URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 16 Ljubljana, ponedeljek 10. maja 1982_______________Cena 35 dinarjev Leto XXXIX 960. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije x ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni dolžnosti Kazenski pregon se odpusti Kovaču Rudolfu, rojenemu leta 1968 v Bači pri Podbrdu, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa. Šteru Jožefu, rojenemu leta 1943 v Dupljah, se odpusti .kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa. St. 25-1/82 Ljubljana, dne 28. aprila 1982. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 901. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Izrečena kazen zapora se zniža Šafarič Ireni, rojeni leta 1945 v Rimu, se izrečena kazen 1 leta in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Devičniku Bojanu, rojenemu leta 1944 v Kranju, se izrečena kaz^n 6 mesecev zapora spremeni v Pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 5 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/82 Ljubljana, dne 28. aprila 1932. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 902. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9/69) in drugega odstavka V. točke odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9/69 in 21/72) ter v skladu s 146. členom zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Ljubljana-zahod—Postojna— Razdrto in Hoče—Arja vas I Prvi odstavek I. točke odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Ljubljana-zahod—Postojna—Razdrto in Hoče—Arja vas (Uradni list SRS, št. 19/81) se spremeni in se glasi: »Cestnina na moderniziranem cestnem odseku Ljubljana-zahod—Postojna—Razdrto znaša 0,96 din na kilometer za motorna vozila I. cestninskega razreda. Cestnina na moderniziranem cestnem odseku Hoče— Arja vas znaša 0,66 din na kilometer za motorna vozila I. cestninskega razreda.« II Ta odlok začne veljati 15. maja 1982. St. 421-10/81-2/4 Ljubljana, dne 29. aprila 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 903. Na podlagi 18. člena zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 29/76) in 42. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št 18/77) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve 1 PRAVILNIK o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh 1. člen S tem pravilnikom je predpisan način, kako se vodijo evidence o eksplozivnih snoveh, ter obrazci za vodenje posameznih evidenc. 2. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki proizvajajo, hranijo ah uporabljajo eksplozivne snovi, ter osebe, ki te snovi uporabljajo, vodijo naslednje evidence: — na obrazcu št. 1/1: evidenco o proizvedenih eksplozivnih snoveh. To evidenco vodijo tiste enote organizacije združenega dela, ki te snovi proizvajajo; —% na obrazcu št. 1/2: evidenco atestov za proizvedene eksplozivne snovi. To evidenco vodi organizacija združenega dela, ki proizvede določeno eksplozivno snov in izda atest zanjo; — na obrazcu št. 1/3: evidenco o izdelavi in- uporabi eksplozivnih snovi na delovišču. To evidenco vodi organizacija združenega dela, ki sama izdeluje eksplozivno snov za razstreljevanje; — na obrazcu št. 1/4: evidenco o hranjenih eksplozivnih snoveh pri proizvajalcih. To evidenco vodi organizacija združenega dela. ki določeno eksplozivno snov proizvede; — na obrazcu št. 2: evidenco o eksplozivnih snoveh v trgovini. To evidenco vodi organizacija, ki to snov prodaja; — na obrazcu št. 3/1: glavno knjigo. To knjigo vodijo vse organizacije, ki eksplozivne snovi uporabljajo in imajo za to urejena skladišča; — na obrazcu št. 3/2: knjigo o delu z eksplozivnimi snovmi. To knjigo vodi za to pooblaščena oseba v organizaciji, ki to eksplozivno snov uporablja: — na obrazcu št 3/3: knjigo dnevne potrošnje eksplozivnih snovi — vodi jo pooblaščena oseba organizacije, ki to snov uporablja; — na obrazcu št. 3/4: knjigo eksplozivnih snovi za priročno skladišče — vodijo jo osebe, ki so zadolžene za priročno skladišče; — na obrazcu št. 3/5: strelno knjigo — vodi jo vsak strelec (miner) zase; — na obrazcu št. 3/6: evidenco o zatajilcih — vodijo jo vsi, ki uporabljajo eksplozivne snovi; . — na obrazcu 'št. 3/7: zapisnik o uničenih, pokvarjenih oziroma neuporabnih eksplozivnih snoveh — vodijo ga vsi, ki uporabljajo eksplozivne snovi; — na obrazcu št. 4: evidenco o razstrelj evalnih delih in ukrepih pri razstreljevanju v bližini cest, železnic, naftovodov, plinovodov, vodovodov, električnih in telefonskih vodov nad ali pod zemljo in drugih podobnih objektih — vodijo jo vsi. ki opravljajo razstrelj evalna dela v bližini navedenih objektov; — na obrazcu št. 5: evidenco o začasnem hranjenju eksplozivnih snovi izven objektov, ki so namenjeni za njihovo hrambo. To evidenco vodijo organizacije, ki začasno hranijo določeno eksplozivno snov izven objektov, ki so namenjeni za njihovo hrambo. 3. člen Evidence iz prejšnjega čena se vodijo v obliki knjig, ki morajo imeti oštevilčene strani. Knjige o skladiščenju eksplozivnih snovi morajo biti trdo vezane. 4. člen Vpisi v evidencah se opravljajo neizbrisno. Napačen vpis se popravi na ta način, da se napačno 'vpisana beseda ali številka prečrta tako, da ostane čitljiva, nova pa se vpiše nad prečrtano in overi s podpisom. 5. člen Evidenca se vodi sproti. Evidenčna knjiga se zaključi na koncu leta. ■6. člen Evidenco je treba hraniti v objektih, v katerih se skladišči eksplozivne snovi, pri osebah, ki delajo z eksplozivnimi snovmi na deloviščih (strelni karton) ali v pisarnah pri delavcih, ki vodijo evidenco. Mesta, kjer se evidence hranijo, morajo biti varna pred požarom, vlago in povodni j o. Evidenčne knjige se hranijo tako, da so vedno na razpolago organom, ki opravljajo nadzor nad eksplozivnimi snovmi. 7. člen ' Evidence iz tega pravilnika je treba hraniti tri leta od dneva, ko se knjiga zaključi, minerski karton pa eno leto po izpolnitvi. 8. člen Za evidence v skladiščih se uporablja obrazec formata A-4. obrazci, ki jih morajo.imeti delavci, ki neposredno uporabljajo eksplozivne snovi pri sebi, so lahko tudi na formatu A-5, evidence o potrošnji eksplozivnih snovi na delovišču pa so lahko tudi na obrazcih formata A-3. 9. člen Obrazci št. 1—5 so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. 10. člen Ta pravilnik začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-22/00-A-4/78 Ljubljana, dne 31. marca 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. Obrazec št 1/1 (naziv In sedež organizacije) Evidenca o proizvedenih eksplozivnih snoveh Zap. št. Datum proizv. Proizvedena količina Zapored, št embal. enot Izdana količina z zap. št. emb. enot Komu je izdano Zaloga Obrazec št. 1/2 (naziv In sedež organizacije) Evidenca atestov za proizvedene eksplozivne snovi Zap. št Številka atesta Datum izdaje Kdo ga je izdal Komu je bil izdan Za katero eksplozivno snov velja j Podpis Omejitve odgovorne osebe Obrazec št. 1/3 (naziv In sedež organizacije) Evidenca o izdelavi in uporabi eksplozivnih snovi na delovišču Zap. št St. dovo- Datum izdaje Surovine (kg) Proizvedeno ali uporabljeno Uporabljeno ijenja 1 datum j delovišče Datum pregleda: --------------------- Pregledal: _____________________________________________________ Obrazec št. 1/4 (naziv in sedež organizacije) Evidenca o hranjenih eksplozivnih snoveh pri proizvajalcih za .............................................. Zap. št Datum proizv. Zap. št. embal. enot Datum uskl. ali prod. Količina (kg) prejeto | izdano | stanje ' Kupec St. emb. enot Podpis s Datum pregleda: * Pregledal: .._ ! Obrazec št. 2 (naziv te sedež organizacije) Evidenca o eksplozivnih snoveh v trgovini za ........................ Zap. št. Datum prejema in prodaje Zap. št. emb. enot Doba- vitelj Koli- čina Prejemnik Koli- čina Zaloga Podpis \ prevzem- j nfka in : podpis j prodajalca ime, št. os. izk. kupca ime, št. os. izk. prevzemnika ime organa ter št. dov. za nakup in prevoz Obrazec št. S/2 Knjiga o delu z eksplozivnimi snovmi Zap. št.: Datum: Delovišče Način razst. Razstrelivo Detonatorji St. . izdajnic ' S kg kg kg kg kg kg kg kg m' m' kom kom | kom kom kom t S S s Skup. vsota Podatki o dospelih pošiljkah eksplozivnih snovi Vrsta Eno- ta Količina Številka dobavnice UGOTOVITVE MED PREGLEDOM ^ — - NALOG®: Pooblaščena oseba: Obrazec št. 3/3 Zap. št — .. Knjiga dnevne potrošnje eksplozivnih snovi Da ti im- 19 1 Področje Izmena Število minskih polj Eksploziv Detonatorji Pripombe kg kg kg kg m' m' kom kom kom kom kom — I — II i / III 1? O, -s ! — M I i II III D« D :— — M i — n m c? Q< D 1 M Skupna potrošnja vseh min. polj ! 1 1 i i ; - —7— 1 i M — potrošnja pri masovnem razstreljevanju N — potrošnja pri dodatnem razstreljevanju Pooblaščena o< V — potrošnja izven kraja razstreljevanja seba: Obrazec št. 3/5 Izmena Prva stran Datum: Strelec Vžigalni strojček št.: Interferometer št.: Nadzornik Ohmmeter št.: STRELNA KNJIGA (dnevni karton) Razstrelivo Detonatorji S podpisom potrjuje predal kom Prejel od predli, izmene Prejel iz skladišča Prejel od drugega strelca Skupno prejel Skupno porabil Oddal drugemu strelcu Ostalo po konč. izmeni Predal strelcu nasl. izmene Vrnil v , skladišče Druga stran Zap. št______ Poraba po gradbiščih eksploziv detonatorji Vsota Pregled je opravil: Datum: ............ Pripombe: _________ Obrazec št. 3/6 Zap. št.: (na*v In sedet orgentesclje) Evidence o zatajlleih (»atajenih minah) Podatki o zatajeni mini Uničenje zatajene mine Datum proizv. in St. embal. enote detonatorji razstrelivo Pripombe: Podatke vnesel: Pooblaščena oseba: Obrazec št. 3/7 Zaporedna številka 1. Obrazec ostane v knjigi 2. Kopijo dobi odg. oseba (izvršilec) 3. Kopijo se pošlje pristojnemu organu za notranje zadeve ZAPISNIK o uničenih, pokvarjenih, oziroma neuporabnih eksplozivnih snoveh Komisija določena za uničevanje Xx.^ Komis. Po- 'V datki o članih x "Glavna in odgovorna oseba 1. član — oseba poobl. za miniranje — št. pooblastila 2. član za zavarovanje 3. član za zavarovanje 4. član za zavarovanje Priimek Ime Poklic Lastnoroč. podpis Količina eksplozivnih snovi eksploziv detonatorji poč. gor. vžig. vrvica det. vrvi- ca F-8 zakasnil, ojačev. kg kg kg kg kg kg kg kg m' m' kom kom kom kom Razlog zaradi katerega se opravlja uničevanje (podčrtaj ali navedi drug razlog) — slaba kvaliteta razstreliva, — ovlaženo razstrelivo, — slaba kvaliteta deton., — slaba kvaliteta vrvice, Način in opis mest, na katerih bo potekalo uničevanje, kakor tudi datum in Sas (določa tehnični vodja) Posebne določbe tehničnega vodje o načinu, kraju in o varnostnih ukrepih pri uničevanju Opomba: Vsi izvajalci s svojimi podpisi potrdijo, da so predhodno seznanjeni z navodili o uničevanju po- Pooblaščena oseba: kvarjenih oziroma neuporabnih eksplozivnih snovi. ....................;....... Obrazec št. 4 (naziv In sedež organizacije) EVIDENCA o razstreljevalnih delih ter ukrepih pri razstreljevanju v bližini cest, železnic, naftovodov, plinovodov, vodovodov, električnih in telefonskih vodov nad ali pod zemljo in drugih podobnih objektih Zap. št. Datum razstre- ljevanja Kraj razstre- ljevanja Vrsta razstre- liva Štev. vrtin Način razstre- ljevanja Namen razstre- ljevanja Količina razstre- liva Čas razstre- ljevanja Podvzeti ukrepi Obveščeni Podpis - Obrazec št 5 (naziv in sedež organizacije) EVIDENCA o začasnem hranjenju eksplozivnih snovi izven objektov, M so namenjeni za njihovo hrambo Zap. Datum st. Datum Vrsta eksplozivnih snovi Podpis st. emb. enot proizv. prejeto izdano stanje | prejeto j izdano j stanje prevzem- nika 1 Datum pregleda: ..........:__________ Pregledal: 904. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter v skladu s 124. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) izdaja Republiški komite za zdravstveno in sociahio#varstvo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev Pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št. 16/75) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: PRAVILNIK o pripravništvu in o strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvenega varstva I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik v skladu s 124. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 — v nadaljnjem besedilu: zakon) natančneje ureja pogoje za opravljanje pripravništva delavcev, ki delajo na področju zdravstvenega varstva, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije, v katerih se opravlja pripravništvo, preizkušanje pripravnikovega znanja, strokovne izpite, programe strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi 2. člen Delavci, ki delajo na področju zdravstvenega varstva in ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene ali farmacevtske usmeritve, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo v obdobjih, ki jih določa zakon, t Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki v zdravstvenih organizacijah opravljajo druga z zdravstvenim varstvom povezana strokovna dela in naloge, za delavce, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva v drugih z zakonom pooblaščenih organizacijah združenega dela, ter za delavce, ki ne delajo v zdrav- stvenih organizacijah, njihovo delo pa sega na področje zdravstvenega varstva. , 3. člen Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Bolniški in porodniški dopusti, služenje vojaškega roka, vojaške vaje ter druge odsotnosti, razen letnega dopusta, se ne štejejo v pripravništvo; v takih primerih se pripravništvo ustrezno podaljša. Zdravstvena organizacija, v kateri je pripravnik sklenil delovno razmerje predpiše v skladu z zakonom v svojih samoupravnih splošnih aktih ustrezne ukrepe, če pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, če poteka program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljati strokovnega izpita najpozneje v enem letu po redno opravljenem pripravništvu. Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali za določen čas ne more pa opravljati del in nalog, na katerih se zahteva usposobljenost za samostojno delo. ' 4. člen Zdravstveni delavci pridobijo pravico do samostojnosti pri delu po tem, ko po redno opravljenem pripravništvu opravijo še predpisani strokovni izpit. Zdravstvenemu delavcu se med pripravništvom tej-po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom lahko zaupajo posamezna zdravstvena opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni zdravstveni delavec. Zdravstvene organizacije uredijo v svojih samoupravnih splošnih aktih način in pogoje dela pripravnikov. i 5. člen Republiški komite za zdravstveno in socialno var stvo (v nadaljnjem besedilu: republiški komite) nadzira, kako zdravstvene organizacije skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku, zlasti pa kako izvajajo določbe o mentorstvu, o programu pripravništva, o izpitnih programih in o izpitih pripravnikov in o izpolnjevanju izkaza o pripravništvu, ter kako opravljajo druge, s tem zvezane naloge, in > izvaja potrebne ukrepe. II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO 6. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo. 7. člen Zdravstvena organizacija mora skrbeti, da se pripravnik primerno pripravi tudi za splošni del strokovnega izpita. V ta namen zdravstvena organizacija v okviru svojih možnosti omogoči pripravniku, da se na ustrezen način (seminar, mentor) seznani s programom splošnega dela strokovnega izpita. 8. člen Za dosego namena iz prejšnjih dveh členov se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom izkušenih mentorjev. Mentor mora imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot jo ima pripravnik in praviloma vsaj pet let strokovnih izkušenj. 9. člen Mentor pripravnika ima zlasti tele naloge: — skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo p» predpisanem programu; — uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo; — skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih; — dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti; — nadzira sam in po drugih strokovnih sodelavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo; — obravnava individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja; — skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak da je o tem čarno informiran, ter da se predvsem usposablja ra praktično delo v svoji stroki; — seznanja sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, pripravnika o deta v defcjr-ni službi; — skrbi, da se pripravnik seznani tudi z delom drugih zdravstvenih delavcev v skupini, v kateri se usposablja; — skrbi sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva; — skrbi, da se pripravnik usposobi za prarHeo in popolno izpolnjevanje strokovne dokumentactje in evidence storitev; — opozarja pripravnike pri konkretnem Izpit traja, dokler se izpraševalec oziroma komisija ne prepriča, da^ kandidat obvlada izpitno gradivo. Vprašanja lahko postavlja kandidatu vsak član komisije. 31. člen O poteku izpita se piše zapisnik na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo pa ga vsi člani komisije. Po končanem izpitu pošlje komisija en izvod zapisnika republiškemu komiteju. 32. člen Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z »opravil« oziroma »ni opravil«. Člani komisije se posamično odločijo za eno od ocen. Končna ocena je sprejeta z večino glasov. Predsednik komisije sporoči kandidatu uspeh v prisotnosti članov komisije in zapisnikarja takoj po izpitu. ^ 33. člen Če kandidat neupravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil. Če kandidat ne pride na izpit iz opravičenih razlogov, se mora k izpitu ponovno priglasiti v roku, ki mu ga določi izpitna komisija. 34. člen Kandidat, ki prvič ne opravi izpita, ima pravico ponavljati izpit največ še dvakrat v presledku najmanj 3 mesecev od prvega oziroma drugega izpita. Presledek določi izpitna komisija. Če kandidat tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do opravljanja specialističnega izpita. Specialističnemu izpitu, ki ga kandidat ponavlja, obvezno prisostvuje predstavnik republiškega komiteja. 35. člen Kandidatu, ki je opravil specialistični izpit, se izda diploma in podeli naziv specialista iz pridobljene temeljne oziroma usmerjene specializacije. Diplomo podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik republiškega komiteja. Republiški komite vodi evidenco o izdanih diplomah. . 36. člen Stroške specialističnega izpita nosi zdravstvena organizacija, v kateri je specializant v delovnem razmerju. V. POSEBNE DOLOČBE 37. člen Specializant, ki pred potekom specialističnega staža obvlada gradivo celotnega programa specializacije, se lahko priglasi k specialističnemu izpitu iz panoge specializacije, ki traja 4 leta, največ 1 leto pred potekom specialističnega staža, iz panoge specializacije, ki traja 3 leta, pa največ pol leta. Opravljanje specialističnega izpita po prejšnjem odstavku lahko odobri republiški komite na podlagi mnenja predstojnika univerzitetne klinike oziroma inštituta. 38. člen Čas specializacije, ki ga je delavec prebil v tujini v ustrezni zdravstveni organizaciji oziroma klinični ustanovi, se prizna kot specialistično izobraževanje po tem pravilniku, če se njegova specializacija v tujini bistveno ne razlikuje od programa specializacije. Specializacija, pridobljena v tujini, se lahko prizna kot specializacija opravljena po tem pravilniku. O priznanju specialističnega staža oziroma specializacije iz prvega in dmgega odstavka tega člena odloči republiški komite. Pri tem upošteva zakoniti pogoj dveletnega dela na področju osnovnega zdravstvenega varstva. Tuji državljani, zaposleni v naši zdravstveni organizaciji, lahko specializirajo v SR Sloveniji po določbah tega pravilnika pod istimi pogoji, kot veljajo za specializacijo državljanov SFRJ. Tujim državljanom, ki niso zaposleni v praši zdravstveni organizaciji, lahko dovoli specializacijo v SR Sloveniji predsednik republiškega komiteja, če so za to urejeni finančni pogoji. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen Delavci, ki jim je bila odobrena specializacija v panogi, ki jo je predpisoval pravilnik o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/78 in 9/78) in so začeli opravljati specialistični staž pred določitvijo novih panog, nadaljujejo specializacijo in opravljajo specialistični izpit po pravilniku citiranem v tem členu. 43. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 131-1/82-2 Ljubljana, dne 26. marca 1982. Predsednica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Tatjana Kosovel 1. r. 41. člen Dokler pristojna posebna izobraževalna skupnost ne določi panog specializacije, se uporabljajo panoge iz pravilnika o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/78 in 9/78). iz (zdravstvena organizacij«) List o specializaciji (panoga specializacije) (ime in priimek) 42. člen Z dnem ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/78 in 9/78). (naziv) (zdravstvena organizacija, v kateri je v delovnem razmerju) Specializacijo je začel-a dne _________________________________ M. P. (odgovorni delavec) Leto Zdravstvena organizacija in strokovna enota Število mesecev in doba od do Pomembnejša strokovna opravila Oblike preverjanja pridobljenega praktičnega in teoretičnega znanja Uspeh Podpis vodje strokovne enote in mentorja ter pečat ' Izjava glavnega mentorja (ime in priimek) (naziv) je opravil-a predpisani specialistični staž iz .............. (panoga specializacije) in je pripravljen-a za opravljanje specialističnega izpita. Glavni mentor ZAPISNIK o specialističnem izpitu ki ga je opravljal-a ....................... (ime in priimek) rojen-a ....................... v___________ je v delovnem razmerju _____________________ kot.................................. iz___________________ (naziv) ........................... dne ........................... (panoga specializacije) V ...............——, pred komisijo, ki je bila imenovana z odločbo Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, št....... z dne ............... Specialističnemu izpitu je prisostoval predstavnik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo .....................•...........;........;_________ (ime in priimek predstavnika) Kandidata je pripustil k specialističnemu izpitu Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo z isto odločbo, s katero je bila imenovana izpitna komisija. Kandidat je predložil s programom specializacije predpisano pisno nalogo. Pisna naloga s programom specializacije kandidatu ni bila predpisana. (Neustrezno črtati!) Kandidat je dobil na izpitu naslednja vprašanja: Po končanem izpraševanju je izpitna komisija odločila in razglasila ter kandidatu sporočila, da JE — NI opravil specialistični izpit. Zapisnikar Predsednik komisije Člani komisije ............... ..................... (predstavnik RKZSV) 906. Na podlagi drugega odstavka 146. člena in 148. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ■ PRAVILNIK o spremenibi pravilnika o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli 1. člen V 2. členu pravilnika o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80) se črta 5. točka. V ■ 2. člen V 3. členu pravilnika se črtata 2. in 5. točka. 3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 61-89/80 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek 1. r. 907. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti 5. točke 68. člena in 1. točke prvega odstavka 90. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 20. 4. 1982 odločilo: Ugotovi se, da sta bili 5. točka 68. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) in 1. točka prvega odstavka 90. člena tega statuta, kolikor se je glede gostote zavarovalne dobe kot pogoja za pridobitev pravice do družinske pokojnine sklicevala na drugi odstavek 44.1 člena statuta (besedilo v oklepaju: »drugi odstavek 44. člena statuta«), v nasprotju z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obrazložitev Postopek za oceno zakonitosti 5. točke 68. člena Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je začelo ustavno sodišče na pobudo občanke, ki je bila vložena dne 22. 12. 1978. Postopek za oceno zakonitosti 1. točke prvega odstavka 90. člena tega statuta je začelo ustavno sodišče po lastni pobudi s sklepom z dne 9. 7. 1981. NaVfedeni določbi statuta sta urejali določena vprašanja gostote zavarovalne dobe kot pogoja za pridobitev pravice do invalidske in družinske pokojnine v nasprotju s 76. členom zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. 1. SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76, 22/78 in 74/80). Ta določa, da se za čas, dokler ne bodo sklenjeni druž- beni dogovori iz 9., 15. in 2. člena tega zakona, uporabljajo glede gostote zavarovalne dobe kot pogoja za pridobitev pravice do starostne, invalidske in družinske pokojnine predpisi, ki so veljali do 31. 12. 1972. V 5. točki 68. člena statuta je bilo določeno, da se v razdobju zadnjih 5 oziroma 10 let pred invalidnostjo, v katerem mora imeti zavarovanec izpolnjeno določeno gostoto zavarovalne dobe kot pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne računa obdobje, ko je zavarovanka prekinila delovno razmerje, da je mogla negovati svojega do 7 let starega otroka Edi starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega ali pomoč. Ta določba statuta ni bila v skladu s temeljnim zakonom o invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12 1972. Ta je v 6. točki 37. člena določal, da se v razdobje zadnjih 5 oziroma 10 let pred invalidnostjo, v katerem mora imeti zavarovanec izpolnjeno gostoto zavarovalne dobe, ne računa obdobje, ko je zavarovanka prekinila delovno .razmerje, da je mogla negovati otroka, ki še ni bil star 15 let, ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi popolne in trajne nezmožnosti potrebna stalna postrežba in pomoč, ali troje otrok, ki izpolnjujejo pogoje. 'predpisane za pridobitev in uživanje družinske pokojnine. V 1. točki prvega odstavka 90. člena statuta je bilo določeno, da pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine, če je imel zavarovanec najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe po drugem odstavku 44. člena statuta. Ta določba statuta ni bila v skladu s temeljnim zakonom o pokojninskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 1972. Po tej določbi statuta je moral imeti zavarovanec gostoto zavarovalne dobe najmanj 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih pred prenehanjem zavarovanja. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju pa je v 2i točki prvega odstavka 78. člena določal kot pogoj za pridobitev pravice do družinske pokojnine po zavarovancu, ki je imel najmanj 10 let pokojninske dobe, gostoto zavarovalne dobe najmanj 5 let (to je 60 mesecev) v zadnjih 10 letih pred . smrtjo ali pred prenehanjem zavarovanja. Med postopkom pred ustavnim sodiščem je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sprejela nov statut (Uradni list SRS, št. 10/82), ki je začel veljati 3. 4. 1982, uporablja pa se za čas od 1. 1. 1982 naprej. Z določbama 5. točke 62. člena In 4. odstavka 126. člena novega statuta je odpravljena neskladnost 5. točke 68. člena in 1. točke 90. člena prejšnjega statuta s 76. členom zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega In invalidskega zavarovanja in predpisi, ki so veljali do 31. 12. 1972. V novim statutom pa niso odpravljene tudi vse posledice nezakonitosti navedenih določb prejšnjega statuta, ki so nastale do uveljavitve novega statuta. Zato je ustavno sodišče odločilo po 422. členu ustave SR Slovenije, kot je razvidno iz izreka. Ta odločba ima pravni učinek po prvem odstavku 414. člena ter prvem in dragem odstavku 415. člena ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče je odločilo na seji po 2. alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 95/78-16 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije . Jože Pavličič 1. r. 908. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti 54. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 20. 4. 1982 odloči 1o: Ugotovi se, da drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 54. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) nista bila v skladu z zakonom. Obrazložitev Postopek za oceno zakonitosti 54. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je začelo ustavno sodišče na pobude več občanov. Prva pobuda je bila vložena 5. 5. 1978. Določba 54. člena statuta se je glasila: »(1) Kadar se osebni dohodek delavca ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški, tako da se uporabijo skupna merila za isto osnovo (kot je provizija trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov ali povračilo učnemu osebju za predavanja na fakultetah ali drugih šolskih zavodih, ki mora zato potovati v drug kraj, in podobno), se upošteva kot osebni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, le tisti del tako Ugotovljenega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta organizacije. Tako ugotovljen osebni dohodek se šteje za izračun pokojninske osnove največ do zneska, ki je določen s pravilnikom organizacije o delitvi sredstev za osebne dohodke kot najvišji osebni dohodek v organizacijski enoti, v kateri tak delavec dela, pri čemer se uporabi tudi določba 61. člena tega statuta. (2) Na način iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja osebni dohodek tudi v primerih, kadar ni mogoče izločiti dela dohodka, ki se ne šteje za izračun pokojninske osnove.« Drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek tega člena nista bila v skladu z drugim odstavkom 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 30/78). Ta določa, da skupnost vsako leto določi korektive pokojninske osnove, pri čemer upošteva načela in merila družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in sredstev ža osebne dohodke v skladu z delovnim prispevkom, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim živim in minulim delom, kakor tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti. Limit, ki je bil določen v drugem stavku prvega odstavka 54. člena statuta in Id se je po drugem odstavku tega člena lahko uporabil po prosti presoji, pa ni bil določen v skladu z načeli iz drugega odstavka 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med postopkom pred ustavnim sodiščem je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sprejela nov statut (Uradni list SRS, šl 10/82), ki je začel veljati 3. 4. 1982 in se uporablja za čas od 1. 1. 1982 naprej. Novi statut ne vsebuje določbe 54. člena prejšnjega statuta. V 341. členu določa, da upokojenci, ki jim je bila pokojnina odmerjena z uporabo 54. člena prejšnjega statuta, lahke zahtevajo novo odmero pokojnine. Nova pokojnina jim gre od 1. 1. 1982, če vložijo zahtevo do 30. 6, 1982, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Z novim statutom je odpravljena nezakonitost 54. člena prejšnjega istatuta. Niso pa odpravljene tudi vse posledice te nezakonitosti, ki so nastale do uveljavitve novega statuta. Zato je ustavno sodišče odločilo po 422. členu ustave, kot je razvidno iz izreka. Ta odločba ima pravni učinek po prvem in tretjem odstavku 414. ter prvem in drugem odstavku 415. člena ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče je odločilo na seji po 2. aiinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 37/78-19 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik x Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 909. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti prvega odstavka 153. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 20. 4. 1982 odločilo: Ugotovi se, da je bil prvi odstavek 153. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 18/78) v nasprotju z zveznim zakonom o temeljnih pravica! iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obrazleiitev Postopek za oceno zakonitosti prvega odstavka 153. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je začelo ustavno sodišče na pobudo skupine delavcev Rudnika rjavega premoga in industrije. gradbenega materiala Kanižarica, ki je bila vložena dne 30. 7. 1979. V prvem odstavku 153. člena statuta je bila opredeljena osnova za odmero nadomestila delovnim invalidom zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Osnova za odmero tega nadomestila je bila po navedeni določbi statuta razlika med poprečnim oseb- nim dohodkom skupine delavcev v kateri je invalid delal pred nastankom invalidnosti in poprečnim osebnim dohodkom skupine delavcev, v katero je bil napoten na delo, iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti. Pravico delovnih invalidov do denarnih nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti, določa zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76, 22/78 in 74/80). Ta zakon v 3. členu določa, da izvirajo te pravice iz delovnega prispevka, ki ga zavarovanec ustvari s skupnim tekočim in minulim delom, in se določajo na njegovi podlagi. Določba prvega odstavka 153. člena statuta je bila v nasprotju s tem zakonskim načelom. Po tej določbi statuta se nadomestilo delavnim invalidom zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu ni določalo na podlagi delovnega prispevka invalida, ampak na podlagi poprečnih osebnih dohodkov skupin delavcev, neodvisno od osebnega dohodka, invalida na prejšnjem in na drugem delu. Med postopkom pred ustavnim sodiščem je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sprejela nov statut (Uradni list SRS, št. 10/82), ki je začel veljati 3. 4. 1982, uporablja pa se za čas od 1. 1. 1982 naprej. Novi statut ureja odmero nadomestila delovnim invalidom zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu v 103. in 104. členu v skladu s 3. členom zveznega zakona o temeljnih, pra- vicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V 316. členu določa, da bodo nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu odmerjena do 31. 12. 1981, na novo odmerjena po 103. in 104. členu tega statuta od 1. 1. 1982 naprej in se bodo začela izplačevati s 1. 7. 1982. Z novim statutom je odpravljena nezakonitost prvega odstavka 153. člena prejšnjega statuta. Niso pa odpravljene tudi vse posledice te nezakonitosti, ki so nastale do uveljavitve novega statuta. Zato je ustavno sodišče odločilo po 422. členu ustave SR Slovenje, kot je razvidno iz izreka. Ta odločba ima pravni učinek po prvem in tretjem odstavku 414. člena ter prvem in drugem odstavku 415. člena ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče je odločilo na seji po 2. alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc. Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič. St. U I 87/78-21 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1REZICE 910. Na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 262. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1982 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA občine Brežice 1. člep Za L členom statuta se doda nov l/a člen, ki glasi: »l/a člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornost^ uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti" delovnih ljudi in občanov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se ureja tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom. Vsak San kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom.« ) 2. člen Besedilo sedanjega 22. člena se nadomesti z novim besedilom in se glasi: »22. člen Občina na podlagi dogovorov o temeljih planov, ki opredeljujejo materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena, na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogoji!' za razvoj v občini, sprejema svoje družbene plane. Družbeni plan občine vsebuje cilje ter skupne interese družbenega razvoja občine, določene z enim ali več dogovori o temeljih plana ter obveznosti, ki so jih prevzele posamezne samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi svojega soglasja o dogovorih o te-'i melj ih plana kot svoje obveznosti. Skupšfflna občine objavi veljavnost družbenega plana za sprejeto obdobje s sklepom v uradnem glasilu.« 3. člen Besedilo 23. etena se nadomesti z novim besedilom in glasi: »23. člen Občina ima srednjeročne in dolgoročne družbene plane. Izvajanje teh planov pa se konkretizira z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Resolucija opredeljuje globalna razmerja v delitvi dohodka ter gibanja skupne in splošne porabe v občini.« 4. člen Spremeni'se prvi odstavek 24. člena in se glasi: »Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih spo-razumov in dogovorov o temeljih plana.« 5. Sen / Besedilo 25. člena se nadomesti z novim besedilom in glasi: »25. člen V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občinami sklene dogovor o skupnih temeljih planov s katerimi prevzema, v skladu s svojimi interesi, naloge in obveznosti, ki so pomembne za skladno delovanje in razvoj pogojev družbene reprodukcije na gospodarskem, socialnem, kulturnem, prostorskem in obrambnem področju.« 6. člen Besedilo 27. člena se nadomesti z novim besedilom: »27. člen Sestavni del srednjeročnega družbenega plana, občine je prostorski del, ki se ureja s programi- projekti in drugimi izvedbenimi akti, ki jih določajo ustrezni zakoni v skladu z družbenim planom občine.«. 7. člen Črta se 28. in 29. člen. 8. člen V 145. členu se spremeni število delegatov, tako da zbor združenega dela sestavlja 41 delegatov. 9. člen Spremeni se podtočka č) 2. točka petegg poglavja in se glasi: »č) Predsedniki in podpredsedmki skupščin in predsedniki zborov.« 10. člen Črta se 171. čleru 11. člen Spremeni se četrti odstavek 172. člena in se glasi: »Predsednik in podpredsedniki skupščine so izvoljeni za dve leti in so lahko za isto dolžnost izvoljeni največ dvakrat zapored.« 12. člen Spremeni in dopolni se 173. člen tako, da se glasi: »Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko Skupščino, — sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, , — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi, — skrbi skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, da se obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine ter delovnih tqles občinske skupščine. 'Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega od podpredsednikov, da ga nadomešča. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so zanje skupnega pomena.« 13. člen Doda se nov 173/a člen, ki se glasi: »173/a člen Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opraMljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.« 14. člen Spremeni in dopolni se 174. člen tako, da se glasi: »Vsak zbor ima predsednika zbora in namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan. Predsednika in namestnika predsednika zbora izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog občinske konterence SZDL po prej opravljenem kandidacijskem- postopku. Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov zbora. Predsednik in namestnik zbora se izvolita za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.« 15. člen Doda se nov 174/a člen, ki se glasi: »174/a člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata. vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji nima pravice glasovanja.« 16. člen Črta se 176. člen. 17. člen Doda se nova podtočka č/1, ki se glasi: ~ »č/1 Predsedstvo občinske skupščine.« 18. člen Dodajo se novi členi 176/a, 176/b, 176/c, 176/d, 176/e; »176/a člen Za učinkovito uresničevanje skupnih nalog zborov ter usklajevanje dela med njimi in opravljanje drugih, s tem statutom določenih nalog, imajo zbori skupno delovno telo — predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki skupščine ter predsedniki zborov in sekretar. Delo predsedstva skupščine vodi predsednik skupščine. 176/b člen Predsedstvo skupščine, kot koordinacijsko telo, opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava vprašanja in sprejema stališča, ki so skupnega pomena za delo zborov; — skrbi za zagotavljanje pogojev za delo delegatov in delovanje delegatskega sistema v skupščini; — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela ter predlaga zborom skupščine program dela in periodične delovne načrte in skrbi za njihovo ' izvrševanje; — predlaga rešitve o vprašanjih pristojnosti med posameznimi zbori skupščine in odloča, če se zbori skupščine ne morejo sporazumeti glede rokov in načina obravnavanja posameznih zadev; — skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovehije in drugimi občinami ter družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki skupščinskega sistema v občini; • , — predlaga zborom akte o organizaciji in delu strokovne službe skupščine; — delegira delegate skupščine za delo v družbenih svetih; — skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine in razlaga določbe poslovnika; — opravlja druge naloge, določene s poslovnikom za delo skupščine. 176/c člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo: predsednik izvršnega sveta, predsednik skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar predsedstvo razpravlja o zadevah, ko te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine ter funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. 176/d člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. 176/e fflen Med vojno predsedstvo občinske skupščine odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine, če se ta zaradi vojnih razmer ne more sestati. Predsedstvo skupščine je dolžno predložiti sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo, delo in pristojnosti predsedstva skupščine v vojni določa odlok.« 19. člen Doda se nova točka č/2 in novi člen 176/f, ki se glasita: »č/2 Strokovna služba skupščine in izvršnega sveta. 176/f fflen Za opravljanje zadev v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina strokovno službo skupščine in izvršnega sveta, ki opravlja strokovne naloge tudi za potrebe izvršnega sveta. Strokovno službo skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za 4 leta. Sekretar skupščine je za svoje delo strokovne službe odgovoren občinski skupščini Sekretar skupščine je lahko ponovno imenovan. Organizacijo in delovno področje strokovne službe določi občinska skupščina z odlokom.« 20. člen Za naslovom »1. IZVRŠNI SVET« se doda podnaslov: »a) Funkcija izvršnega sveta« »Spremeni se 183. člen in glasi: Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za svoje in za delo upravnih organov, za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine.« 21. člen Spremeni se 184/ člen in glasi: »Pri uresničevanju svoje odgovornosti do občinske skupščine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, za izvajanje politike in izvajanje zakonov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kot tudi za delo upravnih organov je izvršni svet pristojen, da: 1. predlaga ■ — odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine — daje občinski skupščini mnenje o predlogih odlokov in drugih splošnih aktih, ki jih skupščini predlagajo drugi pooblaščeni predlagatelji --- določa osnutek in predlog družbenega plana občine in skrbi za njegovo izvrševanje — predlaga občinski proračun in zaključni račun proračuna in skrbi za njegovo izvrševanje — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine — predlaga ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je zato z zakonom pooblaščen 2. skrbi za izvrševanje v občinski skupščini dogovorjene politike s tem, da — skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plani, proračun, — odloki in drugi splošni akti občinske skupščine, — skrbi za izvrševanje konkretnih sklepov občinske skupščine , 3. sodeluje z upravnimi organi in v ta namen — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih oziroma medobčinskih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina — usmerja in usklajuje ter nadzoruje delo upravnih organov — sprejema ukrepe, s katerimi se zagotavlja zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela upravnih organov, skrbi, da ti organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije — predlaga ukrepe za izboljšanje dela teh organov — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in strokovne službe občinske skupščine —- odloča v sporih o pristojnosti ms d upravnimi organi — razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in akti občinske skupščine — daje pobude ter organizira samoupravno sporazumevanje z upravnimi organi in med upravnimi organi — imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ — daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravnem organu — sodeluje in skrbi za koordinacijo dela s samoupravnimi interesnimi skupostmi — za usklajevanje in izboljšanje dela upravnih organov, izvršni svet pooblasti člana odgovornega za delovanje uprave, da izdaja odredbe. 4. Izvršni svet je dolžan obravnavati mnenje in predloge družbenih svetov Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje in ustrezno ukrepati, če skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti pri delu upravnega organa ter o tem obvesti organ oziroma organizacijo, ki je opozorila na nepravilnosti.« >, 22. člen Spremeni se 185. člen in glasi: »Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanje v zakonu drugače določeno. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v občini. Izvršni svet v okviru svojih pravic in pristojnosti sprejema in izdaja: odredbe, smernice, navodila in sklepe. V me^ah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku,, sprejema smernice, stališča in navodila.« 23. člen Spremeni se 186. člen in glasi: »Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo. 24. člen Pred 187. členom se doda podnaslov: *b) Sestava ter pravice in dolžnosti Članov izvršnega sveta« Spremeni se 187. člen in glasi: »Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta in poda' mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta oziroma k predlogu za imenovanje funkcionarjev upravnih organov. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo upravne organe. Predsednik izvršnega ' sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev članov izvršnega sveta in izvolitev novih. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta. Izvršni svet ima sekretarja ki opravlja naloge, določene s tem statutom in poslovnikom izvršnega sveta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Podpredsednik in člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat izvoljeni na isto funkcijo. Predstojnike upravnih organov imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta v skladu z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Sekretarja izvršnega sveta imenuje in razrešuje izvršni svet. Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, katerih funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti in družbenopolitični organizaciji ni združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta, predvsem ne predsednik organa upravljanja, predsednik ali član izvršilnega organa upravljanja individualni poslovodni organ organizaci-cije združenega dela, predsednik in član kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela in' ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije.« 25. člen Spremeni se 188. člen in glasi: »Predsednik izvršnega sveta, podpredsednik in člani izvršnega sveta podajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupščine občine naslednjo slovesno izjavo: Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno, odgovorno, da'se bom pri svojem delu ravnal po ustavi, zakonih in statutu občine, da bom vse svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom delovnih ljudi in občanov, da se bom boril za napredek in razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Brežice.« 26. člen Spremeni se 188. člen in glasi: »Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Predsednik izvršnega- sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Podpredsednik izvršnega sveta odgovarja za določena širša področja dela iz pristojnosti izvršnega sveta v skladu z delitvijo nalog v izvršnem svetu, nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega sveta, kot tudi v vseh drugih njpgovih pravicah in dolžnostih. če je predsednik odsoten ali zadržan. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njihovih pravicah in dolžnostih.« 27. člen Spremeni se 190. člen in glasi: »Člani izvršnega sveta so odgovorni za pravočasno in zakonito izvajanje politike in stališč izvršnega sveta, kakor tudi za delo upravnih .organov, ki jih vodijo. Član izvršnega sveta je dolžan poročati izvršne-mu svetu o delovanju upravnega organa, ki ga vod . Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da dajo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij in odborov izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja. Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti občinsko skupščino o odločitvi glede imunitete članov izvršnega sveta.« 28. člen Pred 191. členom se doda podnaslov: »c) Način dela izvršnega sveta« Spremeni se 191. člen in glasi: »Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta ali na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine. Predlog dnevnega reda določi predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta, odloča pa z večino glasov vseh članov izvršnega sveta. Seje izvršnega sveta so praviloma javne. Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če je to glede na gradivo za seje potrebno.« 29. člen Spremeni se 192. člen ih glasi: »Predsednik izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju na sejo izvršnega sveta tudi vodje strokovnih služb, predstavnike organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh organizacij oziroma skupnosti. Na povabilo, člana izvršnega sveta in v soglasju s predsednikom se na sejo izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, kakor tudi znanstvene, javne in strokovne delavce.« 30. člen Spremeni se 193. člen in glasi: »Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov. Člane komisij in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov in drugih javnih delavcev s področja za katero je ustanovljena.« 31. člen Spremeni se 194. člen in glasi: »Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi v skladu s statutom svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in druga vprašanjau« 32. Sen Pred 195. členom se doda podnaslov: »d) Razmerja izvršnega sveta do skupščine obči- Spremeni se 195. člen in glasi: »Izvršni svet obvešča občinsko skupščino o izvajanju politike v občini, o stanju in razvoju na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Izvršni svet mora občinski skupščini ali posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu, zboru skupščine, da se odloži obravnava predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. Predlaga lahko tudi, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoje stališče.« 33. člen Spremeni se 196. člen in glasi: »Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine ter imajo pravico odložiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta in dajati mnenja o osnutku in predlogih predpisov ter splošnih aktov s področja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.« 34. člen Spremeni se 197. člen in glasi: »Pri izvrševanju svojih funkcij se izvršni svet povezuje z organizacijami združenega dela, z medobčinsko gospodarsko zbornico, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravljanju, sprejemanju družbenih odločitev. Izvršni svet ima pravico zahtevati, družbeni subjekti pa dolžnost dajati podatke in pojasnila o vprašanjih iz svojega delovnega področja.« 35. člen Spremeni’ se 198. člen in glasi: »Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostale večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.« 36. člen Spremeni se 199. člen in glasi: »Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in druge organizacije imajo pri ne« uresničevanju družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta pravico in dolžnost dajati občinski skupščini pripombe in pobude v zvezi z delom izvršnega sveta.« , 37. člen Spremeni se 200. člen in glasi: »Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet; ter predpisov, ki jih sam izdaja. Ima tudi pravico predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini. 38. člen Pred 201. členom je naslov: 2. Občinski upravni organi« Spremeni se 201. člen in glasi: »Občinski upravni organi, vsak na svojem področju dela: — izvajajo določeno politiko v občini, neposredno izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine in izvršnega sveta, smernice skupščine, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnega sveta, — izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni; , — spremljajo stanje in razvoj na svojem področju; — odgovarjajo za stanje na področjih za katero so ustanovljeni; — pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet; — odločajo v upravnem postopku; — opravljajo upravni nadzor; — opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine in izvršnega sveta. 39. člen Spremeni se 202. člen in glasi: »Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pristojnosti in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni' ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.« 40. člen Spremeni se 203. člen in glasi: »Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na po- sameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, občinski organi sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s tem skupnostim in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.« 41. člen »premeni se 204. člen in glasi: »Občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom ustanovi občinske upravne organe, določi njihovo organizacijo in delovno področje.« 42. člen , Spremeni se 205. člen in glasi: »Občinski upravni organi so organizirani kot individualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Za področja, na katerih upravni organi v celoti ali pretežno zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in jih neposredno izvršujejo, se ustanovijo sekretariati in drugi individualno vodeni upravni organi. Za področja, na katerih so upravne zadeve skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se ustanovijo komiteji.' Za opravljanje strokovnih in drugih ■ opravil za potrebe skupščine družbenopolitične skupnosti in njenega izvršnega sveta se ustanovi samostojna strokovna služba.« 43. člen Spremeni se 206. člen in glasi: »Za opravljanje določenih upravnih zadev se ustanovi krajevni urad, za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti. Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota. Delovno področje in položaj krajevnega urada se določi z odlokom iz 204. člena sprememb statuta.« 44. člen Spremeni se 207. člen in glasi: »Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela In drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko d loči način izvrševanja javnih pooblastil, ki so pove/? jena posameznim organizacijam in skupnostim, ter pra vice skupščine in drugih organov družbenopoliti: skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanje nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.« .45. člen Spremeni se 208. člen in glasi: Podrobnejše določbe o upravnih organih, njihovem delovnem področju, notranji organizaciji' in sistemizaciji del in nalog določi skupščina s posebnim odlokom.« 46. člen Spremeni se 209. člen in glasi: »Posamezni upravni organ vodi funkcionar, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Na predlog izvršnega sveta imenuje skupščina namestnika funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je funkcionar odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi.« 47. člen Spremeni se 210. člen in glasi: . »Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in je osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu za opravljanje funkcij e, kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter za stanje na področju, za katerega je ustanovljen organ. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegata na seji skupščine je dolžan dati odgovor.« 48. člen Spremeni se 211. člen' in glasi: »Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.« 49. člen Spremeni se 212. člen in glasi: »Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se uredijo s samoupravnimi splošnimi akti na podlagi ustave in zakonov. * ' Delavci delovne skupnosti upravnega organa pridobijo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo upravnega organa.« Pred 213. členom se doda podnaslov: »a) Razmerja upravnih organov do skupščine občine« 50. člen Spremeni se 213. člen in glasi: »Razmerja upravnih organov do skupščine občine temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju za katerega, so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov. Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine. Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine, o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe. Zaradi odgovornosti za področje za katero so ustanovljeni, imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oz. proučiti določeno vprašanje. O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajo skupščini občine, sl upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenje izvršnega sveta. O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet.« 51. člen Spremeni se 214. člen in glasi: »Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine s ‘tem, da pripravljajo potrebna gradiva, ki morajo biti takšna, da so pregledna iri razumljiva, z nakazanimi možnimi različicarhi odločitev in njihovih posledic ter da omogočajo dajanje mnenj, pripomb in predlogov, jih sezanjajo s predpisi, drugimi splošnimi akti, ki jih pripravljajo za skupščino občine in z izhodišči za reševanje vprašanj, ki jih ti predpisi urejajo, obravnavajo njihove predloge in pobude ter dajejo odgovore na njihova vprašanja. Upravni organi zagotavljajo pogoje v smislu prejšnjega odstavka tudi za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije.« 52. člen Spremeni se 215. člen in glasi: »Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene.« 53. člen Pred 216. členom,se doda- podnaslov: »b) Medsebojna razmerja upravnih org-tnov in izvršnega sveta« Spremeni se 216. člen in glasi: »Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom, ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja dela upravnega organa.« 54. člen Pred 217. členom se doda podnaslov. 1 »c) Medsebojna razmerja upravnih organov« Spremeni se 217. člen in glasi: »Medsebojna razmerja upravnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju. Ce upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet. Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe . dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja,' podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.« 55. člen Spremeni se 218. člen in glasi: »V sporu o pristojnosti med upravnimi organi, odloča izvršni svet. O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ odloča izvršni svet. O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta organ.« 56. člen Spremeni se 219. člen in glasi: »Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi ofgani drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.« 57. člen Spremeni se 220. člen in glasi: »Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter združenji. 1 Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, za katere so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj.« 58. člen Pred 221. členom se doda podnaslov: d) Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev« Spremeni se 221. člen in glasi: »Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki so jih ugotovili v občini oziroma na posebnih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij in za izvrševanje družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta in upravnih organov. Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter Vplivanje cuužbcnopo-litičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.« 59. Člen J Spremeni se 222. člen in glasi: »Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravhava njihova mnenj a, predloge in pobude ter jim poroča svoja stališča o njih. Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet obravnava stališča in predloge družbenopolitičnih organizacij, v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in upravnih organov. Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih.« 60. člen Pred 223. .členom se doda naslov: »e) Razmerje izvršnega sveta m upravnih organov do samoupravnih organizacij in skupnosti« Spremeni se 223. člen in glasi: »Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu občine in v na zakonu, temelječem odloku skupščine občine ter na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. 61. člen Spremeni se 224. člen in glasi: »Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč. Opravljajo upravni nadzor nad delom samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih .pravic in družbene lastnine. Organizacije združenega dela, samoupravne .'interesne skupnosti in- krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnemu organu na njuno zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne , skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste s°'3 svojih teles, na katerih obravhavajo Vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornosti upravnega organa za stanje na področju za katerega je ustanovljen.« 62. člen Spremeni se 225. člen in glasi: »Izvršni svet in upravni organ sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena, posebej pa v zadevah o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine. Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim programom dela, izmenjavo mnenj, izkušenj in pobud, vsklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občasnih delovnih teles. Izvršni svet oziroma upravni organ ima pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanja na področju za katero je ustanovljen, dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s tega področja ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščin samoupravne interesne skupnosti.« 63. člen Pred 226. členom se doda podnaslov: »f) Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov« Spremeni se 226. člen in glasi: »Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa. Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke. 64. člen Spremeni se 227. člen in glasi: »Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih. Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani čim bolj ^učinkovito in na čim bolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti.« 65. člen Pred 228. členom se doda naslov: »3. DRUŽBENI SVETI« Spremeni se 228. člen in glasi: »Za zagotavljanje čim širšega družbenega vpliva na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in opravljanje družbenih zadev za dosledno izvajanje delegatskega sistema za organiziran razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije ustanovijo družbene svete, kot obliko organizirane, demokratične izmenjave in usklajevanje mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o vprašanjih določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Ustanovijo se družbeni sveti na ravni družbenopolitične skupnosti in družbeni sveti pri »upravnih organih. Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta. V 215. členu se v drugem odstavku za besedami »IS SO« dodajo besede: občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.« 66. člen Doda se 215.a člen in glasi: »Zaradi uresničevanja vodilne , vloge zveze komunistov in doslednega izvajanja politike pri organiziranju in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, spremljanje in ocenjevanje varnostnih obrambnih razmer ter usmerjanja in vodenja vseh dejavnikov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmerjanja izdelave in usklajevanja varnostnih in obrambnih načrtov, aktiviranje in koordiniranje obrambno zaščitnih ukrepov in aktivnosti ter uresničevanja enotnosti obrambno samozaščitnega mehanizma v akciji, se v občini ustanovijo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.« 67. člen Doda se 215.b člen in glasi: »Občinski komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina na predlog občinske konference Zveze ^pmunistov Slovenije. . v Predsednik občinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 'je sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije. Sestav, naloge, odgovornosti in način dela občinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa odlok občinske skupščine na osnovi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodi splošni ljudski odpor, v izrednih razmerah in , drugih nevarnostih za državo pa sprejema odločitve in ukrepe za njihovo obvladanje.« 63. člen Za členom 248. se doda novo IX/a poglavje, ki glasi: »XX/a VARSTVO ZAKONITOSTI« 69. člen Doda se 248.a člen in glasi: »Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti. Z nadzorom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni kot tudi drugimi samoupravnimi splošnimi akti, z katerimi morajo biti v skladu. Občinska skupščina in pristojni upravni organi skrbijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku, zlasti pa, da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in dru-t ge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito in s * čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku. Pristojni upravni organi nadzorujejo tudi, ali pravni in drugi državni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki odločajo o upravnih stvareh, dajejo delovnim ljudem, občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.« 70. člen Doda se 248.b člen in glasi: »Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.« 71. člen Doda se 248.C člen in glasi: »Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta. Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržal, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti. Če občinska skupščina v roku iz tega člena ne začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izVršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.« v. 72. člen Doda se. 248.d člen in glasi: »Organizacija združenega v .la je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati, obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.« 73. člen Doda se 248.e člen in glasi: »Določbe 248/a' člena do 248/d člena tega. statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela o.rgcnizačij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.« 74. Sen Doda se drugi odstavek 266. člena in glasi: »Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/77).« 75. člen Spremembe m dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. f Št. 011-1/82-1 Brežice, dne 29. januarja 1982. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CERKNICA 911. * Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1982 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1982 obsega: din 1. Prihodke v skupnem znesku 67,486.860 od tega: — lastni prihodki 54,537.000 — dopolnilna sredstva 12,949,860 2. Razporejeni prihodki 65,949.860 nerazporejeni prihodki 1,587.000 2. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva za redno dejavnost po dvanajstinah, povečani za 15,6 odstotka glede na realizacijo iz leta 1981: Dokončna razporeditev sredstev proračuna bo izvedena pb dokončnem proračunu dopolnilnih sredstev skladno z zakonom o republiškem proračunu za leto 1982. 3. člen Od prihodkov, ki se združujejo v letu 1982, zmanjšanih za prenešena sredstva iz leta 1981 se 1 odstotek izloča v rezervni sklad proračuna občine Cerknica. 4. člen V rezervni sklad se izločajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 odstotka ustvarjenih prihodkov v preteklem mesecu. Obveznosti vlaganja se lahko odloži za čas, ho se zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov uporablja posojilo iz tega sklada. / • 5. člen Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi rezervnega sklada v namene iz I. točke 38. za- kona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 6. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenm prihodkov, ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet ter o uporabi teh sredstev naknadno poroča občinski skupščini. 7. člen Ce se med letom ugotovi* da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev z vir-miranjem razporedi na druge postavke, kjer sredstev primanjkuje. 8. člen Tabela bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. dalje. St. 400-2/82-9 Cerknica, dne 30. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov Vrsta prihodka St. Prihodki Znesek glav. Razpored prihodkov Znesek nam. Prenesena sredstva iz leta 1981 1 Davki iz OD in davki na dohodek 2 Prometni davki, davki na premoženje in davki na dohodek od premoženja 3 Takse 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 7 Odstopljeni prihodki Splošna dopolnilna sredstva Skupaj 2,954.000 18,430.000 27,013.000 2.640.000 2,000.000 1.500.000 12,949.860 67,486.860 01 Dejavnost organov DPS 37,765.000 02 Dejavnost ljudske obrambe 5,911.000 03 Dejavnost DPO 4,401.000 04 Negospodarske investicije 7,085.860 08 Socialno skrbstvo 4,472.000 09 Zdravstveno varstvo 499.000 10 Komunalna dejavnost 3.006.000 11 Dejavnost KS 1,037.000 13 Odstopljeni prihodki 500.000 16 Intervencije v gospodarstvu 728.000 17 Nerazporejeni prihodki 1,537.000 18 Izločena sredstva rezervnega sklada 545.000 Skupaj 67,486.860 912. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 1/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitvi stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Uradni list SRS, št.. 39/81) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 1. člen V odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76, 24/77, 5/78, 11/79, 16/80 in 11/81) se v 8. členu stopnja 3,5 % nadomesti s stopnjo 4 %>, stopnja 1,5 °/o pa se nadomesti s stopnjo 2 "/o. 2. člen V 10. členu se stopnja 22 % nadomesti s stopnjo 25 °/<., stopnja 10 °/o se nadomesti s stopnjo 25 °/o, stopnja 24 °/o pa se nadomesti s stopnjo 40 "/o. 3. člen V 19. členu se prva točka spremeni in glasi: »1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 »/o invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 ®/o. 4. člen V 29. členu se stopnja 10% nadomesti s stopnjo 15»/». 5. člen V 30. d členu se stopnja 0,30 % nadomesti s stopnjo 0,60 »/e. 6. člen V 31. a členu se številka 0,6 nadomesti s številko 1. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1., 2., 3. in 6. člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1982. St. 422-18/72-9 Cerknica, dne 30. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž I. r. 913. Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela ODLOK e načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Cerknica 1. člen z.a oplojevanje živali na območju občine Cerknica se poleg določb zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) uporabljajo tudi določbe tega odloka. 2. člen Oplojevanje goved, svinj, konj in ovac se opravlja na območju občine Cerknica z osemenjevanjem ali naravnim pripustom. 3. ' člen Oplojevanje goved se na celotnem območju občine Cerknica opravlja z umetnim osemenjevanjem. Oplojevanje svinj je dovoljeno s pripustom in z osemenjevanjem. Oplojevanje kobil in ovac se vrši z naravnim pripustom. 4. člen Ob vsaki osemenitvi goveda ali pripustu svinje, kobile ali ovce, izda osemenjevalec, oz. rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenskih vrednosti in plodnosti živali, ki se oplojujejo ter njihovega potomstva. Ceno potrdi in evidentira Republiška skupnost za cene in je enaka na celem območju občine. 10. člen Pooblaščena organizacija združenega dela iz 5. člena tega odloka mora zagotoviti plemenitev vse dni v letu, razen 1. januarja, 1. maja in 29. novembra. Organizacije pooblaščene za oplojevanje morajo zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi. 11. člen Na območju, kjer je dovoljen prirodni pripust, mora organizator pr Spuščanja zagotoviti ugotavljanje brejosti, odkrivanja in zdravljenja plodnostnih motenj. Plemenice pred četrto plemenitvijd morajo biti veterinarsko pregledane na plodnostne motnje. 12. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja po svojih pristojnostih organ kmetijske in veterinarske inšpekcije pri medobčinskem inšpektoratu Postojna. 13. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije po določbah zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z organizacijo pripusta goved, prašičev, konj in ovac se smejo ukvarjati tiste organizacije združenega dela, ki jih za to pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 6. člen Organizacije iz 5. člena tega odloka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo na posamezni plemenilni postaji. Upravni organ, pristojen za kmetijstvo, določi plemenilne postaje za plemenjake na podlagi sklepa republiške in občinske komisije za priznavanje plemenjakov. 7. člen Rejec plemenjaka in pooblaščena organizacija iz 5. člena tega odloka skleneta pogodbo o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka. Obe pogodbeni stranki morata upoštevati navodila in sklepe občinske oziroma republiške komisije za priznavanje plemenjakov. 8. člen Oddaja plemenjaka iz posamezne plemenilne postaje ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje z novim plemenjakom. Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določi komisija za priznavanje plemenjakov. 9. člen Lastniki plemenic' plačajo pripustnino oziroma stroške osemenjevanja takoj po osemenitvi. Cene umetnega osemenjevanja in pripusta določi Zavod za cene SR Slovenije na podlagi kalkulacije Skupnosti veterinarskih zavodov SR Slovenije in predloga Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. St. 320-1/82-2/S Cerknica, dne 10. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. IDRIJA 914. POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v občini Idrija na referendumu o uvedbi IV. samoprispevka na območju občine Idrija dne 18. aprila 1982 doseženi naslednji izidi glasovanja: — na območju občine Idrija je bilo vpisanih v volilnih imenikih 12.593 upravičenih glasovalcev ■#. 12.023 ali 95,5 6.991 ali 55,5 4.720 ali 37,5 312 ali 2,5 Na podlagi gornjih rezultatov komisija ugotavlja, da se je na referendumu večina, ki je imela pravico glasovanja (55,5 odstotka) odločila za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija. — od tega je glasovalo — za uvedbo samoprispevka je glasovalo —- proti uvedbi samoprispevka je glasovalo — neveljavnih glasovnic je bilo Občinska volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil referendum o uvedbi IV. samoprispevka na območju občine Idrija izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Idrija, dne 20. aprila 1982. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Cveto Prelovec 1. r. Peter Rejc 1. r. KAMNIK 915. Na podlagi 267. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), izdaja komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik, v skladu z določili četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ODREDBO o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: družbene pravne osebe in društva), katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so: , Skupščina občine Kamnik, Kamnik Krajevna skupnost Kamnik, Kamnik Krajevna skupnost Komenda, Komenda Komite občinske konference ZKS Kamnik, Kam- " nik Občinska konferenca SZDL Kamnik, Kamnik Občinski svet ZSS Kamnik, Kamnik Občinska konferenca ZSMS Kamnik, Kamnik Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, Kamnik Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Kamnik Osnovna šola Stranje.. Zg. Stranje Izobraževalni center Rudolfa Maistra, Kamnik Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kamniku, Kamnik Kulturna skupnost Kamnik, Kamnik Občinska izobraževalna skupnost Kamnik, Kamnik Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Kamnik Delavsko kulturnoprosvetno društvo Solidarnost Kamnik, Kamnik Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, Kamnik Telesnokulturna skupnost Kamnik, Kamnik Skupnost otroškega varstva Kamnik, Kamnik Skupnost socialnega skrbstva Kamnik, Kamnik Samoupravna skupnost za zaposlovanje Kamnik, Kamnik Občinska zdravstvena skupnost Kamnik, Kamnik Občinska gasilska zveza Kamnik, Kamnik Požarna SIS občine Kamnik, Kamnik Kmetijskozemljiška skupnost Kamnik, Kamnik Planinsko društvo Kamnik, Kamnik Lovska družina Kamnik, Kamnik Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Kamnik Lončarsko podjetje Komenda, Komenda Titan Kamnik, Kamnik Stol Kamnik, Kamnik Svilanit Kamnik, Kamnik Eta Kamnik, Kamnik Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih oseb in društev. 2. Sen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo in izvira iz časa 9. 5. 1945 oziroma — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu. 3. člen Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona zagotoviti potrebna sredstva #n strokovno usposobljene delavce. 4. člen Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati'njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Družbene pravne osebe in društva iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena zakona. V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ali društva iz' prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ občine z odločbo. 5. člen Določila 2. in 4. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona. 6. člen Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Št. 021-5/81 Kamnik, dne 19. aprila 1982. Predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik Boris Zakrajšek, dipl. iur. I. r. LAŠKO 916. Na podlagi 61. člena 'zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981—1985, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško dne 23. aprila 1982 sprejela . SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 I V sklepu o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 5, z dne 12. februarja 1982) se v I. točki spremeni zadnji odstavek in glasi: »Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.« II V tretji točki se spremeni in glasi: »Za člane občanove družine se štejejo še starši, k’i jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega zneska, ki je kot edini vir za preživljanje določen in sprejet v občini Laško, s tem da se upoštevajo vsi dohodki na člana, dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.« III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje. Št. 107-1/82 Laško, dne 23. aprila 1982. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Laško Stanko Kramer 1. r. 917. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško na 1. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 23. aprila 1982 leta sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program nalog družbenega varstva otrok v skupnosti otroškega varstva občine Laško 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejav- nosti (Uradni Ust SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981 do 1985. 2 - Za uresničevanje programa nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva občine Laško združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, gledališki umetniki, filmski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, simultanti in kon-sekutivni prevajalci, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. • 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, določeni v pogodbi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska minimalnih življenjskih stroškov na delavca, ki jih dvakrat na leto, v maju in septembru, ugotovi in ž odredbo objavi v Uradnem listu SRS, Zavod SR Slovenije za statistiko. 6 Prispevek za program nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva občine Laško plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovpljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Laško Frane Cestnik L r. LITIJA / 918. Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na seji dne 29. aprila 1982 sprejela ODLOK Iv o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstVu in porabi hrane občine Litija (v nadaljnjim besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Litija. Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. 2. člen S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skup--nosti, ki so združile sredstva v sklad in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij. ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada. 5. člen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. 6. člen Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv' in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov. 7. člen Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Litija oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Litija. 8. člen Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog. pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Litija se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,4. Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad. 3. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Litija, polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine. Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga ' sprejme skupščina sklada. Administrativno-tehnična ' in druga opravila za sklad opravlja pristojni upravni organ. 4. člen Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija do 15. oktobra v tekočem letu. Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu. Ko Izvršni svet Skupščine občine Litija ugotovi, !x da je program dela sklada usklajen z družbenim planom obline Litija, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine. 9. člen Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju srsd-tev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni lis SRS, št. 3,82) in za namene vsakoletnega usklajeneg-programa dela sklada, zlasti pa za: — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, — pospeševanje družbeno organizirane poljedelske in živinorejske proizvodnje, — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitem svetu, — druge naloge. 10. člen Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka si lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati do govorjene količine hrane organizacijam združenrga dela s področja preskrbe s hrano. 11. člen Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 20. maju 1982. 12. člen Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi Izvršni svet Skupščine občine Litija. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 13. člen Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 4/77, 9/78, 13/79, 11/81 in 12/82). 14. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 20. maja 1982. St. 010-2/82 Litija, dne 29. aprila 1982. Predsednik ' Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 919. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 13/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 2/78) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 142. seji dne 8. aprila 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija 1. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: — kopitarjev in parklarjev ter žive dln perutnine do 10 ton 301,60 — za vsako nadaljno tono 30,16. b) Za kosovne pošiljke: ■ — kopitarjev in odraslih govedi od komada 40,60 — telet od komada 23,20 — prašičev in drobnice od komada 8,12 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 6,96 — za vsako čebeljo družino 8,12 c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,13 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,13 — za divjačino od kg 0.13 — za perutninsko meso od kg 0,13 — za drobovino od kg 0,13 — za ribe, ralte, polže — žive od kg 0,13 — za mast od kg 0,13 — za mleko od litra 0 027 — za mlečne izdelke od kg • 0.13 — za jajca — cela po komadu 0.018 — za jajčne izdelke od kg 0,13 — za ostale neimenovane čl. izvode in odpadke od kg 0,06 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled in pristojni organ, ki opravlja vete-rinarsko-sanitarni pregled pride oo določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, 'razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 301,60 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali in živil živalskega izvora še plačujejo naslednje pristojbine: . din a) za veterinarsko-sanitarne preglede tiavnih živali in mesa: — za 'odraslo govedo in kopitarje od komada — za teleta od komada — za prašiča od komada — za pujske do 50 kg od komau« — za drobnico od komada — za perutnino od komada 58,00 34,80 39.40 30,16 30,16 0,35 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. din b) divjačina po komadu: — srnjad, jelenjad, mufloni, gamsi 37,70 — za divje prašiče s trihonoskopskim pregledom 53.36 — za medvede s trihinoske skim pregledom 75,40 — za zajce 9,28 — za divjo perjad po komadu 5,22 c) za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, pakirnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa 301,60 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja din — se plača pristojbina za vsako kravo molznico 116 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50 dinarjev. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sa-nitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Litija. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega Sasa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na zbirni račun — Republiške takse za promet s parkiarji in kopitarji Skupščine občine Litija pri SDK številka 50150-840-022-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši pogoji plačila se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Litija in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov. 8. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/82 Litija, dne 8. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 920. Na podlagi 11. v zvezi s 13. Členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 1. redni seji dne 20. aprila 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 113/2 — Podboršt 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 113/2 — Podboršt, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2775/80 v maju 1981. 2 Zazidalni otok BS 113/2 — Podboršt meji na jugu na zazidalni otok BS 113/1 in Titovo cesto, na zahodu in severu na gozdne površine in na vzhodu na severno vpadnico. 3 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v pro-storih Krajevne skupnosti Franc Ravbar, Črnuče, Titova 373, v času od 17. maja 1982 do 16. junija 1982 ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14.- ure in ob petkih od 7. do 12. ure. St. 351-17/81-8/1 Ljubljana, dne 26. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. 921. POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad obvešča Skupščino občine Ljubljana Bežigrad, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Delovni ljudje In občani a) vpisanih v volilnih imenikih 40.200 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 34.959 c) glasovalo po pošti 180 č) skupaj glasovalo (b + c) 35.139 d) glasovalo za kandidatno listo 31.218 > e) glasovalo proti kandidatni listi 2.445 f) neveljavnih glasovnic 1.445 Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Vlado Barabaš 31.147 2. Silva Bauman-Čenčič 31.140 3. Angela Blatnik 31.155 4. Ivan Božič-Jovo 31.144 5. Boris Butina 31.143 6. Jožica Češnovar 31.148 7. Zoran Dernovšek 31.143 8. Vlado Dimovski 31.122 9. Ulja Globačnik 31.147 10. Leon Ivanovič 31.134 11. Mirko Jerman 31.154 12. Ivica Kogoj -Marjanca 31.146 13. Edvard Krofi 31.156 14. Jelka Kutin 31.140 15. Marjan Malešič 31.133 16. Milena Mihelič 31.166 17. Lojze Novak 31.159 18. Bojan Pečenko 31.162 19. Bojan Pečko 31.172 20. Borut Perhavec / 31.161 21. Janko 'Popit 31.141 22. Franc Predan 31.172 z 23. Viki Kamovš 31.164 24. Janez Rigler 31.145 25. Tone Rožman 31.173 26. Živko Rus 31.166 27. Mojca Slovenc 31.165 28. Alojz Strmole 31.161 29. Emil Šuštar 31.167 30. Janko Velikonja 31.176 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. St 013-1/81-3 Ljubljana, dne 19. marca 1982. Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad Tajnik Predsednik Franci Mekinda 1. r. Boško Todorovič 1. r. Člani Bosiljka Bosnič 1. r. Vlasta Dolenc 1. r. Vasja Sabec 1. r. 922. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29-1332/ 79) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad na seji obeh zborov dne 14. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega' odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in Voveznostih iz zdravstvenega varstva, se uskladijo : gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da s zneski povečajo in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in ibratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi posameznim primej-om zdravljenja 30 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo- uporabnika ali njegovega svojca 90 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke : — za prvi pregled pri .stomatologu specialistu 30 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 7 — za vsako zalivko !30 — za polno kovinsko prevleko 225 — za vse druge pre- leke 270 — za in!ay nazidek 150 — za vsako krono 330 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 150 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 52 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 67 — za gred, opornico ali jahač 180 — za vsako totalno protezo 480 — za vsak obturator 67 — za vsako parcialno protezo 600 — za vsako začasno protezo 450 — za vsako bazo kovinske proteze 750 — za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 525 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 750 — za vsako reparaturo prilagoditev stare proteze podložitev ali reokluzijo ,75 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, Če ni predpisana 75 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulan- tah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 7 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 45 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 90 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 22 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 150 10. za proteze, ortotične pripomočke, apara- te za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 225 11. za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji 225 12. za ortopedsko obutev 450 13. za kilni pas 225 14. za bergle 45 15. za inhalator, aparat za aerosol 60 16. za očala 60 17. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 135 18. za očesno protezo 150 19. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatskega izvora, posledice določenih zdravil in umetne dojke 135 20. za ojačevalni slušni aparat 225 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 300 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 3S5 2 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, 14. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Ljuben Karasov 1. r. LJUBLJANA CENTER 923. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Isit SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana' Center (Uradni list SRS. št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 3. seji dne 28. aprila 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalni otok CO 1/17 »Moša Pijade« 1. člen javno se razgrne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka CO 1/17 »Moša Pijade«, ki obsega območje med ulico Moše Pijade, Trubarjevo cesto, Prešernovim trgom in Miklošičevo cesto. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za navedeno območje je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1981 pod šifro projekta št. 2350. 2. člen Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Josip Prašnikar, Trubarjeva 24 v času 30 dni od objave v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-278/70 Ljubljana, dne 30. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 924. Na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1981 sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ki se v prečiščenem besedilu glasi: STATUT občine Ljubljana Moste-Polje kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini I. TEMELJNA NAČELA I Občina kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost je združba delovnih ljudi in občanov, ki živijo, delajo in uresničujejo določila ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije, zakona o združenem delu in drugih zakonov, ki zagotavljajo oblast delavskega razreda, temelječo na samoupravlj|nju vseh delovnih ljudi in občanov. Izhajajoč iz ustavnih načel, temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ljubljana Moste-Polje na svobodnem združenem delu delovnih ljudi s produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.. II Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji kot tudi osnova s svojim delom pridobljene osebne lastnine. Podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela je človekovo delo. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delovni ljudje uresničujejo svoje neodtujljive pravice in dolžnosti. Pri delu upravljajo z družbenimi sredstvi, s svojim delom ustvarjajo delovne možnosti ter odločajo o rezultatih svojega dela. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. III Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih Zadev Neodtujljiva je pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov občine Ljubljana Moste-Polje do samoupravljanja, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu. Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljata ustavi' Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije ter ta statut. Delovni ljudje in občani uresničujejo in varujejo svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v Zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in zdru- žen j ih, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. — V teh organizacijah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja. IV Delovni ljudje in občani • v samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in. družbenih organizacijah ter društvih in organih družbenopolitičnih skupnosti s svojo dejavnostjo neposredno: — širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose; — ustvarjajo možnosti za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom, s čimer bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti; — širijo, razvijajo in poglabljajo vse oblike samoupravljanja ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka; — prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščv in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti, tovarištva in vzajemnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva; — organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter. s tem zagotavljajo osnovne možnosti varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter razvoj samoupravne socialistične družbe; — negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične graditve ter s tem ohranjajo in razširjajo idejnopolitične možnosti za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe. V Pri uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje in občani organizirani v organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge oblike samoupravnega združevanja ter v druge samoupravne organizacije in skupnosti, v družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, s samoupravnim sporazumevanj etn in družbenim dogovarjanjem ter prek delegatov v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. Delegatski sistem omogoča delovnim ljudem v združenem delu, da tudi zunaj temeljnih organizacij združenega dela v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo' o ustvarjenem dohodku, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, skupnih in osebnih potreb. Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v občinski skupščini. TemePno izhodišče pri organiziranju delegatskega skupščinskega sistema je zagotovitev zastopanosti vseh skupnih interesov delovnih ljudi in občanov v občini. VI Zveza komunistov v občini kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije je s svojim usmerje- valnim idejnim in političnim delom v socialistični demokraciji in družbenem samoupravljanju glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, še posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti. 1 Socialistična zveza delovnega ljudstva kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov, ki se aktivno opredeljujejo za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost ter kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini na čelu z zvezo komunistov, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude glede reševanja posameznih zadev tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih. Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temeljni povezovalni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščin-, skega sistema v občini. V ta namen delovni ljudje in občani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva zlasti: — obravnavajo družbene zadeve in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh zadev in predlagajo možne rešitve; —določajo program politične Aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij; — obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov; — spremljajo delo organov samoupravljanja in oblasti ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene; — ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju. Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje. Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni/ nazor in za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih v nalogah Zveze komunistov Jugoslavije, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zavzemajo se za enotnost mlajših in starejših generacij, za enotnost vseh borcev za socializem, temelječo na idejnih in političnih ciljih naše revolucije. Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot posebna družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih organizacij, skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Delovni ljudje, prostovoljno organizirani v sindikatu kot glavni gibalni sili znotraj odnosov v samo- upravnem združenem delu, imajo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov. Delovni ljudje nenehno ustvarjajo družbene mož-' nosti za produktivno nastajanje dohodka, za pravilne in smotrno povezovanje v proizvodnji in družbenem delu, pravično delitev in trošenje ustvarjenega dohodka za razširjeno reprodukcijo in v svobodni menjavi dela za združevanje sredstev in dela, za nagrajevanje pc delu in rezultatih dela, za boljše delovne in življenjske pogoje delovnih ljudi, za krepitev osnov socialne varnosti, solidarnosti in varstva pravic iz dela. Delovni ljudje delujejo pri pravilnem izvajanju dogovorjene kadrovske politike, krepijo kadrovsko moč in vsebino delegatskih odnosov v združenem delu tei se usposabljajo za najširšo udeležbo pri opravljanju vsakodnevnih samoupravnih in družbenopolitičnih zadev Delovni ljudje pospešujejo integracijo družbenoekonomskih in razvojnih interesov med temeljnimi organizacijami združenega dela in med krajevnimi skupnostmi ter naprej v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Na tej osnovi se delovni ljudje zavzemajo za obvladovanje in podružbljanje vseh poti dohodka. Na vseh teh področjih in s tem namenom dajejo delovni ljudje v sindikatih pobude in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju. Družbene organizacije in društva delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih delovnih programov. Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti. VII Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana Moste-Polje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb. Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini. II. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v drugih oblikah samoupravnega združevanja in v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazuhievanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in prek delegatov v občinski skupščini in v drugih organih samoupravi j anj a. 2. člen V občini delovni ljudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge možnosti za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo/ usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; organizirajo opravljanje zadev _skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter zadeve splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredne izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovmih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost, organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javn; red in mir, varstvo ljudi in premoženja ter medsebojne poravnavanje sporov; organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druge zadeve s teh področij: — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja, za urejanje in smotrne izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; — zadovoljujejo življenjske potrebe delovnih ljudi in občanov na področju komunale z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvi vojaških, delovnih in drugih invalidov, za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi; — skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja; — načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči, in zagotavljajo reševanje stanovanjske problematike borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne; —^ razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih in telesnokulturnih organizacij in društev; skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih vrednot, zgodovinskih in drugih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije; — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine; , — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 3. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese ter izvršujejo določene pravice in dr žnosti v mestu Ljubljani kot posebni družbenopo1 tični skupnosti zaradi uresničevanja tistih nalog, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajanje v Ljubljani in so določene s statutom mesta Ljubljane ter so se zanje občine soglasno odločile, da se uresničujejo v mestu. 4. člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in- drugih organizacijah, skupnostih in v občini. / Svoje pravice in dolžnosti morajo organi oblasti ‘in samoupraiVljanja in drugi nosilcu samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij izvrševati tako, da je mogoče uresničevati .družbeno nadzorstvo nad njihovim delom. 1 ' 5. člen Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja v občini se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti. / Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami m stališči organa, katerega elan je. 6. člen / Občina Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Predsednik izvršnega sveta lahko s posebnim pooblastilom prenese pravico zastopanja občine ^a posamezne primere na druge člane izvršnega sveta. Sedež občinske skupščine je v Ljubljani, Proletarska ulica 1 7. člen Območje občine je določeno z zakonom. Zakon določa tudi pogoje in postopek za morebitno spremembo meja ali za združitev z drugo občino. 8. člen V občini uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine. 9. člen Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom podeljuje domicil in priznanja občine. Podeljevanje domicila in priznanj občine uredi 'inska skupščina s posebnim odlokom. 10. člen Praznik občine je 27. april. Delovni ljudje in občani ga praznujejo v spomin na začetek organiziranega odpora proti okupatorju na območju občine. Krajevne skupnosti lahko s svojimi statuti določijo krajevne praznike. 11. člen Občina se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske šibke z drugimi občinami. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme občinska skupščina posebne listine.. III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI 1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu in v krajevni skupnosti 12. člen Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom, posebno pa še: — s pravico dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobijo s tem, da se vključijo v združeno delo in tako zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe; — z odločanjem o delu in poslovanju v organizaciji združenega dela, ki v njej združujejo delo, ter o zadevah in srOdstvih celotne družbene reprodukcije; — z uresničevanjem pravice dela z družbenimi sredstvi, s katerimi si ne morejo pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu; — z urejanjem medsebojnih razmerij pri delu in odločanjem o dohodku, ki ga dosegajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, ter s pridobivanjem osebnega dohodka; — s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela tistih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za vrednotenje rezultatov dela, s svobodno menjavo njihovega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na tem področju zadovoljujejo; — s položajem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki jim zagotavlja ekonomsko stabilnost in socialno varnost med delom in po izteku delovne dobe. Ko delovni ljudje v združenem dčlu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. 13. člen V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena, lastnina v njihovem upravljanju v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja ter se povezujejo v sistem samoupravnega združenega dela. V sistem samoupravnega združenega dela se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, s tem da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali prek zadrug sodelujejo z organizacijami združenega dela. 14. Sen / , Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati možnosti in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga odroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi. 15. člen • Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo in usklajujejo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. Z 'usklajenim planiranjem določajo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, pri razpolaganju z dohodkom in pri uporabi sredstev, določajo možnosti za razvoj materialne osnove dela in za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, izvajajo nadzorstvo nad celotnim ustvarjenim dohodkom v družbeni reprodukciji ter nenehno skrbijo, da se sredstva in rezultati dela ne bi odtujevali delovnim ljudem. Ce organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri delu in pridobivanja dohodka mora občinska skupščina nastopiti proti takšni organizaciji združenega dela z ukrepi, ki jih določa zakon. 16. člen . x Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite določajo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepov in aktivnosti in v ta namen zagotavljajo materialna sredstva, sprejemajo ustrezne samoupravne akte in droge potrebne ukrepe^ « 17. člen Delovni ljudje v organizaciji združenega dela organizirajo opravljanje dejavnosti organizacije tako, da zagotavljajo varnost pri delu in izvajajo potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja. 18. člen Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati naravne vrednote in zagotavljati pogoje za varstvo in izboljšanje človeko- vega okolja, preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja. 19. člen Delovni ljudje v združenem delu prispevajo sredstva za splošne, z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v občini in drugih družbenopolitičnih skupnostih tako, da nakazujejo tem skupnostim iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu s cilji za katere so namenjena. 20. člen \ Zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb ustanovijo delovni ljudje in občani krajevne skupnosti po območjih, ki so odvisna od geografske zaokroženosti naselja ali več naselij, stanovanjskih enot, ki težijo k skupnemu gospodarskemu: kulturnemu ali prometnemu središču, od ekonomske razvitosti, števila prebivalcev in zaposlenosti, kar jih medsebojno povezuje v skupnih interesih, od objektivnih in prostorskih možnosti zn združevanje in njihovega vpliva na izvrševanje nalog v krajevni skupnosti. 21. člen Pobudo za ustanovitev', razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — zbori delovnih ljudi in občanov, — skupščina krajevne skupnosti, — krajevna konferenca ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva. Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja tiste krajevne skupnosti, M se želi raz družiti ali združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti. Krajevna konferenca oziroma terenske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevne skupnosti, za izdvojitev dela krajevne skupnosti ali za priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti organizirati in voditi javno razpravo,z delovnimi ljudmi in občani teh območij. 22. člen O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi Krajevne skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom. 23. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 24. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Statut krajevne skupnosti določa način in postopek priprave statuta krajevne skupnosti. Statut sprejme skupščina krajevne skupnosti oziroma drug ustrezni organ samoupravljanja krajevne skupnosti in je sprejet, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini vseh delegatov. 25. člen -Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih možnosti za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog. 2. Družbeno planiranje 26. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo: — skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi zagotavljajo uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešujejo in usklajujejo razvoj posameznih dejavnosti; — ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad možnostmi, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela; — usklajevanje odnosov pri razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih razmerij v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje tržne stihije in razvojne neenakomernosti v delovnih razmerah pri pridobivanju dohodka; — možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, za stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca. 27. člen Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov. Planiranje dohodka obsega planiranje možnosti in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti. V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije »združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela. Zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavljajo materialne osnove za delo delovnih ljudi v gospodarskih in družbenih dejavnostih. 28. člen Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz oce- njenih možnosti in razmer ter so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delovnimi ljudmi, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, v sarppuprav-nih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 29. člen Družbeni plan občine, plani krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. Družbeni plan občine temelji na dogovorih o temeljih družbenega plana občine in samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini 30. člen Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let. Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih let ali za daljše .obdobje. Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine v skladu s tem statutom. 31. člen V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini sprejemati letne planske akte kot temeljne izvedbene akte srednjeročnih planov za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, določiti konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeti ustrezne smernice in ukrepe. 32. člen Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine. 33. člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občinske skupščine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. . Strokovne službe in upravni organi občinske skupščine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov. 34. člen Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Sindikat sodeluje pri družbenem planiranju tako, da sproža pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah planov in se udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja v zvezi z določanjem osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka. 35. člen " Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne-skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepa za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z zakonom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organizacijo pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sme sklepati samoupravne sporazume o temeljih plana iz prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih določili delovni ljudje temeljne organizacije združenega dela. Ce so s samoupravnim sporazumom o temeljih plana delovne organizacije posamezne sestavine urejene drugače, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet temeljne organizacije združenega dela skleniti le, če se z njim strinja večina vseh delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela in na način, ki ga določa njen statut. 36. člen Temeljne In druge organizacije združenega dela vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti ter temeljne, organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plane tako, da je zagotovljeno uresničevanje posebnega družbenega interesa. 37. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi v okviru samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je dolo čeno v statutu te skupnosti. 38. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov, samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določajo statut krajevne skupnosti, statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. ' 39. člen Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana. Občinska skupščina sprejme odlok o pripravi družbenega plana občine na predlog izvršnega sveta. Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da je pravočasno določen delovni program za pripravo družbenega plana in da so opravljena vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana. 40. člen O temeljih družbenega plana občine se dogovarjajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občinske skupščine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih zadevah v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča izvršni svet občinsko skupščino. 41. člen Dogovore o temeljih družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni, javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti izvršni svet v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, .samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Udeleženca dogovora o temeljih družbenega plana občine sta tudi občinski svet Zveze sindikatov Slove-. nije in občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. 42. člen Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov. Družbeni plan občine določa zlasti: — temelje razvojne politike občine; — možnosti in ukrepe za zagotavljanje ekonomskega razvoja, prostorskega urejanja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti — temeljna razmerja pri delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo; — možnosti in ukrepe za zagotavljanje gospodarskega in socialnega razvoja; — možnosti in ukrepe za razvoj zaposlovanja tei za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov; — možnosti in ukrepe za razvoj družbenih dejav nosti in oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov — možnosti in ukrepe prostorskega urejanja tei gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošn: rabi za razvoj gospodarstva, komunalne dejavnosti, sta novanjske gradnje, družbenih in. drugih dejavnosti; — možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja; — možnosti in ukrepe za razvijanje Obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite; e — možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o temeljih srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja. Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki izvirajo za občino in organizacije združenega dela ter za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti sprejela občinska skupščina. 43. člen Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini. Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o bistvenih zadevah skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovorov s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 44. člen Na podlagi dogovorov o temeljih družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave O osnutku družbenega plana občine med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem. Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o zadevah iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom. 45. člen Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana občine ter s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. 46. člen Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje »prejetega družbenega plana in občinski skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa dvakrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju ali letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu. Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njeno uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana .v posameznem letu. Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine se sprejmejo po postopku, ki je z zakonom in s tem statutom določen za sprejem družbenega plana. 47. člen Občinski upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje. 48. člen Strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja opravlja upravni organ, ustanovljen za to področje. Upravni organ usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje, na sodelovanje in usklajevanje občin in mesta na področju družbenega planiranja in na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike 49. člen Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občin lahko opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje. 3. Gospodarske, družbene in druge dejavnosti 50. člen Delovni ljudje in občani spremljajo, usmerjajo in v usklajujejo razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremljajo in analizirajo poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbujajo in gpdpirajo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela. Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti v občini z združevanjem dela in sredstev. 51. člen Delovni ljudje in občani spodbujajo vse obfike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelujejo pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajujejo proizvodne in druge dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljajo razmerja med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti, spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varstvo in druge skupne interese in cilje. 52. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvodne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose glede soudeležbe pri ustvarjenem dohodku s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. 53. člen Delovni ljudje in občani spodbujajo in zagotavljajo smotrno povezovanje storitvenih dejavnosti pri opravljanju uslug, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja drobnega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki jim zagotavljajo boljše možnosti za življenje in delo. 54. člen Delovni ljudje v združenem delu, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško,in drugo poklicne dejavnost, kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje in občani, imajo praviloma enak družbenoekonomski položaj kot delavci v združenem delu. 55. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo možnosti za opravljanje gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti, ki so rifenadomestljiv pogoj za življenje in delo. Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske, družbene in druge dejavnosti, so posebnega družbenega pomena, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. 56. člen Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje deld in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delovnimi ljudmi, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva po načelih svobodne menjave dela in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in načine opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja. vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri odločanju o politiki cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. 57. člen Na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje in občani usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe. Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih ustanovijo kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela samoupravno komunalno skupnost. V samoupravni komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o možnostih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo skupne zadeve in interese, ki jih uresničujejo v temeljnih in drugih komunalnih skupnostih ter zvezah teh skupnosti. ' 58. člen Delovni ljudje in občani samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo namenska sredstva ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Delovni ljudje in občani zagotavljajo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti prenovo dotraja nih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma naselij. Svoje interese pri planiranju, gradnji, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju namenskih sredstev uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, krajevnih skupnostih in samoupravni stanovanjski skupnosti. Delovni ljudje in občani določijo s samoupravnim sporazumom, katere osebne in skupne potrebe in interese pri gradnji, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v temeljnih ter katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v zvezah teh skupnosti Občinska skupščina lahko na podlagi zakona in v okviru sprejetega družbenega plana občine predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za gradnjo stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi osebnimi dohodki pri gradnji, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom. Delovni ljudje in občani načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske gradnje ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. 59. člen Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno po svojih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih skupaj z delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti. V samuopravnlh interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, izvršujejo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti. Delovni ljudje kot neposredni- uporabniki storitev družbenih dejavnosti tistih organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v. temeljnih in katere v drugih samoupravnih'-interesnih skupnostih oziroma v zvezah teh skupnosti. 60. člen Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani skrbijo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavtev, zagotavljajo možnosti za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese. 61. člen Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko; usmerjajo razvoj posameznih raziskovalcih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbijo za vzgojo raziskovalcev ter opravljajo druge zadeve In uresničujejo skupne interese, he jih ne uresničujejo v mestu ali širši družbenopolitični skupnosti. 62. člen Na področju kulture delovni ljudje in občani organizirano in samoupravno organizirajo vsestranske možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje razvojne politike kulturnih dejavnosti, za razvijanje ih' zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti, skrbijo za varstvo In vzdrževanje kulturnih vrednot, spomenikov, in spominskih obeležij, spomenikov narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije ter uresničujejo druge skupne interese. 63. člen Na področju zdravstva delovni ljudje in občani uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani drugih občin odločajo in usklajujejo vrstd in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja _ zdravstvenih dejavnosti ter ozemeljske razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo diuge skupne interese. Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov. 64. člen Na področju telesne kulture skrbijo delovni ljudje in občani za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnih ljudi in občanov, oblikujejo razvojno politiko telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstve-nih organizacijah, šolah, organizacijah združenega dela, ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij ter množično vključevanje delovnih ljudi in občanov v telesnokulturne dejavnosti, skrbijo za vzdrževanje telesnokulturnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese. 65. člen Na področju družbenega varstva otrok zagotavljajo delovni ljudje in občani uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok po načelih vzajemnosti in solidarnosti, možnosti za ustanavljanje in življenje družin, za uresničevanje materinstva, za telesni in duševni razvoj ter za vzgojo in socialno varnost vseh otrok, ustanavljajo vzgo j no varstvene organizacije, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese. 66. člen Na področju socialnega skrbstva skrbijo delovni ljudje in občani za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem ih občanom, ki so te. skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov socialnih problemov, sprejemajo razvojne programe socialnih in drugih organizacij, jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese. 4. Varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne / 67. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo udeležencem narodnoosvobodilne vojne posebno družbeno skrb. S predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za posebno družbeno skrb borcem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in za zaposlovanje nezaposle-- nih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih zadev borcev in invalidov, narodnoosvobodilne vojne. 5. Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja 68. člen Delovni ljudje in občani odločajo v skladu z dogovorjeno politiko in programi na območju mesta Ljubljane program in politiko organizacije, prostorskega urejanja in smotrne izrabe mestnih zemljišč s tem. da sprejemajo prostorske plane za območje občine. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske gradnje ter razvoju tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lasti. 69. člen Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, občinske skupščine in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je zagotavljati možnosti za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in s tem zagotavljati1 osnovne možnosti za življenje in delo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, občinske skupščine, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. 70. člen Delovni ljudje in občani z družbenimi plani, prostorskimi plani in predpisi zagotavljajo in določajo smotrno izrabo prostora in pri tem posvečajo posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih, z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Občinska skupščina, nj%ii organi in občinski upravni organi skrbijo za izboljšanje okolja delovnega človeka in občana, spremljajo stanje in sprejeinajo ukrepe za izvajanje programov varstva okolja. 71. člen Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo možnosti za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. 6. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 72. člen Občina v skladu z ustavo in zakonom ter s temelji sistema splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, z obrambnimi in drugimi načrti ter s pripravljenimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira na svojem območju splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi ljudska odpor. V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt 73. člen Delovni ljudje in občani oblikujejo in uresničujejo politiko splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravice in cjolžnost v SKladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni ' ščiti, narodni zaščiti, v delegacijah in v zborih o_ čitiske skupščine. 74. člen Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite — razen pravic in dolžnosti, ki so jih poverili mestu Ljubljani in njegovim organom, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom : — občinska skupščina, — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — izvršni svet, — občinski upravni organ za ljudsko obrambo in drugi občinski upravni organi, '/ — občinski štab za teritorialno obrambo, — občinski štab za civilno zaščito, — med vojno tudi predsadstvo skupščine. 75. člen Občinska skupščina obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema občinska skupščina odloke in druge akte s tega področja, usmerja obrambne priprave v cbčini ter sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev varnosti in družbene samozaščite. Občinska skupščina spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, skrbi za Izvajanje družbenega dogovora ter spremlja izvajanje nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 76. člen Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe. 77. člen Za usklajevanje, usmerjanje in povezovanje obrambnih priprav v občini ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel ljudskega odpora, predvsem pa za to, da se vsi organi, organizacije in skupnosti v miru \ pripravljajo na ljudski odpor in ukrepajo v morebitni vojni, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje občinska skupščina, ki določi tudi število njegovih članov. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine. Svet ima enega ali več podpredsednikov. 78. člen Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini deluje komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vlogo, naloge in sestavo komiteja določa zakon. 79. člen Za pravočasno odkrivanje nevarnosti vseh vrst vojnih akcij in nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter za alarmiranje ustanovi občinska skupščina z odlokom službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje na območju občine. Za organiziranje, pripravljanje in delovanje te službe je odgovoren svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 80. člen Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih občinskih upravnih organov na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določi občinska skupščina s svojimi predpisi, v skladu z zakonom in tem statutom. 81. člen Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine organizirajo enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično bojno aktivnostjo. Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, ter naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 82. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi' in občanov, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vojnih akcijah, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet. Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 83. člen V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega deta, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot je določeno z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive Ukrepe njegov predsednik, ki mora dati ukrepe v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določa v skladu z zakonom statut krajevne skupnosti. 84. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrte izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojimi razvojnimi načrti oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svoje obrambne načrte in programe dela v vojni z obrambnim načrtom občine in so ob njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov. Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevnih skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo Z njimi in dajejo strokovno pomoč njihovim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 85. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih organizirajo zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastn'ne *n objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z var- nostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošnega ljudskega odpora. M. Ben Občina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani ustvarjajo ugodne možnosti za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in preprečujejo prometne nezgode in druge nevarnosti. Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi občinska skupščina z odlokom. 87. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo družbeno premoženje in premoženje občanov pred požarom. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju. 7. Kadrovska politika in zaposlovanje 88. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih santoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani kadrov. 89. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi komunistov in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za opravljanje odgovornih del oziroma nalog v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij. 96. člen Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel m ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini, mestu in republiki z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike. 91. Ben Delovni ljudje ih občani oblikujejo in izvrjajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela In drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini. Delovni ljudje in občani oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani. 92. člen Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje. Po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, združeni v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje, zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zat^arovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti. 8. Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe 93. člen Delovni ljudje v združenem delu, delovni ljudje in občani, ki na področju družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delovni ljudje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v. samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela. V ta namen združujejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljajo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojih dohodkov in drugih svojih prihodkov. 94. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov', drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine. 95. člen Zaradi izenačevanja možnosti gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljani in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani obravnavajo in sprejemajo splaino bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljani in v širših družbenopolitičnih skupnostih. 96. člen V okviru davčne politike, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo. Delovni ljudje in občani usklajujejo višino davko\7, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin. 97. člen - Delovni ljudje in občani združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se> določi v mestu v skladu z obsegom uresničevanja nalog, ki so mu jih poverile ljubljanske občine, ter z materialnimi možnostmi občine in-se za vsako leto posebej določi z družbenim dogovorom, ki ga sklene občinska skupščina. 98. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini lahko občinska skupščina razpiše javno posojilo. Razpiše ga z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje. Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani. 99. člen Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog proračuna mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. V proračunu občine se zagotavljajo krajevnim skupnostim potrebna sredstva za uresničevanje delegatskega sistema in njihovo funkcionalno dejavnost. Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih merilih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavljajo sredstva v proračunu občine. Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine. 100. člen Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat letno dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delovnim' ljudem in občanom v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih praviloma na voljo najmanj 30 dni. 101. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skup- ščini predložiti svoje delovne programe in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o možnostih dela in drugih okoliščinah, ki' so pomembne za določanje višine sredstev. x 9. Sodstvo in javno tožilstvo 102. člen Funkcijo rednih sodišč kot organov državne oblasti opravlja v mejah pristojnosti, določenih z ustavo in zakonom v enotnem sistemu oblasti in 'samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, Temeljno sodišče v Ljubljani. Temeljno sodišče v Ljubljani izvršuje sodno funkcijo po svojih enotah, ki jih določi občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami z območja temeljnega sodišča., Temeljno sodišče v Ljubljani je pri opravljanju sodne funkcije neodvisno in sodi po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. 103. člen Temeljno sodišče v Ljubljani spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje občinski skupščini, državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno sodišče v Ljubljani ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu. 104. člen Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega organa, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj kot kaznivih dejanj, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, ustavnosti in zakonitost! ter izvršuje druge z zakonom določene zadeve, opravlja Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani lahko izvršuje svojo funkcijo prek enot, ki se lahko ustanovijo za območje ene ali več enot Temeljnega sodišča v Ljubljani. 105. člen Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je določena v statutu občine in drugih aktih občinske skupščine. Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, ter daje občinski skupščini, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu. 106. člen Sredstva in druge možnosti za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina po dogovoru z občinami, za območje katerih sodišče in tožilstvo delujeta, v višini in na način, kot to sporazumno določijo občine. Sporazumno s temi občinami odloči občina z dogovorom tudi o vseh drugih zadevah s področja sodstva in javnega tožilstva, glede katerih tako določa zakon o rednih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu. 10. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine 107. člen Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini poleg temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva še: — občinska skupščina in njeni organi ter upravni organi, — samoupravna sodišča, — družbeni pravobranilec samoupravljanj a, — javno pravobranilstvo, — /organ za kaznovanje prekrškov in — organi milice. Oblike in načine uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakoni in samoupravni splošni akti. 108. člen Občinska skupščina spremlja in obravnava aeiv organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samouprav-1 nih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, sprejema smernice in ukrepe ter zagotavlja možnosti za čimuspešnejše delo teh organov. 109. člen Pri uresničevanju družbenega varstva občinska skupščina začasno ukrepa, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi ukrepi družbenega varstva: 1 — odstavi poslovodni organ, — odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — razpusti delavski svet, — razpusti izvršilni organ, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi, — imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, — odredi druge za zakonom določene ukrepe. ' 118. člen Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu ali poslovodnemu organu v delovni skupnosti, organizaciji združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače. 111. člen , O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina s sklepom na predlog izvršnega sveta občinske skupščine ali družbenega pravobranilca samoupravljanja. 112. člen Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi so bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in je bila prizadeta družbena lastnina. Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 113. člen Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, določene z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da jih rešujejo redna sodišča. Občani iahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. Samoupravna sodišča se ustanovijo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa,z zakonom. Akt ' o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa v skladu z zakonom pristojnosti, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča. 114. člen Sodišče združenega dela spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje občinski skupščini, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom družbenopolitičnih skupnosti predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 115. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali drugimi sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kot tudi postopek za razveljavitev ali odpravo sklepov in drugih aktc^» s katerimi so kršene samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na svojo pobudo ali na pobudo delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Organi družbenopolitične skupnosti in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, pomembne za opravljanje njegove funkcije. 116. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja za območje občine zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine. I ' 117. člen Javni pravobranilec lahko na zahtevo občine zastopa občino v premoženjskopravnih sporih. Javni pravobranilec spremlja in preučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, ter daje organom in organizacijam v občini v premoženjskopravnih zadevah predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Javni pravobranilec je samostojen organ mesta in ljubljanskih občin ter je za svoje delo odgovoren skupščini mesta in skupščinam občin, katerim je na njihovo zahtevo dolžan poročati o svojem delu ter jih obveščati o pojavih posebnega pomena za pravno varnost družbenega premoženja. Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določa Skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinami primerno načelom svobodne menjave dela. 118. člen Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda. Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojen organ mesta in ljubljanskih občin, katerim je na njihovo zahtevo dolžan poročati o svojem delu. Organizacijo in financiranje organa za vodenje postopkov o prekrških določa in opravlja Skupščina mesta Ljubljane. 119. člen Postaja milice v občini varuje življenja in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravah in izvajanju varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč. Komandirja postaje milice in njegovega namestnika imenuje občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve. 11. Nadzorstvo nad zakonitostjo 120. člen Občinska skupščina in pristojni občinski upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti. Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo slede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo, zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela imajo organi iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. 121. člen Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim so kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali je prizadeta družbena lastnina. 122. člen Občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo, oziroma da je v nasprotju z zakonom, ter začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta. Če občinska skupščina po prejšnjem odstavku tega člena zadrži izvršitev akta, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, postopek za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela. 123. člen Ce občinska skupščina v osmih dneh ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem, oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati. 124. člen Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela. 125. člen Določbe tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače. IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 126. člen Delovni ljudje t in občani uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih prek delegatov v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, prek delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov odgovornih skupščini. 127. člen Delovni ljudje in občani se samoupravno organizirajo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti uresničujejo v njih. 1. Družbeni sistem informiranja v 128. člen Občina razvija družbeni sistem informiranja, s katerim zagotavlja neposredno pridobivanje in razporejanje informacij in podatkov, pomembnih za planiranje, odločanje in upravljanje ter samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje delovnih ljudi in občanov v zadevah skupnega in posamičnega pomena. V ta namen občina sprejme program razvoja in planira zbiranje, obdelovanje in izkazovanje podatkov in informacij ter zaradi racionalnosti graditve sistema družbenega informiranja usklajuje te plane in programe z drugimi občinami mesta Ljubljane oziroma skupaj z občinami in mestom Ljubljana gradi in uresničuje informacijsko mrežo občin in mesta. 129. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico biti redno, popolno, pravočasno in objektivno informirani o življenju in delu v občini in njenih organih. V ta namen občina zagotavlja redno izhajanje občinskega glasila Naša skupnost, ki se skupaj z Delegatsko tribuno, glasilom občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter glasil organizacij združenega dela, šolskimi glasili in glasili krajevnih skupnosti ter drugimi internimi oblikami informiranja povezuje v sistem družbenega in sistem javnega informiranja v občini in naprej v širši družbenopolitični skupnosti. 2. Samoupravljanje v združenem delu 130. člen Delovni ljudje, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, opravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese na način, določen z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti in sicer: — o neodtujljivih pravicah z osebnim izjavljanjem, z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum in statut, — prek delegacij in delegatov v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela, — prek delegatov v organih krajevnih skupnosti, — prek delegatov v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti, — prek delegatov v občinski skupščini, — prek delegatov v Skupščini mesta Ljubljane, — prek delegatov v drugih družbenopolitičnih skupnostih. 131. člen V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določajo zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela kot delegati uporabnikov, ustanovitelja, občine ali mesta Ljubljane, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti. 3. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih 132. člen Delovni ljudje in občani v naselju, v več naseljih ali delu mesta imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese. Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s krajevnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih potreb in interesov. Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o zadevah skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani in v širših družbenopolitičnih skupnostih. V krajevnih skupnostih se povezujejo tudi delovm ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih. v katerih uresničujejo svoje skupne potrebe in interese. 133. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravice in obveznosti ter zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese v krajevnih skupnostih: — na svojih zborih, — v krajevnih in terenskih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, — v društvih, — v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, — v skupnostih stanovalcev, — z referendumom, — s sarhoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — prek delegatov v skupščini krajevne skupnosti, — prek delegatov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, — prek delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih, — prek delegacij in delegatov v občinski skupščini ter prek delegatov v širših drdžbenopolitičnih skupnostih. Zadovoljevanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo delovni ljudje in občani organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 4. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih 134. člen Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev, odločajo o zadevah skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice: — v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti, — z enakopravnim odločanjem prek delegatov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. 135. člen Samoupravne Interesne skupnosti ustanovijo v skladu z zakonom delovni ljudje In občani ter organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov ter delovni ljudje in občani, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena. Skupščino samoupravne interesne skupnosti sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delovni ljudje in občani v združenem delu ter v krajevni skupnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti ter druge medsebojne pravice in obveznosti udeležencev sporazuma. 136. člen Delovni ljudje in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz posebnih, združenih posebnih in splošnih delegacij. Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošnih oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih'-'interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupra\'-nih organizacij in skupnosti ter druge zadeve, pomembne za delo delegacij in njihovega povezovanja z delovnimi ljudmi in občani, ki so jih izvolili. 137. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o zadevah s teh področij, ki jih določata zakon in statut. 138. člen Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega člena ne odloči o zadevah, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina samostojno sprejme odločitve in ukrepe o začasni ureditvi teh zadev. 5. Družbeno dogovarjanje bi samoupravno sporazumevanje 139. člen Z družbenim dogovarjanjem delovni ljudje In občani zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega družbenega pomena. Družbene dogovore sklepajo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, zbornice, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije. 140. člen Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrepajo, kar je potrebno za njegovo izvajanje. 141. člen Družbeni dogovor neha veljati z dnem, M ga soglasno določijo vsi udeleženci. 142. člen S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in združenje samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati. 143. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko v skladu z zakonom poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določa odnose, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu. 144. člen Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 145. člen Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delovnih ljudi in sretistvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo oziroma v kako drugo obliko združevanja dela in sredstev. 146. člen Pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov dajejo delovni ljudje neposredno, prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ali prek sindikata drugi družbenopolitični organizaciji, občinski , skupščini ali gospodarski zbornici. 147. člen Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko dajo sindikat, občinska skupščina ali njen izvršni svet. 148. člen Pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma so udeleženci enakopravni. 149. člen Sprejeti družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi, katerih udeleženec je občinska 'skupščina ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Za • objavo je dolžan skrbeti tisti udeleženec, ki je dal pobudo za sklepanje družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če se podpisniki ne dogovorijo drugače. Evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je organ občine, vodi občinski upravni organ, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 6. Skupščinski sistem 150. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. 151. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in titop-nostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki v njih opravljajo delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti skupaj z delovnimi ljudmi, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter so organizirani v skupnosti ali v druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije na način, določen z ustavo in zakonom; 4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na j način določen z zakonom. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela. ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcije delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo. 152. člen Člane delegacije volijo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije, način izvolitve in odpoklica delegatov ter delegacije, pravice in dolžnosti delegacij in delegatov ter možnosti za njihovo delo Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim v skladu z odlokom občinske skupščine ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja zadev iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate ter uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. 154. člen Konferenco delegacij oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi v skladu z odlokom občinske skupščine. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja v konferenco, pravic in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij ter skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način Sprejemanja stališč in smernic, materialne možnosti za delo konference, izvrševanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za kon-fterenco, sedež konference in druge zadeve pomembne za delo konference in določene s sporazumom o oblikovanju konference. 155. člen Število- delegatskih mest v zboru združenega dela 'in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V zboru združenega dela občinske skupščine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, in delovnih ljudi, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Število delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda. 156. člen Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih sambupravnih organizacij in skupnosti delegira glede na zadeve, ki se obravnavajo v občinski skupščini svojev delegate, ki se bodo najbolje zavzemali za stališča in interese v skladu s skupnimi interesi. Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora skupščine. 157. člen Pri zavzemanju stališč o zadevah, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so pri opredeljevanju in glasovanju sa-* mostojni Delegat je dolžan o delu občinske skupščine, skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije ter skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije, in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi in strokovnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druge pomembne zadeve, s katerimi se zagotavljajo možnosti za delovanje delegatov in delegacij. 159. člen Vsak delegat v zboru ima pravico dajati predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako zadevo z delovnega področja zbora, predlagati zboru, naj obravnava zadevo, ki se nanaša na delo izvršnega sveta," na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo občinskih upravnih organov. Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnikov ustreznih upravnih organov odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 160. člen Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ter od organizacij zdfu- . ženega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini. 161. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je bil poslan oziroma izvoljen in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je bil delegiran oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja tega zbora. Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha in je določen za delegata v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti drug delegat; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, pa od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat, oziroma ko je razrešen funkcije. Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsednikti zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Ce zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora p tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupščine imuniteto, v skladu js tretjim odstavkom tega člena. 162. člen Ce je med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovljena na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcije občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine. 163. člen ( Zbori občinske skupščine pošiljajo delegate na zasedanje zbora združenega dela in zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti. Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se zadeve iz prejšnjega odstavka urejajo z dogovori med skupščinami prizadetih občin. 164. člen Zbori občinske skupščine pošiljajo delegate na zasedanje zbora občin in zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega pover-zovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se zadeve iz prejšnjega odstavka urejajo z dogovori med skupščinami prizadetih občin. 7. Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja Referendum 165. člen Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posamezni zadevi, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njegove pristojnosti, potrdijo že sprejeti odlok ali kak drug akt občinske skupščine. Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financira- nje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih. 166. člen Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali pa mora zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja. 167. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izražen predmet referenduma. Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis. 168. člen Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom. Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje. Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Socialistične republike ‘ Slovenije. 169. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem je razpisan referendum. Ce je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi delovni ljudje v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v občinsko skupščino in še ni sc vpisani v volilni imenik. 170. člen Odločitev o referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico glasovanja na območju, na katerem je bil razpisan referendum. Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Občinska skupščina leto dni po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o isti zadevi. 171. člen Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma. 172. člen Druge zadeve, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanje rezultatov glasovanja in naloge volilne komisije uredi občinska skupščina v skladu z zakonom s posebnim odlokom. Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov 173. člen Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih: — obravnavajo zadeve, ki so pomembne za organizacije in skupnosti, kakor tudi zadeve širšega družbenega pomena ter dgjejp pobude, predloge in mnenja za njihovo reševanje; — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja; — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge ter zavzemajo stališča; — predlagajo občinski skupščini in Skupščini mesta Ljubljane,ter njihovim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti; — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določajo statuti organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali krajevnih skupnosti. 174. člen Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh zadevah, ki so v tem statutu določene, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo. 175. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov. Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih. Podpisovanje in posebne pisne izjave 176. člen Občinska skupščina lahko sklene, da delovni ljudje v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami sprejemajo odločitev o posamezni zadevi, pomembni za delovne ljudi v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih ali njihovih delih, oziroma odločijo o drugih zadevah iz pristojnosti občine. # Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen za odločanje o posamezni zadevi. ' 177. člen Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o zadevah, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pisnimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali njihovih delih, ki imajo pravico glasovanja. 178. člen Delovni ljudje v združenem delu s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o zadevah o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pisnimi izjayami izrekla večina delovnih ljudi v združenem delu, ki imajo pravico glasovanja. 179. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in > občane v krajevnih skupnostih, oziroma o zadevah, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pisnimi izjavami izrekla .večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. 180. člen Glede dajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka, odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih zadev pri odločanju s podpisovanjem oziroma s posebnimi pisnimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu. Jdvne razprave 181. člen Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljajo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z neposredno in aktivno udeležbo, uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupnega in splošnega pomena. 182. člen V javni razpravi sodelujejo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter občinska skupščina in njeni organi, občinski upravni organi kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki. 183. člen 4 Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke: — statuta občine, — sprememb in dopolnitev statuta občine, — družbenih-planov, ■ — zazidalnih načrtov in urbanističnih redov, — predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti, — razpisa občinskega posojila, — drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon. 184. člen Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 185. člen Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan: — osnutek akta ali gradivo javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo, — predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem, — določiti primeren rok za javno razpravo, — zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave, — zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, — skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprerninjati," — ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti, — obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. V. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti - 186. člen Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta. 187. «en Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema politiko in odloča o tepieljnih zadevah, ki so pomembne za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter za družbeni razvoj občine Občinska skupščina: — sprejema statut občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane, — odloča o spremembi statuta občine, — sprejema splošna načela ter določa cilje in smeri politike družbenega razvoja občine, — sprejema družbeni načrt občine, njegove spremembe in dopolnitve tčr smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje, — sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago, — sprejema proračun občine in zaključni račun proračuna, — spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov, — obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter usklajuje njihove odnose in interese, — razpisuje referendum za območje občine, — odloča o razpisu javnega posojila, — skrbi za izvajanje politike in določa politiko predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti pr-ganov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, — obravnava zadeve s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, — organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, — uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, — določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila, — sprejema začasne ukrepe družbenega varstva, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi in če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, — ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije, — opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov, — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — voli in razrešuje predsednika ter podpredsednika in člane izvršnega sveta občinske skupščine, — voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča, — voli in razrešuje predsednika in sodnike sodišča združenega dela, / — voli in razrešuje sodnike za prekrške, — voli oziroma imenuje in razrešuje predsednika, namestnika predsednika in čl»ne stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine, — imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, — imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine, — imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega' javnega tožilstva in njegove namestnike, — imenuje in razrešuje javnega pravobranilca in njegove namestnike, — imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike, — imenuje in razrešuje komandirja postaje milice in njegovega namestnika, — daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom, — opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih. 188. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezne zadeve iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim/ljudem in občanom v krajevnih skupnostih. Občinska skupščina lahko odloči, da se predlog predpisa aH drugo zadevo iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom ali z drugo obliko osebnega izjavljanja. 2. Sestava 189. člen Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenegji dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 190. člen Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja vzgojno-varstvene in kulturne dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja socialno zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev ter skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela, ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Družbenopolitični zbor sestavlja 19 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. Način delegiranja in zastopanost v zborih občinska skupščina določi z odlokom. 3. Pristojnosti in delo zborov 191. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno obravnavajo in o njih odločajo v skladu z zakonom, tem statutom in statutom samoupravne interesne skupnosti pristojni zbori občinske skupščine s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti. 192. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji: , — volijo in odpokličejo skupino delegatov za zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije, — volijo člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije, — odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti, — sprejmejo odlok o podelitvi domicila, — odločajo o podelitvi priznanj in nagrad občine, — odločajo o simbolu občine, — opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon ali ta statut. 193. člen I. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno 1. odločajo: — o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine, / — o pobudi za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane, — o razpisu referenduma, — o razpisu javnega posojila, — o pobudi za spremembo' območja občine; 2. sprejemajo: — statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine, — poslovnik občinske skupščine, — družbeni plan občine, — smernice za uresničevanje družbenega, plana občine za posamezno leto, — družbeni načrt razvoja ljubljanske regije; 3. dajejo soglasje: — k spremembam statuta mesta Ljubljane, — k družbenemu načrtu mesta Ljubljane, — k urbanističnemu programu mesta Ljubljane in urbanističnemu načrtu mesta Ljubljane; II. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo od loke in druge akte, ki se nanašajo na: — družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki, — uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka, — ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini, — kadrovsko politiko v občini, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne, — pristojnost, organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine, — ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, — razpis javnega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka, . — občinski referendum, — podelitev priznanj in nagrad občine, — ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles občinske skupščine, — ustanavljanje družbenih svetov; III. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: 1. volijo in razrešujejo: — predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta, — predsednika in člane stalnih delovnih teles občinske skupščine, — predsednika in sodnike temeljnega sodišča, — predsednika in sodnike sodišča združenega dela, — sodnike za prekrške, 2. imenujejo in razrešujejo: — javnega pravobranilca in njegove namestnike, — družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike, — javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike, — predsednika in člane občinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — sekretarja občinske skupščine, — predsednika in člane občasnih delovnih teles občinske skupščine, — funkcionarje, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike, — člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina; 3. delegirajo delegate: — za zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije, — za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije, — za skupščino skupnosti slovenskih občin. Zbori občinske skupščine opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta občinske skupščine, občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter opravljajo druge zadeve, določene z zakonom in tem statutom. 194. člen I. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine in opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna, — sprejemata odloke in druge splošne akte, s kate- rimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, - — sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini, — sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin, — odločata o vključitvi občinq v skupnost občin in delegirata delegate v to skupnost, — odločata o ukrepih za varstvo vrednot človekovega okolja, — dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — sprejemata začasne ukrepe družbenega varstva, če nastopijo v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, — odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, or-.ganizacij in služb, — uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, — odločata o vseh zadevah, ki so pomembne za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, — potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon, — sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, — odločata o začasni ureditvi zadev, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih zadevah sama ne odloči, — odločata o opravljanju osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, — opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine* ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor. 195. člen V zadevah, o katerih samostojno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejema družbenopolitični zbor stališča, predvsem o tistih zadevah, ki se nanašajo na temeljne cilje, razmerja in politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja v občini, zlasti pa na področjih: — družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — združevanja občanov, — odnosov z verskimi skupnostmi, — obveščanja v občini in — drugih zadev, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana. Družbenopolitični zbor glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine Socialistične republike Slovenije. 196. člen I. Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na: — stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, — delovna razmerja delovnih ljudi v združenem delu, — varstvu pri delu, — samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v organizacijah združenega dela ter druge zadeve, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih, — samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih, — usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov; II. Zbor združenega dela samostojno: — obravnava gradivo in sprejema Stališča za seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, — voli skupino delegatov za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, — voli skupino delegatov za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, — delegira delegate za posamezne seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, — obravnava druge zadeve s področja samoupravnih pravic in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. III. Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in skladno z zakonom določa sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegate za zasedanje zbora zdru- ženega dela Skupščine mesta Ljubljane in zbora združenega dela Skupščine Socialističhe republike Slovenije. 197. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 198. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno: — sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v občini, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti, — obravnava kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti, — daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede zadev, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini, — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za njihov razvoj in delovanje, — obravnava probleme in odnose, pomembne za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na področja sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča in o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, — obravnava zadeve, ki se nanašajo na imenovanje cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine, — obravnava upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest in urejanje prometa na njih, — spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja, — daje pobudo za postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta naj višjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če sodi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta, , ' — obravnava gradivo in sprejema stališča za seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, — voli skupino delegatov za zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, — delegira delegate za posamezne seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te niso v pristojnosti drugega zbora. 199. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti ali družbenopolitičnim zborom, kadar občinska skupščina odloča o zadevah, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti. Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je ustanovljena posamezna samoupravna interesna skupnost, — določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti, — sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti, — odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti zavodov, — odločajo o drugih zadevah, če to določa zakon. 200. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamezni zadevi ima pravico razpravljati o njej, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za zadeve posebnega pomena pri izvrševanju njegovih nalog. ’ Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 201. člen Zbori v okviru svojega delovnega področja najmanj enkrat letno obravnavajo poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine in o realizaciji zastavljenih ciljev in nalog ter ugotavljajo, ali je» izvršni svet v celoti opravil svoje funkcije, ki jih ima po zakonu in tem statutu. Če izvršni sVet poročila ne posreduje v obravnavo ali zbori ocenijo delo izvršnega sveta kot neuspešno, lahko začnejo postopek za njegovo razrešitev. Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od izvršnega sveta v celoti ali od posameznega člana poročila o njegovem delu in mu postavljajo vprašanja ter predlagajo ustrezne ukrepe. Zbori, lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo poročila in pojasnila tudi od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe. 202. člen Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo ,skupaj, glasujejo pa ločeno. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema1 sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 203. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančnejše določa delovna področja zborov, enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori občinske skupščine, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 4. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov 204. člen Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika. Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov v zborih občinske skupščine na predlogi občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidata za predsednika in podpredsednika sta izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora. Predsednik in podpredsednik se volita za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo. 205. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namesthika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan. Predsedniki zborov in njihovi namestniki se volijo za dve leti in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 206. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar delegat, ki je bil izvoljen za to funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja. 207. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja skupščino, — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, — skrbi, da občinska skupščina dela na sejah po svojem poslovniku, — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina, dva ali več zborov občinske skupščine oziroma zbori občinske skupščine skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine in drugimi predpisi. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče in vodi sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore. 208. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po svojem poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s Statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. 5. Sekretar skupščine 209. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine. Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata odgovoren občinski skupščini. Sekretariat skupščine ima položaj strokovne službe in se njegovo delovno področje določi z odlokom. 6. Delovna telesa skupščine in zborov 210. člen Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa: — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne, — komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, — komisijo za odlikovanja, — statutarno-pravno komisijo, — komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, — volilno komisijo, — komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Občinska skupščina lahko z odlokom ustanovi še druga stalna delovna telesa. 211. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa. Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela. 212. člen Zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini lahko za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge. 213. člen Način dela in druge zadeve, ki so pomembne za delo zborov in njihovih delovnih teles, se določijo s poslovnikom. 214. člen Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov, ki jo lahko sestavljajo stalni člani ali pa zbor izvoli člane komisije za obravnavanje posameznih zadev oziroma za posamezno sejo zbora. VI. DRUŽBENI SVETI 215. člen Občinska skupščina in njeni organi, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije v občini skupaj ustanovijo družbene svete kot obliko organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelih in drugih bistvenih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem družbene politike in razvojem socialističnih samoupravnih odnosov. 216. člen Udeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč svojo družbeno funkcijo, dolžnosti in odgovornosti za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera področja družbenega življenja in dela v občini'in za katera upravna področja ali posamezne upravne organe naj se v občini ustanovi družbeni svjet. Pri tem upoštevajo zlasti potrebe po širšem družbenem vplivu na uresničevanje funkcije oblasti ter na določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih' družbenih zadev v občini kakor tudi za družbeni pomen področja ali dejavnosti. Pri družbenih svetih za upravna področja oziroma za občinske upravne organe se upošteva tudi naravo nalog ter vpliv ukrepov in odločitev občinskega upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj. 217. člen Občinski družbeni sveti oziroma idružbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta. Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni občinski upravni organ. 218. člen Z odlokom iz prejšnjega člena se določi področje oziroma občinski upravni organ, za katerega se ustanovi družbeni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni svet kakor tudi druga vprašanja, pomembna za delo družbenega sveta. VII. IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI Skupne določbe 219. člen V mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo zadeve državne uprave izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu izvršni svet) in občinski upravni organi (v nadaljnjem besedilu upravni organ) vsak na svojem delovnem področju v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi in splošnimi akti. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi" in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. 220. člen Izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo v mejah |yojih pravic in dolžnosti pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in za uresničevanje funkcij občinske skupščine. Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnim svoboščinam, pravicam in dolžnostim delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti. 221. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu prek tiska, predvsem občinskega glasila in drugih sredstev javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti kot tudi predstavnike sredstev javnega obveščanja. Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. 222. člen , Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine. Izvršni svet občinske skupščine 223. eten Izvršni svet je kolegijski izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike, izvrševanja predpisov in dragih splošnih aktov občinske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. 23*. čien Izvršni svet pri uresničevanju svoje odgovornosti zlasti: V i — nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike občinske skupščine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih aktov občinske skupščine; — daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljih plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč; — predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna; — izvršuje proračun občine; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih občinski skupščini predložijo pooblaščeni predlagatelji; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — skrbi za izvajanje politike splošne ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na splošno ljudsko obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, določa predlog obrambnega načrta občine in opravlja druge naloge s področja splošne ljudske obrambe v skladu z zakonom; — sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela; — predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ; — ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti; — imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo npravne organe in ki jih ne imenuje občinska skupščina, vodje strokovnih služb, vodilne delavce in sekretarja izvršnega sveta ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; — imenuje in razrešuje člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če ni to v pristojnosti občinske skupščine; — sprejme poslovnik o svojem delu; — opravlja’ druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi- občinske skupščine. 225. člen Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika občinske skupščine in za katere je pooblaščen po predpisih oziroma ga pooblasti občinska skupščina. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanoviteljici nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen; v mejah zakonskih pooblastil izdaja odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 226. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in v soglasju s predsednikom izvršnega sveta. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so. dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na premog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne organe. Predsednik in podpredsednik izvršnega sveta sta izvoljena za štiri leta in po preteku te dobe ne moreta biti ponovno izvoljena za isto, funkcijo. Člani izvršnega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni za isto funkcijo, vendar največ še za eno mandatno dobo. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev vseh ali posameznih članov izvršnega svefa. 227. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni program in sklepi .sveta, podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet, ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah, dolžnostih in odgovornostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih na določenih področjih. 228. člen Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za izvrševanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta. 229. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta. 230. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti občinsko skupščino o odločitvi glede imunitete članov izvršnega sveta. 231. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov izvršnega sveta. Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov izvršnega sveta. 232. člen Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo zadev, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov. 233. člen Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta in ha podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine. Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Naloge sekretarja določa poslovnik izvršnega sveta. 234. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druge zadeve, pomembne za njegovo delovanje. Občinski upravni organi 235. člen Občinski upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti. Pri tem so a dolžni ravnati v skladu s smernicami občinske skupščine ter načelnimi stališči m smernicami izvršnega sveta. 236. člen Upravni organi delajo in odločajo na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov občinske skupščine. Pri tem morajo vsakomur zagotoviti enake pravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ob izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu. 237. člen ' Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost njihovega dela, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter da se prepreči nastajanje birokratskih in drugih negativnih pojavov, zlasti v odnosu do občanov. 238. člen Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina; zagotavljajo izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov in jih tudi sami izvajajo, če. so za to pooblaščeni; izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta občinske skupščine; odgovarjajo za sprotno ugotavljanje in takojšnje obveščanje občinske skupščine in izvršnega sveta c stanju in pojavih na področjih, ža katera so ustanovljeni, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij; predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil in so odgovorni za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo ter za pravilnost informacij; odločajo o upravnem postopku; opravljajo inšpekcijsko in upravno nadzorstvo ter druge upravne zadeve: pripravljajo predpise in druge splošne akte ter drugo strokovno gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za občinsko skupščino in njen izvršni svet; opravljajo naloge na področju splošne ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, spremljajo uresničevanje nalog v sistemu družbene samozaščite in o tem obveščajo občinsko skupščino in izvršni svet. 239. člen . Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali občinski skupščini začne postopek za oceno njegovega dela in postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, in se ustrezno ukrepa. ■.Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa po prejšnjem odstavku se opravi na način, ■določen s poslovnikom občinske skupščine oziroma izvršnega sveta. 246. člen Občinski upravni organi so: komiteji, sekretariati, uprave in oddelki. * 241. člen Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in družbenoekonomski sistem, področje kmetijstva in gozdarstva ter za področje družbenih dejavnosti, družbenega varstva pravic borcev in invalidov in varstva spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določene število članov, ki jih na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom. 242. člen Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področje gospodarsko-upravnih zadev, področje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, področje upravnega nadzorstva, proračun in skupne zadeve, področje krajevnih skupnosti, področje urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja in premoženjskopravnih zadev, področje ljudske obsambe in družbene samozaščite ter za področje družbenih prihodkov. 243. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe. 244. člen Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, delovna področja in naloge, razmejitev pristojnosti in medsebojno sodelovanje občinskih upravnih organov določi občinska skupščina. z odlo-, kom. 245. člen Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja Sekretariat vodi sekretar, upravo vodi direktor, oddelek vodi načelnik, samostojno strokovno službo pa vodja službe. Sekretarje in predsednike komitejev ter direktorja uprave in načelnika oddelka imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za dobo 4 let in so lahke ponovno imenovani še za eno mandatno dobo. Sekretarje in predsednike komitejev imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta. x Vodje strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo 4 let ih so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani, vendar največ še ža eno mandatno dobo. V postopku ponovnega imenovanja funkcionarjev se oceni uspešnost njihovega dela v pretekli mandatni dobi. , 246. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ ima lahko namestnika, ki ga nadomešča, če je odsoten aii zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi, ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih določi. Način in postopek za imenovanje oziroma razrešitev namestnika je enak kot za funkcionarja, ki vodi upravni organ. Če in to od 1. 3. 1982 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. 3. 1982 dalje povišajo sorazmerno glede na čas, kdaj so bil,e določene in sicer če so bile določene: , * za */• do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca j trni j a 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 > 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 S Sklep začne veljati z dnem objave. St. 56-2/82 Slovenske Konjice, dne 23. aprila 1982. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Marinka Hasenbihel 1. r. Šentjur pri celju 930. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 22., 26., 27. in 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju na seji obeh zborov skupščine dne 21. aprila 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program denarnih pomoči in program vzgoje in varstva 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa vzgoje in varstva ter programa denarnih pomoči, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985. 2 Za uresničevanje programa vzgoje in varstva ter programa denarnih pomoči v Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, gledališki umetniki, filmski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, novinarji, zdravstveni delavci, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveniki in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki tgr drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi za pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more oiti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za program vzgoje in varstva ter program denarnih pomoči plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Ta sklep se sprejme z veljavnostjo od 1. 1. 1982 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. Šentjur pri Celju, dne 21. aprila 1982. Predsednica SOV Šentjur pri Celju Cvetka Jager L r. POPRAVEK v oaioKu o spremembi odloka o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice za obdobje od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1982 za manjšino, ki ni sprejela samouprav- nih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-858/82 z dne 23. IV. 1982 se spremenijo 3., 4. in 6. alinea 1. točke 2. člena in pravilno glasijo: 'k — za občinsko kulturno skupnost po stopnj i 0,48 — za občinsko telesnokulturno skupnost po stopnji 0,35 •— za občinsko ; skupnost otroškega varstva po domicilu, pp stopnji ' 1,32 po delovnem mestu 1,15 Črta se 3. alinea in spremeni 4. alinea djruge točke 2. člena in pravilno glasi: — za samoupra vno . komunalno interesno skupnost in krajevne skupnosti po stopnji l°/o Skupščina občine Brežice POPRAVEK Sklep o višini stopenj, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 13-795/82 z dne 16. IV. 1982), se v 1. točki pod a) pravilno glasi: »a) za namene solidarnosti v občini v višini 1 °/o na bruto osebne dohodke iz dohodka.« Podtočke a^, b) in c) postanejo podtočke b), c) in č).« V. d. vodje skupne strokovne službe Stanislav Turšič 1. r. VSEBINA Stran PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 906. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni dolžnosti \l 1091 901. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1097 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 902. Odlok o spremembi odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Ljubljana — zahod Postojna—Razdrto in Hoče—Arja vas 1097 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 903. Pravilnik o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh 1097 904. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pripravništvu in o strokovnih Izpitih zdravstvenih delavcev 1105 905. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o specializaciji delavcev na področju zdravstvene- ■ ga varstva 1109 Stran 90S. Pravilnik o spremembi pravilnika o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli 1114 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 907. Odločba o ugotovitvi nezakonitosti 5. točke 68. člena in 1. točk« l odstavka 90. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) 1114 908. Odločba o ugotovitvi nezakonitosti 54. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18 78) 1115 909. Odločba o ugotovitvi nezakonitosti 1. odstavka 153. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ms ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 910. Spremembe in dopolnitve statuta občine Brežice 1116 911. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1982 1125 912. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica H26 913. Odlok o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v 1 živinoreji. na območju občine Cerknica 1126 914. Poročilo O izidu glasovanja na referendumu za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija U27 915. Odredba o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo vprevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Kamnik) 1128 916. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Laško) 1129 917. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva občine Laško 1129 918. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za inter- vencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobm 1982—1385 1130 919. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne pregledevn dovoljenja v občini' Litija 1131 920. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 113/2 — Podboršt (Ljubljana Bežigrad) 1132 921. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glaso- vanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občme Ljubljana Bežigrad 1132 922. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Laško) 1133 923. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalni otok CO 1/17 »Moša Pijade« (Ljubljana Center) H94 924. Statut občine Ljubljana Moste-Polje 1134 925. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1981 m* 926. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol- nitev družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje od leta 1981 do 1985 mi 927. Odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne otoke SS 169ti, 2 in SR 16/1, 2 — Guncljc (Ljubljana Šiška) 1172 928. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. Januarja 1** dalje (Logatec) asa •929. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Slovenske Konjice) 1173 930. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program denarnih pomoči In program vzgoje In varstva (Šentjur pri Celju) m« — Popravek odloka o spremembi odloka o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugih programov v občini Brežice U74 — Popra\ek sklepa o višini stopenj, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za leto 1982 ro$ Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu prof. di. Stojana Cigoja flIT310eiUST odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti Spričo hiljrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje. Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava. Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja: / Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava). Odgovornost (objektivna) brez krivde, (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.). Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.). Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.). Vzročna zveza (pojem; dogajanje in st srnje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Skoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.). Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porsizde-litev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.). Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo. Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja). , Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.). Razmerje med več vrstami zavarovanj. Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; uniBcirsma ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravd; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.). Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, in pa pregled Bteeeteee. Cena: imdfas Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Izdaja faaoptsnl zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSIC, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto IMS 66« din. Inozemstvo IKK) din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72