Št. 147 V Gorici, v četrtek dne 16. decembra 1909. Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek u 80tQtO r>b. 4. u''' popoldne ter stane po poŠti preje-mana ali v Qor\u\ na dom posiljena: . vse leto /.........1"» K Vy> :-........,0" . • V3-** A •¦-.........» « Posuiiiiftie.. ištevilk« stanejo 10 vin. - , • „SOČ^i Ltua.,Dask'diijskuhale«4 V svoji politični glavi si misiljo, da nam bodo prinesle Zlobca na krožniku, 2ato se pa tudi tako pehajo zanj, letajo in tečejo še bolj kot teče kanalska ura. Zlobec pa ničesar ne ve, da se bori zanj ženski svet, ker bo zlobec vse pohrustal, ako Zlobec ne pride v deželni zbor. Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Krmina. — V nedeljo 19. t. m. po-poludne ob 3. uri se priredi božičnica na zasebni ljudski šoli in otroškem vrtcu v Krminu s sledečim redom: 1. Nagovor voditelja, 2, Deklamacija, 3. Petje, 4. Darila. Slavno občinstvo se vljudno vabi, da se udeleži, božičnice. Vodstvo ljudske šole in otroškega vrtca. Garvas Janko. Domače vesti. Volilci, pozor! —- V občinah, kjer imajo večino nasprotniki, zahtevajte od volilnega komisarja, da sprejme somišljenike naše stranke v volilno komisijo. Po volitvi shranite izkaznice za moT rebitno ožjo volitev. Glasovnic ne kazite nasprotnim agitatorjem; pri zadnjih volitvah so zamenjavali nasprotniki našim volilcem glasovnice. < Glasovnice. — Prosimo gg. zaupnike, da razdeliti) glasovnice, kjer se to morda še ni moglo zgoditi., i emudpma med volilce. — Ako kdo še.potrebuje glasovnice, jih ? hko še dobi. Če kdo nima glasovnice pa hoče voliti našega kandidata, naj zapiše ime na košček papirja pa voli. Ni treba ravno tiskane glasovnice, zadošča le, da je na papirju * pravilno zapisano ime: Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v.Tolminu. Domobranskim rezervnikom! Vsi leta 1910 k orožnim vajam obvezni domobranske pehote, izvzemši brambovski peš-polk št. 4, se bodo glasom odloka ces.kr. ministerstva za domobranstvo z dne 11. vinotoka 1909 št. 2947/II leta 1910 vrše-čih se orožnih vaj c. kr. deželne brambe od srede junija do srede julija (L doba) in od srede avgusta do srede septembra (2. doba) poklicali k orožnim vajam. Prva doba se začne z 18. junijem. V 11. in 12. službenem letu stoječe neaktivno domobransko moštvo se ne bode poklicalo k prožnim vajam, dočim se ne gre za poprejšnja dopolnila orožnih vaj. Vsak k orožnim vajam obvezni lahko naznani dobo, katera mu je z ozirom na njegove pridobitne razmere najbolj prikladna. K orožni vaji obvezni ima naznanit' dobo na županstvu bivališča najpozneje do konca grudna t. 1. s Pajerjem. — V mje imel klub la-. poslancev sejo, ki Prosimo brzojavnih^poročil o izidu dopolnilne volitve vjtejpo 19. t. m. — Naslov: »Soča« Zveza Gregorja ponedeljek dne 13. ških deželnih liberalni . je trajala Jako dolgo časa. Navzoč je bil pri tej seji tudi dr. Gregorčič. Pa bo še trdi!, da nima nikake zve?e s Pajefjem! Najbrže so zborovali za to, da storijo nove korake, da bi bil kar najhitreje imenovan za glavarja zopet dr. Pajer. Imenovanje je imelo biti že izvršeno pa se je zavleklo! G r e g o r č i č p o m.a g a, da bi bil glavar zopet njegov zaveznik Pajer, ta stari sovražnik gor i ških Slovencev. Pomenkovali so se najbrže — zopet tudi o tem, kako bi razveljavili volitve iz slov. veleposestva ter na furlanski strani poslance iz splošne kurije pognali iz-zbornice. Pajer in Gregorčič se ne pripravljata morda na redno delovanje deželnega zbora, marveč na to, da bi vzročila razna razveljavijenja in n o v e volitve, ki naj bi jima dale take ljudi za poslance, da bi brez drugega odobrili vse grehe pregrešne zveze. Zveza drži trdo v neizmerno Škodo našega ljudstva. Zveza Gregorčiča s Pajer jem pomeni novo dobo s u h i h let! — Pa še nekaj! Tisti čas, ko se borijo po deželi klerikalni gorečniki za sveto vero proti »brezvercema in »iramasonom«, ko bruhajo ogenj in žveplo na »liberalce«, tisti čas se brati in zboruje glavar klerikalne stranke z laškimi liberalci in brezverci ter/se veže ž njimi naprej v n o-vo pogubo goriških Slovencev! — AH ne vidi vsak, kako sleparijo uganjajo klerikalci z vero? V nedeljo bo grmelo po cerkvah. — Maše so že napovedane na uro tik pred pričetkom volitve. To priliko izrabijo po-litikujoči nunci za v o Ii I n e s h o d e v cerkvi. Cela pridiga bo le volilni politični govor. Grdili bodo naprednjake, hvalili ljudstvu škodljivo klerikalno stranko, zatrjevali, da gre za vero, itd. — skrunjena bo zopet veža molitve, cerkev bo posvetna shodnica^ po maši pa hajdi. ž huncem na čelu na volišče za »katoliškega« kandidata. Tako uganjanje v cerkvi ni sveto o-pravilo, ampak politično hujskanje, satanska zloraba vere in cerkve v politične namene. Kdo bo hodil poslušat take pridige? K maši in pravemu nauku gre marsikedo , rad — neradi pa hodijo razumnejši poslušat politične govore v cerkev, ker ne tičejo vanjo. No, če hodijo neradi,, pa sploh ni treba iti na shod v cerkev, ki je določena za molitev, Kristusove nauke in čast božjo! Po nekaterih krajih so vzbudili agrarci s svojimi udriharijami po »Kmečkem glasu« veliko ogorčenje. Ker ljudje vidijo, kako ti možje cepijo, namesto da bi družili ter čutijo, kako se pri tem ojačujejo klerikalci, pravijo, da ne pojdejo na volišče, češ, saj je vsejedno: zmagajo tako ali tako klerikalci, največ po zaslugi agrarcev. Na take glasove odgovarjamo, da se ni treba ozirati čisto nič ne na agrarce ne na klerikalce. Nič se'namreč ne ve, kakšen bo izid. Mogoče, da pridemo do ožje volitve;.mogoče celo, da doleti klerikalce kaj nepričakovanega. Sicer se klerikalci res potrudijo, da spravijo na volišče kar le mogoče vse, vendar pa niso nič kaj gotovi svoje zmage. Zato pa svetujemo nujno vsem svojim volicem: K o t e n m o ž v si n a v o 1 i šče. Nič premišljati, nič dvomiti — na volišče iti volit našega kandidata, to bodi naloga vsakega našega volilca v nedeljo 19. t. m. Vera je zopet v nevarnosti. — Sedaj pred dopolnilno volitvijo je zopet vera v nevarnosti. Zlobec s Krasa more rešiti vero, tako govorijo in tako bodo govorili zlasti v soboto in v nedeljo. Zlobec s Krasa, ki je bil liberalec, potem agrarec, nazadnje klerikalec, ker mu tako kaže, je tisti katoliški mož, katerega se mora izvoliti za poslanca, ker je.....vera v nevarnosti. Pred volitvami je vera vedno v nevarnosti. Drugače pa ne dajo na vero čisto golo nič. Bojevniki za vero morajo biti pač sami verni; torej bi morala obsta jati, klerikalna stranka iz samih zvestih, stvu, da kmeta vse dere in lupi, a dabo-neomahljivih vernikov, drugih bi ne smelo J do agrarci ugonobili vse kmetske pijavke, biti v taki stranki, ki tako gori za sveto ( vero in sveto cerkev ter se bori za nji, da ; ne bosta v nevarnosti! i Ali v klerikalni stranki je prostora za največjega bogokletneža in brezverca. In res so v njej bogokletneži, brezverci, ne-čistniki, največje propalice; taki ljudje so po navadi najbolj glasni za klerikalno stranko, najhujši njeni agitatorji. Dobro so plačani, delajo res veliko, nuncu so pokorni — potem naj živijo, kakor hočejo in ugari/ijo, kar hočejo. Vse jim je dovoljeno, odpušča se jim vse, kar se drugim šteje v velik greh!'..... Dokazov za to je nebro.j No, pa ni čuda. Dr. Šusteršič je rekel na pomlad 1907. v Ljubljani: »Mi n e p r e i s k u j e m o, č e j e k d o v e r en, .a I i h o d i k obhajilu ali ne, a' t ¦ h o d i k m a š i a 1 i n e, t o n a j o p r a v i vsak po svoji vesti, ako je le naš pristaš«.... Dr. Breceij pa jo rekel v Gorici: »Politične stranke naloga ni, zasledovati in ocenjevati, kako kdo izvršuje svoje verske dolžnosti..... le z nami mora biti!« — Taka je ta »v e r s k a s t r a n k a«, ki se bori za Boga in vero. — Nesramno sleparijo, peklensko brezvestnost uganjajo posvečeni in neposvečeni matadorji v klerikalni stranki z vero in cerkvijo. — In taka stranka naj zmaguje v. našern ljudstvu? Taka stranka more le demoralizirati ljudstvo, skvariti ga popolnoma ter pretvoriti v fanatično čredo pobojnikov s Kristusom na jeziku, s kolom v roki ob nemoralnem življenju. In taka stranka naj bi popolnoma zajela naše ljudstvo, da ga povsem izpridi? — Proti taki stranki se mora pač izbojevati velik boj, v katerem se morajo boriti vsi, ki hočejo dobro našemu ljudstvu. Boj izprijevalcem našega ljudstva, boj sleparjem, ki z vero in cerkvijo zapeljujejo naše ljudstvo na krive poti. — Nikdo,. kdor. ima razum v glavi ne more voliti kandidata take stranke! Kr;iševce lovi »Gorica« z besedami, katere smo napisali po volitvah. Povedali smo resnico o iikfakovstvu in p o-k v a r j e n o s t i. — To je pač razlika med nami in klerikalci: mi bičamo hibe ljudstva, ker hočemo ljudstvu dobro; klerikalci hvalisajo hibe, ker od hib ljudstva dobro žive Izsesavale! ljudstva vedno tako delajo. — Kraševci bodo nam še hvaležni za odkrite besede. Marsikateremu so se že 0'iprle oči! »Narodnjakarji«. — Može, ki delajo na trdem narodnem polju, imenuje »Kmečki glas« porogljivo »narodnjakar-je«. Iz pisave »Km. gl.« se vidi, da zame-tuje narodni boj, kakoršen pa je pri nas še vedno potreben. Narod ki ne bije takega boja, pa živi v razmerah kakor Slovenci, ni sposoben za življenje. »Krn. gl.« zaničuje tako delo in zasmehuje može pri trdem narodnem delu z narodnjakarji. — Nizko je padel ta umazanec. »Kmečka stranka« noče biti narodna, slovenska stranka.....Ne, ne, saj ni nič drugega nego velika kmečka sleparija. Sleparji pa bodo obsojeni in tepeni. Kdo naj voli kandidata stranke, ki noče biti narodna?!? Vse polno mlade duhovščine je bilo danes v Gorici. Imeli so zadnje volilne manevre; po dobljenem poduku so odšli veseli, baje polni volilnih kronic! O goriških agrarcih. — Na vseh straneh jih obsojajo. Sedaj čitamo v »SI. Nar.« dopis z Goriškega, katerega je pisal gotovo mož, ki prav dobro pozna agrarce. Dopis se glas! tako:le: »Uvodniku »Slov, Naroda« z dne 2. t. m. o goriški agrarni stranki pritrjuje vsakdo, kdor pozna le količkaj naše razmere. Agrarna stranka razpada. Tako je tudi moralo priti in drugače se sploh ni moglo zgoditi. Stranko sta osnovala dva mlada politika, ki nimata skušenj, in potegnila za seboj še tretjega neizkušenca, ki bi se magari vsedel v letalni stroj, samo da bi se ognil težkega dela in ž njim združenih skrbi. Ta trojica je z demagogiško agitacijo zblodila našo deželo, obljubljajoč kmetom, da jim napravi raj že na zemlji, če se njej pridružijo. To beganje kmetskega ljudstva je bilo naravnost brezvestno. V svojem listu so agrarci dopovedovali kmetskemu ljud- Pisarilo se je, da bodo agrarci vstvarili organizacije, ki bodo pokupovale od kmeta vse njegove pridelke po najvišjih cenah in sploh se je kmetu obljubovalo zlate gradove. Kmeta ni obsojati, če verjame takim zapeljivcem. Ker od kmeta ni zahtevati, da bi poznal bistvo gospodarskih razmer in odvisnost vseh cen od velikih trgov. Kmet vidi. pred seboj samo prekupca in živi v mislih, da ta določa cene-; kmet ne ve, da je prekupec od drugih večjih trgovcev odvisen in da bo kmetska odvisnost še veliko večja, če bodo prekupci izumrli in si bodo stali nasproti samo mali kmetje brez kapitala in veliki trgovci z velikanskimi kapitali. Goriški agrarci so veliko obetali, izpolnili pa niso ničesar, prav ničesar. Kaj čuda, da je med kmetskim ljudstvom nastalo veliko razočaranje, saj je danes še na slabšem, kakor je bilo pred nastopom agrarcev. To je vzrok, da kmetje agrarno stranko zapuščajo. Ustanovitelja agrarne stranke' sta uvidela, da je njiju namera splavala po vodi in sta se lepo umaknila v zatišje, ostal je samo tretji tovariš, ki je zdaj podoben možicu v cirkusu — pleza namreč po vseh plankah, da bi našel izhod, pa ga ne more najti. Kdo ve, če mož kdaj premišljuje, kam je sicer tako pametnega in razboritega našega kmeta pridrsal. »Kmet, pusti oralo in se politično izobražuj«, to je bilo geslo, zapeljivo geslo agrarcev in marsikdo se je vjel na te limanice ter pozabil na prastari pregovor »brez dela ni jela«. Mož, ki je tako begal kmetsko ljudstvo, se bo kmalu sam prepričal o resničnosti tega pregovora. S svojim listom je hotel vse ubiti ki niso trobili v njegov rog, pa je ubil le samega sebe. V omenjenem uvodniku »Slov. Naroda« je tudi rečeno, da se je v Vrtojbi porodilo agrarno gibanje. Ravno tarn peša kmetijstvo na vseh koncih in krajih. Ni je kmalu hiše, iz katere bi dva ali trije družinski člani ne bili tovarniški deu ci. Mr molja je s svojo agrarno stranko in s svojim označenim geslom kmetijstvu samo škodoval in napeljal vodo na klerikalni mlin. Vkijub vsemu njegovemu vpitju ni bilo še nikdar v Vrtojbi oddanih toliko klerikalnih glasov, kakor pri zadnjih volitvah. Naravno, le prenaravno je, da so vsi treznomisleči ljudje na Goriškem enega mnenja glede agrarcev in da je izražajo z besedami: Agrarci in njih kokot naj se gredo solit, ker je že vsem zaradi njih dovolj gorja. Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto strokovnega učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v X. plačilni razred (letna plača 2860 K.) ki zamore preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 30. decembra 1909. Prosilci morajo s spričevali o dovršenih študijah in s spričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora. Državni pogodbeni uradniki v Gorici, zveza Goriško-Gradiščanska, so imeli preteklo soboto dne 11. t. m. ob 7 uri zvečer občno zborovanje. Tega zborovanja so se udeležili gospodje Trifič, Furlani in Bauer za državne pogodbene uradnike v Trstu. Navzočih je bilo krkih 40 državnih pogodbenih uradnikov iz Gorice, Gradišča, Krmina in drugih krajev. Zborovanje je otvoril gosp. Anton Trampuž, sod. uradnik v Gorici, ki se je zahvalil za mnogoštevilno udeležbo. Dal je nato besedo g. Trifič-u, predsedniku društva iz Trsta, ki je govoril o koristi društva, o delovanju istega in stališču pogodbenih uradnikov. Nato je v lepih besedah govoril gospod Anton Trampuž o žalostnem stališču državnih pogodbenih uradnikov in prihodnosti istih ter je prosil vlado za pomoč in stalno eksistenco za pomožne državne uradnike. Ravno v tem smislu govoril je gospod Bauer iz Trsta in Pocar in Krmina. Sestavil se je nato novi odsek državnih pogodbenih uradnikov v Gorici za celo Goriško-Gradiščansko, Izvoljen je bil predsednikom novega odseka enoglasno med velikim aplavzom gospod Anton T ra m p u ž, sod. uradnik v Gorici. Ta se je z ginjenimi besedami zahvalil celemu odboru za izkazano mu čast in zaupanje ter obljubil neprenehano delovanje v korist pogodbenih državnih uradnikov. Skte-nil je nato novi predsednik se obrniti do naših poslancev za ponioč in podpiranje ter s tem zaključil zborovanje. »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« obvešča tem potom vse tovariše, da se naznanjeni ustanovni občni občni zbor ljubljanske podružnice n e more vršiti v nedeljo dnč 19. grudna, ker vlada ni potrdila podružničnih pravil. Shod se preloži na poznejši čas. Izostane tudi naznanjeni družabni večer. Odbor d. j. ž. u. Planinski ples v Ljubljani. — Slovensko planinsko društvo, ki je prišlo vsled porušenja starega Aljaževega doma m vsled nujnih novih stavb, ki jih mora izvršiti (n. pr. novo kočo na vrhu Črne Prsti) v težak gmoten položaj, je vsled tega sklenilo, v korist svojih planinskih naprav prirediti v bodočem predpustu svoj 5. Planinski ples. Ta predpustna veselica se bo vršila dne 1. februarja 19ln, to je na večer pred Svečnico.-Ples bode združen, kakor doslej, s pravo neprisiljeno planinsko veselico, ki naj tudi to pot postane zbirališče vseh prijateljev slovenskega planinstva. Koledar za razprodajalce tobaka >.a leto 1910. Izdaja Teodor Porges na Dunaju ravnatelj periodičnega lista »Tabak-Trafik«. Izdaja za leto 1910. bode veliko bolj obsežna kot so bile prejšnje. Koledar obsega 180 strani. Razen druge vsebine obsega isti navodilo za prodajo tobaka. Razne formularije za instance in naznanila na razne oblasti itd. Ta koledar stane 1 K 50 v. in se ga dobi pri upravništvu periodičnega časopisa »Tabak-Traiik . Dunaj III. Reisnerstrasse 2. Trgovsko-obrtis In gospodarski vesli Goriško vinarsko društvo, vpisana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Gorici, bo imelo svoj redni občni zbor dne 23. decembra t. I. ob 10. uri predpoldne v Gorici v dvorani pri Zlatem jelenu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, 3 kontoristi. 2 poslovodja, 3 potniki. 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke. 7 pomočnikov špecerijske stroke, I pomočnik galanterijske stroke, I blagajničarka. 1 kontoristinja, 9 prodajalk. — Službo išče: 1 knjigovodja, 2 kontorista, I poslovodja, .2 potnika, 22 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke. 5 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 8 kontori-stinj, 6 blagajničark, 10 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa prot: mali odškodnini. Politični pregled. Slovanska Enota se je izrekla za ob-strukcijo v parlamentu; sprejeta je bila /. 10 proti 6 glasovom; slovenski klerikalci so glasovali za obstrukeijo, jug. poslanci proti. Posl. Kotlar je na to govoril v parlamentu dolg obstrukcijski govor. Razne vesti. Proces Friedjung na Dunaju. Dr. Mate Lisičar polaga v posebni izdaji »Pokreta« sledečo fotografijo barona Chlumetskega: Baron Chlumetzkv je človek brez vsake naobrazbe, brez poklica In brez premoženja. Njegov edini kapital je ime njegovega očeta. S tem je prišel v Dalmacijo in pričel svojo karijero z denun-cijacijo, ki je dvignila v početku veliko prahu, a je končala s splošnim smehom. Neka visoka oseba se je izrazila o Chlu-metzkem, da je to un homme de traque. pokvarjen človek. On se je namreč približal gospej David, ženi takratnega guvernerja Davida, in ko ga je ona zapodil« iz svoje hiše, je Chlumetzkv denunciral njo, njenega soproga in sedanjega dalmatinskega namestnika Nardellia, da koti- spicirajo proti državi s črnogorskim knezom in da drže ses anke z njegovimi emi-sarji. Na Dunaju so s prva verovali, a potem so se uverih s kom imajo posla in Nardeli ima danes eno najuglednejših mest. , Ta Chlumetzkv se je vsilil, posluže-vaje se ugleda svojega očeta, v hišo grofa Caboge v Dubrovniku, zapeljal grofovo ženo»^ivdž njo, potoval na njene stroške *tčr'jt*j ^Bijttbo^l^da,.seip^KO^r^rr1ortlcr| kler je imeia denar. A ko je grofica dosegla ločitev zakona z* možem, je Chlumetzkv v pravem pomenu besede pobegnil od nje. Sedaj živi brez vsakega po-klica, edino te "1W" milosti svojega očeta. Prilepil se je na bogato hčer nekega bogatega veleposestnika iz okolice Karlov-ca, ki je poročena na Dunaju in od nje živi. Ne bi iznesel na dan to, da ni prišlo na boj iz zasede in na nože. Komu verovati? Ali demmcijantu iz afere David-Nardelii, temu prostitutu, ki se je s svojim naslovom vsilil v hiše, zapel javal žene in živel od njih, človeku, ki mu kipi vsaki novinarski članek mržnje na vse, kar je hrvatsko, človeku, o katerem pravijo vsi ljudje, ki ga poznajo, da ga je napravila ambicija polblazninu človeku, v katerem so vsi pogoji moralne propalice, ali verovati Supilu? Na to vprašanje odgovor ne sme biti stvar ukusa, nego stvar karakterja enega naroda stvar njegovega poštenja, a ta carakter in to poštenje ima obstojati v enem zaključku: Verovati zamoremo samo taki priči, ki ima neomadeževano privatno življenje. Zaslišan je bil profesor Markovič iz Belgagrada. Markovič podaje obširno zgodovino »Slovenskega Juga«, ki je bil ustanovljen kot dijaško društvo in je obstajal od marca dalje kot meščanski klub z javno čitalnico. Od strani vlade ni klub dobil nikdar nikake subvencije. O kakih zarotni-škili tendencah ne more biti govora. Priča je od junija 1907 predsednik kluba. Pri-se peča s posamičnimi spisi Friedjungove brošure ter izjavi, da so vsi oni spisi fal-sificirani. Srbskega ministerskega predsednika Pašiča je spoznal osebno šele pred par meseci. Poprej ni imel ž njim nikdar nikakega razgovora. Centralno vodstvo in centralna uprava »Slovenskega Juga« ni obstajala nikdar. Seje, kakor so označene v zapisnikih, se niso nikedar vršile. Sklepi, kakor so označeni v omenjenih zapisnikih, niso bili nikedar napravljeni. Tudi tajnika sej ni bilo nikedar. Poleg tega različne kot društveni funkci-jonarji navedene osebe niso zavzemale deloma nikakih, a deloma ne onih. mest. Predsednik je vprašal pričo, da li bi on, v slučaju, da bi bili vsi oni spisi pristni in njihv sebiua resnična, kot uradnik srbske vlade, kot Srb in sonarodnjak tožiteljev v stanu potrditi, da so se vse zatrjevaue stvari dogodile. Priča je odgovoril: Ko i) i bilo vse to res, bi radi morebitnih posledic ne bil p r iš e 1 sem. Izjavil je dalje, da so blagajniške nakaznice ponarejene, k o n s t a t u j e da kak Stefa novic v m i n i s t e r s t v u zunanjih zadev sploh ne e k z i s t i r a, in da se je v času 21. oktobra oziroma 3. okt. 1908, ko bi bil moral na podlagi zapisnikov predsedovati sejam »Slovenskega juga«, nahajal v Berolinu. Naznanil je točno svoj odhod iz Belegagrada, bivanje v Budimpešti, Berolinu in ob povratku na Dunaj, imenoval je različne osebe, s katerimi je v Berolinu občeval, navedel različne hotele itd. O kakem sklepu, ki se nanaša na oboroženje čet, on tudi ne zna ničesar. Priči se je stavljalo pote?n razna nav-skrižna vprašanja. Dr. Friedjung je vprašal, katere tožitelje da pozna priča. — Priča je izjavil na temelju prečitane liste tožiteljev, da pozna Pribičeviča in Budi-savljeviča. S prvim se je spoznal pred dobrimi desetimi leti in ga tudi zadnjič videl v tem času. S poslednjim se je spoznal v uredništvu »Dnevnega Lista«, katerega sotrudnik je priča. Dr. Harpner predlaga, naj se poizve, kateri dan je stanoval Markovič v hotelu »Nadvojvoda Josip« v Budimpešti, dalje, da se poizve v Berolinu o bivanju in občevanju Markovičem v Berolinu. Kar se tiče Chlumeckega, je mož morda res dobival denar iz dizpozicijske-2a fonda pa ga porabil zase, ne pa da je dal Supilu 300 K. In ravno za to svoto naj bi bil delal Supilp avstrijsko politiko! Markovičeve izjave pričajo, kakih izmišljotin se poslužujejo Friedjungovci pro-ti koaliciji. Branitelj Friedjungov si je dor volil tudi razna nesramna vprašanja, tako n. pr. če je v Srbiji navada, da se hrani bombe v čitalnicah. Markovič je seveda odklonil odgovor. —¦ Bivši reški guverner Szapary je pisal sodniji, da ni nikdar ©b-pSBval s Supllom. Vsa razprava kaže veliko zaroto pri hrvatsko-srbski koaliciji; ker je tem ljudem Supilo najbolj nevaren, zato je glavna ost tudi obrnjena proti njemu. ~-Vsa reč bo imela tudi slabe posledice na Balkanu. S" Srbijo bi se bilo treba sprijazniti ne pa jo stavljati na čudno luč nasproti Avstriji. Na zunaj in znotraj bo ta proces škodoval držav*. Dvoboj. — V Madridu na Španskem je ustrelil v dvoboju štabni nadzdravnik Iglisias zasebnika Aranjo, ker je ta imel stike z ženo zdravnika, ki je baje najlepša Španjolka. Zdravnik je pa imel tudi pred kratkim enak dvoboj z enakim uspehom radi istega vzroka. Zopet nesreča v Ameriki. — Ni ga skoraj dneva, da ne bi trčila dva vlaka skupaj. To pa radi tega, ker povečavajo bolj in bolj hitrost vlakov. V Pensilvaniji je trčil new-yorški centralni ekspresni vlak z obrežnim vlakom pri Erie in zali- ' teval, kakor se glase poročila iz Amerike, ' samo trinajst žrtev. J Paderevski svetovnoznani poljski vir- J tuoz, je daroval za grunvaldško slavnost spomenik iz bronca, ki predstavlja po?j-«skega kralja Jagello, zmagovalca nemškega vitežkega reda. Spomenik stane 300.000 frankov. Orunvaldška zbirka je nabrala že čez l milijon kron za ustanovitev novih poljskih šol. To bo še najlepši odgovor na Rossegerja. Nova oprema infanterije in lovskih čet je dokončana. Vsak infanterijski in lovski bataljon ima štiri telefonske postaje in štiri magnetske telefone za improvizirane govorilne postaje z nad 6 km dolgim vodom. Razven tega imajo take čete 16 signalnih postaj s prapori, s petrolejkami za ponoči in 4 postaje z acetilenkami. Novi ameriški novci. V ameriških združ. državah so prišli v promet novci po »1 cent«. Ti novci imajo podobo bivšega ameriškega predsednika Lincolna, dočim niso imeli dosedaj novci drugega emblema, nego glavo Indijanca, ali kako podobo predstavIjajočo svobodo. To dejstvo je razburilo vse demokrate; in ker je na teh novicih tudi ime graverja, kar je po pravilih zabranjeno, je pričakovati, da vlada umakne novce iz prometa. Nova ekspedicija na južni tečaj. — Leta 1910. priredi kapitan Scott novo ek-spedicijo na južni tečaj. Član te ekspedi-cije Meares, je že odpotoval v Sibirijo po polarne pse in po manžurske ponije. Ladja, s katero odpotujejo na jug, se imenuje »Terranova«. Ekspedicije se udeleže mnogi učenjaki. Strah pred potresom. — V Zagrebu se producira virtuoz na violončel, Jacques von Lier. Dati bi moral še en koncert, ker je pa ponoči čutil prvič v svojem življenju potres, se je tako vstrašil, da je pobral svoj violončel in zapustil Zagreb. Bogat škof in revna občina. — Med Palermo in Mesino v Siciliji je kraj Ce-falu, ki stoji sicer na krasni legi, ki slovi po veliki revščini prebivalstva in po velikanskih dohodkih ondotnega škofa d' A-lessandro. Letnim dohodkom v znesku 140.000 lir stoje nasproti letni izdatki 6680 lir za milodare. Dohodki so petkrat večji kot pa pri veliki milanski škofiji. Ljudstvo seveda ni bilo zadovoljno z grabežljivim škofom. Pritoževalo se je na papeža, dokler ni papež prisilil škofa, naj se odpove kar je pa storil le proti letni renti 18.000 lir. Papež, praktičen človek, je postavil sedaj za škofa v Cefalu frančiškana, ki ne sme imeti posvetnega blaga. Po tej poti Se bo mogoče prebivastvo nekoliko opomoglo in prišlo do sape, saj se je iznebilo velike pijavke. Južnoamerikansko mesto gori. — V Valdidiji razsaja požar, ki je že vpepelil srednji in trgovski del mesta. Slovanski časnikarski shod. — Prihodnji vseslovanski časnikarski shod se 1 bo vršil v Sofiji meseca julija 1910. (Dalje na četrti strani.) Vesele božične praznike = in novo leto = napravimo svojim dragim, akojim podarimo: „«fac o modernem in antiknem stilu. Pisarniške potrebščine. — Različni albumi za razglednice in fotografije. — Krasni albumi za razglednice v obliki mape, od K l više. — Raznovrstne galanterije, najmodernejši uzorci. pisali)! Stroji: Underwood, Adler in Empire. Vse te in še drug? predmete se dobi v Slovanski knjigami A. GABRŠČEK GORICA psti dom in Kosposka ulica št 7: 26 . O Hofrichterju. — Stotnik-avditor Kunz zaslišava nadporočnika Hofrichter ja. Za tek obravnave se ne more vedeti, vendar je pa gotovo, da Hofrichter-jeve jzpovedbe niso nič vsebovale, kar bi indicijem dalo kak drug pomen. Zaslišujoči sodnik je pustil, da je Hofrichter govoril, kolikor je hotel, kajti vse izpoved-be se bodo resno primerjale z onimi pri prediskavi. Formalno se vrši garnizijska obravnava tako-le: Nadštabni profos odpre vrata v celico in vede v spremstvu straže z nasajenim bajonetom jetnika pred sodnika. Profos in jetnik gresta rama ob rami, dočim jima vojak sledi. Avditor čaka jetnika z dvema pričama v uradni sobi. Profos in stražnik zapustita uradno sobo z jetnikom in se odstranita, vojak ostane pred vrati. Ko je zasliševanje pri koncu, se vrši enak proces iz nova. Kot sodni priči sta odbrana dva oficirja, eden njih je avditor-aspirant in ta vodi objednem zapisnik. Oba molčita tekom cele razprave in imata samo paziti, da se vsaka beseda pravilno zapiše. — Zadnji čas je bil Hofrichter zelo zaloten in je baje prosil sodnika, naj ga začnejo zasliševati. Jako je shujšal. Vesti, da bi našli kako sled za drugim krivcem se ne potrjujejo. Zaslišijo se razne priče. Dohaja vojaški oblasti polno anonimnih pisem, v katerih je rečeno, kdo da bi bil storilec, pa vse to so le izmišljotine. Hofrichter vedno trdi, da je nedolžen. Četrt milijona ponarejenih pisemskih znamk. — V Parizu so aretirali iz Bologne došlega 37 letnega Italijana Alfonza Cap-pellari-ja, ki je prodajal 10 centimov vredne nove znamke ter tako vzbujal sum. Policija je preiskala njegovo sobo in dobila v kovčegu 231.000 ponarejenih francoskih znamk po 10 cent. Nesrečno čtivo in njega posledice. — V občini Jully na Francoskem sta dva mladeniča ubila 5 oseb. Orožniki so jih kmalu na to vlovili v gozdu, 12 km od kraja umora. Brala sta romane in hotela biti sprejeta med takozvane pariške »Apa-be«. Kot vstopnica v to družbo hudodelcev naj bi jima služil ta petkratni urnoi. Prekinjeno ženitovanjsko potovanje. Pred tremi leti je zadel pri potresu v Sari Frančišku v Ameriki tako nesrečno kamen podirajoče se hiše znamenitega arhitekta Meverja, da je izgubil koj spomin. Bil je na ženitovanjskem potovanju. Žena je šla k svojim starišem, njega so pa varovali varuhi v neki bolnici. V Chicagu je te dneve utekel arhitekt svojim paznikom in videl, kako je ekspresni vlak povozil nekega neznanega moža. Ta pogled je tako vplival nanj, da je zadobil popolnoma spomin in sedaj lahko nadaljuje s svojo ženo tako. naglo pretrgane medene tedne po dobi treh let. Književnost Slovenski kmečki koledar za leto 1910. Izdala in založila »Narodna založba« v Celju. Uredil Vekoslav Spindler. Cena izvodu 1 K, s poštnino 1 K 20 v. Koledar je sestavljen poljudno ter obsega različno zanimivo vsebino. Priporočamo. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 60 vin. Afco je oglas obselnejSi se rafiona za vsako besedo 3 vin. Hajpripravncjše inseriranje za trgovce in obrtnike- Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (In pek> v mestu) nihče tie pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. E*Miniliftiia vešča slovenskega in nemškega BUapUUlbHtt jejrjica, želi vstopiti takoj v kako prodajalno ali pisarno. — Naslov pove uprav-ništvo našega lista. Službo bi rad premenil ^^^d n ij s^ toni a. — Natančneje se izve ništvu. *********ž**f*f Redka priložnost. j.Z&VflPOVmfflCci Isepo posestno u bližini postaje pri Celoucu. u slouenskem kraju, sprejme t i i • j zaupnika in zastopnika SC taKOJ pPflfla za Gorico in okolico. Zakaj si, France, dans vesel? Si morda t orno ti zadel ? Si-li poljub dobil od nje ? Povabli so na zajca te ? Aha! Že vem ! Kaj ne, zato, ker nosiš prvič dans ,,OHO'\ Gospodje inleresentje, zlasli uradniki denarnih zavodov, v državni ali zasebni službi, kakor tudi odborniki društev in korporacij — podajte svoje naslove pod šifro: »Zavarovalnica« na uprav-ništvo tega lista do 20. t. m. **************** Najprimernejše darilo za našo deco je JU „0d basni do basni" ||| čokoladna knjižica s podobami. 11 Cena 2 K, po pošti franko K 240. BBonchees a la rane Peppermint Lozenges Amerikan - Wait - Honey Specialiteta: Lu Sin, Gigant, Klairon, Maršnerov č šd kakao. ¦ Čokolada reformna in mlečna. I,, Vsi- liniji«' olesk«' y.-.\ \»mi-\\<> Uiovn j.....aj- uižjiii r-.-iiiili poiiuju na i/.l.im Pr?a čežka afte dražba tovarcn za orient siad. izdelke in čokolado v Kral Vinohradih preje A MARŠHER. Zalo« a: Ferdinandova tf\ „IMatyz" Vaclavske nam. (proti 1'rimasoviuii). Dunaj VI. Thcobaldg. I. Prva iioriska dr» po nizki ceni za kivn 17.500. Posestno obstoji iz lepe hiše, hleua in gospodarskega poslopja, lepega vrta, gozda in okoli 20 orajou lepih rodooitnih njiu, use o ravnini, pripravno za penzijoniste. Polovico je plačati takoj, ostanek po dogovoru Slovenci, ne zamudite ugodne prilike! Pojasnila daje flntOH ReilkO, trgovec v Celovcu (Koroško). Gospodom gostilničarjem in^ drugim se uVjtidno naznani«, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in ^^ plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri ''tik J. Medved, Gorica Tekate. Josipa Verdi št.'32. Batjel Gorica Stolna ulica 3-4. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1003 kakor .tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., meheničua delavnica — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. k za čiščenje podov GMaMa ulica e - GORICA - BleflaKa nlica 8. Anion Potatzky v Gorici. Na ur««1! Raltelja 7, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupsvaliče nlraberikega In drobnega blag* ter tkanin, preje fn nlt.'|. POTREBŠČINE za pisarite, tedlice in popotnike NajboljSe šivanke za šivalne etroje. POTREBSC, 'E ta krojafo in št>v//a>io. Stotliijico. — Rožni Tenet. -~ HaSiie knjlllee. lišna obtvala m vse letne zase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oBkrbliena zaloga za kramarje, nrosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter ti* dožoH " ">¦ " DJK ' Zagotavlja najdovršenejšo izvršitev čiščenja kakorš-iegakoli poda. HjŠfl V ilPflhOVBIll Cene nizke. T-govsko-obrtna zadruga v Gorici |J registrovana zadrug-a z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 190">. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1006. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevan?« v petih letih, proti odplačilu po °2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obro • tudi na 10 ali več let. se po želji izposojevalca določi Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradninc %°!o prispevka v posebno rezervo za morebitne i?gube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'3% večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in * Primorec - Nova pravila so se razposlala vs°m članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. S*! š* i i*; s* s* s* S* I* t* 9* na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrise odda v najem takoj aii pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravništvo „Soče". f^#3i$ Gostilničar ima vedno več gostov f^22"°co*, x*vnv&r% w w*w w wwv »* v w?YY wt jx 2 izpi-našem uprav- Odlikovana pekarija ta sladčieama Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo &*- po jako zmernih cenah. •*•• Iz Ljubljane u Ileiu-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiiprhiczssin Cecilie, Kaiser Willielm II. — Kronprinz Willielm, Kaiser Willi«lm tlev Orosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Frieclrieli Wi1Iiclm, Kdnig Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grossc, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk dd vsakomur Fdvflrfl Tftvpftp |D'o|,vort,(e ullCB *{'3S*v Liui,|ianj LM V 01 U 10 V Ufll, nmroli 8terl Tiiierjevi gostilni. ako si nabavi orko-slrijon,' ki iiailGinesiu.it' l-2 godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi gramofon. Oboje č in orkeslrijonov. Šivalne si roje vseh vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih ludi na obroke oac Sv. Lucija ob Soči.