo in hočejo na vsak način obdržati svojo neodvisnost. Na svoji zadnji tajni seji so med drugim sklenili, da odklanjaja vsako sojenje, če se ne ugodi njihovim zahtevam, odnosno željam. Če se bo ta sodniška stavka uresničila, potem ni izključeno, da pri-
hodnjo nedeljo ne bodo mogli odigrati na Češkoslovaške mnobene nogometne tekme ,
Srednjeevropski pokal Nj. Vel. Kraljice Marije prejme Madžarska
Srednjeevropski pokal, ki ga je blagovolila podariti Nj. Vel. kraljica Marija, si je za leto 1938 osvojila madžarska ženska ekipa v tenisu, ki je v finalni borbi premagala Poljsko. Pokal bado v nedeljo slovesno izračili madžarski ekipi, ob navzočnosti odličnih osebnosti in našega poslanika v Budimpešti. Doslej so sodelovale v tem tekmovanju tele države: Jugoslavija, Češkaslovaška, Poljska, Italija, Avstrija in Madžarska. Sedaj pa prosijo za sprejem še Nemčija, Švica in Romunija ter se bodo njihove prošnje o priliki izročitve pokala reševale, ker bo tedaj tudi seja komiteja za izvedbo tega tekmavanja.
Stadion za 150.000 gledalcev
Wembleyski stadion v Londonu bodo povečali, ker je premajhen za vsakoletne pokalne tekme. Tozadevno se že vrše razgovori. Po novih načrtih ba imel ta stadion prostora za 138.000 gledalcev; drug načrt pa predvideva celo povečanje, da bo šlo lahko v stadion 150.000 gledalcev. Doslej je namreč wembleyski stadion sprejel lahko samo 93.000 gledalcev.
Obvestila športnih zvez. klubov in društev
D. K. S. K. Edinstvo obvešča vse svoje članstvo in simpatizerje kluba, da se vrši I. redni občni zbor danes ob 20 v salonu restavracije »Keršič« na Celovški cesti 36.
S. K. Grafika, Jutri igramo predtekmo z rezerva Ljubljane. Pozivam sledeče igralce: Bačak, Marn, Kolarič, Potrato, Jankovič, Martinčič, Usnik, Cimpcrman, 2agar, Tomažič, Pipan, Trobevšek in Verbek, da so pravočasno v garderobi Ljubljane. — Načelnik.
Prcttavrinji- SPI) s« vrSi v torek Ml. t. m. oh Ml v beli dvorani« hotela llnion na Miklošičovi cesti. Predaval bo g. dr. Herfort Jožo o divjadi v gorah. Predavanje bodo spre.mljevale skloptiftne stike Vstopnice so žo na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
Nove skladbe
P. France Ačko OFM.: Silita za klavir: Allegro, Studia, Rondo. — Suita je ena izmed večjih instrumentalnih oblik, ki je ciklična oblika najstarejša in še do danes ni na svoji dejavnosti prav nič izgubila; nasprotno: novejša doba je tej obliki dala še prednost, dočim znači sonatna oblika, ki je v 10. stol. suito v ozadje pritisnila, trdi obroč neizprosne smiselnosti in doslednosti V obdelavi zvočnega materiala, prenese slednjn večjo prostost, oziroma možnost gibanja v vsak-terem oziru, ne izključujoč seveda v posameznih stavkih enake logike, če je to odraz skladateljeve glasbene miselnosti. Tudi omenjeno suito sestavljajo trije — po notranji izgradnji — različni stavki, skupaj pa vendar lepo celoto tvoreč. Središče in hkrati višek tvori srednji stavek: Studia, ki prvači v vseh ozirih, tako v kontrapunktični zapletenosti, harmonski barvitosti kakor tudi v arhitektonični zamisli in hkrati v pogledu živahne niodulatorične razgibanosti.
Vsaka skladba je samo en vzpon navzgor, nakar se polagoma spušča navzdol: ta pot navzdol
Nosilec Vašega ša r ma
Na prostore, v katerih se kretate, na toalete, na ljudi, 8 katerimi občujete, prinaša „S0IR DE PAR18" Vaš Sarm. Ta partnm je glasnik dobrega razpoloženja, ki ga povsod ustvarja VaSa prisotnost.
1
je sicer nekoliko daljša, zato pa tematično kakor tudi akordno bogatejša; tudi za izvajalca bo ta »študija« izredno trd oreh, zlasti, ker bo moral paziti na strogo ritmično igro, brez katere bi skladba izgubila svojo pravo podobo. Kristalno prozoren je prvi stavek »Allegro« v slogu Bachovih dvoglasnih invencij: motivi in teme se medsebojno priklanjajo in odklanjajo; njihova razčlenjenost je v skladbi točno začrtana, kar bo izvajalcu v veliko pomoč.
V sredi med obema loži po tehnični izvedljivosti: Rondo (Vivace), oblikovno izredno lepo dograjen, pa odklanja hkrati vse one značilnosti stavka, ki tej obliki pritičejo.
Ačko se je s tem delom jirav lepo predstavil javnosti; tako bi uganili (Če bi sicer ne vedeli), da je od drugod prišel h Koporcu v šolo: poudarek linearnosti in ostri čut za oblikovno izgradnjo: oboje nivi bo tudi najbolj pomagalo za podčrtanje vsebinskega izraza. To delo je pravilna ilustracija tega, kar sla napisala Koporc in Ačko v letošnjem »Corkv. Glasbeniku«: »Pota in cilji naše cerkvene glasbo v bodočnosti« (št. 3, 4) in »O pozitivnih vrednotah v cerkvenih skladbah« (št. 5-0). Skladbo, ki je izšla v okusnem zunanjem okviru, prav toplo priporočamo, zlasti glasbenim učencem Cena samo 10 din. Delo je posvečeno g. provincialu dr. p. Gracianu Hericu.	D.
Zdaj skoči Zavorja na noge in položi svojemu fantu roko na ramo. Nenadoma se nasmehne:
»Seveda, saj to tudi sama vem,« reče toplo, »ti nisi kmet, gospod si! Pa tudi ne sineš služiti za kakega malovrednega hlapca! Samo poslušaj, hlasta mati naprej in sede poleg na klop. »Tvoj oče, gospod Sebastijan iz Žrelca, te je videl na Dunaju in si mu bil kaj po volji. Pa ti pride celo nekoč k meni in vpraša po tebi, kaj naj bi bilo iz tebe. Sama nisem vedela, kaj. fn tedaj reče, Nartej, tedaj reče, da hoče on poskrbeti zate — in — pred kakimi tremi, štirimi dnevi je bil spet tukaj — — —«
»Od tega ne maram nič,« reče Nartej, »saj se tudi za vas ni menil.«
»Ne, ne govori tega, Nartej! On je dober, mogel ni. Je pa zate naredil dosti potov, k — —
»Čemu?« vpraša fant in strmi. »Če pojdeni nad Turka, mi ni treba drugega razen konja in orožja!«
»Ampak, Nartej, saj ti tudi treba ni hoditi nad Turka! Samo poslušaj! Proštija Pod Krnosom ti je namenjena. Stari prošt so umrli in tedaj ima tvoj oče, saj .je vendar patron — —«
Proštija Pod Krnosom — — —< odreveni Nartej. Strnit nekaj trenutkov v mater in se nato zvonko zakrohota: »Za božji čas, — jaz pa prošt' Kdo se je domislil to šalo?«
Zavorja položi svojemu otroku roko na ramo: .le zares in resnično tako,« se vzradosti mati, »ti boš gospod Pod Krnosom!«
»Ampak mati — — jaz venar ne m o r e m postati duhoven — —« se brani fant. Misli prav za prav še vedno, da se inati šali.
»Tega ti tudi treba ni, Nnrlej.t se razvnema gospa Zavorja. »Ne veš: rajnki tinjski prošt sami so biti tudi samo žlahčič.«
»Ah, ta! reče Nartej nejevoljno in prisloni glavo strmo ob zid
Mati Zavorja pomolči in strmi prestrašena vanj. Večerni zrak je že tako težak, da mati že ne more več nrav razločevati sinovih notez. Samo
oči mu buljijo, dve trdi iskri, tja preko nje.
Zavorja ne more več razumeti svojega fanta. Le kaj mu je? Kaj ni to sreča, da si je človek večje in ponositejše nikdar izmisliti ne bi mogel?
»Saj, Nartej,« reče nato in govori spet tako ye,selo, kakor da sploh opazila ni, da se sin krati. »Kdor ima podkrnoško proštijo, ta je velik gospod. Svet je daleč na okoli njegov — in lep lov je v Gorah — — in proštijska zemlja — moj Bog, jaz sem tako vesela!«
»Mar mi je proštijska zemlja,« se zasmeje Nartej. »Počenni sem mlad? Ne maram nobene proštije! Kar jaz hočem, mati, to iztrgam sul-tančkuk
Pri teh besedah se fant zasmeje, vendar pa mu govorica zveni skoraj jezno.
Zavorji začne srre ta trenutek trepetati.
»Ti nočeš?« ostrini.
»Nak, nočem, mati, in k temu me tudi ne more prisiliti ne smrt ne hudič! Dal sem na treh kraljev dan Ungnadu roko in mir besedi!«
Močna roka trešči fantu ob mizo. Rjav kolaček se stoči s krožnika. Zavorja ga pobere z drhtečimi prsti in ga položi skrhljivo in počasi nazaj.
»Z grofom Ungnadom bi pač lahko govoril tvoj oče,« meni mati čez nekaj časa.
iSe zahvalim za to čast. Vem sam. kaj hočem! In moja roka velja kakor beseda slednjega viteza.«
»Na tri kralje saj še sam nisi vedel, dn ti je proštija zapisana. To bo grof pač sprevidel.
)Pa če ne maram proštije! zakriči Nartej divje.
^ato pa se nenadoma rahlo zasmeje:
»Mati, menda se vsaj ne bova Že nocoj prerekala! Boste videli, še siti me boste teh štirinajst dni!«
Vprav tedaj pride Nanej s smolnico iz kuhinje. Previdno drobenti čez grčavi pod v izbi in postavi lučko nn mizo
»Rosta še kai jedla?« vpraša
Zavorja se zalivali in dekla odnese sklede. Rumena luč se bohoti v temi. Nartej vidi, da je rahla barva, ki je bila še pravkar, pač od veselja, razlita materi čez obličje, obledeln. Pod gladkimi, temnimi lasmi ji je zdaj videti čelo nežno in pobožno kakor iz voska.
Le zakaj jo je moral žaliti že nocoj? — Toda — take marnje — — — tisto o prosti ji 1 Tega vendar človek nikakor ne more misliti zares! On mora v vojsko! Je že dokaj mater jokalo, ko so jiin sinovi šli nad Turka, in se smejalo, ko so se spet vrnili domov. Ah, Nartej ve, če se on vrne, lio močno v čislili! Kaj se je našel na Dunaju le eden, ki Iii ga bil vrgel s konja? Kaj mu niso celo ponoči skriv prešlatali vratu in prsi, da bi našli svetinjo, ki odganja od njega sleherni strah in bojazen?
O vitezih in junakih je slišal peti — — —.
V	njegovo premišljevanje vpraša mati:
»Boš pač močno truden?«
»Truden?« si zlekne Nartej toge noge pod mizo. »Sem, nekoliko. Miško bo pač še bolj čutil, ima, kar mu je treba?«
»Seveda ima,« se razveseli mati. »Tak star konjar, kakršen je Tevža, je ves blažen, da more spet ščetkati in čohati! Kaj no bi pogledal z mano malo ven v hlev?«
Nartej vstnne in gre za materjo.
Z motno malo svetilko, ki je gorela v kotu v veži, gresta za hišo v hlev; zunaj v svinjakih lirkajo prašiči. Znotraj v hlevu so zlekajo belo krave in topli sopuh po senu in stelji visi kakor rjava megla v temačnem ogrodju.
Zadaj s pograda zakrevči Tevla:
»So gospa prišli?«
Ze dobro, že, le spil- veli Zavorja.
V	zadnjem kolu na suhem listju leži Miško zdaj nežno zaprha proli gospodarju. Nartej ga popipa za grivo in se pogovarja z njim z vsa kršnimi kodrastimi besedami. Nenadoma pa zavzdihne:
»Stopnice na gumno so nove?«
NOUGAT GALAK 4NOVE5PKIAUTEI1 CRAKLAIT CITRA
IZVRSTNA	FINA NAPOL- ^^i^JJJ^J^ —m _ ^Jp MLEČNA ČOKOLADA ODLIČNA ČOKO-
SLAŠČICA	NJENA BELA	~gT H E» S PRAŽENO RZJO, LADA S KREMO
ČOKOLADA I ^ ti ^M 1 Ln	ZELO REDILNA	OD CITRONE
£epa, praktična darila
si nabavite za Božič v znani manu-fakturni veletrgovini
R. miKLHUC - „pri Škofu"
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica —
Pred škofijo
Velika izbira ostankov svilenega, volnenega in perilnega blaga po znatno znižanih cenah.
Orig^pal
j& V kvaliteti neprekčsf/rvr*
Tl dve resnici se z htCemer ne moreta pobiti.
Programi radio Ljubljana:
Sobota, 17. decembra: 12 Ploščo v venček povežemo, pa z glasbo veselo postrežemo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošče v venček i>ovežemo, pa z glasbo veselo postrežemo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selrua I.ngerlbff: Kako je Niels Holgersen potoval z divjinui gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Dogodivščine Miki-iniško (lanioe Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda — lil Za (lelopust, igra Kadijski orkester — lfi.to Zagorski rudnik (g. Arnošt Adamič) — lil Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel večer z Josipom Jurčičem. Besedilo pripravil Niko Kuret. Iv-vajn.io člani rad. igr. drnž. Sodelujejo Fantje na vasi. (Vodi inž. Ivan Pengov) — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Za dober konec, igra Eadijsk: orkester.
DrugI programi:
Sobota. 17. decembra: Helgrad: 20 Narodne pesmi, 21 Vojaška godba, 22.20 Kavarniška godba — Zagreb:
30	Opera — Sofija: 19 Mandoline. 19.30 Beethovnove skladbe. 20 55 Plošče — Varšava: 19.15 Pisan koncert.
31	Komična opera — Budimpešta: 19 50 Igra, 22 Celo, 22.1S Vojaška godba — Dunaj: 20.30 Alpski večer,
RADIO-APARATI
nove tipe od 750 dinarjev naprej.
RADIO BANJAl - LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 20.
Galanterija — drobnarija
pletenine, nogavice, kravate, ovratnike, otroške
igrače — torbice dobite pri
SLAV AN RIBARIČ, Maribor Aleksandrova 59
POCENI BLAGO
lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri	«
TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15.
čitajte in širite »Slovenca«!
ZENITH
Točna ura
vodilna svetovna
znamka odslej v vseh strokovnih delavnicah
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl eglasl t din Debelo tiskane naslovne besede »e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mnll oglasi se plačujejo takoj orl naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po S din ■ Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe

Krojaškega pomočnika
dobro Izvežbanega, sprejme za stalno delo krojač na deželi v Bell krajini. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19.373.	(b)
Denar
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, do 20.000 din, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« 19.380. d
Obrt
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-42
Velika zaloga vseh vrst žimnlc, otoman. najmodernejših couch-zof. - V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delat Točna postrežba I Konkurenčne cene!
Po večno plačilo je polklical Vsemogočni našo ljubljeno teto,
gospodično
Antonijo Tavčar
trgovko
Pogreb rlrage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. decembra 1938 ob dveh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1938.
Žalujoči ostali
Razno
»Mladiko«
1927, 1928, 1929, zamenjam za dobro ohranjene Iste letnike, nevezane, brez doplačila. - Novak Zdravko, D. M. v Polju.
Opremljeno sobo
oddam drž. uradniku v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.415. s
E3ESGS
Darila za male ln velike
gitare, harmonike, violine in drugo
najceneje pri
M. M0DIC
Ljubljana, Cojzova c. 9.
Lepo darilo je nova gramo fonska plošča, stane samo
Din IS —
dokler traja zaloga R. VelepIC
Ljubljana Vil Sv. Jerneja cesta štev. 25
Orehova jedrca in fižol
nudi Sever & Komp. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.	(1)
Smuči in sanke
najboljše, dobite pri Izdelovalcu Fajfar. Ljubljana, Trnovska ulica 25, telef. 34-10.	(t)
Za vsako priliko
najboljše Hubertuse ln vsa druga oblačila nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.
Stole, pohištvo,
popravila Izvršujem po najnižjih cenah. Breg 14.
Perzijske preproge
več krasnih komadov, naprodaj po zmerni ceni »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica.	(1)
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenlč In drug, Ljubljana. Miklošičeva cesta 15, telef. št 48-67.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljivv ki šiva naprej ln nazaj, štlka in štepa, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa c. 3 6, nasproti Gospodar, zveze.
Veliko krojaško podjetje
prvovrstno, dobro idoče, naprodaj. Potreben kapital 15.000 din. Vprašati: Ljubljana, Emonska c. 2 pritličje, desno, vrata 1.
Štajerska jabolka
zaboj 40 kg, 3—4 din, šta jersko čebulo, vreča 70 kg 2.60 din, dobite samo da nes in v ponedeljek pri Kmetijski družbi v Ljubljani.	(1)
Kupujte pri
naših inserentih
Dobro obrit-dobre volje!
Zašč. znamka
ROTBART
Varujte dobro Vase zobe
. . . ako hočete, da boste dolgo uživali dobro zdravje in zapomnite si: Da morete ohraniti Vaše zobe bele in lepe, je potrebno, da dnevno uporabljate dovršeno sredstvo in sicer sredstvo, ki Vam daje največjo garancijo v smislu higijene zobovja, sredstvo odobreno in priporočano po naiodličnejših medicinskih osebnostih, neobhodno potrebno je torej, da uporabljate
Uprava državne bolnišnice za žensko bolezni v Ljubljani sporoča, da je njen dolgoletni, zvesti sodelavec, gospod
GREGOR ERJAVEC
z v a n i č n i k
v sredo, dne 14. decembra 1938, umrl. Ohranili ga bomo v dobrem spominul Ljubljana, dne 16. decembra 1938.
Dotrpela je naša ljubljena soproga, mama, sestra, teta in tašča, gospa
Marjeta Rozman
soproga državnega uradnika
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 18. decembra 1938 ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče Štepanja vas.
Ljubljana, Škof ja Loka, dne 16. decembra 1938. v
Žalujoča rodbina Rozman in sorodstvo
h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
Lep dar kraljice Marije
VIDNO OSVEŽENA KOŽA BO RAZVESELILA TUDI VAS!
Z« po nekaj dneh, se bosle prepričali o prednostih Solea-mila.
Zavedni kamniški okraj
Frančiškanski cerkvi v Dubrovniku
Ko je letos Nj. Vel. kraljica Marija letovala na našem Jadranu, je s kraljevičima obiskala tudi starodavni frančiškanski samostan v Dubrovniku. Zemljišče za samostan je frančiškanom odstopil leta 1313 senat dubrovniške republike. Leta 1667 sta požar in potres uničila samostansko poslopje, pa so ga kmalu zopet obnovili. Samostan ima ltnjižnico, v kateri je okrog 15.000 knjig in rokopisov. Samostan ima že od nekdaj tudi lekarno. V cerkvi, ki ima več marmornatih oltarjev, počiva slavni pesnik Gjivo Gundulič.
Kraljica Marija je že večkrat obiskala ta samostan. Ob zadnjem obisku je vprašala starešino dr. Nikolo Spagnola, če more s čim pomagati samostanu. Starešina se je zahvalil kraljici za njeno dobroto in izrazil željo, da bi cerkev dobila dva nova zvonova. Kraljica je pripomnila, da je slišala zvonjenje iz zvonika te cerkve, kako to, da manjkata dva zvonova? Starešina je odgovoril, da ima cerkev res tri stare zvonove iz slavne italijanske livarne zvonov Collbachini, od katerih eden tehta 920, drugi 660, tretji pa 458 kg. V svetovni vojni so avstrijske oblasti vzele dva zvonova, ki sta z ostalim zvonom dajala lep akord zvonjenja. Nj. Vel. kraljica Marija je nato starešini obljubila, da bo sama nabavila največji zvon.
Starešina dr. Spagnol je pismeno prosil Kvi-rina Lebiša, ki ima v Zagrebu livarno zvonov, naj pride v Dubrovnik. Lebiša je ugotovil, da imajo dosedanji zvonovi v zvoniku frančiškanske cerkve
je darovala 1450 kg težak zvon
v Dubrovniku glasove »ec, »fis< in »ase. Za lep akord bi bila potrebna še dva tona »cist in »b«. Dr. Spagnol je o tem poročal Nj. Vel. kraljici Mariji in kmalu zatem je dobila livarna Lebiša v Zagrebu naročilo od dvora, da vlije veliki zvon z glasom »cis« iz zajamčeno posebne litine. Livarna je takoj pripravila material, ki vsebuje 78 Y> bakra in 22% kositra. V dveh mesecih je bil zvon vlit. Zvon je težak 1450 kg, visok 150 cm in ima 142 cm premera. Zvon je okrašen z ornamentiko, v sredi pa ima veliko črko »M« s krono. Zvon je veljal 62.000 dinarjev.
Istočasno je bil v livarni vlit manjši zvon, težak 305 kg, s tonom »bc, ki je veljal 11.000 dinarjev, poklonil pa ga je Paško Baburica. To dni so v Zagrebu naložili na vlak oba zvonova in jih odpeljali čez Slavonski Brod in Sarajevo v Gruž. Oba zvonova morata biti obešena v zvonik pred božičem in bosta prvič zapela na sv. večer. Zvonova bosta posvečena v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kraljice Marije. Zvon, ki ga je darovala kraljica Marija, je najtežji v Dalmaciji. Drugi zvon po teži je v splitski katedrali in je težak 1200 kg.
S tem velikodušnim darom je Nj. Vel. kraljica Marija razveselila ne samo frančiškanski samostan, ampak tudi vse prebivalstvo Dubrovnika, ki bo iz zvonika svoje starovadne cerkve spet poslušalo lepe akorde zvonjenja.
Kamnik, 16. decembra.
Zmaga JRZ v kamniškem okraju je bila tako prepričevalna in popolna, da je nasprotnikom kar sapo zaprlo. Kamniški okraj je v dobrih in slabili časih vedno pokazal veliko politično zrelost in vdanost svojemu voditelju dr. Korošcu, z decembrskimi volitvami pa je dal sijajno zadoščenje svojim vodilnim možem za vsa preganjanja. Tako visokega odstotka po volivni udeležbi in po številu oddanih glasov za JRZ še ni bilo. Kamniški okraj je zdaj že četrtič izvolil g. Štrcina za svojega poslanca. Prvič mu je dal 5260. potem 5390 in 4761, zdaj pa 7016 glasov, to je 88% vseh oddanih glasov. Narod je spregovoril jasno in odločno. Nobenega večjega shoda ni bilo treba, nobenih govornikov iz Ljubljane, sa je naš okraj vedno zvesto ob strani svojemu voditelju dr. A. Korošcu, kadar ga pokliče. Zastonj je bilo zatrjevanje nekaterih delavskih voditeljev iz Ljubljane, da je 17 občin v njihovih rokah in da bodo sijajno zmagali Žalostno so potegnili svoje volivce nekateri naši delavski generali, ki so dan za dnem grmeli po shodih, kakšno večino imajo, v nedeljo pa niti volit niso šli.
V teku zadnjega meseca je imela JRZ v našem okraju 60 sestankov v vseh občinah, Mačkovi kandidati 46, Ljotič pa 24. Kljub temu, da so nasprotniki obdržali celo vrsto neprijavljenih se-siankov, ni okrajno načelslvo izreklo nobene kazni, medtem ko so leta 1931 in 1933 naši pristaši plačali 276.000 din kazni. Ce so se le 4 zbrali v kakšni hiši, je to glavarstvo proglasilo za shod in bičalo naše ljudi z globami. Zdaj pa so nasprotniki doživeli zasluženo kazen ki so jim jo izrekli naši zavedni volivci. Že na shodih in se-
stankih, ki so jih neumorno prirejali gg. Štrcin, Novak in dr. Žvokelj, je bilo jasno, da bo kamniški okraj med prvimi, le za mesto Kamnik ni nihče pričakoval, da bo JRZ dobila 76% oddanih glasov. G. Cerer je moral uvideti, da niti v mestu niti v okraju nima več besede in tudi pristašev ne.
Med volišči so ee spet izkazale Palovičc, kjer je bila udeležim 100%. Prav vsi so prišli na volišče in oddali svoj glas kandidatu JRZ. Tudi v Tunjicah so bili vsi glasovi oddani za JRZ. Čast našim zavednim volivcem na kamniški strani in v Moravški dolini, ki se niso ustrašili nobenih groženj in terorja nasprotnikov, čeprav so ti poklicali na pomoč celo hudičevo olje. Leta lfK33, ko so imeli vso oblast v rokah, so napadli župana v Lukovici g. Pozniča in so mu vrgli v oči neko jedko tekočino, da se je moral zdraviti v bolnišnici, zdaj pa so se proslavili s hudičevim oljem. Propadli pa so takrat in propadli so zdaj. Kamniški okraj je zaveden, čvrst in odločen in bo tak tudi naprej I
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Imena novih poslancev
Poslanci za Bclgrad-Zemun-Pančevo:
V	Belgradu dobi JRZ vseh pet poslancev, in sicer Vlada Ilič, Dušan Trifkovič, Mihajlo Stojadinovič, Ne-dlejko Savič, Božidar Nedič.
Ta lista je sestavljena na podlagi objavljenih podatkov. Ker pa glavni volivn: odbor svojega dela še ni dokončal, ta lista šc ni uradna.
Poslanci donavske banovine:
V	tej banovini je JRZ dobila 49 poslancev, združena opozicija pa 4.
Poslanci JRZ so: za Apatin Oton Gavrilovič, za okraj batinski Milorad Veselinovič, za darčan-ski Radoslav Andrič, za Kulo Franc Ham, za od-žaški okraj dr. Jova Ertl, za Sombor dr. Cveta Maglič, za mesto Novi Sad Stjepan Čirič, za mesto Subotico Marko Jurič, za Žabalj dr. Djordje Jovanovič, za okolico Novega Sada dr. Branko Nikolič, za Palanko Dimitrije Magarašcvič, za Sento Sava Vujič, za Stari Bečej Svetozar Stankovič, za Titel Jcvrem Tomič, za Topolo Todor Gelert, za Zemun Sava Bogunovič, za Ilok Dušan Popovič, za Irig Branko Avramovič, za Sremsko Mitrovico Milan Miličič, za Rumo Dimitrije Magaraševič, za Srem-ske Karlovce Štefan Čirič, za Staro Pazovo Sava Petrovič, za Alibunar Sava Petrov, za Belo crkvo Dragomir Stojadinovič, za Veliki Bečkerok Nikola Bešlič, za Vel. Kikindo dr. Milan Budišin, za Vršac Joca Georgijevič, za Jaša Tomič Branko Glumac, za Kovačnico dr Djura Stankovič, za Kovinj Slavko Nikolič, za Novi Bcčcj Rade Lungulov, za Novo Kanižo Svetozar Stankovič, za Pančevo Stanimi Stankovič, za Vračar Ilija Savkovič, za Grocko Milan Badžak, za Jesenice Vladimir Hajduk Velj-kovič, za okraj kolubarski Voja Mihajlovič, za Mladcnavac Milan Badžak, za Požarevac Brana Davinič, za posavski okraj Radovan Jcvtič, za Smederevo Milan Stojimirovič-Jovanovič, za gru-žanski okraj Dragoslav Pantovič, za kačerski okraj Milorad Stankovič, za Kragujevac Kamenka Božič, za Lepenico Jakša Božič, za moravški okraj Tiho-mir Dimitrijevič, za oraški okraj dr. Zivan Lukič, za Takovo Vojko Čvrkič.
Poslanci združene oipozicije pa so: za Šid Zivan Kunežnič, za kosmajski okraj dr. Milorad Vlaj-kovič, za Oplenac Jovan Jovanovič, za orašački okraj Ilija Mihajlovič.
Poslanci Moravske banovino:
V	tej banovini dobi JRZ 40 poslancev, združena opozicija pa 1.
Poslanci JRZ so: okraj belički Dedimir Petrovič, za Golubovac Dimitrije Mirkovič, za De-spotovac Blagoje Jocič, za okraj zviški Dušan Pan-tič, za okraj levanski dr. Bogič Vukičevič, za mlavski Stojadin Pavlovič, za 1'aračin Stanoje Pro-tič, za ravanjski Miloš Cukavac. za resavski Milorad Dimitrijevič, za temniški Stanoje Protič, za homoljski Dušan Pantič, za Boljevac Andra Mi-lutinovič, za Brzo Palanko Vladimir Kazimirovif. za zaglavski Ljuboinir Božinovič, za Zaječar Peter Vitanovič. za kljuški dr. Ljutica Dimitrijevič, za krajinski Borivoje Antic. za negotinski Vlamidir Kazimirovič, za oreški Radomir Gajič, za timoški dr. Radomir Nikolič. za Vučitrn Miloš Sretenovič, za dobriškl Dobrivoj Stošovič, za Žico Milko Petrovič, za župski okraj dr. Djordje Radenkovič, za kosanički Aieksander Josipovič čarapič, za ko-paoniški Cvetko Jeličič. za Lapovo Radivoje Mi loševič, za Proluiplje Dobrivoj Stošovič. za Ra-žanj Milan Popovič za rasinski okraj Krsta No-vakovič, za Trstenik Miloš Maličanin, za mesto Niš Dragotin Živkovič, za okraj Aleksinac Dra-giša Cvetkovič. za Banjo dr. Vukadin Didič, za Lužnico Velimir Marinkovič, za moraski okraj Bo rislav Živadinovlč, za nišavski okraj Dimitrij Mla-denovič, za niško okolico Dragiša Cvetkovič. za svrljiški okraj Milan Golubovič, za Caribrod Vladimir čohadžič.
Poslanec združene opozicije v tej banovini pa je za okraj Bela Palanka dr. Dušan Stevčič.
Med imeni slovenskih poslancev,
ki smo ph prinesli v včerajšnji številki, je po pomoti izostalo tudi ime poslanca dr. Jure Koceta, ki je
bil izvoljen za poslanca črnomeljskega okraja.
Italijanski dar naši univerzi
Ljubljana, 16. dec.
Danes je na rektoratu Aleksandrove univerze v Ljubljani slovesno izročil generalni konzul italijanskega imperija g. A. Guerrini M a r a 1 d i v spremstvu gosp. profesorja dr. Gasparinija lepo darilo italijanske vlade, okorg 800 zvezkov najznačilnejših knjig iz vseh področij kulturnega udejstvovanja, naši univerzi kot temelj, na katerem naj se razvija slovensko-italijansko kulturno zbližanje. Svečanosti so se udeležili od strani univerze g. rektor dr. K u š e j, dekani fakultet — filozofske g. dr. Kidrič, tehniške g. dr. Go-sar, juridične g. dr. Korošec ter rektor univerze g. dr. Š k e d 1. V svojem izročilnem govoru je g. generalni konzul poudarjal potrebo prijateljstva med obema narodoma, h kateremu težita diplomaciji obeh držav, toda pred diplomatskimi zvezami mora hoditi prijateljstvo narodov med seboj, k čemur naj vodi kulturno zbližanje in ■ spoznavanje. In temu kulturnemu tesnejšemu so- I
delovanju in poznavanju naj služi ta knjižnica, ki jo je darovala Italija slovenski univerzi. In če se bomo dobro poznali na kulturnih področjih, bo sledilo resnično prijateljstvo med narodi samimi in bo lažje tudi diplomatsko politično prijateljstvo S temi mislimi je izročil g. konzul g. rektorju dr. Kušeju, ki mu je odgovoril z lepim odgovorom, v katerem je poudarjal stare zveze Slovencev z italijansko kuituro, obenem pa se mu zahvalil z lepimi besedami za dragocen dar duhovnemu zakladu naše univerze. Po tej oficielni izročitvi so si nekateri ogledali lepo knjižnico, o kateri smo v našem listu že pisali in ki obsega najboljša dela iz italijanske literature, monumen-talna izdaja Danteja, umetnostne zgodovine (22 knjig Venturina), prava in tehnike, zlasti pa arheologije, za katero predstavlja Italija klasična tla. Predstavnika italijanske vlade sta ostala še delj časa v prijateljskem razgovoru s predstavniki naše univerze.
Že v par dneh bo no vsem svetu zakraljevalo božično veselje in v Vašem srcu bn odmevala večno lepa pesem »Tiha noč — blažena noče. Zgodovinsko oiadje o postanku te nesmrtne pesmi skladatelja Fr. Gruberja, Vam bo predočil krasni nepozabni film. Pesem miru in sprave, člov. ljubezni in odpuščanja.
Danes premiera I
liha noč - blažena not
V gl. vlogah Paul RIchter in Anny Hartmann 16.
Kino IINION
Telefon 22-21 Predstave ob IO. In 21. uri
Mariborski proračunski predlog za 1939-40
62,218.440 din. — Od lanskega višji za 2,100.240 din
Maribor, 16. decembra,-
Na mestnem knjigovodstvu so izdelali proračunski predlog za leto 1939-40. __ Predlagal ga je že ožji odbor mestnega sveta z županom na čelu, od danes naprej pa bo za 5 dni razgrnjen na mest. poglavarstvu davkoplačevalcem na vpogled.
Izdatki: Osebje (z mestnimi podjetji): 7 milij. 820.360 din, splošna mestna uprava 2,933.840 din, osebna in imovinska varnost 761.670; finančna stroka (anuitetna služba): 8,181.810, gradbena stroka 1,485.980 din, zdravstvo 2,315.100 din, socialno skrbstvo 4,573.490 din, šolstvo 1,443.860 din, znanost in prosveta 293.400 din, obrt, trgovina in turizem 270.000 din, mestni veterinarski sklad 166.000 din, razno 550.000 din, mestna podjetja 31,422.930 din.
Dohodki: Splošna mestna uprava 43.590 din, mestne davščine in takse 19,169.030 din, finančna stroka (povračila mestnih podjetij) 5,542.410 din, gradbena stroka (povračila mestnih podjetij za ceste) 625.000 din, socialno skrbstvo (darila, razne globe, razni dohodki) 60.600 din, mestni veterinarski sklad 166.000 din, razno 1,750.000 din, mestna podjetja 34,861.810.
Proračunski predlog je sestavljen na načelu skrajne štednje, je popolnoma realen in uravnovešen. Nobena dosedanja davščina in dajatev ni zvišana. Najhujše breme za mestno gospodarstvo je anuitetna služba in socialno skrbstvo, za katero se izdatki od leta do leta večajo.
V	proračunu je predviden znesek za dokončno ureditev mariborskega gradu za muzej, za ureditev grajske loggie in vitežke dvorane, ki bo, kakor znano, rezervirana za reprezentančne svrhe mestnega sveta. Predvidena so tudi sredstva za nadzidek nad sedanjo gledališko blagajno. V tein nadzidku bo urejena gledališka soba, ker bo dosedanja v Kazini izročena Študijski knjižnici.
V	proračunu je na novo predviden obračun med mestno upravo in mestnimi podjetji zaradi poslopij, ki jih uporablja mestno poglavarstvo in zaradi cestnih del, ki jih povzročajo mestna podjetja s polaganjem raznih napeljav.
V	postavki za znanost in prosveto je poleg dosedanje Slomškove nagrade v iznosu 5000 din predviden tudi znesek 20.000 din za nakup umetniških slik. Mestna občina mariborska je med prvimi občinami, ki je v ta namen stavila v proračun primeren znesek.
Vse javne dajatve so ostale prejšnje. Tudi 10% socialna doklada na direktne davke, ki se je lansko leto dobro izkazala, ker je Pomožna akcija prišla do zadostnih finančnih sredstev. Davkoplačevalci je niso toliko čutili in ni vzbudila ob njeni uvedbi nobenega odpora. Prenehalo je tudi neprijetno nadlegovanje občinstva z nabiranjem prostovoljnih prispevkov.
Po uredbi kr. banske uprave je na novo predviden mestni veterinarski sklad, i<i pa v ničemer
Šipe razbijajo
Slovenska Bistrica, 15 decembra.
Obnašanje političnih nasprotnikov v zadnji volivni borbi je bilo naravnost histerično. Že v soboto ponoči so tukajšnjemu predsedniku JRZ razbili šipe, da so tako pokazali svojo onemoglo jezo. V nedeljo so se pa v Tinju spravili nad same orožnike in jih skušali razorožiti. Na vsak način so hoteli pokazati, kako zaslužijo, da jih narod, ki hoče red in mir, posadi med staro šaro. Zanimivo je tudi ugotoviti, da je vodstvo tukajšnjega viteškega društva prav krepko volilo Mačka. Menda zato, ker je ta organizacija na Hrvaškem iako priljubljena ...
ne bo obremenjeval mestne občine, ker ima svoje lastne dohodke.
Dolgovi mestne občine znašajo sedaj 57 milijonov 563.598.45. V tekočem proračunskem letu so se dolgovi zmanjšali za 2,800.000 din. Vse anuitete in obveznosti iz tega naslova so bile vedno ob zapadlosti plačane.
Regulacijski sklad predvideva 1,600.000 din Izdatkov in ravno toliko dohodkov. Mestni zaklad dotira s 150.000 din, v ostalem pa ima svoje dohodke (gradbene takse, dohodki po gradbenem zakonu). Ta sklad se je v nekaj letih razvil iz malih začetkov v močan finančni vir za regulacije in napravo novih ulic, za kanalizacije in napravo trotoarjev.
Ustanove. Mestna občina upravlja 41 ustanov, od katerih pa 25 nima nikakega premoženja. Najmočnejša je Kučerina ustanova v obliki hiše na Slomškovem trgu, katero sedaj uporablja Društvo za varstvo dekiet, in Friedlova ustanova, katere hišo v Gregorčičevi ulici ima v uporabi Mari-janišče.
Proračunski predlog bo sedaj razgrnjen občinstvu na vpogled, nakar gre pred finančni odsek mestnega sveta in končno v plenarno sejo mestnega sveta.
Trgovski dom v Murski Soboti je pod streho
Dom, ki ga zida prekmursko trgovt>lvo v izobrazbo svojemu trgovskemu naraščaju, je že pod streho in je torej v groben dovršen. Dvonadstropna stavba bo v lep okras Murski Soboti in bo lepo izpolnila prostor poleg Delavskega doma. Dom so pričeli soboški trgovci graditi iz lastnih sredstev in ga bodo odprli prihodnje leto, ko bo v Murski Soboti zborovanje Zveze trgovskih združenj iz cele banovine. Gradbeni odbor »Trgovskega domač je prejel za gradbena dela že nekaj prispevkov od drugod. Med prvimi je poslal tudi j>an g. dr. Natlačen prispevek 3000 din, za kar mu uprava v imenu članstva izreka najlepšo zahvalo.
Božična darila
za skromen in razvajen okus nudi damam, gospodom in otrokom v bogati izbiri, a po nizkih cenah- veletrgovina mode, galanterije in igrač
Ivan Samec, Ljubljana, Mestni trg 21
K zmagi v Belokrajini
Dejstvo, da še nikoli ni dobila nobena stranka v Belokrajini pri nobenih volitvah niti približno števila 2946 glasov, že samo dokazuje si-jajnost zmage liste JRZ s kandidatom dr. Ko-cetom. Glavni nasprotnik Koren na Mačkovi listi je dobil 1802 glasa. Pomen odločne zmage JRZ pa nam v pravi luči pokažejo šele sledeče podrobnosti:
Od 11 občin, ki jim ima črnomeljski okraj, meji 7 občin na savsko banovino, in sicer na okraj Jastrebarsko, Karlovac in Vrbovsko, kjer se znano izvaja najhujši teror od strani mačkovcev, tako da je tam vsaka opozicija proti njim že a priori nemogoča. Kandidat na listi dr. Mačka v Črnomlju, Hrvat po rodu, in njegovo sorodstvo na Vinici, je v najtesnejših prijateljskih in celo rodbinskih zvezah z dr. Mačkom, odnosno njegovimi najožjimi sodelavci, saj je bil dr. Maček nekajkrat celo osebno na obisku v našem okraju. Gospodarsko zdaleka najmočnejši človek, ne samo Belokrajine, ampak cele jlolenjske, je bil kandidat na Mačkovi listi. Poleg tega smo dobili polno agitatorjev s hrvaške strani. Ni se torej čuditi, da je bilo v Zagrebu razširjeno mnenje, da bo dr. Maček, če že nikjer drugje v Sloveniji, čisto gotovo zmagal vsaj v Belokrajini, katero hrvaški prof. dr. Belovučič in nekateri hrvaški listi prikazujejo kot hrvaško pokrajino. Dejstvo, da so na strani opozicije kandidirali trije Hrvatje, in sicer 2 kot kandidata, 1 kot namestnik, dovolj pove.
Metode mačkovcev v vsej volivni borbi so bile same pretnje in grožnje. Tako je v nedeljo, dne 4. t. m. prišlo 70 Hrvatov iz liroda-Moravice, to je 15 km daleč čez Kolpo, v Stari trg z namenom izzvati nerede. Istotako so hodili na shode Mačkovega kandidata Hrvati čez Kolpo, tako v Metliko, Podzemlje, Adlešiče in Vinico. Hrvat Marko Toniijanovič, eksponent judovske firme iz Zagreba, je organiziral in vodil teroriste, med njimi predvsem priseljene Hrvate, ki so pretili našim ljudem, da jim bodo vzeli življenje. Naši vrli Belo-kranjci, zavedni Slovenci, so se pa točno držali navodil svojega vodstva in tako po zaslugi naših ljudi ni prišlo do nemirov in neredov, ki so jih nasprotniki želeli ill iskali.
Mačkov kandidat je imel toliko svobode, da mu je bilo kar preveč. Imel je 38 shodov in zborovanj. In lahko je pripeljal vsako nedeljo iz Ljubljane na shode razne govornike, da so mu pomagali. Da se pa ni vabilo govornikov s hrvaške strani, je v začetku odobraval, odnosno se s tem strinjal sain Mačkov kandidat.
Statistični podatki o oddanih glasovih, nam prikazujejo, da je bila volivna udeležba preko 74%. če pa upoštevamo, da je šlo zadnje mesece v Nemčijo, Francijo, pa tudi v južne kraje naše države služit svoj kruh nad 800 volivnih upravičencev, vidimo, da je bila volivna udeležba v resnici nad 90% in da je lista JRZ dobila čez 50% vseh volivnih upravičencev na terenu. Volitve so bile v največji napetosti, toda brez najmanjšega nemira in nereda, kar je zasluga naših ljudi. Mačkovi pristaši so se mogli v nedeljo zvečer tolažiti samo še s tem, da so trosili vesti, kako je baje po drugih delih države zmagala opozicija. Nič jim ni pomagalo, zakaj ko so zaslišali zvečer zvoke črnomeljske godbe, so spoznali, da gre zares ni da so zares propadli ne samo v Belokrajini, ampak v vsej državi. Nič ne pomaga, če je šel g. Koren takoj po tolažbo v Zagreb, kajti dne 11. t. m je Belokrajina na jasen in odločen način dokazala, da je res slovenska. Obračunala jo z vsenu nasprotniki. Metliški župan Malešič, so-kandidat na Mačkovi listi, je doživel strahotno blamažo. da je propadel celo v mestu Metliki, kjer je župan. Ali bo iz tega izvajal posledice?
Kdor pozna metode in sredstva, ki so se jih posluževali nasprotniki v teku volivne borbe in zlasti na dan volitev, bo rekel, da so revni, toda pošteni in zavedni Belokranjci zmagali, kakor je zmagal David nad Goljatoni. Belokrajina je enkrat za vselej dokazala, da je samo slovenska in jugoslovanska I Čast Belokranjcem!
Tudi za mal denar se dobi dobra MOTOHOVA KAVA
Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48
Stran £
✓OLUvnjucAJc, ane 17. decembra 1U38.
Stev. <afl).
Drobne novice
Koledar
Sobota, 17. decembra: Lazar.
Nedelja, 18. decembra: 4. adventna; Graci-jan, škof.
Osebne novice
—	Iz banovinske službe. Napredovali so v V. pol. skupino: dr. Lovšin Ivan, zdravnik zdr. občine Laško, dr. Arko Josip, zdravnik zdr. občine Št. Vid nad Ljubljano, dr. Goričar Anton, zdravnik zdr. občine Slovenske Konjice; dr. Hrovat Anton, zdravnik zdr. občine Ormož, vzhodni del. — V VIII. pol. skupino je napredoval Beran Fran-tišek, obrtni učitelj na drž. tehn. srednji šoli v Ljubljani. — V IX. pol. skupino je napredovala Veranič Justina, pis. uradnica banov, bolnišnice v Mariboru; za urad. pripr. v X. pol. skupini je postavljena Mohar Ivanka pri upravi drž. konjar-ne v Ponovičah pri Litiji. Za banov, zvaničnikn III. pol. skupine pri bfinov. kmetii-ki šoli na Grmu pri Novem mestu je napredoval Horvat Franc. Za pol. stražnika II. razreda je napredoval Viz-lar Anton pri upravi policije v Ljubljani. Po potrebi službe sta bila premeščena urad. pripravnika IX. skupine Sitar Franc od banske uprave v Ljubljani k ravnatejlstvu banov, kmetijske šole v Rakičanu in Cestar Franc od banov, bolnišnice v Ptuju k banovinski bolnišnici v Maribor.
ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDEN. Prešernova ulica 1.
—	Pri statističnih podatkih glede volivnega izida za okraj Črnomelj je bilo pomotoma izpuščeno volišče Sinji vrh, občina Vinica, kjer je glasovalo za listo JRZ GO volivcev, za listo dr. Mačka (Koren) 511 volilcev. Točen rezultat je torej za listo JRZ 2946 glasov, za listo dr. Mačka (Koren in Malešič skupno 2082 glasov.
—	Društvo slovenskih razumnikov v Parizu, ki šteje trenutno okrog 20 članov, skoraj samih akademikov, je imelo 6. decembra svoj redni občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno letos spomladi. Njegov namen je, združevati Slovence v Parizu, poglabljati slovensko-francoske zveze, obravnavati slovenska vprašanja, sodelovati s slovenskimi izseljenci in gojili zanimanje za naše narodne manj-š ae. Občni zbor je vodil predsednik g. inž. Avsec. Pred volitvami je bila vložena ena sama lista z nosilcem gosp. Vugo. Ostali člani odbora so gg.: Natlnčen, dr. Flere, dr. Tušek, gospodična Kaaso-va, revizorja sta gg. inž. Avsec in Casar.
—	Posctnikom in prijateljem Velike planino na sveti večer in božične praznike bo tu v novo zgrajeni kapelici Marije Snežne svela maša. — Planinci, na svidenje na hribčku pri Mariji Snežni! Vesele in zadovoljne l>ožične praznike si bomo voščili na Veliki planini.
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji je za božične praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz in Nico. Prijave sprejemajo vse hiljetarnice «Put-nikat najkasneje do i9. decembra ob 10 dopoldne.
—	Po neurju poškodovana banovinska resta 1. reda št. 14, Dravograd Slovenj Gradec—Velenje —Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Sav. dolini v odseku Huda luknja je popravljena v toliko, da je pri previdni vožnji promet mogoč z zmanjšano brzino.
—	»Dvajset najlepših božičnih pesmi« je naslov v zbirki kompozicij, ki jo je izdal in založil frančiškanski samostan v Ljubljani. Ta zbirka obsega deloma narodne stare, deloma nove, ki so uglasbene v narodiem stilu. Nekaj pesmi je uporabnih za zbor, vse pa so odmerjene za otroško cerkveno petje. Zato to zbirko zlasti toplo priporočamo upraviteljstvom šol, voditeljem Marijinih vrtcev križarjev in Klaric. Cena je 10 din. Naroča se pri predstojništvu frančiškanskega samostana v Ljubljani, Marijin trg 4.
iskavo, ki je privedla do zanimivih odkritij. Boldi-zarjevi sosedje 60 povedali, da se je rajni zadnji čas udal pijači in je pogosto prihajal pijan domov, kjer 6e je prepiral s svojo ženo, ki jo je pretepal; prepiral se je pa tudi s svojim sinom. Sin mu je večkrat grozil, da ga bo ubil, če ne bo začel drugačnega življenja. Oblasti so ugotovile, da sta bila oče in sin prejšnjo noč v neki gostilni, kjer sta dalj časa pila in se opijanila. Sumijo, da je sin na poti domov izrabil priliko, da ubije očeta. Verjetno je, da je sin napadel očeta, ta pa je zgrabil za nož in navalil na sina. Sin je bil hitrejši, pa je vrgel očeta v mlako, kjer se je zadušil. Boldizarjevega sina so zaprli, vendar pa taji dejanje ter trdi ,da se je ločil od očeta takoj, ko sta prišla iz gostilne.
rija. Red A. — Nedelja, 18.: Ob 15 Roxy. Izven. Znižane cene. Ob 20 Gioconda. Gostovanje gdčne Vere Majdičeve. Premierski abonma. — Ponedeljek 19. zaprto. — Torek, 20.: Jolanta. Red B.
Prireditve In zabave
Prva produkcija ljubljanskega drž. konserva-torija bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 6.15 v veliki filharmonični dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenjn in zedinjenja. Nastopijo najboljši gojenci zavoda iz solopevskega, klavirskega in instrumentalnega oddelka. Vstop v dvorano proti nakupu sporeda, ki stane 3 din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v nedeljo, 18. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. »Božični večere s pestrim sporedom. Na programu je med drugimi pravljica v šlirih slikah s prolgom in epilogom »Kraljevič,
Božična številka
bo izšla v povečani nakladi.
Zato bodo
imeli
oglasi
tej številki
s e
poseben uspeh
Naročite jih pravočasno!
Ljubljana
1 Družba sv. Vincencija Pavclskega. Ljubljanske in okoliške Vincencijeve konference bodo imele jutri, v nedeljo običajno četrtletno zborovanje v Marijanišču (Poljanska cesta 28), ob 6.45 bo sv. maša v marijaniški kapeli, ob 8.30 pa bo v gledališki dvorani zborovanje. Ker je na dnevnem redu važno poročilo, se vsi delavni udje imenovanih konferenc kar najnujneje vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
1 Maša za turiste izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
I Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Članstvo vseh odsekov obveščamo, da bo danes in jutri zvečer ob 8 v kapelici Vzajemne zavarovalnice verski govor z litanijami, v nedeljo zjutraj ob 7 pa istotani sklepna pobožnost s sv. obhajilom. — Odbor.
I FO Ljubljana-mesto. Pozivam vse člane, da se v čim večjem številu udeleže predbožične pobožnosti, ki bo drevi ob 8 v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Sv. maša bo v nedel jo, 18. t. m. oh 7. Prosim, da pristopite v čini večjem številu k Mizi Gospodovi. — Duh. vodja.
1 Sneg se nam obeta. Prvi sneg smo v letošn ji zimi dobili na sv. Miklavža dan. Ta sneg je kmalu izginil. Včeraj dopoldne pa so zopet začele naleta-vati tako drobne snežinke, da si jih komaj videl. Proti poldnevu so se snežinke zgostile in kmalu pobelile strehe, po ulicah pa se sneg do večera ni obdržal. Kakor zatrjujeio vremenski preroki, bomo dobili dovolj snega, bliža se pa našim krajem tudi silno mrzel val. Smučarjem privoščimo obilico enega, smilijo se nam pa reveži, ki nimajo v hiši polena, da bi se ogreli.
Božična darila po zelo nizkih cenah
0.KIFFMANN --Ljubljana
Z atnina: prstani, obeski, verižice, cigaretne doze itd. Ure: Schaffhausen, Doxa, Ornega, krasne budilke pri
Mestni trg štev. 8
—	Mesto univ. docenta pri stol i ci za fiziko, in sicer za predmet teoretična fizika, razpisuje rektorat univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prošnje je vlagati na rektoratu do 14. januarja 1939. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenih novin št. 287, na strani 3.
—	Ob (it) letnici Hrvatskega društva umetnosti bo v Zagrebu jutri odprta velika razstava pod imenom: Pol stoletja hrvatske umetnosti. Umetniki so se povabilu odzvali v velikem številu in bo razstavljenih 525 del od 170 umetnikov. Med raz-stavljajočimi umetniki so med drugimi tudi Bu-kovac, Mašič, Crnčič, Rendič, Meštrovič in Kova-čič. Razstavo bo otvoril dr. Maček.
—	Proslava rojstnega dne angleškega kralja v Dubrovniku. Preteklo sredo so v Dubrovniku slovesno proslavili rojstni dan angleškega kralja Jurija na angleški vojni križarki »Aretyus«. Admiral \Vells je sprejel predstavnike civilnih in vojaških oblasti in imel primeren nagovor. V nedeljo bo moštvo angleške križarke odigralo nogometno tekmo z moštvom SK Gradjanski na Gruškem polju.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grrnčice.
—	Odda se s 1. februarjem: 1. mesarija s hlevom. klavnico in prodajalno v Žužemberku, mesečna stanarina 300 din. 2. Pritlična hiša s 3 prostori in prostornini vrtom na Senovem pri Rnj-lienburgu za mesečno stanarino 200 din. 3. Dvoriščna delavnica za malega obrtnika, čevljarja, krojača ali podobno za mesečno stanarino 200 din na Zaloški cesti 15 v Ljubljani. Poizve se v Ljubljani nn Kongresnem trgu 2 v konzumu.
—	Z nožem v roki ležal mrtev v mlaki. V Pe-trovgradu so našli v mlaki poleg tovarne olja mrtvega 57 letnega delavca Boldizarja Kurundžija. Zadeva je postala skrivnostna, ker so našli v njegovi roki velik nož, ki ga je krčevito držal, glava pa mu je tičala v blatu. Oblasti 60 prvi hip mislile, da gre za nesrečo, vendar je pa dejstvo, da ie držal nož v rokah, vzbudilo sum. Uvedli so pre-
1 Rezervni častniki, ki žele obiskovati tečaj za polaganje izpita za višji čin (kap. II. ki. ali major), naj se javijo danes, 16. t. m., od pol 9 do pol 20 v pisarni pododbora, Kongresni trg 1, zaradi važnega obvestila. — Združenje rezervnih častnikov, pododbor Ljubljana.
1 Film »Tiha noč, blažena noč« v kinu Unionu. Glede na bližnje božične praznike prikazuje od danes naprej kino Union krasen film, ki nam v svoji vsebini predočuje zgodovinsko ozadje o postanku ene najpopularnejših božičnih pesmi »Tiha noč, blažena noč«, pesmi skladatelja Fr. Gruberja. V filmu nastopita v glavnih vlogah priljubljeni Paul Richter in lepa Anny llartmann.
1 Prikrojevalne tečaje za krojače in krnjačice v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehnične srednje šole. Tečaje bo vodil obrlni učitelj Knafelj Aiojz. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno nii pismeno najkasneje do 7. januarja 1939 kraljevski banski upravi, VIII. oddelek, Erjavčeva ul. št. 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
1 V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P. Zajec, torej ne več na Starem trou. Samj kvalitetna optika.
1 Ribji trg. Na včerajšnjem ribjem trgu je bilo precej morskih rib, sardelic, ki so bile. razmeroma cenene: od 10 din navzgor za kilogram. Dražjih morskih rib je bilo malo. Trije so bile po 36 din, tun in osliči po 28 din, morski raki pa j>o 20 din kg. Ščuke so bile jio 16 din, poslrvi pa j>o 40 din kg. Tudi nekaj savskega lipnnn je bilo po 30 din kg. Veliko je bilo nn prodaj žabjih krakov, ki jih že dolgo časa ni bilo na trgu.
Gledališče
Drama. Sobota, 17: Dobrudža 1916. Red B. — Nedelja, 18.. Ob 15 Brezov gaj. Izven. Znižane cene, ob 20 Zene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene.
Opera. Sobota, 17.: Ljubavni napoj (Kapljica za ljubezen). Gostovanje tenorista Christ> Solu-
Danes premiera tenzacijanalnega puitolovnega filma v režiji genijalnega mojstra Frank (apra in s sodelovanjem odličnih igralcev Warner Bazterja in divne Myme loy
Vsebina teirn filma predstavlja soellal. problem: rln-li innrn Izpolniti flnve^ko žlvljenjo samo kopifienle imetja, nii pa ko iih svetu se (lnufe vefile vreilnotel KINO SLOGA Tel. 27-30 oh 16 . 19. in 21. uri
Zmagovalec
mmmuHmmmmmmmmmmmmnmmmammm^mmmmmmammmmmmm
Edinstven dokumentarlinl prlkat malajske džungle v vsej svoji eksotični lepoti in mistiki boste doži-■ ____-mr	^vmv^ veli v v e I i ko m filmu prirode
BELI TIGER vTopley
Premiera Kino Matica 21-24 ob 16. 19 in 21 uri — Dopolnilni spored — tednik!
dvorni norček« v režiji g. M. Skrbinška, in pa božični prizorček »Čudežna cvetka« v režiji SI. Vencajzove. Vstopnice od 4 do 10 din v pisarni »Pax et bornim« v frančiškanski pasaži. — Člani popust. — Otroci do šestela leta v spremstvu staršev vstopnine prosti.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo, 18. decembra ob 8 zvečer na društvenem odru ljudsko dramo v petih dejanjih »Prababica«.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo drevi ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi svoje tretje predavanje. Predaval bo g. univ. prof. iz Zagreba in znani eksperimentalni psi-kolog dr. Ramiro Bujas o temi: »Psihologija kot empirična veda«.
Sestanki
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dravljah ima drevi ob 7 v Gasilskem do-
Danes že povsod dobite lepe, dobre in poceni zimske suknje in obleke. Dobite pa tudi še boljše. Toda oblačila „TIWAR", presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi in nizki ceni. Največja in najbolj sortirana zaloga:
Anton Brumec, Ljubljana
Praiarnova ul. 54, nasproti Glavne poŠta. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA. OB VSAKI PRILIKI!
mu v Dravljah svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo ima v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon št. 32-84.
Poizvedovanja
Našla sc je damska torbica z dokumenti na ime Marija Breskvar in raznimi drugimi predmeti. Dobi se pri Francu Novaku, Kodeljevo, Ob Ljubljanici 25.
Jesenice
Gledališko društvo Aljaž ponovi v nedeljo dne 18. dec ob 8 zvečer na željo vseh, ki se radi smejejo, komedijo v 3 dejanjih »Šimkovi«, priredil inž. B. Stupica. Da bo omogočen obisk igre vsakomur, smo izjemoma znižali vstopnino. Igra vsebuje vse polno smeha in humorja, zato vljudno vabi odbor.
Male in veliko trgovsko knjige, vse dobite v trgovini Krekovega doma.
Dr.Glacnik Josip, zobozdravnik
poprej v Murski Soboti, sedaj na Jesenlcah-FuSinah, je prevzel zobozdravniško ordinacijo dr. Viljema Schwab in ordinira redno ob delavnikih od 8.—12. in 14.—18. ure.
Kino Krekovo prosvetno društvo predvaja velefilm »Tarzan - junak«. Predstave so: v soboto 17. dec. ob 8 zvečer, v nedeljo 18. dec. ob 3 pop., v ponedeljek 19. dec. ob 8 zvečer.
Vransko
S 17. decembrom 1938 je začel redno poslovati namesto umrlega notarja dr. Detička na novo imenovani notar Horvat Janko in to v I. nadstr. posojilnice
Maribor
Primerna božična darila nudi
SpecIJalna ženska modna trgovina
„G R E T A«
perilo, pletenine — modne novosti — dopoldanske in spalne obleke po ugodnih cenah.
Po padcu Jezova
»Nedolžne žrtve pretirane gorečnosti...«
Pariz, 16. decembra, TG. Tukajšnji »Temps« objavlja sledeče zanimivo poročilo svojega dopisnika v Moskvi o delovanju novega komisarja za notranje zadeve in šefa tajne policije, ki je nasledil v nemilost padlega Ježova:
150 preiskovalnih komisij je bilo sestavljenih in od komunistične stranke odobrenih, da hodijo od ječe do ječe, od koncentracijskega taborišča do taborišča in preiskujejo, kje in kako se je Ježov pregrešil s »pretirano gorečnostjo«, ko je iskal veleiz-dajalce in predpisoval nova »čiščenja« med pristaši stranke, političnimi uradniki in častniki vojske. Komisije so baje našle, da so se pod Jcžovim »dogodile nezaslišne krivice«, da je ta mož spravil v ječo in čestokrat v smrt »nedolžne žrtve pretirane gorečnosti«. Komisije so baje predložile številne oprostitve. Okrog 100 takšnih žrtev, ki so bile izpuščene iz enega samega koncentracijskega taborišča, je že prišlo v Moskvo. Vsaj tako pišejo sovjetski časopisi. Videl jih pa še nikdo ni. Vsekakor gre za male ljudi, s katerim bi si sovjetski režim rad kupih odpuščanje za grozodejstva, ki jih je povzročil. O osvoditvi vodilnih osebnosti pa seveda ni govora.
Odstavljeni komisar Ježov se očividno še nahaja na komisarijatu za rečno plovbo, kamor je bil premeščen, toda videti ga ni nikjer, tako da se že širijo vesti, da je njega zadela usoda njegovega prednika Jagodo in da se bržkone že nahaja nekje v kakšni moskovski ieči. Značilno je, da je po pisanju moskovskih listov bivši šel tajne policije v Ljeningradu Litvin, ki je bil odstavljen istočasno kakor Ježov, že »napravil samomor«. Na njegovo mesto je bil imenovan Goljidze, ki je tudi Georgijanec kakor Ježovov naslednik Berija. Stalin se je torej obdal s samimi
rojaki — Georgijanci, da bo strahoval rusko ljudstvo. ★
Berlin, 16. decembra. AA. DNB.: Iz Moskve poročajo: Sovjetski letalec Valeri Čakolov je pri nekem poskusnem poletu z novim letalom strmoglavil in se ubil.
Čakolov je zaslovel po svojem uspešnem poletu iz Moskve čez Severni tečaj v Severno Ameriko. V armadi je imel čin armadmega generala. Odlikovan je bil z najvišjimi sovjetskimi odlikovanji. Igral je tudi politično vlogo.
Abesiniji bo dohod do morja odprla Anglija
Pariz, 16 dec. c. Nocojšnji listi objavljajo vest, da misli Anglija Italiji odstopiti del angleške Somalije ter tako olajšati italijanski Abesiniji dohod do morja.
Angleški vojni minister o papežu
London, 16. dcc. Pri današnji slovesni blagoslovitvi nove katoliške šole v Plymouthu je vojni minister Hore Belisha izrazil vidno priznanje sv. očetu Piju XI. »Tudi druge veroizpovedi so danes dolžne hvaležnost sv. očetu in posameznim visokim dostojanstvenikom vaše cerkve,« je dejal. »Z najglobljim spoštovanjem jim želim izraziti svojo hvaležnost. Vsaka dogma ima svoje mučenike in vsaka tudi daje velike može. Med najplemenitejše ljudi naše dobe pa spada mož, ki stoji na čelu vaše cerkve.«
Križ se vrača v češke šole
Praga, 16. dec. AA. (ČTK.) Prosvetni minister Karpas je izdal odlok, po katerem mora biti po vseh razredih državnih ljudskih, srednjih, učiteljskih in obrtniških šol na častnem mestu obešeno sv. razpelo.
Finančna pogajanja med Anglijo in ČSR prekinjena
London, 16. dec. c. O prekinitvi finančnih pogajanj med Anglijo in Češkoslovaško so se izvedele še naslednje podrobnosti:
Anglija je omejila obljubljenih 30 milijonov funtov posojila na 10 milijonov. Pač pa je od teh 10 milijonov hotela 4 milijone funtov darovati novi Češkoslovaški, o,stalili 6 milijonov bi pa Češkoslovaška morala vrniti. Za tiste 4 milijone bi morala češkoslovaška vlada izjaviti, da jih bo porabila v namene, ki bi bili angleški vladi po godu.
Angleško finančno ministrstvo je izdalo danes popoldne tole sporočilo o angleško-češkoslovaških razgovorih: Češkoslovaki delegati, ki so se mudili v Londonu radi razpravljanja o vprašanju finančne pomoči češkoslovaški državi od strani angleške in francoske vlade, so se vrnili v Prago, da 6e posve-
tujejo s svojo vlado o gotovih točkah, o katerih pri pogajanjih ni prišlo do sporazuma. Pogajanja se bod v kratkem nadaljevala.
Napredovanja v Osrednjem tiskovnem uradu
Belgrad, 16. dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra postavljeni: za šefa publicističnega odseka v 5. položajno skupino druge stopnje Branirlav Denič, dopisnik 5. polož. skupine; za referenta v 4-II dr. Dušan Sto-janovič in Milivoj Radosavljevič; za referenta 5. polož. skupine Dušan Milojevič in dr. Miloš Radu-lovič; za dopisnika 5. polož. skupine Lazar Delja in Svetislav Šumarevič, za lektorja 5. polož. skupine Vojislav Antonijevič in dr. Zivojin Ristič; za dopisnika 6. polož. skupine Josip M?:ce, honorarni uradnik osrednjega tiskovnega ursda, za lektorja 6. polož. skupine Galica Ms! .pikov, tajnik 7. skupine; za tajniki 6. pol. skupine Nenad Jovanovič in Savič Andrija.
Osebne novice
Belgrad, 16. dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr namestnikov so na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra upokojeni: dr. Nikola Subotič, Stevan Čirič, dr. Marko Kožulj, Djura Jankovič, dr. Branko Kaludjerčič in dr. Josip Rogič, doslej ministri na razpoloženju. — Predsednik narodne skupščine Stevan Čirič je odpotoval v Pariz s svojo soprogo. Udeležil 6e bo seje izvršilnega odbora intcrparlamentarne unije kot njen član. V Parizu bo ostal teden dni.
TIVAR OBLEKE
zimske suknje so darila trnjnega veselja in hvaležnega spomina. Največja in najbolj sortirana zaloga:
Anton Brumec, Ljubljana
nasproti Glavne psžte, Prsiernosa ulita