Zasavski Izdaj« »Zasavski tednik« v Trbovljah- — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije i8. — Telefon it. 81. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 608-70-1-146 — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaž! 16 din, — Tlaka tlakama Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo --------------------------------------------------------------------------------- * 1i * Ves svetovni tisk je v kraj-"fc in daljših izvlečkih poročal ^veliki proslavi ob 15-obletnici 'kijev na Sutjeski. Zlasti govor Predsednika Tita in predsednike ZAR Naserja sta v svetu Obudila veliko zanimanje in komentarji so si enotni, da *«že ZAR in FLRJ trdno in Neomajno prijateljstvo, skoVa-110 v najtežjih dneh Egipta. V Pedeljo sta oba državnika prispela na Brione, kjer bodo URADNI RAZGOVORI Pted obema delegacijama. Izmenjavi mnenj državnikov °°eh prijateljskih dežel pripišejo veilik pomen, ker sodi-«°> da bodo sadovi razgovorov vredno prispevali h krepitvi 7® tako zelo prisrčnih stikov 7* k prizadevanjem za ublaži-mednarodne napetosti. V 10rek je prispel na Brione tudi P^lei zunanji minister Averof, ?* ie gost našega državnega sekretarja za zunanje zadeve Ko-Popoviča. Med obiskom gr-\kega gosta bo prišlo do sre-l?ni med zunanjimi ministri Grčije, FLRJ in ZAR. s konference jedrskih STROKOVNJAKOV Pred dnevi je konferenca jedrskih strokovnjakov za nad-*°rstvo nad atomskimi poskusi ?*tyučila prvi teden dela. Po ttrih uradnih sestankih je vi-mnoga dobra znamenja v Prizadevanjih za opustitev obo-°‘itvene tekme. Na konferen-sodeluje 36 delegatov iz za-J>dnih dežel in 34 iz vzhodnih. r*Prav so mnenja strokovnja-o uspešnosti konference ®‘jena in nekateri menijo, da 7®. more kdo ve kaj bistveno Prepevati k določenemu po-j/frjenju, zlasti pa prenehanju T®5miselnega oboroževanja — ®ndar prevladuje določen op-čeprav je po mnenju r^ttavalcev nekoliko negoto-da bo Francija onemogo-m sporazum, dokler ne bo Prejeta v klub atomistov. Si« ®r Pa je do zaključka konfe-Jnce še nekoliko časa in Že-®ua bo pokazala, koliko so Pravičeni upi mnogih ljudi, da r^eni ta konferenca vsaj no-ji obliko priprav za ureditev l0*k miru v interesu obva-s,.®nia mirnega sožitja med rn' narodi sveta. DS TOVARNE CELULOZE IN R0T0 PAPIRJA »DJUR0 SALAJ« V VIDMU • KRŠKEM JE SPREJEL NA POBUDO IZVRŠNEGA SVETA SKLEP 0 POVEČANJU PROIZVODNJE ČASNIŠKEGA PAPIRJA OD 26.000 NA 28.000 TON. — ? ; ImM * VLAGANJE LESA V BRUSILNICO Praznovanje v Trbovljah V sredo, 2. Julija zvečer, je bila v Delavskem domu slavnostna akademija v počastitev dneva rudarjev, združena z bogatim kultumoprosvetnim programom, v četrtek, 3. julija zvečer, pa je bil na Trgu revolucije najprej sprejem partizanskih patrulj, zatem pa v Delavskem domu slavnostna proslava v počastitev praznika borcev in 15-letnice bitke na Sutjeski. ' ANALIZA DELA Ni dovolj, da sta o zvišanju proizvodnje roto papirja razpravljala le delavski svet in upravni odbor tovarne in v zvezi s tem sprejela določene sklepe, pač pa morajo to vprašanje obravnavati tudi vsi člani kolektiva, zlasti pa šefi posameznih oddelkov, mojstri in delovodje. Od njih je namreč v mnogočem odvisno, kako bodo v tovarni dosegli določeno proizvodnjo in s tem izpolnili zelo odgovorno nalogo. V naši državi borno namreč potrebovali 28.000 ton časniškega papirja, če hočemo kriti vse domače potrebe. Ce pogledamo delovni uspeh tovarne v prvih petih mesecih tega leta, vidimo, da je kolektiv izdelal v tem času 11.164 ton roto papirja, 1.256 ton ostalega papirja, 8.257 ton celuloze, 11.562 lesovine in 776 ton loms pak. Iz navedenega sledi, da je bilo podjetje v prvih petih mesecih z roto papirjem v zaostanku za 586 ton. Ta zaostanek bo kolektiv nadomestil le tedaj, če bo v naslednjih mesecih izdelal najmanj 2.410 ton roto papirja. Da je mogoče doseči tolikšno količino, dokazuje Nagrade jubilantom dela Ob letošnjem dnevu rudarjev Slovenije so bili na rudniku Trbovlje—Hrastnik posebej nagrajeni tisti rudarji, ki so pra-movali 40 oziroma 35-letnioo dela. Upravni odbor rudnika Je tudi letos sklenil, da dobe člani delovnega kolektiva, ki praznujejo v podjetju 40 let dela, v spomin ročne ure. Teh slavljencev je bilo v Trbovljah 23, v Hrastniku pa 5. Dodatno bodo nagrajeni še trije jubilanti Iz Trbovelj. Med nagrajenci so iz jamskega obrata Trbovlje: Fliis Ivan II, Hribar Filip, Kastelic Alojz. Sajeyic Slavko, Zelič Anton. Šteble Ivan. Mreiar Anton In Šinkovec I. Z dnevnega kopa Dobrna—Neža: Bačko Adolf, Pelko Rudolf, Bejdec Ivan, Komlanc Anton. Tratnik Ivan, Šinkovec Anton. Z obrata separacije: Učakar Franc. Bizjak Martin in Hauptman Ignac. Z zunanjega obrata Hren Anton In Umek Franc, z obrata SRD in elektro-obrata Bigman Robert in Razpotnik Franc, a z obrata RGO Zagori ‘ek Anton in Kolman Ivan. Z jamskega obrata Hrastnik so bili nagrajeni 2lak Franc. Vidmar Aloiz in Salamon Alojz ih z zunanjega obrata Co-klin Jože ter Remih Jože. Dodatno bodo preidi spominske ure ra 40-le+rn delo še Miklavčič Franc. KlanClšar Anton in Kovač Ivan z obrata Dni. Razen tega oa so dobili denarne nagrade za 35 let dela 54 delavcev iz Trbovelj ter 10 iz Hrastnika. Obdaritve so prejeli jubilanti na slavnostni akademiji na ■ e-čer pred praznikom rudarjev, ki jo je priredila sindikalna podružnica rudarlev v Delavskem domu v Trbovljah, kjer so sodelovali Delavska godba iz Trbovelj ter pevska zbora »Slavček« in »Zarja«. 13. JULU — PRAZNIK ŠOFERJEV V nedeljo, 13. julija, bodo po vsej Sloveniji obha jj*U svoj praznik šoferji in mehaniki. Praznovali ga “odo v spomin na 13. Julij leta 1944. ko je prva moto-r**irana enota NOV stopila v akcijo pri Žužemberku 1,4 Dolenjskem. Dan šoferjev bodo praznovali tudi v našem Za-Savju _ v Trbovljah. Hrastniku, Brežicah in še dru-*°d. Posebno lepo sc pripravljajo letos na ta praznik 1rkstnlškl šoferji, a tudi v Trbovljah bodo šoferji pri-p'dll| parado avl«mob'lov na glavni cesti. Na sporedu tudi tradicionalna tekma med šoferji In pripadniki LM. K prazniku 'oterjev In avtomehanikov čestita tud; '"‘rtlnišfvn •'Za-avslmgr t»dn-‘ka- v imenu vseh bralec« l,a*ega lista. O pomenu dneva rudarjev je govoril član DS, tov. Leopold Petrič, slavljencem dela pa je izrekel čestitke predsednik UO podjetja, tov. Viti Puikmajster. Pred to proslavo je bila v Trbovljah slavnostna seja delavskega sveta rudnika, slavnostna seja za člane DS iz Hraatnika pa je bila tamkaj. Tudi v Hrastniku je po slavnostmi seji DS sledila slovesna akademija. t. k. ► PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V ZAGORJU Minuli teden je bil v Zagorju VIII. plenum občinskega komiteja, ki ao mu prisostvovali tudi člani rudniškega komiteja ZK in sekretarji osnovnih organizacij Zk rudnika. 8 tem plenumom Je občinski komite uresničil sklepe zimske izredne konference vseh zagorskih komunistov, k! pravijo, da se bo celotno politično delo razvijalo po skrbno določenem načrtu. Poročilo o gospodarskopolitič-nl situaciji na rudniku je Imel tov. Krištof Kramer, ki je analiziral obdobje dela na rudniku ▼ zadnjih petih mesecih. Med drugim je ugotovil, da se stanje na rudniku — največji gospodarski organizaciji zagorske občine — popravlja ln da so se zlasti odnosi med tehničnim vodstvom In kolektivom začeli temeljit« boljšati, kar samo koristi celokupni dejavnosti rudnika. V razpravi Je bilo poudarjen« načelo, da morajo v bodoče postati osnovne organizacije ZK na posameznih obratih čimbolj samostojne in skupno s sindikalnimi pododbori reševat) naglo vse probleme. Ce bodo osnovne organizacije znale samostojno obravnavali vsa tekoča vprašanja, ne ho med kolektivom nobenih nerešenih vprašanj, to pa bo koristilo tudi proizvodnji. O tem zanimivem plenumu bomo podrobneje poročali v eni Izmed prihodnjih številk. (v) to, da je kolektiv v mesecu juniju izdelal nekaj nad 2.400 ton papirja in tako zvišal polletno proizvodnjo tovarne na okrog 13.700 ton papirja. Čeprav polletni plan ne dosega polovice letnega plana, se delovni kolektiv s povišano proizvodnjo bliža letnemu proizvodnemu načrtu, ki ga bo do konca leta tudi uresničil. Naloga delovnega kolektiva je torej precej obsežna. V prvi vrsti — kar je bilo tudi že sklenjeno — je potrebno, da bodo v tovarni dosledno skrbeli za to, da še v večji mleri zmanjšajo pojavljajoče se zastoje. Znano je namreč, da se tu in tam izpadi v proizvodnji pojavljajo zaradi nepravilnega odnosa do dela. Tako so se na primer trikrat ponovili zastoji obratovanja cele tovarne zaradi napak električnega omrežja v vodnem črpališču, zastoji so nastali tudi zaradi nepravilne manipulacije pri -razdelilni plošči v kalorični centrali, zaradi trganja klobučevine in podobno. Kip mladosti v Radečah V soboto je radeška mladina že drugtj slovesno prejela kip mladosti, ki ga poklanja CK LMS najboljši mladinski organizaciji v počastitev dneva mladosti ln rojstnega dne predsednika Tita. V nabito polni dvorani »Svobode« je zbrana mladina pozdravila v svoji sredi republiško ljudsko poslanko, tov, Mimo Zupančičevo, člana predsedstva CK LMS, zastopnike OK LMS Ljubljana in Novo mesto ter nekaterih zasavskih občinskih organizacij mladine. Janez Zahrastnlk je očrtal delo mladine v rade-ški občini, član predsedstva LMS pa je poudaril, da je radeška mladina dosegi« to veliko priznanje z nesebičnim delom ne le v času praznovanja, ampak vseskozi. Radeška mladina je izpodbudlla k poživljeni dejavnosti mnoge mladinske organizacije v Sloveniji. Mladinci radeške občine so na svojem zborovanju sklenili, da bodo še podvojili svoje delo in si tako priborili kip mladosti še tretjič, v trajno last. Ker bodo v prihodnje vse take zastoje obratovanja registrirali, jih analizirali in krivce primerno kaznovali, se bo vsak prizadeti trudil, da bo svoje naloge vestno opravljal. Zaradi remontov, čiščenja in zaradi nepravilnih odnosov do dela je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta pri papirnem stroju 234 ur zastoja, pri kuhalnikih 98 ur, pri izžemal-nem stroju pa 404 ure. KAKO NORME VPLIVAJO NA STORILNOST DELA? Organizacija referata za normiranje in spremljanje norm je na ustrezni višini. Vsekakor pa bo treba realnost norm še bolj vskladiti. Ugotavlja se, da norme v celoti ne odigravajo zaželene vloge. Zato se bo treba skupno lotiti reševanja realnega postavljanja norm. Člani upravnega odbora in delavskega' sveta bodo še posebej razmišljali o normah in zavzeli glede bodočega normiranja dela napredno stališče. Kdaj pa kdaj se na posameznih delovnih mestih spremene pogoji dela, ki omogočajo povečano proizvodnjo, norme pa ostanejo iste oziroma posamezniki žele, da se norme ne spremene. Tako je na primer zanimiva ugotovitev na delovnem sestanku, da v lesni čitalnici včasih predčasno ustavijo stroje, »ker so pač dosegli normo«. Vprašanje Nadaljevanje na 2. strani LEPA PROSLAVA V HRASTNIKU Z otvoritvijo razstave fotoamaterjev v Hrastniku se je pričelo letos praznovanje hrastniškega občinskega praznika, ki sovpada z dnevi, ko praznujemo dan rudarjev in dan borca. Ob tem praznovanju je bila na sporedu vrsta raznih kulturnih prireditev, kjer so domače »Svobode« pokazale prizadevnost svojih sekcij, prav tako tudi hrastniški najmlajši. Na večer pred praznikom rudarjev pa so se domačini zbrali na letnem telovadišču »Partizana« k slavnostni akademiji, na kateri je zbranim občanom govoril predsednik občine in zastopnik rudarjev. Bogat kulturni program slovesne akademije je izpopolnil lepo in dostojno proslavo tamkajšnjega občinskega praznika. SPOMENICA HVALEŽNOSTI p. 17 V dneh, ko je šlo za življenje in smrt vseh naših naro* dov, st Ti, tovariš Tito, obvit z dimom požara, vsemu svetu s krvjo in smodnikom objavil, da se niti s topovskimi granatami niti z rabljevo vrvjo nočemo nikdar ukloniti. Tvoj poziv na vstajo, ki si ga podpisal kot sekretar Komunistične partije Jugoslavije v začetku leta 1941, je odjeknil po vsej naši državi z zamolklim grmenjem prvih partizanskih min. Navdahnjene z neomajno vero v zmago revolucije niso bile besede Tvojega poziva samo glas humanega protesta proti ciničnemu in podlemu uboju izdane in pregažene države. Tvoj glas je zaklical kot glas bojne trobente na odpor proti močnim sovražnim vojskam, ko je sredi zasužnjene Evrope pokanje naših ljudskih pušk napovedovalo zmago najosnovnejših človeških pravic. Od Beograda do Užic, od Bihača in Slunja, od Banje in Papuka, do Fruške gore čez Igman, Jahorino, Kozaro in Grmečo, od Romanije in Magliča do Drvarja in Foče, od San-džaka, Durmitorja in Makedonije, od Kosmeta do Donave in Drave si stopal na čelu čet iz bojev v boj, a za Tvojimi stopinjami smo Ti sledili, kakor Ti sledimo danes, prepričani, da je pot naše Partije za nas edina pot do zmage, za katero jg žrtvovalo svoje življenje nad 150.000 naših ljudi. Ko slavimo 15-letnico zmage na Sutjeski, se danes, tovariš Tito, sredi te veličastne grobnice spominjamo Tvojih besed, s katerimi si kot komandant Narodnoosvobodilne vojske dal priznanje vsem mrtvim in preživelim borcem te edinstvene bitke, ko so čete golega, bosega in sestradanega ljudstva uspele poraziti desetkrat rpočnejšega in nesorazmerno bolje oboroženega sovražnika. # Pred ponosnim dostojanstvom smrti Tvojih padlih vojakov, ki so v šumu bučnih slapov te gorske reke s krvjo potrdili ljubezen do svoje domovine in idealov mednarodne proletarske solidarnosti, si Ti, tovariš Tito, priznal borcem, komandirjem in političnim komisarjem I., II., III. in- IV. divizije, 1. majevičke in VI. vzhodnobosanske brigade najvišje vojaške lastnosti, kakršne morajo imeti vojaki revolucije. Z najvišjimi lastnostmi revolucionarja si bil Ti, tovariš Tito, vzor od prvega dne, ko si prišel na čelo naše Partije, zavedajoč se dostojanstveno, kako je treba, hoteti, da se smrtna nevarnost obvlada z zmagovito voljo kljub premočnim silam. Ze v Užicah jeseni si jasno spoznal, da je treba sovražnika napasti sredi lastnega strateškega in političnega tabora in tako si se s svojimi brigadami pojavil pred Sarajevom in Reko, Ljubljano in Zagrebom že v začetku 1942. leta. Ko pa so se Tvoje čete pod pritiskom premočnih sil umaknile od Karlovca in Slunja čez Liko in Grmečo, si Ti daljnovidno odredil, da je treba zavzeti Prozor, prebroditi Neretvo in nasprotnika razbiti na črnogorskih, hercegovskih in sandžač-kih vrhovih. Tako si Sutjesko in Zelengoro, Maglič in Volu• jak spremenil v salvne zmage in v trenutku, ko je sovražna vrhovna komanda že podpisala kolektivno smrtno obsodbo za vse Tvoje obkoljene in na smrt obsojene borce, si Ti razbijajoč ognjene obroče junaško predrl na sever od Sarajeva do Višegrada in pri tem osvobodil vso vzhodno Bosno. Tri mesece pozneje, novembra 1943, si Ti že v Jajcu položil temelje današnje federativne socialistične republike. Zgodovinska borba za novo Jugoslavijo, skupnost enakopravnih in svobodnih narodov, borba nas oseh in vse naše zmage so povezane s Tvojim imenom in z imeni Tvojih borcev, komandirjev, političnih komisarjev ter vseh Tvojih političnih sodelavcev. Ponosni na svojo slavno borbo in veličastne uspehe pri ustvarjanju novih demokratičnih, socialističnih, družbenih odnosov Ti narodi Jugoslavije izrekajo, tovariš Tito, polno priznanje za Tvoje neminljive zasluge kot prvemu vojaku naše Partije in revolucije. Edvard Kardelj, Jovan Veseltnov, D juro Pucar, Lazar Koliševski, Vladimir Bakarič, Miha Marinko, Petar Stambolič, Blažo Jovanovič, Aleksander Rankovič. Tjentište 4. julija 195S. Ko je prevzel od tovariša Aleksandra Rankoviča spomenico hvaležnosti narodov Jugoslavije, se je predsednik republike Josip Broz-Tito obrnil k prisotnim na veliki proslavi na Tjentištu z naslednjimi besedami: Tovariši in tovarlštcel Globoko sem ganjen nad nepričakovano častjo, ki mi je izkazana s tem priznanjem, ki sem ga tukaj dobil, s to spomenic c, ki sem jo prejel. Ne vem drugega, kakor da vam rečem, da smatram besede, navedene u spomenici, kot priznanje vsem vam, vsem borcem — udeležencem v bojih na Sutjeski in vsem našim borcem sploh, kakor tudi vsem svojim sodelavcem med ljudsko revolucijo, med veliko osvobodilno vojno. Zakaj, zmagati ne more en sam človek, temveč duh, zavest, junaštvo, volja. Vse to pa je nekaj kolektivnega, to ste vi vsi, to je vse naše ljudstvo. Globoko sem hvaležen našim narodom, ker so mi dali to spomenico, ki jo smatram, kakor sem že rekel, kot priznanje vsem borcem naše narodnoosvobodilne vojske. V svojem imenu in Imenu svojih sodelavcev, v imenu tovarišev, ki so z menoj že več let na delu in ki so skupaj z menoj šli skozi vse mogoče težave, tako pred vojno in med vojno, pa tudi po vojni in danes, obljubljam vam in vsem našim narodom s tega kraja, da ne bomo omahovali nikdar in da bomo delali za srečo naših narodov, za katere bomo dali tudi življenja, ako bo potrebno. VREME Okrog 15. julij« krajevne ali kratkotrajne nevihtne padavine druge dni lepo poletno vreme. MA AVTOMOBILSKI CESTI UTRIPLJE DELO OD RANEGA JUTRA DO POSNEGA DNE Stanovanjske skupnosti naj bodo v središču pozornosti Snovanje stanovanjskih skupnosti je že nekaj časa v središču pozornosti državljanov nejša popravila. Katero od teh čene stvari, ki jih hoče uredi- služb, da tako rečemo, bo usta- ti. Naslednji, pravzaprav naj- novila neka stanovanjska važnejši, da tako rečemo, in tudi najbolj bogati vir pa je in vseh družbenih organizacij, skupnost, je odvisno od priza' To je tudi povsem razumljivo, devnosti, domiselnosti, volje, prispevek gospodarskih orga' Stanovanjska skupnost bo lah- organizacijskih sposobnosti dr- nizacij. V zakonskem načrtu je ko namreč uredila vrsto stva- žavljanov, ki stanujejo na do-ri, ki bodo koristile družini, ločenem področju, od ljudi, ki vir teh dohodkov postavljen šele na peto mesto. Toda na No, da se prav razumemo, ne aktivno delajo v tej skupnosti, enem izmed pomenkov o sta- gre za neki administrativen Pri snovanju teb skupnosti upravni organ, temveč za marsikje načenjajo dvoje vpra- novanjskih skupnosti, o njihovem pomenu, snovanju, na- združbo ljudi, za združbo sta- Sanj, in sicer, kje so najugod- logah, razvoju je bilo rečeno. novalcev določenega okoliša, nejši pogoji snovanja za nji-ki bodo skupno urejali takšna hov razvoj, za razširitev nji-vprašanja, ki jih ne more ure- hove dejavnosti in od kod naj da bi kazalo ta prispevek uvrstiti takoj za prispevkom državljanov samih. Zakaj takšna diti hitro in poceni niti komu- dobe določena sredstva, da bo- trditev? Gospodarske organi- na in tudi ne hišni svet. Za katere stvari gre? Gre za tele stvari: za družbeno prehrano, za snovanje ustanov, kjer naj bi bili otroci pod dobrim nadzorstvom, tedaj ko matere in očetje delajo do lahko finansirali snovanje raznih uslužnostnih dejavnosti, ki bodo koristile državljanom na določenem področju — na področju določene stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnosti bo- zacije, njih delavski organi upravljanja namreč razpolagajo z določenimi sredstvi tudi v ta namen. Sredstva iz skladov skupne uporabe so to. ki jih lahko namenijo za materialno podporo. materialno osnovo, stanovanjske skupnosti. Ce unorabijo določen del teh sredstev za zboljšanje (Ptct$ttične (Jfcepce Priprave za praznovanje dne* v a borcev In proslave 15. obletnice bitke na Sutjeski so bile tndi v brežiški občini zeid uspešne. Po šolah, podjetjih ia osnovnih organizacijah Ljudske mladine so imeli vrsto predavanj o pomenu bojev na Sutjeski za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Podobne proslave in praznovanja so bile razen v samih Brežicah tudi V okoliških vaseh, zlasti še v večjih krajih. Osrednja proslava ob dnevu borcev — 4. julija — je bila v Brežicah na večer pred praznikom v prosvetnem domu. Praznovanje je bilo združeno s P'* sanlm kulturnim sporedom. Pe tej proslavi so Brežičani družno odšli v dom JLA na družabne prireditev. . . , do najuspešneje zaživele tam. v tovarni, ustanovah, skratka, kjer je zaposlenih največ že- ko so zaposleni ko morajo pu- na. Xo pome„i, da bodo naj- stiti svoje malčke ali v zaprtih prej zažjVele tam, kjer je go- družbenega standarda, so raz- prostorih, kjer jim preti pre- spodarski razvoj bistveno bremenieni tudi določenega cfj."'"varnosti, ali pa jih pu- spremenU pogoje družinskega prispevka, stiti na dvorišču, cest^ kjer življenja, kjer sta zaposlena jim preti še več nevarnosti. 0ge jn mati, kjer mora biti Gre tudi za snovanje raznih Ptrok ay pod določenim nad- serv-sov. tako za preskrbo, za gorstvom ali prepuščen same- ra'° sredstva tudi iz mor»bH- čiščenje, pranje, za najrazlič- mu sej,i, kj-er gona, ko se vrne nega dobička svojih iastnih . _____________ ______ z napornega osemurnega dela v tovarni ali ustanovi, ne mo- ,.A tirrKitati.-. REŠEVANJE STANOVANJSKI, stiske, delavci in uslužbenci strojne TOVARNE V TRBOVLJAH BODO OPRAVILI MNOGO PROSTOVOLJNEGA DELA PRI GRADNJI NOVIH STANOVANJSKIH BLOKOV Med nadaljnjimi viri so omenjena še sredstva iz stanarin in najemnin. Stanovanjske skupnosti lahko zbi- Hnm precej noueso V zagorski občini bo v letoš-in po-tnrn ob lahVn njem letu izvedena nadaljnja preusmeritev gradenj v korist občinski in okra’"* Hudsld teriala in Industrijsko rudarsko šolo postavil stanovanjski blok s 36 stanovanji. Za gradnjo tega IZLAKE SO OŽIVELE re opraviti vsega sama in kjer odbori. Omeniti *» nri- njen položaj naravnost terja snevek iz sklada ««"5"'ne urbanističnem načrtu mesta Zagorja predvidena gradnja novih avtobusnih garaž in bencinskega servis-. Letos bo dozidana tudi veterinarska ambulanta na Izlakah. Kmetijska zadruga na Izlakah pa Ima v načrtu adaptacijo obstoječega poslopja mlekarne, nadaljevala pa bo tudi gradbeno-montažna dela v 6ami mlekarni z ureditvijo sodobne hladilnice, ki bo primerne velikosti. Z odkupom zemljišča naj bi Dan pred tem, v sredo 2. Julija, pa je bil v domu JLA v Brežicah »Književni večer S®' tjeske«. Na večeru so nastopili! književnik dr. Drago Janlševič, slikarja Edo Mutrič in Zlatko Priča, nadalje kipar Stevan LO* ketič in igralci iz Zagrebškega dramskega kazališta. — S prireditvijo, ki jo je obiskalo precej Brežičanov, so bili vsi prisotni zadovoljni. Osnovna organizacija Zveze borcev iz Pišeo pa je pripravila za dan borca in krajevni praznik lepo praznovanje. Tako j« bil v nedeljo popoldne v Pišecab Improviziran »napad«, nato P® so sledile vaje gasilcev. Zate« je bilo ob pristni domači kaplji' sci ljudsko rajanje. cerjev, ki je za razvoj gradbe- .sindikat zagorskih rudarjev na 28.000 ton papirja na leto ništva nujno potrebna. Industrijska rudarska šola bo zgradila šolsko poslopje in internat s potrebnimi pritiklinami. Za to bo ’o porabili okoli 200 milijonov din. Gradnja teh objektov je nujna že glede na kritično stanje šole in internata in na predviden porast števila stavbo. Izlakah začel graditi parkirni prostor in športna igrišča. Občinski ljudski odbor bo letos dokončno uredil svoje upravno poslopje, v katerem bo montirana tudi avtomatska telefonska centrala, ter preuredil bivšo Izolirnico v štiristanovanjsko (Nadaljevanje s 1. strani) se poraja, če je tukaj norma pravilno postavljena in kakšen odnos do storilnosti imajo ljudje, ki dajejo take izjave. V ilustracijo naj navedemo, da so bile v mesecu maju dosežene naj nižje norme v ku-hariji, in sicer 104°/», najvišje pa v skladišču lesa, namreč 127»/». IZBOLJŠALI BODO TUDI DELOVNO DISCIPLINO Ker se v tovarni dobro zavedajo, da so sedanji in bodoči delovni uspehi v mnog očem povezani z delovno disciplino, so zaradi tega pretresli vse nepravilnosti, ki jih bodo tudi takoj odstranili. Tehniški kader papirnega stroja nenehno teži za tem, da bi bila gramatura papirja čim manjša. V zvezi s tem je uspeh v tovarni lep, saj je mednarodni normativ za ta papir 54 gramov. — Za idealno proizvodnjo časniškega papirja bi potrebovali izključno okrogel les, ali pa vsaj 70»/*. Do nedavnega pa so morali v glavnem uporabljati kalan les, kar je tudi vplivalo na proizvodnjo. Se večja ovira pa je bila v tem, da so dobili sveži les, ki izloča mnogo smole. Smola in alge pa so največji sovražniki izdelovanja papirja. Zal za sedaj borba proti tem še ni uspešna. posebne slej niso posvečali skrbi njeni kvaliteti, ki je vidno nazadovala. Ko pa so začele iz inozemstva prihajati razne reklamacije, da je produkt za 30°/o slabše kakovosti, kot znaša njihovo povprečje, in ko se ‘ je začelo pojavljati vrašanje trga, so se v tovarni nad tem vprašanjem resno zamislili. Ni treba grajati prihajanja kolektiva na delo, slabše pa je z zapuščanjem delovnih mest v času dela. Okrepčevalnico, ki je seveda nujno potrebna, so posamezni člani kolektiva obiskovali tudi po trikrat. Ker pa so v tovarni zboljšali kontrolo zapuščanja delovnih mest med delom in uvedli skupno oskrbovanje in okrepčevalnice, bo ta neprijetnost v prihodnje odpadla. Vso skrb bodo nadalje posvetili dnevni kontroli dela. Doslej se je namreč dogajalo, da niso bile vse delovne moči vseh osem, ur v celoti zaposlene. Preddelavci, oziroma odgovorni organi, so taka delovna mesta mirno tolerirali. Z revizijo delovnih mest se bo pokazala morebitna odvečna delovna sila, kar se kdaj pa kdaj zgodi zaradi raznih delovnih sprememb. Vso tako delovno silo bo treba v bodoče prigla-šati personalnemu oddelku, ki bo skrbela za pravilno izkoriščanje delovne sile. Treba pa bo vzgojiti večjo zavest pri posameznih vodjih skupin, da ne bodo imeli pred očmi le svoje delovišč«, ampak tovarno kol celoto. V tovarni proizvajajo meseč-cel no tudi 1.675 ton celuloze. Do- Povprečna utržna dolžina omenjene celuloze je bila do nedavnega okrog 3.500 m, medtem ko je norma 4.500 m. S pomočjo raznih analiz in poizkusov je uspelo celulozo izboljšati tako, da bo primerna za inozemski trg. Poraja se pa vprašanje, če ne bo nazadovala proizvodnja ,ker bi morali praviloma podaljšati čas kuhanja. Na podlagi rezultatov, ki jih je dal delovni sestanek, posvečajo več skrbi polnjenju kuhalnikov, tako da ne bo več razlik v količini med posameznimi polnjenji. Meseca maja je znašala razlika do 3.316 kg, pretečeni mesec pa le še 2.189 kg. Res je, da na to razliko deino vpliva tudi vrsta celuloznega lesa, v glavnem pa je to odvisno od iznajdljivosti ljudi, ki so za to delo odgovorni. učencev. Sredstva za gradnjo bodo šla deloma iz zveznega in republiškega te- okrajnega sklada za kadre. Nujno je, da se vsi dosežki, ki so bili ugotovljeni na raznih sestankih, v celoti prenesejo preko sindikalne organizacije na posamezne člane kolektiva in da se v teh vzbudi še večja delovna zavest, ki je potrebna, če hočejo ,v celoti izpolniti svoje naloge. -S ( Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah nad Zagorjem pa bo letos razširila svoje obratne prostore, ki Iz varnostnih razlogov sedaj ne ustrezajo zahtevam. Kar zadeva šolstvo, bodo letos za gradnjo šol v Cemšenlku in Tirni porabili 36 milijonov din, ne upoštevajoč že zbrana sredstva. Preskrbeli pa bodo še načrte za nove šole na Lokah, v Zagorju In KonjščlcI ter izvedli adaptacije v Zagorju, Toplicah in Polšniku. Potrebno pa bo tudi regulirati potok Medijo v dolžini 430 metrov, od železniškega mostu pri kurilnici do stanovanjskih blokov na Polju, Regulacija je po- Da se odpravijo razne pomanjkljivosti iz preteklih let, bo treba razširiti oziroma ustanoviti dodatne gradbene delavnice, zlasti inštalaterske in kleparske ln poostriti nadzor nad izvedbo del, kjer naj bi se usmerjala v večji meri uporaba gradbenih polizdelkov. Glede na povečanje Investicijske izgradnje bo nujno, da novoustanovljeno Gradbeno podjetje Zagorje tesno sodeluje z Industrijskimi ln obrtnimi podjetji ter skrbi za čimvečjo tipizacijo Izdelkov. Taka tipizacija bo lahko znatno pocenila gradbene stroške. Misliti bo treba nadalje tudi na večje ln boljše serijsko izdelovanje montažnih In polmontažnih betonskih in drugih elementov. (Ja) Brežiško društvo priatelje* mladine pripravlja tudj letos letovanje najmlajših državlja* nov Brežič. Le-ti bodo letovali v dveh izmenah, oskrbnina P* stane 3.500 din. Najmlajšim Bre-žičanom želimo, da bi čas, k® bodo na letovanju, kar najlepž® preživeli. _ Tudi v Dobovi je bilo v nedeljo živahno. Pa kako bi ne bil°> saj je aktiv mladih zadružnikov v kraju pripravil razstavo kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, žetev s kombajnom ter tekmovanje koscev in žanjic. S® ■i .»m™ posebej zanimive so bile tekin® koscev in žanjic. Dobovški m'®' di zadružniki pa so tudi najbolj' še kosce in žanjice nagradili * denarnimi zneski. — To Je k*’ obenem tudi zlet mladih zadruŽ' nikov. V Vihrah pa je odbor osnovo® organizacije SZDL priprav« veliko nacionalno tekmovanj« žanjic iz Viher in okolice. Pri' reditev sl Je ogledalo prav 1®P® število domačinov ln okoli*®' nov, ki so se nato udeležili »® ljudske veselice. (m*) --- ■ -V— ....... „ Zakaj navijalo cene VIDEM-KRSKO s tovarno CELULOZE »DJURO SALAJ. Ko je občinski ljudski odbor v Trbovljah sprejel odlok o 5-odstotnem dopolnilnem davku na alkoholne pitjače, so obiskovalo! gostišč pričakovali podražitev teh pijač le v toliko, kolikor so se stroški gostinskih podjetij zaradi uvedbe tega dopolnilnega davka res povečali. Nikakor pa gostje niso pričakovali podražitve tistih pijač ki jih omenjeni odlok ne zajema. Najmanj Je to razumljivo za plv6, ki ga uvedba dopolnilnega prispevka sploh ne tan-gira. Sploh ni nihče pričakoval tolikšnega skoka cen v gostinskih obratih, ki znašajo povprečno 10 odstotkov. Pavšalna obdavčitev gostinskih obratov je bila v glavnem znana že takoj v začetku leta. Družbeni plan občine pričakuje 1 odstotka manj dohodkov tz gostinstva, gostinska podjetja Pa govore o 25-odstotncm zvišanju pavšala, kar nas opominja, da pri tem planiranju oziroma kalkullranju gostilniških cen glede na pavšallzacljo in sedanji dodatni prispevek nekaj ni v redu, saj je mora) biti v tem pavšalu že predviden, ker Je bil vključen že v osnutek družbenega plana občine In osnutek občinskega proračuna. Podražitev cen v gostinstvu je napravila med prebivalci precej razburjenja, In to npr®' vičenega. Ne bomo tukaj ®*' čenjali vprašanja umestnost uvedbe dopolnilnega prometne-ga davka, ampak hočemo P®' udariti le to, da se obiskoval' KAKŠNA JE KONTROLA NADUR? Ko so meseca februarja v tovarni kontrolo nadur poostrili, Je število teh padlo skoraj na polovico. Iz meseca v mesec je bila kontrola slabša, zato so tudi nadure naraščale, meseca maja pa so celo prekoračile Januarski rekord. Res Je sicer, da je bil v tem mesecu v tovarni remont, vendar ta ne opravičuj« v celoti tolikšnega porasta nadurnega dela. Kontrola nadur se bo odslej naprej bolj natančno Izvajala. Tudi pri naročanju ln varčevanju z materialom so bile ugotovljene določene nepravilnosti. Mnogokrat so posamezniki, ki so bili za to pooblaščeni, kampanjsko naročali razni material. Dogodilo se Je celo, da so nakupovali material, ki ga je težko uporabiti. Da je tudi tukaj potrebna pazljivost. Je razumljivo. PROBLEMI V PROIZVODNJI Casniškt papir, ki gj tovarna izdeluje, je od 50—56 gramski NAS KOMENTAR SESTANEK NA BRIONIH Ze dober teden dni je minulo, odkar je v našo dešelo prispel predsednik prijateljske Združene arab-ske republike Gamal Abdci Naser. Prisostvoval je veličastni proslavi boja na Sutjeski, potlej pa je s predsednikom Titom odpotoval na Brione, kjer so se začeli eglptovsko-Jugoslo-vanskl državniški razgovori. Pretekli torek pa Je prispel v Jugoslavijo zunanji minister Grčijo Evangelos Averof ln se pridružil razgovorom na Brionih. Grčijo. Aktivna koeksistenca s tem potrjuje, da ne priznava meja. Sestanek na Brionih pa obenem tudi potrjuje, da se politika koeksistence bogat) In vedno močneje uveljavlja v mednarodnih odnosih. Obisk Gamala Abdela Naserja In njegovih sodelavcev ter obisk grškega ninanjega ministra Averofa nista samo dokaz prijateljstva, ki ga goje te trt dežele, temveč sta obenem tudi priložnost, da naš) dragi gostje izmenjajo Izkušnje i našimi voditelji in skupno ocenijo mednarodne razmere prav v trenutku, ko se na svetovni pozornl-ol pojavljajo novi, temni in grozeči oblaki. Sedanji mednarodni odnosi terjajo, da se državniki še z večjo odločnostjo i ,vzamejo za krepitev politike miru in mednarodnega sodelovanja, kajti le s takšno politiko Je moč zboljšati mednarodni položaj. Majhnim deželam, še zlasti pa tistim, ki uveljavljajo neodvisno politiko in se nočejo priključiti blokom, pripada v tem pogledu zelo velika vloga. Grčija, Združena arab- ska republika In Jugoslavija, katerih zunanji ministri zo se v torek prvič sestali na Brionih, se zavzemajo in tudi v praksi uveljavljajo načela miroljubne aktivne koeksistence, zato se medsebojni stiki teh dežel nenehno zboij-šujejo In krepe. Ze to je dokaz, da Je politika aktivne koeksistence možna, nujna in končno tudi edini izhod Iz sedanje mednarodne napetosti. Na primeru njihovega obojestranskega in koristnega prijateljskega sodelovanja, je ta politika potrdila prednosti, ki jim Ima za ureditev odnosov med narodi In državami in za odpravo mednarodnih sporov in drugih perečih problemov. Ko gro za te tri države, dobiva politika koeksistence nove oblike In presega po svojem pomenu okvir prijateljskih odnosov med Združeno arabsko republiko, Jugoslavijo in Trojni razgovor) na Brionih pa so pomembni tudi zato, ker so na področju Vzhodnega Sredozemlja, na obalah in otokih, zelo občutljivi spori, ki povzročajo mednarodne potrese in vell-koitrat zaostrijo mednarodne odnose. Skupna želja teh treh držav, da bi odpravili te spore in jih rešili v korist miru in tamkaj živečih narodov, Je normalna. Ta želja sloni na prizadevanju, da bi se položaj v tem delu sveta normaliziral s pametno ureditvijo spornih vprašanj, da bi odpravili elemente, spodrezali korenine, sedanjih kriz. Trojni sestanek bo prav gotovo prežet s takšnimi težnjami, ki bodo še bolj kot doslej poudarili, ka. « konstruktivna Je mednarodna vloga Jugoslavije, Združene arabske republik« In Grčije v tem delu sveta in na svetu sploh. Vse tri dežele, katerih predstavniki so se sestali na Brionih, sl prizadevajo, da bi sleherni narod ln sleherna država popolnoma neodvisno uveljavljala svojo politiko, se pravi politiko miru In prijateljstva, In prav zato se lahko njihova gledišča v precejšnji meri izenačijo v skupnem prizadevanju za okrepitev miru in sodelovanja. Zato Jo razumljivo medsebojno sestajanje, izmenjava mišljenj in vsklajevanje akcij. Vse tri dežele tudi priporočajo, da je vztrajno sporazumevanje edino sredstvo za ureditev perečih svetovnih problemov. In v tem je njihova moč, njihov ugled, njihova velika mednarodna vloga. Zato bo sestanek na Rri-on ih pomemben pojav v sedanjem obdobju razvoja mednarodnih odnosov, za katere so značilni pojavi, da bi še okrepili blokovske težnje In reševali mednarodne probleme s silo, s orožjem. Trojni sestanek bo spet opozoril narode in državnike na možnost, da se lahko z dobro voljo In vsestranskim prizadevanjem razvije mednarodno sporazumevanje, zato ne bo samo ugodno vplival na ta ali oni problem, na rešitev tega ali onega spora, marveč tudi na ves mednarodni položaj. gostiln upravičeno zgražajo e® tem, da so se alkoholne pU8® podražile dejansko povpre*® za 10 odstotkov, medtem ko ®* je družbeni davek nanje P®" večal le za 5 odstotkov- N®* gostinci opravičujejo podraži' tev s tem, da bodo morali P18' čatl dopolnilni davek za Praj dane pijače tudi za nazaj ®^ 1. januarja t. 1„ da >lm bo ®>®' goče kriti nastali prlmanjku®'' Ob tem se pa vsi vprašuje'®®' ali se bodo alkoholne pU®c spet pocenile za 5 odstotkov* ko bodo nastali prlmanJkU®* o katerem govore gostinci, P®' ravnan? Ne verjamemo. I® tem je kamen spotike! Prav bi bilo, da pristojni ntteljl store vse potrebno, ® se kalkulacija cen v gostinsk obratih temeljito pregledajo * popravijo v sklada z dej*®8 _ večjimi stroški gostišč. V ®*'* lem smo mnenja, da nlkok®^ ni pravilno iskati rentabll®* gostinskih podjetij t stal®1^ večanjem cen, pač pa boljšo organizacijo dela, ▼** noatjo, varčevanjem in P0<*° nim. IZ HRASTNIKA Razstava o borbi h rastnih . ga prebivalstva med N O V, jo je pripravila ZB, je lo preko 2000 Hrastničanov, je prva taka razstava v Hr8® niku ln lz zbranega materljep bi se dal osnovati prav muzej borbe hrastniških darjev. Partizansko palrole so letos obiskale vasi i« kme*^ ki so podpirali partlza«®-1/ Hrastnika so odšle tri P8,^ 1® in ena okralna. Ob snri* ki)i patrol je bilo 58 partlza«* borcev odlikovanih. NAŠA ANKETA Anketa o kuliurno-prosvetm dejavnosti v libovljab Kultura-OLProsvetna dejavnost se Je v Trbovljah v zadnjih letih motčno razmahnila. V mestu imamo vrsto delavsko-prosvetnlh društev, vendar pa se žal v društvih še ni razvila dejavnost do želene višine. Pred leti so Trbovlje dobile tudi novi Delavski dom, najlepši dom te vrste v naši državi. Ob vsem tem je bilo pričakovati, da bo v Trbovljah poslej vrsta prireditev, najrazličnejših, od nastopov pevskih zborov in godb do dramskih prireditev, lutkarjev itd. O vsem tem smo razmišljali tudi v redakciji »Zasavskega tednika« i.n sklenili, da razpišemo med našimi trboveljskimi bralci anketo o problemih .kuJturnoprosvetne dejavnosti v Trbovljah. 2al pa smo anketo poslali le cikali 60 tovarišem in nismo mogli tako zajeti vseh ljudi, ki se zanimajo za kulturnoprosvetno delo in. ki morda tudi aktivno nastopajo v tem ali onem odseku prosvetnih društev. Da pa bi •mogli tudi ti sodelovati v naši anketi in izraziti 6Voje mnenje o trboveljsik kulturnoprosvetni problematiki, smo sklenili, da v našem listu objavimo vseh šest vprašanj, ki smo jih poslali tovarišem, z željo in s prošnjo, da nanje odgovore in nam pošljejo svoje odgovore najkasneje do 20. julija tega leta. Vprašanja« pa so naslednja: 1. V Trbovljah obstajajo štiri delavsko prosvetna društva •Svoboda«. Ali sto že kdaj razmišljali o tem, da bi vsa štiri delavska prosvetna društva »Svoboda« združili v eno društvo?- 2. V Trbovljah so pevski zbori dosegli že lep napredek, opaziti pa je, da upada zanimanje za pašo lepo slovensko pesem, bilo to pri poslušalcih, ali pri evcih v obiskovanju vaij (delno je temu krivo tudi to, da redno obiskovanje vaj močno moti tudi razilični delovni turnus v nekaterih večjih gospodarskih podjetjih). Kje je vzrok upadanja zanimanja za gojitev petja, oziroma kaj naj bi se storilo, da se to nezadovoljivo stanje popravi? 3. v Delavskem domu imamo lepo gledališko dvorano; kako zagotoviti, da bodo Trbovlje same lahko dale šest gledaliških premier vsako sezono (razen gostovanja Celjskega ln drugih glledališč)? 4. V naših delavsko-prosvetnih društvih »Svoboda« Je vse premalo mladine in se v njih zato s kulturno prosvetno dejavnostjo ubadajo bolj starejši kot mlajši ljudje; kaj naj storimo, da mladino bo noge so ji tičale v veli-/V očetovih škornjih, ročice, **He!e od mraza, pa je iztekala k plahim plamenčkom Pol svežih drv. Rada sem jo ela. Menda prav zaradi tega, ^ ie večkrat kuhala in mi v •htdco vrgla kaj posebnega-:anee, zelje, nekaj koščkov r°TnPirčktz. In kolikokrat je na ognjišče debelo cunjo Pan jo posadila mene... To ‘ UH časi! ^°da za žgance je zavrela. .“»cfcini prstki so grabili po iz predala in jo previd-i u«ipali v lonec. Tanka ro-|,a ji je segla še v solnico. ' bila je prazna! j^ojdi k Damijanu po malo Peljalo je meni. .‘Kako neki? Misliš, da bom a tacala?« ,, rez besed je sestra odšla in ®topnfc, ki so držale na i0,ttrešje, prinesla velike, na ifj Cigane- čevlje. Postavila Je predme: e»u' pa hitro pridi’ te hočeš slano.'« itjl0-* »etn, kaj me je takrat H Zgrabila sem čevlje 'sb i ia0nala v ■ ■ ■ pepelnjak. kriff se ie dvignil, čevlji so se l0'1 o njem. Na smeh mi je Iq1, Q>-kako lepo je bito ple-vrtinčasti pepel! Strmela 'is. v to in se Še prav zavedla i(( p kdaj me je nekdo spra-Hik! kolena. Osupla sem od-°£* od pepela in se za-)((( v tistega, ki me je začel ko„’ je oče. Njegova močna S&ka roka, mišičasta, polna ■ je padala po meni, me fa2 ’ ^e hotela spraviti na tla. sem samo gledala, no-0(e, solze ni bilo v otroških Kako bi si upala jokati jjr** očetove kazni?! besed je zdrvel oče jezen po stopnicah v kovačnico, brez besed sem poiskala čevlje v pepelnjaku in odšla skozi vrata. Sele tam sem si mogla otreti z obraza svojo toplo solzo z lica, v katerega so se zaletavale debele snežinke. • Od tistega časa je minilo mnogo let. Redkokdaj se mi posreči priklicati v spomin očetovo podobo, redkokdaj ga vidim v snu, kadar ga pa, ga vidim silnega, močnega, tem-norjave oči se mu blešče, pod malimi brkci se mu svetijo močni beli zobje, lase — kostanjeve ima razmršene, srajco vedno odpeto, rokave pa zavihane. Gleda me in jaz se tresem pred njim, obenem pa mi je tako dobro pri njem...! Sele danes vem, kaj je hotel oče. Pozabljeno je okrvavljeno telesce, pozabljena strgana oblekca. Samo Ti si še ostal v spominu in Tvoja želja ostani skromna! Zato hvala, ata, hvala za kazen! Ivanka SESTANKI Dvopana je bila pisana tribuna nekaj deset napetih ušes in razgiban;h ust. Ljudjje so govoril« mnogo, tehtno in aktualno. Stavili so predloge in vprašanja. Tovarišica v kotu je pihala zapisnik. Ko je bj ta čez nekaj dni natipkan, ga je dvojica mož podfl.sala, ga na hitro preletel predsednik organizacije, in g,a potem s-kupaj s še nekaterimi spis,’ spravil na zaprašeno omaro, ali ga kvečjemu nalepi) na oglasno desko. Na občnem zboru čez 12 mesecev upravni odbor o sklepih, ki so bili sprejeti na tistem sestanku, ni spregovoril. XXX Njegov referat se je vlekel kot j ara kača. Govoril je o vsem, bil je živ leksikon številk in podrobnosti iz občinskega življenja. Ušesa v dvorani so nemela, očt so lezle skupaj, usta so zehala. Pripovedoval je tisto, kar so ljudje že nekajkrat slišali in prebrali. Vstal je mož za mizo delovnega predsedstva in hripavo predlagal: »Kandida- cijska komisija na delo!« Dvignila se je čefvotSca mož in žena .-n odšla ven. Deset minut zatem: »V novj odbor predlagamo ... Glasovanje bo taj- no.« Takoj so se začele volitve. Zakaj komedtjantstvo pri volitvah? Bilo je očitno, da je bilo novo vodstvo predlagano, že oreden je bila postavljena kandidacijska komisija. Zakaj je potem njej treba na desetminutni odmor iz dvorane? XXX Spominjam se sestanka v neki hribovski vasi. Ta zbor naj bo dober pregled dosedanjega in še boljši kažipot za bodoče, so dejali. Res je bil. Spomrnjam se tudi nekega občnega zbora Socialistične zveze. Mnogo, skoro premnogo so govorili o uspehih in pomanjkljivostih minulega dela, skoro nič pa o konkretnih nalogah in napotkih za nadaljnje delo. Ta sestanek .je v očeh vseh članov kmalu zbledel. Kolčko sestankov in zasedanj je še zgolj zaradi formalnosti? Koliko sestankov je na dobri poti, pa potem zbledijo? Koliko sestankov da mnogo dragocenih napotkov, ki pa jih pozneje pozabijo in teče vse skupaj spet po starih tirih ... Čedalje manj, pa še vendarle preveč. —Jak Dež prepodil gledalce Za praenik slovenskih rudarjev so imeli v Zagorju ob Savi napovedano gostovanje ljubljanske Drame z igro »Sedem let skomin«. Na letnem gledališču v Zagorju se je zbralo preko 1000 ljudi, a žal je prav takrat začelo deževati kot za stavo. Z uprizoritvijo igre zaradi tega ni bilo nič. vendar so ljubljanski igralci Zagorjanom obljubili, da jih pridejo ponovno obiskat v začetku meseca septembra. V okviru prireditev ob občinskem prazniku v Hrastniku pa je bilo ob istem času na sporedu gostovanje drame »Svobode-Center« iz Trbovelj z igro »Dnevnik Ane Frank«. Tudi tu je bilo na letnem gledališču vse pripravljeno, a okrog 8. ure zvečer se je ulila ZAGORJE DOBI MLEČNO RESTAVRACIJO Tako ali podobno gostišče smo v Zagorju že dolgo pogrešali. Ze nekaj let so o potrebi ustanovitve mlečne restavraoije govorili na sestankih društva prijateljev mladine, na sestankih občinskega komiteja LMS Zagorje, na zborih volivcev in še drugod. Letos pa bo končno rešeno tudi to vprašanje. Mlečno restavracijo bodo v Zagorju uredili iz sredstev sklada za pobijanje alkoholizma, ki so bila zbrana na območju zagorske občine lansko leto. (ma) Stlrl mlada dekleta na vlaku. Peljejo se v službo. Govore. Zanimiv pomenek o službi ln šefih. Najmlajša v zvončastem krilu: — A veš, da prvega odpovem? Kdo bi delal za te cife! Potem mi bodo gotovo povečali plačo. — Kako? — Preprosto. Prav tako Je napravila kolegica Zdfena. Saj jo poznaš, tista visoka. Bila je daktilografka v X, stenografka, znala je nemško in sfbohrvatsko. Plačo pa je imela nizko, premajhno za njeno delo. Odpovedala je službo, in takoj so ji povečali za nekaj tisočakov. Vlak je drdral in padal je dež. Razmišljali smo o čudoviti oceni delovnih mest in sploh o čudnem življenju v podjetju X in še kje. * zaman, ker bi Imeli prav gotovo spet pripravljen svoj zamah in staro pravljico o starem dedku. * V trgovini monotono udarjajo tipke prastare računske železne blagajne. Potrkavanje zvonca. Na majhnih kartonih izpadajo številke: 130, 350, 44. Na podobne kartončke piše malo prej s-svojim svinčnikom prodajalka za prodajno mizo številko 145, ko gospodinja Malka naroča kilogram sladkorja, 45, ko kupuje 10 dekagramov bonbonov, 6 za eno žemljo in ... 100 in 1000 in 50. „ Kaj, ko bi prodajalka nehote ali pa tudi hote zapisala namesto 100 — 110 dinarjev. Ali ji lahko dokažemo čez čas, da ni imela prav? Zagorska kronika Kaplja na kapljo Na polju neke posavske vasi sva pred meseci nehote prišla v pomenek. Bil je čudovita podoba tistega kmečkega očaka iz prispodobe, z brki, z grobostjo v mislih in v oceni časa, ki gre naprej. Tu ima krpo krompirja, tam, onstran vasi nekaj stotov še rastoče pšenice. Potem vinograd in doma seveda kravici in vole in nekaj parov svinj. Kmečki mozaik. — Trdo je življenje, trdo. Komaj živiš Ko se zaustaviva pri naprednem kmetovanju. pri boljši proizvodnji, zamahne z roko: — Moj ded Je delal tako in jaz bom tako Zadnjič sva se spet srečala. - Kako? — Ja, zdaj* se pa že bolje, šnoflja. No, kar živimo. Razveselil sem se, povezujoč boljše pogoje v njegovem hišnem gospodarstvu z boljšimi uspehi na polju. Pa je še dodal: — Dva sinova sta odšla na delo v Industrijo Zdaj smo doma samo trije. Tako pa že gre. Mora iti! Vprašal bi ga. kaj b! bilo, če bi vsi tako dvigali življenjsko raven, pa bi bilo najbrž Ne moremo. Zato bi bilo lepo in prav, da bi si trgovci, ki se lahko ponašajo z monotonim zvonklja-njem prastarih računskih železnih blagajn le vzeli toliko časa in zapisali k številki 145 še 1 kg sladkorja. Menda pri tem delovna storilnost ne bo preveč trpela. * Francelj je bil še včeraj človek v središču pozornosti. Kjerkoli se je pokazal, so ga oblegali, obkrlčevali, se mu nasmihali in se klanjali, znani in neznani prijatelji* Bil je človek, najboljši v tistem majhnem mestu, skratka mož na mestu. Klicali so ga sem lr tja in mu dvigali čaše na dolgo zdravje. Pa je naneslo, da je prišel na njegovo odgovorno mesto šolan tovariš. Kot bi udarila strela, se je v hipu osušilo tudi veliko »prijateljstvo«. Le nekaj glav je ostalo dvignjenih. Francelj pa je vendarle srečen, obogaten z novo človeško Izkušnjo. Ve, razločno ve, kakšno je edino lahko pravo prijateljstvo. Ja. Koprivc Prisrčno praznovanje dneva rudarjev in dneva borcev Kakor vsa zadnja leta, so tudi letos v zibelki slovenskega rudarstva — v Zagorju ob Savi — lepo proslavili 3. julij, dan rudarjev in 4. julij, dan borca Rudarji so imeli skozi ves teden razna športna tekmovanja. Ta srečanja so precej razgibala vse Zagoivjane. Navdušeni navijači in kibici so predvsem prišli na račun ob tekmovanju nogometašev. Na sam praznik pa je bila v kraju slovesnost, na kateri so nagradili vse tiste rudarje, ki delajo v zagorskem rudniku že vrsto let. Popoldne so Zagorjani pohiteli na Loke-Kisovec, kjer je tamkajšnje delavsko prosvetno društvo »Svoboda« razvilo društveno zastavo. Na tej proslavi so sodelovali tudi pevci in pevke »Svobode« iz Zagorja. Občinski odbor Zveze borcev v Zagorju pa jo ob dnevu borca in na čast 15. obletnici bojev na Sutjeski pripravil pohod par- Obvesttlo lastnikom vstopnic za aostovanje Drame v Zagorju Ker Je dne 3. Julija slabo vreme pokvarilo že dolgo pričakovano letošnje gostovanje ljubljanskih gledališčnikov v Zagorju, sporočamo vsem, ki imajo vstopnice za to prireditev, da bo napovedana predstava dne 6. septembra ob isti uri na letnem telovadišču. Shranite vstopnice za to predstavo! Upravni odbor DPD »Svobode« Zagorje tizanskih patrulj. Pred tem so bila številna preda’, anja o bojih ua Sutjeski po šolah ln uelovnih kolektivih, zaostajali pa niso mladinci iz vseh osnovnih organizacij v občini. Ob praznikih pa so številni Zagorjani pohiteli na krajše in daljše izlete. Zlasti mnogo obiskovalcev so imele v praznikih planinske postojanke na Zasavski gori in na Cemšeniškl planini ter planinsko zavetišče v Zaloki. Ljubitelji vode, sonca in svežega zraka pa so preživeli praznike na Izlakah nad Zagorjem. ploha. Gledalci so prišli iz samega Hrastnika in okolice, da, celo iz Turja in Krnic. Ker se je pokazalo, da s predstavo na prostem ne bo nič, so na hitro roko v pol ure improvizirali inscenacijo za igro v dvorani tamkajšnjega »Partizana« in nato dali igro tamkaj. Dvorana je bila kajpak nabito polna. Kljub velikim težavam, ki so nastale z improvizacijo scene za igro, za katero je potrebna drugače 6 ur, je igra vendar uspela in občinstvo je biio s prikazano dramo zadovoljno. Vzdržal so je glasovanja Navada je, da Imenujemo mesta, tovarne tn puuouno po umrlih slavnih ljudeh, da se jim na ta način vsaj delno oddolžimo in da se njih imena tako hitro ne pozabijo. Pred nedavnim so v delavskem svetu neke naše tovarne odločali o njenem preimenovanju. Dobila naj hi ime po znanem umrlem revolucionarju in borcu za pravice delavskega razreda. Povsem razumljivo je, da so se člani delavskega sveta z veseljem odločili za to preimenovanje. Skoraj nerazumljivo, toua resnično Je, da je med njimi bil izvoljen član, ki je imel s preimenovanjem določene pomisleke. Bil je namreč mnenja, naj bi se o tem posvetovali ie z ljudmi — delavci — ki so ga izvolili v delavski svet. Zelo čudno .ie, da Je tako stališče zavzel član kolektiva, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Res čudno pojmovanje družbenega upravljanja. S tem, da je delovni kolektiv izvolil v delavski svet svojega zastopnika, mu je zaupal odgovorna nalogo, ki jo bo v njegovem imenu izvajal. Kako bi bilo, če bi za vsako stvar, o kateri se je treba odločiti, vsak član delavskega sveta hodil k posameznikom na posvetovanje? Zdi se mi. da bi se pošteno osmešil, če bi tedaj spraševal za mnenje na množičnih sestankih, ker je zavest ostalih delovnih ljudi tako visoka, da bi sc v takem primeru prav gotovo zgražali, in se spraševali, čemu so takega moža sploh izvolili. In ko so glasovali za preimenovanje tovarne, so vsi ponosno dvignili roko in odobravali predlog, le eden se le glasovanja vzdržal .., Trgovine so pretesne se je sešel svet potrošnikov Vidmu-Krškem in razpravljal ( pri občinskem trgovski mre- Pred nedavnim ljudskem odboru ži v svojem kraju Trgovsko podjetje je Imelo v prvem tromesečju letošnjega leta 9 milijonov večji promet kot lani in je tako znatno preseglo tromesečnl načrt. Ker se število zaposlenih v podjetju v tem obdobju ni povečalo, Je bila obremenitev posameznega zaposlenega člana v podjetju razumljivo večja. Ugotovljeno je, da so trgovski prostori zelo slabo opremljeni In za današnje čase, ko Je število prebivalstva tn potrošnikov tako naraslo, neprimerni. Najbolj pereče vprašanje Je s trgovskimi poslovalnicami na bregu Save. Ko bo kmetijska zadTuga prodajala gamo kmetijski reprodukcijski material, bodo potrošniki navezani le na eno prodajalno, ki pa Je tako majhno, da lahko sprejme hkrati le deset strank. Ce Jih pride več, so ostali prisiljeni, da čakajo zunaj. Poslovalnica zaradi tesnobe tudi ne more imeti večje Izbire. Letos bodo pričeli graditi na Vidmu nov stanovanjski blok, ki bo imel v pritličju sodobne trgovske lokale. Ker pa bo ta gradnja skončana šele prihodnje leto, bo treba začasno razmišljati o otvoritvi še enega takega lokala, da bi vsaj delno zadostil tekočim potrebam. Z likvidacijo trgovskih lokalov kmetijske zadruge se bo ustanovilo konkurenčno podjetje, ki bo potrošnikom le v korist. Da ne bo takoj po prvem v mesecu tak naval, bo Podjetje nudilo zanesljivim nakupovalcem živilske potrebščine konec meseca, s Čimer bo mogoče zmanjšat! nepotrebno, z izgubo dragocenega časa zvezano čakanje. Da bo še bolj udobno za potrošnike bo trgovsko podjetje še v več.11 meri kot doslej dostavljalo strankam Špecerijsko blago na dom in tako razbremenilo gospodinja —« Iz Litije in okolice Sezona skupinskih izletov je tu. — Naša domovina je lepa in vredna ogleda. V tem pogledu lahko opravijo pomembno vzgojno delo naši sindikati in druge množične organizacije, ki naj povabijo in povedejo svoje člane na skupne izlete. Turistično sezono so v litijski občini začeli 60-letniki, ki so pohiteli s prediitaiškim avtobusom na izlet na Dolenjsko. Prav lep izlet so nadalje izvedli v prviih dneh julija prosvetni delavci iz litijske občine, ki so se z vlakom odpeljali v Maribor. Tam ®o si ogledali tovarno avtomobilov ta druge zanimivosti. En dan so preživeli tudi na lepem Pohorju, kamor so jih potegnili z novo žičnioo. S skupino litijskih prosvetnih delavcev je potoval na Pohorje tudi znani slovenski turistični publioist dr. Fran Mišič, ki je med vožnjo napisal prigodno pesem »Žičnica« in io poklonil litijskim izletnikom. — Učitelji 'in profesorji iz Litije in okolice, ki so se seznanili z zanimivostmi in napredkom Maribora in Pohorja, bodo svoje izkušnje prenesli na mladi litijski rod. Zato so potovanja prosvetnih delavcev hvale vredna in uspešna. Dan rudarjev v Sitarjevcu. — V Sitarjevcu, hribu, ki se dviga na jugu Litije, so ležišča svinčene rude, pa tudi barita. Delovni kolektiv sitairjevškega rudnika praznuje vsako leto svoj praznik 3. julija. Sindikalna podružnica sitarjevških rudarjev je priredila na rudarski praznik množični izlet svojih članov po štajerski deželi, ki so se z dvema avtobusoma potegnili tudi na Pohorje in k železničarskemu domu v bližini žičnice. Ves delovni kolektiv je bil z izletom zadovoljen, saj so ljudje spoznali lep kos naše dežele ob reki Dravi in Pohorju. Gostovanje mladih Igralcev s Save pri Litiji na Konjšici je bilo uspešno in koristno. Tako je Izjavil našemu sodelavcu upravitelj osnovne šole na Savi pri Litiji, tov. Niko Prostor, ki je naglasil marljivo delo pionirjev s Save, ki so naštudirali, mladinsko igro »Igračke« in z njo odhiteli gostovat v Konjšico nad Renka mi. Nastopili so v tamkajšnjem prosvetnem domu, ki je prav lična stavba. Izletnika, ki obišče ta kraj, pritegne pogled na ailptaum, ki je pred prosvetnim domom in je prav lepo urejen. V skalnjaku raste več sto rastlin, večinoma takih, ki ljubijo gorsko zemljo in okolje. Ta mali botanični vrt je prijetna senzacija današnje napredne Konjšice. LitijVani bodo prirejali češnjev sejem. — Litijska okolica je znana po izredno številnih češnjevih drevesih, tako v bližnji litijski okolici, pa tudi v Kresnicah, na Stangi in okrog Janč. ter v Gabrovki in Prim- sejmov v Litiji se je zanimal tudi tajnik ljubljanske turistične podzveze, tov. dr. Fran Vatovec iz Ljubljane, ki je dal na nedavnem sestanku turističnih delavcev litijske občine nekaj bistrih strokovnih pobud in navodil, ki bodo zdaj služila litijskemu turističnemu društvu ta kmetijskim zadrugam, da bi bil češnjev sejem izveden tudi s folklornimi podatki in zanimivostmi. — Letos so češnje v litijski občini izredno bogato obrodile. Zoritev dolinskih in hribovskih češenj traja več tednov. Pred drugo svetovno vojno so litijčani tak sejem že uspešno organizirali in je prišlo na sejem tudi precej izletnikov in kupcev iz Ljubljane. Prvi javni nastop hribovskih šolarjev. — Na Mamolju oziro- 60-LETN1KI IZ LITIJSKE PREDILNICE SO SE POPELJALI NA DOLENJSKO skovem. To sadjarsko vejo bo skušalo izrabiti novoustanovljeno turistično društvo v Litiji za vsakoletni češnjev sejem, ki ga bo izvedlo ob sodelovanju kmetijskih zadrug v občini. Zarad podrobnosti ob izvedbi takega sejma je bil že tudi razgovor na litijski občini, ki ho v tej akciji v korist poživitve turizma v litijski komuni priskočila na pomoč. Za uvedbo češnjevih ma v Podmilju med Litijo in Polšnikom imajo samostojno osnovno šolo šele nekaj let. Ustanovitev te šole sta, omogočila zagorska občina in bivši trboveljski okraj. Mamolj In Podmilj sta namreč na področju zagorske občine. Poprej so namreč morali otroci iz tega krsja in okolice v šolo na Polš-niku ali v Šmartno pri Litiji. Na vsako stran so imeli otroci Zasavje od petka do petka Novice z Dola Izlet v Logarsko dolino — Mladina je pred nedavnim obiskala slovito Logarsko dolino. Zahvala za to gre predvsem tovarni celuloze »Djuro Salaj« v Vidmu Krškem, ki je izletnikom omogočila brezplačen prevoz. Mladinci so si prvič ogledali lepote Logarske doline in sklenili, da bodo o priliki poromali še kam drugam Elektrlflkacljski odbor na Zdo lah je vseskozi delaven. Po vseh vaseh so že zaključili elektrifika-ciiska dela. Zdole so končno do-bže tudi javno razsvetljavo. Tako so zdaj Zdole tudi ob večernih urah na ulici živahne. Krvodajalska akcija. — Za akcijo krvodajalstva vedo tudi na Zdolah Kar dosti se Jih je priglasilo za oddajo krvi. Upamo, da na dan oddaje ne bo nihče pozabil, saj bo morda prav on rešil življenje nekomu, ki Je potreben krvi. dozdovl eo nam letos nudili lep tn dober zaslužek. Borovnice »o obrodile tn Jih otroci pridno nabirajo. le vprašujejo se. zakai Jih poslovalnica KZ ne odkupuje MIRKO ŠOFER TRBOVELJSKEGA AVTOBUSA, NE BO IMEL Časa praznovati Šoferskega praznika Maiiih.il :i' šolar alt šolarka bi si rada prislužila nekaj denarja za nakup raznih šolskih potrebščin v leseni. Za dan borca so bili Zdoiant, predvsem svojci padlih v NOV, povabljeni na veliko proslavo na Vidmu, ki Je bila posvečena spominu padlih borcev ln 1«. obletnici velikih bojev na Sutjeski. 2e v zgodnjih urah so se z avtobusom odpeljali na slovesnost. Marsika tera mati je obudila spomin na padlega sina ali hčer, obenem pa st štela v čast. da Je njen otrok žrtvoval življenje za to. kar uživamo danes preostali. Hkrati so bili zdolski pionirji nagrajeni za najboljše spise o bojih na Sutjeski. Teh spisov je bilo šest. -a- V Čečah |e udarila strela MED NALIVOM V ČETRTEK, 3. JULIJA ZVEČER, JE UDARILA STRELA V ZGODOVINSKO CERKEV NA KATARINI IN NATO PRESKOČILA NA HIŠO POSESTNIKA FRANCA KOVACECA. KJER JE RAZDEJALA SOBE IN POPOLNOMA UNIČILA ELEKTRIČNO NAPELJAVO. VSEKAKOR JE ZANIMIVO, DA JE STRELA V KOVACE-CEVI HlSl ŠVIGNILA TUDI SKOZI POSTELJO, V KATERI STA LEŽALA DOMAČA SINOVA, PRELUKNJALA POSTELJNO BLAZINO, PRI TEM PA NA SREČO NIKOGAR OPLAZILA. Iz Brestanice POČASTITEV SUTJESKE. — V počastitev petnajstletnice bojev na Sutjeski Je bilo v Brestanici predavanje o tedanjih bitkah. Predaval je udeleženec nekdanjih bojev na Sutjeski, tovariš Zumlč. Predavanje ni nikogar razočaralo. Pred nabito polno dvorano je to-Varlš podpolkovnth govoril o težkih bojih na slavni Sutjeski. KOPALIŠČE. — V Brestanici Je zelo potrebno kopališče. Doslej smo se vedno kopali v poteku Brestanici. Ker pa je bilo zelo VAS RDEČIH ROZ Okoli lipe na sredi vasi se je zgnetla večina hiš in hišic. Tn je novi kulturni dom. Z večine oken rastejo rdeči nageljni In druge rože. Človek na koleslju, ki ga družno vlečeta konj in krava, nam 'pokaže šolo. Boštanj. »Društveno življenje zadnje čase ni taklnn, kot bi moralo biti,« potoži iolskl upravitelj tov. Petančlč. V »Partizanu« je manjkalo potrebnega vaditelja. Nekaj so delali najmlajši, ln to je bilo menda vse. Tudi v prosvetnem društvu so bile težave s ljudmi, ki naj bi vodili delo. Tako je pretekla sima minila preeej jalovo. Temn hočejo Šoštanjčani zdaj napraviti konee. Pripovedujejo, da bo v njihovi lepi in razmeroma dobro opremljeni dvorani In odru kmalu vzklilo življenje, kakrinega ao svoj čas že bili navajeni. Prišel bo vaditelj in prišlo bo nekaj novih učiteljev, ki jim bo prav gotovo bolj pri srcu kulturnoproavetno delo. Potem bo igralska družina spot posedala pri vajah za nove gledališke Igre, In ljudje bodo našli razvedrilo v domačem domu. Tudi pevski zbor, ki jo v zadnjih letih že pridobil svoj sloves, se bo resneje lotil dela, s knjižnico pa se lahko že zdaj pohvalijo, da ima mnogo ljubiteljev. PreoeJ članov Ima organizacija RK, vzglednn delajo lovci, ki ao pred kratkim dogradili novo lovsko kočo, v vasi pn imajo seveda tudi gasilsko društvo. malo prostora, ao kopališče povečali. Na pomoč je priskočila domača Elektrarna, ki je s svojim buldožerjem poglobila in zajezila potok; vendar Je močno narastla voda jez podrla. Brestaničanl pa niso obupali. Delo bodo začeli znova. Morda Jim bo sedaj uspelo. — Mnogo sreče! Sine Komemoracija na Svibnem V POČASTITEV DNEVA BORCA JE BILA MINULO NEDELJO NA SVIBNEM SPOMINSKA SLOVESNOST PRED GROBIŠČEM PADLIH BORCEV NOV. KOMEMORACIJE, NA KATERI STA GOVORILA SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS RADEČE, TOV. ŽELEZNIK IN PREDSEDNIK KRAJEVNEGA ODBORA SZDL, TOV. ZAKO-SEK, SE JE UDELE2ILA TUDI REPUBLIŠKA LJUDSKA POSLANKA, TOV. MIMA ZUPANČIČEVA. Debeli in suhi v Brežicah Prejšnjo nedeljo Je bila na brežiškem stadionu tradicionalna nogometna tekma med debelimi tn suhimi, ki se Je končala z zasluženo zmago debelih z rezultatom 5:1 (3:0). Debeli: Mato Engel, Zavadlav, Ivan suša, Tonček Urek, Toplišek, Filipčič (Orešnik), Vrenko, Bah, Zlka Jovanovič, Avšič in Tone Bruderman. Suhi: Miha Merslavič, Košlrnlk, Jankovič, Kovačič, Podjed, Slana, Alojz Balon, Vidmar. Kolar, Simon Jn Baloh Ivan. Zanimiva ln komična tekma je zadovoljila nekaj nad 400 gledalcev. Strelci debelih so bili Bruderman 2, Jovanovič, Urek ln Avšič pa po 1. Za suhe je dal časitnt strel Podjed. Debeli, ki so Igrali učinkovito in so se znašli pred vrati suhih, so imeli odlično obrambo, ki je onemogočila vse napade nasprotnika. Teža debelih 1174 kg, suhih 762, torej razmerje 100:61, kg. Poraženi suhci so takoj poklicali nasprotnika na povratno srečanje, ki bo v nedeljo. Sodil Je »objektivno« Todorovič Mančula. ek tudi po dve uri hoda, kar je bilo posebno mučno za šolarje v zimskih mesecih ali ob slabem vremenu. Zdaj so starši in otroci zadovoljni, ker imajo šolo kar v bližini. Pouk je v zasilne šolskem poslopju pri Potisku, po domače Frencinu. — Preteklo šolsko leto sta v Podmilju poučevala dva učitelja, ki sta se zgledno povezala z mladino ta starši. Za zaključek letošnjega šolskega leta sta z mladino i.a-žtudirala pisan program. Na sporedu so bile recitacije; pevske točke ta igrica, ki sta jo uči -telja sama sestavila. Ker ni na Mamolju za to nobenega primernega prostora, sta spremenila kozolec — dvojnik v »dvorano«, in tam se je zvrstil ves bogat spored, ki je trajal domala tri ure. — Ljudje so uvideli, da sta učitelja mladino mnogo naučila in so bili ponosni na svoj mladi napredni rod. Oba vrla učitelja sta z izkupičkom prireditve povedla svoje šolarje na izlet v Celje. Večina otrok se je tisti dan prvič peljala z vlakom In tudi Celje so otroci videli seveda prvič. — Starši ta šolarji so hvaležni obema učiteljema za trud ln jima k uspehu čestitajo. Pred gradnjo komunalne banke v Litiji. — Gospodarska podjetja iz Litije in okolice eo zelo zadovoljna, ker imamo v Litiji podružnico komunale banke ta tako nameščencem, ki imajo opravke z bančnimi in drugimi denarnimi posli, ni treba hoditi zmeraj v Ljubljano, kot je to bilo poprej. Sedanji bančni Prostori ao v Koblerjevi hiši na Valvasorjevem, glavnem litijskem trgu. Ker se litijska občina vsestransko gospodarsko razvija, naraščajo tudi denarni posli in bo zato treba povečati število bančnih prostorov. Ravnateljstvo banke je s predstavniki litijske občine že storilo vse potrebno za graditev lastnega bančnega poslopja, ki naj bi stalo na stavbišču poleg sedeža litijske občine in kina. Tudi na-, črti za novo bančno poslopje 90 že šli v izdelavo. — Litija bo z novo stavbo v gospodarskem pogledu precej pridobila. Komunalna banka je za prva začetna dela že določila znesek 15 milijonov dinarjev. Kresnlška apnenica za svoje delavstvo. — Tovarna apna v Kresnicah se v zadnjih letih razvija in stalno povečuje svojo proizvodnjo. Vodstvo apnenic, ki je v rokah zagorskega domačina, tov. Lojzeta Ašiča, skrbi tudi za socialno stran svojih delavcev. V zadnjem času je podjetje dogradilo v Zapodju nad Ver nekom, kjer je kamnolom, posebno stanovanjsko zgradbo za samske apneničarje, ki so zaposleni v kamnolomu, zdaj pa se pripravlja na graditev stanovanjske hiše v bližini železniškp postaje in vile Avgusta Martin ška. —JŽ— Še o prodaji mesa v Vidmu-Krškem V štev. 26 našega lista z dne 27 P m. smo pisali na 5. strani pod naslovom »Treba bo napraviti red« o nevzdržnih razmerah v videmskih mesnici. Pisali smo nadalje, da se ljudje pritožujejo, da Je meso pokvarjeno, črvivo fei podobno Prav tako smo omenili, da potrošniki odobravajo zaporo obeh mesnic, ln da So prepričani, da Jih bodo v kratkem uredili v primerne lokale. Zabeležiti smo. da v celem mestu ni niti ene primer ne hladilnice, brez katerih ni mogoče držati In prodajati svežega mesa, zaradi česar nai razen prizadetih podjetij razmišlja o nevzdržnem stanju tudi občinski ljudski odbor, ter naj se vsi pristojni činitelji odločijo za ureditev tega nujnega vprašanja v kraju. V tem članku pa pomotoma nismo navedli, kaj pravijo o tej stvari še nekateri drugi potrošniki. Ti namreč trde, da če se v mesnicah kvari meso. tega ni v glavnem krivo pomanjkanje hladilnic v kraju, pač pa so krivi v mnogočem nekateri mesarji sami. Tl neodgovorno ravnajo s tem hitro pokvarljivil blagom, zlasti v poletnih mesecih. Zaradi tega bi bila potrebna nekoliko večja snaga ln red, potem ne bi bilo treba metati pokvarjenega mesa v Savo in na 'ta način oškodovati potrošnike. In še pripombo nekaterim mesarjem: če bi bili malo bolj vljudni proti strankam tn če bi prodajali kvalitetnejše meso, bt se marsikateri gospodinji ustreglo, ker JI ne bi bilo treba hoditi po meso v Brestanico. Prednje pripombe v dopolnitev uvodoma navedenega članka o mesnicah v Vidmu-Krškem. Uredništvo jjmrjt p.Uf-10 "S V ? v Zadnjič sem zavil v restavracijo Turist in si naročil vrček piva Lahko mi verjamete kako s*-m b'l presenečen, ko so mi ga računa'1 Sest kovačev, ko smo vendar pred dnevi Se plačevali za tak vrček samo 5!» din Prometn davek! mi je pojasnil mož v belem suknjiču Toda ni trni šlo v glavo, kako so mogle cene zrast) kar za 20%, ko sc je vendar prometni davek povečal samo za 5%. Potem sr»:n obiskal še druga gostišča in ugotovil, da so cene piva ostale isto samo pri Rudarju in v Delavskem domu Gostilna Dimnik prodaja seda j vino po 300* din medtem ko je bi.la prevj česa 250 din. Jok. sem si mislil, ne boste me in sem stopil v bife Svobode II. da bi tam popil kozarec malinovca po 20 dinarjev. Vidite pa sem se urezal, plačal sem 25 din. In navdušen sem bil nad trboveljskimi oštirji, ki znajo delati takšno reklamo za turizem, ko so na račun prometnega davka na alkoholne pijače podražili celo sifon! Zal pa v Trbovljah nimamo finančne inšpekcije, ki bi jih nagradila za tolikšno podjetnost. Zato sem urno skočil v Hrastnik, ko sem zvedel« da tam niso povišali cene piva. Medpotoma sem stopil strojevodji} lokomotive, ki vozi do Steklarne kanto olja, da bo namazal zavore, ki strašno cvilijo. V Hrastniku sem tudi obljubil, da bom dal drugič drugačno vremensko napoved. Če že vremena ne bo mogoče poboljšati, kadar bodo imeli prireditev na prostem. Poizvedel sem tudi. zakaj so Dolani Hrastničane tako potegnili in jih ni bilo s Komedijo o komediji, čeprav so jih čakali Povedali so mi, da je moral eden izmed igralcev v patruljo ln, da zaradi teg* res niso mogli nastopiti. Toda, ali ne bi mogel v patruljo kdo drug? V Radečah pa se mi je zelo čudno zdelo, da ob pravniku borca niso položili niti šopka rož pred spomenik padlih junakov. Srečal sem upokojenko, ki se le nekam »kunirno« držala »Kako bi se ne, ko sem pa namesto tisočaka plačala z bankovcem za pet tisočakov dinarjev in so mi ostanek pozabili vrniti!« Jaz pa sem ji svetoval, naj drugič vzame očala f sabo. Ampak zadnjič je bilo luštno na veselici po pasjih tekniah. Toda v slabo voljo so me spravili potem vsi on’ pozni občudovalci pasje lepote, ki so s svojimi diskusijam! nadaljevali tik pod našimi okni. Drugič na} se razgovore kJr drugje, da bomo lahko v miru počivali. Pa drugič kaj več in na svidenje Vaš Pepče Kri za tovariše Občinski odbor Rdečega križa v Radečah je pred kratkim priredil koncert v počastitev prostovoljnih krvodajalcev, na katerem so razdelili mednje zlate ta srebrne značke. Koncert pevskega zbora »Ivan Cankar« iz Celja je pod vodstvom prof. Sancina Izvedel bogat in pisan spored s prijetnimi napevi. Poslušalci so bili zedo zadovoljni in si takih koncertov še želimo, le žal da udeležba ni bila povsem zadovoljiva. Prihodnji teden Imajo spet krvodajalsko akcijo in upajo, da bodo plan 300 krvodajalcev dosegili, seveda če bodo prigla-Senci držali svojo obljubo in s tem storili veliko, plemenito dejanje, za katero Jim bodo vsi hvaležni. Ob tej priliki bodo vsi, ki so darovali kri več kot dvakrat, prejeli značke iz plastične mase. Tudi pri izvajanju ostalih nalog odbor društva aktivno sodeluje in se vse bolj uveljavlja n« vsem družbeno-politlčnem področju radeške občine. V svojem načrtu dela si je društvo zastavile dve važni nalogi, in sicer utrditev osnovnih organizacij RK in razširitev števila članstva. Prepričani so, da bodo z aktivnostjo vseh članov, zlasti pa odborov osnovnih organizacij, tildi uspeli. Pri izvedbi raznih akcij se trudijo ter so te skrbno prpravljene, zato pa tudi največkrat zadovoljivo Izvedene. Dela in nalog je mnogo, zato bi bilo težko našteti vse. Prav gotovo pa imajo pri tem tudi težave, o katerih malo govore, želijo pa, da bi za njihovo delo in odgovornost bolj vedele in To in ono iz Skopic Okrajno tekmovanje pionir skih desetin. — Minilo je leto ir* zopet se je začelo okrajno tekmovanje pionirskih gasilskih desetin. Tokrat v Skopicah majhni kmečki vasi blizu Brežic. Devet pionirskih desetin se je zbralo prejšnjo nedeljo in se pomerilo v teku na 5 0 m s cevjo in v »boju med dvema ognjema«. Pionirji so tudi odgovarjali na vprašanja iz gasilske literature. Prvo mesto je osvojila pionir ska gasilska desetina iz Sevnice in si priborila prehodni pokal okraja Trbovlje. Drugi so bili pionirji iz Brežic, tretji pa pionirji iz Brestanice, katerim slede ostali. 25 let gasilskega društva. — Gasilci iz Skopic so prejšnjo nedeljo praznoval, 25-letnico obstoja svojega društva. V počastitev tega jubileja je bil lep zbirali gasilci v borbi za Tudi v Cerkljah ob Krki Je sprva nepoučenost in osebno nerazumevanje povzročilo nekako splošno nezainteresiranost ali celo odipor do sodelovanja s kmetijsko zadrugo v kmetijski proizvodnji oziroma do kooperacije. Toda te prvotne težave so bile kmalu uspešno premagane in končno se je nekaj naprednejših kmetovalcev zbralo ob svojem predsedniku zadruge, sedaj pa se dnevno priglaša-jo novi interesenti za najrazličnejše oblike sodelovanja. Na primer: Vsa leta po vojni je v naši okolici zelo občutno primanjkovalo kvalitetnih semen. Sedaj pa imamo ustanovljeno semensko Skupnost za pšenico na 3 hektarih s 13 pridelovalci, ln upravičeno upajo, da njihov trud ne bo zaman. Tudi za pridelovanje krompirja je sklenilo pogodbe o kooperaciji z zadrugo na 3,2 hektarja zemlje v razmerju 42:58% udeležbe. Prav tako se pripravlja sodelovanje za pridelovanje hmelja na površini 5 ha — mnogo pa je interesentov za kom-piejts sodobnega sadovnjaka tn načrtno obnovo vinogradov. Seveda je z« sedaj vse to sodelovanje — kooperacija le v enostavni obliki, kjer zadruga sodeluje v toliko, da vpliva na •'rnlzvodnio z vlaganlem etav- NI MIKU ZA TELETA nega dela svojih sredstev za nakup semen in umetnih gnojil, medtem ko vse ostalo odpad* na Individualne proizvajalce. V svojem obsežnem perspektivnem načrtu pa ima zadruga predvideno, organizacijo močnega strojnega odseka, s pomočje katerega se bo lahko neposredno vključila v samo proizvodnjo in tako postala njen nosilec in organizator. Za uspešen vsestranski razvoj kooperacije v kmetijstvu ss tudi drugače dani zelo ugodni pogoji, ker se je nad polovice območja že leta 1938 s komasacijo zdnižilo v večje parcele, kar je prvi pogoj za načrtne gospodarjenje s strojno obdelavo ln kolobarjenjem. Za dosedanje uspehe gre razen upravnega odbora kmettj-zadruge priznanje predvsem strokovnemu osebju KPPZ v Brežicah, ki s stalnim stikom in strokovnimi nasveti nudi znatno pomoč proizvajalcem. Iz Piiec Občinski ljudski odbor v Brežicah Je sprejel sklep, da se vse trgovine razen v Artičah, Krtki vasi ln Jesenicah že s 1. julijem t. I. ločijo od kmetijskih zadrug. Odcepitev so že Izvedli na Bizeljskem, Globokem ln v Dobovi v spložno zadovoljstvo tamošnjega prebivalstva. Vse navedene trgovine Izkazujejo velik promet, kar opravičuje njihov obstoj. Le v Pltecah Je do sedaj ostalo le pri starem, čeprav je bLla želja po otvoritvi le ene trgovine Izražena že na več sestankih krajevnih organizacij In tudi na zadnjem občnem zboru tukajšnje kmetijske zadruge, Samo ena trgovina Je za -tako velik okolli očitno premalo. Pred vojno so bile tuksj nekaj časa tri trgovine. Ker Je promet v trgovini danes dosti večji, kot Je bil pred vojno, »e večkrat zgodi, da morajo kupci čakati na postrežbo oo dve do tri ure. kar pomeni veliko izgubo dragocenega časa ln povzroča mnogo godrnjanja ln ne-volje potrolnlkov. Za otvoritev le ene trgovine »o dani tu vsi pogoji. Na razpolago so vsi potrebni poslovni prostori, v katerih je btla že mnogo let trgovina ln so zdaj prazni. Nerazumljivo nam Je zato. zakaj se ne Izvede taka odcepitev v smislu zadevnega sklepa tudi v Plžecah, kjer je za to velika In nujna potreba. X SEJEMSKA RAZGLEDNICA IZ BREŽIC tekmovalni nastop. Godba je igrala koračnice, mladinci, mladinke In pionirji Iz Skopic po so izvajali proste vaje. Fo nastopu je sledilo razvitje društvene zastave pod pokroviteljstvom OGZ Zasavja, nato pa je predsednik PGD Skopice na kratko poročal o dosedanjem težkem delu gasilcev na vasi. Gasilci so se ob tej priliki spomnil tudi svojih tovarišev padlih v NOV, in Jim v spomin odkrili spominsko ploščo, vzidano na gasilskem domu. Po končani slovesnosti se je pričela ljudska zabava. Ob zvokih godbe na pihala so ee ogreta tudi srca pionirjev gasilstva v Skopicah. Kmalu bo utonil v pozabo dan, ko je PGD Skopice slavilo 75-letnlco svojega dela tod;* tudi pomagale druge organiz®* cije, da bi bila povezava me“ društvi še trdnejša, da bi tak° s skupnimi močmi pomagali delovnemu človeku I.P- ostala bo zastava, dokaz za P0" žrtvovalno delo, pod zastavo P* se bodo še z večjim veselje31 lepš° V UUIUJ - - prihodnost naše socialisti3® domovine. (Ti-) Izredna konferenca članov ZK v Steklarn* Pred dnevi so se sestali f^a' ni ZK hrastniške Steklarne 3 izrednj konferenci, na kat®3 so obravnavali probleme P°11' tičnega dela v kolektivu in 6°' spodarski položaj podjetja. . Uvpdoma so ostro obsodi3 najnovejše klevete, ki jih rijo z Vzhoda proti naši Zve® komunistov. Nadaljnja razpra' va je pokazala, da je bila ko3; ferenca zelo potrebna, da ° kritično pregledala delo P°sa meznih članov ZK. V prihofl -......-..r............'% nje morajo partijci bolj & M lovati v delavskem svetu, * je delovni kolektiv meni, daz9« premalo, če se izobesi s8?10,, j« pisnik sej. Posebno *iv83!L,ra' bila razprava o tarifnem •Jijjo šanju. V kolektivu se razne negativne parole ° gu norm in spremembi nih postavk, ki jih je k' renca odločno obsodila lažne. cflAflJ Direktor tovarne, tov. N jvi' šek, je seznanil prisotne * ^ gom proizvodnje v zadnji3 r secih, saj je tovarna PL •/*. gla polletni plan s 10a’„jii Razpravljali so tudi o ....-•igs! delovne discipline, saj Tlja)0 delavci neupravičeno i70St.j s° od dela in o ženskah, zaposlene v nočni izm«11- y FILM FILM FILM FILM FILM FILM FILM 2 VVait Disney namerava posneli tlim u živgenju Edvvarda Whymperja, ki se je kot eden najbolj znanih planincev povzpel na Mont Blanc, na Matterhorn in na nekaj vrhov v Andih. Film se bo imenoval »Zastava na vrhovih«, režiral pa ga bo Ken Annakin. « Mnogo Slovencev, ki so se pred desetletji izselili v Ameriko, se kdaj pa kdaj vrne v »staro domovino« na obisk k sorodnikom, ali pa zato, da bi si ogledali kraje, ki so jih pred desetletji zapustili, ki pa jim nikakor ne gredo iz spomina. Beatrice Hunter pa je šla korak dalje. Lansko leto je v Portorožu in po raznih krajih Slovenske Istre posnela čudovit film v barvah »Lepote Istre«. Ta film je gospa Hunter posredovala ameriški televiziji, ki ja je predvajala in s tem izvedla odlično propagando za turistične lepote Portoroža, vsega severnega Primorja in Slovenske Istre. Te dn' pa je Teatrice Hunter spet v Istri, v Portorožu, kamor je prišla, da se pripravi za novo snemanje filma o turističnih lepotah. To pot bo obdelala Hrvat-sko Primorje. Split, Dubrovnik in Kotor. Pri tem ji pomagajo krajevne turistične organizacije, toda njeni načrti so veliki, saj bi rada spravila na film kar vse lepote iugoslovanske jadranske obale, kar vsekakor ni malo če pomislimo, da ima Dalma- cija nepopisno bogastvo zgodovinskih spo- 2! menikov in prirodnih lepot. —j * U_ Poročali smo že, da Elizabeth Taylor po a nenadni smrti svojega moža Mika Todda ™ spet igra v filmu, in sicer v »Mački na Jg vroči pločevinasti strehi«, ki ga snemajo po »J drami Tennesseeja VVilliamsa. S svojo sta- u. ro, že znano gledališko tehniko odkriva ^ Williams še nikoli slutene globine ali pa ™ plitvine in čeri v človeku in človeških 2 odnosih. * lT Priprave za filmski festival v Pulju, ki _ bo od 19. julija do 30. julija, so v polnem 9 teku. To bo že peti zapovrstni pregled ju-goslovanske filmske ustvarjalnosti. Osred- _j nji problem zadnjih dni pa je — ali ošte-vilčiti stopnišče v puljski areni, kjer bo festival, ali ne. Mnenja so deljena. Pripom- 9 nimo pa naj, da bo verjetno tudi brez ošte- »g vilčenih sedežev na stopnicah festival do-segel svoj namen, če bodo predstave leva- JT litetne. Ali ne? • Gordana Miletič, mlada beograjska «—■ igralka, je prvič nastopila v filmu »Zenica« j kot soigralka Rada Markoviča. Giuseppe “ De Santis ji je pozneje zaupal eno glavnih vlog v svojem filmu »Cesta, dolga leto dni«. 9 Tretjič pa bo nastopila v češko-jugoslovan- — skem koorodukcMskem filmu »Zvezda po- ^ *»n» ing« mm is I t [i 11 irm n,--™ Športne prireditve v Trbovljah FILM FILM FILM FILM FILM • FILM FILM Naša športna anketa Menim, da je zamisel »Zasavskega tednika«, ki je sprožil anketo o telesnovzgojnem in športnem vprašanju v Trbovljah, zelo zdrava in zaželena pobuda. Anketa vsakemu povabljenemu posamezniku dopušča, da izrazi svoje mnenje glede razvoja telesnovzgojne in športne dejavnosti v našem največjem revirskem kraju in nasploh. Poudariti pa motam, da je slabost te ankete v tem, ker dopušča odgovore nana tri vnaprej določena (sugerirana) vprašanja, pušča pa ob strani naša celokupna športna društva z njihovim članstvom in tako ovira vsestransko razglabljanje in reševanje lega kompleksnega problema. Po mojem mnenju je pri reševanju tega problema bistvene važnosti najti odgovor na vprašanje: kakšen smoter ima teiesnovzgojna in športna dejavnost v socialistični družbi? Prav gotovo je, da ima svoj določen namen. In še kako velike važnosti je za našo celotno družbo! Danes ni več aktualno menjavanje imen društev ali neko nasilno združevanje in s tem podiranje tega. kar je že zgrajenega, temveč gre za vsebino dela v društvih oziroma med našo mladino. Osnovna naloga je, da postavimo telesnovzgojno in športno dejavnost na zdrave socialistične temelje, namreč da našo mladino telesno in duhovno krepimo in jo tako pripravljamo za odgovorne naloge, ki jih družba zahteva od svojih članov. Zavedati se moramo, da vsa športna in teiesnovzgojna dejavnost nista sami sebi namen, temveč da s to dejavnostjo rešujemo osrednje pomembno vprašanje naše družbe — vzgojo naše mladine Gre za vzgojo človeka — to pa je prva in bitna naloga. S tega vidika je treba iskati odgovor na prednje vprašanje. Brž ko bomo začeli reševati vprašanje nadaljnjega razvoja telesnovzgojne in športne dejavnosti s tega aspekta, bomo že vnesli v vsa naša društva nov, svež duh, ki bo pritegnil v vsa naša društva ne le posamezne talentirane športnike. ki jih‘je treba vedno na svoj način stimulirati, ampak našo ostalo mladino, ki spričo sedanjih razmer ostaja izven društev. Ko bodo vodstva naših društev začela enotno gledati na to vprašanje in ga začela tudi v tem duhu reševati, bodo sprevideli, da je za vsa društva dovolj tega plemenitega dela — vzgoja človeka, namreč vzgoja zdravega duha v zdravem človeškem in s tem tudi narodnem telesu. S takim gledanjem bomo lahko šli mimo vseh drobnih vprašanj in smotrno uporabljali čas za reševanje zares aktualnih problemov, ki med nami nedvomno obstajajo. Med te Pa prav gotovo sodi .združitev vseh spornih panog v enotnih telesnovzgojnih društvih »Partizan«, kakor nam jo je nakazala republiška skupščina »Partizana«. To je tudi edina •n možna perspektiva za nadaljnji zdrav in ploden razvoj naše telesne kulture, mladine in človeka. FRANCE KRALJ VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA Športnega društva »RUDAR«, Trbovlje bo v nedeljo, 31. avgusta 1958 GLAVNI DOBITKI SO: motorno kolo, pralni stroj, radijski aparat itd, CENA SREČKE SAMO 50 DIN ZA KOS. Rezervirajte svoj prosti čas za obisk tombole! INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA TRBOVLJE RAZPIS PLAVANJE — MLADINSKI REKORD LRS RUDAR : NEPTUN 98 : 45 Rezultat sam pove. da gostijo iz Celja v prijateljskem dvoboju'domačinom niso bili »nevarna konkurenca«, saj so vsa prva mesta, z izjemo 10 m hrbtno, osvojili Rudarjevi (žal pa so v vvaterpolu razočarali). Plavalci so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, predvsem velja to za Manco KOCAKJEVO, saj je v svoji disciplini, 10U m hrbtno, plavala v času novega mladinske-ia republiškega rekorda. V tej disciplini, a tudi v cravvlu je presenetila Juška Podle-snikova, zelo dobre rezultate sta nadalje dosegla Gvido Burja v cravvlu in Gor-šič (Neptun) v hrbtnem slogu. Organizacija tekmovanja Je bila dobra. Rezultati so naslednji: 200 m cravvl, moški: Zetlenšek (R) 2:36,6. — 100 m hrbtno, ženske: 1. Manca Kočar (R) 1:26.8 (mlad. rekord LRS); 2. Juška Podlesnik (R) l:40,8. — 100 tn hrbtno, moški: Goršič (N) 1:22,0. — 100 m prsno, ženske: Butkovec (R) 1:40,0. — 100 m metuljček, moški: Burja (R) 1:25,2. — 50 m metuljček, ženske: Irt (R) 0:44,6. — 100 m prsno, moški: Juvan (R) 1:28,8. — 100 m cravvl, ženske: 1. Herma Koritnik (R) 1:26,7, 2. juška Podlesnik (R) 1:30,0. — 100 m cravvl, moški: Burja (R) 1:08,6. 4 x 100 m, mešano, ženske: Rudar 6:21,6. — 4x100 m cravvl, moški: Rudar 4:44,6. — Wa-terpo s takojšnjim dobavnim rokom ^ sledeča vozila: i kamlonet »Zastava« tipe <>15B, f nosilnosti 1,5 tone, specialni f furgon tipe 615B, nosilnosti 1,1 f tone. f Vse informacije o nakupu J avtomobilov »Zastava«, Kragujevac, dobite pri podzastop-stvu: Avtotrgovina Videm-Krško, Hočevarjev trg 5, tel. 18. ŠPORTNO DRUŠTVO »RUDAR« TRBOVLJE razpisuje mesto upravnika društvene okrepčevalnice. Nastop službe I. avgusta 1958. Informacije se dobijo v tajništvu društva. Prijave Je poslati na upravo društva najkasneje do 20. julija 195«. ši tem je vredno zapisati, da v Zahodni Nemčiji celih 13 let še vedno stopajo na prste bivšim pr.padnikom nacistične vojske, medtem ko se v Italiji vrše procesi proti bivšim antifašističnim borcem — bivših pripadnikov fašistične vojske, nu. rete nadvse hvaležne. NOVE MERE Dva športna izraza so uvedli kot — vojaške mere. Gre namreč za nogometno in teniško žogo. Iz ZDA poročajo, da tamkajšnji vojaški strokovnjaki predlagajo izdelavo »žepne atomske bombe«, ki naj bi bila tako velika »kot nogometna žoga«, za katero bo potrebno samo šest vojakov, ki bodo imeli specialno puško, katera bo bombo izstrelila. Ti strokovnjaki nadalje predlagajo, da se kot izpopolnitev take bombe napravi še tip bombe, ki bo tako velika »kot teniška žoga«. Za to bombo ne bo treba več kot dvoje vojakov. Ko človek bere to novico, pogreša samo še pristavek, da je iznajdba teh bomb spet — znanstven napredek ... NOVA BOLEZEN ... »Medicinski delavec«, list sovjetskega ministrstva za zdravje, piše v številki 10 z dne 10. junija, da so med študenti medicine odkrili »epidemijo« zanimlve-družbene bolezni. Nekaj desetin študentov moskovske medicinske fakultete se je spričo zaključnih izpitov na nnlverzi na hitro poročilo, da bi se izognili namestitvi v daljnih krajih države: Daljni vzhod, Sibirija, severna področja Rusije. Ker prihajajo za te kraje prvenstveno v poštev neoženjenl medlcinci In neomožene absolventke, je imel recept, ki so si ga medicine! sami izmislili, kajpak določen uspeh. Ne vemo pa, kaj bo sedaj, ko so vzrok te nove bolezni odkrile - višje instance .., CE DVA DELATA ISTO, NI ISTO ... Londonski list »Times« komentira sovjetski poziv, da zahodni strokovnjaki pridejo v Sovjetsko zvezo kot svetovalci v tovarne sintetičnega materiala. »Za tem se skriva želja g. Hruščeva, da Rusijo še popolneje vključi v tekmovanje z Zahodom glede življenjskega standarda,« — piše list in tudi priporoča, da se sovjetska ponudba sprejme. Ena izmed obtožb Vzhoda proti Jugoslaviji se glasi: zahodni kapitalisti imajo koristi, če pomagajo Jugoslaviji. Njim gotovo ni do tega, da pomagajo socializmu. Iz Moskve pa še manjka pojasnilo, zakaj ni bila taka pomoč Zahoda Kosiji rešena drugih motivov kot tistih, ki so odločilni za pomoč, ki jo Zahod daje naši državi... AGATHA CHRISTIE 34 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Sedaj je svojo plavolaso glavo obrnila k Polrotu. »Mr. Poirot ste vi. V sredi stavka je prenehala. Vitka postava se je zamajala, obraz ji je še bolj obledel. Njene oči so strmele kot uročene na sredo mize. »Ali vam ni dobro, madame?« Jaz sem ji urno porinil stol in ji pomagal sesti. »Hvala, mi je že zopet bolje,« je šepetala skrivajoč obraz v rokah. Moški smo jo zaskrbljeno opazovali. »Kako neumno!« je dejala čez nekoliko časa. »Dragi moj Georg, nikar ne glejte tako žalostno. Pogovorimo se o morilcih ln njih dejanjih, o čem napetem! Radovedna sem, če je mr. Poirot že našel kakšno določeno sled. »Prezgodaj je še o tem kaj izjaviti,« je rekel Poirot hladno. »Toda neko določeno predstavo pa že imatje, kaj?« »Morda. Potrebno pa mi je veliko več dokazil.« »Oh!« Zvenelo je negotovo. Sunkovito se je dvignila. Pričela me je boleti glava in legla bom malo. Upam, da mi bodo jutri dovolili obiskati Nick.« Challenger jo je čemerno pogledal. »Človek nikoli ne ve pri čem je s to ženo,« je zagodel, ko je skrušena postava izginila. Nick ji je zelo naklonjena, dvomim pa, če je ona Nick. Toda, tudi pri tem človek pri ženah ni na jasnem. .Dragica, dragica1, se sliši venomer, medtem ko je verjetneje žaljeno, ,naj te hudič vzame1... Greste ven, mr. Poirot?« Moj prijatelj je namreč vstal ln pričel nadvse skrbno čistiti neki madež I klobuka. ' »Jaz grem v mesto.« • , *Ker tudi jaz nimam kaj posebnega predvidenega, vas lahko spremljam?« »Veselilo me bo.« V troje smo zapustili tobo. Kmalu nato pa se je Poirot z razumljivim opravičilom vrnil. »Moja palica,« je razložil, ko naju Je zopet dohitel. Challenger Je bi) začuden. V resnici je bila palica z zlato okrasno kljuko za angleške pojme prebogato okrašena. Poirot je najprej obiskal neko cvetličarno. »Moram gospodični Nick poslati nekaj cvetja,« je razlagal. Prodajalki je bilo težko ustreči njegovim željam. Končno sta se zedinila za zlato z oranžnobarvnimt nageljni ponujeno košarico — ovito z modrim trakom. ,Z najboljšimi željami, Hercule Poirot1, je načečkal na karto, ki mu Jo je dala prodajalka. »Jaz sem ji pa že zjutraj poslal cvetje,« Je dejal mornar in bi ji sedaj kupil le nekaj sadja.« »Nepotrebno,« je zagodel moj prijatelj. »Kako?« »Kot sem že pripomnil, nepotrebno. Jestvine — prepovedane!« »Kdo je to rekel?« »Kdo? Jaz pravim ... Izdal sem tak nalog ln gospodični, ki me razume, še strogo zabičal.« »Ojojl« je vzdihnil Challenger in sc sredi pločnika ustavil. »To Je torej? Mr. Poirot, se še vedno bojite? ...« 16. Mrliški uradni ogled je bil videti bolj preudaren postopek kot pa zvesto Izpolnjevanje zakona. Potem, ko je bila vnovič oficialno ugotovljena Istovetnost umorjene osebe, sem moral še to kot priča potrditi, ker sem žrtev našel. Nato je dal izjavo še uradni zdravnik,1 nakar je predsedujoči preložil razpravo za teden dni. Medtem je vesti o umoru v St. Loou pričelo prinašati vse dnevno časopisje In tako zasenčilo senzacijo o smrti Michaele Setona. Morda je bil marsikak časnikar sam pri sebi zadovoljen, da je v običajno mrtvem mesecu avgustu zvedel takšno zanimivost. Začuda se ml je pri ogledu posrečilo otresti se časnikarjev ln najti Poirota. Skupaj sva poiskala častitega župnika Gllesa Buckleya ln njegovo soprogo ter jima Izrazila sožalje. Maggiena starša sta bila prikupna človeka, povsem odljudna. Mrs. Buckley Je bila vpadljivo velika in plavolasa, njene poteze so Izdajale nordijsko poko-lenje In videti Je bilo, da je po duhovni moči prekašala svojega manjšega, osivelega, plahega moža. Bila sta kot omamljena od nesreče, ki ju je prizadela. »Jaz še vedno ne morem verjeti,« je dejal mr. Buckley. »Tako ljubek otrok, mr. Poirot. Tako mirna in nesebična, vedno Je mislila na druge. Kdo naj bi jo vendar sovražil...« , Njegova žena pa je pripomnila: »Dolgo časa sem rabila, da sem razumela brzojavko. Saj smo jo vendar dan poprej zdravo ln čilo spremili na postajo.« »Hitro zagrabi človeka smrt,« je zamrmral župnik. »Polkovnik Weston, ki naju je nadvse ljubeznivo sprejel, nam je zagotovil, da se je storilo vse, da se krivec najde. To je moral biti norec — kaj drugega se ml ne zdi mogoče.« »Madame, ne moremo vam povedati, kako globoko me je prizadela vašs Izguba — ln občudujem vaš pogum.« »Tudi če bi naju duševno strlo — s tem ne morem več zbuditi Maggl® k Življenju,» Je odgovorila žalostno mrs. Buckley. «Moja žena Je občudovanja vredna; daleč me prekaša v veri in moči Vs* je tako ... tako zmešano, mr. Poirot.« »Vem, vem gospod.« »VI ste velik detektiv, kajne?« je vprašala Maggiena mati. »Tako zatrjujejo, madame.« »Vaš sloves Je prodrl do najoddaljenejšega podeželskega mesteca. Kdo bi bil bolj poklican, da obelodani resnico?« »Ne bom miroval, dokler se ml ne posreči.« »Vam se bo odkrila, mr. Poirot,« je dejal duhoven s trepetajočim glasom-•Zlo ne more biti nekaznovano.« »Hudobija, vedno svojo kazen najde, le da ostane često prikrita našim očem.« 1 »Kako naj to razumem?« Vendar, moj prijatelj je nemo odkimal. »Mala Nick ml tudi povzroča resne skrbi,« je pripomnila mrs. Buckle?-»Pisala mi Je ganljivo pismo, v katerem se obtožuje, da Je zakrivila Maggien® smrt.«. »To je tako boleče,« se Je vmešal njen mož. »Seveda, vendar razumem vaše občutke. Oh, ko bi me vsaj pustili k njej-Strašno je. ker tudi najožji sorodniki nimajo pristopa.« »Zdravniki In bolniške sestre so zelo strogi,« se je Izvil Poirot, »ln ne odstopijo za vse na svetu od svojih prejetih predpisov. In duševni pretres, ki bi ga lahko doživela gospodična pri svidenju z vami.« »Morda,« Je odgovorila mrs. Buckley, ne povsem prepričana. »Jaz spini1 ne dam mnogo na sanatorije. V mojem varstvu bi Nick v Vorkshlru veliko prej pozabila na strašne dogodke.« »To Je že mogoče — vendar se bojim, da boste naleteli na gluha ušesa-Koliko časa že niste videli gospodično Buckley, madame?« »O, preteklo jesen. Tedaj je bila v Scarboroughu, kjer Jo je obiskal* Maggle. In nato je Nick prišla k nam. Ona Je čeden, dobrosrčen otrok, čeprav ne maram njen prijateljski krog v katerem se kreta. Tudi njen način žlvjjefJ* ne. Toda zato ne smemo to revo brez staršev, ki nikoli nt Imela prav* vzgoje, obsojati.« »Končnica, je posebna hiša,« je poudaril Poirot. »Jaz stare podrtije ne maram in je nikoli nisem marala.« (Dalje prihodnjič)