KALENDAH SZRCil 3EZIS0V0GA 1 1044 ORI JANOSNE R. K. EGVHAZI KONYV-ČS PAPIRKERESKEDČS MURASZOMBAT Tii sze odavajo vsze knige, solszke, poucs-ne, leposzlovne, moli-tveniki i modne revije Ima na prebiranje vsze piszarniske potrebscsi-ne, nalivna pera, far-bice-vsze ka trbe za solo i piszarno ODAVA NA VELKO I MALO Trz8com na vesznicaj da primerni popiiszt. ZA MIKLOSOVO! ZA BOZSICSt ZA GODOVNČ! PRIMERNA DARILA Szent-Csaldd NYOMDA MURASZOMBAT Arany Jdnos-utca 1. LEPO DELO! ZMERNE CENE! TOCSNA PODVORBA! KALENDAR SZRCA JEZUSOVOGA^ za presztopno leto § 1944. I ^A STIRIDESZETPRVI LETNIK. CENA: 2 Pengo 50 fillerov .•;••'..! Vodala i stampala Szent-Csalad nyomda Muraszombat. /!;j Za stamparijo odgovoren Klekl Istvan 1 Vitez Nagybanyai HORTHY MIKLOS KORMANYZO NASEGA VOGRSZKOGA ORSZAGA Szrecsno novo leto veszelja v obilji, dusnoga zvelicsanya pa najvecs zseleta vszem Stamparija i reditelsztvo Kalendara Presztopno leto 1944 Ima 366 dni. Zacsne sze sz szobotov i koncsa z nedelov. Letni csaszi. SZPROTOLETJE sze zacsne marciusa 20-ga ob 19. vori. LETO sze zacsne juniusa 21.-ga ob 14. vori JESZEN sze zacsne szeptembra 23.-ga ob 5. vori. ZIMA sze zacsne decembra 22. Premeklivi szvetki. Ime Jezusovo januara 2. Szveta Driizsina januara 9. Szedemdeszetnica februara 6. Pepelnica februara 23. ZsaJlosztna Mati bozsa marciusa 31. Viizem aprila 9. Krizsovi dnevi majusa 15., 16., 17. Vnebohod majusa 18. Riszali majusa 28. Szveta Trojica junijusa 4. Telovo junijusa 8. Szrce Jezusovo juniusa 16. Miszijonszka nedela oklobra 22. Krisztus Kral oktobra 29. Prva adventna nedela decembra 3. Kvatrni poszti. Szprotoletne (posztne) marciusa 1., 3., 4. Poletne (riszalszke) majusa 31., juniusa 2., 3. Jeszenszke szeptembra 20., 22., 23. Zimszke (adventne) decembra 20., 22., 23. Januar-szecsen Dnevi Im en i k Meszec zhod zahod 1 Szobota Novo leto 11 26 22 59 Obrezavanye Goszpodovo. Luk. 1, 21. 2 Nedela Pondelek Tork Szreda 6 Csetrtek Petek Szobota Ime Jezusovo Genoveva, dev. Titusz, piispek Teleszfor, pap. Szv. Trije krali f Lucian, mantrnik Szeverin, apat 11 53 12 20 12 47 13 16 13 48 14 23 15 04 0 0 0 12 23 33 40 46 48 12 letni Jezus v cerkvi. Luk. %, 42—52. 9 Nedela Pondelek Tork Szreda 43 Csetrtek JL4 Petek 15 Szobota Szveta driizsina Vilmo.s piispek Higin papa, mantrnik Erno, piispek Veronika, devica f Hilarij, piispek Pavel, piiscsavnik 15 50 16 42 17 38 18 36 19 37 20 38 21 39 6 44 7 35 8 19 8 55 9 28 9 56 10 21 Szvadba v Kani Galilejszkoj. Jan. 1, 1—11 16 Nedela W Pondelek 18 Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota 2. Po Trej kralaj Antal, piiscsavnik Sztol szv. Petra v Rimi Marij, mantrnjk Fabijan i Szebescsan f Nezsa, devica Vincenc, mantrnik 22 41 23 43 0 0 0 48 1 54 3 03 4 13 10 44 11 07 11 31 11 56 12 59 12 59 13 40 Jezas ozdravi gobovca. Mat. 8, 1—13. 23 26 "27 28 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek 29 Szobota 3. Po trej kralaj Timotej, piispek Szpreobr. szv. Pavla Polikarp, piispek Janos Zlatoviisztni f Peter nolaszko Francsisek Szaleski 5 22 6 26 7 22 8 10 8 50 9 25 9 56 14 31 15 31 16 43 18 0 19 21 20 40 21 56 Jezus pomiri viher na morji. Mat. 8, 23—27. 30 31 Nedela Pondelek 3. Po Trej kralaj Oanos Boszko 10 23 10 51 23 12 0 0 ZAPISZKI— JANUAR Je januara mokrilo^ bo pole szlabo noszilo Vreme: V zacsetki mrzlo, veter, szneg. v driigoj polovici meszeca ne- sztalno, szpremenlivo. Februar-sziisec Dnevi Im enik Tork Ignac, piispek mantrnik 3> 2 Szreda Szvecsnica Csetrtek Balazs, piispek mantrnik 4 Petek f Andras, Kors. piispek Szobota Agrota devica Meszec zhod 11 20 11 51 12 24 13 03 13 47 zahod 0 23 1 33 2 39 3 42 4 40 Prilika od delavcov v goricaj. Mt. 20, 1—16 6 Nedela Pondelek •S Tork 9 Szreda Csetrtek 11 Petek 12 Szobota Predpepelnicsna Romuald, apad Janos z Mate piispek Ciril aleksz. piispek Skolasztika, devica f Lurska Mati bozsa Evlalija, devica mantr. 14 37 15 31 16 29 17 28 17 37 18 29 19 3 5 32 6 17 6 56 7 30 7 35 7 59 8 25 Prilika od szejacsa i szemena. Luk. 8, 4—15 13 Nedela Pond&lek Tork Szreda ¦JfT Csetrtek 18 Petek ¦L$> Szobota 2. Predpepelnicsna Balint, marjlrnik Favsztin i Jovita mantr. Julijana, devica Donat, piispek f Simon, piispek mantr. Konrad, szpoznavalec 20 32 21 34 23 31 0 0 0 49 1 55 3 1 9 49 9 12 9 59 10 26 10 56 11 32 12 16 Jezus napove tretjics szvoje trplenye. Luk. 18, 31—43 20 Nedela 4t Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtek 25 Petek 26 Szobota 3. predpepelnicsna Szeverin, mantrnik Fasenek, Sztol szv. Petra ff Pepelnica, Matilda dev. Presztopni den ff Matyas, apostol • Margit Korton. 4 6 5 5 5 57 6 41 7 18 7 52 8 22 13 10 14 15 15 29 16 48 18 10 19 30 20 48 Hiidobni diih szkiisava Jezusa. Mat. 4, 1—11 27 Nedela ^8 Pondelek 29 Tork 1. posztna Gabor, szpoznavalec Roman apat, usztanovnik 8 60 9 18 9 50 22 5 23 18 0 0 ZAPISZKI — FEBRUAR Zemla bo v leti mallo pila, cse je v szusci prevecs vlage dobila Vreme: Prvi tjeden veter, sznegl V szredini meszeca premenlivo. Za- dnye dni milejse. \ D n 6 t i I in p n i k Meszec \ zhod zahod Szreda ft Albin, piispek 3> 10 25 .0 27 2 Csetrtek Szimplicij, papa 11 2 1 24 tf Kunigunda, devica Kazmer, kral 11 41 12 32 O AA 4 Szobota Z 44 3 28 Jezus sze na gori szpremeni. Mat. 17, 1—9 5 Nedela 2. posztna 13 26 4 16 6 Pondelek Perpetua, mantrnica 14 22 4 57 7 Tork Tomas Akvinszki, ucs. 15 21 5 32 8 Szreda Janos od Boga 16 22 6 3 9 Csetrtek Franciska, dovica 17 23 6 29 10 Petek ff 40 mantrnikov © 17 24 6 53 11 Szobota Heraklij, mantrnik 19 28 7 17 Jezus prezsene vraga. Luk. 11_, 14—2L 12 Nedela 3. posztna 20 30 7 40 13 Pondelek Rozina, devica 21 34 8 3 14 Tork Matilda, kralica 22 39 8 28 15 Szreda Narodni szvetek 23 45 8 57 16 Csetrtek Agapit, piispek A 0 0 9 30 17 Petek ff Patric, piispek C 0 51 10 10 18 Szobota Ciril Jeruzsalemszki 1 54 10 58 Jezus nasziti 5000 mozsov. Jan. 6^ 1—15. 19 Nedela 4. posztna 1 2 53j 11 58 20 Pondelek Hubert, piispek 3 46 13 3 21 Tork Benedek, opat 4 32 14 18 22 Szreda Katarina Gen. vdova 4 12 15 38 23 Csetrtek Viktorijan, mantrnik 5 46 16 58 24 Petek K t+ Gabor nadangel • 6 28 18 18 i 25 Szobota) Oznanenye Dev. Marije 6 47 19 37 Jezusa scsejo kamenyati. Jan. 8, 46—59. 26 Nedela 5. posztna (tiija) 7 16 20 54 27 Pondelek Janos Damascsan, ucs. 7 46 22 9 28 Tork Janos Kapisztran 8 19 23 19 29 Szreda Ciril, mantrnik 8 57 0 0 30 Csetrtek Janos Klimak, opat 9 38 0 24 31 Petek ff Gvido, opat 1> 10 24 1 22 ZAPISZKI — MARCIUS Kda sze fasenik na szunci pe-cse, te leto dober pov prinesze Vreme: V prvoj polovici nesztalno mo- kro. V driigoj polovici toplejse, vetrovno, szuncsno. ili 11 \ ¦ //.. / r ApriHS-Velkitraven •••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••« Dnevi Im enik Meszec zhod zahod Szobota Hugo, piispek 11 18 2 14 Jezusov prihod v Jeruzsalem. Mat. 21, lt-9. 2 Nedela Cvetna nedefla 3 Pondelek Rihard, piispek /./ 4 Tork Izidor, piispek 5 Szreda Vince Fererijszki, szpoz. 6 Csetrtek Velki csetrtek M Petek it.Velki petek iU % Szobota ff Velka szobota 12 H 13 12 14 13 15 14 16 16 17 18 18 21 2 57 3 34 4 6 4 33 4 57 5 22 5 54 Jezus vsztane od mrtvi. Mark. 16, 1—7 9 Nedela Vtizem 10 Pondelek Viizemszki pondelek 11 Tork I. Leo, papa 12 Szreda Gyula, puspek 13 Csetrtek Hermenegild, mantrnik 14 Petek \ Jusztin, mantrnik 15 Szobota Helena, kralica 19 26 20 31 21 33 22 44 23 49 0 0 0 49 16 Nedela Bčla nedela 17 Pondelek Anicet, papa ^ Tork Apolonij, mantrnik f9 Szreda Ema, Leo IX., papa ^) Csetrtek Marcelin, szpoznavalec ^ Petek f Anzelm, piispek-ucs. BjL Szobota Szoter i Kaj, mantrnik 6 7 6 32 6 59 7 31 8 9 8 53 9 48 Jezus sze prikazse apostolom. Jan. 20, 19—31 1 43 2 29 3 09 3 44 4 15 4 44 5 12 10 50 12 0 13 15 14 33 15 51 17 9 18 28 Jezus dober pasztir. Jan. 10, 11—16 1 t 28 29 Nedela Driiga po Viizmi Pondelek Jiiri, mantrnik Tork Mark, evangeliszt Szreda Varsztvo szv. Jozsefa Csetrtek P^eter Kanizij, ucsenik Petek f Pavel od Krizsa, szpozn. Szobota Peter, mantrnik 5 42 6 13 6 49 7 29 8 16 9 06 10 02 19 44 20 58 22 07 23 11 0 00 0 07 0 54 Jezus napove szvoj odhod. Jan. 16, 5—14 30 Nedela T^etja po Viizmi 11 01 1 34 ZAPISZKI — APRILIS Zsito ma velko vlatovje^ cse cseszmigovec lepo cvete Vreme: Prvi tjeden vetrovno, mrzlo, ne-sztalno; driigi tjeden szuncsno, tretji tjeden vetrovno, nesztalno, na konci meszeca szuncsno lepse. MajUS-Riszalscsek •••••••••••••«•••••••*••••••••••••••••••••••••••••*•••#•••••••• D n 6 v i I m e n i k Meszec zhod zahod 1 Pondelek Filip i Jakob 12 01 2 08 2 Tork Atanazij, piispek 13 03 2 37 3 Szreda Najdenye szv. Krizsa 14 04 3 03 4 Csetrtek Florijan, Monika 15 07 3 26 5 Petek f V. Piusz, papa 16 10 3 40 6 Szobota Janos pred lat. vrati 17 14 4 11 Jezus obeta szv. Dttha. Jan. 16, 5—14 7 Nedela Strta po Viizmi 18 20 4 35 8 Pondelek Prikazen Mih. nadang. ® 19 28 5 02 9 Tork Gregor Nacijanszki, piis. 20 35 5 31 10 Szreda Antonin, piispek 21 42 6 07 11 Csetrtek Mamert, piispek 22 45 6 50 12 Petek f Pongrac, mantrnik 23 41 7 41 13 Szobota Szervac, piispek 0 0 8 42 Jezus vesi moliti. Jan. 16, 23—30 14 Nedela Peta po Vtizmi 0 30 19 50 15 Pondelek Zsofia, mantrnica € 1 11 11 03 16 Tork Janos Nepomuk, mantr. 1 47 12 18 17 Szreda Paszkal, szpoznavalec 2 18 12 34 18 Csetrtek Vn^bohod 2 46 14 50 19 Petek f Celesztin, papa 3 13 16 06 20 Szobota Bernard, szpoznavalec 3 42 18 22 Szvedocsba szv. Diiha. Jan. 15, 26—27, 16, 1—4 21 IVedela Seszta po Viizmi 4 11 18 36 22 Pondelek Helena, devica • 4 43 19 48 23 Tork Dezso, piispek 5 22 20 55 24 Szreda Marija Pomocsnica 6 05 21 55 25 Csetrtek tirban, papa 6 54 22 47 26 Petek f Filip Neri, szpoz. 7 49 22 32 27 Szobota Beda Csasztiti, ucsenik 8 47 0 0 Prihod szv. Diiha. Jan. 14, 23—31 28 Nedela Biszali 9 48 0 08 29 Pondelek Riszalszki pondelek 10 49 0 39 30 Tork Ivana Orlanszka, devica 3> 12 00 1 06 31 Szreda ft Angela Mericsi, dev. 12 53 1 30 ZAPISZKI — MAJUS Riszalscsek moker^ ivanscsek pa mlacsen, kmet, tiszto leto bos zseden pa lacsen Vreme: Prvi tjeden nesztalno, topflejse, driigi tjeden vetrovno, hladno; tretji tjeden szuncsno, vetrovno; na konci prijetno, toplo. :::::::: D n 6 v i Y m p n i k Meszec z od zabod 1 Csetrtek Fortunat, szpoznavalec 13 56 1 53 2 Petek ff Marcelin, mantr. 14 59 2 15 3 Szobota ff Klotilda, mantrnica 16 04 2 37 Jezusi je dana vsza oblaszt. Mat. 28, 18—20 4 Nedela Szveta Trojica 17 52 3 03 5 Pondelek Bonifac, piispek 18 53 3 31 6 Tork Norbert, piispek © 19 54 4 04 7 Szreda Robert, apat 20 55 4 44 8 Csetrtek Telovo 21 55 5 34 9 Petek f Primozs i Feliksz 22 56 6 32 10 Szobota Margit, kraiica 23 56 7 40 Prilika od venlike vencserje. Luka 14, 16—24 11 Nedela 2. po Riszalaj 23 51 8 5g 12 Pondelek Janos Fak., szpoznavalec 0 00 10 08 13 Tork Anton Padavanszki C 0 23 11 23 14 Szreda Bazilij, Piispek 0 51 12 38 15 Csetrtek Vid, mantrnik 1 18 12 53 16 Petek f Fracsisek Regisz 1 45 15 07 17 Szobota Adolf, piispek 2 13 16 20 Prilika od zgiiblene ovce. Luka 15, 1— -10 18 Nedela 3. po Riszalaj 2 43 17 32 19 Pondelek Gervazij i Protazij 3 17 18 39 20 Tork Rafael • 3 57 19 43 21 Szreda Alajos, szpoznavalec 4 44 20 39 22 Csetrtek Pavlin, mantrnik 5 36 21 27 23 Petek f Agripina, devica 6 34 22 06 24 Szobota Ivan Krsztitel 7 33 22 40 Obilni ribji 116v. Luka 5, 1—11 25 Nedela 4. po Riszalaj 8 36 23 09 26 Pondčlek Janos i Pavel, mantr. 9 37 23 34 27 Tork Hema, vdova 10 40 23 57 28 Szreda Irenej, piispek D 11 42 0 0 29 Csetrtek Peter i Pavel, apostola 12 44 0 19 30 Petek f Szpomin szv. Pavla 13 47 0 41 ZAPISZKI — JUNIUS Stirideszet dni sze nebo szkuzi, cse na Medardovo z nyega roszi Vreme: V zacsetki lepi dnevi, v szredini meszeca szparno, premenlivo vreme, na konci letna vrocsina. D n e v i 1 Szobota I m e n i k Preszveta Jezusova Krv Mžszec zhod 14 53 zahod 1 4 Od prave pravicsnoszti. Mat. 5, 20—24 2 Nedela 5. po Riszalaj 3 Pondelek Leon II. papa 4 Tork Ulrik, piispek 5 Szreda Antal Zakarijas 6 Csetrtek Tomazs More, mantrnik © 7 Petek f Ciril i Metod, apostola 8 Szobota Erzsebet, kralica 16 1 17 9 18 18 19 22 20 20 21 10 21 51 30 1 37 23 17 22 6 35 Jezus nasziti 4000 mozsov. Marko 8, 1—9 9 Nedela 10 Pondeiek 11 Tork 12 Szreda 13 Csetrtek 14 Petek 15 Szobota 6. po Riszalaj Amalija, devica Pius I. papa, mantrnik Janos Gvalbert, opat Margit, devica f Bonaventura, piispek Henrik, caszar 52 25 22 55 23 23 23 50 0 0 0 17 0 46 7 52 9 10 10 28 U 44 12 58 14 10 15 21 Od lazsnivij prorokov. Mat. 7, 15—21 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Csetrtek 21 Petek 22 Szobota 7. po Riszalaj Elek, szpoznavalec F.igves, mantrnik \nicenc Pavelszki, pk. Illes, prerok f Prakszeda, devica Marija Magdalena, szpk. 1 19 1 56 2 39 3 29 4 24 5 23 6 24 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 Szobota 8. po Riszalaj Krisztina, devica Jakob, apostdl Ana, Marijina mati Panteleon, mantrnik f Ince L, papa Marta, devica 7 25| 8 28 9 30 10 32 11 34 12 37 13 42 16 30 17 33 18 32 19 21 20 5 20 40 21 10 Od krivicsnoga oszkrbnika. Luka 16., 1—9 21 37 22 0 22 23 22 44 23 7 23 31 23 59 Marija szi je izvolila najbosi tao. Luk. 10, 38—42 30 Nedela 9. po Riszalaj 31 Pondelek Ignac Lojola, szpozn. 14 55 15 57 0 0 0 31 ZAPISZKI — JULIUS Stirideszet dni bo escse lepo, cse je driigi den juliusa vedro Vreme: V zacsetki szparno, vrocse, v szredini meszeca nesztalno, ob- lacsno, v driigoj polovici toplo, vetrovno, vmesz ploha. AUgUSZtUS-Mesnyek I Meszec zhod zahod 1 Tork Vezi szv. Petra 17 5 1 11 2 Szreda Porciunkula, Alfonz 18 5 2 1 3 Csetrtek Najdenye szv. Stevana 18 58 3 1 4 Petek f Domonkos, szpozn. © 19 45 4 11 5 Szobota Marija Sznezsna 20 23 5 29 Od farizejusa i cesztninara. Luk. 18, 9—14 6 Nedela 10. po Riszalaj 2 050 6 49 7 Pondelek Kajetan, mantrnik 21 25 8 9 8 Tork Cirijak, mantrnik 21 53 9 28 9 Szreda Ivan Vianey, szpozn. 22 21 10 45 10 Csetrtek Lovrenc, mantrnik 22 49 12 0 11 Petek f Tiburcij, mantrnik C 23 20 13 12 12 Szobota Klara, devica 23 57 14 22 Jezus ozdravi gliihonemoga. Mark. 7, 31—37 13 Nedela 11. po Riszalaj 0 0 15 27 14 Pondelek Oszeb, Mantrnik 0 38 16 27 15 Tork Velka mesa 1 25 17 19 16 Szreda Joakim, Rok, szpozn. 2 17 18 3 17 Csetrtek Jacipt, szpoznavalec 3 15 18 41 18 Petek f Ilona, caszarica • 4 16 19 15 19 Szobota Lajos, plispek 5 17 19 41 Szmileni Szamaritanec. Luk. 10, 23—37 20 Nedela Szv. Stevan krao 12. 6 19 20 5 21 Pondelek Francsiska Szantalszka 7 21 20 27 22 Tork Timotej, mantrnik ; 8 22 20 49 23 Szreda Fiilop Benicij, szpozn. 9 24 21 10 24 Csetrtek Bertalan, opat 10 27 21 34 25 Petek f Lajos, kral 11 29 21 59 26 Szobota Zeferin, papa 12 34 22 28 Jczus ozdravi 10 gobavi. Luk. 17, 11—19 27 Nedela 13. po Riszalaj $ 13 40 23 4 28 Pondelek Agoston, cerkveni ucs. 14 46 23 48 29 Tork Obglavlenye Ivana Krszt. 15 47 0 0 30 Szreda Roza Limanszka, devica 16 44 0 42 31 Csetrtek Rajmund, szpoznavalec 17 34 1 45 ZAPISZKI — AUGUSZTUS Cse je na Lovrencovo grozdje mehko, szi goricsanec obeta vi- no szladko Vreme: '- Szpremenlivo, szparno, vrocse ce-li meszec. Meszec D H G V i T m p n l k zhod zahod 1 Petek t Egyed, apat 18 16 2 59 2 Szobota Stevan, kral © 18 51 4 19 Od bozse previdnoszti. Mat. 6, 24—33 3 Nedela 14. po Riszalaj 19 23 5 41 4 Pondelek Rozalija, devica 19 52 7 03 5 Tork . Lovrenc Jusztinijan pk. 20 21 8 24 6 Szreda Pelagij, mantrnik 20 50 9 43 7 Csetrtek Regina, devica 21 21 10 53 8 Petek Mala mesa 21 54 12 12 9 Szobota Peter Klaver, szpozn. L 22 35 13 20 Jezus obiidi mladencsa v Naimi. Luk. 7, 11—16 10 Nedela 15. po Riszalaj 23 21 14 22 11 Pondelek Protazij, mantrnik 0 0 15 17 12 Tork Ime Marijino 0 13 16 04 13 Szreda Notburga, devica 1 08 16 43 14 Csetrtek Povisanye szv. Krizsa 2 08 17 16 15 Petek f Mati 7 zsaloszti 3 10 17 45 16 Szobota Ljudmila, vdova 4 11 18 10 Jezus ozdravi vodenicsnoga. Luk. 14, 1—11 17 Nedela 16. po Riszalaj • 5 14 18 32 18 Pondelek Jozsef Kupertinszki, szp. 6 15 18 54 19 Tork Januarij, mantrnik 7 17 19 15 20 Szreda ff Evsztahij, mantrnik 8 19 19 37 21 Csetrtek Mate, apostol 9 22 20 02 22 Petek ft Tomazs Vilanov, pk. 10 26 20 30 23 Szobota ff Tekla, devica-mantr. 11 31 21 02 Najveksa zapoved. Mat. 22, 34—46 24 Nedela 17. po Riszalaj 12 36 21 41 25 Pondelek Kleofa, szpoznavalec 3) 13 36 22 29 26 Tork Jusztina, devica-mantr. 14 34 23 28 27 Szreda Kozma i Damian, mantr. 15 24 0 0 28 Csetrtek Vencel, kral 16 08 0 35 29 Petek t Mihal, nadangel 16 46 1 49 30 Szobota Jeromos, szpozn. 17 19 3 09 ZAPISZKI — SZEPTEMBER Cse na Mihalyovo szever vlecse, vdko zimo pa szneg obecse Vreme: V prvoj polovici lepo, toplo, v driigoj nesztalno, oblacsno, na konci vetrovno, szuncsno. - Vszeszviscek Dnevi I m e n i k Meszec zhod zahod Jezus ozdravi mrtvokotrignoga. Mat. 9, 1—8 1 Nedela 18. po Riszalaj 2 Pondelek Angeli csuvari 3 Tork Terezija Deteta Jezusa 4 Szreda Francsisek Asziski 5 Csetrtek Placid, mantrnik 6 Petek f Bruno. szpoznavalec 7 Szotaota Rozsnovenszka Marija © 17 48 17 17 18 46 19 17 19 51 20 30 21 15 4 30 * 0g 7 14 8 34 9 52 11 05 12 13 Prillika od kraleszkoga gosztiivanya. Mat. 22, 1—14 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Csetetek 13 Petek 14 Szobota 19. po Riszalaj Denes, piispek Francsisek Borgia Marijino materinsztvo Miksa, piispek f Bdvard, kral Kaliszt, papa 22 05 23 01 24 0 0 0 1 01 2 03 3 05 13 12 14 03 14 45 15 19 15 49 16 15 16 38 Ti szi judovszki kral? Jan. 4, 46—53 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota 20. po Riszalaj Gal, apat Margit Alakok, dev. Lukacs, evangeliszt Peter Alkantara, szpozn. f Ivan Kancian szpozn. Orsola, devica 4 07 5 08 6 12 7 15 8 20 9 25 10 26 16 59 17 21 17 42 17 06 18 32 19 03 19 40 Prilika od neszmilenoga hlapca. Mat. 18, 23—35 22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Szreda 26 Csetrtek 27 Petek 28 Szobota 21. po Riszalaj Ignac, piispek Rafael nadangel Krizant i Dirija, mantr. Evariszt, papa f Szabina, mantrnica Simon i Juda, apostola 11 31 12 29 13 20 14 05 14 44 15 16 15 46 20 24 '21 18 22 19 23 30 0 00 0 44 2 03 Dajte Bogl, ka je bozsega. Mat. 22, 15—21 29 Nedela 30 Pondelek 31 Tork 22. po Riszalaj Alfonz Rodrigez szpozn. Volbenk, szpoznavalec 16 14 3 22 16 42 4 43 17 12 6 03 ZAPISZKI — OKTOBER Zima rada z repom bije, cse du-go toplo szunce szije Vreme: V zacsetki nesztMno, toplo, v szredini oblacsno, hladno dezse-vno, proti konci vetrovno, hladno. - Andrejscsek ••••••«••••••••••••••¦ Meszec D n e v i Imenik zhod zahod 1 Szreda Vszi szveci 17 44 7 24 2 Csetrtek Diisni den 18 21 8 41 3 Petek f Hubert, szpoznavalec 19 04 9 55 4 Szobota Karoly Boromejszki, pk. 19 53 11 00 Jezus obiidi Jajrovo hcser. Mat. 9, 18—26 5 Nedela 23. po Riszalaj 20 49 11 56 6 Pondelek Lenart, szpoznavMec 21 48 12 43 7 Tork Engelbert, szpoznavalec € 22 10 13 21 8 Szreda Bogomir, plispek 22 52 13 52 9 Csetrtek Tivadar, mantrnik 0 00 14 20 10 Petek f Andras Avelinszki 0 55 14 44 11 Szobota Marton, piispek 1 57 15 05 Kokol med psenicov. Mat. 8, 24—30 12 Nedela 24. po Riszalaj 2 59 15 26 13 Pondelek Sztaniszlav Kosztka 4 1 15 47 14 Tork Jozafat, mantrnik 5 4 16 10 15 Szreda Albert, piispek • 6 6 16 35 16 Csetrtek Jederta, devica 7 15 17 4 17 Petek f Gregor Csiidodelnik 8 21 17 39 18 Szobota Poszvecsenye P. bazil. 8 26 18 21 Od gorcsicsnoga zrna. Mat. 8, 31—35 19 Nedela 25. po Riszalaj 10 26 19 12 20 Pondelek Feliksz Valoisz. szpozn. 11 20 20 11 21 Tork Dariivanye Dev. Marije 12 03 21 19 22 Szreda Cecilija, mantrnica 12 44 22 31 23 Csetrtek Kelemen, papa J> 13 20 23 46 24 Petek j- Janos od Krizsa 13 49 0 00 25 Szobota Katarina, devica 14 16 1 2 Od grozote razdejanya. Mat. 24^ 15—35 26 Nedela 26. po Riszalaj 14 43 2 20 27 Pondelek Makszim, piispek 15 10 3 38 28 Tork Gregor III., piispek 15 39 4 56 29 Szreda Szaturnin, mantrnik 16 i3 6 14 30 Csetrtek Andras, apostol © 16 52 7 30 ZAPTSZKI — NOVEMBER Mraz vszej szvetcov to pomen', da na Martonovo den bo lepi Vreme: V zacsetki nesztalno, vetrovno, hladno; zatem megleno, premen- livo, oblacsno; proti konci voter, dezs, szneg. Dnevi I m e n i k Meszec zhod zahod 1 Petek 2 Szobota f Egidij, piispek Bibijana, devica 17 38 18 32 8 40 9 43 Od szlednye szodbe. Luk, 21, 25—53 3 Nedela 4 Pondelek 5 Tork 6 Szreda 7 Csetrtek 8 Petek 9 Szobota 1. adventna Borbala, devica Szaba, opat Miklos, piispek Ambrus, piispek Nevtepeno poprijetje Peter Fourier, piispek 19 31 20 34 21 38 22 41 23 44 0 0 0 46 10 35 11 19 54 23 48 11 12 12 13 13 10 31 Ivan Krsztiteo posle ucsenca k Jezusi. Mat. 11, 2—10 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 16 Szobota 2. adventna Damaz, papa Otilija Lucija, devica Nikazij, plispek f Valerijan, piispek Evzebij, piispek 1 48 2 51 3 55 5 1 6 7 7 14 8 18 13 51 14 13 14 37 15 5 15 37 16 16 17 4 Ivan Krsztiteo szvedocsi od Jezusa. Jan. 1, 19—28 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Szreda 21 Csetrtek 22 Petek 23 Szobota 3. adventna Gracijan, piispek Orban, papa ff Evgenij i Makarij, m. Tamas, apostol ff Flavijan, mantrnik $ ff Viktorija, devica 9 15 10 06 10 48 11 23 11 54 12 21 12 47 18 3 19 9 20 21 21 36 22 51 0 0 0 7 Ivan Krsztiteo oznanya pokoro. Luk. 3, 1—6 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Szreda 28 Csetrtek 29 Petek 30 Szobota 4. adventna Bozsics Stevan, mantrnik Janos, apostol Neduzsna deca f Tamas, piispek David, kral 13 12 13 39 14 10 14 47 15 38 16 18 17 15 1 23 2 38 3 55 5 9 6 21 7 27 8 24 Jeruzsalem mori preroke. Mat. 23, 34—39 31 NedeSa Szilveszter, papa | 18 16 [ 9 12 ZAPISZKI — DECEMBER Lucija krati den, je znano vszem ltidem Vreme: V zacsetki voter i szneg, nato bole topli dnevi, v szredini vecs-krat szneg, zadny« dni megleno. ,,APOSTOL MIRA" T6 je zdajsnyi szveti Ocsa Pius XII papa. Od nyega je Spellman, nadpiispek Newyorka v ednom amerikanszkom liszti zapiszao na-szlediivajocse recsi: »Szveti ocsa nepresztanoma dela i moli za mir. Vidl, da szo-vrastvo rodi szovrastvOj szila szilo^ mascsiivalnoszt mascsuvanye. Papa takrekocs zsive i vmira za mir. 28 On bi rad, da bi oblaclniki biJlI naproti premaganim ne sza-mo pravicsni, nego tiidi szmileni. Po nyegovom mislenyi bodo me-le drzsave, ki obladajo priliko pokazati szvojo diisevno mogocsnoszt ne szamo v zmagl, nego tiidi pri $zkGepanyi mira. Szveti ocsa vti-pa, da je najbose zagotovilo mira pravica, stero blazsi dobroszr-csnoszt.« Pius XII. apostol mira! T6 ime on v punoj meri zaszluzsi, ar mirno szmemo praviti, da sze teiko niscse ne triidi za mir,, kak on. Zse pred zacsetkom te bojne je vecskrat proszo voditele orszagov^ naj poravnajo nerazmenya na meren nacsin^ sz pogajanyi. Szvet je ne poszliihno njegove prosnye. Szveti ocsa pa sze je tiidi szledi vecskrat oglaszo i pozvao szvet na molitev i delo za mir. Na bozsic& 1942.-ga leta je gucso od mira. V tom gucsi je naglaszo^ da je fundament mira pravica, ki mora vladati v cslovecsoj driizsbi. Tii-di je naglaszo, da cslovecsa oblaszt mora pripoznati nad szebov bo-zso obilaszt. Vazsen mirovni gucs je meo Pius XII. v zacsetki petoga leta bojne. V tom gucsi je pokazao pot, ki vodi do mira. Pravo je: »Vszakomi narodi trbe trdno viipanye na mogocsnoszt szkle-nitve taksega mira^ steri ne de zsalo nyegove narodne cseszti. Omogocsiti trbe, da pravicsni mir pride v szoglaszje z dejan« szkimi razmerami. Narodom sze naj ne trbe bojati^ da bi mir v nevarnoszt szpra-vlao csaszt i celoto nyiivoga orszaga. Te mir mora biti zgrajeni na isztinszkom sztanyi i na med-narodnoj pravici. Z gornyi recsi lehko szpoznamo^ ka pripela do pravoga mira: ednaka pravica za vsze i mcdszebojno szpostiivanye. »A p o s t o 1 m i r a« dela i moli za mir. Z nyim vred molijo za mir diihovniki szkoro pri vszakoj szvetoj mesi^ pa tiidi zviin szvete mese. Tiidi verniki ne szmejo zaosztati^ ar sze Szveti ocsa na vsze obracsa^ naj molijo za pravicsni krscsanszki mir^ sterogii je Krisztus prineszo na szvet. 29 Obladnoszt Jezusovoga Szrcd LJivje tuli szmrt po szveti i koszi nevszmileno sztdro, mlddo. Sze ne szveti zarja mera? - Ka je to? jgj Ne szpitdvaj! Vzdigni gldvo rod cslovecsi, zblojeni! Bi sze v prszi! Ddvaj gldsze: ,,Bodi Bog nam szmileni!" Ozmo zbantuvali, povrgli, szmo zavrgli Jezusa; szltizsili szmo greji pekli, vnicsena pot jdkosztna. jgj V tmici zmote szmo hodili, nebo v zemlji iszkali, zddnyi namen v szvojem tejli, szmo brez szdda, jalovi. Jezus ndsz z oltdra gledao pa je pravo: ,,Bodi vdm! Szem na krizsi za vdsz vmirao, Noszo telko tezski ran. W Nocs i den szem tii med vami, da vasz hrdnim, reisim vsze... Liibav td vasz ne predrami, szpokorit sze nescsete... 30 e pa bodi vsze po vase, greste kak zndte li, jejte pijte, z krvne kvase za kastigo greisniki! ggj Hise moje szo zaprejte... Szo z bombami zriisene... Pldcs je to za szvete mese telkokrdt zamiijene. Vasi domi szo vam vzeti... Szte ml ddli meszto v nyi? Kelkokrdt szem bio prekleti, i pregndni z vasi nyiv! og; Szo diihovniki v tiijini, szo zapreiti, vmorjeni... Ve szte je pa vszi mrzili, bili szo nezseleni. 16 je pldcsa vasega zsitka... Oj, pokoro delajtef T6 je oblddnoszt mojga Szrcd: K meni sze obrdcsajtef gg Li obrnte sze k meni, zse odprejto je Szrce, da vam dd mir zazseleni, da vasz sztisne na szebe." Szrcsen. — X —X — 31 Mil. g. GROSZJOZSEF, szombathelyszki piispek, ap. adminisztrator nase krajine, novi kalocsainszki ersek. Krisztus nasz vcsi Ne szodite. !. . Ne szodite, da ne bote szojeni; ar sz kaksov szodbov vi szou-dite, sz taksov bote szojeni, i sz kaksov merov merite, sz taksov sze vam odmeri. Ka pa gledas szmet v oki szvojega brata, trama v szvojem oki pa ne csiitis? Ali kak mores praviti szvojemi brati: »Piiszti, da vzemem szmet z tvojega oka, i glej tram je v tvojem oki? Szkazsllivec, iztrgaj najprle tram z szvojega oka i po tom bos vido jemati szmet z oka szvojega brata. (Mat. 1, 1—5.) Proszite i da sze vam. . , Proszite i da sze vam; iscsite i najdete; klonkajte i odpre szc vam. Ar vszaki sto proszi, dobi; i sto iscse, najde; i sto klonka, sze nyemi odpre. Alj sto zmed vasz bi dao szvojemi szini kamen^ csfe ga proszi kriih? Ali bi nyemi dao kacso^ cse ga proszi ribo? Cse teda vi, ki szte hiidobni, znate dobre dare davati szvojoj deci^ kel-ko bole de vas nebeski Ocse davao dobre dare tena, ki ga proszijo. (Mat. 18, 6—7.) Jaj szveti zavolo szpacsenya!... Sto pa pohiisa steroga to malij ki v mene verjejo^ bi nyemi bi-16 bose, da bi sze nyemi obeszo mlinszki kamen na sinyek i bi sze potoupo v globocsino morja. Jaj szveti zavolo pohiijsanya! Pohiij-sanye toti more pritl, ali jaj csloveki^ \>o sterom pohiijsanye pride! (Mat. 18, 6—7.) Bl&zseni. . . Blazseni vi szirmaki, ar vase je kralesztvo bozse. Blazseni vi, ki szte zdaj lacsni^ ar naszicseni bote. Blazseni vi, ki zdaj jdkate, ar szmejalli sze bote. Blazseni vi, kda vasz bodo liidje szovrazsili i kda vasz bodo izlocsili i zaszramiivali i vase ime zavrgli kak szlabo zavolo Szina cslovekovoga. Razveszelte sze tiszti den i radiijte sze^r glejte, vel-ko je vase placsilo v nebeszaj. (Luk. 6, 21—23.) Jaj vam. Jaj vam bogatasom, ar dobili szte szvoj trost. Jaj vairi^ ki szte zdaj naszicseni, ar sztradali bote. Jaj vam, steri sze zdaj szmejete, ar zsaCUvali i jokali bote. Jaj vain, kda bodo vszi ludje od vasz lepo gucsali, ar ravno tak szo delali nyuvi ocsevje sz krivimi proroki. (Luk. 6, 24—26.) 3* 33 ,,Varte sze vszakse parovnosztii" I pravo jim je: »Glejte i varte sze vszake parovnoszti; ar zsi-vlenya nima nisese z obilice szvojega imanya.« Povedao pa nyim je to priliko: »Ednomi bogatomi csloveki je pole dobro obroudilo. i premisluvao je szam pri szebi: ^Ka naj zacsnem, kda nemam kama szpraviti szvoji povov?' I pravo je: ^To vcsinim: poderem szvoje zsitnice i posztiivim vekse i tam szpravim vsze szvoje pove i szvoje blago; I pravo bom szvojoj diisi: Diisa doszta blaga imas^ szpra-vlenoga za doszta let; pocsivaj, jej, pij i bodi dobre vole' Alli Bog nyemi je pravo: vNorc, to nocs bodo tvojo diiso terjali od tebe, ka szi szpravo, csido bo?' Tak je sz tisztinij ki szi nabira bogasztvo, pa ne bogat v Bogi. (Luk. 12, 15—21.) Vsztajenye od mrtvi. Pride vora i je zse zdaj, kda bodo mrtvi csiili glasz Szina bo-zsega^ i steri ga bodo csiilij bodo zsiveli. Ar kak ima ocsa zsivlenye szam v szebi^ tak je dao tiidi Szini^ da ima zsivlenye szam v szebi. I dao nyemi je oblaszt^ da szodl, ar je Szin cslovekov. Ne csiidite sze to-mi; ar pride vora,, v steroj bodo vszi, ki szo v grobaj, csiili nyegov glasz; i steri szo delali dobro bodo vsztali k zsivlenjd^ steri pa szo detali szlabo^ bodo vsztali k obszodbi. (Jan. 5, 25—30.) Kriih zsivlenya. Isztinszko, isztinszko povem vam: Cse ne bote jeli mesza Szi-na cslovekovoga i pili nyegove krvi, ne bote imeli zsivlenya v szebi. Sto je moje telo i pije mojo krv^ ima vecsno zsivlenye i jaz ga zbii-dim poszlednyi den. Ar moje telo je isztinszko jed i moja krv je isztinszko pijacsa. Sto je moje telo i pije mojo krv^ osztane v menl i jaz v nyem. (Jan. Q, 53—56.) Szovr&stvo szvet^. Cse vasz szvet szovrazsi znajte^ da je mene szovrazso prie^ kak vasz. Cse bi bili od szvcta, bi szet szvoje liibo. Ar pa neszte od szveta, liki szem vasz jaz od szveta odebrao^ zato vasz szvet szovrazsi. (Jan. 15^ 18— 19.) T6 szem vam povedaOj da sze ne szpacsite. Z szhodnic vasz bodo izobcsiivali i pride celo vora^ kda de vszaksi, ki vasz vmori miszlo^ da szliizsi Bogi. I szo to delali^ ar neszo poznali ne Ocse ne mene. (Jan. 16, 1—3.) —»-O-«- 34 Szveta Margita Vogrszka. Na konci meszeca juliusa preminocsega leta je priseo z Rima za celo Magyarszko domovino veszeli glasz, da je Szveti ocsa XII. Pius papa juliusa 25-ga szprijao prefekta szveti obredov, biborosa Salottija, steri nyemi je predlozso zsdlo, naj bi sze blazsena Mar-gita z Arpadove hise proglaszila za szvetnico. Papa je biborosovo predlog szprijao i odredo, naj sze proglaszitev razglaszi i sze vcsi-ni vsze potrebno, da bodo novo szvetnico csasztili po celom kato-licsanszkom szveti. Sz tem sze je szpunila mag^arszkomi, narodi dugoletna zsela i po celom orszagi je zavladalo velko veszellje. Sto je bila ta Margita? Hcsi krala IV. Bele i kralice Laskaris Marije. Narodila sze je leta 1242., to je v tisztom csaszi, kda szo divji tatari napadali magyarszko domovino, riisili nyene vdrase i vesznice i morili nyene szine i hcsere. Celi orszag je trepetao pred nyimi. Kral Bela je bio v velkoj sztiszki; i v toj sztiszki je ma-lo hcserko Margito obecsao Bogi. Komaj je bila sztara stiri leta, kda jo je dao v dorainikanszki kloster v Veszpremi. Szledi je kral na zdajsnyem Margit szigeti, steri sze je t6da zvao »Nyulak szi-gete« dao posztaviti dominikanszki kloster i v nyem je Margita posztala niina, csi ravno szo jo krali steli vzeti za zseno, med drii-gimi cseski kral Il.Ottokar i szicilszki kral Karoly. Leta 1261. je Margita polozsila szloveszne obliibe i sz tem je posztala Krisztu-sova neveszta. Nyeno zsivlenye v klostri je popiszano v vnogi knigaj. Sto te knige precste, sze zacsiideno pita, kak je mogla kraleszka hcsi tak zsiveti, kak je zsivela Margita. Med vszemi niinami je bila najbole ponizna. Opravlala je najbole preproszta szliizsbenicska dela i je noszila tak szirmaski gvant, da sze ne mogla v nyem pri-kazati, cse szo jo pohodili kaksi znameniti gosztje, nego szi ga je mogla prle zakrpati. Driige niine szo jo obcsiidiivale, vnoge pa szi jo tiidi za zgled vzele. Vmrla je leta 1271-ga. Pokopao jo je szara esztergomszki herceg-primas. Szveta Margita je po porocsili sztari kronik zadosztilna dari-tev za magyarszki narod. Vsze molitve, vszi zdihlaji, osztra szpo-kornoszt nyenoga klosterszkoga zsivlenya, vsze tou je bilou da-riivano za domovino, za nyeno oszlobojenye od divjega nepri-jatela. 4 Magyarszko domovino znova sztiszkajo nevole mogocse escst 35 vekse, kak v Margitinom zsivlenyi. Zato szi zapomnimo recsi her-ceg-primasa Seredi Jusztiniana: »Po zgledi blazsene (zdaj zse szve-te,op.) Margite more vszaksi magyar doprineszti tiszto daritev, stero Bog zahteva. . .« T6 sze pravi szpokorno moremo Bogi szlii zsiti i nyemi sz tem davati zadosztacsinenye za hiidobije i greje, zavolo steri je poszlao to kastigo na szvet. Z zaviipanyom sze obracsajmo na szveto Margito i jo pro-szimo, naj nam szproszi od Boga tak zazseleni mer. — X —X— Marija pomagaj nam,.. Marija, pomagaj nam, bojni je csasz na tebe gleda vszaksi zmed nasz. Marija, vsze lusztvo jecsi: Marija, pomagaj nam ti! Marija pomagaj, te proszimo vszl: te bojne zdaj hiide da bomo prosztl. Marija, vsze lusztvo jecsi: Marlja, pomagaj nam ti! Marija, po^agaj rodovom zemlč, ki v bojni zdaj sztrasni veliko trpč. Marija, vsze liisztvo jecsi: Marija, pomagaj nam ti! Marija, pomagaj, te proszimo vszl, ki dom zapiisztili, v bojno szo sli. Marija, vsze lusztvo jecsi: Marija, pomagaj nam ti! Čscse ednok zovem i proszim na glasz: Nikdar ne zapuszti, Marija,ti tiasz! Marija, vsze liisztvo jecsi: Marija, pomagaj nam tl! Dogodki v Fatimi Pred 26 leti szo sze godili na Portugalszkom, poleg male ve-sznice Fatima. Glasz od nyih sze pa komaj zadnyivi dve leti bole siri po szveti, kda szo bile odkrite szkrivnoszti, stere szo sze do-zdaj ne szmele biti razglasene. V Fatimi je Marija prisla z nebesz i sze sesztkrat prikazala trem malim pasztircskom i z nyimi tiidi gucsala, nazadnye pa napravila csiido, ki jo je vidlo szedemdeszet jezer ttiidi i je sz tem potrdila, da szo pasztircski reszan Marijo videli i z Nyov gucsali. Ali Marija ne prisla v Fatimo zavolo tre pasztircskov, liki zavolo celoga szveta. Nam vszem vala glasz, ki ga je Marija trem pasztirom nazvesztila. Szamo na kratci opisemo te dogodke tii v kalendari. Prvo prik^zanye. (m^jusa 13-ga) L. 1917. majusa 13-ga1 szo trije mali pasztircski, kak po nava-di vszaksi den, pasli ovce po mali brescsekaj polleg Fatime. Naj-sztarejsa med nvimi je Lucija, sztara 10 let, mlajsiva szta szi pa brat i szesztra, Francek, sztar 9 let i Jacinta, sztara 7 let. Doma szo szi szoszidje. Imajo siromaske hise. Ocsevje szo szi bratran-ci. Te den, kda je odzvonilo podne, szo poMeknoli i zmolili csiszlo, kak je navada v tisztom kraji. Po molitvi szo sze steli naganya-ti, pa sze zbliszka, cseravno nindri niksega oblaka ne bilo. Mi-szlecs, da sze za bregom dela ploha, gonijo ovce dol po bregi, da bi domo gnali. Pa sze znova zabliszka. V sztrahi sze szpogledne-jo, pa varajo nekaj sztopajov pred szebov nad niszkim hraszto-vim grmom csiidovito lepo Goszpo, obdano z blescsecsov szvet-lobov. Deca scsejo zbezsati, pa nyim Goszpa pravi: »Ne bojte sze! Nikaj vam ne vcsinim!« Lucija jo pita: »Odked pa szte?« »Nebesza szo moj dom.« Lucija nato pita: »Ka bi pa radi?« Prisla szem vasz zvat, da pridete ravno na to meszto i ra-vno ob toj vori seszt meszecov vszaksega trinajsztoga v mesze-ci, do oktobra. Oktobra vam povem, sto szem i ka zselim od vasz. Lepa Goszpa nyim zdaj obecsa. da bodo vszi trije prisli v nebesza, szamo Francek de escse mogeo prle zmoliti vnogo csi-szel. Nato je Goszpa proszi, naj szami szebe aldiijejo Bogi sz tem, da bodo radi prenasali vsze trplenye, stere nyim posle, i to v za-dosztacsinenye za nestevilne greje, sz sterimi iiidje zsalijo bo-zse velicsansztvo, za szpreobrnenye gresnikov i v zadosztacsine- 37 nye Ny6nomi brezgresnomi Szrci za psziivanye i vsze driige zsalitve. Narocsi jim, naj vszaksi den pobozsno molijo csiszlo za pomirenye szveta. Nato prikazen premine. Vsze vkiip je trpelo kaksi deszet minut. T6 sze je zgodilo 1917. majusa 13-ga. Deca sze dogucsijo, da toga nikomi ne povejo. Ali mala Jacinta ne mogla zdrzsati, i je ve-cser szvojoj materi povedala, da je vidla Mater bozso. Mati jo je kregala, ka to gucsi i je drligi den sla k szoszedovim i je Luciji-noj materi povedala, ka dete pravi. I tak sze je tiidi med liidmi ni-kelko razneszo glasz, da szo deea vidili Marijo. Drttgo prikazanye. (juniusa 13-ga) Prelepa Goszpa je drzsala szvoje obecsanye i je naszlednyi meszeca 13-ga pali prisla na. tiszto meszto. Deca szo jo vidla kak oprvim. Ali zdaj szo zse ne vecs szami, liki kaksi 50 liidi je prislo gledat z radovednoszti. Pa liidje szo nika ne vidli, szamo Lucijina pitanya szo cslili. Lucija je pa pitaJla: » Ka bi rada od mene?« Go-szpa nyoj odgovori, naj 13. naszlednyega meszeca pa pridejo i jim znova priporocsa, naj vszaksi den molijo csiszlo. Lucija je zdaj proszila za zdravje ednoga betezsnika. Goszpa nyoj odgovori, »naj sze betezsnik szpreobrne i de v ednom leti zdrav.« Nato je Goszpa zaviipala deci nekso szkrivnoszt, stero jim je pa ne dovolila povedati driigim. I deca szo jo tiidi ne povedala, cse-ravno szo je jako szilili. Po deszeti letaj jo fje Lucija odkrila na zapoved szvojega dlihovnoga voditela. Junijusa 13-ga, kda je Lu-cija proszila Goszpo, naj je vsze tri vzeme sz szebov V nebesza, je Mati bozsa odgovorila: >.Ta, po Jacinto i Franceka naszkori pri-dem. Ti bos mogla pa escse duzse osztati, tii doli. Jezus sze te scse poszliizsiti, da bi po tebi liidje szpoznali i vzliibili mene. . . « Na to Lucija zsalosztno odgovori: »Pa bom osztala szama?.< »Ne, dete moje, jaz te ne bom nikdar zapiisztila. Moje bres-gresno Szrce bo tvoje zavitje 1 pot, stera te bo vodila k Bogi.« Tak ie povedala Lucija, ki je zdaj v klostri szesztra, leta 1927. Lanszko leto je pa scse tiidi to povedala, da je pri tom videnyi Goszpa pokazala szvoje Szrce, obdano sz trnyom. Mali szo razmili, da je to bilo Marijino Szrce, ki ga zbadajo nasi grehi. Od zdaj szo deca brezgresno Szrce Marijino scse poszebno csasztili. Kda je Marija odhajala, sze je csiio pok i meglica sze je szka-dila nad gromom. Ludje szo odhajali sz toga meszta trdno oszve-docseni, da deca ne lazsejo, da sze jim je Marija reszan prikazala. Glasz od toga prikazanya sze je siro od viiszt do viiszt. Edni szo vervali, driigi ne, nesterni szo sze pa norcsarili z vszega. Do-macsi plebanos je deco pozvao k szebi i jih je natenci szpitavao. Tiidi on ne steo vervati. sa Tretje prikazanye. (juliusa 13-ga) Prislo je do pet jezer liidi z vszej krajov. Proti pčdnevi szo prisla deca i zacsnola moliti na glasz csiszlo. Podne zvoni. Na Lucijino znamenye vszi poMeknejo. Zabliszka sze i Goszpa sze prikazse vsza blesztecsa od lepote i szvetloszti. Lucija jo pita: »Ka zselite od mene?« Goszpa deci narocsi, naj 13-ga naszlednyiega meszeca tiidi pridejo, i znova da naj vszaksi den molijo csiszlo v csaszt Materi bozsoj v te namen, da bi sze bojna kak najprle koncsala, zato ka »szamo Ona more liidem pomagati,« Lucija jo zdaj proszi, naj pove szvoje ime i naj napravi kakso csiido, da bodo liidje vervali. Na Lucijino prosnyo Goszpa odgovori: »Naj le pridejo vszak-si meszec. Oktobra jim bo povedala, sto je, i bo napravila velko csiido, da! bodo vszi vervali.« Nato Goszpa pravi: »Aldiijte sze za gresnike i ponavilajte po-goszto, poszebno kda prinasate kaksi aldov: 2 liibezni do tebe, o Jezus, za szpreobrnenye gresnikov i v zadosztacsinenye za zsali-tve, ki je liidje zadavlejo brezgresnomi Szrci Marijinomi.« Taki po tom je Lucijin obraz posztao zsaloszten i je na glasz zakricsala: »Oj, oj!« Ka je zvedila? »Velko szkrivnoszt,« je pove-dala szlledkar. Vecs pa te ne stela povedati. Komaj predlanszkim je odkrila to szkrivnoszt na zapouvid leirijszkoga piispeka. Etak pise: »Szkrivnoszt obszega tri razlicsne sztvari; dve bom zdaj raz-lozsila. Prva je pogled v pekeo. Marija je v prikazni pa razpresztrla roke z steri szo sze vle-vali zsarki mocsne szvetloszti. Te zsarki szo zarivali v zemlo i nam odpirali pogled v velko morje ognya pod zemlov. V ognyenom morji szmo vidli hiide duhe i pogiiblene diise v csloveskoj formi, pa vsze oszmojene ali pa szvetlo zsarecse. Plamen ji je zdigavao kak perinye ali dim pri ognyi, pa jih potom pali pozsirao kak vo-gelje, ki kaple nazaj v ogen. Tak sze je vidlo, da ne bi meli zsme-csave. T6 sze je godilo med sztrasnim nyuvim jorjanyom i kricsa-nyom od bolecsine i dvojnoszti, tak da nasz je napuno grozen sztraj. (Pri tom videnyi szem donok zakricsala od groze, kak szo pravili, da szo me csiili). Hiidi diihi szo sze Iocsili od diis po szvoji grdi, osztiidni formaj sztrasni, nam neznani zverin, csarni ali szvetlo zsa-recsi kak vogelje. Prikazen je trpela szamo kratek hip i sze moramo zahvaliti le Materi bozsoj, ki nam je malo prle obecsala nebesza, da szmo ne szpomrli od sztraja i groze.« S9 Driigi tao szkrivnoszti sze pa ticse bdajzsensztva precsisztoga Szrca Marijinoga. Lucija nadaljijje: Frisko szmo zdignoli ocsi k nebeskoj Materi, ki nam je milo i zsalosztno pravila: »Vidli szte pekeo, kde trpijo diise sziromakov gresnikov. Da bi gresnike obcsiivao pogiiblenya^ scse Goszpod vpelati po szveti pobozsnoszt do mojega brezgresnoga Szrca. Cse sze zgodi, ka vam povem, bo reseni vnogo diis i bo mir na szveti. . . Bojna (1914-1918) ide proti konci. A cse liidje ne henyajo zsa-liti Goszpoda^ v kratkom pod naszlediivajocsim papora vo vdari driiga escse hiijsa bojna. Kda bote vidli edno nocs neznano szvetlobo, znajte, da je tou velko znamenye, ki ga vam davle Bog^ da je bltizi kastiga za te-Siko grehov szveta: bojna. Iakota^ preganyanye Cerkve i pape. . . (1938. leta szmo vidli to szvetlobo: szeverni bliscs.) Da to zabranim^ bom prisla i pozvala szvet, naj sze poszveti mojemi brezgresnomi Szrci i szprijema zadosztilna precsiscsava-nya na prve szobote v meszeci. Cse do poszltisali moje zsele^ sze bo Buszija szpre^brnola i bo mer. Ovak bo pa brezbozsna propaganda razsirila v szveti szvoje zmote, povzrocsila bojne i preganyanye Cerkve; vnougi dobri bo-do mantrani; szveti ocsa bodo vnogo trpeli; nesterni narodi bodo vnicseni. . . »Nazadnye bo moje brezgresno Szrce dicsilo obladnoszt!« Prikazen je zakliicsila szvoje napovedi z recsmi: »Ne pripovedavilite toga nikomi. Fraceki lehko poveta.« Hip nato nadaljuje Goszpa: Kda molite csiszlo, dodenite po vszaksem dika bodi escse zdi-hlaj: »O JezuSj odpiiszti nam nase grehe,, obvarij nasz peklenszko* ga ognya i pripelaj v nebesaa vsze diise^ poszebno escse tiszte, ste-re szo najbole potrebne tvojega szraiienya.« Prikazen je preminola. Liidje szo vidli beli oblacsek, ki sze je szpiiszto nad hrasztov grm, kde je Marija sztala, driigo nikaj, ali denok szo vervali, da szo deca imela videnyne. Glasz od te dogodkov sze je pa frisko razneszo. Tiidi novine szo od toga doszta piszale. Brezverszke zo sze sengarille sz toga. Napadale szo klerikalce, ka liidi suntajo. . . ka je to nevarno za orszag. . . da szo deca zmesana itd. Strto prikazanye. (avguszta 13-ga) Auguszta 13-ga sze je zbralo zse do 15 jezer liidi v tisztoj dolinici okoli hrasztovoga grma. Na glasz szo molili csiszlo. Pro- 40 ti podnevi szo csakali tri male, ali dece od niked ne bilo. Bilou je poudne. Liidje szo vidli, da sze je pa zabliszkalo, nad grmom sze je pa prikazao prelepi oblacsek i sze po deszeti minutaj razkado. Vszi szo csiitili, da je Marija pali tii bila, dece pa od niked ne bilo. 9: Kde szo osztala deca? Liidje szo gucsali, da szo ji zaprli. I reszan szo bila zapreta. Rijtar tiszte obcsine je bio zagrizseni brezverec, pa je deco z mo-torom odpelao i jih dao zapreti pa je zselo od nyj, naj povejo »szkrivnoszt.« Ali deca szo niti recsi ne stela povedati, cseravno sze jim je rijtar protio, ka de ji do szmrti mantrao, ka ji da zsive szkiihati itd. Ali deca bi raj vmrla, kak bi kaj povedala. Rijtar ji je morao nazadnye szpiisztiti. / Deca szo bila zsailosztna, kda szo avguszta 13-ga ne mogla biti pri hraszti, kda je Marija prisla, pa szo 30 tem bole zselno csakali za driigi meszec. Brezszkrbno szo paszli szvoje ovce po bregaj,' molili csiszlo, sze naganyali i szpevali Marijine peszmi. Auguszta 19-ga sze jim je pa pali prikazala,,kak zs§ po na-vadi. Potozsila sze je nad tisztimi, ki szo ji auguszta 13-ga ne pii-sztili na kraj prikaziivanya. Znova jim je narocsila, naj le radi mo-lijo csiszlo i naj naszlednyiva meszeca tiidi pridejo ob dolocsenom csaszi. »Molite, doszta molite i dariijte zsrtve za gresnike! Vidite^ da vnogo,, prav vnogo diis pride v pekeo,, zato ka nikoga nega, ki bi sze aldiivao i molo za nye!« Nato je prikazen prerainola. Deca szo doma povedala, ka szo pa vidla Marijo. Ali nyuvi sztarisje szo jim escse izda ne steli vervati: »Lazsete, vszi szte la-zsnivci!« Luciiin ocsa je pa pravo: »Piisztite dete pri miri! Mi nemremo; znati, cse je isztina, ka dete pravi; tiidi ne, da lazse.« Tem bole szo ji pa napadali driigi. Nesterni szo celo gucsali, da ji oblaszt da vmoriti. Ali maJli szo sze toga ne zbojali. Mala Jacinta je taksim korazsno odgovorila: »Naj bo, cse nasz vmorijo! Bar bomo prle v nebeszaj!« Peto prikazanye. (szeptembra 13-ga) Kem bole szo oblaszti i brezverci napadali tri male pasztir-cske, sterira sze je Marija prikaziivala, tem bole szo verniki male radi meli i vszikdar vecs ji je bilo, ki szo vervali, da sze reszan nekaj dogaja. Za peto prikazanye szeptembra meszeca je prislo vkiip zse do 20- jezero liidi od vszej sztrani Portugalszke. Pa; ne vecs szamo z radovednoszti, nego iz pobozsnoszti do Marije. Vervali szo, da Ma-rija reszan prihaja i sze prikaziije mMim pasztircskom. 41 Par minot pred podnevom sze je deca komaj prerinola do hrasztovoga grmicsa. Na Lucijino znamenye je vsza vnozsica gla-szno molila. Tocsno opodne je szunce nikelko potemnelo, tak »da szoi sze vidle zvezde.« Lucija henya na szredi molitve i zakricsi: »Gl^jto jo! Jo zse vidim!« V tom hipi sze zdigne na jezero rok, ki kazsejo na nebo: »Gle-dajte, gledajte!. . . Ne vidis?. . . Jaz vidim, vidim. . . oj, kak lepo!« Ka szo vidli? Zsarčcso szvetlo kruglo, ki sze je pomali i mo-gocsno szpiiscsala na kraj, kde szo bila deca, i ji je ovila. Kaksi deszet minot szo bila deca obdana sz tov szvetlobov, natou ze je pa pomali zdigavala prouti vzhodi. Pa scse driigi znaki szo sze prikazali. Vsze nebo je poztalo zsuto szvetlo, tak da bi bilo pozlacseno. Od neba szo pa kapale dro-gne bele rbsze, ki szo nekaj metrov nad zemlov preminolle. Pri tom pogledi je liidi navdalo nepopiszno veszelje. Kda je Lucija zakricsala: »Glejte jo! Jo zse vidim!« sze je zamaknila, da vecs ne znala za szebe. Vszi navzčcsi szo vidli, da šzi zgucsava z nevidnim bitjom. Dobra Goszpa je trem pasztircskom narocsila, naj liidje szta-novitno molijo csiszlo, csi scsejo doszegnoti konec bojne. Oblubila je^ da sze oktobra povrne z Jozsefom i Detetom Jezusom. »Glejte jo! Odhaja!« zakricsi Lucija. Zsarecsa szvetia krugla sze je zdignola i zunce je pa zacsnolo szijati kak po navadi. Ludje szo bili mocsno ginyeni i trdno oszvedocseni, da sze je Marija re-szan prikazala, cseravno szo jo oni ne vidli i ne csiili. Sžszto, zadnye prikazanye. (oktobra 13-ga) Vszi tej dogodki, ki sze godijo v naprej dolocsenom csaszi i na dolocsenom kraji, szo razgibali portugalszko liidsztvo. Po ce-lom orszagi sze siri glasz od Fatime. Zadnye dni pred 13. oktobrom , kda sze ma zgoditi velka csii-da, je vsze razburkano. Ali sze reszan zgodi csiida? I kaksa? Pa cse sze ne zgodi? Ka do te deca delala? Deca szo pa osztalla merna: »Nika sze ne bojimo. Goszpa nani je szamo povedala, da sze zgodi tak veika csiida, da bodo morali vszi vervati.« Den pred trinajsztim oktobrom je prihajalo zse vsze puno ro-marov v Fatimo. Od vszej sztrani szo prihajali: peski, sz kolami, z biciklini, z motori. Bogati, sziromaski, vucseni, nevucseni, kme-tje, delavci, uradniki, verni i brezverci. Velikanszka vnozsica sze je zbrala. Novine szo piszale, da ji je bilo okoli szedemdeszet je-zer. Prisli szo najvecs iz liibezni do Marije, brezverci pa tiidi zato, 42 da bi oszramotili tri pasztercske, da bi oszmesili katolicsanszko vero, cse sze niksa csiida ne bi zgodiila. Oktobra 13-ga je dezsiivalo. Vsze je bilo mokro, blatno. Pro-ti poudnevi szo prisli trij^ mali, Lucija, Francek i Jacinta szvete-snye oblecseni sz szvojimi sztarisi. Deszetletna Lucija zapove vno-zsici, naj szkiipno moHjo csiszlo za nyov. Vsze jo boga. Vsza szr-ca trepecsejo, vszi pricsakiijejo, ka sze zdaj zgodi. V tormi vdari podne. Kratek bliszk. Lucija henya moliti i za-kricsi: »Glejte io! Jo zse vidim!« I vecs ne znala za szebe. Gucsala je z Marijov. Merno jo pita: »Sto szte i ka zselete od mene?« »Mati bozsa preszvetoga csiszla szem. Prihajain, da opomnim vernike^ naj szpremenijo zsivlenye i naj ne zsalijo vecs z grehom nasega Goss^poda. Naj molijo vszaksi den csiszlo i delajo pokoro) za szvoje greje.« I doda: »Bojne de naszkori konec i szoldaki sze povrnejo do« mo; cse sze bodo liidje pobosali.« »Potrebno je^ da sze liidje pobosajo! I molijo naj za odpiiscsa-nye szvoji grejov!« »Naj ne zsalijo vecs nasega Goszpoda^ zato ka je zse vsze pre-vecs zsaljen!« T6 je bila zadnya recs brezgresne Goszpe. CStJDA! Kda sze Goszpa poszlavla, pokazse z rokov na szunce. Lucija pogledne gor i zakricsi: »Glejte szunce!« Ludje sze presztrasijo, szapa njim szfali, kda sze zglednejo na nebo i vidijo obecsano csiido. Ka sze je zgodilo? Descs je naednok henyao. Oblaki sze pretrgajo i sze prikazse szunce kak okrougla szrebrna ploscsa, ki sze sztrasno frisko1 vr-ti i szipavle na vsze sztrani zsute, zelene, rdecse, plave, vijolicsa-szte trake, tak da vsza okroglina, liidje, bregovje, oblaki gratajc piszani. Naednok sze szunce sztavi, pa szamo za hip. Pa sze za-vrti. Scse ednok sze sztavi, pa sze obtretjim zavrti v scse lepsi farbaj. Liidje sztojijo kak pribiti. Vsze je tiio, nipcse sze ne gene. Ali zdaj pa pride escse vekse zaszasenye (iznenadenye.) Vszem sze vidi, kak da bi sze szunce odtrgalo z neba i za-csnolo kapati z velkov hitrosztjov na nye. Nepopiszno zakricsijo od groze i sze presztrasijo tak da trdi gratajo. »Gsiida! csiida!. . « »Verjem v Boga!. . .« »Zdrava Marija!« »Moj Bog, szmiliij sze nasz!. . .« Vsze szpadne v blato na kolena i na glasz moli pozsa-liivanye. To je trpčlo dobri deszet minot. Vsze to je vidlo szedemdeszet jezer liidi: verni i neverni, diihovniki i framazoni, vszi szo vidli csiido, ki je bila zse pred tremi meszeci naprej povedana. Pa scse driigo znamenitoszt szo dozsiveli navzocsi: nyuv mo-ker i blaten gvant sze je raed kratkim dogodkom popunoma po-szttso i vsze blato je preminolo z gvanta. Vnozsico szo tej csiidoviti dogodki preszunoli do dna diise. Ka pa pasztircski? »Po zadnyi Marijini recsaj,« pravijo, »szmo vszi trije pa vi-dli Mater bozso, szv. Jozsefa i Dete Jezusa.« Szveta driizina, tak sze je vidlo deci, je blagoszlovila szvet z znamenyom krizsa. Tak sze je Marija poszlovila i pasztircski szo razmili, da sze je Marija zadnyikrat prikazala tii v dolini. Ludsztvo je odhajalo z neposznim veszeljom domo. Vidli szo csiido. Niscse, tiidi najbole zagrizseni brezverc ne mogeo toga ta-jiti.. Glasz sze je siro po celoj dezseli, pa scse prek mej orszaga. Vze novine szo zse driigi den prinezle glasz od velke csiide, stera sze je zgodila v Fatimi. Liidsztvo sze je zacsnolo szpreobracsati. Vnogi, ki szo zs6 du-go ne molili, ne hodili v cerkev, ne bili pri szpovedi, szo sze szpre-obrnoli i zacsnoli novo, lepo krscsanszko zsivlenye. Brezvžrszke novine szo sze toti triidile, da bi tiidi to cstido zatajile, stero je vidlo vecs kak szedemdeszet jezer liidi. Najbole grde lazsi szo sirile, rekocs ka klerikalci liidi szlepijo i suntajo. Tii-di oblaszt, ki je bila tiszta leta na Portugalszkom. v rokaj brez-vercov, je na vszakso formo stela zatreti novo gibanye, ki je iz-veralo z Fatime i sze vszikdar bdle sirilo med narodom. Kelko bo-le osztro je bilo prepovedano, telko bole je narod romao v Fatimo na bozso pot i tam csasztili Mater bozso, kralico szv. csiszla. Najveksa romanya szo majusa 13-ga, pa scse oktobra 13-ga. kda pride vkiiper trijszto do petszto jez6r romarov z vsze krajov. Tiidi z driigi drzsav ji prihaja vszako leto vecs, tak da je fatim-szka bozsa pot posztanola veksa kak lurdeska. Tiidi vnogo betezsnikov je zse bilo csiidezsno ozdravleno v Fatimi. Szpreobrnitev liidsztva. Portugalszki ndrod szo prle duga leta vodili brezverci, fra-mazoni. Tej szo steli vero med narodi zatreti. Duhovnikom je bilo prepovedano deco vcsiti. Vnoge szo zaprli. Klostre szo pre-ganyali. V cerkvaj szo vecs let ne szmeli zvoniti. Taksa i podobna preganyanya katolicsanov szo kakpa mela naszhaj. Liidje szo gratiivali vszikdar bole mlacsni, brezverni. Od 1917. leta naprej sze pa zacsne vera v liidsztvi biiditi. Ka-tolicsdni szo sze zacsnoli boriti za szvoje pravice v cerkvi, v soli, 44 v politiki, vszesirom. Nyuve obladnoszti szo raszle od leta do 16-ta, tak da szo po dugom trdnom boji popunoma obladali. Gnyeszden sze predszednik orszaga general Oszkar Carmona i miniszterszki predszednik dr. Szalazar i vnogi minisztri szami vdelezsiijejo fatimszki pobozsnoszti. V Portugaliji verszko zsivlenye cvete. Cerkve szo pune vbr-nikov. Nove cerkve sze zidajo. Racsun diihovnikov i szeszter je vszikdar vekse. Celi narod sze veszeli, da je Marija ravno k nyim prisla z nebesz i po nyuvoj deci dala za celi szvet tak vazsne na-vuke i opomine. Zato pa Marijo tiidi nad vsze csesztijo, Zakaj je Marija prisla v Fatimo. Z Marijini recsi to ne zsmetno vgoniti. Prisla je kak nasa nebeska mati, da nasz resi. Z nebesz vid\ na zemli vsze zsivlenye szveta. Vidi, kak szo liidje globoko zablo-diili v grehote. Szovrastvo med narodi vodi do groznoga prelevanya krvi. Poleg toga pa diise gresnikov kak jeszenszko lisztje kaplejo v vecsno morje peklenszkoga ognya. Toga Ona, nasa Mati, nemre gledati. Zato je prisla, da szvet resi trplenya-v prvom redi bojne-I da gresnike szpreobrne^naj sze ne pogiibijo. T6 je Nyeni namen v Fatimi. \ Kak pa Marija te szvoj namen doszegne? Szama brez nasi trii-dov? Ne! Marija je ocsiveszno povedala, ka moremo mi napraviti, cse scsemo, da sze resimo. Od nasz zseli: Da molimo!. . . Molimo vszaksi den szv. csiszlo! Da delamo pokoro!. . . Da sze premagujemo i sze dariijemo Mariji v zadosztacsinenye za grehe szveta. Da liidje szpreminijo szvoje zsivlenye!. . . Naj ne zsalijo vecs Boga z grehom!. . . Szvet naj sze poszveti brezgresnomi Szrci Marijinomi! . . . Na prve szobote naj verniki prisztopijo k szv. precsiscsavanyi za pomirenye szveta. T6 szo Marijine zsele. Cse mo Marijo bogalli,, nasz bo resila; cse ne bo prisla sztrasna kastiga. Po zadnyoj szvetovnoj bojni je szvet Marije ne bogao. Ne sze szpreobrno. Posztao je escse szlabsi. Prisla je kastiga—zdajsnya bojna—stero je Marija naprej napovedala, cse sze szvet ne szpo-kori. Ali tiidi zdaj nemo bogali Marijo? Potom pride nekaj gro-znoga: »Vnogi narodi bodo vnicseni/< kak je Marija tiidi naprej povedala. 45 Molrnio szv. csiszlo vszaksi den. Cse szmo ga dozdaj ne, zdaj ga zacsnimo! Driizsine! Molte szv. csiszlo vszaksi vecser szkiipno! To sze Mariji gviisno najbole dopadne! Delajmo pokoro! Szami szi jo nalagajmo! Premagiijmo sze! Vszaksi den mamo doszta prilike za to. Dariijmo Mariji szvoje tr-plenye. Poszebno pa szpremenimo szvoje gresno zsivdenye. Marija je povedala Jacinti, steri grehi najbole zsalijo Boga: Necsisztoszt v recsi i v oponasanyi; nevera i verszka mlacsnoszt; driizsabna krivicsnoszt; ogrizavanye i raedszebojno szovrastvo; brezbrizsnoszt i szramotenye Oltarszkoga Szvesztva; bogokletje i preklinyanye; szramotenye precsisztoga Szrca Marijinoga. Sto je vdani ednomi ali driigomi tomi grehi, naj ga vecs ne dela. To Marija terja od nasz. Szvet naj sze poszveti brezgresnomi Szrci Marijinomi. Szveti Ocsa szo 1942. oktobra 31. to Marijino zselo szpunili, kda szo celi szvet poszvetili Szrci Marijinomi. Nyuva zsela pa je, naj sze zdaj tiidi poszamicsne fare poszvetijo Szrci Marijinomi. Szamo tak de mogocse zsivlenye preminiti, cse sze poszvetijno brezgresnomi Szrci Marijinomi. Szami ne zmorete toga. Potrebna je Marijina pomocs. Po Jacinti nam Marija narocsa: »Le povej celomi szveti, da nam Bog tala szvoje miloszti po brezgresnom Szrci Marijinom; nyo naj proszijo za nye. Szrce Jezusovo szamo zseli, naj z nyego-vim Szrcom vred csesztimo tudi brezgresno Szrce Marijiuo. To Szrce naj liidje proszijo za mir^ zato ka ga je Goszpod dao nyenim rokam.« V tretjem prikazanyi je pa Marija escse szama povedala: »Ra-da bij da sze celi szvet poszveti mojemi precsisztomi Szrci i na prve szobote v meszeci prisztopa k szpravnomi szvetomi precsiscsava-nyi. Cse sze bo to zgodilo, cse bodo poszlusali moje zsele^ bodo ne-vole odvzete ali zmensane. . .« L. 1925. decembra 10-ga sze je Marija pa prikazala Luciji. PokazaJla nyoj je szvoje Szrce, obdano sz trnyom i nyoj je pravila: »Glej, cserka moja, moje Szrce, obdano sz trnyom, sz sterim ga nezahvalni liidje vszaksi hip prebadajo sz szvojim psziivanyorn i nezahvalnosztjov. Bar ti me probaj potolazsiti i v mojem imeni oznanyaj obliibo^ da bom ob szmrtnoj vori pomagala z vszemi za zvelicsanye potrebnimi miloscsami vszera tisztim, ki bodo na prve szobote pet zaporedni meszecov szprimali szveto precsiscsavanye szpovejo sze lehko zse oszem dni prle - molili eden tao szvetoga 46 csiszla i mi delali driiscsino petnajszt minot premislavajocs szkri-vnoszti szv. csiszla z namenom, da bi mi delali zadoscsenye.<< Cse teda scsemo, da bo bojne konec i na szveti zavlada lepse, pravicsnejse zsi,vlenye, sze poszvetimo precsisztomi Szrci Mariji-nomi. T6 naj napravijo poszamjcsne fare, pa tiidi poszamicsne driizsine. Cse pa scsemo, da nasz na konci zsivlenya ne pozsre morje peklenszkoga ognya, opravirao pet prvi szobot, to je, pet mesze-cov zaporedoma vszakso prvo szoboto prisztopimo k szv. precsi-scsavanyi i zmolimo szv. csiszlo. > T6 je liibeznivi Materin opomin z Fatime celorai szveti. Sto ne vidi, da je szvet potreben resitve? Jlesila ga bo Marija. Bog je v nyene roke polozso mir. Narodi, ki bodo Marijo poszliisali i bodo zacsnoli csasztiti nyeno precsiszto Szrce i sze nyoj poszvetijo, bodo reseni. Nad narode pa, ki Marijo zavrzsejo, je nescsejo poszliisati mogocse jo celo preklinyajo, bo prisla sztrasna kastiga. Mogo-cse »bodo vnicseni.« T6 je glasz z Fatime, Ka je pa sz tremi pasztircski? Vszi trije szo szi Marijine recsi vzeli k szrci i szo sze po nyi ravnali: molili szo szv. csiszlo, sze premagiivali i vszaksi den szo Mariji dariivali kakse aldove. Posztanoli szo popunoma Marijini. Marija je naprej povedala, da bo pri^la po Franceka i Jacinto, ka jie de dugo. L. 1918. decembra 25-ga szta oba dobila spanszki beteg. Szvetnisko merno szta ga prenasala. Med betegom sze ji-ma je Marija vecskrat prikazala. Povedala jima je, da glizdaj pri-de po Franceka i ga odpela v nebesza. Jacinta pa, da bo scse mo-gla vnogo trpeti. Francek je vmro 1919. aprilisa 4-ga. Jacinta paj je scse edno leto trpela. Nazadnye szo jo odpelali v spitao, kde je bila gorre-zana. Tam je vmrla 1920. februara 20-ga. Lucija je osztala szama. Osztala je doma escse stiri leta. Na-to je odisla k szesztram dorotejkam. Pri preoblacsenyi dobi no-vo ime: szesztra Marija Lucija Zsalosztne Matere bozse. L. 1934. oktobra 3-ga je napravila vecsne zaobliibe. 47 Nyeno vszakdanesnye delo je posztillanye, pometanye, riba-nye. . . Dobra, ponizna, niina je. Najraj moli, cste evangelije, Hojo za Krisztusom i szv. Malo Tereziko. Nyene miszli pa scse izda ro-majo v Fatimo, poszebno trinajsztoga vszaksega meszeca. Zdaj zsive szesztra M. Lucija v dorotejszkom klostri Ponte-vedra na Spanszkom. Najraj je szama i miszli na Jezusa i Marijo. HOSTIJA. Pred tebov klecsim i v tebe sztrmim, o hostija bela; ti szveta szkrivnoszt, ti diise szi moje najszlajsa szladkoszt. Ti nemas globin, ti nemas visin, o hostija mala; ti nemas meje ve szama szi csiidezs; obszegas Boga. V szkuz dolini v szveta praznoti ti hostija szama neb^sz szi odszvit; pod tvojov podobov moj Jezus je szkrit. 48 Zsivlenyszki navuki szv. ==Pavla.= ,.¦.. .-...> i .,.?.¦:,*¦./¦ v..->..$ .-.« Mozsje i zsene. -'.,,;, _.: ..t> •. ., -¦,;,;/:.,• Mozsje, liibite szvoje zsene, kak je tiidi Krisztus Cerkev liibo i szamoga szebe za nyo dao. (Efez. 5., 25.) Liibite szvoje zsene i ne bodite trdi proti nyim. (Kol. 3} 19.) Zsene naj bodo szvojim mozsem podlozsne, kak Goszpodi; ar mozs je glava zseni, kak je Krisztus glava Cerkvi. Kak je pa Cer-kev podlozsna Krisztusi^ tak tiidi zsene szvojim mozsem v vszem. (Efez. 5, 22—24.) ;, - v / i; ^ Sztarisi i deca. Deca, bodite szvojim sztarisom pokorni v Goszpodi^ ar to je prav. »Szpostiij ocso i mater« to je prva zapovid z obecsanyom: »da de ti dobro i bos dugo zsivo na zemli.« .;?-:- >^> :v ; (,; I ocsevje (sztarisi)^ ne csemerte szvoje dec^ nego je vzga-jajte sz sztrahovanyom i z opominanyom v Goszpodi. (Efez. 6, 1-4.) Goszpodari i szliizsabniki. Szliizsabniki, bodite pokorni zemelszkim goszpodarom sz sztra-hom i trepetonij v preproscsini szvojega szrca^ kak Krisztusi. . . Szliizsite z dobrov vollov kak Goszpodi i ne kak liidem, ar znate^ da vszaksi^ naj bo sziizsen ali szloboden dobi od Goszpoda povra-csilo za to^ ka dobroga vcsini. I goszpodari^ ravno to delajte vi nyirn i trdo ravnanye piiszti-te^ znajocs da je nyuv i vas Goszpod v neb^szaj i da ne gleda na ednoga csloveka. (Efez. 6^ 5—9.) n Goszpodari^ dajte szliizsabnikom^ ka je pravicsno i primerno. (Kol. 4, 1.) Pokorscsina do oblaszti. Opominyaj je^ naj bodo vladam i oblasztom podlozsni, pokorni, za vszako dobro delo pripravleni; naj nikoga ne szramotijo, naj ne bodo prepirlivi, nego vliidni i naj kazsejo vszo krotkoszt proti vszem (ludem. Tit. 3, 1—3.) Medszebojna liibezen i potrplivoszt. Zdaj pa tiidi vi odlozsite vsze: csemere,, szrditoszt^ hiidobnoszt, kreganye i grdo gucsanye z szvoji viiszt. Ne lazsite eden driigomij ar szte szlekli sztaroga csloveka. . .Oblecsite teda kak izbranci bo- zsr, szveti i lubleni: priszrcsno szmilenye, dobrotivnoszt, poniznoszf, milobo, potrplivoszt; prenasajte eden drugoga i szi odpuscsajte, csi ma na kom sto ka grajati; kak je Goszpod vam odpiiszto, tak tiidi vi; na vsze to pa oMecsite liibezen, ki je vezalo popunoszti. (Kol. 3, 8—15.) a. ,n ..^ .„ . i Liibezen je potrpliva, je dobrotivna; liibezen ne nevoscsena, sze ne ponasa^ sze ne napihiije; ne gizdava^ ne iscse szvojega^ sze ne da razdrazsitij ne miszli szlaboga; sze ne veszeli krivice^ veszeli sze pa isztine^vsze opravicsi^ vsze verje, vsze viipa^ vsze prenasa. (I. Kor. 13, 4—7.) 6. Prdti lakomnoszti. Nika naime ne szmo prineszli na te szvet^ tiidi odneszti ne-mremo nika. Cse mamo zsivezs i gvant, bodimo sz t&n zadovolni. Steri pa scsejo obogateti, szpadnejo v szkusavanye i zanko i v vno-ge neszpametne i skodlive zsele, ki vlecsejo liidi v pogiibo i pokon-csanye. Ar korenika vszega Mdoga je lakomnoszt; nyoj szo sze nesterni vdali, pa szo zasli od vere i szami szebe prebodnoli z vno-gimi bolecsinami. (I Tim. 6, 7—10.) Jezus kloncka na szrca blodnikov. Mo3imo za nye^ da Nyemi je odprejo. m Goszpod je dao, Goszpod """-¦¦ " ie vzeo .;;-r;w^rv. V dezseli Husz je zsivo mozs po imeni Job. Bio je priprouszt i pravicsen; bojao sze je Boga i ogibao sze hiidoga. Imeo je szedem szinov i tri hcseri. Tiidi je meo 7000 ovc i 3000 gambel, 500 jarmov jiincov i 500 szomarov pa jako velko driizsino. • Bog je szprobao Joba i zato pripiiszto, da je hiidi diih (satan) Jobi napravo doszta hiidoga. Pri niksoj priliki szo Jobovi szini i hcsere meli goscsenye v hi-si szvojega prvorojenoga brata. Priseo je k Jobi glasznik i nyemi pravo: Jiinci szo orali i szomari szo sze poleg nyi paszli, pa szo prihriimeli Szabejci, je odgnali, hlapce pa poklali z mecsi. Szamo jez szem zbezsao, da ti to szporocsim. Med tem, da je gucso, je pri-seo driigi glasznik i je pravo: »Ogen je svigno iz nebesz i pokon-csao ovce i hlapce. Szamo jaz szem. zbezsao, da ti povem.« I kda je escse te gucsao, je priseo tretji glasznik i povedao: »Kaldejci szo vdarili na gambele i ji odgnali,Mapce pa szpoklali z mecsom. Szamo jaz szem vujso, da ti povem. Escse je gucsao i glej strti glasznik je sztopo pred Joba i pravo: »TVoji szini i hcsere szo jeli v hisi tvo-jega prvorojenca, a od piisztinye je naglo pridivjao viher i pretre-szo vsze stiri vogle hise. Hisa sze je zriisila i pokopala vso tvojo deco, szamo jaz szem sze reso, da ti to povem.« i _. - > Teda je Job raztrgo szvoje oblacsiJlo, sze vrgeo nakla i molo: »Goszpod je dao^ Goszpod je vzeo. Kak je bilo Goszpoudi po vouli, tak sze je zgoudilo; bodi hvaleno Goszpodovo ime.« Satan je zdaj vdaro Joba sz szmrdecsimi gnojnimi ranami od pete do temena. Job szi je sz csrepinyami sztriigao gnoj i szedo v prahi i pepeli. Nyegova zsena nyemi je pravila: »Ali osztanes escse dale v szvojoj preprosztoszti ? Szamo hvali Boga i vmeri.« On je od-govoro: »Kak neszpametna zsenszka gucsis! Cse szmo z bozse ro-ke szprijali dobro, zaka ne bi szprijali hiidoga?« I Job sze ne pre-grejso z viisztnicami. Trije Jobovi prijatedi szo csiili od vsze neszrecse, stera ga je zadela i szo prisli ga tolazsit. Szedeli szo z nyim cele dneve. Pra-vili szo nyemi, da je velki grejsnik i zato more trpeti. Job pa je odgouvoro, da ne zaszliizso takse kastige. Sz presztrasenim glaszora je gucso: »Szmilujte sze, szmiliijte bar vi prijateli moji, ar roka Goszpo-dova jne je zadela. O da bi sze zapiszale moje recsi! O da bi sze zarezale v knigo z zseleznim csrtalom. . . Ar znam, ka moj Odkii piteo zsive i na szlednyi den vsztanem iz zemle. I znova bom obdan sa szvojov kozsov i v szvojem meszi bom vido szvojega Boga. Nyega bom vido jaz szam i moje ocsi ga bodo gledale i ne drlige: to vii-panye je ohranyeno v moji prszaj. Bog pozna mojo pot; probao me je kak zlat, steri ide szkoa ogen. Z nyegove poti nejszem zajseo. Dokecs de dih v meni, moje viisztnice ne do gucsale nika kri-viesnoga.« Goszpod je dao Jobi, dvakrat telko imanya, kak ga je prle meo; dao nyemi je ttidi szedem szinov i tri hcseri. Zsivo je 140 let i vido szvoje potomce do strtoga kolena. Kda nasz Bog proba i nam posila nevole, neszrecse, betege, nc mrmrajmo proti nyemi, ne preklinyajmo ga, nego z Jobom vred pra-vimo:»Goszp6d je dao., goszpod je vzeo. . . Cse szmo z bozse ro-ke szprijali dobro, zaka ne bi szprijali tiidi hiidoga?« Za naso po-trplivoszt i vdanoszt nasz Bog popftacsa , kak je szledi Joba po-placso. Prava szrecsa je v z , „. Japanszka pripovedka. /- , Zsivo je kamnoszek, ki szi je z zsiili i z znojom szllizso kriij ar je bilo nyegovo delo jako zsmetno. Bio je jako marliv, zato je telko zaszliizso, kak nyemi je bilo za zsivlenye potrebno. Delao je pri velkoj gori. Z kamna je kleszao nagrobne szpo-menike, hisne prage i driige recsi. V tisztoj gori pa je prebivao gorszki diih, steri je szpuno zselenye tisztim, steiim je steo kaj do-broga napraviti. Nas kamnoszek je ravno delao velkomi bogatasi prag za ogra-dne dveri. Kda je bio gotov, ga je pelao domo i pri toj priliki je vido, kak sze bogatoj goszpodi godi. Vesz moker od znoja sze je povrno k szvojemi deli. Naednok sze je znova szpomno na bogatca, steromi je delao prag. . ;.,..;. »Oh, da bi sze tiidi meni godilo tak dobro, kak nyemi!« je zsa-losztno zdejno. »Naj sze ti szpuni zselejnye!« sze je v tom hipi zacsiio glasz z gore. »Idi domo!« Kamnoszek sze je zacsiideno zgledno okoli szebe. Nikoga je ne vido. Miszlo je, da sze kaksi szkriti preksenyak norcsari iz nye-ga. Zacsno je delati, a delo nyemi ne slo prav od rok. Ar je bilo jako vrocse, je henyao z delom. Sker je zmetao v zsakeo i sze je podao proti domi. Zamislen je sztoupao. Komaj je zdigno glavo, kda je miszlo, da je zse doma. Pa kakse preszenecsenye! Nyegove sztare kucse ne bilo, na nyenom meszti pa je sztala lepa, velka hisa. Kamnoszek sze je szpomno na glasz, steri sze je csiio z gore i zdaj je bio oszvedocsen, da v nyoj isztinszko prebiva dobri dlih, od steroga szo liidje gucsali. Zsakeo je vrgo nakla. Sztopo je v hiso. Na sztoli ga je csaka-la bogata pojedina, v kopalnici topla kopeo, v szpalnici pa meka poszteo. Omari szo bili puni lepi gvantov. Zselejnye sze nyemi je teda szpunilo. Zsivo je veszelo i godilo sze nyemi je dobro, kak szi je zselo. Na szvoje prvejse zsivlenye je ne rad miszlo i sze je csiidiivao, kak je mogeo tak dugo opravlati tak zsmetno delo. -»j Ali kak je vszikdar na toj bozsoj zemli i kak pravi sztari pre-govor: Edno zselejnye vlecse za szebov driigo, tak sze je godilo tii-di nasemi kamnoszeki. V vrocsem letnom popodnevi je szedo na szvojoj verandi i szi je sz pahlacsov hladio obraz. Naednok prineszejo mimo v lepoj noszilnici bogato oblecsenoga krala. Na oboma krajoma szo sztopa-li szllizsabniki. Vszaksi je meo v roki pahlacso i je zsnyov mahao proti krali, da nyemi je delao hlad. Krala szo szprevajali dvorjeniki i dvorjenice. Liidje szo pred nyim poklekali i ga ponizsno pozdra-vlali. Kda je kamnoszek to vido, je csemerno szkricso: »Ejf krali sze nebeszko godi, noszijo ga v noszilnici i nyemi ne trbe hoditi. Szlii-zsabniki nyemi hladijo obraz i liidsztvo sze nyemi ponizno poklanya. O, da bi tiidi jez bio kral!« »Pa bodi kral!« sze je zacstio iszti glasz kak iz g*orfe. Zdaj je bio kral. Lepa prijazna hisa je preminola i na nyenom meszti je sztala velka, viszika palacsa. Szliizsabniki szo drkali po blesztecsi dvoranaj i szpunyavali nyegove zapovedi. V zlatoj no-szilnici szo ga noszili i lepo oblecseni dvorjeniki szo nyemi sz pa-hlacsami hladili obraz. Ludsztvo je ponizno poklekalo pred nyim. V zascetki ga je ta szprememba jako veszelila. Pomali pa sze je tiidi toga zsivlenya navolo, ar je ne bilo v nyem nikse szpremem-be, liki szo bili dnevi csiszto ednaki. Zacsno je griintati, ka bou-sega bi sze dalo zmiszliti, da bi szi zselo. Med tem gruntanyom je ; "•' '¦ \. ¦¦¦*.,¦",', vx-:---- 53 -.'¦.¦ -. ¦"' "."•¦"¦ vido, kak szunce velicsasztno gori i zsari na nebi, kak biidijo nye-govi zsarki vszesirom zsivlenye, zednim pa tlidi neszmileno palijo pola i szenozsati. Celo nyemi, ki je kral, neprizanasajo, tak da je nyegov obraz vkliib szenci i pahlacsam csiszto ozsgani Kda vsze to premiszli, je miszlo, da je szunce najmogocsnejsa sztvar na szveti. Proszecs je zakricsao proti szunci: »Cse je mogocse, naj posztanem szunce!« »Zselejnye sze ti szpuni!« sze je zacsiio szkrivnoszten glasz. I nas kamnoszek je v tom ftipi posztao szunce i je zse plavao na nebi. Z velkim veszeljom je metao szvoje zsarke na vsze sztvari: vszo tra-vo po szenozsataj je poszmodo, vszo zsetev vnicso, sume pozsgao. Bio je prekseni, kak malo dete, kda dobi novo lodingo, sz sterov dela vszefdš norije, dokecs sze je ne navoli. I kak sze dete nasz-kori navoli lodinge, tak sze je godilo tiidi nasemi liibomi kamno-szeki. Priplavao je oblak i napravo konec nyegovomi deli. Pokrio ga je i nyegovi zsarki nej szo mogli vecs do zemle, da bi jo zsgali To je kamnoszeka razdrazsilo. Csemerno je zakricsao: >Ka, ka, te oblacsek me bou zaverao pri lodingi? To je noro!« Miszlo je, da ga odzsene, a ne je mogeo. Pdsztao je krotk^jsi i je zsalosztno zdejno: »Hm, kak sze vidi, je oblak mogocsnejsi kak jaz, ki szem szunce! Ka, cse bi jaz bio oblak!« »No pa bodi oblak!« sze je zacsiio cstidezsni glasz. :>< l?;-'^-•-•'-; Kamnoszek je zdaj bio oblak. plavao je med szuncom i zemlov. Nezgrutano ga je veszelilo, da je szunci nagajao i je lovio nyego-ve zsarke. Pogiled nyemi je zablodo tiidi na sziiho zemlo, koma je vrgeo szvojo szenco i je vido, da je znova zacsnolo vsze zeleneti Cerkev v Szarvaslaki (pri szv. Gyiirgyi.) 64 i cveteti. »Nekelko vode tiidi nebi skodilo zemli; Poskropimo jo malo!« je zamrmrao. Odpro je vsze szvoje zatvonice. Oje, kak je sumelo i sze vlevalo! On sze je pa veszelio i bi szkoro pocso od szmeha, kda je vido drkanje na zemli: liidje szo jbezsali na vsze kraje, vticsi szo sze szkrivali, drevje sze vugibalo pod zsmecsavov vlevajocsega sze dezsja. Vszikdar bole sze je vlevao dezs, ne sza-mo v mali kaplicaj, liki kak da bi ga sto z skafa vlevao. Vode szo presztopile szvoje brige, poplavile pola, szenozsati i hise. Mo-sztovi i naszipi szo sze riisili, viher je trgao iz zemle drevje, z goi szo divjali potoki i szo odnasali sz szebov vsze, ka jim prislo na pot. Povszždi trepetanye, jecsanye, riisenye. Szamo viszika mogo-csna pecsina (szkala) je sztala trdno. Ne sze genola, kakstecs sze je v nyo zaganyao divje viher. Mirno je sztala i sze szamozavesztno "zdigavala v visavo szkoro do oblakov i kamnoszeki sze je tak vi' dilo, kak da bi ga zaszmehiivala. T6 nyemi je bilo zse prevecs i szko-ro beszen je zapovedao sztrelam, naj tresznejo v nyo. Zabliszkalo sze je, zagrmelo, tresznolo i kamnoszek-oblak je vlejao vszo vodo, stero je se meo, na neszramno pecsino. Pa vsze zabadav; pecsina sze je sztroszila, ne sze pa genola z meszta, ne sze razpocsila i ne razriisila. Zmantrani oblak je nazadnye mogo henyati sz szvojim divjanjom. »Pecsina scsem biti, ona je mocsnejsa od oblaka!« je zakri-csao kamnoszek. Tiidi to zselenye sze nyemi je szpunilo. Posztao je velikanszka, viszika pecsina. Szamozavesztno, gizdavo je poglejiivao okoli sze-b6 i sze veszeflio szvoje m6csi. Zaman szo pripekali na nyega szun-csni zsarki, zaman sze je vlejvao na nyega dezs, nika nyemi ne mo-glo skoditi. »Zdaj szam doszšgno szvoj cio i szam najmogocsnejsa sztvai na szveti!« je zadovolno pravo szam pri szebi. »Sto me more ge-noti, sto mi szamo malo skoditi! Na celom szveti ne taksega sztvor-jenya.« Ali ga isztinszko nš? Nyegovo veszelje je bilo kratko. Naednok je zacsiio, da pri nyegovom vznozsji nikaj tucs6 i skrable. Kda sze je zgledno dol je zagledno maloga csloveka, steri z zaglozdami i pikom od pecsine trga kamžnje, falat za falatom, »Ojoj!« je zajšcsao. »Cse de slo tak naprej, me pomali vszega razdrobi. Ali je tou mog6ese? Ka szo nej vsze divje szile prirode, to naj napravi te mali cslovecsics? Ne, ne to sze neszme zgoditi! Raj naj jez posztanem te cslovžk!« »Bodi, ka szi zseles!« sze je znova oglaszo glasz gorszkoga duha. I pecsina sze je szpremenola v kamnoszeka, ki je znova od jiitra do vecsžra kleszao kamen i je bio szrecsen pa zadovolen. + Szrecsa ne v bogasztvi, diki, mocsi, nego v zadovolnoszti. To nasz vcsi ta pravlica, pa tiidi zsivlenye. . i. ¦ ¦•'-¦¦ • \ ¦ 55 • - Kociprovim ——= | 8ze naszmeje szrecsa Sztari Kociper szedi v koti pri pecsi i sze szegreva. Kem bole je voni mrzlo, tem prijetnejse je v toploj szobi. Okoli hisni vo-glov cvili tak mrzeo veter, da cslovek niti nosza ne bi rad poti-szno szkoz dveri. Kociprovka sze sziicse pred ognjiscsom. Cvre krofline. V pon-vi cvrcsi i siisti, po kiihinji pa sze razlega prijetna disava. Cvrcsa-' nye sze tiidi v szobo csiije i sztaromi sze szline nabirajo v viisztaj, kda pomiszli na tople krofline, stere ima tak rad. Pred hisnimi dverami sze je zacsiilo sztopanye, nato pa klon-kanje. Kociprovka je frisko szkrila zse ocvrete krofline, da ji nej-pozvani goszt ne bi vido i pozselo, cse bi mogocse pogledno v kii-hinyo. Sztari pa je nikaj zamrmrao, nato pa so odpirat. -. »Sto je?« je zakricsao prle kak je odpro dveri. Ar ne dobo od-govora, je otrzno dveri i poliikno vo. Za hip nyerai je szkoro odi-havanye zasztanolo^ Pred dverami szta sztali dve mMi, drovni deteti: decskec i deklica. Milo szta pogledala Kocipra i sz trepetajocsim glaszom szpregucsala: »Bog vam daj szrecsjio novo leto, .. -..-'¦¦;^-^''*¦ "•¦;S ']; ' veszelja v obilji, A';;!;:|'/:"''; :'."" ' -.,,¦ diisnoga zvelicsanya pa jiajvecs!« Sztaroga, ki je inacsi bio preci trdoga szrca, je pogled na de-teti presziino. Odpro je dveri, sze naszmehno i pravo: »Bog plati za voscsilo! Tiidi jaz vama zselim szrecsno novo leto! Hodita v szobo, da sze malo szegrejeta!« Deteti szta sze szpoglednoli i bougali Kociper je so z nyima v szobo. Tam jiva je bole pogledno i szrce sze nyemi je sztisznolo od szocsiitja. Deteti szta meli na szebi tenki, zakrpani gvant i raz trgano obiitev. Sztari je ogorcseno miszlo na sztarise, steri sze tak malo brigajo za szvojo deco. »Csidiva szta?« je pitao. ¦'¦>¦¦ »Jancsarova,« je odgovorila deklica. »Pa szo vaj ocsa piisztili od doma v tom votri i mrazi?« »Nemava ocse; v bojni szo szpadnoli.« . . v? Kociper je szocsiitno pitao dale: !> ¦ -; /s^ • »Ka pa mati delajo?« .¦.--¦':..-.•:.;; l^^'-;r:i.r(': ¦ . • ' :-:"/1- 56 ' ¦¦.'¦¦. ' "¦¦ '. ' ¦ .:;':';- -. ':.¦ »Oni szo betezsni.« Sztari je escse bole szocsiitno pitao: ':" > ; ; »Kellko bratov pa vasz je?« . n »Doma szo escse stirje.« .: . ; : ,.' ' » I mati nemrejo szkrbeti za vasz?« »Ne, ar nikaj ne zaszliizsijo. Prle szo sivali i sztem szluzsili, lani pa szo mogli sivatji masin odati, ar szo mogli neksi dug pla-csati pa szo nej meli penez. Zdaj nam jako szlabo ide, ar mati ne-mrejo opravlati zsmetnoga dela, mi szmo escse pa tiidi mali za delo.« »Pa na bozsics szte gviisno meli meszo pa pogacse za obed!« sze je zdaj oglaszila Kociprovka, ki je med tem prisla v szobo l je csiila deklicsje zadnje recsi. 0 ne,« szta odkimali deteti. »Zafrigano zsupo i krumpline szmo jeli,. Pri nasz zse dugo neszmo vidli mesza i pogacs.« »Ka szta pa dnesz jela?« je dale pozvediivala sztara. Falacsek kriiha, steroga szva dobila pri ednoj hisi. Doma ne-mamo kriiha i zato szva ravno sla z domi, da kaj dobiva.« Kociprova szta sze szpoglednola, nato pa je sztari pravo zseni: »Mati prineszi nyima zsupo!« Zsena je frisko odisla v kiihinjo, on pa je deteti poszado za szto. Bratec i szesztrica szta tiho szedela i sze szkrivoma szpogledii-vala. Tak sze nyima je vidlo, da niti nej isztina, da bi szedela v to-ploj szobi, liki sze nyima szamo szenya. Kakse stiri vore szta zse hodila i voscsila pri vnogi hisaj. Par falacskov kriiha i filerov szta dobila. V toplo szobo jiva niscse nej pelao. Ali szo liidje isztin-szko tak trdoszrcsni, ali pa sze neszo zmiszlili, da jiva zebe i bi sze rada szegrela. Med tem, da je zsena pripravlala zsupo, szi je Kociper ogleju-vao drovna obrazeka. Dopadnola szta sze nyemi, ar na nyima nc zaszledo nika prekanyenoga. Kak szrecsen bi bio, cse bi imeo taksi deteti. , Kocipri je posztanolo toplo pri szrci. Szpomno sze je na recsi Szv. piszma: »Ka szte vcsinoli ednomi moji najmensi bratov, szte meni vcsinoli.« Zdaj je sztopila v szobo zsena. V rokaj je drzsala velko szkle-co, z stere sze je mocsno kadilo. Szkleco je polozsila na szto, nato pa je escse ednok sla v kuhinyo. Zdaj je prineszla v ednoj roki zsli-ce, v driigoj pa pun tenyer kroflinov. Ocsi mali dvej szo zazsa-rele, kda szta na sztoli zaglednola takse dobroute, kaksi szta zse dugo ne jela. Kociper sze je naszmejo i pravo: »No zdaj pa le jejta! Kroflinov gvusno zse dugo nej szta jela.« ¦ '¦¦¦¦¦¦• : ¦/¦ ;" •;; ¦ /.-¦¦ ; 57 •¦¦:¦..;¦ : ^.--"'"¦'¦''¦•¦¦'"'¦ Cerkev v Felsolendvi (pri Gradi.) Cerkev v BantornyL Obecerkvi szta poszvecseni Mariji Vnebovzeti i szta zse sztari ro-marszki cerkvi. Na Velko meso sze zbere v nyima od bliizi i dalecs jezere vernikov. ¦'¦¦¦-¦' ¦ 58 ¦., ... '¦¦"¦.:' ...... ¦¦'•-.¦ '.. ; -..^ »Zse dugo ne!« je odgovoro decskec. »Od tisztoga csasza ne, kda szo ocsa odisli.« »Kroflinov ne bova tii jela,« je zasepetala deklica brateci. »Domo ji bova neszla materi pa bratji.« »Szamo pojejta jih!« sze je oglaszo Kociper, ki je zarazmo se-petanye. »Za mater i bratjo driige dobita. Pa escse kaj driigoga va-ma da nasa mati: faJlacsek mesza, malo zabila i mele. . .« Deteti szta sze zdaj prekrizsali i szta tiho molili. Sztari sze je vkraj pbrno, da nebi pokazao szkuz, ki szo nyemi szilile z ocsi. Zdaj je bio oszvedocsen, da szta deteti z dobre hise i szi je escss bole zazselo, da bi tiidi on meo takso deco. Maliva szta sze znova prekrizsala, natou szta pa zacsnola je-szti. Kociper jiva je z dopadenjom gledao. »Szamo jejta!« nyima je prigovarjao. ' Za nikaj csasza je vsztano i sou v kuhinyo k zseni. »Mati poiscsi tople strunfe,« nyoj je velo. » Deteti gviisno ma-ta mokre noge i sze morata preobiiti. Tiidi par klopcsicsov vune poiscsi, da mati deci napravi z nye strunfe. Zima de escse duga...« Zsena je bogala. Ne sze mogla nacsiidiivati m6zsovoj daro-vitoszti. Med tera da szta deteti jeli, je Kociprovka napunila kosari-co, stero szta prineszla sz szebov. Poleg vune je nad&vala notri krofline, zabio, melo i falat kriiha. Nato szta oba sla v szobo. Mati je kosarico posztavila v kot. Kda szta sze deteti najeli, nyima je mati velela, naj sze pre-obiijeta. Bogala szta. Sztari je sztao pri kosari i gledao, ka je v nyoj. Naednok sze je obrno k zseni i nyoj velo: »Prineszi griido maszti, da bodo mogli doma cvreti krofline.« »To de prevecs!« sze je oglaszo decskec. »Kosarica je zse puna i gviisno tak zsmetna, da je ne bova mogla neszti.« »Nika ne skodi,« sze je naszmehno ocsa. »Bomo pa pelali, cse ne bota mogla neszti. Zaka, pa mamo konye pa szani!« Toplo njemi je posztalo pri szrci, kda je vido, kak szo malima ocsi zazsarele na nyegove recsi. Sto je zdaj szrecsnejsi: on, ki da-vle, ali deteti, ki szprijemata! Znova sze je na nikoj szpomno. »Kroflinov ne mogocse delati brez belic,« je pravo zseni. »Pri-neszi tiidi deszet belic. Za naj itak nemres vszej poniicati.« Zsena je odisla po belice, on pa sze je obrno k malima i je pravo: ¦,;¦:. »Zdaj pa mi povejta, kak sze zoveta?« »Jaz szem Maricska!« je odgovorila dekllica. ;: »Jaz pa Markec,« je dodao decskec. »Lepa imena mata. Li vrla bojta, da bota vajna patrona za-dovolna z vama.« - f"' ' ¦ ?;; V-" 59 ¦'.' '-v-- '•¦ ¦•¦¦¦ Ar je Kociprovka telko sztvari nanoszila vkiip, da deteti ne-szta mogli neszti, je sztari zapovedo hlapci, da mora naprecsi. Nato je mala poszado na szani i jiva zavio v tople odeje. »Bog plati mati,« szta sze mala zavalila Kociprovki, ki je szta-la poleg szani. »Vszi bomo molili za vasz.« Z Bogom deca!« je ona odgovorila. »Doma lepo pozdravita mamo pa bratjo.« Kociper je szeo k malima. Napno je ciigle, sligno Zi bicsom i kony ie zacsno bezsati. Med potjov je sztari premislavao. Szpoznao je, kak je neszre-csen, ar nema dece i kak veszelo bi bilo na nyegovom domi, cse bi meo dve taksi deteti. Vozsnya je bila frisko pri kraji Konj sze je sztavo pred preci zapiiscsenov hisov. Mala szta veszelo poszkakala sz szani i pogra-bila kosarico i drlige dobrote, stere szta dobila pri Kociprovi. Ar vszega neszta mogla neszti, nyima je sztari pomagao. Mati i deca szo zacsiideno gledali dare, stere szo prisleki pri-neszli i djali na szto. »Je to mogocse!« je nazadnye szpregovorila mati. »Sze escse isz-tinszko najdejo tak dobri liidje?« »Najdejo,« je prikimao Kociper. »A dobro ne delijo zabadav. Za nye bi rad meo Maricsko i Markeca. Dopadneta sze mi. Pa tiidi zseni sze dopadneta. Miiva nemava dece. . .« »Ka pomenijo vase recsi?« je zacsiideno pitala mati. '' »Da deteti za szvoji szprimem. Pri nasz de nyima dobro slo.« »Dragi cslovek,« je zsalosztno odgovorila dovica, »vvelkoj nevo-li szmo, zsmetno sze prezsivlamo, ali dece vszeedno ne dam. Od ni-ednoga sze ne bi mogla locsiti.« Nej szam tak miszlo,« je naglo odkimao Kociper. » Nescsem vasz razlocsiti. Jaz mam dve hisi. Edna je prazna. Maricska i Mar-kec bi bila pri meni, vi bi sze pa preszelili v driigo hiso. Ar szta hisi bliizi vkiip, bomo prav za prav zsiveli kak edna driizsina. Ima-nye je zadoszta velko za vsze. Jaz sztopim, malo v krcsmo i za edno voro nazaj pridem. Do tecsasz sze premiszlite.« Kda sze je Kociper povrno, szo deca vcsaszi poszkakala oko-li nyega i veszelo vszkricsala: »Z vami bomo sli, z vami bomo sli!« »Dobro deca, dobro,« je prikimao sztari i je pogledno dovico, ki ga je hvalezsno gledala. »Ja, sli bomo,« je dodala. »Ali kak bomo poplacsali vase do-brote?« »Delali bomo,« szta kriknola Maricska i Markec. »Muva szva zse mocsna.« Nato szta szi Kociper i dovica pogucsala vsze potrebno. Szta-ri je obecsao, da vcsaszi po Novom leti pride z velkimi koulami i od-pela nye i vsze, ka majo. Nato je szloboud vzeo. Konj je veszelo bezsao proti domi. Kociper je pa premislavao. Edna miszeo je bila mocsnejsa od vszej driigi: da naime scse nik-dar ne bio tak szrecsen. Cslovekova najveksa szrecsa je, cse mo-re driige oszrecslivati. Na tihom sze je Bogi zahvalo za tak lepi nouvoletni dar: za Maricsko i Markeca, Zdaj de v hisi isztinszko veszelje v obilji, kak szta tou mala zselela. . Za Boga v trplenye i szmrt (Z knige Makabejcov.) Prijali szo tiidi szedem bratov z materjov vred i kral Antioh ji je szilo, ka bi jeli szvinszko meszo (ka nyim je nyuva vora bra-nila, op.) Bili szo ji z bicsi i remenyom; najsztarejsi pa je pravo: »Pripravleni szmo raj vmrejti, kak ocsinszke posztave preszto-piti.« . . x . . Kral sze je razcsemero i zapovedao, naj njemi odrezsejo jezik i potegnejo kozso z glave. Potem nyemi naj odszekajo prszte na ro-kaj i nogaj i escse zsivoga pecsejo v kotli. Dugo sze mantrao, brat-je pa szo sze z materjov vred med szebov batrivili. Nato szo krvniki mantrali driigoga. Potegnoli szo nyemi kozso z vlaszmi vred z glave i ga pitali, ali bi steo jeszti. ^Odgovoro je v maternoj recsi: »Toga ne vcsinim.« Mantrali szo ga i v zadnyi zdihlajaj je pravo: »Ti hiidobec, nam toti jemles zdajsnye zsi-vlenye, toda kral szveta nasz pri vsztajenyi zbiidi v vecsno zsivlfe nye.« Tretji je batrivno sztegno roke i pravo: »Od Boga imam te kotrige, od Boga je viipam znova nazaj dobiti.« Kral i steri szo bili z nyim, szo sze csiidivali toj batrivnoszti. Kda je te vmro, szo mantrali strtoga. Vmirajocs je pravo: »Po liidej zrocseni v szmrt, pricsaklivlemo od Boga, da nasz znova obiidi; tebi pa vsztanenye ne bo v zsMenye.« Peti je pravo: »Ne miszli, da je Bog zapiiszto nas rod. Szamo malo pocsakaj, pa bos vido, kak de tebe i tvoje potomce sibao.« Seszti je vmirajocs pravo: »Ne domisllij szi, da osztanes brez kastige. Drzno szi sze; vojszkiivati sze proti Bogi.« I mati, vredna obcsiidiivanya, je gledala, kak vmerajo szini, i je vsze to preneszla z mocsnov diisov zavolo viipanya, stero je mela v Bogi. Osztao je najmlajsi. Antioh nyemi je sz priszegov zatrjiivao, da ga obogati i bo nyegov prijateo, cse sze vda. Kda sze pa ne vdao, je Antioh pozvao mater i nyoj prigovarjao.. Nagnola sze je k szini i nyemi pravila: »Dete, zgledni sze vnebo, poglej zemlo i vsze, ka je na njej i pomiszli: vsze to i csloveski rod je Bog z ni-ka sztvoro. Zato sze ne boj toga krvnika, nego bodi vreden tiivaris szvoji bratov. I szprijmi szmrt, da te bom v vecsnom zsivlenyi sz tvojimi brati znova vidla.« Escse je gucsala mladenec pa je pra-vo krvnikom: »Ka csakate? Ne pokorim sze kralovomi povelenyi, li-ki nasemi zakoni.« Nato sze je obrno proti Antiohi i nyemi pravo: »Brezszrcsnezs, najveksi krvolocsnezs med liidmi, szodbi vszezna-jocsega Boga ne vujdes!« Kral sze je zdaj escse bole razszrdo i je zapovedao, naj ga se hiije mantrajo. Nazadnye je tiidi mati mantrnisko vmrla. Po peldi junaske matere i nyeni szinov szo tiidi driigi radi vmirali za boga. Krala Antioha je naszkori zadela bozsa szodba. Bog nyemi je poszlao neozdravliv beteg. On steri je v brezmejnoj gizdi miszlo, da more zapovedavati tiidi morszkim valom. i vagati najvisise go-re, je bio do tao ponizsan. Csrvi szo nyemi sli z tela i zsivomi je odpadalo meszo. Morilec i bogokletnik je v tiijini z: zsalosztnov szmr-tjov dokoncsao szvoje zsivlenye. . , -¦•¦¦< t .?'¦ ;¦¦• .-•:. .•:;'%*•'¦¦.: ;. ; ¦.•:y\ '¦ - ; >¦ ¦¦¦ 't —»-O-«— - > •'": ;--^".;- ¦'¦{ ¦'•-¦¦ """' '¦ "¦' " ¦¦¦•¦'¦ ,<-..¦¦¦ •¦ -¦ ¦ ¦¦;:-.'i j.\;<\ *¦$:::. riy< . Zgodbice z zsivlenya---- l—- salivoga diihovnika. Zse lanszki kalendar je oznano dve zgodbici z zsivlenya ka-plana Ludvika van Haecke. Ar szo zgodbice z nyegovoga zsivlenya povidne i tiidi navucsne, vam ji letosnyi kalendar vecs d4. Z NYEGOVE MLADOSZTI. Ludvik van Haecke sze je naroudo 1829. januara 18. v Briigge v Flandriji kak szin platnotrzsca. Nyegovi sztarisi szo bili vszik-dar veszelo razpolozseni, prekseni. Te lasztivnoszti szo prejsle na Ludvika. Vsze ga je rado melo, poszebno deca szo sze rada zbirala okoli nyega. Z nyegovoga prvoga solszkoga csasza sze je ohranila naszlediivajocsa zgodbica: Kde je kozeo? V nyegovom klaszi je bila velka tabla, pritrjena na leszenom kozli. Tablo szta niicala dva klasza. Ednoga dneva, kdai szo decs-ki pazlivo poszliisali razkladanye goszpoda vucsitela, je odpro dveri ucsenec z driigoga klasza, ne da bi prvle poklonkao i je zakri-csao: »Kde je kozeo?« Vucsiteo i ucsenci szo debelo,poglednoli, Lu-dvik pa je zakricsao: »Med dverami!« : -. :¦'.. X • ' 62 v- ¦¦¦,¦¦.-¦¦..;¦' .;.¦¦"¦ ¦ -.;i . Decski szo sze glaszno zaszmejali, neoteszani ucsenec pa je hitro zbezsao. Kda je szraeh vtihno, je vucsiteo pravo: »Ludvik, prav za prav bi te morao kastigati, a dnesz nemrem.« ;.;•;.•¦'¦ •t,/-*-> V" a^ ¦--•/'¦ »Pusztite me szpati!« ^•-:: :*./r'V-j. a h^f-r^- Par let szledi je szmeo Ludvik v drtizsbi nesterni szosolcov napraviti izlet v Anglijo. Na ladji je bilo doszta szmeha. Ludvik je meo prvo i zadnyo recs. Vsze sze je zbiralo okoli nyega. Po nocsi pa je zdivjao mocsen viher. Razburkani vali szo pre-metavali ladjo kak orehovo liipino. Potniki szo pribezsali na krov. Vnougi szo kricsali v sztrahi na pomoucs, driigi pa szo molili. Szamo ednoga potnika ne bilo: Ludvika. Mirno je szpao na szvojoj poszteli. Decski szo ga prisli biidit. Presztraseno szo kri-csali: »Vsztani, Ludvik, vtonjavlemo!« »0, piisztite me szpati!« je on mirno odgovoro. »Szpim v Go-szpodi, ar szem v sztani poszvecsiijocse miloscse — ka pa sze ti-cse vic, zse odszliizsim szvoj dug kak driigi!« »Miszli na vice« Kak bogoszlovec je bio Ludvik pelda vszem driigim, szamo to ne bilo prav, da je vcsaszi prekeszno priso k szkupnoj: jiitrasnyoj molitvi. Zgucsavao sze je z tem, da je zaszpao. Csiidno pa je bilo, da sze je nyemi ta neszrecsa pripetila najvecskrat po zimi. Nazadnye je szpoznao diihovni voditeo, da bo morao Ludvika na red vzeti. »Goszpod van Haecke.« nyemi je pravo, »v poprek szem ja-ko zadovolen z vami. Szamo v ednom pogledi bi zselo szpremembo. mogli bi pravocsaszno prihajati k molitvi.« »Prav mate, goszpod voditeo. Od zdaj naprej bom bole reden.« »T6 me veszeli! Scsem vam dati dober tanacs. Gda vasz bii-dijo, szi miszlite, da lezsite v vicaj. Te gviisno hitro vsztanete.« »Najlepsa hvala, goszpod voditeo. Skoda, da sze prvle ne szam zmiszlo na to.« Naszlednye jiitro je Ludvik escse bole keszno priso k molitvi. Voditeo ga pozove k szebi rekocs: »Goszpod Haecke, ka pa to po-meni? Zdaj szte scse bole keszni. Ali sze tak ravnate po mojem tanacsi?« »Odpiisztite, goszpod voditeo! Gda szem v gojdno miszlo, da lezsim v vicaj, szem pravo szam pri szebi: Ludvik, osztani escse ni-kaj csasza notri, ve szi zaszliizso escse vecs.« v.. ?v* »Szpokornik.« Ludvik je bio neka csasza tiidi pri jezsuitaj, a tiidi v tisztora csaszi ne mogeo zsiveti brez preksenoszti. Ednok je vido, da je eden barat klecsecs vzsivao szvoj obed v obednici, zato je proszo, da bi tiidi on to szmeo delati. Voditeo nyemi je dopiiszto. Teda szi je pred obedom nariszao sz krajdov na podplate po ednoga mozsicska, tak da szta bila obrnyeniva eden proti driigomi. Gda je Ludvik po-klekno pri szvojem sztolci, je reverendo tak visziko potegno, da szo mladi osznovleniki vidli oba mozsicska, Med tem, da je szam resz-no grabo zsupo, je z nogami migao, tak da szta mozsicska eden pro-ti driigomi szkakala. Osznovleniki szo ne mogli zdrzsati szmeha. Go-szpod voditeo ji je vumorno pogledno. Ar szo sze escse duzse szme-jali, ji je pokarao: »To ne lepo, da sze szmejete ob pogledi na po-nizanye kaksega szobrata.« Ar opomin ne meo haszka, je voditeo vsztano, da bi dognao. ka je vzrok veszelaj obcsiitnoszti. Ludvik szi je hitro zakrio podplate z reverendov, tak da voditeo ne mogeo najti nikaj szme-snoga. Osznovleniki szo dobili karanye. ¦•¦¦ '¦¦ ¦'¦. ,.i^y-':B'H,. : :,::':.t> - f ^ivr./j.i1;, p*i.yr-ji. »Ka je bilo v Hagvi?« .•• ¦^¦.•;= ¦¦''*. ¦:•,:¦¦¦¦ ¦',-.-¦ Ludvik sze je sz povejsenimi ocsmi szprehajao po klosterszkom ogradi. Szredi ograda je bio lagev za dezsevnico. Ludvik sze nyemi priblizsa, obsztoji nekaj hipov kak preszenecsen, nato sze globoko nagne v nyega, kak da bi gledao v nyem kaj povidnoga. Nato ide dale. Za nika csasza znova ide k lagvi i duzse csasza gleda v nyega. .'¦"f*- Potem hitro odide v szvojo szobico, z stere sze je vidlo v o-grad. Posztavi sze k szteni i gleda vo. I glej! Vszi baratje, ki szo sze szprehajali po ogradi, szo eden za driigim sli k lagvi i szo dugo gledali v nyega. v. " •'.¦•" ' "¦'•' ¦ ^'-- ^«^! ^ • ;:i Ludvik je doszegno, ka je zselo i sze je od szrca szmejao. Gda sze je zgodilo vecs taksih preksenij, szo predsztojniki szpoznali, da Ludvik ne za barata, zato szo ga odszloubodili. '' r il- ¦ T6 sze je zgodilo brez vszakse zamere. Baratje szo szpoznali, da Ludvik szvoji sal ne dela z hiidobije, on pa je szpoznao, da je ne za klosterszko zsivlenye. »Te prsvi« ,— -¦ ¦•¦''''.¦' Gda szo bogoszlovci po letni pocsitnicaj prisli nazaj v bogo-szlovje, szi je Ludvik zmiszlo poszebno salo. Privoscso szi je no-voga bogoszlovca, ki je bio preproszti, lehkoverni mladenec. Ne-sterni tovarisi szo Ludviki pomagali. V nyegovo szobico szo pri-neszli velko preprogo. Na nvo szo posztavili sztarinszki szto i ve-lik sztolec. Na szto szo djali sztare zapiszke. Ludvik szi je djao na nosz sztare ocsalje, na glavo torsko skrepico, na prszi pa szi jc prikapcso red szv. Lipota. Nato szi je szeo za szto. Med tem szo sze nyegovi pomagacsi zse szpravili, nad novoga bogoszlovca. ....... ; ' • »No, mladi goszpod,« ga nagovorijo, »kak sze vam vidi gosz-pod voditeo?« 64 •¦ - / ' •¦ ' »Ne vem, kaksi je, ne szem escse bio pri nyem.« »Ka? Neszte escse bili pri nyem. ? Ka de pa miszlo od vasz?<% »Ne vem, gde sztaniivle.« »T6 vam pa lehko povemo. Glejte, tam na konci hodnika. Na zadnye dveri poklonkajte.« Novi bogoszlovec je vcsino, ka szo nyemi pravli. »Naprej!« sze je oglaszo mocsen glasz z szobe na nyegovo kilonkanje. »Hvalen bodi Jezus Krisztus!« »Na veke! Sto pa szte?« je pitao Ludvik prisleka i ga ie po-gledno prek ocsalij. »Ali szte szmileni brat?« »Ne, goszpod voditeo. Nouv bogoszlovec szem.« »Z nasega bogoszlovja? Ne mogocse! Novi bogoszlovci szo zse bidi pri meni, vasz pa szem escse ne vido.« »Odpiisztite, goszpod voditeo. Neszem znao, da bi sze vam mogo vcsaszi notripokazati.« »Zse dobro! Kak pa sze pisete?« »Van den K. . . Ivan.« »A tak! Csiio szem zse vase ime. Goszpod plebanos szo mi piszali od vasz. Jeli, vi mate doszta bratov i szeszter?« >. »Deszet nasz je.« »Hm, hm, hm,« je nika csasza szkimavao Ludvik, ki sze je vodavao za voditela. »Ar vasz je doszta, bi gviisno radi prevzeli kakse delo, da bi sze vam znizsalo meszecsno placsilo. Skoda, da szte sze tak keszno oglaszili. Zdaj je escse szamo edna szliizsba pro-szta, za stero bi vam na leto lehko piisztili kaksi 75 frankov. Pri nasz naime morejo biti vecser ob devetih vgasnyeni vszi poszveti Poglednite tiszto okno, tam je vszikdar predugo szvetlo. To mo re henyati.« »Ka pa naj vcsinim, goszpod voditeo?« »Vecser ob devetih idite tiho, da vasz niscse ne de csiio k dve-ram tiszte szobe, odprite je tiho, vgasznite poszvet i naglo zbe-zsite z szobe. Ne szpregucste ni-edne reicsi, ar po devetoj vori mo-re biti v bogoszlovji mucsanye.« Vecser je sztao mladi bogoszlovec verno na sztazsi i je pazo na tiszto okno. Ob devetih szo vgasznoli v hisi vszi poszveti, sza-mo tiszto okno je osztalo szvetlo. Vcsaszi je so k dveram, tiho ji je odpro, vgaszno poszvet i zbezsao. Goszpod voditeo-tam je naime sztaniivao pravi voditeo bogoszlovja - sze je zacsiidiivao, szki-mao z glavo i znova prizsgao poszvet. Naszlednji vecser sze je iszto ponovilo. Teda pa g. voditeo szkocsi za szkrivnim nocsnim obiszkovalcom i ga pita: »Mladi prijateo, ka pa delate tii? Ali nemrete najti szvoje szobe ?« 5* 65 »Kak je ne bi mogeo najti! Ali tii vrsim szvojo szliizsbo.« »Vaso sziiizsbo? Kakso?« ., • »Goszpod voditeo mi je narocso. . .« - •¦¦¦' »Voditeo? V bogoszlovji szem jaz voditeo.« - - »O ne, lubi goszpod! Ne premotite me. Ne szem escse dugo tii, a zse dobro poznara goszpoda voditela.« »T6 pa je zse prenouro! Vam sze znankar mesa?« »Ne rnesa sze mi, ne. Pravi goszpod voditeo sztaniije tam v naszproutnom konci hodnika.« Zdaj sze goszpod voditeo naszmehne, potepka bogoszlovca po rami rekocs: »Isztina je, moj szin, tam sztanuje ,te pravi'!« »Razred na drevi« Ar je bio Ludvik jako nadarjen i v zavodi szv. Ludvika ne bilo zadoszta vucsitelov, je mogo zse kak diakon prevzeti szliizs-bo zacsasznoga vucsitela. Szliizsbe pa sze je naszkori navolo i szi je tro glavou, kak bi sze je reso. Bio je vroucsi poletni den. V klaszi je bilou jako szparno. »Vam. je vrdcse?« je pitao Ludvik szvoje ucsence. . / »Ja!« szo odgovorili decski. - »Teda pa vzeniite szvoje knige, pa idite v ograd, a tak tiio, da vasz niscse ne de csiio.« Klasz je blo naednok prazen. Ne minolo pet minot, pa je sze-delo vszej 15 mali dijakov na vejkaj sztare kosnate lipe. Med tem pa je priso osztri ra\mateo v klasz i ga je najso praznoga. Nikaj csasza je nikaj mrmrao, potom pa sze je podao v ograd. Ludvik ga je zagledno i zasepetao: »Tiio deca, da de g. ravnateo zadovolen z vami.« Mlada krv nerare dugo miriivati. Eden dijak je zacsno sztepati vejko, driigomi je kniga szpadnola dol, driigi decski pa szo sze za-csnoli szmejati. G. ravnateo je nazadnje szpazo csiidne vticse na lipi. Szad toga dogodka je bio, da sze je Ludvik reso vucsitelszke szliizsbe. - • , -\ ¦•¦... t , - .- .. ;.¦:•" . • ;.;: "¦>;¦- "¦ :¦;¦;"-'• ¦¦¦'•.¦":' 2. ludvik KAPLAN. ' ; ;'¦¦'¦.. =:¦¦"-.¦'. "'¦'"¦; " Kak kaplan je szluzso g. Ludvik najprle pri szv. Mihaeli v Ro-eselaevi. Nyegov plebanos nyemi je vcsaszi opiszo prilike v fari. Med driigim je pravo: » Zvonar je dober i gorecs cslovek, szamo vcsaszi prenageo. Tak na priliko, cse more szprevajati diihovnika k betezsniki, vzeme poszvet pa zvonec i ide tak naglo, da je vcsa-szi po szto ali vecs sztopajov naprej. V tom tali je vszaka recs zaba-dav.« »Ga zse odvadim od toga.« odgovori kaplan. Zvonar ozdravlen. 1 Za nekelko dni sze g. kaplan po mesi dela, kak da bi mogo iti k betezsniki. Zvonar pravi: »V dugo vulico num. 30. bova sla.« Nato szi oblecse roket, dene na rame stolo i csaka, da zvonar vuzs-ge poszvet i vzeme zvonec. Nato oba sztopita k oltari. Med tem da g. kaplan z tabernakJa vzeme ciborij, zvonar odpre cerkvene > dveri i odhiti po szvojoj sztari navadi. G. Ludvik precsiszti ver-nike, nato odide nazaj v szegestijo. Zvonar med tem naglo ide po vulici i mocsno cinka. Liidje szprva poklekajo, kda pa vidijo, da ne diihovnika, sze zacsnejo szmejati. Zvonar sze zacsiidi, pogledne nazaj i kda vidi, da je szam, zbezsi po driigoj vulici domo. - T6 je pomagalo. • ' Kaplan v varasi Briigge. Leta 1864 je posztao Ludvik glavni kaplan v varasi Briigge. To szlluzsbo je opravlao do szvoje szmrti. Bio je gorecs diisni pa-szter i velki dobrotnik szrmakov. Z toga csasza sze ocsuvalo naj-vecs veszelij zgodbic. Naszkori po nasztopi szliizsbe je zapazo, da idejo cerkveni pe-szmari med predgov v szoszedno krcsmo, da szi namazsejo gute. T6 grdo navado je zselo odpraviti. Naszlednyo nedelo je zacsno po evangeliji predgati, kak je bilo v navadi. Predga szamo tak dugo, da szo odisli peszmari v krcs-mo. Nato henja i nadaljiije popevano meso. Na »Dominusz vobisz-kum« ne dobi odgovora. Celi varas je zacsno gucsati proti peszma-rom - i navada je bila odpravlena. ... '':,'': ¦¦¦;. Vliidno odszlovlen. ^ . ", Ob petkih je prihajalo v kapelo szv. Krvi vnogo vernikov, da szo bili tara pri szvetoj mesi. Meff temi je bio tiidi neksi moski, ste-ri szi je szeo vszikdar v klop, stera je bila namenyena szamo diiho-vnikom. Liidje szo sze szpotijkali nad tem, ne szo pa znali, kak bi mozsa szpravili z klopi. G. Ludvik je znajseo dobro vrasztvo. Kda mozs naszlednyi petek znouva zaszede szvoj navadni pro-sztor, dene kaplan gorecso szvecso na velik szvecsnik i pravi mini-sztranti: »Vidis tisztoga goszpoda v diihovniskoj klopi?« — »Vi-dim.«—»Dobro. Vzemi te szvecsnik i posztavi ga poleg nyega.« Mi-nisztrant je bogao. Mozs sze je csiito pocsascsenoga. Za nekaj mi-not kaplan dene driigo szvecso na ravno taksi szvecsnik i narocsi minisztranti, naj ga posztavi na driigo sztran. Mozs je zdaj szedo kak szvetec med dvema gorecsima szvecsa-ma i ne znao, ka tou pomeni. Naszkori pa zacsuje sepetanye i po-szmehavanye. Hitro vsztane i odide iz cerkve. Od tisztoga csasza ga ne szo vidli v diihovniskoj klopi. Patron plantavih. G. kaplan je rad molo szvoj brever med szprehajanyom po lepom drevoredi. Ednok szpazi vecs posztopacsov, steri szo kartali na kra-ji poti. Med nyimi je bio tiidi mozs z ednov nogov. Kda sze pribli-zsa diihovnik, pravi eden zmed posztopacsov plantavomi pajdasi: »Glej, Peter, to je tiszti goszpod, ki je preminocso nedelo predgao, da sze najdejo v nebeszaj patroni za vszako nevolo. Pitaj ga, steri szvetec ti lejko szproszi novo nogo!« Plantavi mozs sze priblizsa kaplani i pita: Goszpod kaplan, po-vejte mi, steroga szveca morem prosziti, da mi zraszte nova noga?« »Liibi prijateo, zsao mi je, da szte prisli prekeszno.« ¦/. »Kak to, goszpod?« »Gviisno vam je znano, da je ednok bio szilen boj v nebeszaj. Hiidobni angeli szo bili premagani i vrzseni v pekeo. Med njimi je bio tiidi vas patron.« ' ,. •••.>:¦¦¦¦¦¦ '¦' :'•- V- ,;-;>: Presztraseni kocsis. ' . : :."'.•¦ i.-^>.;^ : r G. Ludvik je seo z allomasa. Nagovoro ga je eden kocsis rekocs, cse ga szme pelati domo. »Naj bo, ar sze ne pocsiitim dobro. Pelajte me v Jakobovo vulico num. 5., pa jako pomali.« V ¦'¦ -f ¦¦:o1-- »Dobro, szamo vsztopite!« Moje kocsije szo raejke i szi med potjov malo odpocsinejte.« »Escse nikaj. Vozite po sztranszki vulicaj. Ne bi rad, da bi me doszta liidi vidlo.« . , »Dobro, goszpod!« Kocsis je pomali vozo po voszki sztranszki vulicaj. G. kaplan je szpotoma tiio szraiikno sz kocsije i po blizsnoj vnlici odbezso do-mo. Tam je odlozso klobiik pa kaput, szi djao skrepico na glavo i szi nazsgao pipo. Za kakse frtao vore je tiidi kocsis priso do farofa. Szkocso je sz kocsije i cinkao pri dveraj. G. kaplan je odpro dveri. Gda ga je kocsis zagledno, sze je zacsiidivao. »Go-go-szpod, go-oszpod!« je komaj szpravo iz szebe. »Ka pa je?« je pitao kaplan. »Goszpod pripelo szem vam vasega-brata.« » " ' ;. »Isztina? No toga szem ne csakao.« . , , ' »Ta goszpod vam je podoben, kak jajce jajci.« \. , »Dobro, naj szamo pride.« . ,. - Kocsis odpre kocsijo i sze zacsiidi videcs jo prazno. »Ka pa poraeni vsze to ?« pita kaplan nazliik csemerno. j »Ali sze noresarite z mene?« Kocsis je bio csiszto zmesan i sze je opravicsiivao: » Ve pa je vsztopo, zdaj ga pa ne tii. . .« s »No, to je pa lepo!« sze je zacsemerio kaplan. »Pravzaprav bi vasz mogo naznaniti policiji.« »Za bozso volo vasz proszim, ne csinite toga! Imam zseno i deco.« »Naj bo zaednok. Cse szte isztino gucsali, moj brat zse pride do obeda. Placsam vam nameszto nyega.« Pri lepom placsili je kocsis naszkori pozabo na sztraj. Csiidii-vao pa sze je, kak szi moreta biti dva brata tak podobniva. .'L*-'. , »Pri dvanajszti apostolaj.« G. Ludvik je ednok seo mimo klostra, steri je noszo ime »Pri dvanajszti apostolaj.« Pozvono je i pitao vratara: »Ali szem pri dvanajszti apostolaj?« »Ja!« ¦•¦ ' • «,;. ' »Ali bi mogo gucsati z Judazsom?« Vratar sze je na vesz glasz zaszmejao, kaplan pa nadaliivao pot. Obletiiica szmrti. Prebivalci varasa Briigge szo oszvetno obhdjala obletnico szmrti szvoji pokojni. K vdelezsbi szo vabili velki plakati na cerkveni dveraj. Tak je tiidi bila napovejdana obletnica szmrti ednoga goszpoda, ki ne ravno krscsanszko zsivo. Pozvanye na pla-kati sze je koncsalo z nenavadnim. zamerkanyom: » Priporocsamo nyegovo diiso v molitev, cse ravno viipamo, da zse vzsiva vecsno blazsensztvo.« Kaplan je sz pflavim kalabajszom pripiszao: »Telegram z nebesz 1886. szeptembra 18. ob 15. vori. Escse ne priso sze. Szv. Peter, vratar.« Ludvik railoesi »csiido.« G. kaplan je predgao od csiid. Po mesi pride k nyemi mocsen, malo trdogllav decsko i nyemi pravi: »Goszpod, mantrajo me ver- szka dvojiivanya.« »Ka, Jakob? Vszikdar s«i bio dober, zdaj pa zacsnes dvojiivati o szvetoj veri? T6 pa je Iep6!« »O, goszpod kaplan, jaz vorjem, szamo csiid nemrem razmiti.^ »Bog je venda vszemogocsen, zato lejko napravi csiido.« Znam a szi nemrem predsztaviti, kak sze tou zgodi.« »No zdaj ti mo jez razlozso. Posztavi sze k szteni, da bos nyo gledao.« Jakob je bogao. »Zdaj pa sze prigni!« Tiidi to je vcsino. Kaplan ga je z debelo palico vdaro po tisz-tom tali, gde sze koncsa hrbet. 69 »Ojoj!« zakricsi decsko i sze zgrabi za vdarjeno meszto. »Ne kricsi! Raj povej, ali szi csuto vdarec« . . »Oh, kak ne bi csiito, goszpod kaplan.« " »No, vidis, Jakob, cse ga ne bi csiito, bi bilo to csiido.« /;: '¦ * ' ' SZMRT. Ludvik van Haecke ne bio navezan na szvet i na njegove min-live dobrote. Ka szi je mogeo pritrgati, je razdavao sziromakom. Szpao je na szlamnyacsi med dvema velkima angeloma: eden je sztao pri glavi, driigi pri petaj. ¦¦ »To szta moja csuvara, ki me bota szprevajala k szv. Petri v nebesza.« Kda sze je pred szvojov szmrtjov prebiido z nepriszebnoszti, je pravo: »Pripravlen szeml P.ascsite sze angeli. Tak sze mi vidi, da csiijem popevanye diihovnikov.« . .. Nyegove zadnye recsi szo bile: »V miri Goszpodovom scsem szpati i pocsivati.« Vmro je 1912. leta oktoubra 24. v 83. leti sztaroszti. Alsolendva z okroglinov. 70 Kak sze je naszelo mir v Bedrnydkovo hiso Majusko szunce je zse davno zaslo za gorami, a belovlaszi plebanos je escse izda zamisleno hodo po szvojoj szobi. Cse ga je szesztra, ki ga je vertinyivala, ka pitala, joj je kratko i raztre-szeno odgovoro. Pesz Hektor sze je uzsaljeno sztiszno v kot, ai nyegov goszpodar dnesz ne steo vzeti na znanye nyegovoga mi-tenya. »No, takse vkanenye! Sto bi szi miszlo kaj taksega?« szi je zgucsavao g. plebanos poglaszno. »Pred par meszeci je bilo go-sztiivanye, zdaj pa zse taksa nevola pri hisi. Oszvedocsen szam. bio, da de te zakon szrecsen. Pa szem sze itak zmoto. . .« Kda je v gojdno szrecsao mlado Bedrnyakovo nevčszto, je na nyegovo pitanye, kak nyoj ide, poveszila ocsi, da bi szkrila szkuze, ki szo ji privrele iz nyi. »Ka pa sze je zgčdilo?« jo je szocsiitno pitao. Vukova Manki-ca je bila jako vrla mladenka, gorecsa Marijina driizsbenica, zato szo ga zsalosztile nyene szkuze. Ar Mankica ne vcsaszi odgovorila, jo je ponovno pitao: »Ka te tezsi? Le merno mi povej!« '' v. >. Mankica szi je obriszafla szkuze, nato pa odgovorila: »Mira ne pri hisi. »Punici nemrem nika po voli napraviti. Vszikdar morem csiiti: ,zaka to? Pri nasz delamo tak.' Zakaj pa Szem hodila v vertinyszko solo, cse zdaj ne szmem tak delati, kak szem sze tam vcsila?« »Ka pa Toni pravi?« je pitao g. plebanos. »On te venda ma rad?« »Rad me (ma, to je isztina. Boji sze pa materine zamere, zato odide, kda sze miivi pricskavi.« »Le korazsna boj, Mankica! Sze zse najde kaksa pot iz te ne-vole. Oglaszi sze v nedello po vecsernicaj pri meni, mogocse ti bom mogeo ka tanacsivati.« Vsze to je hodilo sztaromi diisnomi pasztiri po glavi, kda je hodo !po szobi. Ka bi sze dalo napraviti? Bedrnyakova hisa je znana, kak do- bra krscsanszka. Tiidi od punice ne bilo nikdar csiiti ka szlaboga. I Odkec donok ta nevola, Krivda je gviisno na obe sztrani. To sztvar morem na vszakso formo vred szpraviti. Vcsaszik viitro bom so k Bedrnyakovim. Neksi zgovor zse najdem za to. :;. ¦"..¦• ' .•¦.¦¦^ ; ¦. /. 71 ,' :- ' •¦ ¦¦;i-..1" :¦¦- OJtar Szrca Jezusovoga vu Vashidegkuti. Szrce Jezusovo tvoji szmo, tvoji osztdnemo! Resi nasz nevol. Nato poklekne plebanos na klecsalnik i opravi vecserno mo litev. Naszlednyi den sze je isztinszko napoto prdti Bedrnyakovim. »Hvalen bojdi Jezus Krisztus!« sze je poklono, kda je na dvo-ri zagledno punico. »Hodo szam k Zserdinovim pogledat betezsnika pa szem szi miszlo, da sze escse malo pri vasz oglaszim.« Punica je pusztila delo i prisla goszpodi proti. »Le sztopte blizse, goszpod plebanos!« je veszelo odgovorila. »Jaz szem toti szaraa dorna, pa miszlim, da Toni i Mankica na-szkori prideta z mlina.« Sz temi recsmi je pelala goszpoda plebanosa v szobo. Vcsaszi je presztrla i djala na szto pol kolacsa beloga kriiha. Iz pivnice pa je prineszla liter domacsega vina. Plebanos szi je vrezao falacsek kriiha i je zacsno pomali jeszti Med tem je pitao to i ono. Nazadnye je pravo. »Mati, zdaj szi lehko szpocsijete, ar imate mlado, zdravo szne-ho. Mankica je venda vrla, ka ne?« »Vrla, vrla, szamo. . .« Ne pove dale, szamo zsalosztno zde-hne. »Le vsze povejte, mati! Ka ne v redi? Mogocse vam bom mo-geo pomagati. Mankico dobro poznam od detinszki let.« - - Mati szi je obrijszala szkuze, nato pa odgovorila: »Trdoglava je! Vsze bi moglo biti po nyenoj voli. I te novo-tarije! Ka szmo prle delali, je za njo zasztarelo. Zato sze pa do-sztakrat szkregave, ar sze jez na sztara leta ne dam vcsiti od mla-de, neszkusene sznehe. . . Toni je zsaloszten, ar obe ima rad i nika bole ne zsele, kak da bi sze povrno mir v hiso.« Szamo potrpite, mati. Vsze de pa dobro. Ka miszlite, ali nebi bilo dobro, cse bi sze vasa driizsina poszvetila preszvetomi Szrci Jezusovorni?« »O, dobro, dobro, goszpod plebanos! Vszi szmo navdiiseni za to, pa ne szmo steli biti pr%-i, zato csakamo, da driigi zacsnejo. »Vkraj sz taksim mislenyom! Nekak more biti prvi. Zaka ne bi bili ravno vi prvi. . . Ka pa zadeva vaso pritozsbo nad sznehov, pa miszlim takle: Cslovek sze vcsi dokecs zsive. Ne vsze dobro, ka je sztaro, pa tiidi ne vsze szlabo, ka je novo. Kak mi je znano, sze dekline v vertinyszki solaj navcsijo doszta dobroga, hasznovito-ga. Mankica bi pa rada pokazala, ka vsze sze je navcsila. Piisztite njoj to veszelje! Pohvalite, ka zaszliizsi pohvallo, cse ravno je no-vo, pa bote vidli, da sze povrne mir v vaso hiso.« Med tem szta prisla mlada domo. Oba szta goszpoda plebanosa veszelo pozdravila. Gledocs na poszvetitev szo szi vsze dogucsali, nato pa sze je dobri diisni pasztir poszlovo. Z veszelim szrcom je sztopao proti doumi, ar je csiito, da nyegova pout ne bila zabadav. 73 Kda sze je v nedelo po vecsernicaj Mankica oglaszila pri ple-banosi, joj je ocsinszko polagao na szree, kak sze naj obnasa, da szi pridobi punicsino zaviipanje. »Ne daj njoj sciititi, da vecs ne ona vertinya. Pitaj jo vecskrat za tanacs, kak bi napravila to ali ovo, cse ravno ti bole znas. Cse bi rada vpdlala ka novoga, jo liibeznivo pripravi na tou z recsmi:; V vertinyszkoj soli szmo sze tak vcsile, mati, ali ne bi probali tak delati. Gviisno ne de proti gucsala. Sztari liidje szo vcsaszi nepotrplivi, csemeraszti. Potrpi Bogi na cseszt, ne de ti zsao.« Mankica je hvalezsno szprejela dane tanacse i je obecsala, da sze bo po nyi ravnala. - ;,;-,- ¦„•. ' ¦ Priblizsao sze je den poszvetitve, nedela po szvetki Szrca Je-zusovoga. Lepi kep, dar g. plebanosa, szo posztavili na szto i szo ga ;lepo ovencsali. K poszvetitvi szo tiidi szoszide pozvali. G pleba-nos je v lepom govori povdaro pomen poszvetitve. Razlozso je du-zsnoszti driizsinszki kotrig. Tiidi ji je opozoro na szade poszve-titve, cse do szpunyavali szvoje duzsnoszti. Po govori szo vszi pobozsno zmolili poszvetilno molitev. Nato pa je mHadi vert obeszo kep Szrca Jezusovoga na najlepse meszto v szobi. Po koncsanoj pobozsnoszti szo sze vdelezsenci zbrali okoli szto-la pri jlizsini, stero szta pripravila punica i Mankica. Kda szo sse gosztje razhajali, szo zatrjlivali, da nikdar ne pozabijo veszeli le-pi hipov, stere szo prezsiveli pri Bedrnyakovi. Za nika kednov je g. plebanos szrecsao Bedrnyakovo mater i jo pitao: »No, kak je zdaj pri vasz?« »Bog plati za pitanye! Zdaj je mir v nasoj hisi! Bog vam naj jezerokrat poplacsa, ka szte vcsinili za nasz.« —»-O-«— Brumen Genoveva MURASZOMB.A.T Szechenyi Istvan-ut 6. POLEG BIROVIjE Baiita sz spe- cerijo. galan- terijo i razlics- nim blagom. Broseranye, kartoneranye i trdo vezanye knig^ vam lepo napravi SZENT-CSALAD NYOMDA MURASZOMBAT 74 Decskec - diihovnik "Bilo ie v csaszi francuske revolucije. Divji verszki naszpro-tniki szo poniicali vsze pripomocske, da bi vnicsili voro. Cele se-rege liidi szo den za dnevom tirali v voze. Vszaksega, ki je osztao sztanoviten vu vori, szo meli za najveksega hiidodelca i nepri-jatela drzsave. Celo z nemeski rodbin szo zaperali i szoudili na szmrt. Poszebno divie szo preganyali diihovnike i barate. Na je-zere szo ji pomorili. V cerkvaj szo brezbozsniki posztavlali na gla-vne oltare kepe nedosztojni, szkoro csiszta nagi zsenszk, stere szo znameniivale boginye znanoszti i razuma. Vszaka szliizsba bozsa i delitev szvesztev je bila prepovedana. Diihovniki, steri szo osztali pri zsitki, szo vsze to zsalosztno gledali. Najraj bi tiidi oni dali zsitek za voro, a kak verni paszte-ri szo mogli szkrbeti za szvoje ovce. Preoblecseni szo szkrivoma hodili po hisaj i szo preganyanim vernikom talali szvesztva. . Zsalosztno pa je bilo v vozaj. Tii ne bilou nikoga, steri bi za-prejtim vernikom talao szvesztva, ar szo vsze diihovnike, stere szo zgrabili, vcsaszi pomorili. Den za dnevom szo pelaii na mori-scse nove aldove, a nieden zmed tej sze ne mogeo szpovedati i pre-csisztiti. Eden vecser je sztopo v nekso parisko pekarno mladenec i je proszo, da bi ga szprijali v szliizsbo. Pek i zsena szta sze nika csasza pogucsavala i nazadnye mladenca szprijala. Te nyima je nato povedao, da je duhovnik i je zatou sztoupo v pekovszko szli.i-zsbo, da bi mogeo sz kriihom vred nosziti v katolicsanszke hise tiidi »Kriih zsivlenya.« Pek i zsena szta sze najprle zacsiidivala, te pa szta nyemi obecsala, da ta nyexni po szvoji mocsaj pomagala. Diihovnik je nato escse povedao szledecse: »Do zdaj szva dva ho-di&a po hisaj, ali mojega tovarisa szo brezbozsniki pred par dne-vi zgrabili i zaprli. Dnesz pa szo ga obglavili.« Med diihovnikovim pripovediivanyom szo sze naglo odprle dve-ri i v szobo je sztopo raali, komaj oszemletni decskec, steri je za-csno z jocsom praviti, da ga je na vulici napadno brezbozsen decs-ko i nyemi je vrgeo kamen v glavo. Za decskecom szta escse pri-bezsali dve deklici, steri szta znova povedali, ka sze je zgodilo na vulici. Zsena je decskeci oprala i zvezala rano, pek pa je pripo-vediivao diihovniki, da je decskec szin neksega grofa, steri je pred par dnevi z zsenov vred bio vrzsen v vozo, nyegovo imanye pa je vzela drzsava. Szirmaski decskec je osztao brez doma, zato ga je on vzeo za szvojega. Decskeca szo sztarisi lepo krscsanszko vzgajali. -¦¦¦¦¦¦. 75 . ¦' ¦-'-.¦ ¦•-. .-¦''¦ ¦/ \ . / ;¦ - ' ¦ ¦¦ ¦ ¦ , . ¦ :¦' ' •-¦ Duhovnik, steri je den za dnevom preoblecsen v pekovszkoga deticsa, noszo kriij po varasi, sze je jako brigao za maloga de-cska. Pri ednoi priliki je pravo goszpodari: »Ali bi dopiisztili, da bi mi decskec pomagao pri deli? Ludem morem poszebno vu vozi talati Kriih. zsivlenya i zavolo toga mo-rem nosziti poszvecsene ostije vszikdar sz szebov. Bojim sze pa, da bi me zgrabili. Ne mi je za mojo persono, ar rad dam zsivlenye za Krisztusa, liki sze bojim, da bi brezbozsniki oszkriinili szvete ostije..« , ,\ Pek i zsena szta to rada dopiisztila, ar szta szi stela v naj-vekso szrecso i prestimanye, da je szmeo decskec, steroga szta szprijala za szvojega szina, opravlati szveto szliizsbo diihovnika. Tak je dčcskec vszaksi den noszo po varasi na szvoji prszaj bozsega Zvelicsitela. Vszaksi den je meo priliko viditi, kak szo nyegovi sztarejsi verszki bratje junasko sli na moriscse, kde szo dali zsivlenye za nebeskoga Krala. T6 ga je tak navdiisilo, da je szkleno gratati diihovnik. V pekovszkoga deticsa preoblecseni diihovnik i nyegov oszem-letni szprepotnik szta vszaksi den prihajala v vozo, kde szta med zapretimi odavala kriih, zednim pa talala na szmrt obszojenim ka-tolicsanom Kriih zsMenya. Najprle je diihovnik so od temnicsara do temnicsara i je szpovedao. Kda je dokoncsao, je namigno decs-keci, ki je vcsaszi pribezsao sz poszvecsenimi ostijami. Nato je diihovnik znova sou od temnicsara do temnicsara i ga precsijszto. Za vnoge je bilo tou precsiscsavanye popoutnica v vecsnoszt. Med zaprejtimi szta bila tiidi mozs i zsena, od steri je zse oblecs szvedocso, da szta z nemeskoga pokolenya. Goszpa je vszik-dar jokala i molila, goszpod pa je potrt od sztraja i zsaloszti ho-do po vozi sze pa ta. »Bog me je popunoma zapiiszto,« je mr-mrao szam pri szebi. »T6 je neznoszno. Ne bi sze bojao iti v szmrt i piisztiti szvojega imanya, ali zgiibiti edino dete, stero je gviisno prislo v roke brezb6zsni divjakov, steri do szpremejnoli angela v satana — to je prevecs.« »Liibi B6g zse zna, ka dela,« ga je trostala zsena. »Oszvedo-csena szem, da mojo gorecso molitev poszliihne i najno dete resi.« »Tiidi jez viipam, da de tvoja molitev poszlluhnyena,« je na-zadnye vdano odgovoro mozs. Po dugom odlasanyi sze je zacsno pripravlati na vredno jemanye szvesztev, ar je znao, da ga csaka szmrt. Naszlednyi den szta sze oba szkeszano szpovedala i pobozsno szprijala szv. precsiscsavanye. Te den nyima je bozsi Zvelicsiteo pripravo poszebno veszelje. Kda je dlihovnik szpovedao vsze te-mnicsare, je po szvojoj navadi pozvao decskeca, da bi nyemi prejk dao szvete ostije. Decskec je vcsaszi pribezsao od driige sztrani 76 voze. Kda ga je goszpa zaglednola, je vszkricsala: »0 Jeno, moj szinek!« Tiidi decskec je szpoznao szvoje sztarise i je szkocso k nyim. Kda je diihovnik dokoncsao szveto opravilo i steo oditi, je tiidi mali Jenek slobod vzeo od szvoji sztarisov. » Do videnya v ne-beszaj!« je szkricsao, kda je odhajao z tmicsne voze i je escse e-dnok pogledno ocso pa mater. Kda je naszlednyi den znova priso v vouzo, je zvedo, da szta ocsa i mati zse na driigom szveti. Bog je jiinaskoga diihovnika csuvao i, vodo po nyegovi potaj, tak da ne priseo neprijatelom v roke. Sz szvojov vrelosztjov je rejso vnogo diis Min&lo je doszta let i v tom csaszi szo gratale velke szpre-membe. Tiidi francuska revolucia je henyala. Jeno, steri je kak dete noszo szvete ostije v pariske voze, je gratao dober diihovnik, steri je nihao szvojo domovino i so v miszijone. Posztao je miszi-jonszki piispek i je nasztavo novo piispekijo v Szevernoj Ameriki-Szvetnisko je zakliicso szvoje zemelszko zsivlenye, stero je bilo poszvecseno bozsoj diki i zvelicsanyi diis. f- ¦'- „ ¦¦ ¦ '-V".' ¦ - -•¦ ¦ ¦ • " ¦ '¦• * ¦¦ ¦¦ • —»-0-«— Kmetje, Trzsci, Mestri, Delavci nal&gajo szvoje peneze pri l Muraszombat es Videke Hitelszovetkezet PRLE KMECSKA POSZOJILNICA Postatakarek csekkszamla 29047 Telefon sz. 62. Hranilne vloge jemle od vszakoga i je obresztiije najbouse. Poszojila davle na kezese i na tabulacijo. Za hranilne vloge je dobroga sztanja prek 650.000 P. Pridite v szvoj dom, kde szmo vam vszaki csasz na razpolago Szechenyi Istvan-utca 5. 77 Mica - Pobozsnica pred nebeszkimi vratmi •v Bum, bum, bum. . . ., je ruzsilo po nebeski vrataj. ¦; »Aj, aj, sto ruzsi tak moesno,« pomiszli nebeski vratar szv. Peter. »Gviisno je kaksi kovacs, steri je navajen mocsno tucsti, ali pa kaksi gliipi sztarec« Previdno odpre i szkoz napo otrznyena vrata sze riva sziija, piiklava zsenszka oszoba. Tak sze je szilila, kak da bi vcsaszi stela biti v szredini nebesz. »Pocsakaj i ne szili tak naprej,« pravi szv. Peter. »Sto pa szi pravzaprav ?« »Ka? Ne poznas me?« je szkoro uzsaljeno odgovorila sztarica. »Jaz szem Mica — Pobozsnica. Na zemli szem napravila doszta dobroga: dosztakrat szem hodla k szpovedi i precsiscsavanyi, bi-la szem v III. redi i v vnogi bratovscsinaj, prva szem bila pri pro-secijaj i driigi cerkveni prireditvaj. I zdaj naj csakam? Meni szo pravili, da vcsaszi po szrarti pridem. v nebesza.« »Vsze, ka szi zdaj nastela je lepo priporocsilo,« merno odgo-vori nebeski vratar. » Pogledati pa tiidi trbe, ka szo escse driigi od tebe zapiszali. Dobro zna, da tii gor tiidi na to pazijo, ali sze za dobrimi deli, stera sto szpunyava, ne szkriva ka. szlaboga i ali nyegovo zsivlenye odgovarja pobozsnim vajam, stere opravla.« Szv. Peter piiszti vrata otrznyena, angeo pa nyemi prinesze knigo, v stero angeli varvacsi zapiszavlejo dobra i szlaba dela szvoji varovancov. Ne trbelo doszta obracsati, pa sze je zse od-prla sztran z dugim szvedocsansztvom od Micinoga zsivlenya. Kda je szv. Peter precsto dugi popijsz Micinoga zsivlenya i vnoga zamerkanya stera szo bila pripiszana kre sztrani, je nagii-bao cselo. Zacsno je na giasz csteti: »Ohranila je devistvo, pogoszto je hodila k szpovedi i k precsi-scsavanyi, bila je vpiszana v vnouge bratovscsine, pomagala je pri naberanyi v dobre namene — ali . . . « Zdaj je szv. Peter pogledno Mico z osztrim pogledom i pravo dale: »Tii je tiidi driigo zapiszano, ka te nen poracsa prevecs. Po-szliisaj: toga i toga dneva je po vecsernicaj escse osztala pri cer-kvi sz szvojov prijatelicov i je ogovarjala driige liidi; bila je ne-voscsena driigim; za domacse dosztakrat ne mela leipe reicsi; do-sztakrat csemerno odgovarjala; na opomine sze je obregiivala; dosztakrat je bila doma csemeraszta; pri pecsi je ruzsila z lonci; dosztakrat je tiidi piszala kakse nepodpiszano piszmo od driigi i nyim je sz tem szkodila; vecs let je bija csemerna na diihovnika, steri nyoj je odkrito povedao isztino; szploj szi nej dala dopove-dati nika taksega, ka bi jo szamo malo ponizsalo; klepetala je cse je szamo mela priliko; dvakrat je dobila peneze v dobre namene, pa je za driigo poniicala; tiidi je lagala, cse joj je to bilo v haszek, v cerkev je isztinszko doszta hodila, poszebno cse je bila kaksa paradija, na stero je prislo doszta liidi; rada je sztala bliizi szpo-vednic, da je vidla, kak dugo sze sto szpovidavle; szama sze je po-goszto povrsno pripravila za prejem szvesztev, dosztakrat ji je prijela szamo z navade. Molitve v szvojoj szobi ne mela rada, ar je tam niscse ne vido. Pogoszto sze je brigala za driige sztvari, za stere ne trbelo, pri tom pa je zanemarjala szvoje duzsnoszti.« Kda je szv. Peter do konca precsto, je pogledno Mico i re-szno pravo: »Szi csiila? Miszlim, da szama szpoznas, da za nebesza se ne-szi zrela.« ^; Mica je trepetala i ne najsla recsi za odgovor. Szv. Peter je nadaliivao: »Kak mi je znano, szi v zsivlenyi mocsno zaviipala v Marijo i szi nyoj na csaszt doszta molila. S6 mo 30 pitat, ka, ona miszli od tebe ?« / Szv. Peter je so k Mariji i ona nyemi je pravila: »Mice Pobozsnice ne szmes lzkliicsiti z nebesz. V zsivlenyi je vszikdar bila malo omejena, v soli sze ne navcsila doszta kateki-zusa, pri predgaj je miszlila, da sze nanasajo bole na driige, kak na nyo. Zato je bole z nevednoszti kak z hiidobije szpadala v gre-je. Ar pa je bila domislava i gizdava jo posli nazaj na zemlo, da sze pobosa i isztinszko grata pobozsna diisa. Szkrbi za to, da jo zadene doszta ponizsanya i posli joj beteg.« . Szv. Peter je zvrso Marijino narocsilo. Mico je poszlao nazaj na zemlo. Priporocso nyoj je, naj vszaksi den premisliije od toga, ka, je csiila z knige i naj sze triidi, da sze isztinszko pobosa. »Kda pa prides,« nyoj je pravo zapirajocs za nyov vrata, »mo zse tiidi po tom znao, ali szi sze pobosala, da bos lepse klon-kala. Cse mores szpremeni tiidi szvoje ime, ar Mica Pobozsnica sze nekak gizdavo csiije. Mogocse pa szo ti szamo liidje dali to ime, da bi sze ti poszmehiivali, ar szo v tvojoj pobozsnoszti gledali szamo gizdo.« Zsmetno je bilo Mici, kda je mogla na vszo to predgo mucsati, ar ne znala odgovora. Vrnola sze je na zemlo, da dela pokouro i da nazadnye venda pride v nebesza. . . + Vcsimo sze iz zgornyega zgleda i bojmo isztinszko pobozsni, ne pa szamo zato, da bi nasz driigi hvalili. Bogi je szamo prava pobozsnoszt dopadliva. ¦ •¦¦.¦>'"¦ -¦'¦'•¦ , ... 79 •.¦¦¦ ..-'", ¦• "t\.«-.;;--, Glaszi z driigoga szveta »JE PEKEO - I JAZ SZEM NOTRI!« .•¦ ' ¦'•'¦*¦ ' :- '¦' ' '-i:" Dobra pobozsna mati znamenitoga piszatela prelatusa Szegura je pripovedavala naszlednyo isztinszko zgodbo: »Bilo je v Rusziji i to v Moszkvi, malo pred zacsetkom bojne 1812. leta. Moj dedek grof Rosztepsin, moszkovszki guverner, jo meo prijateda grofa Orloffa, steri je bio brezveren mozs. Po ed-noj obilnoj vecserji szta sze zacsnola grof Orloff i nyegov tova-varis general V. na trno grdi nacsin norcsariti z vere i z pekla. Szlednyics je grof Orloff pravo: »Ka pa cse le je ka, po szmrti?« »No,« je odgovoro general, »tiszti, steri prle vmerje, naj pri-de driigomi povedat.« »Dober domiszlek,« je odgovoro Orloff. * Preci vinyeniva szta szi dala csasztno recs, da szpunita to o-becsanyfe. Nikelko kednov szledi sze je zacsnola bojna z Napoleonom. Ruszka vojszka sze ie posztavila proti i generM V. je dobo poziv, naj prevzeme povelsztvo na neksem vazsnom meszti. Za kakse tri kedne po generalovom odhodi sze je moj dedek ravno oblacso v gojdno. Naednok nekak naglo odpre dveri nye-gove szpalnice. Bio je grof Orloff bledi kak sztena. »Orloff, ti szi tii ?« ga je dedek zacsiideno pitao. »Ka, te je pri-neszlo sze? Ka sze je zgodilo? Ka szi tak bledi?« »Oh szamo ne pitaj,« je vzdehno grof. »Bojim sze, da znorim. Pred par hipi szem vido generala V.« »Generala V.?« sze je zacsiido dedek. »Ali je zse nazaj priso?« »O nž,« odgovori Orloff i szi zakrije lice z rokami. »Ne pri-so nazaj i ravno to me sztrasi.« Moj dedek ga ne mogo razmeti i ga je probao trostati. Na-zadnye pa pita:« Povej mi donok, ka sze je zgodilo i ka pomem vsze t6?« Grof je probao premagati szvojo razburkanoszt i je zacsno: Moj liibi Rosztepsin, generalij V. i jaz szva szi obecsala, da tiszti, steri prle vmerje pride driigomi povedat, cse ka je po szmrti. Pred po vore szem merno lezsao v poszteli. Naednok je nekak na-glo razgrno zaveszo pri poszteli i dva sztopaja od mene je sztao general V. szmrtnobledi, sz pravov rokov na prszaj i je sz sztra-snim glaszom pravo: »Je pekeo - i jaz szem notri.« \ ¦ ¦¦¦..' 80 y'"r . " > •¦ -:" - ¦ ¦¦' Te je pa naglo premino, Priso szem, da ti t6 povem. Csiszto zmesani szem. Csiidna sztvar je to. Ne vem, ka naj mislim od nye?« Moj dedek je steo Orloffa pomiriti, reksi, da je td szamo do-mislija, razburkani zsivci itd., kak sze zse trostajo brezverci, cse je zacsne mantrati migeo na vecsnoszt. Szl6di je dao naprecsi ko-nye, da sze je Orloff lejko pelao dom6. Kaksi deszet dni szledi je prineszo poszlanec dedeki z bojnoga pola nikse vazsna porocsila, med nyimi tlidi porocsilo, od gene-ralove szmrti. Ravno tiszti den i tiszto voro, kda ga je vido grof Orloff, ga je zadela krugla v szrce, tak da je mrtev oblezso. . .« (Dr. Keller: Armenseelen—Geschichten) ,,Ogeny v vicaj je podoben peklenszkoini - ognyi!" == Naszlednyo zanimivo zgodbo je vo dao z dovlenyom visise cer-kvene oblaszti belgijszki diihovnik M. Curigne. Presztavlena je bila na vecs jezikov i je dozsivela zse vecs vo-davany. V prvoj polovini meszeca juliusa leta 1870-toga je obcsiitila mlada niina szesztra Szerafina v nadpiispekiji Mecheln mocsno diisevno bolecsino, stere szi nej znala raztolmacsiti. Tiidi driigim szesztram je bila nyena pobitoszt vganka, ar szo jo vszikdar vidile veszelo. Juliusa 29-ga pa je dobila szesztra zakesnyeno szporocsilo iz Francije, da je nyen ocsa mro pred 14 dnevi i zdaj nyoj je p6-sztalo vsze ocsivesztno. Od toga dneva szo sze notrasnye muke vn6zsile i vnogokrat je razlocsno csiila recsi: >Liiba hcserka szmiliij sze mi, szmiliij sze mi!« Oktobra 4-ga szo sze diisevnim mukam pridriizsile tiidi mo-csne bolecsine v glavi, stere szo gracsiivale od dneva do dneva hiij-se i szo trpele do polovice meszeca. Oktobra 14-ga vecser, kda je bila sz. Szerafina zse v poszteli, zagledne szvojega ocso vszega v plameni i jako zsalosztnoga. Pri tom pogledi jo prevzeme taksa szmilenoszt, da zacsne na glasz jokati. Od zdaj naprej ga je vidla redno vszaksi vecser ob tisztoj vori. Miszflila je, da je ocse mogo vcsiniti komi velko krivico v zsivlenyi i zato more trpeti po szmr-ti. Ocsa, kak da bi vido nyene miszli, je eden vecser szpregovoro: »Ne, nikomi neszam vcsino nikse krivice; trpim zavolo szvoje pogoszte nepotrplivoszti i escse driigi faling. . .« Szesztra ga je nato pitala, cse ne csiiti olajsanya po telkij szvetimesaj, stere sze za nyega szliizsijo. »O, ja,« odgovori ocsa, 6* 81 »vszako jiitro csutim pozsivlajdcso roszo, stera pozsivla mojo du-so. T6 pa escse ne zadoszta, potrebne szo tiidi krizsne poti.« Pri ednoj priliki je pravo ocsa: »Ne ves, ka je vecsnoszt. Kda diisa zagledne Boga, grata zsedna po nyem. Obszojen szam na seszt meszecov v vice. Cse bi pa klosterszka driizsina doszta mo-lila za mene, bi sze mi szkrajso csasz kastige. Bog mi je dopiiszto, da sze ti lejko prikaziMem do szvoje oszloboditve. Kak neszpa-meten szem bio, kda szam bio proti tvojemi vsztopi v kloster. Zdaj pa mi je lejko szamo v tvojoj blizsini najti olajsavo, driiga moja deca pa miszlijo, da szem zse v nebeszaj.« Ocsa je isztino gucsao; drtiga nyegova deca szo isztinszko mi-szlila, da je ocsa zse v nebeszaj, ve je nekak pravo szesztri: »Tvoj ocsa je vmro kak szvetec i je gviisno zse v nebeszaj.« Szesztra je pitala ocso, sz kem bi nyemi mogla najbole poma-gati. Odgovoro je: »Zselim deszet szv. mes i vnogo krizsni pouti.« Oktobra 17-ga je pravo, da je prejsnyi den dobo malo olajsa nya. Szerafina nyemi je odgovorila: » Szirmaski ocsa, ali ne vete, da szesztre nemrejo vszikdar moliti? Moremo tiidi szpunyavati klosterszke duzsnoszti i opravlati vsze fele dela.« »Ne zahtevam, da bi vszikdar molile, odgovori ocsa,« liki da mi pomagate z obujanyom dobroga nakanenya i z odpiisztki. Po-gledni ognyeno grabo, v steroj sze nahajam! O, cse bi liidje znali, ka szo vice, bi raj vsze potrpeli, da ne bi prisli v nye i da bi po-magali diisam, stere szo notri!' Ti mores gratati szveta niina i mo-res natenci szpunyavati vsze duzsnoszti. Vice diihovniski person* szo neka sztrasnoga!« Szesztra je isztinszko vidla ognyeno grabo, iz stere szo sze zdigavali goszti oblaki dima. Poglled na nyo sze nyoj je vtiszno nezbriszno v szpomin. Pograzsajocs sze v plamen je ocsa zsalo-sztno zakricsao: »Zseden szem, zseden szem!« Miloszt, da je ocsa szmeo prosziti za pomocs, je bil6 placsilo za nyegova dobra dela, stera je v zsivlenvi zvrso. Bio je tiidi ve-ren Marijin csasztilec. Poleg toga je bio szmUeni do sziromakov. Edna szesztra je trpela mocsne bolecsine v zobaj. Szesztra Szerafina jo je priporocsila ocsi. V tisztom hipi szo bolecsine he-nyale. Oktobra 30-ga vecser je ocsa tozso: »O szvet ne ve ali pa ne-scse vervati, da je ogeny v vicaj podoben peklenszkomi ognyi. Sto bi mogeo szamo ednok obiszkati vice, ne bi vcsino vecs niti ednoga maloga greha.« Na diisni den sze je prikazao ocsa sz szmehlajocsim obrazom, rekocs: »Dnesz szmo dobili doszta trosta i je velka vnozsica diis sla v nebšsza:« Nato ga je vidla tiidi neksa driiga szesztra, ki je bila nemerna zavolo szvojega ocse. Szirmak je doszta let zanemar-jao szvoje verszke duzsnoszti i je vmrč brez szvesztev. »Vas ocsa ne pogiibleni,« nyoj je pravila prikazen, »obszojen pa je na dvajszti let sztrasnoga trplenya v vicaj. V trost vam povem, da je vasa mala szesztra N. pred kratkim aapiisztila vice i sla v nebesza.« Na. zapoved szvojega szpovednika i sz. prednice je sz. Szerafi-na pitaJla ocso, ali je isztina, da trplenye v vicaj preszega muke mantrnikov. »Isztina je.« Novembra 30-ga je ocsa tozso: »Tak sze mi vidi, da szem zse celo vecsnoszt tii. Moja najveksa muka je fcdaj nevgasliva zse-ja po Bogi. Neprehenyoma sze zdigavlem k nyemi, doszegnoti ga pa nemrem.« Decembra 14. do 25. sz. Szerafina toti ne ridila ocse, nyene muke szo sze pa tak vnozsile, da je le sz tezsavov mogla priti v kapelo k ponocsnici. Gvii&no jo je podpero ocsa, ki nyoj je steo v szvetoj nocsi naznaniti szvojo resitev. Ravno jned pozdigavanyom sze nyoj je prikazao szveteo kak szunce i nyoj veszšlo pravo: »Moja pokora je dokoncsana. Priso szem, da sze zahvalira tebi i driigim niinam, stere szte telko vcsinole za mene. Od zdaj naprej pa mo jez za vasz molo.« Po prihodi v szvojo szobico je szesztra ob szlednyim vidla ocso. Ponovo je szvojo zahvalo, nyoj obecsao, da joj szproszi popuno vdanoszt v bozso vold i miloszt, da bi mogila brez vip priti v ne-besza. Szesztra je szledi pravila, da sze je ocsa tak szveto, da je ko-maj razlocsila poteze na nyegovom obrazi. Szama pa je tak po-vedano plavala v morji radoszti i szrecse. Vzsivala je csiidovit dii-sevni mer i popuno oszvedocsenye, da nyena videnya neszo bila prazna. Kak prle ocsa, je zdaj tiidi sz. Szerafina zselela Boga V szvetoj nocsi, kda sze nyoj je on szlednyokrat prikazao, je tii-di zacslitila zacsetek pliicsnoga betega, steri jo je za po leta zse szpravo v vecsnoszt. Szvoje velke bolecsine je prenasala z man-trniskov potrplivosztjov. V nocsi szvoje szvetniske szmrti v pe-tek juniusa 23-ga, ki je bio zadnyi den v oszmini, szvetka Szrca Jezusovoga, je med blazsenim popevanyom zrocsila savojo csiszto diiso Bogi. (Dr. Keller: Armen-Seelen Geschichter —»-0-«— 83 Za dve leti,------------1 i raet dni... Za tri dni je kaplan dobo odgovor preiszkovalnoga birouva. Glavna razprava je bila dolocsena za decembra 13-ga ob deszeti. »Hvala Bogi!« je zasepeto kaplan po prijanyi odgovora. Bio je popunoma meren. Szamo molo je vecs kak prle. Gorecse je pro-szo Boga za sztanovitnoszt. Sz szinom vred je moflila tiidi mati. Proszila je Boga za mi-loszt, da bi mogla vdano pi%enasati krizs, steri jo je csakao. Molili pa szo tiidi verniki v Heiligenbergi, poszebno v gradi pri Wildingovi i pri zvonari Jakobi. Glasz od birovijszke razprave je zbiido v varasi velko pozor-noszt i razburkanoszt i to tem bole, ar je celi red varasancov do-bilo pozvanye, da sze razprave vdelezsijo kak szvedoki. Trinajszti december je napocso. T6 je bio den, kaksega se ma-li varas ne vido. Zse rano zajtra sze je zbralo pred birovijo na jezere katolicsanov. Prisli szo od vszej krajov. Radi bi vidli ju-naskoga diihovnika — mantrnika. Zsela pa sze nyim ne szpunila. Zavolo nevarnoszti je preiszkovalni birov' dao pripelati betezsnika zse vcserasnyi vecser v birovijszko palacso. Vnozsica je zopszton csakala, da bi vidla kaplana, kda bi ga pelali z spitala na birovijo. Ali zse to, da sze je zbrala tak velka vnozsica, je bila velicsasztna manifesztacija za katolicsanszko vero. Liidsztvo je gflaszno pozdra-vtlalo szvedoke, steri szo prihajali eden za driigim. Naednok sze je prikazala na ceszti kaplanova mati. Szpreva-jala jo je edna niina z spitala. Sztarka ne stela, da bi joj liidsztvo szkaziivalo kakso diko. Nepoznana sze je stela prerivati szkoz vno-zsico. Obraz szi je zakrila z gosztim slarom. Nakanenye sze nyoj ne poszrecsilo. Varasanci szo jo zapazili, V naszlednyem hipi je slo od viiszt do viiszt: »Kaplanova mati ide!« Za hip je zavladala grobna tisina. Nato pa je zagrmelo i vsza vnozsiea sze je szunola proti sztarki. Mozsje szo sztegnoli roke, da bi jo zdignoli i neszli. Sztotnija szoldakov, steri szo sztali pred bi-rovijo je komaj zadrzsala. Viiszt pa nyim tiidi szoldaki neszo mo-gli zadelati. . . Vora je odbila deszet. Szvždoki szo bili zse zbrani. Vnozsica je pricsaklivala kaplana, Kda sze je zvedlo, da je zs6 vcserasnyi den bip prepelani v v6zo, je vnozsica glaszno zamrmrala. Mozsje, steri szo sztali bliizi dver, szo sze zgenolli, kak da bi steli vdreti v palacso. Szoldaki szo zdignoli piikse. Med tem je bilo v velkoj dvorani vsze pripravleno. Birovi szo szčdeli za zelenim sztolom. Na sztoli je sztao med dvema szvecsa ma krizs. Dvorana je bila nabito puna. Za razpravo szo sze zanij-mali kaplanovi prijateli i naszprotniki. Szvedoki szo szedeli v klo-paj na pravoj sztrani zelenoga sztola. Kaplan je szedo na zato-zsnoj klopi. Predszednik je pogledno driiga birova. Teva szta prikimala. Nato je scinkao. V dvorani je nasztanola tisina. Zacsnolo sze je cstenye obtozsnice. V obtozsnici szo bila zapiszana vsza kaplanova dela, stera je zagreso proti majniskim zakonom: da je zapro cerkev, stera je dr-zsavna laszt; da szi je prilaszto plebanoske pravice i vcsino na-szlednyi szedemdvajszti zlocsinov: szedemkrat je mesiivao, petkrat krszto, ednok zdavao, szedemkrat podelo szlednye mazanye i sti-rikrat meo szprevod. * Med cstenyom je bila v dvorani grobna tihota. Kda pa je cstenyar vtihno, szo sze zacsiili globoki zdihi. Glavni oltar v cserfoldszkoj cerkvi, pri sterom je Juliusa 25-ga imeo novo meso szalezijanszki novomesnik, csaszt. g. Kreszlin Martin z Murabeszterce. ! 85 »Ali sze csiitite krivoga?« sze je teda obrno predszednik k obtozsenci. Vszi szo obrnoli ocsi proti kaplani. On sze je szmehlao. Pred-szedniki je odgftvoro: »Pripoznam, da szem vcsino to, ka mi cstete z obtozsnice. Kri-voga pa sze ne csiitim, ar ne szem. vcsino nika szlaboga. Szpunya-vao szem szamo duzsnoszti, stere mi nalaga diihovniski sztan. Cse to n§ bilo povoli drzsavnim zakonom, nemrem pomagati. Bozsi zakoni szo nad csloveskimi zakoni.« »Ar je obtozsenec pripozno krivdo,« je szpregovoro predsze-dnik, »szo szvedoki nepotrebni. Recs ma goszpod orszacski tozsi-lec« ; .'¦¦¦*; f Orszacski tozsilec je bio dr. Cseholinszki, po rodi polak, a zgojen v pruszkom diihi. Obtozsbo je tumacso osztro po majniski zakonaj. Nalagao je zlocsin na zlocsiji. Kaplanova dela: mesuva-nye, krscsenye, zdavanye itd. je predsztavo kak revolucionarna dela. Z nyimi je kaplan llidsztvi davao korazso za puntanye. Na* konci je predlago, naj sze obtozsenec obszodi na seszt let voze. Mati sze je sztroszila i sze mogla z vszov mocsjov prijeti, o-vacsi bi sze zvrnčla sz sztoca nakla. Globoko je zdehnola. V dvorani je nasztano nemer. Novovžrci szo odobravali tozsi-telov predlog, katolicsani pa szo proteszterali. Predszednik je scinkao i kda je nasztano v dvorani mer, je pravo: »Recs ma obtozsenec« e Nat6 sze je obrno h kaplani i ga pitao: »Ka znate povšdati v szvoj zagovor,« Kaplan sze je zravnao. Bio je popunoma meren. Zagovornika ne meo, ar sze je steo szam zagovarjati. Zacsno je: »Krszto szem deco, ar nasz nasa vera vcsi, da deca, stera vmerjejo brez krszta, ne pridejo v nebčsza. Elagoszlavlo szem za-konszko zvezo, ar bozsa zapoved veli, da ta zveza more biti bla-goszlovlena. Betezsnike szem szprevido, da bi nyuve diise ocsiscse-ne od greha, nasle vecsni mer. Mrtvece szem pokapao, ar szo nyu-vi domacsi proszili za krscsanszki szprevod i ar bi nepokopana te-la bila nevarna za varas. Goszpodje birovje, csi scsete imeniijte ta dela za zlocsine. Ne proszim szmilenya, ar cse vszeznajocsi Bog zseli od mene pokoro, jo rad szprimem. Obszodite me! Z mojl viiszt ne te csiili tozsbe. Ali znajte, da po boji pride zmaga i na-pocsi den, kda katolicsanom znova zaszija szunce szlobode.« Kaplan je vtihno. Katolicsani szo nyemi pdoszkali, novoverci pa ruzsili z nogami. Predszednik je mogo cinkati. Zabadav. Tabo- 86 ra szta sze posztavila eden pr6ti driigomi. Priti je mogla policija i szprazniti dvorano. V nyoj szo osztali birovje, szvedoki i obto-zsenec. »Ali scsete gucsati?« pita predszednik kaplana. »Ne!« je obtozsenec kratko odgovoro. Nat6 szo kaplana odgnali z dvorane. Birovje szo odisli na po-szvetiivanye. Szvedoki szo nemerno csakali. Za kakse po vore szo sze birovje povrnoli. V dvorano szo pripelali tiidi kaplana. Predszednik je vsztano i csteo obszodbo, ki sze je glaszila: »Sz tem, da szi je obtozsenec brez dopuscsanjte. orszacske o-blaszti priszvojo plebanosko oblaszt i je zvrsiivao diihovniske po-sle, sze v szederadvajszti szliicsajaj pregreso proti majniskim za-konom. Obszoja sze na dve leti, szedem meszecov i pet dni zsme-tne voze.« Orszacski tozsilec je zmigavao z glavov. Z visinov kastige ne bio zadovolen. Kaplan je osztao meren. Celo naszmehno sze je. Szvedoki szo zacsnoli mrmrati. Kaplan je zdigno roko, da bi je pomero. »Odzsente obszojenca v vozo!« je velo prendszednik temni-csari. »Z Bogom, liibi szin!« je kriknola mati i razpresztrla roke, da bi obinola kaplana. »Liiba mati, merno odijte domo i csakajte, dokec ne odsze-dim kastige,« je merno pravo szin. »Potem bova sla po szveti.« Csakala bom, liibi szin. Tvoja mati je na vsze pripravlena. Z Bogom!« Kaplan je tiidi driigim zamahno z rokov v szlovo. Nato szo ga zsandari odgnali. Mati sze je escse te den povrnola dom.6. »Kda pridejo goszpod Franc?« jo je pitala szluskinya. »Za dve 16ti, szedem meszecov i p6t drd.« »Kda?. . . Kak?« jo je dekla zacsiideno gledala. ., »Zdaj mi daj mer, Jozefina! Viitro ti vsze povem.« Jozefina je odisla v kiihnyo. Mati je osztala szama. Pogledala je szkoz okno i zasepetala: »Do videnya!. . . Do videnya!. . . Za dve leti szendem me-szecov i pet dni. . .« Z ocsi szo nyoj privrele vrocse szkuze. Zlato materino szrce. (Z romana: Strachwitz: »Kak hraszti v viheri,« v sterom je popiszani Biszmarkov protikatoliski »kulturni boj.«) 87 Piispekova cerkev v Szombathelyi. Dve znameniti priredi-tvi v Budapesti. Za csiszto zsivilenye mladine i szvetoszt zakona. Driistvo katolicsanszki doktorov i driistvo evangelicsanszki dok-torov szta marciusa l.-ga, 2.-ga i 3.-ga priredili za viszikosolszko mladino na Pazmany Peter univerzi v Budapesti predavanya od szpolnoga zsivlenya i zakona. Predavali szo znameniti katolicsan-szki i evangelicsanszki doktorje. Vszi szo naglaszili v govoraj, da de nasa mladina szamo tš rnogla zsiveti csiszto i nepokvarjeno i da bodo zakoni szamo t6 taksi, kak zsele Bog i kak je to v haszek narodi, cse de liidsztvo imelo mocsno vero. Sto teda scse, da de szo mladina sz csisztim, nepokvarjenim zsivflenyom pripravlala na szre-csno, bogidopadlivo zakonszko zsivlenye, jo more verszko vzgajati. Na konci je bila vodana deklaracija, stera med driigim zah-teva: V vszei odnosajaj szpolnoga zsivlenya more priti do vala-noszti Krisztusova nravnoszt. Za potrebno drzsimo vzgojo mladine za zakon, naglasanye szvetoszti zakonszke priszege. obszojamo lehkomiszelno locsitev za-kona i novo szklepanye zakona. Obszojamo nenravne veszelice, pocsiitne plesze,. . . izdajanye, razsirjanye i odavanye nenravnih knig, novin i kepov. Naszlednye izjavlamo, da je szpolna zdrzsnoszt pitanye vole. Za zgojo, za vtrjiivanye vole szliizsijo naravni i nadnaravni pripo-mocski. Naravni szo: Osztroszt naszprouti szebi, treznoszt, pame-tno zsivlenye, gibanye tela i mocsno delo. Nadnaravna vretina mo-csi pa je zsiva vera i sztalno krepcsanye diise sz Krisztusovov zsi-vov mocsjov. Gornye recsi bi mogao vszaksi k szrci vzeti: tak mladina kak sztarejsi. Poszebno szi trbe zapomniti, da szkoro vszaksi, ki szi z necsisztim zsivlenyom pokvari mladoszt, ima szledi neszrecsno za-konszko zsivlenye. Necsisztoszti pa obcsuva mlade liidi v prvom redi vera, bogabojecsnoszt. Zato pa, sto scse osztati nepokvarjen, more po veri zsiveti, predvszem moliti, hoditi k bozsoj szliizsbi, szpovedi i szvetomi precsiscsavanyi. Velko katolicsanszko szpraviscse. V zacsetki oktobra sze je vrsilo XXXI. (tresztiprvo) katoli-csanszko szpraviscse, (kongresz), steroga szo sze vdelezsile jezere najbosi i najbole delavni katolicsanszki mozsov i zsen iz celoga or- 89 szaga. Szpraviscsi je tiidi Szveti ocsa XII. Pij poszlao szvoj po-zdrav i blagoszlov. Telegram je toti prekeszno priseo, tak da szo ga ne mogli precsteti na szpraviscsi, a szo ga szledi objavile no-vine. Na szpraviscsi szo gucsali velki goszpodje i preproszti delav-ci. V gucsaj szo vszi naglaszili, da sz szilov i oblasztnosztjov ne mogocse sztvoriti mira. Fundamenti pravoga mira szo: pravica, liibezen i delo. Na szpraviscsi szo med vn6gimi driigimi tudi gucsali: Apo-stolszki nuncij, Seredi Jusztinian hercegprimas i Kallay Tibor mi-niszter. Apostolszki nuncij je med driigim pravo: »Kda v cslovčcsoj driizsbi zse nema valanoszti vera, csiit pravice, liibezen i cenitev vrednoszti, stera sze szkriva v cslovecsem deli, teda neszmileno nasztopi csiit oblasztnoszti, zametavanye diihovni vrednoszti i iz-kliicsna cenitev materijalni dobrot. . .« Hercegprimas je naglasao: »Mi tiidi sz pogledom na naso na-rodno szkiipnoszt glaszimo i zselemo pravico naznotra i nazvilna, kda medszebojno razmerje poszameznika i driizsbe, sz pripadajo-csimi pravicami i duzsnosztmi vred, dolocsamo po Krisztusovom navuki. . . .Sz pogledom na Cerkev pa glaszimo i zselemo pravico, kda zahtevamo pripoznanye nyenoga dela za narod. . .« Miniszter Kallay pa je pravo: »Pravica i nravnoszt sze za sztMno nikdar nemreta locsiti. Ravno zato je za male narode escse bole kak za vclke hasznovita tiszta podpora, stero dobi v katoli-csansztvi, cse szledecs nyegovomi navuki szvoje naprave i vredi-tev sztvori ne na minlivoj politicsnoj modi, liki na fundamenti naj-visise bozse oblaszti.« Gucsi i szklepi velkoga szpraviscsa szo pokazali p6t v b6so prisesznoszt. Zdaj szamo moremo vszi delati naj to, da v driizsin-szkom, orszacskom i mednarodnom zsivlenyi isztinszko zavlada krscsanszka pravica i liibezen. Izolera >ffEM BETONET" sztal no mmmmmmmmmmmmmmtammmm t i \ n o==D0BI SZE ALAJOS (pivnicaj) muraszombat 90 Kaszap Istvan Szkoro ne imena, stero bi liidje vu vszej pokrajinaj vogrszkoga orszaga telkokrat zgovar jali, kak ime Kaszap Istvan. Nyegovo ime je poznano povszedi po drzsživi — poznajo je v varasaj i veszni-caj, poznajo katolicsani, evangelicsani, reformatusje, pa tiidi drii-goverci. Od nyega je napiszani vecs knig, stere tiidi cstčjo katoli-csani pa driigoverci. Sto pa je Kaszap Istvan? Ne je escse ozvan niti za blazseno-ga, niti za szvetnika, a sto ga je poznao v zsivlenyi, sto cst6 nye-gov zsivlenyepisz i novine, ki pisejo od csiid, stere sze godijo na nyegovo prosnyo, tiszti je oszvedocsen, da je on zse v nebeszaj, kde z driigimi szveci i angeii vred dicsi Boga i vzsiva placsilo za szvoje szvetnisko zsivlenye, Kaszap Istvan sze je narodo v Szekesfehervari 1916. leta, mar-ciusa 25-ga. Imeo je dva brata i dve szesztri. Nyegov ocsa je bio pravi krscsanszki m<6zs, mati pa preproszta, marliva, pobozsna zsena. Tak je mali Pista z bratjov vred dobo doma dobro, krscsdn-szko zgojo. Kda szo mater pitali, kaksi je bio v decsinszki letaj, je odgovorila: »Ne bio nika* poszebnoga, szamo bosi kak drugi. Kaksi je bio szledi? Oszem let je hodo v csisztercijanszko gimnazijo v Fehervari. Tiidi zdaj ne bio nika poszebnoga, ar sze nikdar ne rivao naprej i ne delao nika taksega, da bi ga driigi ob-csiidiivali, ali tiidi zdaj je bio bosi kak drtigi. Rad je pomagao szir makom, szlabim dijakom i ohrano je csisztoszt. Po dokoncsanoj gimnaziji sze je mladenec odlocso, da sze po-punoma poszveti Bogi. V Budapesti je sztopo v jezuitszki red. To sze je zgodilo 1934. juniusa 21-ga, na god szvetoga Alajosa, pa-trona mladine i szvete csisztoszti. Kak v detinszki letaj i v gi-mnaziji, je mladenec tiidi tii osztao mucsecsi i preproszti. Szvoje duzsnoszti je vrso merno, szkromno, tak da driigi niti neszo opa-zili. V vszem je iszkao szamo bozso volo i sze je triido, da vsze szpuni szamo v vekso cseszt bozso, ne pa zato, da bi ga sto obcsii-vao i valo. V klostri je zbetezsao. T6 ga je ne potrlo, ar je zse v zacsetki szvojega redovnoga zsivlenya proszo Jezusa, naj nyemi posle tr-plenye. Trpeti je steo z Jezusom za Jezusa. Trpeti je steo za gre-snike, kak je to Zvelicsiteo vcsino. Trpeti je steo tiidi meszto tiszti, ki nescsejo trpeti. Trpeti je steo, da bi potrostao Jezusovo zban-tiivano Szrce. Bolecsine je popunoma merno prenasao, tak da szo 91 driigi miszlili, da beteg niti ne nevaren. Escse te ne pokazao, kel-ko trpi, kda sze nyemi je zse blizsala szmrt. I tak je vmro popu-noma szam 1935. leta decembra 17-ga, po nocsi, med tem, kda je szmilena szesztra bezsala po spitalszkoga diihovnika. Pred szmr-tjov ne mogeo gucsati, ar je bio opererani na grli, zato je szvoje zadnye recsi zapiszao na lisztek. Glaszijo sze: »Z Bogom! Tam go-ri sze najdemo. Ne jokajte, to je nebeszki rojsztni den! Dobri Bog vasz naj blagoszlovi!« Odked je mladi Pista dobivao mocs za tak lepo zsivlenye 1 tak potrplivo prenasanye betega? Z detinszkov liibeznijov je csa-sztio preszveto Szrce Jezusovo i Marijo. Nyo je zvao za »nebeszko mamiko.« Szrci Jezusovomi je zrocso vsze szvoje namene, szvoje trplenye i szamoga szebe popunoma vszega. Bog je vcsaszi po mladčncovoj szmrti pokazao, da je bio Pista nyegov zvoljenec. Na nyegovo prosnyo szo sze zacsnola dogajati cslida. Od vse sztrani szo zacsnoli porocsati od csiidezsni ozdra-vleny i od csiidezsne pomocsi v razni velki potrebaj, v steri je bila cslovecsa pomocs nemogoucsa. K nyegovomi grobi szo sze zacsno la vrsiti cela romanya. Katolicsani, evangelicsani, reformatusje 1 driigoverci sze nyemi priporocsajo i ga csasztijo. Leta 1941. oktobra 11-ga sze je zacsnolo delo, da bi Kaszap Istvan bio zglaseni za blazsenoga. Priporojcsajmo sze nyemi v nasi nevolaj i proszimo Boga, da de rodilo delo za zglasenye za blazse-noga szad. 1 HITELBANK R. KREDITNA BANKA d. d. jj f MURASZOMBAT Telefon 25 fj 92 i novine Gorecsi diihovnik i apostol krscsanszki novin Pierre rErmite v Parizsi je pred leti vo dao zanimivo zgodbo. Ravno je so na ka-tolisko szpraviscse. Na vogli vulice ga szrecsa vrag, ki je bio le-po goszposzko oblecsen. L'Ermite je pitao vraga, kama ide. »Scsem szi ogledati tvoje szpraviscse?« je odgovoro vrag. »A tak?« zapita diihovnik. »Teda te itak zburka nase szpra-viscse?« »Ne prevecs! Vi sze szamo triidite, organizerajte, jaz vam zse pokazsem, sto je mocsnejsi. Vasi gucsi, vasi szklepi szo vcsaszi isztinszko dobri, a ka pomaga jo! ? Glej mojo dlan! Z nyov szem zakrio katolicsanom ocsi, da ne vidijo. Nato sz palicov pokazse na mimoidocse i pravi: Pogledni toga goszpoda! Te zse ima zavezane ocsi. Katoli-csan je a ma narocsene brezverszke novine. Kda je precste, je vr-zse v kosaro. Od tam roumajo brezverszke novine po celoj hisi. Tiidi v kiihinyo pridejo. I tak predgajo moje brezverszke novine po celoj hisi. Szpotoma prideta diihovnik i vrag do baute, kde je mala pii-klava zsenszka odavala vszefele novine. »Malo henyajva!« sztavi vrag diihovnika. »Pogledni vase ka-tolicsanszke novine, kelko ji najdes na te dugi jpolicaj?« »Eden, dva. . .« ste diihovnik. Nato vtihne :; ', »Dale, dale«, sze je zaszmejao vrag. »Eden, dva, . . .« je znova steo diihovnik, pa pa vtihno. »Zdaj pa precsti moje novine!« veli vrag. Ar diihovnik mucsi, szam zacsne steti. Med tem pravi diihovniki i kazse poszamicsne novine: »Te novine szo moje zavolo brezverszki cslankov. Te drii-ge szo moje zavolo grdi poveszti. Tretje zavolo grdi kepov. . .« Tak szta vrag i diihovnik sfcela novine i szta nastela 43. Vrag sze je na konci zaszmejao i zmagovito pravo: »Vidis, 43 proti 2! Sto je teda mocsnejsi?« Mimo je priseo driigi diihovnik. Vrag ga je najprle grdo po-gledno te pa pravo: »Tiidi te goszpod ima zavezane ocsi i ne vidi. Pogledni ga, kak sze je zosvico. Ravno je koncsao predgo v szoszidnoj cerkvi. Dobro je predgao i mene sztrasno zacsarno v szvojoj predgi. Pa ka nye-mi pomaga? Nyega je posziusalo 400 liidi, jez pa rjezeram pa je-zeram predgam sz szvojimi novinami.« Bilo je ob seszti vecser. Po cesztaj ,i vulicaj szo hodile velke csupore liidi. T6 szo bili inasje i deticsje z bout i delavnic. Na po- S3 ti proti domi sze je szkoro vszaki sztavo pred bautov i szi kiipo vecserne novine, stere szo bile proti katoliske. Vrag sze je szme-jao i pravo diihovniki: »Glej mojo predganco! Ta mala bauta vszako voro kradne diise diihovnikom, pa ne szamo diise odrascseni, liki tiidi mladine, dece, steri kupiivlejo i cstejo szlabe novine. Od cerkvene pobozsnoszti je prisla mimo goszpa, Vrag je pitao diihovnika, cse jo pozna. »Poznam. Redno hodi v cerkev i je kotriga dve cerkveni drlizsb,« je odgovoro diihovnik. »Zednim pa moja verna narocsnica!« sze zaszmeje vrag. Den za dnevom davle peneze za szlabe novine i sz tem podpera moje delo.« Neka csasza szta oba mucsala, nato pa je vrag dale gucsao: »Jaz szem gizdavi na szvoje novine! T6 szo moji predgari, ste-ri predgajo po celom varasi, po celoi drzsavi, po vszej krajaj szve^ ta. I to predgo poszliisajo veksi tao katolicsani, pa ne vejo, da sz tem delajo proti szvojoj veri, ar majo zavezane ocsi.« Nato szta sla dale i szta prisla do preci zapiiscsene hise, kde sze je melo vrsiti szpraviscse. Vrag je zanicslivd szkimao i pravo: »V toj maloj hisi bote meli szvoje szpraviscse ?« Diihovnik je pogledno szvojega naszprotnika i nyemi merno odgovoro: »Dvorana zadnye vecserje je bila escse mensa, kak je dvora- na v toj hisi.« » Vrag je ;nato zapsziivao. Diihovnik je dale gucsao: »Cse tiidi sze zdaj veszelis zavolo szvoje zmage, pa jaz trdno zaviipam v zmago Tisztoga, |ki ima recsi vecsnoga zsivlenya. . . Jaz szem popunoma oszvedocsen, da pridejo driigi csaszi. Teda bodo tiidi katolicsani vidli, ja, vidli popunoma jaszno. A teda jaj vragi i nyegovim pomagacsom! Nato je hitro sztopo v hiso i dveri mocsno zapro vragi pred nouszom. V dvorani je gucsao o. Bonaventura ravno o vazsnoszti dobroga tiszka. —X—X — 94 ,,Da bo edna ovcsarnica, eden paszter" na »Jaz szem dobri pasztir i poznam szvoje i moje poznajo me-ne, kak(mene pozna Ocsa i jaz poznam Ocso; i szvoje zsivlenje dam za ovce. Escse driige ovce mam, stere neszo z te ovcsarnice; tiidi tiszte moram pripelati: i poszlusale bodo moj glasz i bo ena ovcsanica i en paszter,« (Jan. 10, 14__16.) Nas misszionar Kerec J6-zsef^ apostolszki vikar v Kini. Szkoro mine 2000 let, kak je Jezus pravo te recsi. Z nyimi jo naglaszo, da pride csasz, kda bodo vszi ludje vadluvali edno vero; naime tiszto, stero je on prineszo na szvet i bodo meli szamo e-dnoga pasztera, steroga je tudi on posztavo; naime naszlednika szvetoga Petra — papo. Nyegove recsi sze escse neszo szpunile, ar je na szv&i vecs ver i to ne szamo krscsanszki, Uki celd poganszki. Ka sze doticse v^re, je cslovestvo na naszlediivajocso formo razdeljeno: 95 Katolicsani: V Europi 209,672.679, v Afriki 7,729.109., v A-meriki 136,357.425, v Azsiji 19,196.956, v AusztrMiji 2,085.814. Szkiipno 375, 041.983. Evangelicsanci: v Europi 127,212.452, v tAfriki 6,872.266, v Ameriki 39,610.824, v Azsiji 5,047.539, v Ausztraliji 6,711.616. Szkupno 185,454.697. Driigi krisztjani: V 'Europi 110,812.834, vAfriki 8,825.455, v • Ameriki 414.019, v Azsiji 23,208.948, v Ausztraliji 364.041. Szkupno 143,625.297. Zsidovje: V Europi 10,121.297, v Afriki 549.801, v Ameriki 4,863.406, v Azsiji 494.338, v Ausztaliji30.370. Szkiipno 16,059.212. Mohamedanci: V Europi 22,434.419, v; Afriki 53,845.666, v Ameriki 120.008, v Azsiji 154,138.391, v Ausztraliji 29,750.095. Szkiipno 260,288.579. Poganszke vere: V Europi 0, Iv Afriki 76,667.066, v Ameriki 1,996.844, v Azsiji 859,007.001, v Ausztraliji 320,107.332. Szkupno 1.257,778.844 Brezverci: V Europi 29,941.556, v Ameriki 72,251.344 Szkiipno 102,192.900. Cse goranye sume prestuderamo, vidimo, da je od vszej lii-di szamo eden strti tao krscsanszki, katolicsanov pa je szamo 18. 3% Delo, da bi bila edna ovcsarnica i eden paszter po Krisztusovi recsaj je miszijonszko delo. Naloga miszijonszkoga dela je dvojna: 1. szpreobrnoti nekrscsanszke narode (pogane, mohamedance, zsi-dove, brezverce;) 2. zdriizsiti vsze krscsenike. T6 nalogo zvrsa-vlejo v prvom redi miszijonari i miszijonarke, ki zsivejo med po ganszkimi narodi, ji vcsijo, za ny6 szkrbijo i med nyimi sirijo ve-ro Vszej miszijonarov je okoli 22.000, miszijonark pa 50.000. Vogr-szki orszag ima v razlicsni dezselaj Azsije 30 miszijonarov. Tiidi na-sa krajina ima miszijonare. Med nyimi je najbole poznani Kerec Jozsef, ki zse duga leta szive na Kitajszkom i je zse posztao vikar (rniszijonszki piispek.) Miszijonszko delo szo duzsni vszi verniki podperati. Podpe-ramo ga sz tem, da v miszijonszke namene molimo i miszijone z dari podperamo. Poberanye za miszijone sze vrsi vszako leto v cerkvaj na Trekralovo (januara 6-ga) i na miszijonszko nedelo (tretja nedela v oktobri). Na vogrszkom sze je v leti 1942-om nabralo za miszijone 281.019 pengov. Jako darovita jen bila vo- 96 gyarszka mladina. V dve letaj je zbrala za odkiip poganszke dec6 14.200 pengov, lani pa je aldiivala za miszijonszke namene 17.145 pengov. Ne je pa szamo z penezi sla na pomocs miszijonarom, likl tiidi z molitvami i driigimi pobozsnimi vajami. Katrige mladinszkij miszijonszki driizsb szo v dve letaj aldiivale za miszijone: 280.429 szveti mes, 200.550 szveti precsiscsavany, 606.308 molb Oltarszko-ga szvesztva, 1,518.049 deszetinki csiszla, 1,777.142 vor vcsenya, 10,790.316 szamopremagovany, 71,247.408 pobozsni zdihov, kak tii-di 3,743.207 razni molitvic. Zdajsnya szvetovna bojna je posztavila miszijonszko delo v velke nevarnoszti, to pa ne sztrasi miszijonarov i miszijonark. Oni escse z veksov gorecsnosztiov delajo, cse ravno szo vszikdar v szmrtnoj nevarnoszti. Tiidi mi zdaj escse vecs miszlimo na miszi-jone i je escse bole gorecse podperajmo sz szvojimi molitvami i szvojimi dari. Pri nasz szta poznani predvszem dve miszijonszki driistvi: Driizsba za serjenye vere (D S V) i Djanye szvetoga detinsztva Jezusovoga. Driizsba za serjenye vere. Kotriga je lehko vszaki katolicsan, ki je szpuno 12. leto sztaroszti. Kotrige vszaki den molijo Ocsa nas i zdrava Marija z dodatkom: »Szveti Francsisek Kszaverij, pro-szi za nasz!« Meszecsno placsajo 20 fillerov. Djanye szv. detinsztva Jezusovoga. Kotrige szo deca — sola-ri. Na meszec placsajo 2 filiera i vszaki den molijo edno Zdravo Marijo z dodatkora: »Szveta Devica Marija, proszi za nasz i za szirmasko poganszko deco!« Vpisite sze v te driistvi (na farofaj ali pri gg. verovucsitelaj) i podperajte miszijonszko delo. Papova zsela je: Vszi verniki za vsze nevernike! 7* 97 Poszvetitve brezgres-nomi Szrci Marijinomi. Marija je v prikazanyi v Fatimi razodela zselo, naj bi sze szvet poszveto nyenomi brezgresnomi Szrci. Od tisztoga csasza sze poszvecsiijejo nyenomi Szrci piispekije., varasi, f&re. V nasoj krajini szta sze lani dve fari poszvetili. Puszvetitev belatinszke fare. Marija je zse pred 26 leti pozvala szvet v Fatimi, naj sze po-szveti nyenorai brezgresnomi Szrci. Szveti ocsa papa Pius XII. sze je ravnao po nyenoj zseli i je predlanszkim (1942-ga leta) na szve-tek Krisztusa Krala poszveto celi szvet nyen.omi Szrci. Da bi tiidi mi szpunili Marijino zselo i, naszlediivali Szvetoga ocso, szrno sze lani majusa 30-ga vszi ouszvetno poszvetili Mari-jinomi brezgresnomi Szrci. V pripravo za poszvetitev *szo szliizsile predge v meszeci ma-jusi. Tiidi v solaj i na szpraviscsaj verszki driistev sze je vecs-krat gucsalo od toga. Tak je teda vladalo velko zanimanye. Po-szvecsenye szamo pa je preszegalo vsze pricsakiivanye. Belatin-ci szo ne romarszka pot, tak teda neszo v navadi prosecije. Tem veksa je bila ginyenoszt, kda szo v nedelo popoudne driiga za drii-gov prisle prosecije z vsze vesznic v fari. Deca i odrascseni, moski i zsenszke szo prisli v taksnoj vnozsini, da doma szkoro niscse ne osztao. Po belatinszki vulicaj szo sze csiile Marijine peszmi i moli-tve farnikov, ki szo nato sz szkuznimi ocsmi pokleknoli pred Ma-rijin kep, steri je bio posztavlen na szredi cerkve. Romari szo naszkori do zadnyega kota napunili velko cerkev. Poszvetitev sze je zacsnola ob tretjoj vori, kda je goszpod pleba-nos sztopo na predganco i je v lepoj predgi razlozso namen i po-men poszvetitve. Nato szmo szkiipno odmolili poszvetijno moli-tev. Po litanijaj i szvetom. csiszli szmo sze razporedili za zadosztii-no prosecijo. Ne mogocse popiszati csiitenya, stero je napunilo szrca, kda szo zdignoli kep Szrca Marijinoga, steroga szo neszli v proseciji. Niti edno oko ne osztalo sziiho, escse glasz peszmarov szo zadiisille szkuze, ar sze je vszaksemi vidlo, kak da ne bi neszli szamo Marijinoga kepa v proseciji nego da bi ona szama szto-pala med nami. T6 csiitenye nasz je szprevajalo med celov prosecijov. Zato je pa vszaksi sz takso gorecsnosztjov molo i tak navdliseno pope-vao. Zviinasnyo podobo prosecije je podignolo to, da je tiidi mi- 98 losztivna grofica sla z nami. Pridriizsile szo sze nam pa tiidi csa- sztite szesztre z szobocskoga spitala. Po proseciji je bio v cerkvi blagoszlov z najszvetesim Oltar szkim szvesztvom, nato szo sze pa farniki razisli na szvoje dome. Den poszvetitve osztane v nezbrisznom szpomini v steri je bio navzocsi. Tiidi ne osztao brez szada. V szpomin na nyega sze v nasoj cerkvi vszaksi den zmoli csiszlo v jzadosztacsi-nenye za grehe cslovestva. Poszvetitev b&ntornyszke fare. V Fatimi je Bog po Mariji naznano celomi szeti, naj henya gresiti, naj dela pokoro, naj szpreobracsa gresnike i naj z aldovi i dobrimi delami zadosztiije i mirij razzsaljeno preszveto Szrce Jezusovo i brezgresno Szrece Marijino. T6 naznanilo je melo tiidi szvoj lepi odmev v bantornyszkoj fari. Zse nekelko meszecov pred poszvetitvov fare szo nasi mesni-ki v predgaj razlagali to Marijino naznanilo, zse nekaj meszecov prle szo nam vszako nedelo pred vecsernicami v cerkvi csteli fatim-szke dogodke. Globoki vtisz na nasz je napravila Marijina tozsba, da je Szrce Jezusovo vsze prevecs zsaljeno od liidi. Csiide i pri-kaziivanya Marijina szo nam vtrdile vero, diihovno poszvecsenye trej mMi pasztircsekov pa nasz vcsaszi genolo do szkuz. Szad toga diihovnoga dela i te priprave je bio, da sze je na szvetek Kri-sztusa Krala bantornyszka fara poszvetila brezgresnomi Szrci Ma-rijinomi. Blizsanya priprava je obsztojala v tom, da szmo vesz meszec oktober molili v eerkvi csiszloi pri vszaksoj deszetinki dodali mo-litev Fatimszke Marije: »Jezus odpiiszti nam nase grehe, obva-ri nasz peklenszkoga ognya i pripelaj v nebesza vsze diise, posze-» bno escse tiszte, stere szo najbole potrebne tvojega szmilenya.« Devet dni pred szvetkom Krisztusa Krala pa szo szv. csiszlo sz tov molitvov molili po vszej driizsinaj. Poszvetitev je raela szpokorni znacsaj, zato szo verniki, opra-vili pred nyov szveto szpoved i na szam den poszvecsenya szo pri-sztopili k vkiipnorai szvetomi precsiscsavanyi. Popodne szo verni-ki z vszej obcsin prisli v cerkev v proseciji. V znamenye pokore szq verniki bili po mogocsnoszti vszi v csarno oblecseni, med po-tjov szo molili zsalosztni tao szvetoga csiszla i szpevali szpokor-ne peszmi. Obe bantornyszki cerkvi, sztara i nova szta bile punivi z verniki. Za uvod v poszvetitev je bila predga, v steroj szo g. esperes razlozsili pomen poszvetitve i obveznoszti za vernike, ki sze po-szvetijo brezgresnomi Szrci Marijinomi.. Nato pa szo vszi verniki naglasz zmolili naszlediivajocso molitev: »O Marija, Kralica pre- 99 szvetoga csiszla, pomocsnica krscsenikov, ki szi po preprosztoj deci pokazala szveti pot v lepso prisesztnoszt, ponizno pokleknemo pred tvoj oltar, da sze Tebi, Tvojemi brezgresnomi Szrci za vszik-dar zrocsimo i poszvetimo. ,4. Znamo, da je Tvoje Szrce obdano sz trnyom, ar ga nezahval-ni liidje prebadajo z greji. Obzsallivajocs pripoznamo, da szmo Te zsalili tiidi mi i nasi domacsi. Pri toj oszvetnoj poszvetitvi Ti o-bliibimo, da scsemo moliti zo.jtra i zvecser, da scsemo moliti posze-bno szveto csiszlo za szebe i za vsze, steri ne molijo. Prejemali mo pogoszto szv. precsisesavanyc, da bo Jezus prebivao v nasem szrci. Vszikdar scsemo gucsati isztino, ar znamo, da sze Ti lazsniva vii-szta gniiszijo. Bogali mo szvoje sztarise, kak je Tebe bogao Jezus v Nazareti. Z liibezni do Jezusa i Tebe, za szpreobrnenye gresnikov i \ zadosztacsinenye za bogoszkriinsztva Ti zselemo vszaksi den do-prineszti kakso odpoved i premagiivanye. Zdaj pa sze obracsamo k Tebi, nasa nebeska Mati, v zaviipa-nyi, da nasa prosnya gene Tvoje brezgresno Szrce. Proszimo Te szprimi v varsztvo Szv. Ocso i szproszi szvetoj cerkvi mir i popu-no szloboscsino. Szprimi v szvoje varsztvo nevernike i narode, stere locsi zmota ali razkol. Naj Te gene prelevanye krvi i joka nye neduzsne dece, ki jocse po szveti od bolecsine ocsov i mater. Szproszi szveti mir, da bodo vszi narodje pomifjeni med szebov i z Bogom Tebe blagriivali i sz Tebov Jezusovomi Szrci szpevali szlavoszpev liibezni i zahvalnoszti. O Marija, poszliihni nasz! 0 Marija, vari nasz! O Marija, re-si nasz. Amen.« Po toj poszvetitvi, med sterov je ne osztalo szkoro niedno okb sziiho, je vsza cerkev z grmecsim glaszom zdignola peszem: Marija^ pomagaj nam, bojni je csasz Na tebe gleda vszaki zmed nasz. c Marijaj vsze liidsztvo jecsi: Marija, pomagaj nam Ti! Za zakliicsek szmo zmolili csiszlo i litanije i verniki szo sze pomerjeni v diisi povrnoli dom.6. —»-O-«-— MURAVIDEKI DIVAT UZLETE prle Tivar gvanti,"sze priporocsa szvojim kundsaftom z gotovimi moskimi gvanri i modnim hlagom. 100 Leta 1942. je v nasem Kaledari bila opiszana zgodovina ro-manya k Mariji na piisztini. Vrediteo Kaledara na konci szpisza pripomene, da je narod nase krajine tiidi 1941. leta priromao sze. Tomi moramo dodati, da sze nekdasnye romanye obnovilo zse leto prle, to je 1940. leta, kda je prisla prva prosecija z Barkoc pod voditelsztvora Grahove matere. R6manye leta 1943. je zse bila prava verszka marijanszka ma-nifesztacija. Gg. diisni paszterje szo po szvoji faraj zse prle ozna-nili szpored romanya i pozvali vernike, naj poromajo k Mariji v Bantornyo. Verniki szo sze tomi pozvanyi odzvali v punoj meri. Zse eden den prle szta prisli dve proseciji, barkoszka i z Felsč-szolnoka. Obojo s.zo szprijali domacsi g. esperes. Te den je bila vecser predga od toga, kak je Bog Marijo dolocso za voditelico vszej bojov prouti hildomi diihi i kak je Marija v vsze tej bojaj zraagaila tak v zsivlenyi poszamicsni krisztjanov kak v boji proti krivim navukom v zgodovini Materecerkvi. Po predgi szo bile szlo-veszne vecsernice. Te zadvecsarek sze tiidi szpovedalo na sztotine i sztotine liidi. Szpovedavalo je pet diihovnikov od edne vore po-podnevi do edenajszte vore vecser. Verniki szo pred lepo raz-szvetlenira Marijinim oltarom molili i szpevali celo nocs. Na velko meso sze je zaesnolo szpovedavanye zajtra ob peti pa je trpelo do dvej zadvecsara. Szveto precsiscsavany je trpelo po cele vore. Te den je bilo 2840 precsiscsavany. Ob poudeveti szo zacsndle prihajati prosecije. Prva je bila murahelyszka, ki szo jo pripelali g. Koren murahelyszki diihovnik. Nato je prisla mogocsna belatinszka prosecija z g. plebanosom dr. Molnarom i mil. g. groficov Zichy Marijov. Cslovek sze je pri tom szpomno na nekdasnye grofe Banfije, ki szo sze pred romanyom v Bantornyo osztro posztili i prihajali peski k Marijinomi szvetis-csi. Za belatinszkov prosecijov je prisla bagonyszka, palinszka, adorjanšzka i cserfoldszka, stero szo pripelali g. kapilan Gyuran. Vsze szo prihajale v najlepsem redi i csiido vszaka je szpevala proti cerkvi peszem: Marija^ pomagaj nam, bojni je csasz Na tebe gleda vszaki zmed nasz. Marija. vsze liidsztvo jecsi: Marija^ pomagaj nam Ti! Kda szo sze prosecije po vrszti v cerkvi poklonile pred milo- 101 sztnov podobov Marijinov, sze je zacsnola oszvetna szliizsba bozsa. G. Gregor, kaplan belatinszki szo v lepoj pretreszlivoj predgi pokazali na Fatiraszko Mater bozso i narocsili, stera je dala po neduzsnoj deci celomi szveti. Bojni csasz !je csasz pokore i zados-csanya, zato naj vszi, ki szo prisli od dalecs i domacsi bantorszki farniki opravijo to pobozsnoszt v diihi pokore .¦ i zadoscsenya i tak komaj lehko z zavtipanyom od Boga, proszimo pravicsen mir. Ver-niki, steri je bilo pri szliizsbi bozsoj nad oszem jezero, szo pazlivo poszliisali v szrce szegajocse recsi predgara. Po predgi je bila oszvetna szv. mesa sz tremi diihovniki. Szv. meso szo opravili domacsi g. esperes pri oltari, posztavlenom pri glavni cerkveni dveraj. Oltar je bio tak poszrecseno posztavleni, da je vsze liidsztvo vidlo na nyega. Poszebno je bio lepi kep brez-gresnoga Szrca Marijinoga, za sterim je bila plava draperija z be-limi piisleci szivi rozs. Po mesi je bila prosecija z Marijinim kepom, \ stere sze je vde-lezsilo vecs jezer vernikov i je bila dva kilometra duga. Verniki szo do szkuz genyeni szprevajali z gorecsimi molitvami i navdiise-nimi peszmami szvojo nebesko Mater po lepom poli nase Krajine i lepo nakincseni bantornyszki vulicaj. Po proseciji szo !bile oszve-tne popevane vecsernice i na konci blagoszlov z Najszvetejsim. Szliizsba bozsa je trpela notri do dvej popodne. Verniki szo vszi zdrzsali do konca, vsze v diihi pokore i zadoscsenya. Po szliizsbi bozsoj sze je nudo csloveki tiidi lepi pogled. R6-marje szo szposzeli po trataj okoli cerkve i opravlali szvoje obede. Imeo szi vtisz, kak da petjezero liidi szedi v travi, stere je Jezu& csiidezsno naszito z nekelko kriihi i ribami. Po obedi pa szo sze romarje v prosecijaj povrnoli na szvoje dome. Med celov szlovesztnosztjov szo szpevali romarje pod vod-sztvom domacsega g. kantora i peszmarov z vszej far lepe ma-rijanszke cerkvene peszmi. Peszem vecs jezer grl sze je sirila v mogocsni akordaj po ravnini i gor proti nebi. Na malo meso pa szo k bantornyszkoj Mariji priromali z Rac-kanizse nasi Medzsimurci. Z driigi far szo pa prisli poszamics, z Rackanizse pa v proseciji. Med szliizsbov bozsov szo par peszmi zaszpevali Rackanizsanci szami. Domacsi g. esperes szo je v zbra-ni recsaj pozdravili i je pozvali, naj pridejo vecskrat escse k Ma-riji v Bantorniyi, kde zse od nekda najdejo verniki obilno vretino miloszti i pomocsi. Poszebnoszt toga zadnyega romanya je bija, da je bilo vekae od prvejsi i da szo prisli nasi z Felsoszolnoka. Pot do Bš,ntornye 102 " szo prehodili v ednom dnevi. Vsze je obcsiidiivalo nyuve lepe pe-szmi, gorecso molitev pa pobozsno obnasanye. Cszasztflci Marijini, letosz sze pa znajdimo pri nasoj bantor-szkoj Materi bozsoj! —»-0-«— Tri nove mese v nasoj krajini. Lanszko leto szo bile v nasoj krajini tri nove mese. Edno je imeo novomesnik z szombathelyszkoga bogoszlovja, dve pa novo-mesnika z szalezijanszke drlizsbe. Podamo kratek popisz vsze trej novi mes. Nova szv. mesa g. Gasparics Rudolfa v Bantornyi. Lanszko leto je bantorrtyszka fara dala szv. Matericerkvi stiri novomesnike, gg. Tkalca od Lippe, g. Zvera z Lendvaszentjozsefa, g. Horvata z Lendvanyires, diihovnike szalezijanszke driizsbe i g. Gasparics Rudolfa, szvetnoga mesnika, Prvi trje szo szvoje studije opravili v driigi orszagai, odked zavolo bojne neszo mogli priti domo szliizsit nove mese, zato je bila v tom leti v Bantornyi po-leg stirij novomesnikov szamo edna nova mesa. V nedelo 20. juniusa vecser ob pooszmi je bio lepi szprejem novomesnika. Na zselezniskoj staciji szo ji pocsakali sztarisje i mladi peszmarje z Harsligeta pod vodsztvom g. Zsemlicsa. Te szprejem je na potnike napravo globoki vtisz. Od tam szo novo-mesnika ssprevajali decski biciklisztje z lepo nakicsenimi bicikla-mi V Lendvaerdo szo pripravili prvi szlavolok, driigoga pa pri far-noj cerkvi, kde szo novomesnika pocsakali domacsi g. esperes z vnogimi farniki. Prvi szo ji pozdravili v imeni cele fare i espe-resijszke diihovscsine domacsi diisni pasztir, nato ceremoner bo-goszlovec g, Szkledar i na zadnye dve beloobleesenivi deklicski. Nato szo bile szloveszne litanije, pri steri szo g. novomesnik da-li vszem vkiiper novomesniski blagoszlov. Naszlednyo nedelo pa je kraszna prosecija Lipplancsarov szpre-vodila g. novomesnika v farno cerkev. Doma. pri hisi sztarisov je vsze navzocse do szkuz geno blagoszlov sztarisov i szlovo novo-mesnika od domacse hise. Pred farnov cerkvov je pali mladina po- 103 zdravila g. novomesnika i nyemi je peszmarszki zbor pod vodszt-vom domacsega kantora zoszpevao nekaj lepi novomesniski peszmi Zse z priprav na novo meso. sze je moglo opaziti, da sze vsza szkrb polazse na kem lepso cerkveno szlovesztnoszt nove mese. Pri vhodi szo nasz szprijali mogocsni akordi novi bantornyszki orgeo. Globoki vtisz szo napravili tiidi novi, za tou priliko zdelani cerkveni oblecsi. Napravile szo je z Sztudenic pregnane szesztre Magdalenke, stere szo v bantornyszkom farnom domi najsle szvo-je zacsaszno prebivaliscse. Cerkev szama pa je bila z venci i zsir-landami lepo okrasena. G. novomesnika szo vodili g. esperes, oszvetno predgo pa szo imeli g. Gyuran Jozsef, cserfoldszki kaplan. Glavne miszli nyuve predge szo: Velki i veszeli den obhajas ti bantornyszka fara. Eden tvoji szinov dnesz oprvim sztople pred bozsi oltar kak novomesnik. Dragi novomesnik! Dnesz sztoples k oltari, ki de veszelje tvoje mladoszti. Vecsni Bog te csaka. Nyemi szi sze poszveto. Kriij bozsi bos talao vernim. Prihajala bodo deca, sterim bodo odszevala nebesza z ocsi. Prihajali bodo mladenci i mladenke z zsmetnimi boji v szrcaj, ocsevje i matere z nagubanimi obrazi, od zsivlenya triidni sztarci i sztarke, ti pa |bos talao angelszki kriij za vecsno zsivlenye. Tvoj tao v zsivlenyi de krizs, trplenye. Krisztusov vucsenik szi. Kak je on mogao trpeti, bos tiidi ti mogao. Katakombe, temni-ce, moriscsa szo ocsiveszni szvedoki mantrniske szmrti Goszpodo-vi diihovnikov. Kem vecs bos trpo, tem blizse bos Szrci bozsemi. Tri rozsice naj kincsajo tvojo diiso: molitev, ponizsnoszt, lii-bezen do trpecsi. Krisztus, tvoj Goszpod je molo v voraj zapuscsenoszti na szamom. Pa tiidi z vucseniki je molo. Tiidi ti moli i blagoszlov bozsi de sz tebov. Tiszti ki je prao noge pri zadnyoj vecserji, te naj vcsi poni-zsnoszt. On je bio ponizsen tiidi nyegov szliizsabnik mora biti taksi. Szpomni sze vszej szirraakov. Ne pozabi tlidi na nase trpe-cse brate, diihovniske tiivarise, ki szo pregnani i razcsrknyeni na vsze kraje. Szpomni sze vszej tiszti, ki pijejo kelih trplenya. Moli za nye, da ne opesa nyuva vera. Jezus je jokao nad Jeruzsalemom, steri sze ne steo szpoko-riti i je zavolo toga mogao biti razriiseni. Jokao je nad Lazarom zavolo szmrti kak naszledkom greha. Jokao je na Olszkoj gori, ar je za vnoge zabadav bio nyegov navuk. Za vsze to bos tiidi ti jokao, gda bos gledao, kak de vecskrat sto riiso tvoje delo i sze 104 © cn Piispekova palacsa v Szombathelyi. obracsao od bozsega navuka, steroga bos glaszo. Pa ne zdvoji. Glavno je, da de tvoja diisna veszt csiszta. Na tihom potozsi vsze szvoje tezsave Goszpodi i on de ti davao mocs i trost. Zdaj pa sztopi k oltari — Bog sz tebov, Marija te naj szprevaja!« Po szv. mesi szo g. novomesnik dali najprle szvojim sztari-som, nato szobratom mesnikom i blizsnyoj rodbini, na konci pa vszem navzocsim vernikom szvoj novomesniski blagoszlov. Za volo bojni prilik je novomesno goscsenye ne bilo doma pod Lipov, liki szo za to priliko sz podporov vnogi farnikov pripravili szkromno pa priszrcsno goscsenye na farofi g. esperes . Da ne bi goscsenye bilo szlovesznejse kak cerkveni obredi, szo sze go-sztje vecser razisli. Za to priszrcsno priliko szo sze tiidi bantornyszki farniki szka-zali sz szvojo darovitnosztjov: kiipili szo nyemi lepi novomesni krizs i dali napraviti mesniski roket i kraszno stolo. Novomesnika je cerkvena oblaszt poszlala v Pecsol, kde vr-sijo kaplanszko szliizsbo, za stero nyim zselemo obilen blagoszlov i bozso pomocs. Nova szv. mesa g.Kreszlin Martona v Cserfoldi. Naso krajino je Bog jako blagoszlovo z diihovniki. Po driigi pokrajinaj po vecs let nemajo nove mese, v nasoj krajini pa ji je vszako leto po vecs. Tiidi letosz szo bile tri, med nyimi tiidi nova mesa g. Kreszlin Martona, szalezjanszkoga novomesnika z Beszter-ce v Cserfoldi. Cserfoldszki farniki, poszebno pa besztercsanci szo zse pri prihodi g. novomesnika pokazali szvojo liibezen do nyi, sz tem, da szo jim pripravili lepi szprejem. Escse bole szo pokazali szvojo liibezen pri novoj mesi. Novomensikov dom, vulice, prosztor pred cerkvov i znotrasnyoszt cerkve szo tak okincsali, da je na den no-ve mese, juliusa 25-ga vsze bilo v zelenyi i z venci opleteno. Vreme je bilo na den nove mese lepo i tak sze je zbralo vnogo jezer liidi tiidi z szoszidni far. Pri novoj raesi szo predgali g. Halasz Daniel, palinszki ple-banos. Med driigim szo pravili: Den nove mese je za faro poszeben szvetek. Tiidi z szoszedni far pride navadno velka vnozsina liidi na novo meso. Z inovov mesov pali eden delavec prihaja na nyive Goszpo-dove, da bo zseo i szpravlao zsito v nebeszke zsitnice. Nemrtelne diise szo zsetev. 106 Duhovniki szo od Boga. poszlani. Ne volijo szi ji liidje, ne dolocsa ji szvetna oblaszt, liki Bog. »Kak je ocsa mene poszlao, tiidi jez vasz poslem.« »Ite i vcsite vsze narode szveta.« Po te re-csaj szo diihovniki bozsi poszlanci, bozsi namesztniki. Oni bogajo Goszpoda. Vcsijo liidi sz predganice, vcsijo ji v soii, v szpovedni-ci, na szpraviscsaj i zovejo liidi, naj poszliisajo recs bozso, naj zsivejo po navukaj bozsi, da sze bodo zvelicsali. Zanimivo je, da sze liidje naproti diihovniki zbirajo v dve szkiipini: edni diihovnika szpostiijejo, driigi ga pa szovrazsijo. Do-bri diihovnika szpostiijejo, zato ka znajo, da brez diihovnika ne-mrejo resiti szvoje diise... i zato ka je med diihovnikom i bozsim Zvelicsarom najtesznejsa zveza. Driigi diihovnike szovrazsijo. T6 szo liidje, ki tiidi za Boga ne marajo. Diih.ovnik pa sztalno szpo-minya na Boga, zato je brezvercom na poti. Isztina, ka tiidi med dtihovniki szo taksi, v steri vgaszne szve-tloszt Krisztusova. Na vszaksem drevi sze najde gnili szad, denok pa zavolo par gnili jabuk ne bomo celo jablan dol szekali. Sto diihovnika sinfa, ga raznasa, tiidi cse je kriv, ne dela Bogi csaszti, ne podpira szv. Cerkvi, liki ravno naopak, siri szpacsenye. Neszre-csnomi diihovniki sze pomaga z molitvov. Liki dneszden zsivemo takse csasze, kda tiidi najbosi diihovni-ki trpijo ogrizavanye, preganyanye. / Na prvi pogled nemremo razmiti, zakaj szvet diihovnika szo-vrazsi, preganya. Duhovniki ne kradnejo, ne pozsigajo, sze ne bi-jejo . .i denok! Toda poglednimo Krisztusa, zakaj szo Nyega pre-ganyali. Bosi kak Krisztus nemre biti nihcse, tiidi diihovniki ne. i denok, ka szo napravili Krisztusi?! Kak Krisztusi, tak sze godi ka-toliskim diihovnikom szkoz vsza sztoletja. Dneszden pa escse pra\r poszebno valajo Krisztusove recsi: »Preganyali vasz bodo zavolo mojega imena« (Jan. 15) Krisztusa szo radi imeli, kda je liidem pomagao. Za krala szo ga steli posztaviti, kda je vecs jezer liidi nahrano. Kda szo ga pa oblaszti prijale i szodile, Ga nihcse ne brano. Kricsalli szo kak be-szni: »Krizsaj ga, krizsaj ga!« Vednako sze godi diihovniki. Kda pride na kakso faro, ga liidje szprimejo sz szlavoloki, pozdrsvlajo .ga vszamogocsa driistva, cehi, bratovscsine, za nekelko csasza pa iszti liidje kricsijo: Ne nam ga trbe. .vkraj z nyim! Krisztus je szvet reso sz trplenyom — diihovniki Krisztusovc delo nadaljiijejo. Tiidi cse sze csaszi szpremenijo, bo diihovnik, meo obilno tr-plenya. Kda diihovnik vidi, ka nyegov triid ne rodi szada, to bo-li. . . Kda bi bar z neduzsne dece rad vzgojo dobre vernike, pa vidi, ka nyemi nyegovo delo driigi podirajo, to boli. . . Cse je diihovnik z liidmi dober, nyemi podtikajo szlabe namene, cse sze pa drzsi bole reszno, pravijo, ka je gizdav . . . to boli. . . 107 V zacsetki boli, ali krizsani Jezus v tabernakli diihovnika po-trosta, okrepi: prijateo moj, diihovnik moj! cse scses biti moj, ne more biti inacsi kak je bilo z menov: Liidje te ne razmijo ? — Mene szo tiidi ne razmili. Liidje te ogrzavlejo ? — Mene zo tiidi ogrizavli. Liidje szo ti nezahvalni? — Meni szo tiidi bili nezahvalni. Liidje te szovrazsijo ? — Mene szo tiidi szovrazsili. Nemas niksega naszhanya?— Meni je po triletnom zsmetnom deli osztalo szamo par liidi verni. Jaz szem tvoj Goszpod, ti szi moj szliizsabnik. Szliizsabnik je ne veksi goszpod. Teda sze ne csiidivaj, ese sze ti tak godi, kak sze je meni godilo. Ali ap ne vidis ravno v tom mojo velko liibe-zen do tebe, da te vodim po tiszioj poti, po steroj szem jaz hodo. Ta pot je trnj^eva i vodi na Kalvarijo. Po nyoj vodim szvoje naj bose prijatele i ji pripelam v vecsno blazsensztvo. Tak i podobno sze Jezns oglasa diihovniki i ga trosta. Pri vszem tem pa ima diihovniki tiidi vnogo veszelja, zato ka je po szvojoj szliizsbi najbiizse Goszpodi Jezusi. Na domi novomesnika szo besztercsanci pripravili lepo go-sztiivanye, stero je potekalo v lepom, dosztojnom redi pod vodi-telsztvom szalezijanszkoga diihovnika Zorko I. Nova szv. niesa v kapelici szv. Vida. Cela dolinszka okroglina pozna kapelico szv. Vida. Letosz szo pobozsni csasztilci dvakrat romali k nyej Na proscsenye, juniusa 15-ga szo prisli celo od Miire i sze je pri kapelici zbralo okoli 5000 romarov. Vnogo vecs liidi pa sze je zbralo na novoj mesi g. Koutra Stevana augusztusa 22-ga. Novomesnik je priseo z vnogimi tezsa-vami z Italije. Novomesnik sze je augusztusa 21-ga pripelao v szvoj roj-sztni kraj. Priszrcsen szprejem sze je vrso pri krizsi na ceszti, Szprijali szo ga ocsa z doraacsov driizsinov, nadale velka vnozsina poszvarbic, driizsbanov i driigoga naroda. Lepo szta ga pozdravila deklica i decskec sz puslecom. Bagojanszki peszmarszki zbor pod voditelsztvom kantora g. Maucseca nyemi je zaszpevao lepo pe-szem. Domacsi g. plebanos Hauko Jozsef szo dali novomesniki ro-ket i stolo, nato szo ga pa pozdravili kak novoga brata v goricaj Goszpodovi. Vszi navzoucsi szo novomesnika szprevodili na cintor k ma-ternomi grobi.Tam szo g. plebanos opravili molitve za pokojno mater, novomesnik pa szo sze szpomnili na veszelje, stero mati 108 vzsivlejo v nebeszaj, kda vidijo, da je nyuv szin posztao diihovnik. Med nyuvim gucsom sze je vszako oko szkuzilo. Nato szo rodbina, poszvarbice i driizsbani novomesnika szpre-vodili na nyegov dom. Naszlednyi den je bio jako lepi. Od vsze sztrani szo sze csu-pore vernikov pascsiile proti Szvetomi Vidi. Vnogi szo sze szta-vili pri hisi novomesnika. Od tam szo z novomesnikom vred v pro-seciji sli k kapeli. Vszej liidi je bilo okoli oszem jezer. Za novo meso je bio voni posztavlen oltar, da szo fticsice mo-gle pomagati sz szvojim neduzsnim popevanyom pozvati szvetoga Diiha z nebesz. Kapelica szvetoga Vida v Orszentvidi Predgao je domacsin g. Lovrencsics Jozsef, szalezjanszki dii~ hovnik. Povedao je med driigim naszlednye: Velki liibiteo mladine szveti Janos Boszko, szam z szirmaske kmecske hise szi je zebrao novoga szina, pomocsnika v zgojnom deli, z sziromaske kmecske hise v tej goricaj. Napravo je kak bozsi Zveliesiteo, ki za voditele szvoje Cerkve ne zebrao vucseni, bogati liidi, liki szirmaske ribicse i delavce. Veszeli sze nasa fara, nasa .krajina, szalezjanszka driizsba i domacsi novoga mesnika, veszelijo sze vszi navzocsi, da je Bog 109 k oltari pripelao novoga delavca v goricaj Goszpddovi. Veszelijo sze poszebno ocsa, brat i rodbina pa tiidi pokojna mati, kda vidijo novomesnika pri Goszpodovom oltari. Blazsena Emerih Katarina je vidla v prikazni, da satan pred letom 2000 dobi vekso prosztoszt. Vidimo, da sze to zse godi. Za to pa sze napada Szv. Cerkev, Szv. Ocsa, diihovniki, vera tak sztra-sno. Molili bomo za novomesnika, da nyemi Bog da mocs i dare Szvetoga Diiha, da de vodo diise, poszebno mladino brez sztraha po tiszti navukaj, stere satan scse zbriszati pred nami. Novome-snika pa proszimo, naj moli za nasz vsze, da tiidi mi osztanemo sztanovitni v veri, cse tiidi bi nam trbelo za nyo krv prelevati. Predga je bila v domacsem jeziki, na kratko pa tiidi vogrszkl Pri mesi szo novomesnika vodili domacsi g. plebanos Hauko Jozsef. Na konci mese szo bile popevane litanije. Potom pa je g. novomesnik talao novomesniski blagoszlov i kepece. Tak novo meso, kak doma primicijo je pozdignolo lepo pri-pravleno popevanye bagonyszkoga cerkvenoga zbora. Novomesnik je dodeljen vogrszkoj provinciji, i pomaga pri zgojnom deli. BAGONYA es VIDEKE TAKAREK 6s HITELSZOVET-KEZET prle HRANILNICA I P0S20JILNICA BAGONVA Jemlč vloge i davle interes pod najbogsimi pogoji. Poszojila davle na kezese i tabulaciio. Sto scse meti varno szhranye-ne peneze ali nyemi trbe pomocs, sze naj zglaszi pri nasz, ar je tii najbole varno. Ve vszaksi vlagateo lehko potrdi, da szmo vszigdar szplacsali vszakso proseno vlogo. Stivan Erno MURASZOMBAT Telefon: 39. Tehnicsna Velka bauta M ii s z a k i Nagykereskedčs HOFHERR SCHRANTZ POLODELSZKE MASINE 110 s 1! kiititiil ¦1 Kda ie Bog na Szinajszkoj gori dao deszet zapovedi, je tiidi pravo: »Szpoumeni sze, da poszvetis Goszpodov den. Seszt dni de-laj i vrsi szvoje delo, szedmi den pa je den tvojega Goszpoda, ^Bo-ga: te den ne vrsi niksega dela ne ti, ne tvoj szin, ne tvoja hcsi, ne tvoj hlapec, ne tvoje zsivincse, niti tihinec, ki je pod tvojov sztrehov.« I dale je pravo Bog: »Sto de te den delao, naj bo vmor-jen!« Tretja bozsa zapovid nam zopovidavle, da moramo nedžlo (szabat — den pocsitka) poszvetiti. Prva cerkvena zapovid pa za-povidavle, da moramo tiidi zapovedane szvetke poszvecsiivati. Poszvecsiivanye vrsimo tak, da ob nedelaj i zapovedani szvetkaj idemo k szliizsbi bozsoj i ne opravlamo zsmetnoga, telovnoga de-la. Sto brez zadosztnoga zroka neide ob nedellaj ali zapovedani szvetkaj k szvetoj mesi ali opravla tezska dela, szmrtno gi*esi. Kak osztro Bog zapovidavle poszvecsiivaiiye nedel i szvetkov, je pokazao z vnogimi kastigami, ki szo zadele tiszte, ki szo ji szkrunili. Poglejmo szi neka taksi zgodb. »Zato szi szirmak^ ar delas ob nedelaj!« Neki bogoliiben kiipec pride k szvojemi prijateli mestri i ga opomni, naj ob nedelaj ne dela. Te nyemi odgovori: »Liibi pri-jateo, jaz szem szirmak i moram ob nedelaj delati, ovacsi ne za-szliizsim zadoszta za szvojo familijo.« Kiipec nyemi, odgovori: »Ne csiida, csi szi szirmak; ravno zato szi szirmak, ar delas ob nede-laj! Kak te more Bog blagoszloviti, csi te den delas? Znas ka, na-praviva pogodbo: Henyaj z delom ob nedelaj i poszvecsiij te den, kak sze to dosztaja dobroga krisztjana. Za pou leta znouva pri-dem k tebi i ti te poravnam celo skodo, stero bos imeo, csi ne bos delao ob nedelaj. Szamo po pravici mi bos mogao povedati, ali bos isztinszko imeo kakso skodo.« Mester je prisztano na to. Od toga dneva naprej vecs ne delao po nedelaj. Kiipec je za seszt me-szecov isztinszko priseo. Prijateo nyemi je pravo, da sze je ra-vnao po pogodbi. »No, kelko ti moram placsati?« Mester nyemi je veszelo odgovoro: »Nika, csiszto nika. Poszvecsiivanye nedel mi je prineszlo blagoszlov. Pred petimi meszeci neszam imeo krave, zdaj jo pa zse imam. Pa tiidi driige potrebscsine szem szi lehko kiipo.« 111 Nedelszka kosnya je sla v zrak. Na svajcarszkom je zsivo kmet, steri je rad preberao liberal-ne novine. Zavolo toga je tiidi miszlo, da ima pravico sze norcsa-riti z cerkveni zapovidi, diihovnikov, poszebno pa tiszti, ki szo redno v cerkev hodili. Priseo je csasz kosnye. Vreme je bilo celi teden prav lepo, ali kmet venda ne so prle koszit kak v nedelo. Stirje koszci szo sze szpravili na szenozsat i szo do poudne polo-vico pokoszili na velko szpacsenye vernikov i escse vekso zsa-loszt goszpoda plebanosa, ki je vecskrat osztro predgao proti ne-delszkomi deli. Szenozsat je bila pokosena, ali glejte ka sze je zgodilo! — Okoli tretje vore je bilo szeno zse na pou sziiho. Na ednok pa szo sze zacsnoli zberati csarni oblaki. Naszkori potom je zapihao csii-den veter, ki je zdigno vsze szeno i ga je zacsno v zraki vrteti. Vi-se i vise sze je zdigavalo szeno i veter ga je neszo na vsze sztrani. Ne minolo po vore i na szenozsati ne bilo betva szena.— Vsze liid< sztvo je bilo oszvedocseno, da je to bila kastiga za szkrunitev ne-dele. »Pod sztrehov je!« V Ementahli na Svajcarszkom ie med driigimi tiidi zsivo kmet R. Stevan, szin pobozsni sztarisov, ki pa sze szam ne doszta bri-gao za, Boga. Prislo je leto 1 zsito je bilo zrelo. Vecsji tao je bilo zse pozseto i szklajeno v krizse. V nedelo zajtra sze je zacsnolo oblacsiti. Kda szo sze driigi llidje szpravlali, da bi sli k imesi. je Stevan zapovedao driizsini, da more sznopje voziti domo. Obecsao je, da csi pred dezsjom domo pripelajo jezero sznopov, jim da tel-ko vina, da ga nedo mogli szpiti. Med tem pride z hise mati i sz szklenyenimi rokami proszi szina, naj ne szkruni nedele. Stevan pa sze je zaszmejao i naduto pravo: »Najte mati, zdaj szo novi csaszi i nove sege! Sztaro je minolo!« Driizsina je isztinszko sJa sznopje vozit, betezsaszta mati pa v kot szedit i molit. Jezero sznopov je zse bilo pod sztrehov, kda szo szpadnole prve kaple dezsja,— »Glejte mati sznopje je zse doma,« je ve^ szelo pravo Stevan. »Vsze je slo po szrecsi. Zdaj naj treszka i sze vleva dezs, pod sztrehov je!« — »Ali nad tvojov sztrehov je roka Goszpodova!« je dodala mati. Kornaj je to vopovedala, sze je mo-csno zaszvetilo, nato pa sztrasno tresznolo. Za nekaj hipov je bila cela sztreha v plameni. Ogen je bio tak mocsen, da ga ne bilo mo-gocse pogasziti. Vsze je zgorelo. Stevan je oszramocsen i zsalo-szten sztao na pogoriscsi i zdihavao: »Pod sztrehov je bilo, ali nad sztrehov je bila roka Goszpoudova!« Nedelszko szeno. Na Westfalszkom v Nemcsiji sze je zgodilo naszlediivajocse: Neksi kmet je imeo na szenozsati sziiho szeno. Csi ravno ne bilo 112 potrebno, ar je bilo lepo vreme, je v nedelo napregeo i sze pelao po nye. Kda je zse pelao szeno proti domi, je z moszta, ki je bio bliizi farofa zagledno g. plebanosa, ki je zsalosztno kiniao z gla-vov. Kmet sze je zaszmejao i szkoro zanicslivo pravo: »Goszpod plebanos, nika sze ne bojte! Mojim konyom de to szeno ravno tak disalo, kak csi bi ga viitro pelao dom.6!« G. plebanos escse ne imeo csasza za odgovor, kda je kony kmeta brszno v cservo. Kmet je szpadno natla, konyi pa szo sze zoszagali, zaszkocsili i sze sz ko-lami vred zagnali v globoki potok. Konyi szo sze vtopili, szeno je pa osztalo v vodi. Kmet je na meszti oblezsao mrtev. Prebivalci szo szi dpgodek dobro zapomnili i niednomi ne pride na miszeo, da bi so v nedelo delat. Poneszrecsena lovina na divje rece. Dva prajatela szta sze na zapovedan szvetek odpravila na lovino na divje rece. Kapute i piikse szta vrgla na rame i szta szko csila v csun. Med veszlanyom szta zacsiila zvonenye za velko meso. Mlajsi pravi: »Ali csiijes zvonenye. Dnesz je zapovedan szvetek. Obrniva sze i hodiva frisko k mesi!« »O glej pobozsnika!« sze je norcsaro driigi. »Od kda szi pa tak pobozsen gratao? Moja mesa je dnesz piiksa, pri onoj v cer-kvi pa naj zvonar meszto naj moli, csi scse.« Dale szta veszlala. Mlajsi je escse ednok steo tivarisa pre-gucsati, ali zabadav. Ne dobo dnigoga odgovora kak oprvim: »Mo-ja mesa je dnesz piiksa.« Szkoro celi den szta osztala na vodi. Proti vecseri szta veszlala proti bregi. Kda szta stela sztopiti z csuna, sze je piiksa zmrsila i sztarejsega zadela v nogo. Driigi sze je presztraso, kda je zagledno krv, ki je vrela z noge i je zacsno zazavati na pomocs. Liidje szo pribezsali i odneszli ra-nyenca v nyegovo hiso. Neszrecsnik je toti osztao pri zsivilenyi, ali nogo szo nyemi mogli odrezati. Leszena noga, stero je potem noszo, ga je do szmrti szpominyala na tiszti den, kda sze je nor-csaro z mese i pravo: »moja mesa je dnesz ptiksa.« Szpokoro sze je i redno hodo k szvetoj mesi. Dragi lesnyeki. Glaszup je bio mladenec v Genti, ki sze je ob nedelaj i szvet-kaj na vsze forme kratkocsaszo, szamo na verszke duzsnoszti ne ni-ka dao. Edno nedelo v jeszei nyerai je prislo na miszeo, da je so zse pred poudnevom lesnyeke brat. Kak je hodo med grmovjom, nyemi je naednok szfalila zemla pod nogami. Szpadno je v pet metrov globoki sztiidenec, steroga szo pred vecs leti kopali, ali 8* 113 ar ne bilo vode, szo ga pusztili i ga je grmovje tak zakrilo, ka ga ne bilo mogocse videti. Mladenec sze je med szpadajom jako vdaro, ali na bolecsine je pozabo, kda je zpoznao v kak sztrasnom polozsaji je. Ne mo-geo vo. Kricsati je zacsno, zazavati na pomocs, ali zabadav. Pre-dalecs je bio od his, da bi ga mogli liidje csiiti. Celo nedelo, celi pondelek i tork je bio v sztiidenci. Od glada je tak oszlabo, da zse niti kricsati ne mogeo vecs. V szredo je escse ednok zbrao vsze szvoje mocsi i zacsno zdvojno na vesz glasz kricsati. Csiio ga je neksi jager, ki je ravno so po sumi. Zezvao je driige liidi i z nyiivov pomocsjov je mladenca potegno z sztiidenca. Glaszup je potom dugo bio betezsen. Neszrecsa ga je szpametiivala, ar je bio oszvedocsen, da je bila bozsa kastiga zavolo zanemarjanya nedelszke szliizsbe bozse. Stirje delavniki za edno nedello. Bilo je v szoboto zvecser. V ednom varasi pri Reni je sztala barka popunoma pripravlena za odhod. Povelnik barke zse jemle szlobod od szvojega pobozsnoga sztrica reksi, da driigo jiitro odi-de na pot. Sztric nyemi je prigucsavao, naj pocsaka do pondeL ka. Povelnik je odgovoro: »Na barki moramo bole gledati na u-godni veter, kak na nedelo. Sto scse kaj zaszliizsiti, sze mora pa-scsiti.« Sztric odgovori: »Venda pa bozsi blagoszlov vsze odlocsi. Osztani viitro doma ino idi k szvetoj mesi.« Mladenec je szamo-zavesztno odgovoro: »Viitro moram i scsem oditi. K mesi mo zse driigocs so, kda de csasz.« Nato je odiseo. Sztric je zsalosztno za nyim gledao. Driigi den pride sztric od mese i najde mladencovoga hlapca doma. »Ka pa ti tu delas?« ga zacsiideno pita.— »Oh,« odgovorl hlapec,« zse stiri vore szmo bili na vodi, kda szmo prisli na kraj, na sterom sze je barka sztavila i je vecs nemremo szpraviti z me-szta. pridite nam na pomocs, pa scse driige pozovte, da pridejo pomagat.« Sztric sze je szmiliivao. Najao je csune i liidi, steri szo sli prekladat blago z barke, ar szo jo morali szprazniti, csi szo jo steli szpraviti z meszta. T6 prekladanye je trpelo stiri dni. Tak je mladi povelnik imeo meszto nedele, stiri dni zamiide, poleg toga pa mogo preci placsati tisztim, ki szo nyemi pomagali bar-ko szpraviti z meszta. — X —X — 114 Dogodki po katolicsan-szkom szveti. Nova nadpuspeka (erseka). V vogrszkom orszagi szo tri nad-piispekije (erseksegi): esztergomszka, kalocska i egerszka. Sz szmrtjov nadpiispekov Szrarecsanyi Lajosa i grof Zihly Gyule szta bili kalocska i egerszka nadpiispekiji szpraznyenivi. Za nova nadpiispeka je papa XII. Pius imeniivao v Kalocso Grosz Jozsefa, szombathelyszkoga puspeka i apostolszkoga adminisztratora nase krajine, v Eger pa dr. Czapik Gyulo, veszpremszkoga piispeka. Paszterszko piszmo nemski piispekov. Nemski piispecje szo tiidi lani meli v Fufldi, kde je pokopani szv. Bonifac, ki je pokri-sztjano Nemcsijo, szvoje letno szpraviscse. Po szpraviscsi szo au-gusztusa 19-ga vodali paszterszko piszmo na nemske katdlicsane. • V piszmi szo naglaszili, da je szamo krscsanszka vera i bozsa po-sztava tiszti fundament, na sterom sze more sztvoriti pravica, szloboda, mir, pokorscsina. Pozvali szo tiidi sztarise, naj sze bo-jiijejo za to, da nyuva deca dobijo verszko vzgojo i priliko, da bo-do mogla szpunyavati szvojo nedelszko duzsnoszt. Deszetletnica vogrszke kat. akcije. Vogrszka katoliska akcija, stere glavni ravniteo je prelatus Mihalovics Zsigmond, je lani ob-hajala deszetletnico szvojega obsztojanya. Na szpraviscsi, ki sze je vrsilo pri toj priliki, je g. ravnateo podao porocsilo od deszet-letnoga dela. Z porocsila je vidlivo, da je Kat. akcija v deszeti le-taj zvrsila velikanszko delo. Sz pomocsjov katolicsanszki driistev. ki szo nyene kotrige, sze je povszedi bojiivala za katolicsanszka na-csela i za pravo verszko zsivlenye. Med driigijn je vodila boj pro-ti preklijanyi, za poszvecsiivanye nedel i szvetkov, za szvetoszt zakonszkoga zsivlenya. Zidanye katoliski dijaski domov. Na szpodbiido katoliske ak-cije v Budapesti sze je zacsnolo gibanye, stero ma namen, da zbe-re peneze i driige potrebscsine za zidanye velki katoliski zavodov, v steri bi sze zgajali dobri katolicsanszki dijaki, ki hodijo v mes-trijszke, trgovszke sole, na univerze i v gimnazije. V veksi varasaj szo taksi dijaski domi jako potrebni. Na prvom szpraviscsi (1943. majusa 25-ga), na sterom. sze je gucsalo od toga dela, szta tiidi gucsala hercegprimas Seredi Jusztinian i miniszterszki predsze-dnik Kallay Miklos. Goszpod hercegprimas je izjavo, da vcsaszi da v te namen 50.000 pengov. Zsela odbora je, da bi vszaksi katoli-csan bar 1 pengo dao v te namen. 115 Csiidovita božsa pozvanya. V pariskom bogoszlovji je med bogoszlovci 110 taksi, ki szb zse prvlle meli razlicsna pozvanya: 1 ezredes (polkovnik), 1 visziki vojaski pove]nik, 23 oficerov, 26 podoficerov, 4 marinarszki oficerje, 10 inzsenerov, 2 piszatela, 6 fiskalisov, 1 financsni nadzornik, 1 fabrikant, 33 z razlicsni po-zvany i 2 prvejsa revolucionarna voditela. — Po razlicsni szve-tni potaj szo hodili, nazadnye pa ji je Bog prignao na szvojo pout. Vatikanszka stamparija. Szpada med najvekse i najbole vre-jena stamparija na szveti. Poleg te je escse edna driiga i to stam-parija Driizsbe za sirjenye vere. V toj stampariji v 250 razlicsni jezikaj stampajo knige i driige stampe. Za delavce je v telovnom i diisevnom pogledi dobro preszkrbleno. Vszakse leto opravijo dii-hovne vaje i sze tak pripravijo na viizemszke szvetke. Bratovscsina Szrca Jezusovoga. (»apostolsztvo molitve«) ima 28 milijon kotrig. Med temi szpada 4 i po miljona na »Euhariszti-csne krizsare,« to je na decsinszko szkiipino bratovscsine. —»-0-«- Szentgotthard z okroglinov 116 Dizma ali Gezrna. Nieden zmed velke »dece« ne pozrocsao telko szkrbi diisnomi paszteri, za niednoga escse ne telko molo, kak za ovcsico numera 66. Imeo je velko »deco«, paszeo je csiidne »ovce«, ar je bio diisni paszter v temnici. Vnogo je dozsivo v dugi letaj szvoje zsmetne szMzsbe, ali niedna nyemi zrocsena diisa escse ne sla v vecsnoszt brez szvesztev. Vsza temnica je znala: Goszpod diisni paszter mdli, doszta moli i vszaksega pridobi za pokoro. Dozdaj je bilo tak. Ali ta nu-mera 66! Mozs je szmrti zapiszani, meo je jetiko v zadnyoj szto-pnyi, od szpovedi pa ne steo nika csiiti Cse bi slo za kaksega di-vjega razbojnika, za kaksega morilca, bi cslovek escse razmo nye-govo ponasanye, a v temnico je priso zavolo nekse kradnye. Pa sze itak ne steo szpovedati. Dusni paszter nyemi je liibeznivo pri-gucsavao i ga proszo, naj sze pomiri z Bogom. Vsze zabadav! Kda je zse miszlo, da ie jetnikovo szrce zse omehcsano, je csiio z nye-govi viiszt nerazumlive recsi: »Ravno taksi kak tiszti! zato sze nemrem szpovedati!« Cse je pitao, ka pomenijo te recsi, ne dobo odgovora, vidlo sze nyemi pa je, da sze je mozsov obraz vszikdar szpremeno. Pa je bio zse zadnyi csasz za szpreobrnenye trdokornoga je-tnika, ar je doktor povedao, da de zsivo escse kakse tri dni. Diihovnik je aldiivao szveto meso za neszrecsno »ovco« i je celo voro molo za nyega pred szvetim Oltarszkim szvesztvom. Teda nyemi je prisla miszeo, stere sze vecs ne mogeo resiti, za-to je szkleno, da de escse tou probao. Taki je so k betezsniki, aiibeznivo ga je pozdravo i nyexni pravo: »Liibi prijateo! Dizma i Gezma szta bila razbojnika, ki szta viszila na Jezusovoj desznici i levici, kda je vmirao na krizsi. Di-zma sze je szpokoro, csiravno je bio ropar, mogoucse celou mo-rilec; Gezma pa sze je ne steo szpreobrnoti. Dizmi je Bog odpii-szto i nyemi obecsao nebesza. Gezma pa je vmro v grehaj. Ali isztinszko scsete vmreti, kak te neszpokorjeni razbojnik. Gosz-pod doktor pravi, da mate kveksemi escse tri dni zsivlenya. Ma-lo premislavlite od moji recsi! Csi te me niicali, me dajte pozvati. Zdaj idem molit za vasz. Z Bogom!« Nato sze poda diihovnik naravnocs pred tabernakel, da o-pravi driigo molitveno voro za neszrecsno ovco. Po dokoncsanoj molitvi je bio jako triiden i sze je podao v szvojo szobo. Tak sze nyemi je vidlo, da je vsze zabadav, ar escse ne dobo niksega po-zvanya od betezsnika. Nemerno hodi po szobi i moli szv. csiszlo. 117 Ali de zazavanye. »Pribezsaliscsa gresnikov« isztinszko zaman? Toga ne mogeo vervati. Priseo je vecser, prisla je nocs. Sztari diihovnik je bip tak triiden od szkrbi i molitve, da dale ne mogeo verosztiivati. Ali szkleno je, da de oblecsen dremao na sztolci szedecs, da de pripra-vleni, csi ga mogocse pridejo zvat k betezsniki. Molo je za nyega, dokecs ga szpanec ne premagao. Ne escse dugo szpao, kda ga je zbiidilo mocsno klonkanye na dveri. »Venda teda!« je veszelo zasepetao, »Hvala liibomi B6-gi!« Oszvedocsen je bio, da ga zovejo k betezsniki. Tak je tiidi bil6. Kda sztopi k betezsniki, je te zvuszto naszlednye diihovniki nerazumlive recsi: »Bilo je ravno v tom csaszi, csiio szem voro biti!« Potom pa je nadaliivao: »Goszpod pravili szte, da je Dizma mogocse bio tiidi morilec. Ali je tou mogocse?« »Zakaj pa ne?« odgovori diihovnik, ki ne znao, ka pomem to pitanye i je zse miszlo, da sze betezsniki mesa. »Zakaj ne': V tiszti csaszaj je bilo doszta morilcov.« Betezsnik je par hipov mucsao, potom pa pitao: »Ali bom isztinszko mogao naszkori rnreti?« »Goszpod doktor pravi, da bote zsiveli kveksemi escse tri dni.« »T6 szem steo znati,« je zdehno jetnik. »Zdaj pa szedite k me-ni ino imejte potrplenye z menov, csi bom gucsao pomali i tiho, ar me gucsanye otriija.« »Liibi prijateo imam doszta potrplivoszti. Nika ne, csi tiidi bi vasz mogao celo nocs poszliisati.« Betezsnik sze je bridko naszmehno i prikimao rekocs: »Znam to. Vszikdar szte bili dobri z menov, ravno tak, kak tiszti driigi, zatoi pa mi je tak zsmetno povedati to,' ka moram ovaditi, da ne merjem kak Gezma. Ka vam zdaj povem nede szpovid. T6 viitro povejte g, ravniteli i szvedokom, csi de potrebno. Szpovem sze potom. Zdaj pa poszliisajte!« Betezsnik je za par hipov zapro ocsi i sze prijao za cselo, kak da bi steo zbrati szvoje miszli. Nato je pomali zacsno gucsati. »Goszpod, ne presztrasite sze zavolo toga, ka bote csiili! Jaz szem najveksi razbojnik na szveti. Levi razbojnik je ne bio nika proti meni. Pred vnogimi leti szem ropao v cerkvi. Zlate poszou-de szem steo odneszti. V szvetoj Hostiji teda neszem vervao, bio szem brezverec. Pa ravno tiszta nocs mi je prizsgala szvetloszt szvete vere, ne taki, liki szpomin na nyo. Szvojega ropa najme neszem zvrso. Goszpod plebanos tiszte cerkve me je zaszacso, kda szem odpirao tabernakel. Pozabo je najme brevir v szpove- 118 dnici i je priseo ponocsi po nyega, ar escse ne opravo vszej mo-litev. Lehko bi vrgeo sztaroga goszpoda nakla i bi gvisno to vcsi-no, csi bi on zacsno kricsati na pomocs. Pa ne vcsino toga, liki mi je merno pravo: ,Lubi prijateo! Goszpoda Jezusa mi piisztite pri miri! Znam da delate to zavolo szirmascsine. Dam vam neka penez, pa tiidi jeszti, szamo obecsajte mi, da vecs nikdar ne bote sili kraszt v kakso cerkev.' Tak je gucsao sztari goszpdd z menov i to me je razorozsilo. Sztoupo je k meni, zeo merno vlomilszko sker z moji rok i mi jo djao v zsep, rekocs: 'Ne vzemem vam je, ar viipam, da je vecs nikdar ne bote potreblavali za vlom.' Nye-gove recsi szem szi tak vtiszno v szpomin, da tiszte skeri isztin-szko neszem nikdar vecs zeo v roke, csi ravno szem escse doszta-krat kradno. V cerkev tiidi neszem so nikdar vecs kradnot. Sztari diihovnik me je potom prijao za roko i jaz szem mer-no so z nyim. Pamet mi je toti, pravila, naj ga ne bogam, ar je zavolo sztraha z menov dober, a neszem je poszliisao. Kda szva prisla do farofa, pravi plebanos: Zdaj pa tiio, da sze szesztra ne zbiidi, nyoj toga ne trbe znati. Szam vam pripra-vim mrzlo vecserjo i malo pijacse.' Kak je pravo, tak je vcsino. Podvoro mi je, nato pa odpro piszalni szto, zeo z nyega 40 fran-kov rekocs: ,Vecs vam nemrem dati, ar nemam.' Nato pa je na-daliivao: ,Zdaj pa idite v mojo szpalnico i szi lezste v mojo po-szteo, jaz mo moio tii brevir, potom mo pa zpao tii na divanyi. Zajtra rano vasz zbiidim i pusztim vo. Lehko sze zaneszete na mene.' S6 szem v szpalnico, ali neszem so lezsat. Vsze ka sze je zgo-dilo me je razburilo. Goszpod plebanos je meo dobro nakanenye, ali vrag je ne miriivao. Pred ocsi mi je posztavo plebanosov ban-*kas. Da bi szamo 40 frankov bilo v nyem, neszem mogeo vervati. Miszlo szem, da majo diihovniki doszta penez. On pa je tiidi bio zse sztari, tak da je mogao meti doszta prisparanoga. Dobro szem sze szpominyao, da ne zakleno piszalnoga szto-la, kda je nazaj djao bankas. Teda nede zsmetno priti da penez, Da de to grda nezahvalnoszt naproti mojemi dobrotniki, natou teda neszem miszlo. Satan parovnoszti me je csiszto premagao. Szpati neszem mogeo. Csakao szem, da g. plebanos zaszpi, potom pa frisko v piszarno po peneze! Z hise llehko pridem, ar je kliics v dveraj. Nemerno szem csakao. V hisi je bilou vsze tiio. Vora v tor-ni je bila. Po edno vornom csakanyi szem so na delo. Pri dvera.i piszarne szem poszliisao. Vsze tiio. Dveri odprem. Voni je me-szec szveto, tak neszem niicao poszveta. Duhovnik je mirno lezsao na divani. Szpao je. Tak moje de- 119 lo ne bilo zsmetno. Szto szem odpro i zagledno bankas. Sztegno szem roko proti nyemi. Pri tom szem zadeo v linijo i jo vrgeo natla. Zaruzsila je i diihovnik sze je zbiido. Ka szledi, sze je odigralo jako naglo. Szledi szem dosztakrat premislavao 6d toga, a sze nikdar neszem mogeo szpomniti ;na to, ka szem teda miszlo. Naszproutni pocsiitki szo divjali v mojem szrci: szram me je bilo i csemerilo me je, da je moja kraja od krita.— Zgrabim nozs i ga dva ali trikrat zabodnem v diihovnikov gut. Szirmak sze niti ne zgeno. Rane szo bije szmrtne, ar szem nyemi prerezao glavno zsilo. Parkrat je mocsno zadihao, potora pa je vsze vtihnolo. Pazo szem, da sze ne bi okrvavo. Znao szem. da me csakajo gavge csi me dobijo v roke. Obrisem nozs v prt denem bankas v zsep, sze obiijem i tiho odidem z hise. Pascso szem sze. da bi kem prle priso na ceszto. Kda szeni priseo do potoka, szem vrgeo nozs v vodo. Potom szem escse du-go hodo po ceszti. Nikoga neszem szrecsao, zato szem naprej zeo bankas. Sto popise moj sztraj, kda vidim, da je prazen. Sztari goszpod je teda isztino gucsao, kda je pravo, da nema vecs pe-nez. I zdaj szo sze mi odprle ocsi. . . Goszpod, ki je meo takse szmilenye z roparom je bio gviisno pravi ocsa szirmakov i je raz-davao vsze, ka je meo. I toga szem vmoro. Razszrdo szem sze szam na szebe. Grda nezahvalnoszt proti mojemi dobrotniki sze mi je vidla tak sztrasna, da szem szkoro zdvojo. Goszpod, ka szam pretrpo od tiszti mao na diisi, nemrem po vedati. Mantrale szo me sztrasne szenye. Diisna veszt mi nikdat ne dala mera. Csiito szem sze zavrzsenoga, ar sze mi je moj greh vido prevelki, da bi mogo dobiti za nyega odpiiscsanye. Znova i znova mi je veszt kricsaJla: ,Kain! Kain! Kde je tvoj brat Abel? Tvoj greh je jezerokrat veksi od nyegovoga. Vmdro szi diihovni-ka, szvojega dobrotnika!' i Zdaj mi je posztanolo ocsivesztno, sz kem. je dobo satan tak-so mocs nad menov; vsze je izveralo z nakanyenoga vloma v ta-bernakel, to je bilou moje prokletsztvo. |Ne szem bio vecs neve-ren, vervao szem ali k szpovedi ne szem viipao iti. Dobili me ne-szo. Vcsaszi szem probao delati, ali naszkori szem posztano brez-poszeln i zacsnolo sze je sztaro zsivlenye. Kradno szem, dokecs szo me ne dobili i zaprli. Kakse diisevno trplenye szte mi povzrocsili sz szvojov dobro-tov vam nemrem povedati. Vszikdar szte me szpominyali na ti-sztoga pobozsnoga diihovnika. Vido szam, kak szte sze triidili, da bi me szpravili k szpovedi. Neszem sze mogeo za nyo odlocsi-ti. Vszikdar szo zvonile v viihaj recsi Szvetoga piszma: ,Krv tvojega brata kricsi k meni po mascsuvanyi! Za tebe nega od- 120 piiscsanya!' Komaj zdaj kda szte me opomnili na desznoga raz-bojnika, da je mogocse tiidi on bio morilec, mi je zaszijala zvez-da viipanya. Tak. Zdaj szem vam vsze povedao. Zajtra vsze povejte g. ra-vniteli. Szpiszati sze more zapisznik: scsem najme tiidi javno pri-poznati szvoje hiidodelsztvo i szprejeti szmrt za pokoro, csera-vno ne vmerjem na gavgaj, kak szam to jezerokrat zaszliizso. Kda de zapisznik napravleni, te me szpovete i mi prineszte szveto precsiscsavanye, pa mi podelite szlednye raazanye. Zdaj vsze znate. Zahvaliti sze vam nemrem kak bi rad, ali v vecsnoszti vsze poravnam, cse najdem pri Bogi miloszt. Jaz szem najveksi gresnik na szveti.« Diisni paszter odgovori: »Povedati vam scsem tri recsi: 1. Bog je neszkoncsno szmileni— 2. vmorjeni diihovnik je proszo za vasz szmilenye po peldi nasega Zvelicsitela. — 3. Marija, pri-bezsaliscse gresnikov, je podperala to prosnyo.« »Bog jezerokrat plati!« Krikne betezsnik. »Zdaj pa me pii-sztite szamoga. Dnesz viipam merno zaszpati, oprvim po tisztoj sztrasnoj nocsi.« Naszlednyi den je javno priznao szvojo krivico, nato sze szpo-korno szpovedao i za dva dni merno vmro kak — Dizma. Emmanuel — Kalender 1936. Kamleki v jaszlicaj. »Mamika, kda pride Jezusek?« je pitala petiletna Micika ma-ter, ki je pred ednim letom zgiibila mozsa. »Naszkori, szamo vrla bodi, da de te veszeli,« odgovori mati »Ka pa naj napravim, da de imeo veszelje,« je dale pitala deklica. »Rada mores moliti, bogati na prvo recs i jeszti vsze ka pri-de na szto,« odgovori mati, ki je dobro poznala dobre pa tiidl szlabe lasztivnoszti szvoje hcserkice. Micika je isztinszko bila do-bra deklica, szamo vcsaszi je bila trdokorna i, szi je rada prebe-rala v jesztvinaj. 121 »Mamika, vrla bom, da de me imeo Jezusek rad,« je kriknola deklica. Mati je med tem zse napravila nacsrt za pripravo na Bozsics, steroga je tiidi vcsaszi szpelala. Poszliisajte kak: Na domacsi oltarek posztavi prazne jaszlice, poleg pa dve kastuli; v ednoj je bila kratka mehka szlamica, v driigoj pa szc. bili drobni kamleki. Hcserki je razlozsila, ka to pomeni, rekocs: »Kda sze premagas, szmes djati mehko szlamico v jaszlice, cse pa napravis kakso falingo, potom pa kamlek.« Micika je zacsnola. Da bi jo vidili, kak frisko je sztanola, kda jo je mati pozvala i kak lepo je opravila jutrasnyo mollitev, da bi mogla vcsaszi dve szlamici djati v jaszlice. Taki je djala vkraj lodingo, cse nyoj je mati velela naj pazi na maloga Markeca, ali naj prinesze drva. Opodne je prisla na szto kiszila zsupa, ste-re Micika ne rada jela. Zslico je zse stela djati z rok, kda sze jt szporanila na jaszlice i na mehko szlamico. Taki je zacsnola je-szti i sze je se szraejala poleg, kak da bi mela to jesztvino naj-raj. Iszto sze je ponovilo pri naszlednyoj jesztvini: kukurcsni zsga-nikaj, stere mala tiidi ne mela rada. Zdaj je vsze pojela i sze po-lizala na konci. Nazadnye je mati za probo prineszla na szto szla-scsice, stere szo bile Mickina najliibsa jesztvina. Inda je vszikdar escse vecs proszila, zdaj pa sze je premagala i szamo po pojela. Teda tri szlamice na ednok. Kakse veszelje! Tak je slo den za dnevom, zse celi teden. Mati sze ne mogla nacsiidivati, mala deklica pa je zdaj csiitila, da je premagiivanye vretina prave radoszti. V jaszlicaj je bio zse celi kiipcsek szlamic, kamleka pa escse ni ednoga ne bilo notri. Prisla pa je neszrecsa. Szame obladnoszti szo deklico napra-vile prevecs szamozavesztno. Niti szi ne mogla miszliti, da bi na-pravila kakso falingo. Pa sze je zmotila. V nedelo popodne je prisla k nyim tetica sz stiriletnov Ani-kov. Deklici szta ravno bile zatoplenivi v zanimivo lodingo, kda mati pozove Miciko, naj malo zible Markeca, ki je zacsno bre-csati. Deklica je toti csiila materin glasz, ali ne je sla. Mati jo znova pozove, ali ar tiidi sdaj zabadav, sztopi v szobo i zsalo-sztno pogledne nebogavno hcserko. Ta posztane rdecsa, kda sze szpomni na kamloke. Lodinga je ne vecs zanimala. Tiidi kda je zse bratec vtihno, je osztala pri nyem. Neszrecse pa escse ne bilo konec. Po jiizsini szta tetica i A-nika zeli szlobo i mati jivi je szprevodila do hisni dver. Na sztoli je bila poszodica sz cukrom. Deklica ga je neka csasza gledala 122 nazadnye pa jo je premagalo szkusavanye, Zela je edno kocko i jo frisko djala v viiszta. Mati, ki je med tem tiio odprla dveri, je to vidla i zsalo-sztno pravila: »Micika, ka to dettas? Ali sze tak znas premagiivati? Taki deni dva kamleka v jaszlice.« Deklica je zdaj bridko zajokala. Materino zapovid je szpuni la, nato pa proszila odpiiscsanye i obecsala pobosanye. Obecsanye je drzsala; szamo eden kamlek je escse morala djati v jaszlice, kda jo je ednok premagala trdokornoszt. Ali vszi trije szo sze zgiibili v kiipi mehke szlame. I tak je najseo mali Jezus mehko lezsiscse, kda szo ga na szveti vecser polozsile v ja-szlice i szo pred nyim prizsgale rdecsi poszvetek. Micika sze ne mogla nagledati maloga Jezuseka z szmejajocsim obrazom i raz-prosztrtimi rokicami. Z veszeljom je bogala, kda nyoj je mati povedala, kak na^ bozsemi Deteti szkaziivle szvojo liibezen. Nyene viisztnice szo po-gosztoma sepetale: »Jezusek jaz te imam jako rada, zato mo vszik-dar bogala i pazila na maloga Markeca.« Kda je mati na Szvecsnico razmetala jaszlice, je na szvoje zacslidenye vidla, da je Micika tri kamleke povila v mehki pamuk, da ne bi tiscsali maloga Jezusa. . . Liibezen je znajdliva. Z male Micike je zraszla velka Maricsa, ki je vszikdar delala Jezusi veszelje sz tem, da je lepo krscsanszko zsivela. MICIKA MOLI. 123 Hudobna sala sze nyemi ne poszrecsila. Pruszki csaszar, Frigyes Velki. ki szvojega proticerkvenoga csiitenya niti ne szkrivao, je ednok priseo v szvojo novo dezselo Szilezija. Szpotoma sze jc sztavo v klostri szirmaski baratov. Tej szo ga liibeznivo szprijalii i nyemi lepo podvorili. To sze je caszari dopadnolo. Szvojo zahvalnoszt je steo tiidi pokazati, zato je pi-tao klosterszkoga predsztojnika, ka zsele od nyega. Predsztojnik, ki je vszikdar szamo na to miszlo, ka bi bilo klostri na haszek, je poniicao priliko i pravo caszari: »Velicsansztvo, dopiisztite mi, da lehko vszako leto dva no-vinca v kloster vzemem.« To ne bila mala zsela, ar szo v tisztom csaszi steli vnicsiti klostre i szo zato prepovedali szprimanye novicov. Frigyes je szpo-znao predsztojnikovo miszeo, zato ga je nyegova zsela szpravila v zadrego. Ar katolicsanszkim klostrom ne bio naklonyeni, szi je zmiszlo grdo sklo, sz sterov bi na zviina szpuno predsztojnikovo zselo, ali kloster od toga ne bi meo haszka. Obecsao je teda, da szpuni zselo, ali je taki dodao: »Szmete szprijeti dva novinca, a teva jaz zberem i poslem.« Jalno sze je naszmehno i posepetao szvojemi brati, ki je sztao poleg nyega: »Dva szomara nyim poslem.« Brat sze je glaszno zaszmejao. Eden barat je csiio caszarove recsi. Szkrivoma je povedao predsztojniki. Te je osztao csiszto meren. Kda je caszar szlovo jemao, je k nyemi sztopo i pravo; »Velicsansztvo! Ali escse szmem neka prosziti?« »O, szamo proszite,« je odgovoro caszar. »Szamo to proszim, da bi novincoma, steriva nam poslete szmeo dati vase i vasega brata ime.« Frigyes je priseo v kaso. Ne nyemi preosztalo driigo, kak da je pravo: »Oba novinea lehko szami zberete i jiva na mojo odgovornoszt szprimete v kloster!« Tak sze je zgodilo, da je meszto dve szomarov modri i ko-razsni predsztojnik dva praviva novinca zeo v kloster. Frigyes pa sze je lehko oszvedocso, da v klostraj prebivajo modri, prebrisza-ni mozsje, ki sze tiidi mogocsnoga caszara ne zbojijo. 124 Vsranke. Ka imam pred ocsmi? (T6, ka gledam.) Kde koszijo szeno? (Nindri, koszijo szamo travo.) Ka szveti bole kak dve szvecsi? (Tri szvecse.) Pri steri ribaj szo ocsi najbole vkiip? (Pri najmensi.) Neki goszpod je pitao edno zsenszko, kelko je sztara? Ona je odgovorila: Zdaj mam trikrat telko let kak moja hcsi. Pred stirami leti szem pa imda stirikrat telko kak ona. (Zsena je zdaj sztra 36 let, hcsi pa 12 let. Pred stirami leti je zsena mela 32 let, hcsi pa 8 let.) Sto lehko pravi: »T6 je moj szin ali jaz neszem nyegov ocsa?» (Mati.) Od hise ide na pole szito^ domo pa lacsno. Ka je to? . (Polodelcova turba.) Sto popeva^ kda driigi liidje jokajo? (Kantor na szprevodi.) Lepa^ mlada^ zelena^ a sto jo prime, sze csemeri. Ka je to? (Kopriva.) Bela szem sz^csa^ pa ne gorim; denes me v ogen pa ga vgaszim. Sto szem? (Cincelica.) Szmo trdi^ csunteni i v viisztaj doma^ a mi szmo leszeni, sze 7 nami grabla. (Zobje, zobci.) Vszako nocs sze szpreletavle., vszikdar szam szebe zove; sztarcsek triiden szi zgucsavle: »Pali zse nekak vmerje.« (Csuk.) Csarna kak nocs je^ miisice lovi; pod sztrehov prebiva^ sze brati z liidmi. (Lasztvica.) Brata vszi vidite., pa ga ne csiijete; raene vszi csiijete^ pa me ne vidite. (Bliszk i grmlajca.) 125 Za szmej. Szodnik: V kavarni szte vkradnoli pet zslic. Kak szte mogli to vcsiniti? Tovaj: Zmoto szam sze. Szodnik: Kak zmotili? Tovaj: Miszlo szam, ka szo szrebrne. + X + Vucsiteo: Kak pravimo csloveki, ki szploj gucsi, cse ravno ga nihcse nescse poszliisati? Solar: Vucsiteo. + X + Jozsi: Zakaj pridejo piscsanci z belic? Jancsi: Ar sze bojijo, ka bi je szkiihali. + X + Cigan je lovio ribe v Ledavi. Dugo je zse lovio pa niedne ne zgrabo. Naednok sze je zgledno proti nebi i zdehno: »O, szveti Mi-klos, pomori mi, da zgrabim bar po metra dugo scsuko, pa ti da-riijem kak zsrd debelo szvecso.« Komaj je to vopovedao, je zse zgrabo velko ribo. Kda jo je vlekeo z vode, sze je zaszmejao i pravo: »Szveti Miklos, vkano szam te. Szvecse ne dobis. V tom hipi sze je riba resila trneka i sze vrgla nazaj v vo-do. Cigan sze je zacsno nevolivati: »Szveti Miklos, tebe ne dobro za norca meti.« + X + Preksenyak: Vcsera szem szpadno z deszet metrov duge le-sztvice. Nyegov prijateo: Pa sze ti nika ne zgodilo? Preksenyak: Ne; szpadno szem sz prvoga klina. + X + Kmet sztoji pred bautov i pita bautasa: Ka odavlete? Bautas: Szomare. Kmet: Kak vidim, vam dobro ide, ar szamo ednoga szoma-ra vidira. + X + Kopar: »Goszpod neszte vidli tii bliizi kaksega policaja?« Goszpod: »Ne, niednoga nega tii bliizi!« Ropar: »No te pa dajte sze peneze, ovacsi vasz bujem!« »Cse bi ti jaz poszodo 100 pengov, bi ti bio moj duzsnik. Cse bi pa ti meni poszodo 100 pengov, ka bi te ti bio?« »Velki szomar!« + X + Fiskalis: »No vidite, nazadnye szmo itak dobili tozsbo!« Kmet: »Bose bi bilo, cse bi jo vcsaszi v zacsetki zgiibo.« Fiskalis: »Zakaj ? « Kmet: »Menye sztroskov bi meo, kak mam zdaj.« Zsena (mozsi, ki ponocsi pride domo): »Zakaj pa zdaj szkle pas roke?« Mozs: »Ar znam, da zdaj pride predga!« Szenya. Alsolendva (konyszko, zsiv. i kram.) januara 25., februara 16., marciusa 27., aprilisa 17., juniusa 16., juliusa 28., augusztu-sa 28., szeptembra 28., oktobra 28., decembra 18., pa vszaki tork szvinszko szenye. Cse szpadne na tork velko szenye, te-da je szvinszko szenye na driigi den. Bagonya (zsiv. i kram.) februara 15., marciusa 20., majusa 19., juliusa 20., szeptembra 4. i novembra 16. Battyand (zsiv. i kram.) majusa 28., juliusa 10., szeptembra 10. i novembra 10. Battyanfalva (zsiv.) marciusa 26., v tork pred Riszali, julliusa 2., augusztusa 16. i oktobra 8. Bantornya (zsiv. i kram.) v csetrtek pred Cvetnov nedelov, driigi pondelek po Viizmi, csetrteK pred Riszali, juniusa 12., v cse-trtek pred Velkov mesov, driigi den po Maloj mesi, oktobra 4. i vszaki csetrtek szvinyszko szenye. Csi szpadne velko sze-nye na csetrtek, te je szvinyszko szenye na driigi den. Belatinc (zsiv. i kram.) januara 20., februara 24. v presztopnom le-ti pa 25., aprilisa 25., juniusa 27., juliusa 15. i novembra 5. Cserfold (zsiv. i kram.) marciusa 14., v pondelek po 3. majusi v pondelek po 14. szeptembri i oktobra 20. Felsolendva raarciusa 28., juniusa 21., augusztusa 15., szeptembra 29. i novembra 30. Felsoszentbenedek (kram.) pred Pepellnicov, po posztni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszki kvatraj i pred koledi vszik- dar v pondelek. Korong (kram.) majusa 4. Lendvavasarhely szamo zsivinszko aprilsa 6., (zsiv. i kram.) v pondelek po Telovom, juliusa 25. i oktobra 2. m Martonhely (zsiv. i kram.) inajusa 23., augusztusa 6. i oktobra 27. Murahely (konyszko, zsiv. i drobno) juniusa 18. i augusztusa 21. Muraszombat prvi pondelek januara zsivinszko szenye, prvi pon-delek februara zsivinszko i kramarszko, prvi pondelek mar-ciusa zsivinszko i kramarszko, prvi pondelek aprilisa zsivin-szko, prvi pondelek majusa zsivinszko i krainarszko, prvi pon-delek juniusa zsivinszko, prvi pondellek juliusa zsivinszko l kramarszko, augusztusa 24. zsivinszko i kramarszko, prvi pon-delek szeptembra zsivinszko, oktobra 15. zsivijiszko i kramar-szko, prvi pondelek novembra zsivinszko, decembra 7. zsivin-szko i kramarszko. Cse szpadne na prvi pondelek szvetek, te-da je szenye na driigi den. Nagydolany (drobno) na Telovo i decembra 6. Nagytotlak (kram.) prvo nedelo po szrpnoj Mariji i na Miklosovo. Partpsfalva (zsiv. i kram.) marciusa 15., juniusa 16., szeptembra 2. i novembra 28. Palmafa (kramarszko) juiiusa 13. Peterhegy (kram.) v nedelo Szv. Trojsztva, juliusa 4., szeptembrs* / 8. i oktobra 28. Szentsebestyen (kram.) januara 20., 2.nedela po VUztni, juniusa 15. i decembra 21. Tdtkeresztur (zsiv. i kram.) aprilisa 16., juniusa 4., oktobra 27., vszako prvo szoboto v meszeci pa zsivinszko szenye. Cse szpa- dne na to szoboto szvetek, je zsivinszko szenye prvejso szo-boto. Kormend febr. 6., marc. 12., apr. 5., maj. 10., jun. i jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 12., nov. 11., dec. 13., v szoboto, nedelo ali po szvetki na driigi den zsivinszko i kramarszko szenye. Szentgotthard marciusa 10., aprilisa 10., majusa 1., juniusa 9., ju-liusa 22., szeptembra 22., oktobra 18. i decembra 22. Oriszentpeter februara 28., marciusa 21., majusa 19., augusztusa 1., szeptembra 13. i novembra 4, Csaktornya na Cvetni pondelek, juniusa 29., augusztusa 13., ok- tobra 3. i novembra 25. Kotormany marciusa 9., juniusa 27., szeptembra 30 i novembra 30. Muraszerdahely majusa 1., augusztusa 20. i oktobra 26. Perlak Riszalszki tork i v pondelek po Jakobovom. Backanizsa majusa 19., juniusa 24., augusztusa 19. i v szrždo po Beloj nedeli. Striddvar marciusa 19., juliusa 22., szeptembra 30. i decembra 4. Szent-ilona augusztusa 18 i szeptembra 22. 128 >* oor>jco 5 -h in O> crj t- « m O5 »- 3 i-i i-i cm m m "* a r-t t-. CM CM (M T-iHrH{\ p u B Feb Mar Apr Maj Jun. O O5 CO l> »-< ing> co i> i-< \r O5 fO C^ i-i T(< 00 C^ 1 ^iO C* "^f* 00 ^~^ lO O^ C0 '^*" ^^ *^ O5 ro r— cd CQ CM ?4 i—< C^l CM CO i- * ^* C^l 0^1 O^ • *~< *^ C^l CV cB bi) o. OtJ<00(NCDOCOI>i-iIOO i-< ^h »-< CM CM CO hh^- kob < n. 0) N C/3 Okt. Nov. Dec. C co cti cocoo ¦^1 00 CJ CO O ¦>* OC i 'rT ^j >* d o o. o Q rci HlHH vin bb D. a> > d N N CO <: O L Q nam rt WtOO o ¦ •>* 00 C^ o HrtHfJ« o —» lcot e« »oojco *oo5oc ^c^^wWCD2 hhNNM h«MM oo ^>n N cfl i_ o # C/3 X) 0) o. n % ¦< cd ^H l^ O^ 00 t*^ ^^ *^ ^^ T"H ^H ^J ^J CO obi C j* < 3 »— , .—1 C y »-•i-ttNCM O -* 00 CM «O O ¦>* 00 CVI CO ^^ ^f* 00 *—* iO O5 C0 t^1" i™* *™* C^3 CNI C^ *¦¦* *^ Q « 5* n ti <: cd rot^iH -H WO5 CM O O Tf 00 CM «D O^OOCMCDO-^OOi-HlOOJ ooo C NCMCM szv Apr. Maj. C i—» ert "«*O5OJ MCOO S o. C JuL Sze Szkot krava jL O 1 OOJCO t*» tH ifj ^^ flQ [^ ^^ p»h ^J O5 CO *^ d Q ea 29 Febr. l a u o o Q cot~-^»n<: •-< »-"CMCVJC KCMCD u O^tMNtOOfOh-i-iiOO) 'o. c •—> Feb Apr NATURNA SZLATINA PETANSZKA JE ZDRAVA I Z VINOM PITNA VODA OKRfiPI - OZDRAVI BETEZSNENA ZSELODCI —------------------ OBISZTI NATURNA NAJBOSA SZTOLNA VODA . DOBI SZE VSZESEROM Gldvna zaloga MURASZOMBAT, Tel. 68. SZE PRIPOROGSA »zent-Csalad Nyomda MURASZOMBAT *