GLASNIK Ljubljana, 20. marca 1956 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., ŠTEV. 2* OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 4. REDNA SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO OLO LJUBLJANA 1. III. 1956 (Iz sejnega zapisnika) Sejo je vodil predsednik Sveta ?.a gospodarstvo tov. ing. Ivo Klemenčič. Pred prehodom na dnevni red le gospodarski svet glede na sklep e. skupne seje Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, s katerim je bil pooblaščen, da odloči o predlogu občine Litija k pritrditvi sklepa o likvidaciji Podjetja »Zales«, sprejel po daljši razpravi sklep, da se odkloni pritrditev k sklepu ObLO L-itlja o prenehanju podjetja »Zales« s tem, da se Občinskemu ljudskemu odboru priporoči uvedba prisilne uprave v Podjetju, ki naj najprej e razčisti položaj v podjetju in uredi kadravsko vprašanje, podjetju Pa se nudi garancija za potrebna obratna sredstva. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju investicij Pr; industrijskih podjetjih; 2. Poročilo o Izvedeni anketi *a pekovska podjetja v Ljub-tiani. 3. Odlok o lokalih. I. Začasni periodični obračun za leto 1955 glede na ugotovitev deleža podjetja za plače iz dobička (glej Ur. 1. št. 58-55), razdava in določitev stališča. 5. Izdaja poroštvenih izjav Rospodarskim organiz.acijam. 6- Razne gospodarske zadeve. Nato je Svet za gospodarstvo Prešel na 1. točko dnevnega reda, to je Poročilo o stanju Investicij pri industrijskih podjetjih. Uvodoma je omenil, da je od-”°r za industrijo upoštevajoč novo investicijsko politiko pri Postavljanju prioritetnega reda a investicije skušal upoštevati oijšo preskrbo trga za široko Potrošnjo in za reprodukcijo, ,~r v fazi gradnje se nahajajoči mvestieijsk, objekt. . i dbor za industrijo je zato v c adu s sklepom seje Sveta za r°^p°darstvo sestavil prioritetni _ , za finansiranje investicij in .kupprt' razvr®Uf podjetja v tri j0^ 1 • skupino je uvrstil podli a* ti jih je prvenstveno upo-, VlU pri dodelitvi investicijskega kredita. ter lupino podjetja, za ka-to.a 1)0 možno določiti vrstni cii i p° Predložitvi investi-ykm programov. Pofii , ®kupino pa vsa ostala tian i a’ ki jih ne bi mogel fi-skla^rat| Okrajni Investicijski tiaw„ <*iPoms ki še nimajo Pri.H novnejše dokume ^Wcne lnvMticii,‘’ podlag, *kupin0 , ‘a1 nT°Va - _________-= V( , l ,l|ačano razliko pri naba-, kuhalnika v Jonov 490.000. -novne)še dokumentacije za cetlclje. Predi-"1 M industrijo zato aea, da bi se uvrstila v I. naslednja podjetja: vna celuloze Goričane, vi k,,! razimo pri naoa- tnihu minlka v vrednosti 21 ‘Jonov 4QO nnn 2. Tovarna kleja Ljubljana, za prestavitev ograje v vrednosti din 2,377.000, 3. »SKIP« Ljubljana, za dokončanje prvih treh dvoudarč-nih stiskalnic za .vijake v vrednosti din 3,500.000, poleg predlaganega kredita pa še nadaljnjih 6,000.000 din za izdelavo 6 stiskalnic, 4. »Color« Medvode, za dokončanje centralnih skladišč in sanitarij do potrditve zaključnega računa za leto 1955 v višini 4,000.000 din kot posojilo, 5. »Argo« Podgrad, za nabavo avtomobila v vrednosti 1,000.000 dinarjev, 6. Tovarna usnja Kamnik, za dokončanje gradenj in za opremo v vrednosti 8,000.000 din, 7. »Tesnilka« Medvode, za dokončanje gradbenih del in opreme za montažo kotlarne in delavnice v vrednosti 21,000.000 dinarjev, 8. »Tela« Ljubljana, za gradbena dela in opremo v vrednosti 54.500.000 din, 9. « »Utensllia« Ljubljana, za nabavo opreme in galvanizira-nje lamel v vrednosti 9,300.000 dinarjev, 10. »Brest« Cerknica, za gradnjo prizidka, sušilnice 11 milijonov 600.000 din, 11. »Kli« Logatec, za nabavo generatorja 3,000.000 din, 12. »Oljarna« Ljubljana, za stroške investicijskega programa 1,200.000 din. Vrednost teh investtej bi znašala za vsa navedena podjetja 137,478.000 din. V II. skupino bi spadala naslednja podjetja: 1. Tovarna kovanega orodja Kamnik, za dograditev brusll-nice, sanitarij in opreme 7 milijonov din, 2. »Zmaj« Ljubljana, za nabavo tovornega avtomobila, za dokončanje gradbenih del 10 milijonov din, 3. »Vclodrogcrija« Ljubljana, adaptacija 15,000.000 din, 4. »Helios« Domžale, za nabavo (rovaljčnih mlinov pet milijonov din, 5. Tovarna kleja Ljubljana, za stroške investicijskega programa 1,500.000 din, 6. Keramično kemična Industrija Kamnik, za nabavo peči in za pralnico kremenčevega peska, 5,500.000 din, 7. »Svilanit« Kamnik, za dograditev kotlarne in oplemcnil-nlce 800.000 din, 8. Tovarna čipk Rašica-Gn-meljne, za gradnjo in opremo 15 milijonov din, 9. Posavski Rudnik svinca in bari ta — Škofljica, za dograditev barake in za Izdelavo načrtov za fiotacijo 3,500.000 din, 10. Krosnlška Industrija apna Kresnice, za nabavo žičnice, modernizacija ene peči In za zaščito ceste ter gradnjo sam- skega doma 20,000.000' din, 11. Industrija usnja Vrhnika, za opremo in montažo 6,000.000 dinarjev. Skupna vrednost investicij v II. skupini bi znašala 96,500.000 dinarjev, V III. skupino spadajo podjetja, ki nimajo še dokumentiranih vlog ter odbor za industrijo predlaga, da se obravnava o teh podjetjih odloži. Po krajši razpravi, v kateri so sodelovali: ing. Ivo Klemenčič, Franc Sitar, Milan Ster, Ivan Brumen, Stane Felc, je komisija sprejela sklep, da se finansiranje investicij podjetij v I. skupini odobri s spremembo, da se predvidi Tovarni usnja Kamnik finansiranje samo za sušilnico. Tesnilkl v Medvodah prvenstveno za kotlarno in kotel, pri čemer je ugotoviti, ali je podana potreba investicij za delavnico, finansiranje investicijskega programa »Oljarne« v Ljubljani pa naj se omeji na možno surovinsko bazo. Kombinat lesne industrije Logatec se uvrsti med podjetja II. skupine. 2. Da se ustavijo investicijska dela podjetij v II. skupini do predložitve in preveritve potrebne dokumetacije za finansiranje investicij. 3. Da naj se pri finansiranju Investicij podjetij v III. skupini pridržuje smernic perspektivnega plana po strokah podjetij s tem, da se preveri potreba investicij pri podjetju »Mineral« Ljubljana, »Unltas« Ljub'jana, Papirnica Vevče in Tovarna hranil pa pozove, da pospešijo izdelavo investicijskih programov. Sporedno s to točko dnevnega reda Je Svet za gospodarstvo razpravljal tudi o finansiranju investicij podjetja »Titan« Kamnik, ki znaša po investicijskem programu 695,00.000 din in po katerem je bilo za podjetje po Investicijskem programu do 31. decembra 1955 Investirano do vrednosti 311.000.000 din Iz sredstev proračuna LRS in okraja ter lastnih investicijskih sredstev. Za nadaljevanje teh investicij je podjetje prejelo odobritev zveznega investicijskega kredita v višini 404,000.000 din, od katerih je bilo razpoložljivih 20,000.000 din, v celoti uporabljenih v letu 1955 pa dano na uporabo 262,000.000 din, od katerih je podjetje izkoristilo 124,978.000 din. Ta Investicijski kredit v višini 404,000.000 din je bil dan pod pogojem, da podjetje krije iz lastn h sredstev 7.8%, ostanek 92,4% pa predstavlja kredit. Ker pa je črpanje investicijskega kredita možno le v višini cen, ki so predvidene v investicijskem programu, je dolžno podjetje kriti vse nastale razlike v ceni in za deda, ki so bila pomotoma po projektantu izpuščena, pašo neobhodno potrebna, iz lastnih investicijskih sredstev. Te razlike znašajo skupaj 46,400.000 dinarjev, ki jih pa podjetje nima na razpolago. Zato bi bil zaradi tega potreben podjetju nov dodaten investicijski kredit, ker bi sicer obstajala ne-možnost črpanja zveznega kredita. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali inž. Klemenčič Ivo, dr. Soba Stefan in Sitar Franc, je Svet sprejel sklep, da se imenuje posebna komisija, ki naj razčisti prekoračenje investicijskih sredstev. Nato je Svet za gospodarstvo razpravljal tudi o vprašanju investicijskih sredstev Ljubljanskih mlekarn. Ker vprašanje investicij v Ljubljanskih mlekarnah po blokiranju zahteva nujno rešitev, je Svet za gospodarstvo sprejel sklep, da se osnuje posebna komisija za proučitev investicij v Ljubljanskih mlekarnah, ki jo imenuje predsednik Sveta za gospodarstvo. , SESTANEK PREDSEDNIKOV OBČIN Vabim vse predsednike občinskih ljudskih odborov na sestanek, ki bo v petek, dne 23. t. m. ob 16. uri v sejni sobi OLO (Kresija I. nadstropje, soba št. 5). Dnevni red: 1. družbeni plan in proračun; 2. razno. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastla, 1. r. ODBORNIKOM OLO LJUBLJANA Tovariše odbornike obveščamo, da bo 7. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO V PETEK, DNE 6. APRILA 1956. Vabilo za sejo s predlogom dnevnega reda bo pravočasno objavljeno v »Glasniku«. Iz skupščinsko pisarne OLO. 2. točka Nato je Svet za gospodarstvo prešel na 2. točko dnevnega reda: Poročilo o izvedeni anketi za pekovska podjetja v Ljubljani, ki ga je podal tov. Curk Ivan. Po tem poročilu je anketa ugotovila, da znaša kapaciteta Ljubljanskih pekarn — parnih peči na premog 47,808 kg, kapaciteta navadnih peči na dva 6,144 kilogramov, kapaciteta parnih peči za pecivo 215.100 kosov. Z ozirom na te obstoječe kapacitete se proizvaja dnevno kruha za prodajo 35,130 kg la kruha strankam 9,590 kg. Dalje je iz ankete ugotoviti, da je večja izraba peč$-in obratov od ugotovljene kapacitete za 26% in da gre za obremenitev obratov In peči r. škodo kvaliteti kruha in pečem, ker se hitreje izrabljajo. Pekarski obrati se nahajajo v 48 primerih v privatnih stavbah, v 11 primerih pa v državnih stavbah in da je povprečna starost obratov 26 let. Ker je bilo od lela 1940 do leta 1955 opuščenih ca. 40 obratov in peči zaradi Iztročenosti in higienskih razmer, se je dnevna zmogljivost pečnega prostora zmanjšala za ca. 12.000 kg kruha. Odbor za obrt Je sedanje obstoječe pekovske obrate razdelil v 4 kategorije: v 1. kategorijo, v kateri je zajetih 7 pekarn, spadajo pekarski obrati, kateri ne ustrezajo hlgiensko-sanitarn m pogojem in v katere ni več umestno vlagati investicij. V 2. kategorijo, v kateri je zajetih 35 pekarskih obratov, spadajo tisti obrati, ki bodo v stanju po predhodno izvršenih investicijskih delih še naprej služiti svojemu namenu. V 3. kategorijo, v kateri je zajetih 17 pekam, spadajo tisti obrati, ki jih je potrebno usposobiti za obratovanje s perspektivo 10 in let in v 4. kategorijo, v kateri so zajete 3 pekarne, spadajo tiste, v katerih je postaviti še eno parno peč za primer, če se ne bi v naslednjem letu začelo s gradnjo novih pekam. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali inž. Ivo Klemenčič, dr. Štefan Soba in S tar Franc, so člani Sveta razpravljali o možnosti gradnje področnih pekarn, oziroma o vzdrževanju 17 obratov in predvideni razširitvi treh obratov, je Svet za gospodarstvo sprejel sklep, da se podpre težnja vzdrževanja 17 pekovskih obratov, ki jih smatra odbor za obrt potrebne, da se jih vzdržuje in da se ne pristopa k večjim razširitvam obstoječih obratov, pri tem pa naj se pospeši izdelava investicijske dokumentacije za gradnjo novih obratov. Za vzdrževanje obstoječih pekarn naj se prvenstveno črpajo lastna sredstva iz amortizacije, za večje stroške vzdrževanja pa naj se dajo sredstva na razpolago iz sklada za pospeševanje o-brtl. Nato je Svet za gospodarstvo sklenil, da se 3. točka dnevnega reda Odlok o lokal h odloži do naslednje seje ter je prešel na 4. točko dnevnega reda: Začasni pe- riodični obračun za leto 1955 glede na ugotovitev deleža podjetja za plače iz dobička (glej Ur. list št. 58-55), razprava in določitev stališča. • Pred razpravo k tej točki je predsednik uvodoma" seznanil člane Sveta za gospodarstvo, da morajo gospodarske organ:zacl-je po navodilu o načinu sestavljanja začasnih periodičnih računov v letu 1955 sestaviti začasne periodične obračune od 1. januarja do začetka uporabe novega tarifnega pravilnika v letu 1955 in posebej za čas od tega dneva do konca obračunske dobe, za katero predlož jo začasni periodični obračun po zveznih 'predpisih in instrumentih, ki veljajo za leto 1955. Celotni dobiček iz prehodne dobe se najprej razdeli po instrumentih, ki so veljali za leto 1954. da se ugotovi tako delež podjetja za plače iz dobička, nato pa se celotni dobiček iz te dobe razdeli po instrumentih, ki so veljali za leto 1955 n ugotovi delež podjetja za plače. Za prehodno dobo daje navodilo možnost, da se ljudski odbor odreče svojega deleža ali da krije razliko na plačah podjetje iz lastnih sredstev. Število podjetij, ki pokrijejo nastalo razi ko v celoti iz lastnih sredstev, je 65, ter znaša ta razlika 54 milijonov din. ki je že plačana; 39 gospodarskih organizacij v višini 34 milijonov denarjev, iz katerih se krije razlika na plačah za I. ob- sititev nastale razlike 594.000 din. Svet za gospodarstvo je sklenil, da se po istih principih obravnavajo tudi vloge gost nskih podjetij, ker je zanje instrument v letu 1955 ugpdnejši. V nadaljevanju je Svet za gospodarstvo zavrnil še vloge za kritje razlik v breme OLO naslednjim gospodarskim organizacijam: 1. »Slovenija - ceste«, 1,326.000 dinarjev. 2. »Megrad« — Ljubljana, 609.001 din. 3. »Iskra-serv s«, Ljubljana. 356.000 din. 4. »Komerce« — Ljubljana. 284.000 din. 5. »Steklo-export«, Ljubljana. 73.000 din. 6. »Avto-tehna« — Ljubljana. 325.000 din. 7. »Slovenija-les«, Ljubljana. 764.000 din. V nadaljevanju razprave je Svet za gospodarstvo obravnaval predlog Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana, da se poviša maržo olju za detajlistično RAZPIS Personalna kombija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje NATEČAJ ZA 15 MEST VIŠJEGA MEDICINSKEGA KADRA za speclali-aaoijo za potrebe nove Pollklin ike in preventivno zdravstveno službo v okraju Ljubljana in sicer za: 2 specializanta za ginekologijo 2 specializanta za interno medicino — traume 1 specializanta za etologijo I specializanta za rentg-nologijo I specializanta neuropsihiatra 1 specializanta za urologijo 1 specializanta za ortopedijo 2 specializanta za soc. gine kologijo 3 specializante za preventivno medicino 1 specializanta za kirurgijo Pogoji: 3-letna splošna zdravniška praksa. Pravilno koikovane prošnje z osebnimi In strokovnimi podatki je vlagati v Tajništvu za zdravstvo — Kresija, soba št. 80-III do 31, marca 1956. Personalna komisija dobje delno iz lastnih sredstev, delno pa v breme deleža okrajnega ljudskega odbora v višini 19 milijonov 670 tisoč dinarjev; in 16 podjetij, pri katerih gre razi ka plač iz I. obdobja v korist Okrajnega ljudskega odbora. V načelni razpravi, ki je sledila poročilu, je Svet za gospodarstvo osvojil pred reševanjem posameznih vlog gospodarskih organizacij naslednje principe: 1. Podjetja jz III. skupne naj obdrže razliko plač iz I. obdobja, ki bi morala iti v korist okrajnega ljudskega odbora, zase. 2. Podjetja lz I. in II. skupine pa naj krijejo nastalo razliko najprej iz sklada za samostojno razpolaganje. Nato je Svet za gospodarstvo na podlagi svoje načelne odločitve sklenil; a) Da se zavrnejo vloge gospodarskih organizacij, da jim OLO krije razlike na plačah, ki so jih podjetja krila začasno iz. svojega sklada: 1. »Teol«, Ljubljana, 489.000 dinarjev. 2. Elektrarna Medvode, 237.000 dinarjev. 3. »Lip«, Skofljca, 321.000 din. 4. Tovarna sanitetnega materiala, Domžale, 561.000 din. b) Da se ugodi prošnji, da 01,0 krije razliko, ki Jo je podjetje plačalo iz lastnih sredstev zaradi Izredno ostrih instrumentov OLO Postojna: L »Brest«, Cerknica, za opro- trgovino od dosedanqih 3.8% na 4.8% za kg, t. j. od 13 na 16 din pr. kg. Po krajši razpravi, v kateri je ugotovljeno, da znaša povprečna marža v maloprodajni špecerijski trgovini 8%, je Svet sprejel sklep, da se predlog Trgovinske zbornice za povišanje marže olju .zavrne. Nato je Svet za gospodarstvo obravnaval predlog Občinskega ljudskega odbora Ljubljcna-Si-ška o uvedbi prsilne uprave pri grosističnem trgovskem podjetju »Železničar«, Ljubljana, in da se da podjetju poroštveno izjavo za dopolnilni obratni kredit 20,000.000 din in za redni obratni kredit v višini 36 milijonov din, ker kaže podjetje Izgubo v višini 1,000.000 din zaradi nekurantnih zalog. Po krajši razpravi je Svet za gospodarstvo sklenil, da se predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru pr trditev k uvedbi prisilne uprave In izstavitev poroštvene izjave za redni obratni kredit v višinj 20,000.000 in za redni kredit v viš n| 36,000.000 dinarjev. V nadaljevanju razprave je Svet za gospodarstvo obravnaval poročilo Finančne inšpekcije o pregledu finančnega poslovanja Usnjarne Smlednik v zvezi s prošnjo, s katero je Usnjama Smlednik zaprosila za garancijsko izjavo za obratni kredit. Po krajši razprav: je Svet za gospodarstvo sklenil, da se Usnjarni Smlednik zavrne prošnjo za poroštveno izjavo za redni obratni kredit, Občinskemu ljudskemu odboru Medvode pa da priporočilo, da pristopi k likvidaciji podjetja, i Pri obravnavanju prošenj go- j spodarskih organizao j za izdajo poroštvenih izjav je Svet za gospodarstvo sklenil, da predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru: ajizdajo garancijskih Izjav: 1. Lesno-industrijskemu podjetju »Zales«, Litija, za dopolnilni obratni kredit v viš:n: 8.500.000 din za dobo 3 mesecev s tem. da se položi 10% garancijski polog 850.000 d.n tz proračuna. 2. »Žičnici«". Ljubljana, za dopolnilni obratni kredit v v šini 20 626.000 din z veljavnostjo 4 mesecev z 10% pologom v višini 2.062.600 din in 1.5% garancijskega pologa podjetja v višin: 309.390 d n. Polog gre v breme proračuna 3. »Pleskarstvu ln soboslikar-stvu 1. maj« za dopolnilni obratni kredit v višini 340 000 din. Polog bremeni proračun. 4 »Sčetarni«, Komenda, za dopoln Ina obratna sredstva v višin! 4.950 000 din z veljavnostjo do 1. 10 1956 s tem. da se položi 10% garancijski znesek v višini 495.000 din v breme proračuna. 5. Gostilni pr! Žabarju obrat-n‘ kredit v višin! 100.000 din iz neizkoriščenega ostanka garancijske vsote po garancijski Izjavi št. II—1—55 z dne 31. 12. 1955 b) Da se odložijo prošnje naslednjih gospodarskih organizacij: 1. Ljudska pravica, Ljubljana 2. H drocentrala Medvode. 3. Tovarna kovanega orodja. Kamnik. 4. »Tesnilka«, Medvode s tem, da se predhodno razčisti z banko potreba po garancijskih izjavah m pologih v teh primerih. c) Da se zavrne prošnja gospodarske organizac je »Tuba«. Ljubljana, za redni obratni kredit v višini 20,150.000 din. V zvezi s problematiko, ki se je porajala pri obravnavanju prošenj obrtnih gospodarsk h organizacij za garancijske Izjave, Je bil sprejet še sklep, da odbor za obrt pripravi problematiko o možnosti formiranja prehodnih kreditov za obrtništvo in katera gradbena obrtna dela naj bi se obvezno oddajala na podlagi licitacije. Končno je Svet za gospodarstvo še razpravljal o volitvah v delavske svete v obratih državnih obrtnih mojstrov Ker pravna narava državnih obrt-n h mojstrov še ni razčiščena. je Svet za gospodarstvo sprejel sklep, da se glede volitev v obratih državnih obrtnih mojstrov sklepanje odloži do raz-čiščenja pravnega stanja ten obratov. ODLOČBA Okrajna volilna komisija v Ljubljani določa po 52. členu Zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu poslancev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije n na podlagi odločbe Republiške volilne komisije št. 2 (1-56 z dne 8-3-1956) o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije kot območja zborov vol vcev za predlaganje kandidatov za poslanca v Republiški zbor za nadomestne volitve dne 22. aprila 1956 v 51. volilni enoti v sledečih občinskih ljudskih odborih takole: a) Občinski ljudski odbor Grosuplje Ima 12 območij zborov volivcev, in sicer za sledeča naselja: 1. Cikava, Huda Polica, Podgorica pri Šmarju, Parad šče. Sap, Sela pri Šmarju. 2. Brezje pri Grosupljem, Brvace. Grosuplje, Gallna, Hrastje pri Grosupljem, Jerova vas, Perovo, Spodnje Blato, Spodnje Duplice. 3. Malo Mlačevo. Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem. 4. Gornji Rogatec, Medvedica (del), Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, V no. Vrbičje. 5. Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici. Gorenja vas pri Polici. Mali Konec, Mala Stara vas. Peč, Polica, Troščine, Velika Stara vas. Zgornje Duplice. 6 B čje, Cerovo, Mala vas. Pece. Ponova vas. 7. Cušperk, Mala Račna, Ga-berie pri Ilovi gori, Predele. Velika Ilova gora. Velika Račna. 12. Plešivica pri Žalni in Žalna. b) Občinski ljudsk odbor Ljubljana-Polje ima 1 območje zborov volivcev, in sicer za sledeča naselja: 1. Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav. c) Obč nski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik ima 6 območij zborov volivcev, in sicer za sledeča naselja: 1 Brest, Strahomer, Tomišelj, Vrbljene. 2. Ig, Dobravica, Iška Loka, Iška, Iška vas, Gornji Ig, Kot, Kremenica, Matena Sarsko, Staje. 3. Golo, Rogatec nad Zelim-Ijaml, Selnik, Skrilje, Zapotok, Visoko. 4. Zelimlje, Klada. 5. Škofljica, Dole pri Škofiji* el, Glinek, Gumnišče, Lanišče, Pleše, Reber pri Škofljici, Zalog. 6. Pijava gorica, Drenik, Gornje Blato. Gradišče nad Pi* javo gorico, Smrjeno, Vrh nad Zelimljaml. Ta odločba se razglasi na oglasni deski Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ter na oglasnih deskah občinskih ljudskih odborov Grosuplje, Ljubljana-Polje In Ljubljana-Rudnik. Predsednik: Pernuš Jože, 1. r* 8. Soodnla Slivnica. 9 Male Lipljene, Medvedica (del). Rožnik, Staro apno, Veliko t.loljene. Železnica. 10 Šmarje. Galnlče Mal! vrh pri Smariu. Razdrto, Tlake, Veliki vrh pri Šmarju. 11. Zgornja Slivnica. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljani razpisuje NATEČAJ za mesto dveh finančnih inšpektorjev v upravi OLO Ljubljana Pogojli: Potrebna je višja strokovna Izobrazba ali srednja strokovna Izobrazba s prakso v računsko gospodarski stroki. Pravilno kolkovane prošnj8’ opremljene z osebnimi in strokovnimi podatki je vložiti v Uradu tajnika OLO — Kresija, soba It. 13-1, do 31. marca 1956* Personalna komisija Občinski liudski odbori OBČINA LJUBLJANA-VIČ VABILO na 7. redno sejo ObLO Na podlagi 38. člena statuta Občine Ljubljana-Vič z dne 18. avgusta 1955, 21. člena splošne-'a zakona o ureditvi občin ln okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26-269/55), 7. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 26-130/55) SKLICUJEM 7. REDNO SEJO Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič, ki bo v petek, dne 23. marca 1956 ob 16. uri v sejmi dvorani Tržaška c. 3-1 v Ljubljani s predlaganim dnevnim redom: 1. Razprava ln sklepanje o odloku o začasnem planu finansiranja od aprila do Junija 1956 OBLO Ljubljana-Vič. 2. Razprava in sklepanje o od- oku o poslovalnem času gostinskih podjetij ln gostišč na območju občine Ljubljana-Vič. 3. Gospodarske zadeve. 4. Razprava in sklepanje o pooblastilih Krajevnega urada na Brezovici za Izdajanje nekaterih potrdil. 5 Volitev članov novoustanovljenih svetov. 6. Imenovanje upravnega odbora kreditnega sklada. 7. Poročilo mandaino-lmunl' tetne komisije o razrešitvi odbornika na lastno prošnjo In 0 zvolitvi drugega na izpraznje' no mesto. 8. Personalne zadeve. Vsak ljudmi odbornik la*1** pismeno predlaga sprememb ali dopolnitev dnevnega reda. _ Morebitno odsotnost prijavi* •ajništvu OBLO Ljubljana-Vic, telefon 22-455. Predsednik OBL O-dr. Stefan Soba, 1* OBČINA MEDVODE VABILO na 7. sejo ObLO sklicujem od' Na podlagi 1. t. 95. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88' 32) ln 38. člena Statuta občine Medvode 7 sejo Občlm kega ljudskega bora Medvode, ki bo v P®*?-) 23. marca 1956 ob 17. url V j dvorani OBLO Medvode Predlog dnevnega redu: v 1. Razprava o planu izda1.*, *.a II. tromesečje plana. In po trd*** 2. Poročno »odruka za prekr-ske OBLO Medvode. 2- Razprava in sprejem odloga o izenačenju predpisov biv OLO Ljubljana-okolica In OBLO Medvo-de za območje OBLO Medvode 4. Sklepanje o sklicanju zbo-ov volivcev. 5. Obravnavanje raznih zadev , področja gospodarstva. 6. Personalne zadeve. 7. Razno. Vsak ljudski odbornik ima pravico predlagati spremembo ili dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost naj od-jorniki javijo tajništvu občine Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mravlje Franc, 1. r. ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA UUBUANA-SISKA Popravek V odloku o trznem reau, K. §a je sprejel ObLO Ljubljana-Slika na 6. seji dne 24 11 1930 je bil objavljen v »G.asniku* 20 z dne 13. marca t. 1. je v "• čienu tiskovna napaka. .. • • 23 odloka se pravilno gla-?*' ,za posojilo tehtnice se p!a-a za vsak tržni dan po 50 din. muna:nega Podjctja Lo7hnrl&la cestna železnica v »k h j,an ‘. (EC2) "a tramvaj-Voziiihr°e^>usnitl ln avtobusnih 1. CENE PREVOZA V MESTNEM PROMETU 2- člen *• Redna tarifa za potnike: veli n'^a tarifa j® 10 din in j® za največ dve delni progi, a vsako nadaljno začeto del-d-i Pf°8° se plača 5 din več, to-t ^upno največ 30 din. odnosi tarife za delavce, q Usluibcnce ln učence: dii.,Lavcl’ uslužbenci, učenci. pre 1 in študentje imajo za m™ °Z od stanovanja do delov-Zaf8 mcsla oziroma šole in na-bioi,a8odn0st nakupa posebnega earni S oziroma 52 vozovni-trdn ’ a3 p°dlagi posebnega po-• delodajalca oziroma šole., v«teoJLYifa za nakuP bioka s 60 Uslu;, lcami za delavce ln jc GOU aCe ** trl delne proge j« Uon rn' za Sest delnih prog Pror dm' za nad šest delnih u'služh 6 .j-200 din. Delavci in lo cel CnCi' ki dokažejo, da ima-jahk-i 'Pešec deljen delovni čas »ovni- "abavljo blok s 110 vo-bj ~ami za isto ceno. te jn a učence, dijake, študen-jeni5i,VaJ,ence v prvem letu va-Mfa‘ ® d°be je ugodnostna tabo če-- „ ok s 52 vozovnicami ^avijo j 2S° dln- Labko pa na-Ceni ocn® ,en blok vozovnic po trcbno vdin’ fc je to po* vajcni4i,Va Cnci v drugem letu D°stno dot)e uživajo ugodij0 tarifo pod točko 2-a. voaovnicc za uten- di'i'i'.tac voe°vnice za u jenCe v 'it «ln 5tudcnte ter va-*'h do samo ob delavnl- 3 ta"1- Urc- a‘llra za prevoz prtljage Potmi. ln psov Ja in plača za prevoz prtlja-Pod ra,ir?dno prevozno tari-, PreVa;'!! UvKa odloka. , * je veči- 8j n„° sme prtljage. , 20 v <>d 3°xC0x90 cm, tež- Varno.d" m PT‘jaga' k| ogro' ^Lovoiz 1 zdravje potnikov. P-iov ureja poseben t.ravi,nik, Ki ga lzaa Komuna; uo podjetje EC2. 4. Popusti od redne tarife a) Znižano vozn.no piačajc otroci od 4 do 10. le:* starosti Ti plačajo za razdaljo do 3 de -nih prog 10 din. za več delnih jrog pa 15 din. b) Osebni vojaški vojn; inva-ldi, zakonci n otroci uslužbencev komunalnega podjetja EC2 majo pravico do prevoza za ceno 10 din ne glede na razdaljo c) Brezplačno se vozijo otroc do 4. leta starosti v naročju spremljevalca, osebni vojaški vojni invalidi nad 80*/i m slepe; er njihov spremljevalec, ki ma za to posebno Izkaznico. Isto ugodnost uživajo uslužbenci EC2. ko se vozijo v službo in nazaj ter upokojenci komunalnega podjetja EC2, ki so bili pri tem podjetju nad 20 let v službi. II. CENE PREVOZA V KRAJEVNEM PROMETU 1) Redna tarifa za potnike Ljubljana—Zalog, Ljubljana— Škofljica In Ljubljana—Sostro jc sledeča: Ljubljana—Sedmlca 20 din Ljubljana—Fužine 30 din Ljubljana Vevče 40 din Ljubljana—Zalog 50 din Ljubljana—Rudnik 30 din (naselje »London«) Ljubljana—Step. vas 20 din Ljubljana—Hrušica 30 din Ljubljana—Dobrunje 40 din Ljubljana Zadvor 50 din Ljubljana—Sostro 60 din Ljubljana—Rudnik 40 din (gasilni dom) Ljubljana—Lavrica 50 din Ljubljana-Škofljica 60 din 2) Ugodnostnc tartife za delavce In usluibcnce ter učenec: Delavci, usluž-benci, učenci, dijaki ln študentje imajo za prevoz od stanovanja do središča mesta in nazaj ugodnos: nakupa posebnega bloka s 60 oziroma 52 vozovnicami, na podlagi posebnega potrdila deloda-lalca oziroma šole. a) Tarifa za nakup bloka s 60 vozovnicami za delavce in uslužbence na relaciji Ljubljana -Sedmica in Ljubljana—Step. vas velja 600 din, na relaciji Ljubljana Vevče, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana—Rudnik (Gasilni dom) in Ljubljana—Rudnik (naselje »London«) 900 din in na relaciji Ljubljana—Zalog, Ljubljana—Sostro, Ljubljana-Lavrica In Ljubljana—Škofljica Po 1.200 din. Delavci ln uslužbenci, ki dokažejo, da Imajo cel mesec deljen delovni čas, lahko nabavijo blok s 110 vozovnicami za Isto ceno. b) Na relacijah Ljubljana Zalog, Ljubljana—Sostro, Ljubljana—Lavrica ln Ljubljana Škofljica uživajo učenci, dijaki! Študentje ln vajenci v prvem letu vajeniške dobe ugodnost polovične 'tarife pod točko 2-a za 52 vozovnic. Ugodnostne vozovnice za učence, dijake, študente in vajence veljajo samo ob delavnikih do 21. ure. 3)Redna tarifa zn prevoz prtljage In psov Potniki plačajo za prevoz prtljage in psov redno prevozno tarifo pod 1. 3. člena. Kot enota se smatra velikost prtljagi do 30x60x90 etn in teža do 20 kg. Prevažati se ne sme prtljage, <1 je večja od 30x60x90 cm, tež a od 20 kg m prtljage, ki ogroža varnost ali zdravje potnikov Prevoz psov ureja poseben pravilnik, ki ga izda komunalno podjetje EC2. 4 Popusti od redne tarife a) Znižano voznino piačajc otroci od 4. do 10. leta starost n vojaški vojni invalidi. T. plačajo ne glede na razdaljo 20 din. b) Zakonci in otroci uslužbencev EC2 uživajo ugodnost po točk: 4b — 2. člena. c) Brezplačno se vozijo otroci do 4. leta starosti v naročju spremljevalca, osebni vojašk vojni invalidi nad 80"/. m slepe! ter njihov spremljevalec, ki ima za to posebno izkaznico. Isto ugodnost uživajo uslužbenci EC2, ko se vozijo v službo !n nazaj ter upokojenci EC2, ki so bili pn tem podjetju nad 20 let v službi. III. POSEBNI POPUSTI 4. člen Komunalno podjetje EC2 je pooblaščeno, da določi posebne i popuste n. pr. za šolske skupinske izlete in podobno v rednem prometu z rednimi vozili. 5. člen Za prekršek z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje1 a) kdor se vozi brez vozovnice ali pa ne podaljša vožnje z doplačilom oziroma zamolči pravilno vstopno ali izstopno postajo; b) kdor daje sprevodniku napačne podatke o starosti otrok; c) kdor vstopa oziroma kdor izstopa nepravilno; č) kdor predloži za nabavo bloka vozovnic napačno potrdilo. 6. člen Sprevodniki ali kontrolni organi komunalnega podjetja ECŽ smejo brez zaslišanja in brez odločbe izreči ii»izterjati denarno kazen 100 din od oseb, ki jih zalotijo pri kršitvah določb 5 člena. Kršiteljem določbe pod točko č) 5. člena in osebam, ki imajo bloke, lahlko sprevodnik all kon-■rolnj organ komunalnega podjetja EC2 odvzamejo celoten blok. V primerih jz prvega in drugega odstavka tega člena plačajo kršitelji redno prevozno tarifo- 7. člen Ta odlok velja od 1. aprili. 1958 dalje in se objavi v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasnik«. Predsednik Jenko Marjan, 1. r OBČINA VRNKIKA Občinski ljudski odbor Vrhnika jc po določbah 15. člena zakona o občinskih ljud V.tih odborih, 70. člena zakona o ureditvi občin in okrajev ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških na VII. redni seji 24. febr. 1956 sprejel Odlok O STANOVANJSKI TARIFI TER DELITVI NAJEMNIN NA SKLADE IN NJIHOVI UPORABI 1. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk, površino in okoliš v katerem je stanovanje. Cena posamezne točke na 1 m8 stanovanjske površine se določi: a) v prvem okolišu (za stanovanja na Vrhniki) 0.30 din; b) v drugem okolišu (za stanovanja v Sinji gorici, Mirkah, Verdu in na Stari Vrhniki) 0.25 dinarjev; c) v tretjem okolišu (za stanovanja v vseh ostalih krajih občine) 0.20 diin. 2. člen Pri izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob preko 30 m2, kuhinj preko 20 m8 in površina hodnikov v stanovanju preko 20 m«. 3. člen Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjadnih vrtov pr,i hišah posebni letni prispevek od 1 do 3 din, za sadna drevesa pa po donosnosti. Prj prednji tarifi določi prispevek hišni svet, oziroma hišni lastnik s pogodbo. Prispevek se obravnava kot najemnino in se razdeli v sklade po istih načelih. 4. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine v sklade izplača del mesečne najemnine od Hiše; 1. do 10.000 din 10%, 2. od 10.000 din do 50.000 din 7% vendar ne manj kot 1000 dinarjev, 3. nad 50.000 din 5°/», vendar ne manj kot 3500 din, a največ 6000 din. 5. člen Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko določi svet stanovanjske skupnosti po predlogu občinskega sveta za zdravstvo In socialno politiko, višji del mesečne najemnine, kot je določen v prednjem členu, vendar ne preko 50% najemnine od hiše. Zoper določitev dela najemnine, ki gre zasebnemu lastniku po tem členu, je dovoljena pritožba na komisijo občinskih odbornikov. 6. člen Najemnina se razdeli; a.) 50% v amortizacijski sklad, b) 15% v sklad za hišno upravo, c) 35% v sklad za vzdrževanje hiš. Svet za komunalne ln stanovanjske zadeve lahko odstotek za sklad za hišno upravo na utemeljeno prošnjo hišnega sveta poveča na največ 25%, pri čemer se sorazmerno zmanjšata odstotka za amortizacijski sklad in za sklad za vzdrževanje hiš. 7. člen Uprava stanovanjske skupnosti odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri ljudskem odboru mestne občine oziroma občinskemu ljudskemu odboru 20% tistega dela najemnine, kj se plačuje v amortizacijski sklad. 8. člen Od najemnin za poslovne pro-sitore v Hišah, ki »o last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja uprava stanovanjske skupnosti v »klad za zidanje stanovanjskih hdš 50% najemnine za poslovne prostore, ostalih 50% pa sc razdeli v sklade po 6. členu tega odloka. . 9. člen Zasebni lastnik hiše, v k»teri so poslovni prostori m ki nt vključena v stanovanjsko skupnost odvaja v sklad za zidanje hiš 50% od najemnin za poslovne prostore. 10. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din tisti hišni lastnik in član: hišnega sveta, ki določijo višjo ali nižjo najemnino, kot jo določa odlok o stanovanjski tarif;, kt izplačajo hišnemu lastniku hišnemu lastniku višji ah nižji znesek, kot ga določa v 4. ln 5. členu odlok o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi. Enako se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din tisti zasebni lastnik in člani hišnega sveta, ki odvedejo nižji znesek, kot je to določeno v 6., 7., 8. in 9 členu odloka o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi. 11 člen Najemnina po tem odloku se bo plačevala od 1. marca 1956. 12 člen Občinskega LO Vrhnika Janez Brenčič 1. r. •I OBČINA GROSUPLJE Na podlagi 20 ln m tiena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 0 volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih jdborov (Uradni list LRS, št. 31-102-53) je Občinski ljudski odbor Grosuplje na 6. seji, dne 6. marca 1956 spre)el Odlok O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV I. Razpihujejo se nadomestne volitve v 24. volilni enoti, ki obsega naselja Velika Loka in Mala Loka pri Višnji gori, ker jc prenehal mandat odborniku JAVORNIK Jožetu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. II. Volitve bodo v nedeljo, dne 22. aprila 1956. III. Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu okraja Ljubljana, in v Uradnem listu LRS. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janežič Anton, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER Na podlagi 8, in 10. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center z dne 19. avgusta 1955., v zvezi z 48. členom uredbe o gostinskih podjetjih ln gostiščih (Ur. 1. FLRJ, št. 6—63-54), skladno z določili zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34—371-55) izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Center po sklepu seje z dne 16. marca 1956. Odlok o poslovilnem času gostinskih podjetij In gostišč na območju občine Ljubljana Center 1. člen S tem odlokom se predpisuje posiovainl čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nada-lj-nem besedilu go tinski o-brati) na območju Občine Ljubljana Center za poslovanje s strankami. V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke. Spremembe ali prestavitev s tem odlokom predpisanega po-slovalnega časa lahko dovolijo samo organi, določen, v tem odloku. 2. člen Oddetlck za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat za$>re med poulovailnim časom. Oddelek za splošne zadeve m proračun občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje poslovalnega časa proti plačilu takse, 3. člen Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno, dotoči paslo val ni čas za gostinske obrate oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, če pa zajame prireditev območje dveh alt več občin, pa tajništvo za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora na predlog prireditelja alt Gostinske zbornice okraja Ljubljana. Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera. 4. člen Poslovalni čas mora biti vidno objavljen v obratu. Ce je obrat zaprt zaradi Izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo 1 je todail dovoljenje ter številka in datum dovoljenja. 5. člen Kjer je za posamezne vrste obratov določen različeto zimski in letni poslovalni čas, velja zimski postovalni čas od 1. Oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odprti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole: a) hoteli in prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči; b) restravraoije in gostilne do 24. ure. Restavracije smejo biti ob sobotah in ob dnevih pred prazniki odprte do 1. ure po polnoči. Delovni kolektivi restravracij In gostilen lahko dotočijo, da se za določeno obdobje, na pr. po zimi ali ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. c) Bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih do 14. ure. čf kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti pa do 2, ure po polnoči, ob sobotah, nedeljah ter ob dnevih pred prazniki pa do 2. ure po polnoči, ne glede na zimski oz. letni postovalni čas. Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure. d) Slaščičarne gostinske narave od 8. do 13. ure ter od 14. do 20. ure. Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi. e) Mlečne restavracije in zajtrkovalnice pozimi od 5. do 18. ure, poleti pa od 5. do 19. ure brez prekinitve. f) Bari in drugi nočni lokali od 22. do 5. ure zjutraj. g) Kolodvorska restavracija v Ljubljani od 4. ure zjutraj do 2. ure po polnoči. h) Menze, delavske restavracije ln ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk pa še v času od 5. do 8. ure zjutraij. Restavracije, gostilne Im kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 5. ure naslednjega dne. 7. člen V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je dotočen za zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane. Restavracije, ki so združene s hotelom, smejo v izjemnih primerih goste, ki »o prispeli ob ali po zaključku predpisanega poslovalnega časa, postreči s hrano in pijačo v času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restravracij a ne sme streči drugim gostom. - 3. člen Dovoljene igre (na pr. balinanje, keglanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovalnega časa, ki ga predpisuje ta odlok za določeno vrsto gostinskega obrata. 9. člen Občinski ljudski odbor lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in odpočilka zaposlenega osebja. V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica Okraja Ljubljana tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta istega dne v tednu. Ugodnost po prvem odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti dela tako, da bi zaposleno osebje lahko redno imelo pripadajoč tedenski prosti dan in kjer taka prekinitev ne prizadene krajevnih turističnih potreb. 10. člen Gostinsko podjetje, gostišče ali imetnik zasebnega gostišča se zaradi prekrška kaznuje z denarno kaznijo do 2.000.— din: a) če nima v obratu vidno objavljenega poslovalnega časa; b) do 3.000.— din, če ima obrat odprt tudi po času, ki Je določen kot najdaljši poslovalni čas. Z denarno kaznijo do 2.000.— din se kaznuje za prekršek po tč. b) prednjega odstavka tudi odgovorn; uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, kt je pristal na samovoljno prekoračenje poslovalnega časa. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu. S tem dnem prenehajo veljati na območju občine Ljubljana Center določila: odloka MLO Ljubljana z dne 28. V. 1954. (Ur. list LRS, št. 35-54). V Ljubljani, dne 16. marca 1965. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Ing. Klemenčič Ivo, 1. r. Na podlagi Čl. 8 in 24. Statuta ObLO Ljubljana - Center z dne 19. 8. 1955 ter na predlog sveta za zdravstvo ObLO Ljubljana -Center izdaja ObLO Ljubljana -Center po sklepu seje z dne 16. 3. 1956 * Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikom za zdravstvene storitve na območju ObLO Ljubljana - Center 1. čleij Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od premoženja ali dohodka bol-Aikove družinske skupnosti ne presega 120.— din letno na enega družinskega člana. b) Šolska mladina osnovnih šol za medicinsko fndicirano preventivno zobozdravljenje in vse obvezne ambulantne preglede. c) Bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici pa brezplačnost ni odrejena s predpisi višjih organov. č) Bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici in ambulanti, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici ali ambulanti predpisano. d) Bolniki za zdravljenje v bolnišnici alt ambulanti, če se je šole naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnišnico alt ambulanto. e) Vsi tisti otroci, ki so v zdravstvenih ali počitniških kolonijah, ne glede na to, koliko so stari. f) Vsi tisti, ki si zdravijo prirojene, a popravljive telesne napake. 2. člen Tistim, ki Imajo premoženje ali dohodek od katerega se plača davek, se določi deilna oprostitev od plačevanja zdravstveno storitve po tej lestvici: Bolnik plača od predpisane storitve, če znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka družinskega člana letno: 25% 121,— do 300 — din 50% 301,—do 450 —din 75% 451,— do 600,— din Ce znaša davčni predpis od premoženja ali dohodka družinskega člana bolnika 601— din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev. Davčni predpis se računa samo od članov, ki niso socialno ali kako drugače zavarovani. 3. člen Ne glede na davčni predpis se popolnoma ali deloma oprostijo plačevanja zdravstvenih storitev tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali polnem obsegu. 4. člen Prevoznih stroškov za prevoz z reševalnimi vozili so oproščeni popolnoma: a) bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar Je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih in republiških predpisih. b) Tisti, kt so navedeni v točkah a), c), č) d), e) in f) 1. člena tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik. 5. člen Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena pravila: a) zdravniška pomoč in oskrba v ambulanti in na bolnika-' vem domu. b) Zdravniška pomoč in osikr- j ba v bolnišnicah in v vseh dru-g iti zdravstvenih zavodih. C) Prejemanje zdravil in sani- ; letnega materiala. d) Izjemoma in po prosti pre-soji komisije za znižanje plačil , oddelka za zdravstvo in social- i no politiko ObLO Ljubljana - ’ Center v vsakem posameznem ; primeru: prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pri- j pomočloov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi. 6. člen Olajšave in oprostitve po toč, a) 5. Čl. in po 2. čl. tega odlok« : se priznavajo upravičencem le na podlagi potrdila o višini davčne osnove. To potrdilo morajo upravičenci predložiti od- j delku za zdravstvo In socialno politiko ObLO Ljubljana - Cen-: ter pred pričetkom zdravljenja. Na podlagi tega potrdila dobijo upravičenci bolniške liste. Samo v nujnih primerih je dovoljeno predložiti to potrdilo v 8 dneh po prvem iskanju zdravniške pomoči. Osebam iz točk b), c), č), d)i i e) in f) 1. člena tega odloka ti' j da bolniški list oddelek za zdravstvo in socialno politiko: občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Center, na podlagi, predloga pristojnega zdravnika- ! Stalni oskrbovanci občinskega ljudskega odbora Ljubljana —' Center morajo za vsako zdravstveno storitev v kakršnem koli zavodu predložiti bolniški listek, ki ga izda oddelek za zdravstvo in socialno politiko ObLO Ljubljana - Center i° bančni odrezek o prejemanja mesečne podpore. 8. člen Odločbo o odklonitvi popoln6 ali delne oprostitve plačevanj3 za opravljeno zdravstveno sto' rttev po 3. členu tega odloka ti* da na predlog terenske social'1 no — zdravstvene komisije delek za zdravstvo in socialn6 politiko ObLO Ljubljana - Center. 9. člen za zdravstvo Okrajnega ljU" skega odbora Ljubljana. 10. člen Ta odlok velja od dneva ob' jave v Uradnem glasilu okrajni Ljubljana, uporablja pa se n8; 1. januarja 1956. J Ljubljana, dne 16. marca l9®8. Predsednik ObLO: Ing. Ivo Klemenčič, 1. r. Proti vsem ukrepom oddclk3 za zdravstvo in socialno polit*' ko ObLO Ljubljana - Center P8 tem odloku, je dopustna prito«' ba v roku 15 dni na tainištv8: .