No XLVII - št. 17 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 4. marca 1994 Presenetljiv zasuk v sporu med pravobranilcem in Elito Elita bo spet družbeno podjetje Upravni odbor mešanega podjetja Elita Kranj je v torek, 1. marca, dal pobudo, da podjetje v celoti postane družbeno. Gorenjska^ Banka 9 W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE marca - Včeraj zjutraj je •junica temeljnega sodišča v Kranju Vesna Boštar povabila na poravnalni Darok v gospodarskem sporu republiške-družbenega pravobranilca samoupravljanja Franceta Vodeta kot tožnika !n zastopnike toženega trgovskega podaja Elita Kranj ter HKS Sloga Kranj. "a strani tožnika so bili tudi stranski Jtervenienti Boris Pavšlar, Zdenka Ku-tovica in Andrej Fock kot denacionali-?*c'jski upravičenci, na katerih pobudo ile Pravobranilec v bistvu sploh sprožil na sodišču. Poravnalni narok, ki je uvodno dejanje v glavno obravnavo (če se tožnik in toženec ne sporazumeta) je bil presenetljivo hitro končan oziroma preložen za nedoločen čas. Zastopnik Elite, odvetnik France Goličič, je namreč dejal, da upravni odbor mešanega podjetja Elita Kranj v torek, 1. marca, izglasoval pobudo organom upravljanja podjetja, da se v podjetje vrne v stanje pred preoblikovanjem v mešano podjetje in da v celoti spet postane družbeno podjetje. Za izpeljavo vseh postopkov, začenši s sklicem skupščine podjetja do vpisa v sodni register, je upravni odbor po odvetnikovih besedah že sprejel terminski plan, postopke naj bi končali v 60 dneh. France Goličič je sodišče prosil, naj Eliti pusti ta čas, s čimer so se strinjali tudi pravobranilec in stranski intervenienti. Pristalo je seveda tudi sodišče, kar pomeni, da do ponovnega naroka ne bo prišlo, če bo Ehta obljubo držala. Več o tem na zadnji strani. • H. Jelovčan Jeseničani so obranili hokejski prestol I Sladka zmaga sredi Ljubljane Ljubljana, 2. marca - Po sedmi tekmi letošnjega finala državnega hokejskega prvenstva so Jeseničani tretjo sezono zapored z visoko dvignjenimi glavami odhajali iz Tivolija. Z zmago 3:2 so osvojili 26. naslov državnih prvakov in tretji naslov v samostojni Sloveniji. Kljub temu da so spet zmagali v Tivoliju in ne v domači dvorani, pa njihovo veselje ni bilo nič manjše. "Res smo si letos želeli, da bi zvezdico dobili doma, toda tudi tukaj v Ljubljani je sladka, če ne še slajša, kot bi bila v Podmežaklji," je veselje moštva ter številnih navijačev komentiral predsednik jeseniškega kluba Zdenko Cund. Jeseniškemu kapetanu Murajici Pajiču je pokal predal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, po slavju v Tivoliju, pa so se železarji odpeljali proti Gorenjski, kjer so s svojimi navijači slavili še pozno v noč. • V.Stanovnik, slika: J.Pclko Teden boja proti raku Prisluhnimo svojemu telesu Ta teden je teden boja proti raku. Zdravstveni strokovnjaki letos dajejo poudarka zlasti vplivu prehrane na nastanek rakastih obolenj. Raku se lahko izognemo, te le hočemo in raka lahko odkrijemo, če prisluhnemo svojemu telesu, pravijo pri Gorenjskem društvu za boj proti raku, ki so ta teden izdali priložnostno sporočilo. Slovenija sodi med delele s srednjo visoko obolevnostjo in umrljivostjo za rakom. Moški zbolevajo največ za pljučnim rakom, kar v 22 odstotkih, sledijo rak na želodcu, rak na debelem črevesu, raki ustne votline, irela in grla, rak prostate in rak kole ter mehurja. Pri lenskah pa je največ raka na dojkah, raka na debelem črevesu in danki, raka na koli, lelodcu, raka na materničnem telesu in materničnem vratu ter pljučnim rakom. Zdravniki opozarjajo tudi na vrste raka, ki so povezani z osebnimi razvadami, tako denimo kajenje, ki ga povezujejo z rakom na pljučih in tudi na drugih organih. D.Z.Ž. Marca vpis na srednje šole Kranj, 4. marca - Z objavo razpisa za vpis v šolsko in študijsko leto 1994/95 se začenja letošnja dirka za mesta v srednjih šolah. Informacije v posebni publikaciji, podrobneje na informativnih dneh 11. in 12. marca. V posebni publikaciji, ki jo je izdalo ministrstvo za šolstvo in Šport, so nanizane podrobne informacije o vpisu na srednje šole, pa tudi fakultete, akademije, višje in visoke šole ter v izobraževalne programe ljudskih univerz. V ponudbo je zajetih tudi 14 gorenjskih Šot, kamor namerava veČina gorenjskih osmošolcev. Za učence osmih razredov bodo zlasti koristna pojasnila in navodila o postopku za prijavo in vpis, našteti pa so vsi ključni datumi in roki, ki se jih morajo držati učenci. Več o vsem skupaj na strani S. • D.Ž. MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN NA STRANI 23 G °renjska po Lillehammerju Gorenjcem uspehi olimpijcev veliko pomenijo Danes preberite str. 3 Za profitno stanovanje štiri do šest mark str. 6 Oprosti sreči, ki te je izdala str. 15, 16, 17, 18 Občine za 2. tisočletje škofjeloškega gospostva ^MERKUR <^ MERKUR jq jyd Dneva žensk do Materinskega dne u % POPUST za Merkurjev izbor izdelkov za darila 7- in 8. marca 20 % cenejše lončnice ( samo v TC DOM Naklo ) _ Kranj • Da Gorenjcem uspehi njihovih športnikov na olimpijskih igrah v Lillehammerju veliko pomenijo, so dokazali prisrčni sprejemi, ki so jih v ponedeljek pripravili v krajih, odkoder so doma olimpijci: v Mojstrani, Ziganji vasi, Šenčurju, Križah, Dorfarjih... Najbolj slovesno je bilo kajpak v Mojstrani, kjer so še dolgo v noc nazdravljali bronastima kolajnama Alenke Dovžan in Jureta Koširja; prisrčno in domače pa je bilo tudi v Žiganji vasi, kjer so pričakovali sovaščana Roberta Meglica in Dejana Jekovca, prišli pa so kar štirje - poleg njiju še starejša kolega iz skakalne ekipe, Matjaž Zupan in Franci Petek. (Več na 6. in 7. strani) • C.Z., sliki: G. Šinik, J. Pelko SLOVENIJA IN SVET Presenetljiva novica iz Bruslja Slovenija v Partnerstvu za mir Ljubljana 3. marca - Torkova napoved ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta, da lahko že v kratkem pričakujemo uresničitev nase želje, da se Sloveniji odpro vrata k sporazumu Partnerstvo za mir, se je včeraj uresničila. Včeraj popoldne je iz Bruslja prišla novica, da je svet Severnoatlantske zveze (NATO) sprejel odločitev, da se Sloveniji kot 11. vzhodnoevropski državi uradno ponudi pristop k sporazumu znanemu pod imenom Partnerstvo za mir. Slovenija ni bila, kot smo prvotno upali, v prvi skupini držav, ki se lahko neposredno vključijo v to pobudo, včerajšnja odločitev, da izpolnjujemo vse pogoje za pristop, pa je pozitivni odgovor na našo uradno prošnjo za to vključitev. Sporazum naj bi po prvih vesteh podpisal slovenski premier dr. Janez Drnovšek, takoj nato pa naj bi stekli pogovori o položaju Slovenije v tem sporazumu, o prispevku, ki ga bomo pri tem morali plačati in načinu sodelovanja in delovanja naših zastopnikov in vojaški strokovnjakov. Povsod veliko razumevanja Tudi sicer, je poročal zunanji minister Lojze Peterle na torkovi redni mesečni tiskovni konferenci Ministrstva za zunanje zadeve, je Slovenija v svetu povsod deležna vedno večjega razumevanja In podpore pri svojih prizadevanjih za vključevanje v mednarodne sporazume. Tako prepričanje je utemeljil z ugodnimi rezultati obiskov Poljske, Norveške, Islandije in Romunije, ki jih je obiskal v preteklem mesecu. "Zunanji minister odpira vrata," je dejal tn pristavil, da bodo podpisi sporazumov, za katere so se ob teh obiskih dogovoriti, sledili prav kmalu. Izboljšujejo se tudi odnosi s Hrvaško, posebnega pomena pa je bilo srečanje z italijanskim zunanjim ministrom Beniaminom Andreatto. V Grčijo je odpotoval prvi veleposlanik Slovenije Miha Vrhunc, med bližnjim obiskom zunanjega ministra v Grčiji naj bi podpisali sporazum o odpravi vizumov za slovenske državljane, z Madžarsko pa naj bi v roku enega meseca podpisali sporazum o prosti trgovini. Minister Lojze Peterle je poleg tega zavrnil vse glasnejše kritike na račun zaposlovalne politike v njegovem ministrstvu, ki jim očitajo kadrovanje predvsem po strankarskih merili in nespoštovanje zakona, ki na prvo mesto postavlja primerno strokovnost, ter jih označil za demagogijo. To velja tudi za vodjo slovenskega dela mešane diplomatske komisije za reševanje vprašanj s Hrvaško Tomaža Kunstlja, na katerega je bilo v zadnjem času največ pripomb. Sicer pa se je ta teden na sedežu Zahodnoevropske unije mudil E>dpredsednik odbora Državnega zbora za mednarodne odnose orut Pahor in se pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju našega parlamenta s to organizacijo. Izvedel je, da bo Slovenija dobila uradni status opazovalke, ko bodo uradno urejeni odnosi, o čemer bo odločal svet ministrov,ter se zahvalil za možnost, da lahko kljub temu naša delegacija zasedanjem skupščine prisostvuje. • S. Ž. Stališča skupščine Stalne konference lokalnih skupnosti Država naj plačuje najemnine Skupščina Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije je pretekli teden na zasedanju v Mariboru obravnavala tudi nekatere Konkretne posledice in predlagane rešitve ob prehodu na novo lokalno organiziranost. Sklenili so predlagati Državnemu zboru, da v predlogu Zakona o upravi določijo, da bo država za opravljanje svojih upravnih funkcij v prostorih dosedanjih občin, za te prostore sklenila ustrezno najemno pogodbo in da doslej zaposlene delavce (enakopravno naj bi obravnavali tudi doslej zaposlene v krajevnih skupnostih), ne glede na to, ali bodo še naprej opravljali upravne naloge, ali pa naj bi delali za potrebe novih lokalnih skupnosti, enakopravno obravnavah in vsem v skladu z zakonodajo zagotovili socialno varnost. Predvidijo naj se tudi sredstva za preusposabl-janje oz. sredstva za odkup delovne dobe za tiste, za katere ne bo dela in imajo možnost upokojitve. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi vprašanje bližnjega prenehanja mandata občinskim skupščinam, ko naj bi celotno upravljanje občin prevzeli izvršni sveti (brez nadzora občinske skupščine). Nelogičnost, da občinskim skupščinam poteče mandat, izvršnim svetom, ki so te izvršne svete izvolile, pa ne, naj se razreši z zakonom, ustavnim zakonom ah ustavnim sporom, so še menili na Stalni konferenci lokalnih skupnosti in opozorili na potrebo po financiranju predreferendumskih opravil. • S. Z. TRGOVSKO PODJETJE KOKRA, p.o. KRANJ, Poštna ulica 1 razpisuje delovno mesto GENERALNEGA DIREKTORJA PODJETJA (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje: - diplomant visoke šole ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih - da je sposoben organizator dela in poslovanja Mandat generalnega direktorja traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p.o., Kranj, Poštna ulica 1, z oznako "za razpisno komisijo". V strokovnih gradivih tudi nov predlog za nove občine Odločitve brez utemeljenih razlogov? Vladna služba za reformo lokalne samouprave je pripravila pregled prispelih pripomb na strokovne osnove za oblikovanje novih občin, hkrati pa ponudila tudi model nekoliko večjih občin. Le dober teden pred začetkom prvih zborov občanov, na katerih naj bi se odločali o referendumskih območjih za odločanje o oblik o vanj u novih občin, je služba slovenske vlade za reformo lokalne samouprave izdala posebno številko Poročevalca Državnega zbora s pregledom prispelih pripomb na doslej ponujene modele (strokovne osnove!) oblikovanja novih občin ter model nekoliko večjih občin. Mnogim, ki jih vprašanja novih občin zanimajo, in so v vsesplošnem pomanjkanju informacij ter odgovorov na zelo številna odprta vprašanja v zvezi z novimi občinami veliko pričakovali od napovedane brošure z državne ravni o novi lokalni samoupravi, ni povsem iasno, ah je posebna številka 'oročevalca Državnega zbora nadomestilo za to. Vsebina je sorazmerno skromna: uvod, ki tistemu, ki je prebral Zakon o lokalni samoupravi, ne pove nič novega, ter pojasnilo, da gre tudi tokrat le za strokovne osnove s pregledom prispelih pripomb, hkrati pa priznanje, da se "prav lahko zgodi, da se bodo prebivalci odločali o novih občinah brez globlje ute- Pripombe z Gorenjskega Občina Jesenice: KS Rateče - Planica predlaga ustanovitev samostojne občine; Občina Radovljica: KS Begunje predlaga oblikovanje nove občine Begunje; Občina Škofja Loka: KS Selca predlaga ustanovitev občine Selca, ki bi vključevala tudi KS Bukovica in KS Luša, KS Trata zavrača vključitev v novo občino Škofja Loka in predlaga ustanovitev nove občine Trata, KS Lenart nad Lušo zavrača vključitev v novo občino Železniki in želi v občino Škofja Loka. Iz občin Kranj in Tržič pripomb niso prejeli. meljenih razlogov". Dodati je celo potrebno, da so prispele pripombe obdelane v dveh variantah, kakor so očitno v to službo prihajale, tako imenovane strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij, pa so sestavljene (tudi v variantah) v skladu s tem. Kakšen je rezultat v seštevku nismo računali, šesta vijaki pa se v to smer niso potrudili in le iz (slabo berljivih) kart je razvidno, da so prispele pripombe v nekaterih variantah upoštevali. Za koliko se je prvotno predlagano število občin (242) povečalo, prav tako iz gradiva ni razvidno. V pojasnilu lahko preberemo še nekaj pomembnih opozoril: Zakon o referendumu izrecno zahteva, da je referendumsko območje eno ali več naselij, v katerih se prebivalci odločajo za novo občino, in da naselij ni mogoče deliti. Ugotavljajo, da so priprave za referendum pomembnejše, kot si morda kdo predstavlja, saj lahko prav določitev referendumskih območij, čeprav le posredno, bistveno vpliva na izid referen- Po modelu 163 občin v Sloveniji naj bi bilo na Gorenjskem 15 novih občin: Jesenice, Kranjska Gora, Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje, Preddvor, Radovljica, Bohinjska Bistrica, Bled, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri in Tržič. duma. In še eno ključno opo' zorilo: Pri presoji za samostojno občino ali ne, je potrebno poleg zemljepisnih upoštevan tudi socialno ekonomske t*' zloge. Na kakšen način, to pa ni povedano. Še več: nekateri predstavniki občin nam zagc tavljajo, da so bili kar nekajkrat na državni ravni opozorjeni, o». naj na občane s kakršnimikol' gradivi ne vplivajo. Ali je 10 vzrok za to, da je v omenjenefl1 poročevalcu na koncu brez ene same besede obrazložitve d°' danj model delitve Slovenije n« 163 "večjih" občin, se lahko ^ sprašujemo. V skladu z zadnji"1 omenjenim opozorilo, to vseka' kor m. • Š. Žargi IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Nadaljevanje februarskega zasedanja slovenskega parlamenta 0 stanovanjih in zlasti RTV Stranke se nikakor ne želijo odreči vplivu na najvplivnejši medij Ljubljana 3. marca - Od ponedeljka se nadaljuje februarsko zasedanje državnega zbora, ki se je le stežka prebil skozi dnevni red predviden za to sejo, državni svet pa je po napovedih dva zakona vrnil v ponovno odločanje. Vodstvo državnega zbora se je odločilo za sklic izrednega zasedanja. Če je šla izvolitev novega ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja v ponedeljek sorazmerno gladko, saj je dobil zelo prepričljivo število glasov in zaupanja, pa se je tudi tokrat pri obravnavah nekaterih zakonov kar pošteno zatikalo. Že v ponedeljek je bila obširna razprava o spremembah stanovanjskega zakona, kjer so poslanci nihali med dvema možnostima: imetnike stanovanjske pravice (v denacionaliziranih stanovanjih) postaviti v enakopravni položaj in lastnike prisiliti, da stanovanja prodajo, ter po drugi, lastnikom omogočiti ekonomsko zanimiv nakup. Kljub temu da so vladni kompromisni predlog ocenjevali za slab, so se odločili sprejeti prav tega. V drugem branju je bil V sredo se je sestal tudi kolegij predsednika državnega zbora, ki je obravnavla zahtevo poslaca SLS Marjana Podobnika in 25 sopodpisnikov, dase skliče izredno zasedanje državnega zbora, na katerem bodo obravnavali vprašanja slovenskega javnega dolga in odplačevanja slovenskih in jugoslovanskih dolgov v tujini. Sklenil je, da se tako zasedanje skliče prihodnji petek, ni pa še jasno, ali bo seja odprta za javnost. tudi zakon o sodniški službi, živahne razprave pa je ob prvem branju sprožil predlog za zakon o preprečevanju pranja denarja, ki naj bi preprečil nezakonit odliv denarja v tujino in legalizacijo denarja od prodaje mamil, orožja ipd. Predlagano je, da naj bi za vsak prenos denarja večjega od 2,2 milijona morah navesti stranko, za zneske preko 3,6 milijonov pa o tet" obvestiti davčno upravo. Drugi dan zasedanja slovenskega pari3' menta se je začel z obravnavo odgovor* ministra za zdrastvo Božidarja Voljča 0 ustreznosti zasebne prakse (s podroČJ2 plastične kirurgije) v kranjski porodnišnici, na vprašanje Irene Oman iz Samostojni poslanske skupine. Minister svojega poz'' tivnega pogleda na to ni spremenil vti*0 očitkom poslanke, da je taka praks9 škodljiva. Razprava je pokazala, da se s težavami ob skoraj razpolovljenem števi|JJ porodov srečujejo tudi v ostalih tovrstni*1 ustanovah, da bo potrebno proučiti mre*0 porodnišnic in da je to širše vprašanje, kise ga bodo lotili na naslednji seji. Pač pa so & toliko bolj zagreto lotili zakona o javnj? glasilih in zakona o RTV, za kar so porab"1 kar cel dan. Direktor vladne službe I informiranje, ki je bila predlagatelj oW ! zakonov, je zavrnil očitke o omejevalno^ j podanih predlogov (največ je bilo govora01 omejitvi največjega možnega kapitalske^ vložka na eno tretjino), ko pa je t^0} spremenil koncept sestave sveta RTV, r napovedal vladno dopolnilo s prvotlj' predlagano rešitvijo, če ne bo odstop^ Zelo jasno se je namreč pokazalo, da ŽebJ. imeti stranke prav preko sveta R** ( prevladujoči vpliv v tem mediju. • *' Žargi STRANKARSKE NOVICE 'STRANKARSKE NOVICE Liberalno-demokratska stranka Šolski tolar je izhod Predstavniki Liberalno-demokratske stranke so na redni tedenski konferenci te stranke predstavih pravkar sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v vzgoji in izobraževanju, bolj znan kot zakon o šolskem tolarju. Povedali so, da bodo denar v višini 27,5 milijarde tolarjev (prvotni predlagani znesek je sicer bil 37 milijard), v šestih letih namenili za investicije v šolske objekte, v opremo za računalniško opismenjevanje mladih, za pouk tujih jezikov, za brezplačne učbenike in regresirano šolsko prehrano. Rudi Moge - "idejni oče" tega zakona • je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je zakon v Državnem zboru naletel na soglasno podporo in razumevanje. Po besedah ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra se s temi sredstvi omogoča izhod iz sedanje materialne krize našega šolstva, kar nai bi omogočilo, da Slovenija najde pot med evropske države z visoko izobrazbeno strukturo in njo povezano večjo učinkovitostjo celotne družbe. Spregovorili so tudi o aktualnih pripravah na združitev strank politične sredine (LDS, DS, ZESS.SSS), ki bo 12. marca na Bledu, Eri čemer so v ospredju priprave dokumentov nove stranke in adrovski postopki. O tem naj bi prihodnji teden podpisali tudi Eoseben sporazum. Napovedali so sestanek predsednika s Slovens-imi krščanskimi demokrati, medtem ko o strankarskem razčiščevanju v vladni koaliciji (kar sta zahtevali SDSS in SKD) "niso imeli informacij". Do združevanja na desnici po oceni LDS ne bo prišlo, saj ocenjujejo, da ni možnosti sporazuma med vodilnimi teh strank. Ženski forum Združene liste Moj rod je rod žensk., Ženski forum Združene liste socialdemokratov vabi ob 8. marcu na prireditev v znamenju besed Jerice Mrzel "Moj rod je rod žensk..", ki bo v ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri t kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. O položaju žensk bodo spregovorile pesnica Neža Maurer, umetnica Jerica Mrzel in najvidnejše predstavnice Združene liste. Slovenska ljudska stranka Financiranje novih občin še ni znano Slovenska ljudska stranka v izjavi za javnost opozarja ^ skrajno neodgovoren odnos vlade in državne uprave, ki do zboj^ občanov, kjer se bodo ljudje odločali o referendumskih obmocJ za glasovanje o novih občinah,ni pripravila odgovorov » vprašanja nove razmejitve med državno upravo in l°ka'.fl samoupravo in najpomembnejšega: financiranja novih oWl Tako se bodo ljudje odločali na podlagi vprašljivih argumen11 in po mnenju SLS to lahko pomeni tudi možnost neustre^n^ oziroma ne najboljših možnih rešitev. Nerazrešene vprašanja \ nezadostno informiranje pomenita ob možnih slabih odločit^ tudi odgovornost vlade za to. > ^fTT)r?<,'n?ytf IKST^Tr ff A C Uredniška politika; neodvisni nestrankarski politično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta; Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure /"Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2(5 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storit**' ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Škofjeloška občinsk7skupščina sprejela osnutek programa zapiranja RUŽV Sodelovanja je obrodilo sporazum Ko je državni sekretar Mineva za_ okolje in prostor ko '.0van Tauzes že v uvodu, Jtofja Loka, 3. marca - Dejstvo, da je delovni predlog Bagrama trajnega zapiranja in sanacije rudnika urana v jurovskem vrhu skupaj s predstavniki ministrstva za okolje j* prostor lahko predelala posebna skupina škofjeloškega j^vrsnega sveta in na pripravljeno izdala pozitivno mnenje, je pied delegati vzbudilo zaupanje v to, da resnično obstaja volja "i interes odpraviti rane, ki jih je ta objekt povzročil. Pri dri Vn.av' operativnega načrta za letos pa se je pokazalo, da f*avni proračun ne zagotavlja vseh potrebnih sredstev za nJegovo uresničitev. DEM) - ter da lahko pričakujemo pri tem nove dovolj hude obremenitve okolja, vendar so podatki o tem, da se bo šestino teh sredstev namenilo za odškodnine in vlaganja v infrastrukturo, verjetno opravili svoje. Če k temu dodamo še dejstvo, da bo šestletno zapiranje rudnika ponudilo delo ljudem iz tega okolja, je to kar obetajoči pristop, ki so ga poslanci podprli. O nadomestnih dejavnosti, ki so bile najtrše jabolko spora (minister Jazbmšek je celo pogojeval zapiranje rudnika z dejavnostjo predelave in skladiščenja odpadkov), tokrat ni bilo govora, saj naj bi se te dejavnosti , je razložil program, poučni, da so pogajanja s kon-tno skupino Izvršnega sveta ^|cer težka, trda, toda kon-ju.ktivna, in da so o načinu .rP^anja dosegli soglasje, je 1,0 očitno, da bo predlagani Pr°gram trajnega zapiranja Panika urana Zirovski vrh "ju med poslanci tokrat nale-j "a razumevanje. Nismo cer povsem prepričani, da je ',0 dovolj slišati, kakšen fromen poseg naj bi to bil -Nazadnje gre za skupno Rednost del 60 milijonov CLU-jev (120 milijonov izbirale med samim zapiranjem. Občinska skupščina se je le zavarovala s sklepom, da brez njenega sodelovanja in soglasja o tem ne more biti govora. Manj optimizma je vzbudilo dejstvo, da operativni program priprav na zapiranje v letu 1994 v državnem proračuni nima zadostne materialne podlage (manjka približno tretjina načrtovanih sredstev), zato so odločno zahtevali, da se to uredi. Manj razumevanja so imeli poslanci na predloženi štiriletni program prenove in rekonstrukcije cest v občini, ki vse boli zaostaja za potrebami. Tudi o obvoznici v Poljansko dolino, so ugotovili poslanci, že celo desetletje ni bilo nič narejenega (predstavniki pristojnih upravnih organov trdijo, da za to na republiki ni bilo razumevanja), zato obstaja resna nevarnost, da se pri zapiranju rudnika v ta namen najde denar, vse potrebno z lokacijo in načrti pa ne bo pripravljeno. Takoj naj se priprave pospeši, državo pa opozori, da sanacija rudnika, če to prometno grlo ne bo rešeno, ne bo mogoča, so skleniliposlanci. Tudi nad predlogom postopka, kako določiti novo lokacijo za "center za ravnanje s komunalnimi odpadki", kot se po novem imenuje urejeno komunalno odlagališče, je bilo med poslanci veliko dvomov zlasti ob ceni, ki naj bi dosegla (sicer dolgoročno) zavidljivih 10 milijonov DEM. Tudi pri informaciji o ločenem zbiranju odpadkov, so bili za to le v pnmeru, da bodo sortirani odpadki tudi namensko uporabljeni oz. ustrezno predelani. Kljub pripombam župana, da informacija o črnih gradnjah s povsem splošnimi sklepi ničemur ne služi, je bila ta informa-cija sprejeta, za novega občinskega "ministra" - člana izvršnega sveta odgovornega za okolje in prostor pa je bil imenovan Brane Murnik. * S. Žargi kvršni svet določil stanovanjske najemnine Za profitna stanovanja štiri do šest mark ^oovljica, 1. marca - Izvršni svet je na torkovi seji določil, da Nemnina za profitna stanovanja znaša štiri do šest mark za »vadratni meter, za neprofitna se oblikuje po predpisani ^odologiji, za službena stanovanja je za polovico večja kot za 0eProfitna, za socialna pa je enaka neprofitni najemnini. Pbčina je doslej oddajala v i :alcm le neprofitna stanovanja, J?Pisala pa je tudi najem za j^ln profitna. Neprofitna na- tr0 n»na za 53 kvadratnih me- 42«LVehko stanovanja znaša °blit to'arJev. za profitna so jo 'Kovali že ob razpisu in je j lsna od lokacije in opreml-Čin Stl stan°vanja. Ker bo ob-?0ciaalrdaja,a- - najCm ajala v najem tudi ?lr»a in službena stanovan- laie6 mora'a določiti višino .^jernnine tudi za ta stanovan- Izvršni svet je tudi sklenil, da bo občina s kupnino od stanovanj, prodanih po stanovanjskem zakonu, za 257 tisoč mark (skupaj z davkom) kupila tri nova stanovanja skupne površine 156 kvadratnih metrov na Gorenjski cesti 33c v Radovljici. Ta stanovanja bo skupaj s še dvema (na Linhartovem trgu v Radovljici in na Ovsišah) namenila za službena stanovanja, ki jih bo oddala v najem na podlagi razpisa. Po pravilniku so do teh stanovanj upravičeni "deficitarni kadri" iz državnih organov in iz ustanov družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občina (osnovne šole, vrtci, glasbena šola, knjižnica, muzeji...). Soglasje le za deset prosilcev Radovljiška občina je skupaj z Gorenjsko banko Kranj lam razpisala za 18 milijonov tolarjev dolgoročnih posojil (po subvencionirani obrestni meri) za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Občinska komisija za dodelitev sredstev malemu gospodarstvu je prejela 21 vlog, od katerih jih je na podlagi pozitivnega mnenja banke o načrtovanih naložbah in dolo- čil pravilnika ugodno rešila deset, prav toliko jih je zavrnila, eden od prosilcev pa je vlogo umaknil. Komisija je posojilo [>od ugodnejšimi pogoji odobri-a šestim obrtnikom in štirim malim zasebnim družbam z omejeno odgovornostjo. Trije prosilci so prejeli od 335 tisoč do enega milijona tolarjev posojila, dva od enega do dveh milijonov, peterica pa od dva do tri milijone. Dva sta najela posojilo za dograditev in obnovo poslovnih prostorov, osem Ea za nakup opreme. Naložbe odo prinesle petnajst novih delovnih mest in prispevale k večji konkurenčnosti malega gospodarstva. Komisija je deset vlog zavrnila: štirje prosilci niso bili kreditno sposobni, dva bi posojilo porabila za naložbo zunaj občine, eden je predvideval naložbo šele v prihodnjem letu, eden bi posojilo porabil za obratna sredstva... • C. Zaplot-nik S Seje kranjske vlade V krajevnih skupnostih so dobro delali ^uspešnejši so bili v KS bratov Smuk, Podbrezje, Šenčur in Velesovo, kjer so zbrali po 360 točk. Kn«,: de|a^c delo krajevnih skupnosti, so štirje: uresničitev programa 4. marca - Kriteriji, po katerih komisija izvršnega sveta 2'e: u elo svetov, u:T Posamezne aJ»nov obveščanje Ali so tj7°.v in udeležba delegatov v zboru občinske skupščine ski odbor socialistične stranke prireja v uPoko \k u" v gonilni Kozovc (v stavbi društva *5nDa.vnc?v) v Radovljici predkongresno srečanje članov in ^družit erjev .stranke- Na srečanju bodo predstavili pomen čelenjL^Pei^istov, demokratov, liberalnih demokratov in bo i2 kSS, izvolili dva delegata za združitveni kongres, ki stali«/a marca na Bledu, in na družabnem srečanju izmenjali ^a o lokalni samoupravi. • CZ. ^djetje Iskra Terminali podpisalo pogodbo za izdelavo 156 tisoč telefonskih aparatov 2. marca - Podjetje Iskra Terminali Kranj je v torek DKal -- vjuj^ijv l»1 minuli iiiunj j« • - —— ia,o z nemškim poslovnim partnerjem pogodbo za izdelavo 156 tisoč telefonskih aparatov. S poskusno proizvodnjo naj bi v Terminalih začeli že v tem mesecu, redna proizvodnja pa naj bi se začela meseca maja in bi jo končali septembra. Vrednost sklenjene pogodbe je 5 milijonov mark. • J. Kuhar Največ pozornosti namenili spremembam davčne zakonodaje Cerklje, 2. marca - V torek Je bila redna seja upravnega odbora Turističnega društva Cerklje, na kateri so največ pozornosti namenili spremembam davčne zakonodaje, davkih in pogodbenem delu. Spregovorili so tudi o alpski cesti, sodelovanju v akciji za najbolj urejen kraj na Gorenjskem in o letošnji tradicionalni razstavi cvetja, lovstva in čebelarstva, ki naj bi bila v Cerkljah v začetku meseca julija. Sklenili so tudi, da bo občni zbor društva v drugi polovici meseca marca. • J. Kuhar Kaj je pokazal blejski natečaj Kopalci po najkrajši poti v Zako Kamp naj bi iz Zake preselili ob Savo, na območju med hotelom Krim in domom Partizan uredili termalno kopališče, novo avtobusno postajo zgradili ob Vezeninah ali Kovinski... Bled - Krajevna skupnost Bled in Občina Radovljica sta ob koncu minulega leta razpisali natečaj, s katerim sta želeli predvsem od občanov pa tudi od (prometnih) strokovnjakov pridobiti čimveč koristnih idej o tem, kako razvijati Bled in kako po izgradnji severne in južne razbremenilne ceste urediti lokalni promet. Kot je povedal Boštjan Furst iz občinskega zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, je bil na razpis zelo dober odziv. Natečajna komisija (vodil jo je predsednik izvršnega sveta Jože Resman) je prejela 38 predlogov, krajevna skupnost in občina pa bosta izmed njih odkupili devet rešitev, ki so jih prispevali Aleš Šareč in Tomaž Guzelj, Marjan Debelak, Jože Jan, Jurij Hočevar (vsi iz Ljubljane), Jože Piber, Zlato Bernard in Katarina Smolej z Bleda ter Janez Kunšič iz Grabč pri Zgornjih Gorjah. Vsi natečajni predlogi, vključno z nagrajenimi, bodo do sobote, 5. marca, razstavljeni v Festivalni dvorani na Bledu. Po mnenju natečajne komisije predstavljajo dobro osnovo za začetek Prihodnje leto začetek gradnje? Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman, je v osnutku letošnlegarepubliškega proračuna za blejski obvoznici predvideno 30 milijonov tolarjev. Če se ne bo zapletlo, bodo do konca leta pripravili lokacijsko dokumentacijo in odkupili zemljišča, prihodnje leto pa ie začeli z gradnjo. urejanja Bleda in za spremembo prostorsko ureditvenih načrtov. Natečajno komisijo je nekoliko presenetilo, da se večina sodelujočih na natečaju zavzema na Bledu za "selekcijo turističnih tokov na množične in na individualne" in za to, da bi med poletno sezono nedeljske kopalce po najkrajši poti mimo vaškega jedra poslali v Zako, medtem ko bi ostali del Bleda namenili kakovostnim (penzionskim) gostom. Večina tudi predlaga, da bi kamp iz Zake preselili na območje ob Savo, na prostoru med hotelom Krim in domom Partizan postavili termalno kopališče, ob štadionu zgradili športno rekreativno središče, posamezne turistične programe razvijah predvsem ob Savi Bohinjki, delno tudi ob Dolinki ter v Gorjah in na Pokljuki, Pristavo preuredili v zabavišče - in tako dalje. Kar zadeva prometno ureditev na Bledu, so udeleženci natečaja predlagali, da bi promet z avtomobilske ceste do Bleda speljali po sedanji cesti, ki bi jo bilo le treba obnoviti in ob njej postaviti tudi informaciisko-servisno središče. Novo avtobusno postajo naj bi zgradili ob vstopu na Bled, v bližini Vezenin ali Kovinske, ob jezeru pa uredili promenado, ki bi potekala od Grajskega kopaliSča do hotela Toplice in po Ljubljanski cesti predvidoma do odcepa na Prešernovo cesto. • C. Zaplotnik SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov 1. TITOV TRG 3 A, ŠKOFJA LOKA Pisarna s souporabo sanitarij je v mezaninu poslovne hiše, Titov trg 3 A, v površini 16,58 m2. 2. SPODNJI TRG 40, ŠKOFJA LOKA Poslovni prostori poslovnega objekta Spodnji trg 40, Škofja Loka v velikosti 42,48 m2 v pritličju, cca 15,17 m2 v drugem nadstropju (pisarna). Poslovni prostori so namenjeni za trgovino, predstavništva, storitvene dejavnosti. Ponudbe za najem naj vsebujejo: - navedbo dejavnosti s programom, - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati, - pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za ureditev poslovnega prostora zagotovljena. Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Bizjak, Občina Škofja Loka, tel. št.: 621-969 in Vili Hof, Obrtnik Škofja Loka, tel.: 620-381. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. Interesenti na oddajo ponudbo v 14 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za prostor in okolje, 64220 Škofja Loka. Ponudniki bodo o izboru najemnika pisno obveščeni v 30 dneh od odpiranja ponudb. TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 SUPER POPUSTI V MARCU! POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 Občina Kranj, Sklad stavbnih zemljišč, Slovenski trg št. 1, Kranj, Komisija za oddajo stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi sklepa 70. seje upravnega odbora z dne 22. decembra"! 993 in seje Komisije z dne 15. februarja 1994 JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnih zemljišč za izgradnjo stanovanjskih objektov v območju zazidalnega načrta Nova Mlaka-Grič v Kranju, (Ur. I. RS št. 25 z dne 21. 5.1993), in sicer za gradnjo: - 5 montažnih objektov tip I. v tlorisni izmeri 9,3 x 10,8 m - 3 montažnih objektov tip II. v tlorisni izmeri 8,4 x 12,0 m -1 montažni objekt tip III. v tlorisni izmeri 12,0 x 12,1 m - 6 masivnih individualnih objektov, tip A, v izmeri 8,8 x 12 m - 3 masivnih vrstnih objektov, tip B, v izmeri 10,0 x 11,7 m. Zemljiškoknjižni, katastrski in drugi podatki so razvidni iz naslednje tabele. ZN NOVA MLAKA-GRIČ naprodaj so naslednja stavbna zemljišča k.o. Površina Cena Si. Vojvod. parcele Tip stavbnega zemljišča pare. borši 1 m2 gradnje DEM SIT « 2 141/3 571.44 tip 1 47.899.00 3.688.223.(X) 3 141/6 580.65 lip II 48.671.00 3.747.667.00 5 145/7 675.59 lip II 56.629.00 4.360.433.00 6 145/6 750.69 lip II 62.924.00 4.845.148.(X) 7 141/4 565.64 tip A 47.413.00 3.650.801.00 8 145/8 550.42 tip A 46.137.00 3.552.549,00 K) 145/4 575.66 tip A 48.253.00 3.715.481.00 l I 145/3 625.27 tip A 52.412.00 4.O35.724.O0 12 145/1 845.41 up m 70.864.IX) 5.456.528.00 13 141/1 617 42 tip 1 51.754.00 3.985.058.00 14 144/5 495.37 tip I 4I.523.IX) 3.I97.27I.OO 15 144/3 572.93 lip 1 48.024.(X) 3.697.848.00 16 144/2 508.50 tip 1 42.624 (K) 3.282.048.(X) - 17 144/4 672.1 1 tip A 56.338.IX) 4.338 026.00 18 144/1 697.47 lip A 5K.46.VIX) 4.50I.651.(X) 23 143/36 41 1 91 lip 1) 34.527.IK) 2.658.579.1X1 27 143/32 296.80 lip H 24.S7S.(X) k915.606.014 29 143/28 390.33 up B 32.7IK.OO 2.519.286.00 OPOMBE: * vrednost izražena v SIT je informativna; izračunana pri vrednosti 1 DEM je 77.00 SIT Montažni objekti: tip I 9,3x10,8m tip II 8,4x12,0m tip III 12,0x12,1 m Masivni objekti: individualna hiša tip A vrstna hiša tip B Površine parcel izračunane dne 28.12.1993 V tabeli so navedene osnovne cene stavbnega zemljišča. Zemljišče bo oddano ponudniku, ki bo ponudil za posamezno parcelo višjo ceno ob upoštevanju ostalih pogojev po tem razpisu. Stroški priprave in opremljanja stavbnega zemljišča zajemajo poleg stroškov splošnih urbanističnih dokumentov še: - zakoličbo stavbnega zemljišča z mejniki, - zakoličbo objekta po zazidalnem načrtu, - priključki na komunalne naprave po načrtu komunalnih naprav do 2 m od roba parcele, in sicer: a/ priključek na vodovodno omrežje (omejena potrošnja za potrebe izgradnje do septembra I994, normalna potrošnja do konca leta 1995); b/ priključek na kanalizacijo za tekalno in meteorno vodo (hišni priključek kupec izvede sam); c/ električni priključek do skupne prostostoječe el. omarice (končni priključek od skupne prostostoječe do elektro omarice na objektu izvede kupec sam); d/ telefonski kabelski priključek (možnost priključka na prt omrežje v letu I995); e/ ceste z asflatom in robniki, brez izdelave uvozov do objektov. Cena izražena v DEM se preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. V skupnem znesku ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo pridobitelj plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. V času objave javnega razpisa znaša odškodnina spremembe namembnosti za: - gozd IV. ktg. 45,66 SIT za 1 m2 oz. cca 0,59 DEM, - pašnik III. ktg. 114,15 SIT za I m2 oz. ca 1,48 DEM. Ponudbe lahko pošljejo samo občani v svojem imenu in za svoj račun. Na razpis se lahko prijavi ponudnik, ki se ob prijavi izkaže s potrdilom o vplačilu varščine v višini 10 % cene stavbnega zemljišča za vsako parcelo, za katero je prijava dana, s tem da lahko navede tudi eno alternativno parcelo brez plačila varščine. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj pri SDK Kranj št. 51500-654-45062. Plačana varščina se pri pridobitvi stavbnega zemljišča šteje v pridobiteljev prispevek, neuspelemu ponudniku pa se vrne brez obresti v roku 8 dni od dneva dokončnosti ali pravnomočnosti odločitve komisije o izboru ponudnikov. Če pridobitelj stavbnega zemljišča v roku 10 dni od dokončnosti ali pravnomočnosti obvestila o izbiri, ne sklene pogodbe, ki mu je bila v podpis ponujena, izgubi pravico do vračila varščine. Ponudbe se pošljejo priporočeno po pošti na naslov DOM PLAN Kranj, Bleiweisova 14, 64000 KRANJ do vključno 19. 3.1994 ali odda osebno v tajništvu podjetja DOMPLAN Kranj v zapečateni ovojnici s pripisom: JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V ZN NOVA MLAKA -GRIČ s številko parcele in oznako NE ODPIRAJ. Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno na pošto najkasneje zadnji dan roka. Občani, ki sodelujejo v razpisu, morajo pridobiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo kopijo in ga skupaj s potrdilom o plačilu varščine priložiti ponudbi. Davek na promet nepremičnin plača pridobitelj (2 % ), prav tako stroške ureditve zemljiškoknjižnega stanja. Pridobitelj mora skleniti pogodbo v roku 10 dni od dneva, ko je obveščen o dokončnosti ali pravnomočnosti izbora in plačati prispevek najkasneje: - v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe 50 %, - v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe 50 %. Ob vsakem plačilu se upošteva za preračun DEM v SIT srednji tečaj Banke Slovenije na dan plačila. Pri izboru ponudnikov bo komisija upoštevala določbe 5. in 6. člena Odloka o oddajanju zemljišč, ki je bil objavljen v Ur. vestniku Gorenjske št. 19 z dne 15. 12. I986. Javno odpiranje ponudb bo vodila Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine Kranj, in sicer v ponedeljek dne 21. 3.1994 ob 16. uri v prostorih sejne sobe št. 15 Občine Kranj, Slovenski trg 1 v Kranju. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo interesenti na podjetju DOMPLAN Kranj, Bleiweisova 14, osebno ali telefonično na številko: 064/214-440. Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Datum: 1.3.1994 ZBORI OBČANOV V OBČINI JESENICE PETEK, 4. marca RATEČE PLANINA POD GOLICO BLEJSKA DOBRAVA SOBOTA, 5. marca GOZD MARTULJEK in SREDNJI VRH PONEDELJEK, 7. marca STANETA BOKALA KOROŠKA BELA, JAVORNIŠKI ROVT in POTOKI TOREK, 8. marca MIRKA ROGLJA PETKA PODMEŽAKLJA JAVORNIK, del TOMŠIČEVE ULICE in PODKOČNA SREDA, 9. marca HRUŠICA SAVA ŽIROVNICA ČETRTEK, 10. marca PODKOREN CIRILA TAVČARJA PETEK, 11. marca ZGORNJA RADOVNA KRANJSKA GORA MOJSTRANA DOVJE in BELCA prostori KS, ob 19.30 uri Dom pod Golico, ob 19. uri dvorana KS, ob 18. uri Gasilski dom Gozd Martuljek, ob 18. uri Sejna dvorana SO, ob 18. uri Kulturni dom Julke in Albina Pibemik, ob 18. uri Sejna dvorana SO, ob 18. uri sejna soba KS, ob 18. uri Kulturni dom Julke in Albina Pibemik na Javomiku Kulturni dom, ob 18. uri sejna soba Nadzomištva prog, C. maršala Tita 4, ob 18. uri; Kulturni dom Franceta Prešerna, ob 19.30 uri Gasilski dom, ob 19.30 uri Osnovna šola T. čufarja, ob 16. uri Gostišče Lipovec, ob 17. uri Osnovna šola, ob 18. uri Osnovna šola 16. dec, ob 18.30 uri KUD Jaka Barič Dovje, ob 20. uri Dr.Božidar Brudar, dipl. ing. Predsednik Skupičlne občine Jesenice Na podlagi 6. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin SKLICUJEM ZBORE OBČANOV v krajevnih skupnostih občine Tržič po naslednjem razporedu: danes, 4. 3. 1994, ob 18. uri JELENDOL, v domu družbenih organizacij KOVOR, v osnovni šoli Kovor nedelja, 6. 3. 1994, ob 10. uri LEŠE, v domu družbenih organizacij LOM POD STORŽIČEM, v domu krajanov ponedeljek, 7. 3. 1994, ob 18. uri BISTRICA PRI TRŽIČU, v dvorani gasilskega doma PODUUBEU, v domu družbenih organizacij torek, 8. 3. 1994, ob 18. uri BREZJE PRI TRŽIČU, v domu družbenih organizacij KRIŽE, v osnovni šoli Križe sreda, 9. 3. 1994, ob 18. uri TRŽIČ - MESTO, v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič RAVNE, v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič PRISTAVA, v prostorih krajevne skupnosti četrtek, 10. 3. 1994, ob 18. uri SEBENJE, v domu družbenih organizacij SENIČNO, v dvorani krajevne skupnosti Prebivalci krajevne skupnosti bodo na zboru občanov oblikovali predlog, katero območje se določi kot referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine. Da bi imel predlog ustrezno težo, vas vabim, da se zborov občanov udeležite v čimvečjem številu PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE TRŽlC Številka: 009-01/94-1 Peter Smuk, dipl. Datum: 25/2-1994 POMLADNO ZIMSKA AKCIJA VISOKOTLAČNIH PRALNIH STROJEV CENA Neto + P.D ATEST, GARANCIJA, SERVIS, DODATNA OPREMA KINGD0M D.0.0.,STANE2lCI23 11. 61110 LJUBLJANA TEL: 061/SO-J4' Zimske počitnice med taborniki Taborniški krst pod Joštom Odkar ni več snega, tudi taborniško zimovanje ni več, kar je bilo. Joši, 2. marca - Tako vsaj pravijo prekaljeni taborniški vodje, ki "najo za seboj več zimovanj v mrazu in snegu. Taborniškemu rodu Albina Drolca iz Kranja, ki so zimske počitnice preživeli na Joštu, so kljub temu priredili zimovanje po pravih taborniških šegah in navadah. Mednje po pravilih sodi tudi taborniški krst, ki so ga med bivanjem v taborniškem domu Pod Joštom pripravili šestim toedvedkom in čebelicam (to So mlajši taborniki od 1. do 4. razreda osnovne šole) ter os-mim pohodnikom (fantom in dekletom od 8. razreda do 21. leta starosti). Najprej so jih dodobra "zaslišali" o pravilih, ki veljajo med taborniki, nato mora vsak kandidat črkovati svoje taborniško 1R»e in jo za vsako črko s Posebno "krstno dilco" dobi P° zadnji plati. Nato mu pripada Še žlička čudežnega napoja, Ustavljenega iz vseh mogočih sestavin, od sladkorja, gorčice, Marmelade, soli do vegete, pač °dvisno od brezmejne taborske domišljije. Za konec vsa-*°gar čaka še nepozabni poljub 1 živo maskoto - močeradom, nasrečo skozi steklo. "Po menjavi generacij je to »aše prvo skupno zimovanje", nam je povedal Samo Sajovic, eden od vodjj taborniškega r°du Albina Drolca. "Pravza- prav je bolj pomladovanje, ker ni snega, vendar skušamo kljub temu naših 14 tabornikov, ki jih vodimo štirje vodje, naučiti pravil življenja v naravi. Prebivamo v taborniškem domu pod Joštom, kjer nam šest dni zimovanja teče po ustaljenih pravilih. Vstajamo ob osmih, skličemo zbor, dvignemo zastavo, se premo nato umit na "krokodilčka" (k nekaj minut oddaljenemu studencu) in potem na zajtrk. Dopoldne nato poteka gozdna šola, kjer se najprej teoretično, nato pa tudi praktično učimo taborniških pravil in življenja v naravi. Po kosilu v gostilni na Joštu malo počivamo, nato pa v popoldanskem programu poskrbimo za igre m sprosatitev. Postavili smo stražni stolp, zgradili dva bivaka, pripravili taborne ognje, ob lepem vremenu bi se šli tudi igre brez meja in lov na liscico, ki je tudi nekakšen preizkus taborniškega znanja. V dežju, ki nam hoče pokvairi počitnice, pa se zadržujemo v koči (posebno ljub nam je čmi Živahno poziranje pri stražnem stolpu. obokani prcdprostor), pišemo, rišemo, se učimo taborniške abecede in še kaj. Sami tudi vzdržujemo red in si kurimo z drvmi, ki jih čez poletje pripravimo na posebni delovni akci-ji." Tabornikom so take počitnice všeč, čeprav si včasih prislužijo tudi kako kazensko točko in jo morajo potem odslužiti z gospodinjskimi opravili. Za 8-letno Ino Brešar z Orehka, ki se je že v šoli pridružila tabornikom, je letošnje zimovanje taborniški k« Brešar Klemen Stanonik Janez Bitenc Niko Sajovic krst. "Starši so me spodbujali, naj se udeležim taborjenja. Všeč mi je in domačih ne pogrešam preveč. Še kdaj bom Šla. Moje taborniško ime pa je Repka." ludi 11-letni Klemen Stanonik, po taborniško Škrba, je navdušen nad zimovanjem: "Taboril sem že v Beli Krajini, pod Joštom pa sem stabomiki prvič. Krst sem dobro prestal, vse drugo tudi, tako da se bom take počitnice še kdaj privoščil." Med starejšimi taborniki, imenovanimi pohodniki, pa smo o vtisih povprašali Janeza Bitenca iz Bitenj. "Tudi jaz sem prvič med taborniki. K temu so me pripravili frendi, ki jih poznam še iz osnovne šole. Dejali so, da so taka taborjenja posebno doživetje. Tudi meni je všeč. Čutim se povezanega z naravo, dobro dene tudi sprememba okolja in tudi to, da si sami gospodinjimo." • D.Z.ŽIcbir, foto: J. Pelko med begunci sčasoma zaupanje in avtoriteto. zgradilo ^egunsko problematiko v Škofji Loki obvladujejo Vzornost, ki tudi skrbi jjprotno reševanje vseh nastalih problemov ter trdo in dosledno delo pri urejanju gunskega centra je pripeljalo center v Škofji Loki do tega, daje postal slovenski 0r* Urad za begunce pri tem ni bil v posebno pomoč. n|^a L°ka, 28. februarja - Na poročilo medresorske skupine za bila po oceni komisije možnost Plin I|ev m oskrbo beguncev v Škofji Loki občinska vlada ni imela razrešitve le v takojšnjem, odloč-doslerl Ut\olovi,a Je ,e l«hko, da so delali izjemno učinkovito in nem, doslednem in (nacionalno) v0: v . °» s cimer je postal škofjeloški begunski center v opuščeni nepristranem posredovanju, ki je 'udi 0101 VZOr 2a twvrstne centre v Sloveniji. Ta vzornost pa Je lahko $e SDnevarna,' menijo na škofjeloški vladi, saj nikakor ne bi želeli, da radj mcni11 kasnega v trajno pribežališče beguncev. Vojašnico bi namreč' namenili potrebam srednjega šolstva. Druga plat oskrbe beguncev je seveda zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev, kjer imajo, po mnenju medresorske komisije v Republiškem Uradu za begunce, kaj slabega partnerja, ki je pogosto s slabimi, zlasti pa nedoslenimi rešitvami delal celotnemu reševanju kaj slabo uslugo. Tako denimo ni uresničil predlo- §a in dogovora, da se otrokom v loveniji zaposlenih, ki so zaradi vojne v BiH prišli kot begunci v ani, danes pa že Slovenijo in bili nastanjeni ter oskrbljeni v begunski centrih, sijeP^datkih medresorske komi beo„„a namestitev in oskrbo jaio Tev v škofji Loki (sestavi Štabn - Predstavniki Izvršni svet Škofje Loke je vsem, ki se ukvarjajo z begunci v občini za opravljeno delo izrekel priznanje. Glede postavljanja kuhinje se je strinjal s tem, da kapacitete v dijaškem domu zadoščajo in da se v begunskem centru uredi le razdeljevalnica hrane in pomivalnica posode. Vzornost tega centra namreč krepi nevarnost, da postane ta centerstalno pribežališče beguncev Sloveniji, v Škofji Loki pa bi radi opuščeno vojašnico namenili potrebam srednjega (in celo višjega) izobraževanja. Odločili so se tudi, da svetujejo politiko preseljevanja beguncev od družin v center, takoj ko izpraznjena mesta v centru to omogočijo, saj je na tak način mogoče zanje bolje poskrbeti. • Š. Žargi občinskega °dbor n zaščite, občinskega social« Rdečega križa, Centra za Wti°- d~°' D'J>Skega doma, beBi,,f ,n poi»cije), se je število C?!10d skuPno 2707 regis-837 Z, d,° danes zmanjšalo na zbini^ katerih Jih 529 živi v družniCx/ntru' Preostali Pa Pri 1U71 nqk xr----' r*v,vyJla'1 pa F*» Valj M r začetl™ so prevlado-Igotavi; ■ lmani- danes pa že ti. J; ia,°\ d» so v večini Hrva- .„ w » v ocu ll> saj so bili Muslimani v večji meri usmerjeni na odhod naprej ua Zahod, nekaj pa se jih je tudi Vtnilo. V opuščeni škofjeloški v°jašnici so za potrebe begunskega centra postopoma uredili dve stavbi, kjer so (kolikor je bilo ^ogoče) ločeni spalni prostori, jedilnica, delavnica za pletenje in ?wanje, prostori za šolski pouk in peresne dejavnosti (tudi za T-rske obrede), pralnici in spre-Jemna pisarna s skladiščem. Prednja pridobitev je bilo ^ntrahio ogrevanje (financirala P je nemška vlada), pogovori pa Spejo tudi o postavitvi kuhinje vaarilo i7 Tt»i»~N —•-« -«nto iz Italije), saj hrano doslej spravljajo v škofjeloškem dijaš-em domu. Skrbijo za obvladljivo zdravstveno stanje beguncev, z ?egunci pri družinah pa se ukvarja posebna socialna delavka zaposlena pri občinskem Rdečem ^Žu. Za 154 šoloobveznih otrok ^organiziran tudi šolski pouk, ^em beguncev pa obiskuje tudi Srednje šole v Škofji Loki. v preneha izplačevanje otroških dodatkov, zato so morali tak ukrep, ko se je izvedelo, da ga drugod po Sloveniji ne izvajajo, tudi v Škofji Loki preklicati. Kar eno leto je trajalo, da so pristop poenotili. Tudi pri drugih akcijah, se na dogovore z Uradom ni bilo mogoče zanesti, saj se je skoraj vedno pokazalo, da za uresničitev niso skrbeli, zato je bilo učinkovito le to, za kar so sami v celoti poskrbeli. Pomembna naloga je bila, da so beguncem zagotovili zadostno informiranje ter tudi možnost za stike z domačimi, vseskozi pa so jih vključevali tudi v delo, ki je potrebno za oskrbovanje in vzdrževanje centra. Poleg redno zaposlenih, so pri oskrbi zaposlili tudi 13 brezposelnih (v Dijaškem domu), ki so se po mnenju vodstva izredno dokazali, medtem ko za delo v samem centru niso dobili nikogar. Pri oskrbi beguncev na domovih si pomagajo tudi z javnimi deli. Ob nekaj konfliktih v centru pa je Kranjska porodnišnica na parlamentarnem rešetu Zasebnik ruši ali rešuje porodnišnico? Ljubljana, 2. marca - Irena Oman, članica Samostojne poslanske skupine, je v parlamentu zahtevala razpravo na svoje poslansko vprašanje o (spornem) najemu kranjske porodnišnice. Zakaj se še ni razpletla zgodba, ki se vleče več kot leto dni? Vlada je dala soglasje k pogodbi med Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj in zasebnim kirurgom dr. Marjanom Fabjanom. Poslanka je menila, da je zlasti sporno omogočanje zasebne prakse v javnem zdravstvenem zavodu, opozorila na nizko najemnino (zasebnik plačuje za najem 1120 mark mesečno) in velike zaslužke zasebnika v primerjavi z zdravniki iz porodnišnice. To oboje kali odnose v prej ugledni zdravstveni ustanovi in jo spravlja ob dobro ime. Z najemom operacijske sobe pa naj bi menda zasebnik tudi oviral delo ginekologov iz hiše. V preteklem letu se je menda zgodilo, da so morali kar v 21 primerih rizičnih nosečnosti domači ginekologi s facientkami čakati "na vrsto" pred zasedeno operacijsko dvorano, oslanka je zahtevala ponovno ocenitev višine najemnine, ki menda v skupnem zaslužku porodnišnice ne dosega niti 0,34 odstotka mesečnega prihodka. Ministrstvu za zdravstvo tudi očita, da je premalo storilo za preprečitev nelegalnega početja vodstva kranjske porodnišnice. Sodeč po odgovoru ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča naj bi najem bolnišničnih prostorov zasebniku sploh ne bil sporen. Najemnina da je po ugotovitvah vladnih cenilcev določena po tržnih cenah, ki veljajo za zdravstvene ustanove. Zasebni zdravnik v javni zdravstveni ustanovi ne bi smel biti nič spotakljivega, nasprotno, ministrstvo celo podpira prakso opravljanja zasebnega dela v prostorih javnega zavoda. Sicer pa je tokratna polemika ob primeru kranjske porodnišnice povod, da bodo poslanci o razmerjih zasebnega in javnega zdravstva podrobneje govorili na marčevski seji. Ob tej razpravi se je tudi izkazalo, da ni ključni problem najem prostorov v porodnišnici, pač pa dejstvo, da je ob zmanjšanem številu porodov treba misliti na dodatne dejavnosti teh ustanov. Kranjska se je odzvala z oddajo dela porodnišnice v najem. Omenjeno je bilo tudi, da je za dve porodnišnici na Gorenjskem (kranjsko in jeseniško) očitno premalo porodov, zato bo prej ali slej treba eno začasno zapreti. • D.Ž. Pred vpisom v srednje in visoke šole Vpisna dirka se začenja Razpis za vpis na srednje šole, ki je izšel v začetku tega tedna, je dal osmošolcem znak za nizki start v letošnjo vpisno dirko. Vpis do 30. marca, prenos prijav do 15. aprila. Kranj, 4. marca - Osmošolci so pred počitnicami, nekateri pa ta teden, dobili v roke publikacijo z objavo razpisov v srednje, višje in visoke šole, ki jo je izdalo šolsko ministrstvo. Na voljo bo 33.244 vpisnin mest, tisoč več kot lani. Omenjena publikacija pnnaša informacije o vpisu v srednje šole, izbirnih maturitetnih predmetih, prostih mestih v dijaških domovih, o vpisu na fakultete , akademije, višje in visoke šole, o ponudbi učnih mest ter vpisu v izobraževalne programe ljudskih univerz. Podrobnejše informacije bodo učenci deležni na informativnih dnevih, in sicer že prihodnji petek in soboto, 11. in 12. marca. 28. februarja je torej izšel razpis za vpis na srednje šole, 11, in 12. marca bosta informativna dneva, do 30. marca pa se bodo kandidati lahko prijavljali na izbrane šole. Vpisni pogoji so večinoma enaki kot lani, razlika je v tem, da učenci ne bodo mogli več špekulirati s prijavami na več šol hkrati, pač pa bodo v primeru, da bodo na izbrani šoli zaradi prevelikega vpisa odkl onjeni, imeli možnost prijavo prenesti na šolo, ki bo imela še dovolj prostih mest. To bodo letos lahko storili do 15. aprila. Do konca aprila bo javnosti tudi že znano, katere šole so se odločile za omejitev vpisa. O ostalih datumih, pomembnih za dogajanja ob vpisu v srednje šole, bomo tudi na naših časopisnih straneh bralce sproti seznanjali. Osmošolci so sredi februarja tudi že prestali poskusno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike. Končno preverjanje bo 31. maja in 1. junija, ponovni rok pa pa 21. in 22. junij. Poudariti je treba, da je skupinsko preverjanje znanja osmošolcev pri teh dveh predmetih prostovoljno, da pa se zanj osmošolci kljub temu odločijo skoraj stoodstotno. Februarsko poskusno preverjanje ima nekakšno pripravljalno vlogo za pravo preverjanje znanja v juniju, nam je povedala Breda Konjar s kranjske enote zavoda za šolstvo in šport. Sogovornica tudi zatrjuje, da bodo rezultati preverjanja služili izključno kot eno izmed meril pri vpisu učencev, ki se bodo vpisali na šole z omejenim vpisom. Sprejemna selekcija je na ta način prenesena s srednje na osnovno šolo, kar se zdi šolskim strokovnjakom prijaznejše in za učence manj obremenjujoče, saj ta "izpit" opravljajo v znanem okolju. V publikaciji z razpisnimi pogoji so sistematično navedene vse srednje šole, kamor se lahko prijavijo osmošolci v tem času. Naštetih je tudi 14 gorenjskih šol, kamor je po analizi o poklicnih namerah namenjenih tudi največ gorenjskih osmošolcev. V gorenjskih šolah bo, kot kaže, dovolj prostora, v nekaterih celo preveč, medtem ko zlasti gimnazije tarnajo o firevelikem navalu in premajhnih prostorskih možnostih, nformativna dneva bosta v petek, 11. marca, ob 9. in ob 15. uri, ter v soboto, 12. marca, ob 9. uri, na vseh srednjih šolah, hkrati pa tudi na višjih in visokih šolah. Na sobotnem informativnem dnevu bodo osmošolcem ponudili tudi informacije o izobraževanju ob delu. • D.Z.ŽIcbir $0 SKB BANKA D.D. Glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA " osemnajstemu mestu v biatlonu na 7,5 kilometra dolgi progi* "Na olimpiadi sem pričakovala uvrstitev med prvih dvajset, $ sem z 18. mestom tudi dosegla, vendar bi bila lahko še boljša-' tekmo na 15 kilometrov, v katerem sem bila samo 44., pa npH niti malo zadovoljna. Zelo slabo sem streljala, polotila se me H trema, panika, strah pred neuspehom..." je svoj prvi olimpij8^ nastop ocenila 22-letna Andreja Grašič, ki se je kot nekdaflJ tekačica začela z biatlonom resno ukvarjati šele maja lani. "Vzdušje na olimpiadi je bilo čudovito. Veselili smo se vsa* dobre uvrstitve, tudi Megličevega in Ožboltovega devetega me*** moje "osemnajstice", še posebej pa olimpijskih kolajn. Najbolj J", je presenetilo, ko sem v biatlonskem teku na 7,5 kilometra najpr6J zaslišala znan navijaški glas, potlej, približno dvesto metrov p1* ciljem, pa sem zagledala tudi svojega očeta, ki je pripotoval . Lillehammer, ne da bi jaz za to vedela. To me je še posel™ spodbudilo in sem iztisnila iz sebe zadnje moči. Na koncu sem bj* zelo utrujena, a hkrati tudi vesela - dobre uvrstitve in oče*3' Vesela in presenečena sem tudi danes, ko so mi pripravili tako w sprejem." Povsod je lepo, a doma je najlepše... Andreja, oče Vinko mama Florjana. Čep rav je bilo pri Grašičevih ob vrnitvi njihove olimpijke prije 1 i vzdušje, Andreja ni imela dosti časa za proslavljanje. Ze v to' zjutraj je odpotovala na svetovno vojaško prvenstvo, odkodC po enodnevnem postanku doma "odletela" še na tekmi svetog ga pokala v Kanado, potlej pa si bo privoščila mesec počitka- j, tudi med počitkom bo bržkone mislila na streljanje, ki je Mjj velikemu napredku še vedno njena šibka točka. Veliko si obetai ^ nasvetov in pomoči svetovnega strelskega mojstra Rajm0^ Debevca pa tudi od nadaljnjega sodelovanja z belorus* trenerjem Vladimirjem Korolkevičem. C.Z., slika: G. Šinik Gorenjska po Lillehammerju DVA ŽIOOVCA, DVA OLIMPIJCA, BRAVO! ROBERT SE BO LAHKO ŠE "NABRUSIL"! Žigovski navijači so Robertu Megliču med drugim podarili brus, meter in svinčnik: prus, da se bo do Planice lahko še"nabrusil", meter, da mu bodo pod Poncami lahko izmerili dolge skoke, in svinčnik, da bo lahko (ob velikih uspehih) dajal avtograme! zganja vas Domačini so pripravljali sprejem predvsem za veliki -Mula jenovca; prisu so Kar štirje, poleg njiju se franci retek m Matjaž Zupan. Navdušenje je bilo zato se večje, sprejem še bolj °°mač in prisrčen. "Le kako bi šele bilo, če bi bila kolajna?" so se Praševali domačini in poudarjali: "Vsi udeleženci olimpijskih Ker so junaki, prav vsi." In skakalci, presenečeni nad čudovitim Prejemom, so jim odgovorili: "Žigan/a vas, zlata vas, maT ljudi, IaJn se ž'vi!" Jo je bila moja prva olim-va^a- Po treningu na veliki čakalnici sem sicer potihem Pnćakoval uvrstitev med prvih *.est> vendar moram biti tudi z .evetim mestom kar zadovol-v*. Je po sprejemu v Žiganji asi povedal še ne 20-letni Robert Meglic "Na olimpiadi L* bilo čudovito, enkratno... Jakalci smo bili ob velikih 2«nih naših alpincev pobud-riiCl večine "akcij" za dobro a2položenje in smo se pre-Vsc«t» s smučarkami zelo do- bro razumeli... Presenečen sem nad sprejemom, ki so nam ga pripravili v Žiganji vasi. Mislil sem, da se to dela le za olimpijske kolajne, tako pa... Žigovci so dobri ljudje. Spodbujajo me na tekmah, so navdušeni, kadar dobro skačem, in me razumejo, ko mi gre slabo. Upam, da bom v nadaljevanju svetovnega pokala tudi na tekmah skakal tako kot na treningih in da se mi bo uspelo (če ne letos, pa zanesljivo v prihodnjih letih) kdaj uvrstititi med prve tri. Za Planico ne bom nič napovedoval, želim si le čim-boljših poletov in uvrstitev." "V slabem je vedno tudi nekaj dobrega" "S skakanjem na olimpijskih igrah nisem zadovoljen. Nastopil sem le na mah, 90-metrski skakalnici, kjer... Saj ste videli, kako je bilo!" je o vtisih iz Lillehammerja pripovedoval ži-govski olimpijec Dejan Jeko-vec. "Žal, v športu so vzponi in padci. Jaz sem bil prav na olimpiadi brez pravega občutka, forme. Že na treningih sem UVRSTITVE GORENJSKIH OUMPUCEV * & mesto: Alenka Dovian (alpska kombinacija), 4 Jure Košir (slalom) 9- mesto: Robert Meglic (skoki, velika skakalnica), skakalna ekipa Slovenije % , (Matlal Zupan, Robert Meglic) *0- mesto: Andrej Mlklavc (slalom), Jure Košir (alpska * ■» kombinacija) , 12. mesto: Speta Pretnar (veleslalom) % J* mesto: Robert Meglic (skoki, mala skakalnica) * Vt me*to: Alenka Dovian (smuk) „ mesto: Andreja Grašič (biatlon, 7,5 km) * ii "K5** Jernej Koblar (veleslalom) ** mesto: Spela Pretnar (smuk), Jure Košir (veleslalom), * x# Grilc (alpska kombinacija) * ,1 m**to: Grega Grilc (veleslalom) * , J mesto: Jernej Koblar (superveleslalom) % 5 **** Matjaž Zupan (skoki, velika skakalnica) * i i "M*'« Franci Petek (skoki, velika skakalnica) * V' mes'° Dejan Jekovec (skoki, mala skakalnica) * tj m*sto: Andreja Grašič (biatlon, IS km) ^J^mesto: Joie Poklukar (biatlon, tO km) Tani lastniki Kostanjevih gozdov j IMATE KOSTANJEV GOZD, KI GA JE NAPADEL RAK 1 LES SE SUŠI! s POSEKOM TAKIH DREVES BOSTE POSTOPOMA OBNOVILI SVO) GOZD, LES PA VAM BO ODKUPIL 'JANIN"SEVNICA • TAKO BOSTE REŠIU SVOJ GOZD IN IMEU PRI TEM TUDI FINANČNO KORIST. ^ JELENE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 0608 41 349 in 41 044 ALI NA SEDEŽU TOVARNE "TANIN" V SEVNICI pijskih igrah nisem niti malo zadovoljen, nasprotno: sem kar malo žalosten, da sem bil prav med olimpiado povsem iz tekmovalne forme. Žal! Takšno je življenje, tudi to je šport. Težke trenutke je treba preboleti. Jaz bom spet začel znova, iz osnov. Letos verjetno ne bom več dosti tekmoval, v Planici, kjer pričakujem polet na dvesto metrov, zanesljivo ne. To sem se že odločil. Moj cilj je prihodnja skakal slabo, le kako bi potem lahko dobro na tekmi. V slabem je vedno nekaj dobrega. In to dobro je upanje, da bo pot s trdim delom vodila spet navzgor, k uspešnejšemu skakanju," je dejal Dejan in povedal, da so ga norveški navijači presenetili kot velik športni narod, ki ne ceni le uspehov svojih tekmovalcev, ampak tudi prizadevanja in dosežke drugih. "Domači so veseli, da sem se kljub nekoliko slabšemu skakanju zdrav vrnil domov. Prijetno pa sem presenečen tudi nad tem, kar so nam pripravili Žigovci." "Moj cirj je prihodnja sezona" Franci Petek je bil sicer kot vedno zelodobre volje, vendar se je hitro zresnil, ko je beseda nanesla na resna vprašanja o Lillehammerju, Planici, novih ciljih... "Z nastopom na olim- sezona," je dejal Franci Petek in poudaril: "Razpoloženje v olimpijski vasi je bilo zelo prijetno, verjetno pa bi bilo vzdušje vsaj zame še desetkrat boljše, če bi dobro skakal. Tako pa je bilo včasih kar malo mučno, neprijetno. Vesel sem, da Žigovci znajo ceniti deveto mesto Robija in da so mu pripravili tako prisrčen sprejem. Z malo več sreče bi bil lahko Robi še za nekaj mest višje." Dobri skakalci - še boljši plesalci! "Na igre morda tudi še četrtič" "Čeprav smo skakalci z izjemo Roberta tokrat skakali bolj slabo, se nismo prepustih mal-odušju in apatičnosti, ampak smo se v olimpijski vasi skupaj z ostalimi športniki veselili uspehov alpskih smučarjev. V športu je tako: enkrat so boljši alpinci, drugič skakalci. V Cal-garyju, na primer, smo presenetili skakalci...," je po povratku povedal Matjaž Zupan iz Spodnjih Dupelj, za katerega so bile olimpijske igre v Lillehammerju tretje po vrsti, v svoji zbirki pa tudi že ima olimpijsko srebro. "Na norveški mraz smo se hitro navadili, tako da se nam je proti koncu iger ob treh, petih stopinjah pod ničlo zdelo Že zelo toplo. Zdaj grem na skandinavsko turnejo, kjer bo še nekaj tekem za svetovni pokal, potem so na vrsti že poleti v Planici. Upam, da bom kljub bolečinam v križu "ujel" pravo formo in da bom nastopil tudi na planiški letalnici." Matjaž, in kako naprej? "Če bo zdravje dopuščalo, bom morda vztrajal še do naslednjih iger na Japonskem." * C. Zaplotnik, slike: G. Sinik PRI MIKLAVČEVTH V DORFARJIH SO SLAVILI TUDI ALPETOUROVCI KIPEC SMUČARJA ZA ANDREJA Vsi, ki poznajo simpatičnega Andreja Miklavca iz Dorfarij, so mu v ponedeljek želeli stisniti roko in čestitati za deseto mesto na olimpijskem slalomu - Najtežje sta ga čakali mama Marija in Alenka. Dorfarje, 28. februarja - Andrejev oče Ivan, mama Marija in dekle Alenka si niso mogli kaj, da ne bi naših fantov in deklet pričakali že na Brniku. Zvečer pa je doma in v kava baru AMI Andrej sprejemal čestitke svojih prijateljev, sorodnikov in članov domačega smučarskega kluba. Predsednik SK Alpetour Matjaž Hafner je v imenu klubašev Andreju podaril leseno Jovanovičevo skulpturo smučarja in hkrati dejal, da je imel njihov klub vedno dobre smučarje, ki so se uspešno udeleževali največjih tekmovanj. Z Andrejem in drugimi, še mlajšimi, se tradicija nadaljuje.... Andrej pa je bil po skoraj treh tednih najbolj vesel, da je spet doma. "S sedmimi leti je začel smučati v klubu. Najprej je odhajal na treninge in tekmovanja za en dan, nato za konec tedna, kasneje za cel teden, sedaj pa je vso zimo doma le še po nekaj dni," je o svojem edincu razmišljala mama Marija, sicer pomočnica ravnatejlja na osnovni šoli v Stražišču: "Vedno me skrbi toliko časa, dokler ga ni domov. Tudi tokrat, ko je bil na olimpijskih igrah, sem razmišljala, kaj mu bo uspelo, ali bo zadovoljen ali ne. Priložnost za dobro uvrstitev je imel le zadnji dan na slalomu, in če bi še takrat naredil napako, praktično ne bi imel uvrstitve." Kljub temu da je priznala, da je bila ob nedeljskem slalomu kar pošteno na robu z živci, pa Alenka, ki je že več kot tri leta Andrejevo dekle, o njegovih tekmah ne razmišlja preveč: "Že ko sva se spoznala, sva se odločila, da drug drugega ne bova ovirala pri uresničevanju ambicij. Študiram ekonomijo, Andrej smuča in pozimi je res prav malo časa, ki ga preživiva skupaj. S treningov in tekmovanj me pokliče po telefonu, pove mi, kaj je novega, kdaj pride, to pa je tudi vse. Ne vtikam se v njegove obveznosti, veselim se njegovih uspehov in ga tolažim, kadar jih ni. Vem, Matjaž Hafner in mlada smučarka Anja Kalan sta v imenu Ločanov čestitala Andreju. da so v športu zmage in porazi, nič raje pa ga ne bi imela, če bi na olimpiadi zmagal ali pa se sploh ne bi uvrstd," je dejala Alenka, ki je ob gneči v sicer veliki dnevni sobi pri Miklavče-vih komajda utegnila spregovoriti z Andrejem. Spomladi, ko se bodo tekmovanja končala, bo čas nadoknaditi vse zamujeno. Tokrat pa je bil Andrej doma le en dan, saj je v sredo že odšel na tekme evropskega pokala. • V.Stunovnik ZDRAVILIŠČE LAŠKO ENKRATNA Pf IILOŽfl 10 STV ZDRAVILIŠČU LAŠKO V ČASU OD 2U. DO 26*11994 ZA SAMO 1$ 000 SIT 5 P01NIH PENZIONOV IN KOPANJE VTIRMALNEM BAZENU Nakup masaž, savne, soiarija ali zeliščnih kopeli po programu 5*4 {koristite 5 plačate 4) možnost pradla na 2 feko j KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992- 1993. V Mah galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Marinča. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. JESENICE -V razstavnem salonu Dolik razstavljajo člani Foto kluba Jesenice. V Kosovi graščini je na ogled razstava Rimsko steklo Iz Argyruntuma. V bistroju Želva razstavlja akrile Mojca Vilar iz Ljubljane. V Pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Klemen Čebulj, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled barvne fotografije Franceta Urbanije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja risbe na temo pesnika Prešerna akad. slikar Vladimir Lakovič. V f;aleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotogra-ije na temo Les in kamen fotograf Peter Pokom. ŠKOFJA LOKA • V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del članov jeseniškega Dotika. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela akad. slikarke M tre Pregelj. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo, danes, v petek, ob 19.30 ponovili Matije Logarja Dosje za abonmape/dt II, konto In izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo za izven in konto ponovili komedijo Rayja Coonevja Zbeži od iene.Predstava je razprodana. JjP KRANJ: MATINEJA - Jutri, v soboto, ob ^►5^ \ f 10. uri bo v Ragtime klubu, Sejmišče 2, nastopil •#^M5H Studio Anima s predstavo za otroke Pikida. JjftgK KRANJ: RAZSTAVA- V galeriji Šenk v ^ ^ Britofu bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad, slikana in grafika Lojzeta Logarja. JESENICE: PONOVITEV KOMEDIJE - V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo Ravja Coonevja Pokvarjeno. BOH. BELA: KOMEDIJA - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo DPD Svoboda Boh. Bela uprizorilo komedijo Branislava Nušiča Družinski zapleti zaljubljenega pesnika v režiji Antona Kelbla. Komedijo bodo ponovili v nedeljo, 6. marca, ob 15.30 prav tako v Kulturnem domu na Boh. Beli. ŠKOFJA LOKA: KONCERT - V kapeli Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 19. uri s koncertom nastopil Mešani pevski zbor Pevskega društva iz Sel na Koroškem. Na koncertu bo nastopil tudi Komorni pevski zbor Loka. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji ZKO- Knjižnica bodo v ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri odprli razstavo plastik in risb Petra Jovanoviča z naslovom Triaeset ljubezenskih. V glasbenem programu bosta nastopili flavtistki Petra Jovanovič in Anja Ivanušič. KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov Mojce Plestenjak- Bahar. MENGEŠ: RAZSTAVA - V avli Kulturnega doma bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Jurija Mikuletiča. GORICE: BURKA - KUD Velesovo gostuje jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani v Goricah z burko Ervina Fritza Ta veseli dan ali Ceflzelj se ženi. BEGUNJE: RAZSTAVA - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Janeza Konečnika. JEZERSKO: PREDSTAVA- KUD Lom bo z veseloigro Detektiv Megla v režiji Ludvika Sokliča nastopil jutri, v soboto, ob 19.30 v kulturnem domu. ADERGAS: LINHART - KUD Komenda bo jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani KUD Adergas uprizorilo komedijo A.T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. KOMENDA: GLEDALIŠČE ČEZ CESTO - V Kulturnem domu bodo v nedeljo, 6. marca, ob 19.30 nastopili igralci Gledališča čez cesto iz Kranja s predstavo Jama Iztoka Alidiča. POLJANE: PREDSTAVA - KUD Boh. Bistrica gostuje jutri, v soboto, ob 19.30 z igro Vzorni soprog v kulturnem domu v Poljanah. V nedeljo, 6. marca, ob 15. uri pa bodo igro ponovili na Gorjušah. IZŠEL JE NOVI SEJALEC Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19. uri predstavitev nove 15. številke gorenjske literarne revije Sejalec, ki izhaja ob pomoči Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka. V tokratni številki se poleg znanih in uveljavljenih avtorjev, kot so Neža Maurer, Franci Zagoričnik, Valentin Cundrič, Sonja Koranter in drugih, pojavljajo tudi novi mladi avtorji, pred katerimi je še vsa literarna prihodnost. Na predstavitvi bodo literarne prispevke iz novega Sejalca brali: igralca Judita Zidar in Milan štefe, v programu pa sodelujeta še kitarista Denis Kokalj in Matevž Carnelutti. Ob tej priložnosti se bo z linorezi predstavila akad. slikarka Maja Dolores Šubic. 24. Teden slovenske drame Sobota, 5. marca, ob 20. uri: GLEDALIŠČE ČEZ CESTO: JAMA (groteska) Dom krajanov skupnosti Šenčur DVANAJST NAJZANIMIVEJŠIH PREDSTAV Kranj - Organizator letošnjega 24. tedna slovenske drame Prešernovo gledališče Kranj je na tiskovni konferenci sredi tega tedna predstavilo program letošnjega preglednega festivala slovenske dramatike s spremljevalnimi prireditvami vred. Prireditev, ki bo trajala od 16. do 28. marca, sta omogočila ministrstvo za kulturo, kranjska občina in Prešernovo gledališče s sponzorji. Teden slovenske drame, ki letos predstavlja izbor dvanajstih predstav od enaintridesetih, kolikor jih je nastalo od lanskega festivala, se začenja razmeroma pozno -16. marca. Vendar pa pozni datum ni edina drobna novost, ki spremlja letošnje festivalske dogodke. Programa namreč ni izbral uradni selektor, pač pa je predlagatelj programa Matija Loga, umetniški vodja Prešernovega gledališča. Za takšno spremembo se Je organizator festivala odločil, ter je doslej prihajalo do velikih organizacijskih zadreg, ko je selektor izbiral predstave pri slovenskih poklicnih gledališčih se je nemalokrat zgodilo, da predstava ni bila več "živa", kar bi za izbrano gledališče pomenilo, če bi upoštevalo selektorjev izbor, vsekakor dodatne finančne stroške in organizacijske težave. Tak način omogoča programu tudi izjemno aktualnost, saj bo na sporedu v Kranju na primer mogoče videti tudi komaj mesec dni staro premiero Komornega gledališča Ljubljana Tristan in Izolda avtorja Evalda Flisarja. Vendar pa vse gladko tudi pri novem načinu izbiranja pre-dstavt ni šlo, saj izbrane predstave Cankarjevega doma Gregorja Strniše predstavo Žabe, najboljše predstave lanskega Borštnikovega srečanja, gledalci v Kranju ne bodo videli; organizator ni mogel izpolniti časovnih pogojev, ki jih zahteva postavitev te predstave. Predlagatelj letošnjega programa je izbiral med predstavami vseh slovenskih poklicnih gledališč, tudi lutkovnih, izjema je le Primorsko dramsko f;ledališce, kjer pa v preteklem etu niso imeli na odru nobene slovenske dramatike. Teden slovenske drame se začenja s predstavo Prešernovega gledališča: v režiji Mileta Koruna bo premiemo predstavili Ivana Cankarja Kralja na Betajnovt. SNG Drama Ljubljana bo nastopila z Milana Jesiha Ljubiti, SNG Drama Maribor z Marka Vezoviška Jermanovo seme, Slovensmo ljudsko gledališče Celje bo gostovalo z Damirja Zlatarja Freja predstavo Kri tn košute, Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevim Za narodov blagor, Slovensko stalno gledališče Trst bo gostovalo s predstavo Vsega le kriva Marjana Deržaj, Naroden teater Kumanovo ho nastopilo z Dušana Jovanoviča Antigono, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana bo predstavilo Andreja A. Rozmana Tartlf, Mania Productions Company iz Londo-nabo zaigralo Evalda Flisarja Tomorrotv (Jutri bo lepše), Komorno gledališče Ljubljana gostuje s Flisarjevo dramo Tristan tn izolda, Freyer teater Ljubljana in Cankarjev dom pa s Cankarjevim Pohujšanjem .v dolini šentflorjanski. Lutkovni predstavi pa sta Grofic prašič Lutkovnega gledališča Ljubljana in Marjana Pungartnika Kralj Friderik zobati iz Lutkovnega gledališča Maribor. Posebnost letošnjega Tedna slovenske drame sta nastopa dveh gledaliških skupin iz tujine, saj se doslej še ni zgodilo, da bi v festivalsko dogajanje lahko vključili tudi vse predstave slovenskih dramskih tekstov, ki so v določenem obdobju nastali v tujini. Flisarjevo Jutri bo lepše so lani namreč uprizorili tudi v Londonu, makedonsko gledališče iz Kuma-novega pa se je lani lotilo Jovanovičeve Antigone. Med spremljevalnimi prireditvami trinajst dni trajajočega festivala bodo letos tudi monodrame, ki pa se bodo preselile v Ragtime klub na Sejmišču. Gledalci bodo videli Kmeclovega Andreja Smoleta - znamenitega Slovenca, Ivana Cankarja Pisma Ani in Matije Logarja Dosje, za razliko od prejšnjih dogodkov pa se okrogla miza seli iz Kranja v Ljubljano: v Vodnikovi domačiji bodo gle-dališčniki govorili na temo slovenski dramski teksti na tujih odrih. Med festivalom bodo v kadilnici gledališča (opremljeni z novimi stoli), na ogled likovna dela akad. slikarke Duše Kajfež. Podeljevanje dveh priznanj je sestavni del festivalskega dogajanja v Kranju. Žirija v sestavi Lado Kralj, Vasja Predan, Janez Pipan in Matija Logar bo izbrala najboljše slovensko dramsko besedilo in podelila nagrado Slavka Gru-ma enemu od tridesetih predloženih dramskih besedil. Vsake tri leta pa se podeljuje tudi Grun - Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji - nagrajenec bo znan 16. marca. Na tiskovni konferenci sta Milan Marinič, direktor Pre- šernovega gledališča in Matija Logar, umetniški vodja spregovorila tudi o možnih spremembah ali bolje rečeno dopol* nitvah, ki naj bi popestril' Teden slovenske drame °o četrtstoletnem jubileju, ki # obeta prihodnje leto. Večin8 idej pa seveda pomeni ne 'e uveljavljanje slovenske drama* tike, pač pa se v teh razmer* orna skromnih razmerah, v katerih se gledališka dejavno5! odvija, povezuje z novim1 stroški. Tako se na primer Že leta govori o tiskanju nagraje* nega dramskega besedila ne 'e v slovenskem pač pa vsaj še v enem tujem jeziku. (Za avtor]8 Evalda Flisarja, ki deluje n* dveh jezikovnih področjih t° uredi njegov londonski zalo*' nik). Tudi ni nova zamisel, ker so začeli s svojim farjem, tudi zdaj jim je lezie, ker delajo z desetimi, ^ajsetimi ljudmi in imajo ve-p vpliv na vsakodnevo doga-Pri meni je čas vendarle ^koliko daljši. Na trgu pa se Seveda srečujemo z enakimi Problemi." , "Vodenje tovarne ste prevzeli J'o 1974, torej pred dvemi ^tletji, razlika je nedvomno '''ika?" fi "Minilo je dvajset let, ko sem Ur«io prevzel, je imela 2 milijona starih dinarjev izgube, ^ovsko je bila skomna. Te-• J sem bil Se razmeroma mlad } neizkušen, postavil sem mla-?? ekipo, veliki entuziasti smo j sicer ne bi uspeli, od . trgovino, •noJnJ, 1° ln nekatere po-i*Xo* obJekte.ni bilo kupca, Ceno "a drugi dražbi izklicno l°larslfZ m»iJonov mark v na „a . Protivrednosti spustili dražk: ' milijona mark. Na Pole'sta se pojavila dva kupca, °bnnilr pine 13 kranjskih nastopilaVtnHl ki Pa je le lastnfr?" odstopila. W je hov J, 274 površinskih me-SinskiE °storov in 8-300 P°vr-8kUDinametrov zemUise postala je ZJrJ kranjskih obrtnikov, ki devan,. 1,0 dolgoletnem priza-W£j?nšla d?. obrtne cone. niče nJr^uredili svoJe delav-KraniJn °ortnem združenju v ProstJ"J* so nam Povedali, da 40 kran le.Lvedno išče približno klikov■ obrtnikov in pod- Tekstilindusovo, nekdanjo Čolnarjevo hišo v Kranju pa je na dražbi kupilo podjetje Arca-dium iz Ljubljane, katerega lastnik in direktor je Matjaž Ovsenik. Na dražbi je bil edini kupec, saj kranjska občina ni uveljavila predkupne pravice, zanimivo pa je, da je sam izklicno ceno z 32 milijonov tolarjev povišal na 35 milijonov tolarjev. Tekstilindusovo premoženje še ni povsem razprodano, saj preostaja še bivša tovarna In-teks, za katero ie vložen dena-cionalizacijski zahtevek, delavski dom v Stražišču, kjer {e Gorenjska banka že odkupila >ančno poslovalnico, ter premoženje v drugih državah bivše Jugoslavije in sicer 48 počitniških hišic v Pinte in pet apartmajev v Maredi ter tri stanovanja v Sarajevu, Beogra- Skuptna kranjskih obrtnikov je za nakup dela Tekstilindusa najela približno za približno 450 tisoč mark posojila, kakor so povedali, so bili najbolj fleksibilni v SKB banki, kjer jim fe direktorica Milica Mtttč posojilo odobrila zelo hitro, medtem kojih v Gorenjski banki direktor ni hotel sprejeti Zanimalo nas je, kaj na to pravijo v Gorenjski banki, direktor Zlatko Kavčič je povedal, da ni nič nenavadnega, če so posojilo želeli dobiti zelo hitro tn da res niso mogli do njega, ker je bil tedaj zaseden. Sicer pa je za njihovo vlogo vedel, problem pa je bil v tem, da so od obrtnikov, ki sicer ne sodelujejo z Gorenjsko banko, želeli dobiti podatke o njihovem poslovanju, kar je osnova za ugotovitev njihove bonitete. Obrtniki so namečposamično in ne skupinsko najemali posojilo. du in v Novem Sadu. V Kranju pa ni bilo odkupljenih 48 Tek-stilindusovih stanovanj. Prva delitev Tekstikndusove stečajne mase še ni bila uresničena, ker se je Gorenjska banka kot največji upnik (65-odstotni) na glavno dehtev zaradi izračuna obresti pritožila, za razdelitev pa je pripravljenih 1,1 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bodo upniki polovično poplačani. Tekstilindusovi delavci so imeli sprva v stečajni masi približno 4-odstotni delež, vendar pa je zdaj manjši, saj so jim plače za nazaj že izplačali, zato so preostale še odpravnine in regresi. Tekstilindusovi upniki bodo torej dokaj dobro poplačani, za kar gre nedvomno tudi zasluga zadržanju proizvodnje in dobremu poslovanju v času stečajnega postopka, saj se je v letu in osmih mesecih v stečajno maso iz poslovanja nateklo kar približno 800 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj Janez Mlakar pa nam je povedal, da bo uspešna tudi druga delitev, saj se jezanjo že nabralo za približno 5 milijonov mark v tolarski Erotivrednosti, predvsem s te-očimi prodajami in z izterjavo. M. Volčjak Težave gradbenikov Kranj, 3. marca - V gradbeništvu se je v zadnjih treh, štirih letih zaposlenost zmanjšala za 40 odstotkov, medtem ko se je v gospodarstvu za 26 odstotkov, plače pa so bile za 20 odstotkov pod povprečjem. Nov izziv predstavljajo gradnje slovenskih avtocest, gradbeniki se zavzemajo za izenačitev pogojev s tujimi podjetji, kar naj bi dosegli s primerno carinsko stopnjo pn uvozu gradbenega materiala in operne, saj bo izvajalec izbran na natečaju. Na področju gradbeništva in tehnične regulative je potrebna ustrezna zakonodaja, saj v Slovenijo že prihajajo materiali in oprema brez A-testov, kar pomeni nelojalno konkurenco slovenskim podjetjem. Konkurenčnost bi morali zagotoviti tudi s primerno zaposlitveno politiko, saj kolektivna pogodba velja le za delavce v slovenskih podjetjih, tujim podjetjem pa je ni potrebno uresničevati. Tako lahko zaposlujejo cenejšo delovno sdo iz južnih in vzhodnih držav. Dobri gradbeniki pa iz Slovenije odhajajo na delo v tujino, kjer jih veliko dela na črno. • M.V. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA na podlagi Pravilnikov o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v letu 1994 sprejetih na seji Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka dne 22. 2. 1994 in Uredbi o finančnih investicijah za celotno urejanje podeželja in obnovo vasi (CRPOV) objavlja (Uradni list št. 5/94) RAZPIS o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v občini škofja Loka v letu 1994. Nameni in pogoji razpisa: 1. Sredstva proračuna v skupnem znesku 4.950.000 SIT so namenjena: 1. 2. - sofinanciranju nakupa hladilnih naoprav za mleko 1. 3. - sofinanciranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah 1. 4. - sofinanciranju obnove degradirane travne ruše 2. Na podlagi razpisa pa se zbirajo tudi vloge za sofinanciranje agrarnih operacij na kmetijskih površinah, na osnovi katerih bo zaprošeno za sredstva iz republiškega proračuna oz. izdelan občinski program urejanja zemljišč. 3. Za navedene namene pod točko 1 lahko kandidirajo kmetovalci ali v imenu njih kmetijsko gozdarski zadrugi v občini škofja Loka, ki izpolnjujejo s pravilniki določene pogoje, pod točko 2 pa tisti kmetovalci, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o finančnih intervencijah za CRPOV. 4. Za sofinanciranje nakupa hladilnih naprav za mleko se namenijo sredstva v višini 2.798.400 SIT, od tega 1.598.400 SIT za hladilne naprave na kmetijah in 1.200.000 SIT za skupne hladilne naprave. 4. 1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki oddajajo mleko v občini škofja Loka in imajo kmetije v hribovskem ali višinskem območju opredeljeno v agrokarti občine Škofja Loka in še nimajo ustreznih naprav za hlajenje mleka. Za sredstva za skupne hladilne naprave v imenu kmetovalcev zaprosita kmetijski zadrugi. 4. 2. Dotacije k investicijam se uveljavljajo po sledečih kriterijih: - za kmetije v hribovskem območju v višini 25 % vrednosti naprave oziroma maksimalnem znesku 40.000 tolarjev za potopne hladilce mleka, ter 80.000 tolarjev za hladilne bazene - za kmetije v višinskem območju v višini 35 % vrednosti naprave oziroma maksimalnem znesku 56.000 tolarjev za potopne hladilce mleka ter 110.000 tolarjev za hladilne bazene - za skupne hladilne bazene do 25 % vrednosti naprave 4. 3. Osnovni pogoj za dodelitev dotacije k hladilnim napravam na kmetiji je minimalni stalež treh krav za pridobitev dotacije za potopne hladilce mleka in pet krav za pridobitev dotacije za hladilne bazene. 4. 4. Prosilci so vlogi dolžni predložiti sledečo dokumentacijo: - račun o nakupu hladilne naprave - dokazilo o staležu krav (za individualne vloge) - izjavo, da bo napravo uporabljal 5 let oziroma je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave 4. 5. Pri dodelitvi sredstev za hladlne naprave na kmetijah bodo imeli prednost tisti prosilci: - ki nimajo hladilnih naprav - ki imajo kmetije v višinskem območju občine 5. Za sofinanciranje čredinskih pašnikov se namenijo sredstva v višini 652.000SIT. 5.1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Škofja Loka, ki so na novo uredili vsaj 2,5 ha kmetijskih površin za čredinsko pašo ali širijo obstoječi pašnik za vsaj 2 ha dodatnih površin. 5. 2. Sredstva so namenjena upravičencem v višini 13.000 SIT na hektar urejenega pašnika, pod pogojem, da za isto površino ni bilo uveljavljenih drugih stimulacij. 5. 3. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe v občini Škofja Loka, da so izpolnjeni vsi pogoji pravilnika o regresiranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah, ter izjavo upravičenca, da bo pašnik uporabljal najmanj pet let. 6. Za sofinanciranje obnove degradirane travne ruše s preoravanjem in razpleveljanje travne ruše se namenijo sredstva v višini 1.500.000 SIT. 6.1. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Škofja Loka, ki so obnovili degradirano travno rušo po navodilih kmetijske svetovalne službe. 6. 2. Regres znaša za: - obnovo travne niše s preoravanjem in setvijo 24.000 SIT in razpleveljanje travne ruše 12.000 SIT na hektar. 6. 3. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe v občini škofja Loka, da so izpolnjeni pogoji Pravilnika o regresiranju obnove degradirane travne ruše. 7. Zahtevke s predpisano dokumentacijo prosilci (kmetovalci ali kmetijsko gozdarski zadrugi v imenu kmetovalcev) vložijo na Sekretariatu za družbeni razvoj občine Škofja Loka; v roku 20 dni od objave razpisa v časopisu Gorenjski glas za hladilne naprave za mleko. Vloge za sofinanciranje čredinske paše in obnovo travne ruše pa do 31. oktobra 1994 oziroma do porabe razpisanega zneska. 8. O dodelitvi sredstev bo sklepal Odbor Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. 9. Vloge za sofinanciranje agrarnih operacij prosilci oddajo na kmetijsko svetovalno službo v občini škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, Škofja Loka, do 15. aprila 1994. 10. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Sekretariatu za družbeni razvoj (tel.: 623-263, ga. Rant) oziroma Kmetijski svetovalni službi (tel.: 620-580). Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Vincencij Demšar POSLI IN FINANCE UREJA: MARU A VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Med nemškimi kolegi Prva vožnja: SEAT C0RD0BA Porsche - Inter Auto je tik pred koncem prejšnjega meseca tudi pri nas pripravil predstavitev novega avtomobila seat cordoba. Cordoba, ki je svetovno premiero doživela na lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu, je za toledom in ibizo tretji in s tem tudi najmlajši avto iz Seatove družine, ki ima tudi sicer precej mlade družinske člane. Kot smo že zapisali, je seat cordoba značilen predstavnik španskega novega vala. Odlikuje ga izjemno dinamična oblika s temperamentnimi dodatki, sodobna tehnologija, varnostna oprema in ekološka ozaveščenost. Karoserija je limuzinska s štirimi vrati, v notranjosti je dovolj prostora za pet pomikov in kar lepo količino prtljage (455 oziroma 762 litrov ob podrti zadnji klopi). Motorjev je sedem (1.4,1.6,1.8,2.0-litrski bencinski in 1.9-litrski dizelski oziroma turbodizelski), 1.8-litrskega pa si je mogoče omisliti tudi z avtomatskim menjalnikom. Nivoji opreme so trije: od najosnovnejšega z oznako CLX, do srednjega GLX in zgornjega GT, ki spada samo k močnejšemu bencinskemu ali dizelskemu motorju. Po prvih prevoženih kilometrih so vtisi izjemno ugodni. Preizkusili smo cordobo 1.8 GLX. Motor ima 90 KM (sposojen je pri koncernu VW, kar velja tudi za podvozje) je v dobrem sozvočju z avtomobilom, je izjemno tih, prožen in poskočen. Sredinski paket opreme GLX poleg servo volana, osrednje ključavnice in električnih stekel vsebuje tudi precej ostale opreme, nekaj pa si jo je mogoče zaželeti tudi z doplačilnega seznama. Slovenski zastopnik Porsche - Inter Auto, ki ima deset prodajno servisnih mest po vsej državi, bo cordobe uradno začel prodajati v začetku aprila. Če je verjeti napovedim, lahko že zapišemo približne končne cene: 1.4 CLX okoli 20.000 nemških mark, 1.6 CLX okoli 22.000, 1.8 GLX okoli 24.000, 2.0 GT 16V 27.500 in 1.9 td GT okoli 28.000 mark. Na sliki: seat cordoba 1.8 GLX. • M. Gregorič Ženevski avtomobilski salon Približuje se čas letošnjega najpomembnejšega avtomobilskega salona. Letošnji tradicionalni Ženevski avtomobilski salon se bo [>od velikim bremenom hude avtomobilske recesije in velikanskih anskoletnih izgub uradno začel v sredo, 9. marca. O vseh novostih in drugih zanimivostih bomo v našem časopisu obširno poročali v posebni prilogi v torek, 15. marca. • M.G. POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJAL CEV VAM NUDIMO ZAGOTOVLJENO PO NAJNIŽJIH CENAH. SALON POHIŠTVA Titov trg 7, Škofja Loka poleg avtobusne postaje Tel.: 064-623-276 Obiščite nas - ne bo vam žal. Kranj, 3. marca - Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah se je na povabilo Zveze nemških obrtnih zbornic udeležil v soboto, 26. februarja, slavnostne podelitve mojstrskih spričeval v VViesbadnu. Na slovesnosti je bil tudi nemški kancler Helmur Kohl, kar govori o tem, kolikšen pomen obrti pripisujejo v Nemčiji. Na krajšem srečanju s kanclerjem Kohlom se je Miha Grah zahvalil za njegova odločna prizadevanja za priznanje samostojne Slovenije in za nemško pomoč pri razvoju obrti m obrtne zbornice v Sloveniji. Kancler pa je pohvalil sodelovanje med Obrtno zbornico Slovenije in obrtnimi zbornicami Nemčije in se zavzel za njegovo razširitev. • M.V. Lastninjenje in uspešnost podjetij Kranj, 3. marca - Društvo ekonomistov Ljubljana bo 16. in 17. marca pripravilo v Portorožu posvetovanje o lastninjenju in uspešnosti podjetij. Uvodni nagovor bo imel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, o makroekonomski politiki v letošnjem letu bo spregovoril minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, o pravnih zavorah in spodbudah za uspešnost privatizacije podjetij bo spregovoril Lojze Janko iz vladne službe za zakonodajo, o problemih lastninjenja pa državni sekretar Tone Rop. Managerski odkup podjetij bo predstavil dr. Bogdan Kavčič, posledice lastninjenja javnega sektorja pa dr. Janez Cebulj. V nadaljevanju bodo pozornost namenili informiranju, kakršnega zahteva spremenjeno lastništvo in pogledom tujih strokovnjakov na lastninsko preoblikovanje in na oblikovanje poslovne strategije slovenskih podjetij. • M.V. Micre za bronaste olimpijce Nissan Adria, ki je pri nas uradni zastopnik za avtomobile Nissan, je prvemu našemu olimpijcu, ki bi osvojil zlato olimpijsko medaljo v Lillehammerju obljubil svoj športni avto nissan 200 SX. Ker so naši smučarji Katja Koren, Alenka Dovžan in Jure Košir namesto zlata prinesli domov tri bronaste kolajne, je Nissan Adria vsem trem namenil vozila nissan micra 1.0 LX s tremi vrati. Svečana predaja avtomobilov bo, ko se bodo naši smučarji vrnili iz Kanade. • M.G. ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 7. MARCA 1994, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. ^311-035 Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, tel.: 061/301-722. 301-831 POSEBNA PONUDBA VELJA DO 15.3.1994! FIESTA FUN. Že od 19.650 DEM. I.li KAT, 50 KM, 3 ali 5 vrat; 1.3i KAT, M KM, 3 vrata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura. dve od znotraj ročno nastavitvi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, V ČASU POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM flESTE FUN STEfifO AvTORADJO-KASETOFON BUUPUNKT' ESC0RT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. I.Bi 16V KAT, 105 KM, 4 ali 5 vrat Redna cena 35.500 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevam električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka. digitalna ura. intervalni brisalci (6 nitrosti). Naši podtrgovd:Servis Bizilj, Ljubljana, 061/50-903;Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720;Avtoserv»s Klemenčič, Ljubljana, 061/112-028;Avto M d.o.o., Tržič. 064/53-334;Servis Frlic, Lesce, 064/714-567;Mustang do.o., Radovljica, 064/714-300; Avto-mobil d.o.o., Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d.o.o. Ljubliana;061/66/-g4o_ Le 500 SIT za 4 slike Kranj, 2. marca - Novost, ki se hitro uveljavlja v razvitem svetu, je pljusknila tudi čez slovenske meje: barvno fotografiranje s fotoavtomati. Prvi gorenjski fo-toavtomat je postavljen v Kranju, v veleblagovnici Globus, nameščanje in oskrbo fotoavtomatov po Sloveniji pa izvaja podjetje Biro Office - FOTO-FIX iz Maribora. S fotoavtomati je slikanje hitro in poceni (za komplet štirih barvnih fotografij je potreben le bankovec za 500 SIT ali žeton, izdelane so v štirih minutah). Fotoavtomat deluje 24 ur na dan, podjetje Biro office Maribor pa zagotavlja zelo kvalitetne in obstojne barvne fotografije, ki jih ni možno retuširati. Slikanje s fotoaVtomati je zelo priročno zlasti sedaj, ko skoraj vsi potrebujemo fotografije za razne dokumente - izteka se čas za zamenjavo vozniških dovoljenj, marsikomu je pretekla veljavnost osebne izkaznice itn. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 AUTOM SERVIS IN TRGOVINA WZIC,Predilniška16,TCBPT Delovni čas: 8-12,13-17, sobota: 8 -12 Tel.: 53-334 Fax:53-381 MEŠETAR Cene zemljišč Prodaja kmetijskih zemljišč poteka po postopku, ki g> predpisuje spremenjeni in dopolnjeni zakon o kmetijskih zemljiščih. Po tem zakonu morajo lastniki zemljišč v ponudbo, naslovljeno na občinsko premoženjsko pravno službo, med drugim navesti tudi ceno za kvadratni meter zemljišča. Poglejro0 v nekatere radovljiške ponudbe! V katastrskem okraju Zgorni« Gorje, na primer, prodajajo travnik osmega razreda po ceni 68 tolarjev za kvadratni meter, travnik četrtega razreda pa po 26v tolarjev. Lastnik iz Radovljice zahteva za njivo tretjega m četrteg* razreda 269 tolarjev za kvadratni meter, za travnik četrtega razreda pa 151 tolarjev. V katastrskem okraju Ljubno je nekaj vec kot pol hektarja gozda naprodaj za kupnino štiri tisoč mark v ustrezni tolarski protivrednosti na dan plačila. Lastnica travnik* druge kategorije v katastrskem okraju Nova vas (pri Radovljici) zahteva za vsak kvadratni meter 222 tolarjev, lastnik njive v k.o-Studor v Bohinju pa pet mark. TRGOVINA BOBRTJB, d.o.o., Poljftica 4Sb, Zgornje Gorje, tel.: 064/725-225 •NSK10/1 45,60 * koruzna krmilna moka 45/1 26,00 * ječmen 50/1 22,00 * pšenična krmilna moka 40 24,50 •soja50/1 46,50 * živinska sol 50/1 23,90 ♦pšenica50/1 26,80 *biopost 30litrov 988,00 * R subtrat, 50 1 880,00 * substrat, 20 Itrov 415,00 * gardin, 20 litrov 1.403,00 V cene je vračunan 5-odstotni prometni dave,k. Ekonomičnost se je ponovno poslabšala V Kmetijskem inštitutu Slovenije za vsak mesec posebej ocenjujejo stroške prirasta govedi na kmetijah. Pri tem izhajajo iz predpostavke, da gre za rejo v boksih, za pitanje od 120 do 51" kilogramov teže, za 0,85 kilograma prirasta na krmni dan in letno za 35 ur dela na glavo goveda. Primerjave pokažejo, da je bila laflj povprečna odkupna cena mladega pitanega goveda za 24,° odstotka večja kot predlani, medtem ko so stroški prireje v teffl času porasli za 28,1 odstotka. Da se je ekonomičnost prireje zmanjšala, dovolj povedo tudi podatki, da je odkupna cen* mladega pitanega goveda lani pokrivala povprečno le 70 odstotkov ocenjenih stroškov, predlani 72, še leto prej pa 7" odstotkov. Kmetijski pridelki na tržnici Na kilogram, tolarjev ir tolarjev, česen 350, pesa 120, orehova jedrca 800 tolarjev, korenj* 160 in solata okrog 200 tolarjev za kilogram. GLAS Trgovin« • tehničnim m*t erUlort 1'oMvec 27, 04244 Podnart. tel.: (064) 70-515 AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, ELEKTROINŠTALACIJE, CENTRALNO OGREVANJE, VODOVOD SPREM' Iskra ISKRA SERVIS D.O.O., PLANINA 4, 64000 KRANJ TEL.: 064/326 450 Kranj VAM NUDI PROMk AUDIO - V70EO TEHNIKE, GOSPODINJSKE \ APARATE, ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE, i TELEFONSKE APARATE IN GARNITURE „ A j SERVIS: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA PROOAJNBOA PROGRAMA, ZAGOTOVITEV ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV IN GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO TER VGRAJENI M A TERJAL NOVOt SERVISNA KARTICA ZAUPANJA, KI VAM ZAGOTAVLJA $% POPUST ZA NAKUP ALI STORITEV. |jIME GOSTINSKEGA iOBJEKTA KRAJ SPECIAMTETE MENU CENA ODPRTO 1 GOSTILNA 1 Pr'Primožk Pristavo ] pri Tržiču vsdidm kosilo naola) vs« vrste j«di po norsate 1 kosilo 600 00 SIT j vsakdan 9-23 tal.: 57-585 1 GOSTILNA ZARJA | Tel.: 49-305 Trboje j domaća jedi, jedi po naročilu, vsak dan kosilo i kosile 700SIT, | ; votjceVežk i posest vsak dan 11-23 pet sob. 11 01 lorek zaprto 1 GOSTILNA Pod Dobrčo J Tel.: 56-009 BREZJE pri Tržiču nedeljska kosila vse vrsto jedi po naročilu | kosilo 1 500.00 SIT j vsak dani 3-23 sob., sod. 11 23 ponedeljek taprto 1 RESTAVRACIJA W 1 TEL: 50-691 | niti **i \ i OttftfoM postoje molite, kosila, jedi po noročllu inta i J« SIT 'Itotfto 500 SIT vsakdan 8-24 pet.-sob. 8-02 ned.,-praL 10-24^^ 33 VIZEME Vremenoslovd nam za danes zvečer napovedujejo manjše padavine, v soboto in nedeljo pa naj bi bilo sončno. c LUNINE SPREMEMBE Danes bo ob 17.53 nastopil zadnji krajec, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. MEGGI TOURS ZA prvomajske PRAZNIKE V ŠPANIJO ! Z letalom in avtobusom, polni penzioni, ogled Barcelone... 5 dni CENA SAMO 388 DEM ! MEGGI TOURS KRANJ: 223-870, ŠKOFJA LOKA: 623-173 VOLK S BAN K KARNTEN SUD Ljudska Banka Borovlje Hauptplatz 6,9170 Ferlech Tel. 00 43/42 27/3756, Fax 0043 / 42 27 / 37 56 - 26 ■ Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah, i Brez davka in stroškov. ■Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili se bomo v v slovenskem Jeziku, ^selimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vaiim željam Magnifico rad nastopa na Gorenjskem Hit v zadnjih mesecih je prav gotovo pesem "24 000 poljubov", s spornim besedilom, ki ga z velikim veseljem prepeva ROBERTO MAGNIFICO. Pogovor z njim je nastal minuli petek ponoči v Discoteki Primadona na Trebiji, kjer je MAGNIFICO s svojo skupino več kot navdušil obiskovalke in obiskovalce na zaključku februarskega dela glasbene lestvice Gorenjskega glasa & Radia Kranj "Gremo v Primadono". Si vedel že prej, da bo pesem "24 000 poljubov" tako velik hit? Seveda, jaz sem namreč pravi hit-maker in se nikoli ne zmotim! Je to najboljša pesem na tvoji kaseti Od srca do srca? Na tej kaseti so vse pesmi dobre! Veliko je ljubezenskih pesmi, to je jasno. Na drugi strani kasete pa so domovinske pesmi, ki sem jih posvetil Sloveniji. Zelo dobra je tudi pesem Zeleni Jure, zato bi rad za to skladbo posnel tudi video. Na ovitku kasete si nekam nenavadno oblečen. Je to tvoj novi image? V tej prelepi obleki se zelo dobro počutim, naredila pa jo je moja žena Barbara. Barbara je tudi glasbenica, ampak zdaj se bolj posveča vajinemu malemu sinku? Tako je, Jaz sem kar malo ljubosumen, saj se o malem zadnje čase govori več kot o meni; pa naj mu bo. Ja, z Barbaro sva bila oba člana skupine U REDU, ki bo spet začela delati, ko se bo Barbara lahko vrnila na sceno. Sicer pa si profesionalen glasbenik. Delaš tudi za druge sklupine? Ja, sodeloval sem pri mnogih projektih slovenskih glasbenikov. V zadnjem času pa toliko nastopam, da mi zmanjkuje časa. Se ti zdi, da imaš kot glasbenik odprte vse poti do medijev? Takole ti bom povedal: pravzaprav mi je čisto vseeno, ali se pojavim v kakšnem mediju ah pa ne - meni so važni nastopi! Meni je pomembno, da naredimo žur in da se folk zabava. Ampak, imam pa eno veliko željo in upam, da se mi bo uresničila: zelo rad bi nastopil v TV oddaji "Nedeljskih 60". Si jo že gledala kdaj? Pa to je fenomenalno, to je nimam besed! Ljudje mislijo, da je Jonas Ž. frajer s svojo oddajo, pa to ni to! Samo poglej si oddajo "Nedeljskih 60" - to je tako enkratna, tako frajerska oddaja, da se mora človek prav dobro zbrati, da jo razume! In, ker ima ta oddaja takšno globino, bi res rad nastopil v njej.... • Nataša Bešter m 064/223-111 S®!8IS»J®!B1 GLAS Kaj bi skrivali, kar smo med olimpiado neštetokrat slišali in Se je na nedavnih sprejemih Haših najbolj uspešnih olimpij-Cev še za kanček bolj potencirajo: nekaterim kar ni bilo prav, *» so bili na Norveškem poleg Srnučarjev, funkcionarjev, serviserjev, trenerjev in po protonu ministrov - še tudi drugi, ^eprav so romali na sever s masnimi nameni, da promo-Vlrajo svoj kraj in za svoj kraj er Za slovensko državo počne-lo Še druge lepe reči, narod vse '° jemlje silno sarkastično. Za ^jjav denar, se jezno sprašuje? Pal' privilegirana ljubljanska deca je pa lahko na m t le vile spremljala olimpiado. Samo poglejte, kakšen je bil sprejem olimpijcev v Ljubljani: Alenko, Jureta ln Katjo je predvsem mladina častila kot idole. In prav je tako. Naj Imajo Idole v športnikih! Naši bi radi gledali šport na TV, a so vse dneve morali prečepeti pri kontrolkah! Bilo jih je grozljivo vel t ko: na TV za ali tako samo po tujih smučiščih hodijo - no ja, odvisno od standarda - naše tn primorske otroke pa ta teden na smučiščih čaka samo ena "čofta". Alt minister sam ne ve, da ima doma otroke, ali kaj?" Ob tem grdem Izbruhu mladih mamic je prijazni minister takojci rabil advokata. "Poslušajte! Termini počitnic so termini in če so gorenjs- davkoplačevalski, kakšen ^Zadnjič je malo manjkalo, 0». ni na lokalnem sprejemu ^lttipijcev enemu takemu 0^memu gospodu, ki si je na »Tu drznil reči, da je le na kotoeSkem čestital naSim J""0-Zq mn°žica začela iviigati. x Zdaj je le še uvidevno, zoxV vidno godrnjala: "Češ, oiik83v denar « p° šel?"> v podnje bo pa te zadeve Zan najbolj simpatični in sl0vmo}?m tudi Jako sposobni San.'? minister za šolstvo in odZ . Mlad, fejst fant, pa £L!!e " Gorenjec po vrhu! &» radio triglav. 64270 Jesenice, Ćularjev trg * STEREO 96 MHz RDS 9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Vsaka noč šteje, ponovitev 11.56 Hooperman 12.20 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Vallev 14.50 Kitajski živalski svet 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Harrv in Sunnv 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 športna arena 21.07 Pogledi od strani bobnar) 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Krik v temi, ponovitev 17.00 Zakladnica Avstrija 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vse zaradi ljubezni 21.07 Teleskop: Pogon 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Mojstrovine 23.35 Končno smrt, portret avstrijskega dramatika Vvernerja Schvvaba 0.05 Mesto brez Židov, avstrijski film 1.20 Poročila/1000 mojstrovin MEGAM1LK 18.30 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Hal Roach predstavlja, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 21.10 Franco: Ozadje nekega mita, dokumentarni film 22.05 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 22.35 Orfej, francoski čb film 0.05 Jazz 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Naraščanje kriminala 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije KAJ SE DOGAJA NA ŠKOFJELOŠKEM ? Poslušajte RAD IO ŽIRI, berite GORENJSKI GLA&, IIM IZVEDELI BO* RADIO ŽIRI - OD DANES, 1. MARCA DALJE. VSAK DAN J OD S.30 DO 19. URE. 7.00 Borza dela 12.00 Na veiikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Helena, ponovitev 14.05 Zlom noge zadostuje, dokumentarni film 14.30 Borza dela 15.00 Spot tedna 15.20 Pozitiv +, ponovitev 16.00 A shop 16.10 Ko zakon postane navada, ponovitev PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta železarjev 1 zaposli 1. KUHARJA ali KUHARICO v Tičarjevem domu na Vršiču 2. DELAVCA oz. DELAVKI za celotno oskrbo Koče pri izviru Soče v Trenti Delo traja od maja do oktobra. Pisne prijave pošljite na naslov Planinsko društvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 64270 Jesenice. Informacije dobite v pisarni PD Jesenice ali po telefonu št.: 064/81-291. Objava velja do zasedbe delovnih mest. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrt-nice13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, NEDELJA 6. marca 1994 KINO CENTER celovečerna risanka VSI PSI GRE JO V RAJ ob 10. in 15. uri, amer. komedija GOSPA DOUBFIRE ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ amer. akcijska komedija DRIBLERJA POD KOŠEM ob 16. uri, amer. drama REKA POJE Ml ob 18. in 20. uri; ŽELEZAR ameriška risanka ALADIN ob 16. uri, amer. akcijska drama POPOLN SVET ob 17.45 in 20. uri; TRŽIČ amer. komedija NUNE POJEJO ob 16. uri, amer. črna komedija PRI ADAMSOVIH 2 ob 18. in 20. uri; KINO DUPLICA amer. mladinska komedija DENIS POKORA ob 16. in 18. uri, amer. pust. akcij. ZF film UNIČEVALEC ob 20. uri; KINO SORA amer. triller NA OGNJENI ČRTI ob 18. in 20. uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI amer. grozljivka TATOVI KOLES ob 19. uri KINO RADOVLJICA amer. kriminalni NA OGNJENI ČRTI ob 18. in 20. uri ameriškega čb filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Belo zlato, dokumentarni film 19.00 Poročila 19.25 A shop 19.30 Popstop 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.45 Leteča asa, ameriški čb film 22.15 Poročila 22.30 A shop 22.35 Spot tedna 22.40 CTM 0.30 Borza dela 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.0° Danes v občini 10.00 Dopo1"; danske novice 12.00 Škofjeloški 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnica 14.40 Tolar za knjigo 15.00 Dogodki danes ' jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Otroško mladinski program 19.00 KINO, PONEDELJEK 7. marca 1994 KINO CENTER amer. komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 16., 18. in £4 uri; STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! TRZ"' FILMSKO GLEDALAIŠČE: amer. komedija POPOLN SVET ob 17.45 "n 20. uri 70 VSEBINA 56 MIHA NAGLIC: Starikavost v boju za Mladiko LE A MENCINGER: Shranjene filmske podobe LITERARNA SNOVANJA: JANEZ SUHADOLC: CONSTRUXIT & FECIT DRAGO SVOUŠAK: O steklu in o življenju ANDREJ PAVLOVEC: Molovsko uglašena modrina BESEDA UREDNICE Tokratno uvodno razmišljanje v Snovanjih je Miha Naglic napisal ob skoraj bi lahko rekli značilno slovenskem odmerjanju prostora kulturi - dodelitvi tako potrebnih razstavnih prostorov Etnografskemu muzeju Slovenije. Pred kratkim je bila v Kranju zanimiva fdmska predstavitev nekaterih malo ali prav nič znanih kratkih filmov o predvojem Kranju. Izbor je Slovenski filmski arhiv Popestril še z nekaterimi drugimi filmi.V pogovoru na temo hranjenja slovenske filmske dediščine je prof. Ivan Nemanič, vodja Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu republike Slovenije opozoril tudi na vrsto tefav, s katerimi se pri tem srečuje stroka. Literarna Snovanja pa med drugim prinašajo brez dvoma zanimivo, svele in duhovito razmišljanje arhitekta, oblikovalca in profesorja Janeza Suhadolca na temo stola - ob njegovi nedavni razstavi v kranjski Mestni hiši. Lea Mencinger BLOŠKI SMUČARJI - Posnetek iz dokumentarnega filma Metoda Badjure posnetega leta 1932. Predstavitev Badjurove filmske ustvarjalnosti tako pomembne za zgodovino slovenskega filma bo v Kratkem izšla v publikaciji Inventarji avtorja prof. Ivana Nemaniča iz Arhiva Republike Slovenije. Fotografijo na tej in dveh na naslednji strani Snovanj objavljamo z ljubeznivim dovoljenjem Milke Badjura. Uiha Naglic STARIKAVOST V BOJU ZA MLADIKO Verjetno ste že slišali o bitki za sadiko, ki traja že skoraj tri leta, °dkar se je iz te znamenite stavbe Poselila vojaška bolnišnica JLA. NaJresnejša kandidata za zmago in 2asedbo stavbe sta Slovenski etno-8[afski muzej (SEM) na eni in ^Jadna birokracija na drugi strani, rečeno drugače: vprašanje je, ali bo J Mladiki ena od zakladnic narobe dediščine ali "ekskluzivna J*enza za aparatčike" in njihove *anclije?! V tem zapisu skušamo zjasniti, zakaj se zavzemamo za prvo možnost, za SEM. In opozoriti na dejstvo, da so prijemi, ki jih ^kateri v tem spoprijemu uporabili0, nekam starikavi; zato, ker smo J1« v slovenski zgodovini že videli in s°dij0 v nacionalno zakladnico Politične folklore oz. etnografije. °a bi se izognili nesporazumom, Predelimo najprej glavne pojme, s perimi se bomo soočili: etnografi-Ja» SEM, Mladika... Etnografija ^narodopisje) je deskriptivno prou-^eyanje različnih skupin ljudi (et-sll). njihovih antropoloških, °"jialnih in drugih značilnosti. Et-"?l°gija (narodoslovje) je za stop- I(*> višje: na ravni teorije proučuje eJstva in gradivo, ki jih zbira in JJ,suJe etnografija. SEM (24 zapo- ®mn) hrani predmete, ki so jih rali etnografi. Glavo ima v Ljubl-itau0 na Gorenjskem. V ljubl-Na m Rudolfinumu, ki je še za i ar?dni muzej premajhen, in kjer ajo ob etnografih svoj nacionalni kn ^ tUd* naravoslovci, so uprava, nllžnica, dokumentacija in dve "majceni razstavni dvoranici". Gre torej za "imaginarni muzej brez stalne zbirke". SEM sicer upravlja s stalno zbirko neevropskih kultur v gradu Goričane pri Medvodah (do 1941 letna rezidenca ljubljanskega škofa Rozmana). Več kot 30.000 predmetov, ki so strokovno obdelani in ohranjeni, pa čaka na možnost predstavitve v stavbah nekdanjega uršulinskega samostana v Škofji Loki. Če bi SEM dobil Mladiko, bi se rešilo dvoje: predstavil bi svojo bogato zbirko in z odselitvijo razbremenil Narodni muzej. Poglejmo zdaj še v Mladiko. Zgrajena je bila v letih od 1904 do 1907 po načrtih arhitekta in urbanista Maksa Fabia-nija (1865-1962), Plečnikovega kolega iz dunajskih let. Njegova najboljša dela stojijo na Dunaju in v Ljubljani, v kateri je veliko gradil in načrtoval tudi njen urbanizem -vse v času, ko je mestu županoval arhitektu naklonjeni Ivan Hribar. Mladiko je mesto zgradilo za Mestni dekliški licej, po 2. sv. vojni pa si jo je prisvojila JLA. Stavba je eden prvih primerov funkcionalizma v arhitekturi pri nas, odlikujeta jo "umirjena secesijska črta in prilagojenost ljubljanski arhitekturi" (dr. Damjan Prelovšek). Mladiko si je po osamosvojitvi najprej ogledovalo zunanje ministrstvo, a se ji je že za časa ministra Rupla odpovedalo. Kar pa še ne pomeni, da si je ne ogledujejo drugi državni uradniki. Letos januarja sta minister Janša in ravnatelj muzeja, dr. Ivan Sedej, podpisala pogodbo, po kateri stavbo prevzame v upravljanje SEM. To sta storila na pobudo mestne vlade oz. njenega predsednika, Marjana Vidmarja. In tedaj, ko se je zdelo, da je zadeva zaključena, se je vse skupaj pravzaprav šele začelo: ker je bila Mladika "podarjena" po "desni" liniji, se je zganila "leva" in povsem legitimno dejanje razglasila za nelegalno. V tem je - kot že rečeno - starikavost, že videnost te vrste politike: ker je nekaj storil nasprotnik, mu je treba za vsako ceno kontrirati, ne glede na upravičenost njegovega početja. Naj bo potreba SEM še tako velika, treba jo je onemogočiti, ker se za njo skriva desna naveza ("Janša-Arhar-Vidmar"). Zato: "udboma-fija" v protinapad! A v tej zadevi bi vsebina vendarle morala prevladati nad formo. Tudi pisec teh vrstic je leve politične provenience (in narodne noše najraje gleda v muzeju; raje kot tiste, ki se na sodobnih političnih manifestacijah slovenske desnice pojavljajo kot nekakšna narodnjaška kulisa), vendar ga prav nič ne moti, če sta Mladiko Sedeju "podarila" Janša in Vidmar. Važno je, da jo dobi in napolni z novo vsebino. Kako, ni najbolj važno. - Ali pač. Spomenka Hribar (Delo, 26. februarja) meni drugače. Važno je tudi, "kako" se daje: ali tako, da se ve, da daje država ali tako, da se zdi, kot da podarja minister Janša osebno. Kar po domače, tako kot je to svoj čas počela partija... Sicer pa ima vsa stvar poleg nakazanega aktualnega tudi svoje globlje politično ozadje. Predmeti, ki jih hrani SEM, so se začeli zbirati že davnega 1821, muzej sam pa je bil ustanovljen 1921. Dotlej je bil del kranjskega deželnega muzeja. Deželnega, ne nacionalnega! Avstrijski deželni muzeji so bili na Dunaju. Tudi obe Jugoslaviji (kraljeva in komunistična) nista marali, da bi muzej zaživel dejansko in ne le na papirju - ker bi kot tak pričal o slovenski samobitnosti, o tem, da smo nacija in ne le jugoslovansko pleme. Res škoda, da nekateri slovenski politiki, ki so služili takšni jugoslovanski naravnanosti, ne zmorejo premagati te "internacio-nalistiČne" drže. Zadevo je mogoče interpretirati Še drugače: kot pojavno obliko globalnega nasprotja med domačijstvom in svetovljanstvom, med nacionalnim in internacionalnim. Dr. Sedej pojasnjuje: "Slovenci zaradi historičnih razlogov še danes nimamo občutka za lastno identiteto. Že v Cankarjevi literaturi vidimo, da nam je tudi nerodno, da smo Slovenci. Zato je videti, kot da ne vemo, kaj smo in kdo smo. Z veseljem pa se zmerjamo z ultranacionalisti, z desničarji, fašisti itd. Ob teh 'desničarjih' pa imamo seveda tudi ultrainternacionaliste, ki to ubogo nacijo kar poprek zanikajo. Večina ekstremnih internacionalistov seveda ne zna nobenega tujega jezika, razen precej popačene'srbohrvaščine'. Govorijo, mislijo in nasploh komunicirajo v slovenščini, hkrati pa jih je sram lastnega rodu. Francozom, Itali- janom, Nemcem itd. je nacionalna identiteta povsem samoumevna stvar, zato o tem sploh ne razmišljajo. Vendar pa njihovo zgražanje nad malimi nacionalizmi kaže, da tudi ta samoumevnost ni povsem čista." Oficirji, ki so se zdravili in službovali v Mladiki, so pripadali nadnacionalni armadi, govorili so le "srbohrvaščino", tiste, ki so znali več svetovnih jezikov, vendar niso pisali cirilice, pa so imeli za polpis-mene. Etnologi, ki proučujejo materialno, socialno in duhovno kulturo različnih narodov, pa morajo poznati poleg svoje tudi njihovo govorico. Dr. Sedej nadaljuje: "Kar zadeva etnologijo kot vedo in problem narodne identitete, obstajata pri nas dva ekstrema. Eni razglašajo že plaho misel na lastno narodnost za šovinizem, nacionalizem in fašizem. Drugi pol pa ima slovenstvo za nekaj svetega, nedotakljivega, izvoljenega. Oba ekstrema sta neproduktivna, odlično pa služita dnevni politiki..." (Slovenec, 19. februarja 1994) Sklenimo. V usodi Mladike se bo pokazalo, kako močan je sindrom starikavosti slovenske politike. Če bo v njej ekskluzivna menza za aparatčike (naj bodo levi ali desni), narodova dediščina pa bo še naprej skrita v Škofji Loki, potem se nam kot narodu piše slabo. Zato bodimo pozorni. Da ne bi starikavost politike spet zazrla mladiko narodove kulture. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN SNOVANJA Lea Mencinger Pogovor s prof. Ivanom Nemaničem, vodjo Slovenskega filmskega arhiva SHRANJENE FILMSKE PODOBE Prav do častitljive obletnice leta 1995, ko sta pred stotimi leti francoska brata Lumiere prvikrat javno v pariški kavarni Grand Cafe pokazala premikajoče se sličice na filmskem traku, bodo pri nas vsaj glede skrbi za posnete filme (ko bi le tudi za novonastajajoče) dosedanje velike zamude skorajda povsem odpravljene. V zbirki Inventarjev, ki izhajajo pri Arhivu republike Slovenije, bodo v kratkem izšli Filmski zapisi Metoda in Milke Badjure, v katerih bo avtor prof. Ivan Nemanič, vodja Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, predstavil obsežen pregled filmske ustvarjalnosti zakoncev Badjura med leti 1925 - 1969. V tem času je Metod Badjura posnel okoli sto filmov, od katerih večino hrani Slovenski filmski arhiv. Zbirka pa se prav gotovo še dopolnjuje; če vemo, da so pred koncem lanskega leta odkrili še nekaj kratkih dokumentarnih filmov, ki jih je po naročilu kranjskega lastnika kina Tivoli Valentina Hvale posnel Metod Badjura in vse doslej niso bili dokumentirani - potem se zdi, da se pri zbiralcih lahko najde še kakšen filmski dokument. Projekcija v kranjskem kinu Center prav za slovenski kulturni praznik je pokazala, da je še z nekaterimi drugimi filmi obogaten izbor nadvse zanimivo filmsko popotovanje v preteklost. Film bo naslednje leto praznoval svojo stoletnico. Na Slovenskem glede tega nismo bili kaj dosti v zamudi, saj so bili prvi metri filma posneti leta te leta 1905. Toda dokumentiranje tn arhiviranje filmskega traku se je pri nas v Sloveniji rodilo razmeroma pozno, pred približno petindvajsetimi leti. To pa seveda pomeni lahko tudi to, da je marsikaj najstarejšega pri nas posnetega gradiva le lahko propadlo, mar ne? Tudi to je mogoče. Prvi filmski trakovi so bili, kot vemo, iz manj obstojne snovi, celo gorljivi. Zato se lahko vsakemu zbiratelju, ki meni, da ima v kolutih shranjeno kakšno tenico, kamor smo jih shranili ob velikem razumevanju ministrstva za notranje zadeve. Največkrat je kot posebna redkost označen predmet z najstarejšo letnico. Katero letnico ima v vaših arhivih najstarejši film? Med okoli 2000 filmi, kolikor jih hranimo v arhivu, je najstarejši film iz leta 1905 , posnel ga je odvetnik dr. Karel Grosman v Ljutomeru. V arhivu hranimo tri njegove originalne filme. So zelo kratki, dolgi le od sedem do štiriindvajset metrov in seveda znani v slovenski filmski zgodovini kot filmi Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem KOLEDNIK, v Badjurovem filmu Kolednik, posnetem v okolici Krope, iz leta 1967 se pojavlja tudi Bojan Adamič. filmsko redkost, zgodi, da bo presenečen odkril le propadel filmski trak. V Sloveniji smo svoj filmski arhiv dobili razmeroma pozno, šele leta 1968, z zakonom sprejetim dve leti prej je bilo določeno, kako in kje se zbira občutljivo filmsko gradivo. Pred tem sta slovensko filmsko gradivo hranila Triglav film in Viba film, gorljive filme pa je Triglav film hranil v Jugoslovanski kinoteki. Zlasti Triglav film je imel obsežno še predvojno filmsko gradivo, ki je segalo tja v leto 1909, pa iz obdobja med obema vojnama, največ pa iz časa po drugi svetovni vojni, ko je bilo to podjetje tudi ustanovljeno. V manj kot desetih letih nam je uspelo prekopirati večino gorljivih filmov na trajnejši acetatni trak, del filmov pa je bil hranjen v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Alt to pomeni, da je ta del filmskega gradiva več alt man-jnedostopen? Ne, imamo ga že v Sloveniji. Teden dni pred začetkom slovenske vojne, junija 1991, nam je uspelo s tovornjakom hladilnikom pripeljati v Ljubljano vse filmsko arhivsko gradivo, od tu pa v skladišča z idealnimi klimatskimi razmerami - v Go- vrtu. Omeniti kaže še le nekaj let mlajši film iz leta 1909 in sicer o 25-letnici pevskega društva Slavec iz Ljubljane. V Arhivu so med najstarejšimi filmi taki, ki so jih posneli Veličan Bešter, Metod Badjura, Janko Ravnik, Božidar Jakac in drugi. Filme pa so snemala pred vojno tudi podjetja, kot so bila Svetloton, Prosvetna zveza in pa Emona film. Po vojni je bil ustanovljen Triglav film za snemanje dokumentarnih, igranih in animiranih filmov. Od osnovnega filmskega fonda, ki je iz Triglav filma ob neustreznem hranjenju prišel v slovenski filmski arhiv, pa s kasnejšim Vibinim arhivom, je danes arhivska filmska zbirka narasla na okoli 2000 naslovov, v arhivu je skupaj 13.225 tehničnih enot, vsega skupaj pa bi bilo filmskega traku za več kot 4 milijone metrov. Kot arhivsko gradivo pa sodi zraven še spisovno gradivo filmskih pro-ducentov - od scenarijev, snemalnih knjig, plakatov in podobno. Prva dva slovenska Igrana celovečerna filma sta bila posneta leta 1931 in 1932. Profesor Janko Ravnik iz Bohinja je leta 1931 posnel prvi celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, drugega igranega Triglavske strmine sta leto kasneje posnela Metod in Milka Badjura s sodelavci. Badjura je prvo kamero kupil že leta 1925 m načrtoval, da bi posnel film po pripovedki o Zlatorogu. Posnetke iz triglavskega pogorja posnete od tega leta dalje pa je združil v svojem prvem filmu Pot na Triglav iz leta 1926. Prvi slovenski povojni igrani film je bil posnet leta 1948 - Na svoji zemlji režiserja Franceta Štigh-ca. Dokumentarnih filmov iz povojnega obdobja je izredno veliko, v Filmskem obzorniku so gledalci v kinematografih lahko sproti sledili obnovi porušenega, družbenim spremembam tistega časa. Poleg Trigrav filma je bila leta 1955 ustanovljena Viba film, filmska proizvodnja je poleg širitve vse bolj prihajala tudi na umetniške filme. Del filmskega arhiva sicer imate shranjenega domala v idealnih razmerah šele dobri dve leti. Bilo bi nenavadno, če na začetku ne bi imeli težav s prostorom in pogoji hrambe? Pred četrt stoletja res nismo vsega vedeli, kako najbolje shranjevati filme. Zato se je bilo treba ozreti po izkušnjah tujih institucij, ki imajo pri tem daljše izkušnje kot mi. Moram reči, da naj je pri prvih korakih z nasveti pomagala še Jugoslovanska kinoteka, več pa smo sodelovali še z nemškim filmskim arhivom, pa tudi s francoskim in avstrijskim filmskim arhivom. Ti arhivi so bili ustanovljeni že med obema vojnama, pa tudi FIAF, mednarodna federacija filmskih arhivov, katere član je od lani tudi slovenski filmski arhiv, obstaja že od časa pred drugo svetovno vojno. Pri nas, kot že rečeno, je filmski arhiv nastal z veliko zamudo, vendar smo dobro nadoknadili zamujeno. V tem obdobju smo tudi uspeli v avstrijskem in nemškem arhivu registrirati filmsko gradivo, ki se nanaša na slovensko zgodovino. Tuje izkušnje pa so nam pomagale ne le izoblikovati vizijo filmskega arhiva za naše potrebe, pač pa tudi veliko o obdelavi gradiva, varovanju in dajanju v uporabo. Kdor se ukvarja s filmom, najbrž ve, da je treba trakove hraniti ob stalni 50- do 60-odstotni vlagi in pri stalni temperaturi med nič in štirimi stopinjami Celzija in seveda ob prezračevanju. Žal pa zbiralci m ljubitelji filma teh pogojev največkrat ne poznajo. Film o izboru lepotic v Trbovljah iz leta 1930 je bil odkrit po naključju in pravzaprav zadnji hip. Povsem nepričakovano sem ga našel v operaterski kabini kina v Trbovljah, kjer je ležal v omari leta in leta skupaj z Badjurovim filmom o Trbovljah iz okoli leta 1930. Film z lepoticami smo lahko še v celoti rešili, predstavili smo ga tudi na nedavni projekciji v Kranju, drugi film pa je le delno uporaben, saj je precej perforacije odpadlo in ga zato seveda nismo mogli v celoti presneti. Bi potem lahko svetovali kinooperateriem po manjših kinodvoranah, naj pregledajo omare, če nimajo morda kje še kakšnih starih pozabljenih kolutov? Lahko bi se kaj še našlo, brez dvoma. Ko smo urejali Badjur-ove filme, v arhivsko hrambo smo jih prevzeli leta 1977, smo ugotovili, da nekateri njuni filmi manjkajo. Vemo na primer, da je Metod Badjura posnel hitrostne dirke na Lju- Pomemben del filmskega fonda Arhiva RS poleg igranih in dokumentarnih filmov posnetih po scenariju in animiranih filmov predstavljajo tudi arhivska snemanja - zlasti iz petdesetih in začetka šestdesetih let. To so posnetki pomembnih dogodkov v Sloveniji, zlasti iz kulture, ni tako malo portretov pisateljev, umetnikov, vmes so zabelelene spremembe krajev itd. Posneli so jih filmski delavci po dogovoru z oblastnimi organi v kulturi. Arhivska snemanja predstavljajo pomemben vir informacij za zgodovinske raziskave in niso namenjena javnemu predvajanju. Zanje se zanimajo številni opiskovalci Arhiva. Žal so v šestdesetih letih filmska podjetja taka snemanja opustila. Nadaljevala naj bi jih televizija, ki pa je izbrala drugačno obliko, razen tega televizija uporablja za snemanje večinoma kasete, magnetne trakove, ki imajo omejeno livljenjsko dobo. V prihodnjih desetletjih bo zaradi tega slikovna podoba tako posnetega dela slovenske Zgodovine zelo okrnjena. Arhiv je le predlagal, naj bi obnovili arhivska snemanja na filmu, vendar brez posebnega odmeva. Tudi dogodki ob osamosvajanju Slovenije so bili skoraj v celoti posneti na kasete; to pa je le eno pomembno dogajanje iz komaj minulega časa, ki ni dokumentirano na filmu.... belj še pred letom 1930. Opis snemanja obstaja, filmi so bili posneti, vendar pa jih ni. Podobno obstajajo zapisi o snemanju šahovskega tekmovanja z dr. Vidmarjem, prihod neke češke delegacije v Ljubljano in drugo. Slovenski filmski arhiv kale svoje delovanje navzven tudi s projekcijami zanimivih arhivskih filmov, kot je bilo to v Kranju. Alt je to stalna praksa? Kako je arhivsko gradivo sploh dostopno? Filme izposojamo v raziskovalne namene; imamo projekcijske prostore, kjer raziskovalec za montažno mizo lahko v miru proučuje, kar ga zanima. Filme seveda po določenem izboru predstavljamo tudi na posebnih projekcijah. Kranjska predstavitev ni bila edina. Pred kakšnim letom je bila zanimiva Eredstavitev arhivskih filmov v [alozah, kjer so snemali igrani film po Potrčevem romanu Svet na kajžarju. Domačini, ki so kot statisti in z manjšimivlogami sodelovali pri snemanju, so po toliko letih prepoznavali sebe in druge. Podobno zanimivo je bilo v Ormožu, ko smo zavrteli dokumentarni film o kraju posnet leta 1935. V našem arhivu hranimo o snemanju tudi dokumentacijo. Med papirji je tudi prošnja občine, da bi film lahko predvajali. Od leta 1936 do 1940 so pisarili na razne kraje, celo v Beograd, pa ga niso dobili. Vsa kasnejša leta se ni nihče spomnil, da bi film vendarle zavrtel. Zato je bila projekcija leta 1992 tudi premiera tega filma - več kot zanimiv dogodek za Ormož. Podobno je bilo tudi ob predvajanju filmov v Črnomlju, stoji poleg Ivana Tavčarja, res Cankar. Preverjal sem pri naših slavistih, ki sicer z gotovostjo tega niso mogli potrditi, le prof; Jože Munda v NUK Je imel dokončen odgovor. Film so snemali 27. junijal909 v Ljubljani, prof. Munda pa je našel podatek iz Cankarjeve korespondence, da je tega dne i" spet čez dva dni Cankar l Dunaja pisal založniku Sch-wentnerju v Ljubljano glede tiskanja svoje nove knjige. Torej ni mogel biti tudi v Ljubljani, žal, in tudi ne na filmu. Postopek arhiviranja filma je, pač dolgotrajen: ob projekcij1 film pregledamo, opišemo vsebino. Film je seveda treba dopolniti tudi z drugimi viri, & seveda obstajajo, poleg dokumentov, časopisnih virov, včasih nam pomagajo tudi avtorji sami. Pred desetimi leti srno vse do takrat obdelane filme, {»redstavili v posebni publikacij' nventarju s katalogom oziroma registrom oseb, krajev in seznamom filmov. Na ta način je iskanje filmskega gradiva hitro in enostavno. Med filmi, ki s° zanimivi za našo preteklost; nam včasih uspe dobiti tudi kopijo iz tujih arhivov. Tako smo na primer iz avstrijskega arhiva dobili film o Riklijevefli zdravilišču na Bledu, vendar ga smemo priprikazovati le v arhivskih prostorih. Zanimiv jc tudi kanadski film o znamenitem rojaku Frideriku Baragi-njegovem duhovnem in kulturnem poslanstvu. Brez dvoma Pa bo za nas zanimivo tudi filmsko gradivo s soške fronte. Hranij? ga v avstrijskem filmskem arhivu, nekaj tudi v francoskem arhivu. Upam, da nam bo # letos uspelo podrobneje pregib dati francoske arhivske filme. POMLAD V BELI KRAJINI; iz dokumentarca M. Badju* 1959 bilo je še pred leti, ko se je Erojekcijam pridružil lahko še iožidar Jakac, pa tudi Milka Badjura je bila v Črnomlju. Ko smo filme predstavili na projekciji v Cankarjevem domu, so se klici, naj vendar to predvajamo še kje, kar vrstili. V načrtu imamo že izbore filmov, ki bodo zanimivi tudi za druge kraje: Mariborčanom bi na primer lahko pokazali Bad-jurov film o Pohorju iz leta 1940, o Ptuju obstaja imeniten film iz leta 1949... Filme pa tudi sposojamo za predvajanje na televiziji, doma m v tujini, za izdelavo novih filmov - ob upoštevanju avtorskih pravic. Filme so pri nas snemali le v obdobju, ko bi lahko še live na filmski trak ujeli nekatere le takrat znamenite Slovence, kot so bilt Ivan Tavčar, Ivan Cankar, Rihard Jakopič in drugi. Ali pri proučevanju arhivskega gradiva lahko odkrijete kakšno za današnje čase brez dvoma znamenito osebnost? Seveda. Dolgo časa smo raziskovali, ali je na enem od posnetkov leta 1909 v Ljubljani Eosne tega filma tudi Ivan Can-ar. Mnogi so bili prepričani, da je moški v klobuku in z brki, ki Kaj pa se je zgodilo s kin^ tečnimi filmi? Zal tudi pri tem kasnimo. razpadu nekdanje države, je Jugoslovanski kinoteki, v arni' vu kinotečnih filmov za vso državo ostala večina filmov, g redkim, na primer makedonsJP kinoteki je uspelo nadaljeva^ saj je že poprej zastavila kin°' tečno delo. V sodelovanju Filmskim muzejem bomo skdj šali postaviti na noge tud kinoteko. Najbrž zdaj tudi ni kakŠ^ ovir za enakopravno medn*r odno sodelovanje? Seveda ne. Od lani smo čla* FIAF, letos pa se bomo 1 lahko udeležili kongres3 * mednarodne filmske arhivsK organizacije v Bologni. Clans vo nam zdaj omogoča doOT°x do filmskega gradiva v arhi^ po svetu, dostopne so na informacije za materialno vars^ vo, evidentiranje naših filrn°Vje drugih arhivih in predstavljal naših filmov v tujini. Skrat*J; možnosti, da se filmi ali inf°.0 macije o naših filmih pojavlj3^ v tujini, so se s tem lC 0 povečale. In vsekakor im^ drugim marsikaj zanimivi pokazati s filmskega traku. OBČINA ŠKOFJA LOKA Občine za 2. tisočletje škofjeloškega gospostva Pred odločanjem o novi lokalni (samo)upravi v občini Škofja Lok Občine za tisočletje? Dajte no miri Sicer sem slišal, da je v Italiji res ie tisoč let število občin skoraj nespremenjeno. Mi pa smo dinamičen narod, poln svetih idej! V resnici pa ideje o preoblikovanju uprave niso posebno svele. Generacija se še ni imela časa zamenjati, mi pa smo se spet pripravljeni zagledati v čase, ki niso ravno prav utonili v pozabo, da se ne spominjamo več razlogov, ki so nas takrat vodili v spremembe, iz katerih zdaj iščemo pot nazaj. Pričujočo prilogo bi občina morala pripraviti le zdavnaj. Uspešno se je izmikala vsem tovrstnim pobudam. Kot v posmeh je "analiza" dana v času, ko je prizadeti nimajo več časa uporabiti. Iz povedanega je očitno, da ta priloga ni rezultat skupinskega dela. Sam do danes, ko te vrstice pišem, nisem dobil na vpogled ničesar od pripravljenega gradiva. Najverjetneje ga bom prebiral prvič skupaj z vami, dragi občani. Nerad dajem vnaprejšnjo sodbo, vendar dvomim, da boste po prebiranju te priloge dobili odgovor na temeljno vprašanje: kaj je v današnji organizaciji uprave slabo in kaj bo v novi bolje. Zagotovo je mogoče reči, da v manj kot tednu, od kar se ta priloga pripravlja, ni bilo mogoče pripraviti prave analize stanja in projektov novih občin. Mojih predlogov le pred meseci, da se tega lotimo načrtno in sistematsko, mojih zahtev, da se to pripravi, pristojni in odgovorni niso upoštevali Še več: lagali so mi, da je vse to naročeno, da se pripravlja, pa se ni! Danes poskušajo svoje laži naprtiti meni. Več kot nekaj (koristnih?) informacij in pregleda ne pričakujem. Ko sem pred dnevi, v Pomanjkanju skupnega stališča pripravil krajši osebni pogled in odnos do preoblikovanja občin, ga Gorenjski glas ni objavil, v kontekst tega gradiva pa ne sodi Če kdo poreče: to pa je te druga zgodba, trdim: žal ni! • Peter Havrlina, predsednik Skupščine občine Škofja Loka Že kar precej časa tečejo razne priprave in aktivnosti za reformo sedanjih občin. Enkrat smo se bolj usmerjali v nastanek nove občine, drugič v vprašanje bodočih okrajev. V naši občini smo poskušali biti vedno na "tekočem" tudi z dogajanjem v državnem zboru. Udelelevali smo se tudi raznih mednarodnih predstavitev, kako delujejo občine drugod. Na izvršnem svetu in v skupščini je bito kar nekaj tovrstnih "predstavitev". Zaradi uveljavljanja naših upravičenih občinskih interesov smo seznanjali strokovne sestavl-jalce gradiv o lokalni samoupravi in o okrajih ter državni zbor. Širše pa smo javnost obveščali tudi z novinarsko konferenco in vključevanjem naših državnih poslancev. Tokratno gradivo, ki ga imate danes pripravljenega kot informacijo v branje, ima predvsem namen seznaniti vas, kakšne možnosti nam daje dosedaj sprejeta zakonodaja o uvedbi lokalne samouprave. V okviru teh možnosti pa Želimo, da vidite še malo več. Gre tudi za možnosti bodočih povezav in uveljavljanja interesov prostora dosedanje občine. O občinah je bilo doslej že kar nekaj dorečenega, v mnogočem jih Zakon o lokalni samoupravi določa, manj je znanega o povezovanju občin. Razen morda tega, da se odločitvi občinskega sveta o tem izveae referendum, ustanove pa se z zakonom - končno besedo bo imel torej Državni zbor. Ko se pripravljamo na prehod na manjše občine, ne kale spregledati, da je prav za območje dosedanje občine, poleg zgodovinsko utemeljenih tradicij, značilna povezanost in zaokrolenost v mnogih pogledih, od infrastrukturnih do socialnih, in teh dragocenih vezi nikakor ni modro trgati Zato si letimo, da bi prav s pridobitvijo statusa mestne občine Škofja Loka postavili trden temelj za upravno organiziranost vmesne stopnje med občino in državo pa naj se to imenuje "Loško gospostvo", upravna enota, pokrajina, okraj ali karkoli te. • Vincencij Demšar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine škofja Loka Zakaj in kako nova lokalna samouprava Občina je svoboda in tudi odgovornost Kakšne naj bi bile nove občine, kdaj bomo o njih odločali, kdaj volili in kakšna naj bo občinska uprava. Mnogi govorijo v sedanjem o likvidaciji občin, v resnici Pa gre le za njeno reorganizacijo. Bistvena vsebina sprejetega ^akona o lokalni samoupravi in r^.gih spremljajočih zakonov je 'očitev funkcionalnih in organi-^cijskih nalog sedanjih občin 08 državne in lokalne zadeve, *ar pomeni razmejitev med Pnstojnostmi. Kriteriji za ustanovitev občine so sicer kar °osežni, lahko pa jih zajamemo j tre.h bistvih. Občina mora: 1. jmeti mora svoj teritorij (zaželeno 10 do 25 km2); 2. Zavest fr,Padnosti; 3. Zgodovinski sPomin. Zakon pozna tri vrste občin: avadne, mestne in s posebnim statusom. x: ^ Evropi so povprečne ob-SS..velike od 7.000 do 8.000 Prebivalci. V Avstriji je 7 od-;lotkov občin manjših od 1.000 Pjebivalcev, najmanjša na Tir-l;!s*em jih ima le 53. V Repub-Sloveniji je po eni od ?r'ant predvideno okoli 230 V 2i*9 občin, po drugi pa 163. * Prvem primeru bi bilo 17 £«totkov novih občin manjših nJ000 Prebivalcev. 5rlvT^"10naJ Diimela3000do •UA) prebivalcev. Vse, kar je £dnJ za naše razmere kot 2.000, £. kot mala občina, več *ot 7.000 do 8.000 pa že velika sru^nf Iroeti pa mora zadosti fjosopnih ljudi za vodenje in »rikcioniranje občine. Zažele-nr„i!?' da 01 * aktivnejši del Pfebivalstva, ki ga je v vsaki °^»ni od 1/3 do 1/4 bolje ti2naL med seb°J- Znano je al,-1' da Je toliko ljudi tudi vat; "eje Pripravljeno sodelo-£ 2a skupne stvari. • nstojnosti občin so navadno p lrne, lokalne in prenesene. o novem naj bi občine funk-H2a,e. ravr»<> obratno, kot so . TJanJe 8,ede odnosa občina aržava. Namesto okoli 85 ^lotkov dosedanjih državnih naj bi opravljale le še okoli 15 odstotkov državnih zadev. Zbori krajanov, referendum in nova občina V sedanji fazi se nas najbolj tiče vprašanje določitve referendumskega območja, ki pa ima zelo velike posledice za kasnejšo upravno organiziranost loškega prostora. Tu predvsem mislimo na nastanek mestne občine in pa pogojev za upravno enoto, ki bo pokrivala teritorij sedanje občine. O rokih posameznih faz uvajanja lokalne samouprave tu ne bi zgubljali besed, povemo naj le, da je izredno pomembno oblikovanje referendumskega ob-močja, ker naj bi pri normalnem poteku tako referendumsko območje postalo območje nove občine. Zakon bo določil tudi sedež občine. Na zboru občanov bomo marca oblikovali predloge za referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za nastanek nove občine. Maja pa bomo z glasovanjem potrdili ali zavrnili te predloge na referendumu, ki ga bopotem potrdil, razen v izrednih izjemah, tudi državni zbor. Vsako referendumsko območje ima svojo volilno komisijo in svoje volilne odbore. Referendumska komisija bo postala novembra volilna komisija za novo občino. Če bo prišlo kje do negativnega izida referenduma, bo to lahko pomenilo hud zaplet, ker ne žele take občine, kot ie na glasovnici predlagana. V takem primeru mora ukrepati državni zbor. Zato so tako pomembni zbori krajanov. Omeniti je treba, da ima Državni zbor pravico neupoštevanja izidov referenduma, vendar le omejeno (npr. kadar bi šlo za delitev katastrskih občin, narodnih manjšin ali pa da neka občina ne izpolnjuje večino pogojev za novo občino) itd. Volitve in nove občine Volitve v nove občine bodo predvidoma 27. novembra 1994. Po Zakonu o lokalnih volitvah je določeno, koliko svetnikov bo glede na posamezno številčno velikost nove občine. Občinski svet bo voljen po splošni in enaki volilni pravici neposredno in tajno. Volilno pravico imajo tisti, ki imajo v tisti volilni enoti stalno prebivališče. Volitve bodo v tistih občinah, kjer bo manj kot 12 članov sveta po večinskem, kjer pa več, pa po proporcionalnem sistemu. Proporcionalni sistem že poznamo iz zadnjih držav nozborskih volitev. Pri proporcionalnem sistemu pridejo do izraza stranke. Proporcionalni sistem naj bi tudi omogočal večjo teritorialno zastopanost v svetu občine. Predvidene so tudi možnosti delitve občine v krajevne, vaške svete oz. mestne četrti. V okviru le-teh so potem tudi volitve analogno občinskim volitvam. V Zakonu o lokalnih volitvah -Prehodne in končne določbe -116. člen določa, da se število članov občinskega sveta določi glede na število prebivalcev v občini. Za naše razmere pridejo v poštev naslednje skupine: - 7 do 11 članov v občini z do 3.000 prebivalcev,- 12 do 15 članov v občini z do 5.000 prebivalcev,- 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev,-20 do 23 članov občini z do 15.000 prebivalcev,- 24 do 27 članov v občini z do 20.000 Erebivalcev.Občinski sveti pa odo sicer šteli od najmanj sedem do največ 45 članov, kar velja za največjo občino v Republiki Sloveniji. Občinska uprava Akt o sistematizaciji bodoče lokalne samouprave pripravi župan, potrdi pa občinski svet. Občino bp upravno vodil župan, lahko pa tudi tajnik. Občinski sveti lahko za posa- mezna področja dejavnosti imenujejo tudi občinske odbore, po zakonu pa je obvezen nadzorni odbor. Občina bo s statutom sama opredelila, katere so njene naloge. Predvideva se, da v občinah, ki bodo imele manj kot 10.000 prebi- valcev, ne bo več kot en upravni organ in nič več kot 10 uslužbencev. To pomeni tudi neko splošno pravilo v Evropi, da na 1000 prebivalcev manjše občine pnde po en uradnik. Urnik zborov občanov Krajevna skupnost Datum Čas Kraj 1. Bukovica 10. marca ob 19. uri šola Bukovščica 11. marca ob 19. uri zadr. dom Bukovščica 2. Davča 6. marca ob 9. url šola Davča 3. Dražgoše 6. marca ob 10. uri gasil, dom Rudno 6. marca ob 10. uri šola Dražgoše 4. Godešič 6. marca ob 10.30 v KS Godešič S. Gorenja vas 12. marca ob 19. url zadr. dom Ho ta vije 13. marca ob 8. uri Partizan Gor. vas 13. marca ob 11. uri šola Leskovica 6. Javorje 6. marca ob 9. url šola Leskovica 7. škofja Loka - Kamnitnik - Mesto - Stara Loka- Podlubnik 9. marca ob 17. uri šolski center na Podnu 8. Lenart 6. marca ob 10.30 šola Lenart 9. Log 6. marca ob 9. uri šola Gabrk 10. Lučine 6. marca ob 8. uri šola Lučine 11. Poljane 13. marca ob 8. uri KUD Poljane 12. Reteče 11. marca ob 19. uri kultur, dom Reteče 13. Selca 5. marca ob 19. uri Krekov dom v Selcih 14. Sonca 6. marca ob 17. uri zadr. dom Sonca 15. Sovodenj 5. marca ob 18. uri kult. dvorana Sovodenj 16. Sv. Duh 11. marca ob 19. uri dom KS Sv. Duh 17. Trata 9. marca ob 19. uri OŠ Cvetko Golar 18. Trebija 6. marca ob 9. uri gasil, dom Trebija 19. Zmninec 6. marca ob 10. uri zadr. dom Zminec 20. Železniki 26. februar. ob 19. uri šola Martinj vrb danes 4. marca ob 18. uri KUD Železniki 6. marca ob 10. uri KUD Zali log 6. marca ob 14. uri šola Podlonk 21. Žiri 10. marca ob 19. uri zadr. dom češnjica 13. marca ob 11. uri DPD Svoboda Kaj pravi o novih občinah stroka Geografsko - demografska izhodišča za oblikovanje novih občin na Škofjeloškem Največ argumentov, ki jih ponujajo analize in tuje izkušnje, utemeljuje na Škofjeloškem štiri nove občine. V Republiki Sloveniji v primerjavi s sedanjim številom občin je predlagano število novih občin sorazmerno veliko, vendar je nove občine potrebno razumeti bistveno drugače. Med ljudmi še vedno velja stara predstava o občinah, njenih pravicah in dolžnostih. Bistvena značilnost novih občin bo predvsem dinamičnost in večje upoštevanje interesov prebivalcev posameznih relativno ozkih območij. Izhodišča za oblikovanje novih občin Po zakonu o lokalni samoupravi naj bi bodoča občina prebivalcem zagotavljala uresničevanje skupnih interesov in dajala osnovne pogoje za življenje, kot so trgovina z osnovnimi potrebščinami, primerna zdravniška in socialna oskrba, šola, osnovno komunalno opremljenost, pošta, prostore za izvajanje upravnih in drugih dejavnosti, pogoji za športno in kulturno dejavnost, bančne storitve, informacijsko dokumentacijska dejavnost, požarna varnost in civilna zaščita, in bila oblikovana tako, da upošteva meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti. Na tej podlagi je predlagatelj zasnove novih občin v Republiki Sloveniji analiziral in upošteval: upravno razdelitev v nekaterih sosednjih državah, ekonomsko-funkcijsko regionalizacijo (oskrbno-storitveno zadostno posameznih regij - občin), velikost občin (število prebivalcev) ter nekdanjo in sedanjo delitev Slovenije na upravno-teritor-ialne enote. V razpravah o bodoči upravno prostorski ureditvi Slovenije si vsekakor lahko pomagamo s primeri iz tujine, čeprav avtorji sami priznavajo, J a so take primerjave lahko vprašljive zaradi drugačnih geografskih razmer, gostote prebivalstva ipd. Pa vendar so primerjave s sosednjimi državami zaradi že uveljavljene evropske listine o lokalni samoupravi in sprejetih zakonov o lokalni samoupravi lahko zanimive: Sosednja Koroška se je na primer odločila za še sprejemljivo spodnjo število prebivalcev občine 2000 ali povprečno 2580 prebivalcev, ZRN za spodnjo mejo 4000-5000 prebivalcev, kot povprečno pa 8000-10.000 prebivalcev, Italija 5000 prebivalcev in povprečno 7000 prebivalcev. Ekonomsko-funkcijske regije so nastale na podlagi spontane gravitacije prebivalcev k posa- meznim središčem (centralnim krajem). Gravitacija k posameznemu oskrbno-storitvene-mu centru je v prvi vrsti odvisna od števila in kvalitete oskrbno-storitvenih dejavnosti, ki jih tak center ima (govorimo o pritezni moči centra). Na ta način so se izoblikovala širša ali ožja gravitacijska zaledja in Slede na pomembnost tudi ierarhija centralnih krajev. Najnižjistopnji centralnosti ustreza obseg lokalne grafitacije. To so ponavadi centri krajevnih skupnosti z minimalno oskrbno-storitveno funkcijo za prebivalce, ki v center gravitirajo (trgovina z mešanim blagom, nepopolna OŠ, sedež KS ipd.). V praksi gravitacija, predvsem k centrom višjega ranga (občinsko, regijsko središče) ni več jasna in se med seboj prepleta (npr.: Kranj - Ljubljana). Dobra osnova bodočim občinam je vsekakor nekdanja in sedanja upravnoteritonalna razdelitev Slovenije, saj je bila in je odraz določenih družbenih in ekonomskih integracijskih procesov. Avtorji še posebej izpostavljajo krajevne skupnosti, ki so postale temeljne lokalne celice združevanja in uveljavljanja krajevnih interesov in potreb. Predlagana zasnova novih občin na ozemlju današnje občine Škofja Loka Po predlogu bi bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na pet novih občin in sicer: Žiri, Gorenja vas, Poljane, Škofja Loka in Železniki. Meje predlaganih občin se bolj ali manj pokrivajo z mejami nekdanjih matičnih okolišev, na višji ravni bi se naše občine povezale z drugimi občinami v pokrajino. Največ prebivalcev bi imela občina Škofja Loka (19085), najmanj pa občina Poljane (2928). Podobno velja za število zaposlenih, saj bi občina Škofja Loka prevzela kar 55 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu sedanje občine. Najstarejša bi bila občina Gorenja vas, sledijo Žiri, Poljane, Železniki in Škofja Loka. V obdobju 81/ 91 je imela najhitrejšo rast prebivalcev "občina Poljane" ?1,2 odstotka po.letno), sledijo Škofja Loka (1.0 odstotka Eo.letno), Železniki (0,8 odstot-a). Gorenja vas (0,7 odstotka) in Žiri (0,5 odstotka po.letno). Opravljene so bile nekatere analize, ki nam lahko služijo za presojo upravičenosti predlagane zasnove občinske delitve: 1. Analiza ekonomsko-funk-cijskih območij občine kaže, da se prebivalci na mikroregional-ni ravni (tudi pomembnejša lokalna središča) povezujejo s štirimi mikroregionalnimi središči: Škofja Loka, Železniki, Goren-jo vasjo in Žirmi. To pomeni, da so se v občini izoblikovale štiri mikroregije: škofjeloška, selška, poljanska in žirovska. Meje mikroregij se ujemajo z mejami predlagane delitve na nove občine. Razlika je seveda v delitvi poljanske mikroregije na Poljane in Gorenjo vas. 2. Analiza dnevne migracije oseb, ki opravljajo poklic. Popisni podatki iz leta 1981 (za leto 1991 še niso dostopni), obdelani za območje predlaganih novih občin pokažejo, da v Škofji Loki 77 odstotkov vseh, ki opravljajo poklic, opravlja poklic doma (na območju predlagane občine Škofja Loka), v Železnikih 83 odstotkov, Žir-eh91 odstotkov, Gorenji vasi 58 odstotkov in Poljanah 37 odstotkov vseh, ki opravljajo poklic, opravlja poklic doma (območje občine Poljane). Najbolj "samozadostna" v zaposlitvenem oziru je predlagana občina Žiri (žirovska mikrore-gija), malo manj predlagana občina Železniki (selška mik-roregija) in predlagana občina Škofja Loka (škofjeloška mik-roregija), najmanj pa predlagani občini Gorenja vas in Poljane; še posebno pri slednji je potrebno poudanti, da je zaposlitveno možno vezana na Škofjo Loko. 3. Gravitacija na osnovne šole. Ta deloma zamegli predlagano delitev na mikroregije oziroma bodoče občine, saj na osnovne šole v Škofji Loki gravitirajo učenci iz Selške done (vključujoč Bukovico, Bu-kovščico, Lenart nad Lušo) in Poljanske doline (vključujoč Log nad Škofjo Loko). 4. Fizično-geografska regionalizacija. Ta analiza (kriterij) morda za tvorjenje lokalnih skupnosti ni neposredno pomembna, dejstvo pa je, da je fizični prostor vplival na nastanek ekonomsko-funkcijskih območij občine. Urbanisti, planerji in mnogi drugi, ki so proučevali naš prostor, se strinjajo, da (poleg drugih) lahko ločimo štiri naravne regije: Žirovsko kotlino, Poljansko in Selško dolino ter Škofjo Loko z okolico. Zelo jasna naravna meja med Žirovsko kotlino in Poljansko dolino poteka v fuži-narskih tesneh, med Selško dolino in Škofjo Loko pa v Soteski nad Veštrom. Bolj nejasna naravna meja je med Poljansko dolino in Škofjo Loko. Zaključek Na podlagi analiz in na podlagi izkušenj sosednjih držav (kjer se zaradi lažjega reševanja komunalnih problemov že kaže tendenca večanja občin) bi morda kazalo razmišljati o oblikovanju štirih novih občin: Škofji Loki, Železnikih. Gorenji vasi in Žireh. Upravičeni pomisleki bi bili lahko pri postavljanju mej med predlaganima občinama Škofja Loka -Železniki in Škofja Loka -Gorenja vas. Glede na možnost, ki j° predvideva zakon v zvezi z ustanovitvijo mestne občine (občine, ki predstavljajo geografsko, gospodarsko in kulturno središče gravitacijskemu območja), naj bi tak status dobila bodoča občina Škofja Loka. DNEVNA DELOVNA MIGRACIJA /OLAVNI TOKOVl/ zoposlitveni centri Deleži migrantov iz naselja: nad 50V. 30 - 507. __, pod 30V. Ne razkosaj mo našega tisočletnega mesta Mestna občina Škofja Loka Nikjer v Evropi ne delijo mest, nova zakonodaja pa ponuja, da tudi pri nas postanejo matice bližnje in širše okolice. V prvi fazi bodo vsa območja postala samo občine in šele v naslednji fazi bo na predlog določene občine za mestno občino odločal državni zbor. V Škofji Loki smo za tako mestno občino izredno zainteresirani, saj vemo že iz dosedanjih gradiv, ki sicer še ne precizirajo natančno delokrog mestne občine, da bodo mestne občine imele bistveno več pravic, kot navadne občine. Navadne občine bodo urejale lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce tiste občine, mestna občina pa bo poleg svojih zadev opravljala "še z zakonom določene naloge državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest". Samo za primerjavo naj navedemo, kar je za 1000-letno Škofjo Loko zelo pomembno, da bo samo v pristojnosti mestnih občin področje naravne in kulturne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi ob referendumu že izvedli tudi glasovanje ali so občani predvidene občine Škofja Loka za to, da postane to mestna občina. Kar se tiče teritorija mestne občine, še ni vse dokončno dorečeno iz strokovnega vidika. Zakon sicer na splošno pove, da naselje ni deljivo. Negativne posledice upravne delitve mest so se pri nas pokazale tako v Ljubljani kot v Mariboru. Prav zato se za Ljubljano poleg tega, da je glavno mesto Republike Slovenije, predvideva poseben zakon. Omenimo naj tudi zglede drugod po Evropi: Trst, Rim, Dunaj, Pariz itd. imajo samo eno občino in enega župana. Škoda bi bilo, da se sedaj ravno v naši Škofji Loki, ki je eno najlepših slovenskih mest, ne bi uspeli dogovoriti. Zakonodaja nam ponuja, da se lahko v okviru občine organizirajo mestne četrti, krajevne skupnosti ali vaške skupnosti za njihove specifične interese. Za interese delovanja in razvoja mesta, pa je nujna povezanost celotnega mestnega in obmestnega prostora. Mestni pomerij, kot ga pozna srednji in novi vek, je bd presežen že v 18. stoletju. Določal je namreč, do kod sega jurisdikcija mestne uprave. Sedanja mesta pa rabijo za svoje funkcioniranje tudi primestje oz. obmestje. Pa tudi obratno. "Mestne občine naj bi se upoštevajoč historične predispozicije - oblikovale kot geografsko, gospodarsko, kulturno in gravitacijsko zaključno območje, na katerem bi zagotavljali predvsem skupno urbanistično in komunalno politiko" ugotavlja Inštitut za geografijo. Mesta imajo povezovalno, izmenjal no vlogo, so kot nekakšni generatorji razvoja. Družbena infrastruktura ne služi le mestu, temveč seže daleč v okolico čez ozke mestne meje. Tako ozko kot mesta, tudi sama obmestja ne morejo kot samostojne kategorije obstojati. Obojih obstoj in življenje je preveč prepleteno med seboj. Mestna občina je občina, v kateri je večje naselje, ki si pridobi pravico mesta in mora zato imeti vsaj 10.000 prebivalcev. Naselje Škofja Loka izpolnjuje ta pogoj in ima skupaj 14.713 prebivalcev (po popisu iz leta 1991). Vključuje stari del Škofje Loke in nove dele, ki so se razvili ob njem. Vključenost bližnje okolice je že sedaj sama po sebi na razne načine. Nekako se šteje za bližnjo okolico, če je npr. dosegljiva z javnim prometnim sredstvom v petnajstih minutah. V primeru, da mesto deluje kot povezovalni dejavnik prostora, se nanj navezujejo manjše občine in ustvarjajo pogoje za delovanje strokovno zahtevnejših ustanov, pospeševanje razvoja, tercialnih in kvartarnih dejavnosti, gledališče, specializirane trgovine, nakupovalni center, športni park itd. To pa tudi daje dobro osnovo za uspešen in racionalen lasten razvoj in razvijanje zavesti o Eripadnosti loškemu območju ot geografsko, zgodovinsko, kulturno in ekonomsko zaokroženemu prostoru. Da bi v mestni občini izboljšali pogoje življenja na degradiranih območjih, bo nova mestna občina morala s svojirn statutom zagotoviti vračanje mestne rente na predele, ki s° obremenjeni z industrijo »u skupnimi komunalnimi napravami. Plinifikacija je eden od Erojektov, ki bo precej izboljša* ivalne pogoje v mestu. Odločanje v mestni občini bo v rokah sveta in župana, za posamezna področja dela pa tudi v rokah odborov, ki jih bo ustanovil svet. Svet bo štel m«^ 24 in 27 članov. Zastopanost vseh dosedanjih krajevnih skup' nosti bo zagotovljena z oblik0' vanjem volilnih enot P° sedanjih krajevnih skupnosti«1' tako da bodo krajevne skupnosti s svojimi svetniki v novefU svetu. Statut bo moral določuj tudi tako sestavo odborov, da bodo zastopani interesi mesta U» obmestja. Kaj lahko pričakujemo v novih občinah Veliko skupnega, mnogo se neznanega lokalno sa si obsega s celih področij. Kažejo se omogočala. Naloge občine Naloge nove občine so okvirno določene v 21. členu zakona j* lokalni samoupravi in bodo bistveno manjSe od sedanjih. Podrobnejša opredelitev bi bila 'ahko naslednja: 1. na področju normativnega urejanja in up-]*v!janja: sprejema statut ob-«ne, odloke in druge občinske akte; sprejema in upravlja obeski proračun in premoženjsko bilanco; sprejema načrt razvoja občine in zaključni raČun; sprejema prostorske Plane; predpisuje lokalne davke; ureja upravljanje z en-ergetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti; ureja l°kalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne Peršine; ureja javni red v °°Čini, nadzoruje krajevne prir-editve in določa denarne kazni Za prekrške; ureja delovanje finske uprave in ureja ob-puske javne službe; ureja način •n pogoje upravljanja s premorem občine; vodi javna podaja- 2. s svojimi sredstvi in JJkrepi; gradi in vzdržuje lojalne javne ceste in javne poti, komunalne objekte in naprave; Pospešuje kulturno, športno, društveno, vzgojno ter izobra-*evalno in knjžnično dejavnost; Bradi stanovanja za socialno °j>rožene; zagotavlja delovanje jonskega sveta, župana, od-?°rov, občinske uprave in lojalnih javnih služb; spodbuja gospodarski razvoj občine; s*rbi za požarno varnost, varst-v° zraka, tal, vodnih virov in Urejeno zbiranje odpadkov; sPodbuja izvensodno poravna-^\*porov.3. sklepa: pogodbe o Pridobivanju in odtujitvi pre-^nin in nepremičnin; po-žodbe o koncesijah. . Podrobnejša opredehtev na-,? bo sprejeta s področno :a*onodaio. Marsikatero od oh* Pristojnosti si bodo morale očine v zakonodajnem post-til-v 5ele priboriti. Poleg naš-,'n nalog, ki sodijo v izvirno Jgtojnost občin, bodo lahko drt e opravljale še prenesene Svne Pristojnosti. Vsaj večje "^ine bodo opravljale še do-Jatne naloge s področja šolstva, Uravstva, notranjih zadev, obče "Prave, vodenja različnih evi-:fnc. skratka tiste naloge, ki bi e »ahko podvajale s podobnimi na|°gami občine. oh?a Področjih, kjer naloge so* °e Posegajo njen okvir in P tršega pomena za več občin, ° Potrebno skupno urejanje in loJavIi»nie. Take skupne na-stfe bodo določile občine s :;atutom škofjeloškega območij /Pokrajine), ki bo skrbelo va • za: graditev in vzdrže-D"Je komunalnih, energetskih, l'^ftnih in drugih infrastruk-v rn»h objektov objektov šolst-^j. zdravstva, kulture, n.cialnega skrbstva, pomemb-an Za ?Dmočje; urejanje zbir-kr,2.a 'n odstranjevanja jornunalnih odpadkov, odplak; ejanje prostora (prostorska-n0, ^entacija); naravne vred-sor-iln kulrurno dediščino; 5J2S?0 P°litiko; ceste, teleko-C'Ne, kmetijstvo, turi-dria ^dnJe štiri naloge lahko Ohn,Vax Prenese na območje. "močje bo torej opravljalo oKv°8e, ki mu jih naložijo lahk e in država- Občine si sogi .Pridržijo pravico dajanja *ora ' država pa pravico nad- ^anciranje *°*ih občin sam°vemu zakonu o lokalni godJuPravi bo potrebno prila-u tudi področje financiran- ja. V zakonu so kot lastni viri omenjeni davki in druge dajatve in dohodki od premoženja: davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin in drugi davki določeni z zakonom. Te lahko predpisujejo občine, vendar skladno z zakonom. Občini pripada tudi del dohodnine. Razmerje delitve določi Državni zbor. Država mora občinam zagotoviti sredstva finančne izravnave v vsaj taki višini, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občin dosegla vsaj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v državi. Izračun virov javne porabe bo narejen na podlagi virov sedanje občine in upoštevan prenos nalog na državno raven. Tako zmanjšana osnova se bo po ustreznem ključu (realizirana dohodnina v posamezni KS) delila med novo nastale občine. Iz globalnih sredstev za dosedanje občine, zmanjšanih za sredstva prenesena na republiško raven, bo izračunana višina povprečne porabe na prebivalca. Ta bo manjša od dosedanje in čimveč nalog bo prevzela država, tem manjši bo globalni obseg povprečne proračunske porabe na prebivalca. Delitve še niso opredeljene in zato izračuni še niso izdelani. Ob oceni, da želijo ministrstva prenesti čimveč nalog v svojo pristojnost, je možno pričakovati, da se bo obseg javne porabe občin znižal na približno 35 odstotkov sedanjega obsega. V letu 1994 to pomeni 9.718 SIT na prebivalca. Ob upoštevanju vsaj 90 odstotkov povprečne porabe pomeni, da bo vsaka občina razpolagala z vsaj 8.750 SIT na prebivalca. Presežke in primanjkljaje v posameznih občinah bo država izenačevala z različnim deležem dohodnine za posamezno občino in finančno izravnavo. Zato tudi preseganja prihodkov v nobeni občini ne bodo močna. Po rokovniku priprav naj bi država do konca leta 1994 sprejela določbe o upravljanju Eroračuna, razpolaganju s pri-odki in odhodki, premoženjem, določila načela uporabe proračunskih sredstev, zadolževanja, oblikovanja rezerv, računovodskega izkazovanja in podobno. Opozoriti je treba, da je po sedanjih podatkih skoraj 75 odstotkov bodočega proračuna občine namenjeno tekoči porabi. V to sodi: občinska uprava (10 - 15 odstotkov), zavodi (35 -40 odstotkov), subvencije in storitve (20 - 25 odstotkov) in drugi odhodki (2-3 odstotke). Pri zavodih predstavlja največji del šolstvo (občinski program in vzdrževanje šol), pri subvencijah instoritvah pa daleč največ komunalni program. Za investicijski del bo na razpolago približno 25 odstotkov proračuna. Od tega predstavljajo investicije 10 odstotkov in investicijsko vzdrževanje preostalih 15 odstotkov. Največji strošek bo investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav. V modelu niso upoštevani prihodki dosedanjega sklada stavbnih zemljišč in stanovanjskega sklada. Pri skladu stavbnih zemljišč še ni jasno ali bo ostal v obliki kot sedaj (za območje sedanje občine) ali bo ostal na območju mestne občine, ali pa ta prihodek sploh ne bo prihodek novih občin. Tudi pnhodki in odhodki stanovanjskega sklada niso vključeni v model, saj prav tako ni jasno, kako bo z upravljanjem tega v prihodnje. Premoženje občine Premoženje občine bodo sestavljale tako nepremične kot premične stvari, denarna sredstva in pravice. Vrste in obseg nepremičnega premoženja je že ali pa še bo opredeljen s področno zakonodajo. Sem sodijo javni zavodi in javna podjetja s področja gospodarske infrastrukture (komunala, ceste), zavodi v družbenih dejavnostih (osnovno šolstvo, vrtci, knjižnica). Sedanja občina je lastnica stanovanj, poslovnih prostorov, zgradb, upravnih stavb in nekaj zemljišč. Občine bodo uveljavljale svoje deleže v tej lastnini na podlagi premoženjske bilance sedanje občine. Premoženje se bo delilo med novonastale občine zlasti na podlagi števila prebivalstva, udeležbe posameznih delov v ustvarjanju premoženja občine, lastne udeležbe posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju premoženja in obstoječih bremen sedanje občine ter terjatev, ki bodo dospele v naslednjih letih. Če se nove občine ne bodo mogle sporazumeti o delitvi premoženja, bodo oblikovale arbitražo, v kateri bo sodeloval tudi predstavnik vlade. V skrajnem primeru bo delitev premoženja določilo Vrhovno sodišče. Občinska uprava Za izvajanje nalog bo morala občina oblikovati svojo občinsko upravo. Vanjo bo ob izpolnjevanju pogojev prednostno vključila delavce zaposlene v sedanjih KS in občinski upravi. Simula- cije stanja kažejo, da bodo nove občinske uprave štele od 5 do 20 zaposlenih, ki bodo skrbeh za izvajanje nalog določenih s statutom m sklepi sveta. Občinsko upravo bo vodil župan ah pa občinski tajnik, kar bo določeno v statutu občine. Občinska uprava bo enotna in bo izvajala naslednje naloge: 1. Splošne upravne zadeve (tajniška opravila za svet, odbore in župana; vložišče in arhiv; kadrovske zadeve; komunalni redar; javni red in mir, prireditve); 2. Finančno poslovanje (priprava in izvajanje proračuna; priprava in izvajanje finančnih načrtov skladov; računovodska opravila; blagajna; premoženjsko pravne zadeve, pogodbe); 4. Družbene dejavnosti in gospodarstvo (osnovno šolstvo; kultura in šport; socialno skrbstvo: obrt in podjetništvo; požarno varstvo); 5. Prostor in okolje (gospodarska infrastruktura; koncesije; investicije; socialna stanovanja; varstvo okolja). Vse občine ne bodo mogle samostojno zagotoviti strokovnega pokrivanja vseh področij. Zato bo verjetno smiselno opravljati nekatere naloge skupno za več občin. Dogovore o tem bodo sprejeli novi občinski sveti. Družbene dejavnosti Sedanje občine imajo na področju družbenih dejavnosti - osnovnega šolstva, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture in športa naloge, določene z veljavno področno zakonodajo, saj se te dejavnosti opravljajo kot javna služba in jih občina tudi delno financira. V preteklih dveh letih se je namreč pretežni del finan-ciranja družbenih dejavnosti prenesel na državo - neposredno na pristojna ministrstva (tam programe postopoma standardizirajo), občinam pa je ostala skrb za tiste dele programov, ki so specifični, glede na potrebe, interese, tradicijo in nenazadnje razvitost posameznih okolij. Pri vseh dejavnostih je občina dolžna v celoti ali delno skrbeti za objekte (ti so tudi občinska last) in materialne stroške, določa mrežo zavodov, jih ustanavlja, podeljuje koncesije in vpliva na imenovanja vodstev. Naloge občin na področju družbenih dejavnosti po Zakonu o lokalni samoupravi smo že našteli, podrobneje pa bodo določene s spremembami posameznih področnih zakonov v letošnjem letu. Občine, ki na svojem območju ne bodo zagotavljale vseh dejavnosti (n.pr. glasbene šole), se bodo za opravljanje teh storitev povezovale in dogovarjale z drugimi občinami. Urejanje prostora in varstvo okolja Geografsko povodja Poljan-ščice, Selščice s skupno Soro tvorijo enoten prostor, ki ga opredeljujejo in povezujejo še mnoge druge skupne značilnos- ti, funkcije in že izgrajene infrastrukturne naprave, pa tudi skupni problemi. Glede na možen dogovor z bodočimi občinami Žiri, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Škofja Loka se lahko zaradi zahtevnosti zahtevnosti dela, večje strokovnosti, oblikuje skupna strokovna služba za: prostorsko načrtovanje, priprava prostorske dokumentacije, vzdrževanje in investiranje gospodarske infrastrukture, stanovanjska dejavnost in urejanje stavbnih zemljišč. Obstoječi kadrovski potencial omogoča kontinuiteto dela, glede na geografski položaj pa zahteva skupen nastop v smislu skupnega reševanja problemov. Po zakonu o gospodarskih javnih službah bodo bodoče občine v okviru svojih pristojnosti urejala, upravljala in skrbela za lokalne javne službe, vendar glede na svojo velikost občin ne bodo mogle biti samozadostne. Varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom zahteva določeno strokovnost. Za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov je minimalno število prebivalcev, ki omogoča še gospodarsko poslovanje 50.000 prebivalcev. Gospodarska računica bo zahtevala tudi skupno skrb za oskrbo z vodo, zbiranje in čiščenjeodplak, urejanje in vzdrževanje javnih cest, poti, izvajanje pogrebne dejavnosti, urejanje javnih površin in podobno. P gradivo pripravili: Vincencij Demšar, Milko Okorn, Srečko E5no*nik, Brane Murnik, Anton Jenko; karte Igor Martinšek. "•ogo uredil Štefan Žargi Gorenja vas Škofja Loka Železniki Žiri Površina v km1 178,5 94,3 194,5 44,4 Število prebivalcev 7.038 19.350 7.297 ................. 4.618 Število zaposlenih 984 7.333 2302 2.058 Delež zaposlenih 14% 38* 32% 45% število obrtnikov 182 456 136 93 število kmetij 828 505 634 329 DP na prebivalca v SIT 30.032 153.570 129.935 180.134 1 Upravna zgradba da da da .......-------.....—t Avtobusna postaja ■• '•-....... Železniška postaja 1...... ........................j Pošta 3 ________2 .................... 3 1 Osnovna šola: • centralna • podružnica 1 5 3 4 1 4 1 Vrtci 2 """"" 6 1 ' 1 Knjižnica - izposoj. 3 3 2 ' 1 Zdravstvena postaja 1 1 1 i' ..\ ... ' Lekarne "1 2 1 1 Center za soc. delo 1 i Banka poslovna.enota agencija 1...... 3 4 1 1 SDK 1 Zavarovalnica 3 Tržnica + tržni prostori 0+2 1.+JB. "... 6+2 0+1 Komunalno podjetje 1 _______,_____.....______..................j Odlagališča odpadkov Čistilna naprava - enote ----- 1 85.000 2.500 5.000 Vodovodna zajetja 26 14 31 10 Ceste v km: • regionalne • lokalne • krajevne Asf. 24 72 59 Mak. 6 24 310 Asf. Mak. 29 0 31 5 38 154 Asf. Mak. 36 20 45 11 42 220 Asf. Mak. 16 0 13 1 10 76 Vodovodi (brez lok.) v m ' 28.200 102.956 18.517 18.296 Kanali v m 5.221 33.125 5.780 14.300 Kulturna društva i Kulturni domovi 11 2 — 20 ' ~* 4 .....13 ......... ' ; 4 - 5 1 i Športna društva 7 30 ...................... ib .................13 .■Zrn-------------........ J.......' Športni objekti 18 51 21 19™ Gasilska društva S 11 8 6 Gasilski domovi + orodišča 4+1 6+5 6+2 6 RAZDELITEV OBČINE ŠKOFJA LOKA NA NOVE OBČINE - GO LOKA - MESIO LEGENDA: /V MESTNA OBČINA ŠKOFJA LOKA OBC I NA 2ELEZNI K I OBČINA GORENJA VAS OBC I NA 2 I R I MEJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KARTA MESTNE OBČINE ŠKOFJA LOKA RETECE LEGENDA: MESTO ŠKOFJA LOKA OBMESTJE M02NE VKLJUČITVE KS [7\71 MEJA NASEUJ 7S71 MEJE KRAJEVMH SKUPNOSTI 29996 LITERARNA SNOVANJA Janez Suhadolc CON STRUXIT & FECIT Bog je postavil idejo; oblikovalci, obrtniki izdelujemo samo svoje predstave o "ideji stvari" Včasih me vprašajo, zakaj izdelujem skoraj samo lesene Mole. Misel se mi ne zdi posebno posrečena. To je tako, kot bi vprašal pesnike, zakaj pišejo samo lirsko poezijo, QH arhitekte, zakaj zidajo samo hiše. Kakorkoli ie, na razstavi prevladujejo stoli. Nekateri opisovalci mojega Početja včasih pripomnijo, češ da izkazujem pri svojem delu 'veliko ljubezen do lesa". Ta oznaka je kar pogosta in mi ni Eosebno všeč. To je tako, kot da i rekel: "Jedci zadevne obare so veliki ljubitelji teličkov." Les, lesna masa, to so razrezana debla bivših dreves. Nekateri nam bližnji jeziki govore namero o deblih kar o "trupcih". Beseda dobro opredeljuje naravo zadeve. Ko žagam, oblam, jeseni, brusim, vrtam, in ne vem kaj Še vse po lesu, mi večkrat Pnde na misel, da drezam po neke vrste kadavrih. To ni Posebno prijeten občutek. Tolažba, češ "...saj drugi tudi že od nekdaj tako delajo!" je bolj kisle narave, posebno še, ker individualisti radi prisegamo na nepopulistične vedenjske vzorce. . Že omenjeni opisovalci mojega dela včasih pripomnijo, češ °a v mojih izdelkih "...les zaživi v svoji enkratni lepoti" itd. Tudi ta oznaka mi ni čisto nič pri srcu. To se sliši, kot da bi bila bivša drevesa nekako vesela, ker sem jih tako ali drugače vgradil in skupaj spel v svojih ^delkih. Drevesa bi bila najbolj vesela, če bi lahko še naprej rasla v gozdu, drevoredih, sadovnjakih ali kjer že. Osebno "nam drevesa za najimenitnejše Predstavnike botaničnega sveta; °b kakšnem podiranju me Jrneraj boli srce, posebno še, *e se zgodi v urbanem okolju. Med podrtim drevesom in po-v°Ženim golobom ne vidim Posebne razlike. Znana zahteva: "Daj nam danes vaš vsakdanji kruh, marmelado, ribjo Pašteto, krompirjev pire, mesni doručak, špinačo, pico, malo [)ivo, itd." implicira eksistenčno icenco na račun "žive baze". Vzdržnost, kakor jo reklamirajo vegetarijanci, abstinenti in podobni, stvari ne rešuje, kvečjemu dodatno aktualizira. Neeksistenca je vabljiva; po tej Earadigmi je najbolj popoln, lažen, bogupodoben tisti, ki ga - ni! Po mnenju ogromne večine so moji izdelki vesele narave. Ta oznaka mi je zelo pri srecu. Po tej strani se pokriva z izjavo našega znanega slikarja Zorana Mušiča pred časom na naši televiziji. Takole nekako je rekel: "Kdor pri našem delu (umetniškem ustvarjanju) trpi, naj raje menja poklic," Za Slovence precej nenavadna izjava. Slovenci razumemo trpljenje in žalost pri delu kot zagotovilo kakovosti. "Stanu se svojega spomni, trpi brez miru," je zapisal že Prešeren. Potem pa Cankar: "Luč v materinih očeh je uglasnila." Gradnikova pesniška zbirka ima naslov "Eros Thanatos", po slovensko: zagrobna erotika. Balantič plapola v ognju groze... Trpeli so tudi Gregorčič, Aškerc in Levstik. Polno žalosti in trpljenja je tudi krako življenje Ketteja, Murna in Kosovela... "V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras, nikogar ni, le lovec ji sledi..." izid je že vnaprej znan. Gregor Strniša je postal dober pesnik, ko je umrl od pomanjkanja. Novododbni umetniki so trpeli predvsem pod jarmom totalitarizma in samoupravljanja. V svetlobi dokončne svobode in osamos-vojenosti se počutijo zmedene in opeharjene za svoj temeljni kreativni vzgib. Žalostni so, ker ne morejo biti več žalostni, ali nekaj podobnega, skratka, trpno stanje na kvadrat.Menda so bili tudi arhitekti zapisani trpljenju. Trpijo pri izdelavi natečajnih del, v boju s časom in pri oddaji projektov, ko moledujejo poštarje, naj obrnejo poštne žige za dan ali dva nazaj. Po zmagi na natečaju trpijo v kontaktih z investitorji, ki po pravilu nimajo razumevanja za "večno (perennis) arhitekturo". Trpljenje se nadaljuje ob izvedbah in večnih kontroverzah z izvajalci. Ti so zmeraj pripravljeni na poenostavitve in izvedbene bližnjice, najrajši takrat, ko avtorja ni blizu. Ko je izdelek narejen ali gradnja končana, izstrelijo milostni strel umetnostni kritiki, ki menda pri vsaki stvaritvi pričakujejo rešitev ideje in bistva stvari kot take. Kritiški udarci načelno niso smrtni, arhitektom 1>a povzročajo nenadejane bo-ečine in - trpljenje. Kritikom, ki mogoče tudi od mene pričakujejo rešitev stvari kot take, ne bom mogel nikoli ustreči. Zamisel o stvari kot taki je prihranjena Bogu, Bog je postavil idejo; ustvarjalci, oblikovalci, obrtniki izdelujejo samo svoje predstave in zamisli o podobi "ideje stvari". Včasih se mi zdi, da se katera stvar zelo približa ideji. Med stoli, za te predmete v tem diskurzu na tej razstavi gre, velja ta konštalaci-ja za znameniti stol št. 14 iz krivljene bukovine in prepletenim sedežem iz delavnice bratov Thonet in še za Plečnikov stol iz smrekovine, narejen za potrebe nove Tehnične visoke šole v Ljubljani iz leta 1921. Ta stol je rafinirana apoteoza vsem znanega kuhinjskega "štoker-la". Oba ustvarjalca sta morala biti z Bogom v zelo dobrih odnosih... V teh titanskih razmerjih se počutim precej nebogljen in nevreden. 0 steklu in o življenju Ob razstavi Antično steklo iz Argyruntuma v Kosovi graščini na Jesenicah. Razstava "Antično steklo iz ^rgvruntuma", rimskodobnega Prednika današnjega Starigrada Pod Velebitom na jadranski obali, ki je na ogled v Kosovi graščini na Jesenicah, je polna simbolike, pa čeprav takšnega namena njeni avtorji najbrž n,so imeli. Videz je namreč, da so hoteli Pokazati le bogastvo in mnogo-lernost oblik in s tem povezano obrtno mojstrstvo antičnih stek-'^rjev in se izogniti in pustiti ob strani neprimerno bolj zapleteno razglabljanje o mestu in namenu steklenine v takratnem vsakdanu. .Samo, ko je govor o žarah, so nHn rabo ponazorili z rekonstrukcijo grobov. Smrt! O njej oo snovanju razstave zadarski arheologi niso razmišljali, vodi-,a Jih je le želja po nazornosti. *n nič več. Iz razstave veje ye°-rina, poziv k uživanju. Misije danes lahko tudi drugačna, frka in turobna, saj smrt "fezdušno kosi in so kosci Krutni in nerazsodni, podli, Pokvarjeni vojskovodje in vojvode, umazana politika in kar je J* stvorov te pasme na jugoju-pvzhodu. Razstava iz zadars-o!£a Arheološkega muzeja bolj jP^mmja kot poučuje. Na zamiku svojega romanja po Slo- izki1 Je doživela naSo voJno Kušnjo, nato pa je na svojih 41°venskih postajah (Maribor, Ptuj, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Koper, Ljubljana, Rogaška Slatina, Kranj, Dobrovo') spominjala na potol-čeni Zadar, na obkoljeni Dubrovnik, na z zemljo zravnani Vukovar, na begunce, na pobite in na padle. Na srečanjih z njo je bilo zmeraj prisotno gorje, potoki solza, tolikšni, da jih vse solznice* tega sveta ne bi zmogle zajeti. Onemogli bes in dobra beseda, če je bilo v moči, tudi dobro dejanje je bilo in je vse, kar je bilo v moči dobrih ljudi. Ves čas te njene slovenske poti je tlelo tudi upanje, naivno upanje, da bo razum vendarle zmagal orožje in da bo svet Eametnejši, zrelejši od balkans-ih krvnikov. Pa se je vojna vihra le še stopnjevala, zagorela je Bosna. Vukovar je dobil črne brate. Smrt, beg, razdejanje sta že dolgo bosanski vsakdan. S. svečana 1994 je srbski krvnik najkrvoločneje moril. In kar je najgorše, v moriji ni več sam m edini. Valovi Neretve so pogoltnili most. Nič več ni vezi, le še etnična čistost. Pa vendar je tu tudi steklo, ta krhki izum bližnjevzodnega kotla, udejanjen enkrat v 3. tisočletju pr. Kr. Vse dotlej, dokler v 2. ah v 1. stoletju pr. Kr. niso izumili steklopihaštva, ie bila steklena roba hudo luksuzno blago in privilegij premožnih. Nova tehnologija ga je naredila šele za obče dobro in ga po trgovskih poteh iz velikih proizvodnih središč raznesla po šir-javah in daljavah rimskega imperija. Tudi k nam. O tem pričajo številne arheološke najdbe m bogate zbirke antičnega stekla po slovenskih muzejih. Med običajnimi oblikami, kot so npr. žare, balzamariji, steklenice, kozarci, vrči, skledice in krožniki, pa zajemalke, čaše, so tudi unikatni izdelki v dokaz domišljije naročnikov in spretnosti izdelovalcev. Taka sta npr. znamenita čaša s podobami bogov iz črnelega pn Stični (1. stol.) ah nič manj imenitna čaša iz Bršljina pri Novem mestu (4. stol.). Brušeni okras na njej ima po grško zapisano napitnico "Na zdravje!" Stekleni predmeti, ustrezneje, predmeti iz steklene paste, pa so bili poznani in priljubljeni že dosti pred steklarskim razmahom za časa cesarja Avgusta na prelomu štetja. Najstarejši stekleni predmeti pri nas so znani iz železnodob-nih naselij in grobišč. Mednje sodijo občudovanja vredne skledice iz Mosta na Soči (6. stol. pr. Kr.), pa fibule ježevke iz Vač, Mosta na Soči, Libne, Podzemlja. Brezij ali z Vinjega vrha pn Smarjeti. Tu so še priljubljene ogrlice, zložene iz steklenih jagod, preprostih obročkov, raznoliko okrašenih ah prav umetelno oblikovanih. Npr. v obliki živalskih glavic. Po njih še najbolj slovi novomeški arheološki revir. Sodba je, da so bili tovrstni steklarski izdelki narejeni prav tu. To bo morda veljalo tudi za nekaj mlajše steklene zapestnice iz Mihovega pod Gorjanci, pa iz Novega mesta, dragocen in kar redek nakit keltskih Tavriskov, ki so Erebivali po naši Dolenjski, v jubljanski kotlini in na Štajerskem v zadnjih treh stoletjih pr. Kr.Potem se je razbohotila ponudba steklenine v času rimske države in o njej pripoveduje zadarska razstava. To je paša za oči in izziv domišljiji. Zaton antike je ta bogati repertoar osiromašil, zmanjšal proizvodnjo. Ljudstva, ki so se selila, so lahko še občudovala in uporabljala rimsko zapuščino, pri tem pa je kaj rada okrasila vratove svojih žena in deklet z nanizanim trakom raznobarvnih steklenih peri. Tako tudi naši predniki. S to krhko tvarino zadarski arheologi vztrajno trkajo na človeško vest, trkajo na otrdele in okorele politične duše. Tudi po treh letih, kar jo spremljajo vojne, ostaja povednost te izvrstne, sla d okusne in poučne razstave nespremenjena: krhko in lomljivo je steklo, še bolj krhko je človeško življenje. Medtem ko razbito čašo še zmoremo sestaviti, ugaslega življenja ni več! • Drago Svoljšak * solznica - lakrimarij, romantično poimenovanje balzamarija, majhne stekleničke, v kateri naj bi zbirali solze pogrebcev, ki pa so dejansko bile v rabi v farmaciji in kozmetiki, pa tudi kot shramba posebnih dišav, uporabljenih med upepelje-vanjem pokojnih. Stol je izpričano zahtevna oblikovalska naloga. Mimo tega ima tudi močan simbolni značaj. V arhitekturi in oblikovanju sta mu at simbolskem smislu konkurenčna 16 še streha in vrata. Včasih se niti ne zavedamo, koliko pomenskih zvez in odtenkov izvira iz besed: stol, sedež, sedeti. V zgodovini naše države veljata Knežji kamen in Vojvodski prestol za začetna dokaza naše državnosti. Oba sta neke vrste sedeža ali stola. Imamo predsednika in pre-sedstvo, kralji in cesarji sedijo na prestolih, pred tem jih ustoličijo. Nasledili jih bodo prestolonasledniki. Centri upravljanja in odločanja podjetij in ustanov vseh vrst se imenujejo tudi sedeži. Glavna mesta držav se imenujejo prestolnice, najbolj znamenita in ponavadi najlepša cerkev v velikih mestih se imenuje stolnica. Vatikanu rečemo včasih tudi Sveta stolica. Kristus sedi na desnici Boga očeta vsemogočnega, odondot bo prišel sodit žive in mrtve... Božanstvo ne more sedeti v osnovnem pomenu besede. Beseda sedeti je v tej zvezi substitut za besedo "vladati". Po načelu negacije naj bi v peklu predvsem stali... Skratka besede: stol, sedež, sedeti niso kar tako. Tudi beseda kathedra, s katero si večkrat pomagamo, ni ničdru-gega, kot grški izraz za stol. Večkrat rečemo: ta in ta je bil ob stolček, ali celo: stol so mu spodnesli; usedel se je na tak ali drugačen stol ali fotelj. Med fotelji je ministrski najbolj zaželen. Nekateri žive med dvema stoloma, spet drugi sede na več stolih hkrati. Tretji sedajo drugim za vrat ali celo na glavo. Prebivalci Jesenic žive kar naprej pod Stolom. Potem so še nekateri neprijetni značaji, ki jim pravimo poltrone, v novejši zgodovini tudi: foteljaši. Nekateri se na stolčke kar prilepijo, obsede... drugi se kar naprej presedajo. Za predmet, ki se prilega okolju, pravimo, da sedi. Precej drug pomen nastane, če zamenjamo objekt s subjektom. Oseba, ki sedi, je milo povedano; zapornik, arestant. Ob vsem tem naštetim ni čudno, da so bili stoli od nekdaj deležni pozornosti in skrbne izdelave. V starih časih je veljal stol za razkošje najbolj premožnih. Navadni ljudje so se morali zadovoljiti z grobimi klopmi, čoki in drugimi podstavami. Ta ocena velja za cel srednji vek, renesanso in barok. Šele konec 18. stoletja in začetek meščanst- va prinese skoraj vsakemu Evropejcu svoj stol. Sele takrat Evropa v celoti in dokončno (ob)sedi. Sedaj, ko se nam stoli valjajo in ponujajo na vsakem koraku in se do njih pogosto tudi zelo grdo vedemo, se nam zdi tole komaj verjetno. Izdelava stolov pozna dve temeljni usmeritvi: prva je tista, kjer je v ospredju simbolna in estetska narava predmeta, druga se ukvarja s stolom kot predmetom funkcionalne narave: namenjen naj bi bil predvsem delu, počitku in užitku. To, kar boste videli na razstavi, pripada bolj tisti prvi skupini. Je pa na razstavi kar precej stolov, kjer se da čisto udobno sedeti. Nekaterim se obraba in vsakdanja raba že poznata. V tem smislu je razstava rahlo retrospektivna. Za celoten podvig velja oznaka "one man band" akcija. Vse naj bi več ah manj sam naredil: načrte, izdelke, grafični design, tekste, postavitve, prevoze itd. Čisto res to ni, posebna zahvala gre brezčasnemu fotografu Janezu Pukšiču in firmi Papirus z direktorjem Francem Simonči-čem na čelu. Za kranjsko postavitev gre zahvala Kolektivu Gorenjskega muzeja, direktorici Majdi Zontar in neutrudni kustosinji Bebi Jenčič, ki se je celo reč spomnila. Na razstavi smo slišali krstno izvedbo skladbe Marjana Gabrijelčiča "Ksilofonija" - po slovensko bi lahko rekli: blagozvočje lesa". Skladbo so izvedli tolkalci Borisa Šurbka. Nazdravili smo z vinom iz vinoteke Milana Jenčiča iz Mengša. Večkrat me vprašajo, ali je delo v mizarski delavnici nevarno; v mishh imajo naročanje piva na "mizarski način". Odgovor je nekako takle: je, vendar se kaže pri delu v delavnici držati naslednjih pravil: nikoli se ne sme muditi; uporabljati je treba varovala, ki jih stroji predvidevajo; vsa orodja morajo biti čimbolj nabru-šena. Ostrina podeljuje izdelkom tudi kvaliteto. Tudi tista v duhovnem smislu. In če, že spet, natančno in počasi premislim; zaprem oči in vidim te neskončne skladovnice lesa, ki se spreminjajo v niko-mur-mar-predmete v civilizacijsko steljo, itd., se zarečem: ah, saj je vseeno, če še jast kajjastvemkaj postorim, mogoče še za eno zbirko, tako manjšo... ne tako obsežno, tako za abšid... itd., in tako naprej. Molovsko uglašena modrina Razstava v novem mini razstavišču v avli občinske stavbe v Škofji Loki Lojze Tarfila je slikar, ki nam v svojih slikah odkriva nov barvni spekter v pokrajini. Slika v akrilni tehniki in v akvarelu krajine, ki so poenostavljeni izrezi iz celote in motiv je izbran tako, da nam oko popelje v neko središče, ki je stičišče barvnih ploskev. Te ponazarjajo ali gladino reke in bregove ob njej, ali ozek svetlobni pas neba, ah pot, morda tudi jaso sredi kot s kulisami obdanega prizorišča. Nekaterih barvnih odtenkov naše oko skoraj ne zaznava več, slikarjevo občutljivo oko pa opazi tudi tiste najbolj prikrite modrikasto hladne in violetne preseve, ki jih Tarfila intenzivira do neslutene jakosti, vtisne nam jih v našo zavest in nas pripravi do tega, da v naravi iščemo takšno barvitost tudi sami. Mikavno pri vsem tem je to, da so Tarfilove barve tonsko stopnjevanje intenzivnosti v molovsko uglašeni modrini s prosevajočimi poudarki zelenih tonov. Tarfila gradi svoje barvne vizije s skromno izbiro posameznih barv, kot so modra, zelena, rjava in oker ter bela in črna. S to skromno paleto izbranih barv s trdimi kot izklesanimi potezami čopiča ustvarja organizem slike, ki je skrajno sumirana vizija krajinskega pojava, osredotočenega na trdno kompozicijsko zgradbo. Tako nam slikar Lojze Tarfila pomaga gledati naravo še s tiste zorne točke, ki je samo mi ne opazimo in je slika - produkt umetniškega dela - tista, ki nas usmerja v nov način gledanja in opazovanja barvnih pojavov v naravi. Splet barv se v slikah Lojzeta Tarfile včasih že spreminja v abstrakten - brezpredmeten vzorec, nosilec barvnih lis brez konkretne podlage, ki ga slikar spretno vtke kot detajl v slikovno Colje. Tako z raznimi, kot rečemo, skoraj povsem abstraktnimi arvnimi vzorci stke tkivo realistično dojemljive slike. Ali ne zveni vse to kot paradoks, da je možno iz abstraktnih delov sestaviti realistično celoto? Toda pazljivi opazovalec slik bo to lahko tudi sam ugotovil ob opazovanju detajlov na slikah Lojzeta Tarfile, ki so kot celota polne različnih razpoloženj... • Andrej Pavlovec EJGA ZA GORENJKE, C > GORENJCIH MED GORENJCI 1 PO GORENJSKI PETRA IN ZVONKA DIVJAK, ČESTITAMO! Gorenjki meseca januarja sta mamica in hči Divjakovi z Jesenic. Boj za zdravje in vera v življenje sta vrednoti in lastnosti, ki sta vzbudili pozornost, občudovanje bralcev našega časopisa in poslušalcev gorenjskih radijskih postaj. Izbrani ste, a pri tem ne gre pozabiti glasov, ki so jih dobili HribernikovL Družina s šestimi otroki, ki Je posvojila na daljavo še sedmega in mu pomaga. Humanost z veliko začetnico in priznanje Hribernikovim. Petri Divjak in mamici Zvonki torej res vse priznanje. Včeraj smo zvedeli, da je Petra še v Tokiu na Japonskem in še ni bila operirana. Morda tudi ne bo, saj bodo zdravniki poskusili tudi z drugačnim zdravljenjem Želimo ji dobrega zdravja in vztrajanja, gorenjske trme pa temu dekletu tn njeni materi ter vsem, ki jima pomagajo - ne manjka. Z glasovi ste nas zasuli Tudi predlogi so med njimi -od Vitomirja Grosa do Judite Zidar, da o smučarjih ne pišemo. Res, veliko je zanimivih ljudi na Gorenjskem, veliko zaslužnih. NAŠA AKCIJA je namenjena največkrat tistim, ki le niso tako pod drobnogledom javnosti kot naši smučarji Ti bodo priznanje tn nagrade, ki so jih zaslužili zdaj res dobili -mi pa še naprej iščemo ljudi, ki po svoje opozarjajo nase tn si zaslužjo IZBOR GORENJ- GORENJEC, GORENJKA MESECA - FEBRUARJA Prav preprosto: Alenka tn Jure - pa pika! Tako bi rekli vsi "ta pravi" Gorenjci Pa ne gre tako preprosto. Slave in priznanj bosta smučarska asa požela uspehom primerno. V naši rubriki pa se radi spomnimo ljudi, ki niso tako v središču dogajanja, a so po svoje zanimivi tn si zaslužijo priznanje. Ne zato, ker bi bili nekakšni "supe junaki'', zato, ker so pač med nami, naši Gorenjci tn zlasti naše Gorenjke. Izbor za mesec FEBRUAR je bil zares težak. Veseli bomo še kakšne dopolnitve, namiga z vaše strani, NA DOPISNICAH, ki so obenem tudi "srečke" pa nam sporočite, za koga ste se odločili! POGAČARJEVA MAMA - Stoletje Je za njo. Sto let ln še... Na mnoga leta, draga gospa Ivana Poga-čar iz Vrbe na Gorenjskem. Čeprav odpiramo tudi rubriko GORENJSKI NAJ", smo se odločili za našo GORENJSKO MESECA FEBRUARJA predlagati prav žensko častitljive starosti. Le kal je vse doživela, videla, slišala. Klenost in trdnost, gorenjska trma in vztrajanje, dobro zdravje in mirno življenje. Vse je v teh letih, desetletjih, stoletju Poga- ŠKOFJELOŠKI ČETVERČKI - En, dva, tri - pa so zrasli, carjeve mame. Najstar- postali šolarji. Ne, ni šlo tako gladko. Logarjevi ejše Gorenjke, še na mnoga leta! Našim bralcem in četverčki so že z rojstvom vzbudili pozornost, potem poslušalcem gorenjskih radijskih postaj pa predlog: je pa je pač po stari navadi vse ostalo na starših, dedku, Ivana Pogačar iz Vrbe stara 100 let - GORENJKA sorodnikih, prijateljih. Eh, saj sreče je štirikrat več, če MESECA FENRUARJA? Odločili boste na radijskih so štirje - ampak skrbi tudi, ali ne!' Škofjeloški valovih danes (Ziri, Tržič, Jesenice) in jutri (Kranj) ln četverčki pa so ob tem tudi namig, da imamo Slovenci pa - z vašo pošto, Jasno! in Gorenjci vse manj otrok. Da se navadno odločimo za enega, morda dva. Da ni več tako, kot so rekli dedje: Kolikor jih bo Bog dal! Zato našim junakom znova posvečamo pozornost: prejšnji mesec smo pisali o njih v Gorenjskem glasu, zdaj jih predlagamo za GORENJCE MESECA FEBRUARJA! Pod oklepi - ali brez, ni jih čez gorenjske orle. To so tiči, ki močvirje preletyo, kadar hočejo! Hokejisti Jesenic po zmagi - pred slavjem. "Siva pot, vodi me..." se je slišalo v Hali Tivoli. Gojila pa na koncu počV DA TE KAP ! KJE SO NAŠE LADJE Pavel Gantar (Gorenja vas je njegov ponos in obratno) ie zaplul v Ministrstvo za okolje. Lojze Gorjanc je nasedel v Lillehammerju, na remont pa pojde Franci Petek po manjSem brodolomu v viharju na Norveškem. Jelko Kacin je ta teden zaplul v Tel Aviv, spremlja največjo državno ladjo "bonsai". Rudi Šeligo ima novo matično luko - Ljubljano (garsonjera od mestne vlade). Matija Logarja pričakujejo v kratkem v luki Prešernovo gledališče {kot direktor), kjer pa očitno ne bo prostora na istem privezu za Milana Mariniča (dosedanji direktor). HOLLYWOOD JE NAŠ! V sivi stavbi slovenske televizije imamo "zabeležene naslednje pozicije": v svetu RTV so Gorenjci silno vplivni -Rudi Šeligo, Branko Grims (imenovan Lepi), France Pibemik... Ne pozabimo, da je direktor slovenskega Holywooda gospod Janez čadež (imenovan Čudež), ki ima tudi precej gorenjskih iztočnic, izvajalci pa so sploh naši - od Mita Tref alta (imenovan Carrington) na uredniškem stolčku do Ajde Kalan (vedno je nosila svoj križ), Metke Centrih - Vogelnik, Jelene JukiČ (gospa Provizija), Janeza Dolinarja, saj vseh niti nasuti ne moremo. Naš predlog je jasen in glasen: takoj predlagati uvedbo gorenjskega vsenarodnega plebiscita, da ustanovimo svojo televizijo- Zakaj bi imeli zdrahe samo v Ljubljani, ko pa Hollywood držijo pokonci le in samo Gorenjci!? KSKLUZIVNO: SKLEP NAŠE VLADE! MOJSTRANA - SMUČARSKA PRESTOLNICA Smejali smo se in jezili - Slovenci smo smučali sedež smučarske zveze je bil pa tam nekje v Beogradu. Smejemo se in se ne jezimo več - Sedež slovenske smučarje bo s posebnim sklepom komisije odbora za program naše vlade v MOJSTRANII Že v ponedeljek bo selitev v nove prostore v HOTEL TRIGLAV v Mojstranil Dovolj smo hodili na romanja v močvirniško Ljubljano, obenem pa skakali v Planici in smučali v Kranjski Gori Sklep se glasi "Zaradi izrednih zaslug je od 1. marca 1993 Mojstrana slovensko smučarsko središče, kjer je sedež slovenske smučarske organizacije." V Mojstrani pa razmišljajo še naprej. Znana je zamisel o Ullehammerski ulici dobivamo pa tudi predloge, da bi se Mojstrana preimenovala v ALENKANO (po Alenki), Dovje pa v JURJE (po Juretu, Jasno). Zadevo zdaj proučujejo zgodovinarji in strokovnjaki za krajevna imena. 176 ZA PETRO, 111 ZA HRJBERNI KOVE ' Taki so rezultati glasovanja, nagrade pa tokrat dobijo: Jožica Porenta, Breg ob Savi 56, Mateja Janša, Stagne 7, Bled, Jure Orajzar, Sajovčevo naselje 9, Šenčur, Ingrid Stenovec, Frankovo naselje 67, Škofja Loka in Marjan Obid, Bokalova l.Bt Jesenice. Veseli smo vašega odziva, treba pa je povedati da Je Petra največ glasov dobila tzjeseniške, radovljiške in škofjeloške občine. Čestitamo vsem, VAS PA VABIMO K SODELOVANJU! POŠLJITE NAM DOPISNICO Z VAŠIM PREDLOGOM ZA GORENJCA MESECA! CA MESECA. Tokrat predstavljamo kandidate FEBRUAR - vi pa nam glasove pošljite po pošti NA DOPISNICAH ali pa po telefonu v eter Radia Ziri Tržič, Triglav (vse oddaje so danes) ali Kranj (jutri zjutraj od pol osmih). GLASUJTE - MI PA BOMO MED VAS RAZDELILI NAGRADE, KI JIH PRISPEVA REDAKCIJ* PRILOGE "GORENJSKA''! 17 A PRISLUŠKUJE, MJjJ %jr/\.ZAPISUJE Dušan Mravlje, kranjski supermaratonec teče za zavarovalnico Stovenica. Blejske veslače podpira (tudi te-ve reklama) SKp banka. Koj pa gorenjska podjetja, smisel za promocijo jji podobno!' EJGA Andrej Novak Je poslanec škofjeloške skup*' čine. Članu občinske vlade Francu Ruparju Je dal pismeno", da ne zna odgovoriti na vprašanje. Dvoboj & nadaljuje. EJGA Ženske vladajo: dva lepa hotela na Goretp' kem imata direktorici - v Preddvoru in Ribnem. Barbara Gunčtf iz Ribnega trdi: "Pri nas je najlepše!" EJGA V Prešernovem gledališču noj bi bil prejšnji umetniški vodja zdaj direktor. Snov za - dramo' EJGA Bernarda Oman v te-ve reklami (že spev "prodaja" knjige. Od teatra se težko živi EJGA Kadar je te-i* novinarka Janja Koren na (zasluženem) dopustu, se r^J Gorenjskem nič ne zgodi Kadar pa se kaj zgodi Je "kriv Mirko KUnšič, Slovenske novice. EJGA Šef gorenjske policyft Ivan Hočevarje ob prednostih novega sistema "javne varnosti povedal da ponekod na Gorenjskem ljudje Vokalnega policiste pogrešajo že, če gre na dopusti EJGfo Socialisti, Zeleni, Demokrati, Liberalci bodo svoj "da (?) dahnili na Bledu. Dogodek leta na Gorenjskem, zvonček želja bodo vlekli vsi! LJUDSTVO JK k£s£$JtsJ\JLAJ l DOBER DAN, GOSPOD ŽUPAN! Pa polno, prosim/ Ja, težka je županova. Ko so se V Cerkljah odločali o svoji občini so - eni prvih v Sloveniji & na Gorenjskem - rekli: "Pa Franc Čebulj naj bo župan!" Trenumo opravlja dela in naloge natakarja na črpalki na Laborah. Goji pristne odnose z vsemi, prijazen in 0 županstvu nam je zaupal tole-' "Je verjetno zdaj lažje smetnjake pobirat za komunalo, kot biti župan!" In zakaj srno izpostavili gospoda Čebulja? Ne po naključju: kraji okoli Cerkelj imajo vse pogoje la njegovo županovanje. Zvedeli smo, da je že šla vloga "na republiko", da bi stanoval nO gradu Strmol, ki sicer sodi v državni protokol. Na letališč". Brnik so mu premožni obrtniki tega konca naše pokrajine že rezervirali mesto za malo letalo (motornega zmaja) za protokolarne obiske v šenčurski občini in drugod, kamor ga bo zaneslo županovanje/ Gospod Čebul} za javnost še ni želel potrditi, če bo sprejel funkcijo, ki f° mu jo plebiscitarno vdano namenili krajani idiličnih kraje* pod Krvavcem/ Sicer je pa zadeva bolj ali manj jasna: če znO človek s pravo mero točiti (super ali navadnega, če želite pa' zelenega), potem zna tudi voziti. Resne pobude, da bi P° uspešnem županovanju Velesovo preimenovali v Čebulje*0 pa so samo dokaz, kako toplo je pričakovanje lepih časov pod Čebuljem. Kaj bi slepomišili: GORENJSKI GLAS PRVI ODKRIL IN SPOŠTLJIVO POZDRAVIL PRV& GA BODOČEGA ŽUPANA NOVEGA ČASA. Da * državljanske vojne ne bi bilo, saj v Adergasu (kot poročajo skriti viri) že kuje temne načrte bodoča opozicija! Je pa le imel morda tisti bohinjski Bučar prav... Tuji del: 1. TAKE THAT- Babe 2. BRYAN ADAMS - Straight from the heart 3. ACE OF BASE - The sign 4. ADAMS, STEVVART, STING - Ali for love 5. 4 NON BLONDES - Spaceman Predlog: LYNYRD SKYNYRD Domači del: " Pure & SimPle 1. VETER - Če bi se šest 2. ČUKI - Ša, la, la 3. MILAN HOLLYDAY - Kaj čuti srce 4. SANDRA - Vse bi dala 5. NAPOLEON - Ogenj v meni Predlog: GAMSI - O, Korel Zrvio! Če vam je všeč naša lestvica, ali pa če se ne strinjate z mesti, ki jih zasedajo posamezni izvajalci, ali pa, če imate nov predlog - izrežite iz časopisa kupon in ga z vašim polnim naslovom pošljite na RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1,64226 Žiri. vsam tistim, ki vas zanima, kdo je bil naš gost v studiu, pa naj Povem, da smo predstavili kar dve čisto sveži kaseti in sicer skupine MESEČNIKI in ljubljanske mlade pevke SANDRE 2UPANC - SENDI. mam'1'1' pa smo tudi kar nekai na9rad' ki J'n prispeva založba MANDARINA, prejmejo pa jih; Marija Primožič, Trebija 52, gorenja vas, Aha Petrinač, Olešče 45, Laško, Štefka Munar, ^ankarjeva 3 Šoštanj in Slavka Miklavč, Ljubljanska cesta 5, ^kofja Loka. čestitamooooo. Vsem ostalim pa želim lepe dni in veliko sreče pri prihodnjem žrebanju. Čao! Vaša Saša Pivk. Domači predlog Tuji predlog_______ Ob klepetu s___ Naslov KUPON KUPONČKE^POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI TOREK, 8. marca 1994 UODL Marjan Podobnik po glasbeni plati Včasih smučam hit, včasih pa počas...pripoveduje Jure Košir vse bolj popularni rap pesmici. Na olimpijskem veleslalomu je smučal "hit" in prismučal sebi in Slovencem bronasto pedaljo. Kdor je spremljal prejšnjo oddajo "Glasba je iivljenje", I* to tako ali tako ie vedel, saj je naš scenarist TO F bron javno ^povedal. Jasnovidec, da mu ni para. »skrene čestitke vsem našim olimpijcem - ekipa oddaje Glasba Jt iivljenje. dJT1 tOČno °P°ldne na 96 MH* RADIO TRIGLAV JESENICE bomo na glasbeno zaslišanje poklicali prvaka SLS Marjana ,°dobnika. Upam, da ga bomo uspeli glasbeno čimbolj razkrin-^Jjj Sicer pa naj bi bil pogoj za dobrega politika - posluh ... Glasbena misel tega tedna: Note moraš imeti v glavi, ne glave v n°tah! /Hans von Buelov, dirigent/ Rekli so mi o glasbi: ^Ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek: "Rad imam tako resno rZa°avno glasbo. Glasba me sprošča." .Glasbeni pregovor, tokrat grški: Niso ie vsi, ki imajo kitare, Kltaristi! i f*[asbena zmota: Simfonična zmota je, če misliš, da kantato lajajo s - kantami. • Simona H20 /a+# = ŠKODA Volksvvagen Group Bajaga, Nirvana... Ja, kar živo le bilo v zadnjih dneh. Tavelka dvorana Tivoli u Lublan Je bila kar dvakrat do fula polna, no roko na srce, zadeva Je tudi v tem trenutku, ko jaz tole pišem (sreda ob šestih popoldne), polna. Jasno, pišem o hokeju. Ampak, kadar je glasbeni koncert, le polno tudi pod odrom, kjer je sicer led, in ne samo na tribunah. In kdo je zmagal, ko gre za cifro? Muzika, Jasno. Ja, koncerti so pač take stvari, da vedno komaj čakaš nanje, pol, ko si enkrat tam je pa tako kot je, ponavadi kar uredu. In ko smo že pri čakanju. Beti je napisala takole. Citiram:" Veš kaj predvidevam, da poleg svojega običajnega dela, ki ga opravljaš, zraven še nestrpno čakaš na naše dopisnice. A je t'ko?...", konec citata. Misl'm Beti, a veš kva. Jasno, da čakam na vaše dopisnice in na to kaj mi boste napisali. Mislim, d' je v življenju kup majhnih stvari, ki te spravijo v dobro voljo in tisti, ki le te zna cenit' mu ni nikol' hudo. In še to, v enih normalnih razmerah človek nikoli ne dela tistega, kar mu ni všeč. Hm..., a bluzlm. No pol pa n'č. Fertflc. Dajmo mi mal' žrebat'. Hja, 1:0 za Olimpijo. Konkurenca je bila ostra, mraza ni bilo, dež je nehal, pomočnik si Je pravkar zmanikiral nohte, dotaknil se je dopisnice, no, no Je že 1:1 ... odgovor ie pravilen, namreč čisti alkohol ali po domače špirit, liter le tega pa bo dobila Nina Pilar, Beleharjeva 15, 64208 Šenčur. Sorry, hecam se, šalim se, nagrada je jasno kaseta ali kaj podobnega po želji. Dobiš dopis, pol' pa u Aligator Music Shop. TOP 3 1. The Best of.... - Bajaga 2. Monrojci... 3. In Utero - Nirvana NOVOSTI Torej. Jerica Mrzel, ki ie odlična gledališka igralka, recitira oziroma poje Kajuhove pesmi, Čudežna Polja so izdali kaseto Techno boom, Čuki so Zanzibar spremenili tudi v cedejko, Monrojcev je zmanjkalo, a smo zadevo spet naročili in dobili, s Cipra (?) pa sta prišli tudi cedejki, kompilaciji novejših srbskih komadov novih in starih bandov (Piloti, Riblja Čorba, Balaševič. Disciplina Kičme, Električni orgazam...). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 126: D' nebi slučajno vprašal, kakšen bo rezultat hokeja za državnega prvaka, zadeva bi bila prelahka, saj boste danes zvečer že vsi vedeli rezultat. A veste kva, Monroe Je skupina, ki se zadnje čase ful dobro prodaja, vi pa ugotovite z da ali ne, ali je v bandu kakšen Gorenje'. No, a veste? Če pa si kdo, no rezultat je 2:1 za tardeče, upa napisat, za koga navija v hokeju (ne glede na to, kdo bo zmagal), pa tudi to velja za odgovor. Dopisnice čakam do srede, 9. marca, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Jože, kaj naj ti rečem, tale Bajaga le pa tebe drago koštal, sicer pa policajev tudi jaz nisem nikoli preveč obrajtal, Je že 2:2 (valda, d'ti ni tol'k (2,2) pokazalo na uni mašinci), upam pa. da boš izkoristil kakšne zveze takrat, ko bo treba, Boži tvoje informacije so zares zanesljive, Teen Špirita..." ni bilo, baje, d' se ga Kurtu ne da več špilat', Katarina, kakšnih podpisov od Nirvancev niti nisem iskal, praviš, d' ti Je bil Chris tabol (a un dvometraš, kje imel kitaro tam nekje pri kolenih), hvala za obvestilo o HTV in pa, jasno, saj človek ima zemeljske želje, dokler je živ, ane, Nataša, če Monrojcev še nimaš, zdaj so, n.n., kar se tiče f... ops. hmal' bi se spozabil, kar se tiče hokeja, sem za naše (..), a imaš ti kakšno vezo s Primorsko..., no pa čav... 10.35 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; Univerzitetni razgledi; Ruski prijatelj, finska drama * 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Pot v šolo, nizozemska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 4 v vrsto 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.25 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.15 Carmen, dokumentarni film 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Razcepljene konice, angleška nanizanka; China beaceh, ameriška nadaljevanka Hofer SMEJEČI ZAJČEK ATS U mlečne čokolade, 200 g zajčji parček aTS Iz mlečne čokolade, 80 g ČUDEŽNO JAJCE aTS z Igračko, 20 g VELIKONOČNA JAJCA Iz dražeja, polnjena 300 g POLOVIČNA JAJCA ATS iz zele)a, 300 g PISANA BAISER JAJCA ^ 150 g GOMOUIČNA JAJCA mocca, pomaranča ali rum, ^ 6 kom, 120 g DESERTNA JAJCA polnjena z limono, malino In pomarančo, AT5 d kom., 153 g VELIKONOČNA MOŠNJA z figuricami Iz mlečne aTS čokolade, 300 g VELIKONOČNE ŽIVALI » pliša BARVE ZA JAJCA aTS tekoče, 5 x 5 ml SAMOLEPILNE SLIČICE ^s 4 90 različnih motivov ATS 9,90 ATS 9,90 JAJCA IZ MARCIPANA 17,90 različnih okusov, 100 g ZAJČKI IZ ŽELEJA 9,90 7 kom, 115 g ZAJČEK-UMETNIK 4,90 iz mlečne čokolade, 150g ATS 9,90 SEDEČ ZAJČEK 9,90 iz mlečne čokolade, 150 g ATS 14,90 VELIKONOČNO GNEZDO 9,90 košarica a figurami Iz mlečne čokolade 180 g ATS 34,90 9,90 TESTENINE, 1 kg rezanci, spirale, rožiči, tanki rezanci, gnocchl 1don a" šPaSe*l. 100% trd pšenični '*'90 zdrob, 2,25 Jajc/kg ATS 21,90 RIŽ dolgozrnat, 1 kg ATS 6,90 14,90 OSANA delikateano olje, 4 litre ATS 54,90 FRISA 29,90 delikatesna margarina, 500 g ATS 9,90 ANANAS 17,90 v koščkih, pločevinka 1 liter ATS 9,90 SKUŠIN FILET 7,90 v zelenjavi, 125 g ATS 4,90 4 x Celovec 10.- Oktoberstr. 25 Lodeng.22 St. Velterstr. 70 Stelng. 209 3 x Beljak Ossiacherzeile 56. b Italienerstr. 14 Maria - Gaiierstr. 30 Veli k o ve c Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packeratr. 2xŠpital Obersdorferstr. 4-6 Vlllacheratr. 106 1 Upoštevajte, prosimo, da so tile artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. Hofer 15.30 Zgodbe iz školjke 16.20 Sedma steza 16.40 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenju 19.10 Poslovna borza 19.30 Tv dnevnik 20.05 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 20.55 Intervju 21.55 Po sledeh napredka 22.25 Videošpon 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Vallev 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Harrv in Sunnv 19.22 Znanost 19.30 Cas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Univerzum 21.00 Pogledi od strani 21.15 Naredi si sam 21.20 Zmešnjava, humoristična oddaja 21.50 Ambo terno, svet številk 22.00 Tucker, ameriški film 23.40 Čas v sliki 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Na poti po Avstriji 16.00 Družina Merian 16.45 Arabci in Evropa 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Pesem za Dublin, finale tekmovanja za skladbo, ki bo Avstrijo zastopala na letošnji pesmi Evrovizije 21.07 Naredi si sam 21.20 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka, 2. del 0.50 Poročila/1000 mojstrovin I 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Pujsovi dosjeji, angleška barvna humoristična nanizanka 13.05 Dekle, ki je imelo vse, ameriški barvni film 14.15 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Prometni krog 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Slavnostni dobrotnik, dokumentarna oddaja 20.50 V velikem planu 22.20 Poročila 22.25 Akustikoteka, zabavnoalasbena oddaja MIKE'S SPORT FASHION 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Vpis v srednje šole 1040 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri v 16.35 TV koledar 16.40 Deklica iz prihodnosti, ponovitev nadaljevanke 17.05 Skrivnosti, ameriška nanizanka 7.30 Kamilična trata, ponovitev 18.20 Franco: Ozadje nekega mita, ponovitev dokumentarne oddaje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.45 Kamilična trata, angleška nadaljevanka 21.35 Terra X, angleška dokumentarna serija 22.25 Dokazi, nanizanka 23.10 Radar 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Spot tedna 13.20 Ohranimo zeleno Ameriko, dokumentarna serija 14.20 A shop 14.30 Borza dela 15.00 Na velikem platnu 15.15 Popspot, ponovitev 15.45 Leteča asa, ponovitev filma 17.15 Brlog, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka barvnega filma 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Popotnik, grško-francos-ko-nemški film 22.15 Poročila 22.30 Jazzbina 23.00 Spot tedna 23.05 CTM 0.30 Borza dela 10.15 Pan optikum 10.30 Dan, ko je prišlo deževje, ponovitev nemškega filma 11.50 Hooperman 1&15 Športna arena, ponovitev 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 13.30 Stan in Olio Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. V oddaji bomo govorili o športu, tudi nekaj odgovorov na vprašanja poslušalcev bomo posredovali. Tu bo še lestvica Slovenca. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Sindikat 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Na- Kved programa 17.00 Novice -. ort 17.30 Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe 19.00 Odpoved programa Ana, Jože in Janez po nagrade v Blanko Včeraj je imela komisija bralcev Gorenjskega glasa, kije tokrat javno irebala prispele rešitve nagradne kriianke TRGOVINE BLANKA s Cankarjeve 4 v Kranju, spet veliko dela. Naštela je 1613 prispelih rešitev, ireb pa je bil tokrat naklonjen naslednjim šestim: 1. Ana ČANČAR, Golnik 55 (prejme nagrado Blanke v vrednosti 7.000 SIT); 2. Joie TAVČAR, Trebija 24, Gorenja vas (prejme nagrado Blanke v vrednosti 5.000 SIT); 3. Janez ŠTANTA, Puštal 92, Šk. Loka (prejme nagrado Blanke v vrednosti 3.000 SIT); 4. - 6. nagrado Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT pa prejmejo Vinko TROGRLIČ, Jaka Platiše 13, Kranj; Ingrid STENOVEC, Frankovo nas. 67, Šk. Loka in Milka GLOBOČ-NIK, Zg. Brnik 12Ja. Rešitev križanke je bila: VARČUJE, KDOR VOLNO IN PLETENINE V TRGOVINI BLANKA* KUPUJE. In to kaže upoštevati! KINO, TOREK 8. marca 1994 KINO CENTER amer. komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 16., 18. in 20. uri; STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR Danes zapno! KINO SORA amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA Sponzorja današnje križanke sta Parfumerija Helena in Frizerstvo Meta iz Škofje Loke. Nagrade: 1. bon v vrednosti 7.000 SIT za nakup v PARFUMERIJI HELENA 2. bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup V PARFUMERIJI HELENA 3. trajno kodranje las v FRIZERSKEM SALONU META v Škofji Loki 4. modno striženje v FRIZERSKEM SALONU META v Škofji Loki 5., 6. in 7. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 10. marca, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 9. marca, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko * (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasnl službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. frizerski salon »Meta« vO <^ Ko si želite urejeno pričesko, obiščite salon META, ker obvladajo najnovejše modne trende striženja in negovanja las. Lastnica salona Ipavec Meta je članica demonstra-torske skupine ERBY in predstavlja kvalitetno lasno kozmetično linijo ELGONA iz Milana. Isto kozmetiko uporablja tudi v svojem salonu. Vse informacije v zvezi z demonstracijami ali delovnim časom ia 622 321 {? A K P OD K\ S E 0 m trgovina TITOV TRG 4/B, 64220 ŠKOFJA LOKA telefon (064) 631-370 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka še znižala obresti koliko je vreden tolar^ Kranj, 1. marca - Kranj je obiskal Martin Prinsloo, trgovski svetnik *oibasade Južnoafriške republike na Dunaju, obisk je pripravila Ubmočna zbornica Kranj, ki je pripravila pogovor z direktorji ^katerih gorenjskih podjetij in obisk tovarne Iskre števci Kranj, slovensko gospodarstvo naj bi letos sodelovalo na gospodarski razstavi Sainteks, ki jo vsako leto pripravijo v Južnoafriški ^Publiki, zato so bili k pogovoru povabljeni predstavniki Podjetij, ki že ali nameravajo sodelovati s tem trgom in sicer panike Kranj, Iskre O t oče, Iskre Mehanizmi Lipnica, Iskre Števci pranj, Fiproma Jesenice, Merkurja Kranj, Save Kranj, LTH Skorja r°*a, Vezenin Bled in Gorenjske predilnice Škofja Loka. Gosta pa 1' Posebej zanimalo podjetje Iskra Števci, ki se uveljavlja tudi na a«nskern trgu. Podobna obiska so pred tem že pripravili v Kopru in v Ljubljani. M.V. Foto: J. Pelko Kranj, 3. marca - Izhodiščna obrestna mera za podjetja je zdaj 11-odstotna, k njem pa v Gorenjski banki glede na boniteto dodajajo odstotne točke. Gorenjska banka iz Kranja v zadnjih dveh letih postopoma znižuje obrestne mere za podjetja, lansko pomlad je orestne mere znižala za 7 do 8 odstotnih točk, kar je bila neposredna posledica sanacije jeseniške železarne. Drugič so jih znižali lansko jesen, ko so jih za 1 do 2 odstotni točki, zdaj pa so jih v povprečju znižali še za 3 odstotne točke, kar so pred časom že napravili tudi za posojila občanom. Hkrati pa so zdaj uvedli tudi nov način določanja obrestnih mer, ki so odvisne od bonitete podjetja. Izhodiščna obrestna mera je 11-odstotna, k njej pa glede na boniteto podjetja in vrsto posojila dodajajo odstotne točke. Tako imajo dobri poslovni partnerji Gorenjske banke od 12- do 14-odstotne obresti in nekaj takih posojil so te dni že odobrili. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič pravi, da je boniteta odvisna tudi od tega, če je bilo podjetje dober poslovni partner tudi v času samosanacije Gorenjske banke. Nižjih obresti pa so deležni tudi novi poslovni partnerji, ki imajo primeren obseg poslovanja prek Gorenjske banke. • M.V. Mobitel ima 8 tisoč naročnikov Kranj, 3. marca - Vodenje dekliške družbe Mobitel je z marcem prevzel dosedanji finančni direktor Anton Mazelj. Mobilna telefonija se v Sloveniji uspešno razvija, prilagajanje evropskim standardom pa je narekovalo tudi novo organizacijo in dosedanji direktor Franc Dovečar je tako prevzel nove zadolžitve na področju panevropskega digitalnega sistema mobilne telefonije GSM. Mobitel ima v Slovenije že več kot 8 tisoč naročnikov, družba Mobitel je vse bolj razvejana, zdaj pa se pospešeno vključuje v evropsko družbo operaterjev za mobilno telefonijo. • M.V. kofja Loka, 1. marca - Na ustanovni skupščini so se direktorji *°ljeloške občine odločili, da bo poslej njihov klub vključen v <4nizenje Manager, izvolili so vodstvo in se odločili za članarino, * bo letno znašala 300 mark. Klub je doslej deloval neformalno, Pa Pa.Pričakujejo, da bodo imela njihova stališča večjo težo. redsednik kluba je Brane Selak, v upravnem odboru pa so še janez Ziheri, Stojan Žibert, Bojan Starman, Tone Rakovec, Tina nastran, Miha Ješe in Peter Rozman kot sekretar kluba. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 IHOEKSICEH HA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POlREBŠČiH, FEBRUAR 1994 il 94 II 94 II 94 II 94 194 XII 94 a 94 II 93 INDEKSI CEN NA DROBNO, SKUPAJ INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, SKUPAJ 101,3 102,8 148,6119,9 101,3 103,3 149,9120,1 MENJALNICA NATUmVHtOOAJNl I NAKUTMl/KtOOATKl iN/JtUTMVTOOOAlNI 1 DEM 1 ATS 100 ITL ABANKAfMIc, JeMrdce) AVAL Bled, Kran(«ka flora COP1A, Kranj CREDfTANSTALT ribanka Lj. ER0S(St»r1Mayr), Kranj MIR Tržič (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDA-tržnlct Ljubljana HI POTE KAR KA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA, Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-ŽeJ. postaj* Kranj MIKELStražJice OTOK Bled POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) SHP-Stov. hran. in pos Kranj SKB Kren| (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURSST Jesenice ŠUM Kren| TAiON Žal. postaj« Trata, šk Loka TAlfJNZg. Bitnje TJAŠA Kranj UKBŠkLoka W&F AN Kranj VrlLFAN Radovl|lca, Grajski dvor POVPRKĆNI TEČAJ 77,95 78.37 78,10 78,35 71,00 78,10 78.15 78.20 78,15 78,17 78,50 78,50 78,40 78,30 78.55 78,39 ni podatkov 77,95 78,55 78.15 77,20 78,00 77,75 77,75 78,10 78,40 78.80 78,30 77.95 77.95 78,35 nI podatkov 76.90 78,33 78.20 78.35 77,75 77,95 78.05 78,40 77,10 - 78.05 78,35 78.15 78,55 78,05 78.55 78,05 78,55 ni podatkov 77,90 78,40 78,15 78.35 78.10 78,35 77,94 78,34 11,03 11,05 11,00 11.07 11,05 11,07 11.07 11.03 11,05 11,05 10,76 11,05 11.05 11,05 11.06 10,75 11,04 11,05 11,00 10,75 11,00 11,07 11.05 11,05 11,13 11,13 11.12 11,20 11,15 11,15 11.12 11,13 11,16 11,11 11.20 11,15 11,08 11,08 11.12 11,09 11.10 11,08 11.15 11,09 11,12 11,15 11,15 7,85 7.82 7,85 7,80 7.85 7,87 7,87 7,95 7.80 7.85 7.81 7.85 7.82 7,82 7.85 7,68 7.85 7,82 7,90 7.81 7,85 7.87 7.80 7.80 7.95 8,00 8,10 8,05 7,95 7.97 7,96 8,05 7.95 7.92 8,09 8.00 7.84 7,84 7,98 7,95 7,98 7,84 8,10 7.95 7,96 8,05 8,05 11,05 11,07 11,05 11,02 11,15 7,80 8,04 11,11 7.85 7,95 11,13 7,79 7,99 11,13 7,84 7,97 Prt Šparovcu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarj.v. I Pri nakupu in prodaji SKB in MKfcKUfc zaračunavata 1% provizije.! Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnica, M al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA VMLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Podjetnica leta Kranj, 3. marca - V petek, 4. marca, ob ob 18. uri bodo na Ljubljanskem gradu razglasili slovensko podjetnico lanskega leta. Za udeleženke in udeležence srečanja bodo GIZ Podjetnost že dopoldne pripravilo seminar in forum o dokapitalizaciji malih J fCf^j j?C| l Jj tIV 1 ^oV %fc podjetij, kriznem managamentu in pravilni izbiri časa ter \yjypj) 0>\J \ ^aaTJL/AJaVlaar predstavili projekt aplikativne raziskave Slovenska podjetnica. • M.V. MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, Tel:064/76461. fax:064/77-026 BARVNI KATALOG NEPREMIČNIN JE NAPRODAJ V VSEH KIOSKIH, VSEBUJE VEČ KOT 60 BARVNIH FOTOGRAFU GORENJSKIH NEPREMIČNIN. STANOVANJA NAPRODAJ: 1. NA BLEDU V PRITLIČJU ALPSKEGA BLOKA PRODAMO TRISOBNO STANOVANJE V IZMERI 74 M2, Z VELIKIM BALKONOM IN ZELENICO OB BALKONU. VZHODNA STRAN STAVBE. CENA 115.000 DEM. 2. V LESCAH V III. NADSTROPJU ALPSKEGA BLOKA PRODAMO ENOSOBNO STANOVANJE V IZMERI 39 M2. SONČNO STANOVANJE, LEP RAZGLED. STANOVANJE JE BOGATO OPREMLJENO. CENA 59.000 DEM. 3. V RADOVLJICI NA GRADNIKOVI ULICI V I. NADSTROPJU PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE V IZMERI 50 M2. ZELO UGODNA CENA 60.000 DEM! Začeti gradnja stanovanjske hiše, oz. prizidka k starejši leseni hiši na zemljišču v izmen 700 m2. izdelana je prva plošča novogradnje - predvidena delavnica v pritličju. V času gradnje novega objekta ja možno bivanje v starem objektu. CENA 70.000 DEM BREG PRI ŽIROVNICI Polovica starejše stanovanjske hiše na lepi, sončni lokaciji. Obsega dvosobno stanovanje v pritličju zgradbe, pripadajoče kletne prostore, del podstrešja in polovico zemljišča okrog objekta. Ok. 60 m2 stanov, površine. _ CENA 49.000 DEM KORITNO PRI BLEDU Nedokončana gradnja stanovanjske hiše v Kontnem pri Bledu, 2 km iz centra Bleda. 200 m2 predvidene stanovanjske površine. Stoji na 600 m2 zemljišča. Lepa in mirna lokacija objekta. _ BLED - REČICA Enonadstropna stanovanjska hiša na mirni in sončni lokaciji 1 km iz centra Bleda. Dobro ohranjena vzdrževana hiša, ki se prodaja s celotno opremo in pohištvom. Centralno ogrevanje, telefon. 900 m2 zemljišča - urejen sadovnjak in zelenjavni vrt. 170 m2 stanovanjske površine. V hiši sta lahko dve ločeni bivalni enoti. Takoj vseljiva hiša!!! BLED • ZASIP Nova manjša stanovanjska hiša na lepi, sončni lokaciji v Zasipu, zelo bogato in okusno opremljena. Je ravno pravšnja za bivanje večje družine. Objekt je sta 4 leta. 587 m2 zemljišča in 226 m stanovanjske površine. Centralno ogrevanje, telefon, SAT TV ... Priporočamo ogled vsem, ki iščejo manjšo, vendar kvalitetno in udobno hišo v okolici Bleda. CENA UGODNA 91.000 DEM | CENA UGODNA 241.000 DEM!!| CENA PO DOGOVORU! KAMNA GORICA Stanovanjska hiša ob cesti Kropa - Radovljica na zemljišču v omari 400 m2. V objektu je 176 m2 stanovanjske Površine. Sestoji se iz kletnih prostorov, ki niso Analizirani, 12 dvosobnega stanovanja v pritličju in dveh večjih sob in Podstrešnih prostorov v nadstropju. Hiša je takoj vseljiva, centralno ogrevana. BLEJSKA DOBRAVA Starejša stanovanjska hiša z dvema pomožnima objektoma na zemljišču v izmeri ok. 700 m2. Hiša je dobre ohranjena - bivalna. Lokacija hiše omogoča tudi razne dejavnosti - trgovske, gostinske... v hiši se lahko izdelata dve stanovanjski enoti, ali pa stanovanjska enota s poslovnim prostorom. IZREDNO UGODNA CENA 126.000 DEM I I CENA 70.000 DEM ZAZIDLJIVA PARCELA PRI TRŽIČU Y vasi Loka pri Tržiču prodamo zazidljivo parcelo v «meri 1.300 m2. Sončna lokacija parcele, komunalni Pnključki so ob zemljišču. SENA 56.000 DEM BLED - CENTER!! Manjša stanovanjska hiša na lepšem delu v centru Bleda, ob gozdu, na mirni, sončni lokaciji. 1200 m2 zemljišča in 180 m2 stanovanjske površine. Klasično ogrevanje s pečmi. Takoj vseljiva hiša, proda se s celotno opremo in pohištvom. Vsi ostali podatki in fotografija objekta so na voljo v naši pisarni. IlflODNA CENA 290.000 DEM Počitniška hišica na sončni lokaciji, stoječa na zemljišču v izmeri 907 m2. Dobro urejen dostop do objekta.Objekt je zidan in se sestoji iz kleti, pritličja (kuhinja, dnevna soba) in podstrešja Možna je tudi nadomestna gradnja stanovanjske hiše. CENA SAMO 37.000 DEM URADNE URE VSAK DAN OD 9.-12. IN OD 17.-19.URE V SREDO OD 9.-13.URE POČITNIŠKI APARTMAJI V VASI PODKOREN PRI KRANJSKI GORI V vasi Podkoren bomo na lepi in mirni lokaciji gradili stanovanjski objekt na sliki zgoraj, ki bo obsegal 14 urejenih počitniških apartmajev. Objekt bo končan v mesecu novembru 1994, tako da bodo apartmaji vseljivi že v začetku decembra 1994. Apartmaji bodo delno opremljeni - kuhinjski dal in sanitarije. V zgradbi bo centralno ogrevanje, SAT TV, telefonska centrala Itd. Upoštevali bomo želje kupcev pri sami realizaciji tega projekta. Pri plačilu 100 % avansa se kupcu zmanjša kupnina za znesek v višini 4 %. Pri 50 % avansu ter obročnem plačilu druge polovice kupnine se kupnina zmanjša za 2 K. Izmena apartmajev bo od 25 - 30 m2. BLIŽINA SMUČIŠČI CENA APARTMAJEV bo približno 63.000 DEM! Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin J KMETIJSTVO UREJArCVETO ZAPLOTNIK Sklad je objavil razpis za zakup kmetijskih zemljišč Prednost imajo sedanji obdelovalci Prijave za zakup sprejemajo izpostave sklada do 2. aprila letos. Kranj - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je objavil razpis za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Razpis zadeva vsa zemljišča, ki so v lasti sklada ali sklad z njimi upravlja ali razpolaga, zemljišča, ki so bila doslej v upravljanju občin, državnih organov, zavodov in drugih ustanov, ter zemljišča, ki se obdelujejo brez zakupnih pogodb ali drugega pravnega naslova. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki in podjetja. Sklad bo dajal zemljišča v zakup za eno leto, veljavnost pogodb pa bo potlej mogoče podaljševati. Pri izbiri najustreznejšega obdelovalca bodo imeli prednost sedanji zakupniki oz. tisti, ki zemljo obdelujejo že zdaj, potlej pa bodo pri izbiri upoštevali naslednji vrstni red: kmet mejaš, kmet, ki ima svoja zemljišča v primerni oddaljenosti, kmetijska organizacija, drug kmet, ostali. Če gre za razlaščeno parcelo in za zakup zemljišča, ki nima obdelovalca, ima ne glede na vrstni red prednost denacionalizacijski upravičenec. V primeru, da se bo za eno in isto parcelo potegovalo več enakovrednih prednostnih upravičencev, bodo pri izbiri zakupnika upoštevali, ali mu je kmetijstvo glavna dejavnost preživljanja, kolikšna je oddaljenost njegovih zemljišč in zemljišč, ki jih že ima v zakupu, strokovno in tehnično usposobljenost za kmetovanje, obseg pridelave, pomembnejše naložbe v kmetijstvo, njegov socialni položaj in starost. Pri dodelitvi zemljišč v zakup bodo upoštevali tudi dosedanjo primerno obdelanost. Informacije q razpisu in obrazce za prijavo dajejo lokalne izpostave sklada. Za Jeseniško in radovljiško občino je izpostava v prostorih GG-ja na Bledu (Suzana Marolt), za kranjsko in tržiško občino v zadružnem domu na Primskovem v Kranju (Barbara Farčnik) in za škofjeloško občino na Poljanski cesti 2 v Škofji Loki (Ana Zaletel). Prijave z ustreznimi dokumenti sprejemajo do 2. aprila letos. Višina letne zakupnine za hektar zemljišča je enotna za vso Slovenijo. Najvišja je za vrt - 300 mark, za travnik od prvega do četrtega razreda je 190 mark, za boljši pašnik 100 mark - in tako dalje. V demografsko ogroženih območjih so zakupnine nižje za petino, prav tolikšen popust velja za tiste, ki bodo zakupili večje površine (nad pet hektarjev). Za neobdelana in slabo obdelana zemljišča bodo zakupnino določali posebej. • C. Zaplotnik Slovenska ljudska stranka, podružnica za Radovljico vas vljudno vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 6. marca, ob 15. uri v avli osnovne šole F.S. Finžgar v Lescah z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora s krajšim kulturnim sporedom, 2. poročilo o delu podružnice v preteklem letu, 3. razprava o aktualnih temah kmetijske politike, programu naše stranke, novi lokalni samoupravi, agrarnih skupnostih itd., 4. razno. Gostje občnega zbora: Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, Rudi Simac... t SE«BEMARW A mmX PRODAJNI CENTER KRANJ - PRIMSKO VO komunalna cona mf TT 064/241-115, 241-114_ ¥ TRGOVINA ŠKOFJA LOKA m spodnji trg 19,delovni čas od8-19 *k 064/622-950 ODLOČITEVV POMLADI ZA SETEV V JESENI • semena vrtnin, cvetlic •|l'r-f_ »cvetlični gomolji m •ročno vrtno orodje • semena poljščin • semenski krompir r^»7T~l »hrana In oprema Lf * l za male živali r\tr% »merkantllno blago In l /I K dodatki živinski krmi Se priporoča SIMINARNA tradicija In kakovost PhRUM GOZDAR, D.O.O. KRANJ ZAGRAJŠKOVA11, KRANJ TEL218-798 HSARNA:OLDHAMSKA 1 TEL215-913 ODKUPUJEMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE VSEH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI IZVAJAMO POSEK IN SPRAVILO LESA GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV ZAHTEVNI POSEKI V NASELJIH, PARKIH... IN OSTALA DELA Z DVIGALOM NA VIŠINI DO 18 m. PREVZEM GOZDNIH POVRŠIN V OPRAVLJANJE ALI ZAKUP Kmetijski nasvet Izbor hibridov koruze za letošnjo setev Pridelek koruze je v veliki meri odvisen od kakovosti semena. Pomembno je, da sejemo zdravo hibridno seme. Nikakor ne priporočamo sejati semena, ki smo ga v prejšnjem letu sami pridelali. Hibridni učinek, ki močno poveča pridelek, je namreč izražen samo v prvi generaciji (to pomeni pri semenu, ki ima ustrezno deklaracijo), v naslednjem letu pa se pridelek močno zmanjša. Posevek koruze iz "domačega" semena je neizenačen. Nekatere rastline so normalno velike, druge pa močno zastanejo v rasti. Pri izbiri semena je predvsem pomembno, da se odločimo za pravi zrelostni razred (FAO). Ta je odvisen od namena Eridelovanja (za zrnje ali za siliranje), makrolokacije parcele, akor tudi od osončenosti, teksture zemlje, oskrbe z vodo... Pomembno je namreč, da rastline ob pravem času primerno dozorijo, kar bistveno vpliva na pridelek hranilnih snovi. Razlike v rodnosti posameznih potrjenih hibridov znotraj istega ranostnega razreda so manjše, kot je lahko izpad pridelka zaradi neprimerne zrelosti koruze ob spravilu. Pri izbiri ranosti koruze se ravnamo po izkušnjah, upoštevati pa moramo dejstvo, da mora doseči posevek voščeno zrelost v sredini septembra. Spravilo koruze za siliranje konec septembra ali v oktobru je v predapskem območju, kjer je Gorenjska lahko tvegano zaradi obilnih padavin ah zgodnjih slan. Za letošnjo setev priporočamo naslednje hibride: Razred FAO 100 BC 175 BC 191 Razred FAO 200 HELGA DEA BC 272 BC 278 BC 222 Razred FAO 300 MIRNA BC 312 BC 318 FANT 36 BC 3786 EVA MEDJIMUREC CARLA zač. razreda 400 MBRMMmH 'ridelek je veliko odvisen od kakovostnega semena. Priporočeni hibridi so preizkušeni tudi na Gorenjskem in so dali dobre pridelke. Trgovinam in kmetom priporočamo, da ne nabavljajo hibridov koruze, ki jih ne poznajo, ter da sq pozorni na veljavnost deklaracije. Svetovalec za rastlinsko pridelavo: mag. Miran Naglic Letno poročilo o pospeševanju pridelave hrane v občini Škofja Loka Za trdno in kakovostno kmetijsko pridelavo ludi v letu 1993 je občina Škofja Loka iz proračunskih sredstev vlagala v pridelavo hrane zlasti v hribovskih predelih. Škofja Loka, 3. marca - Letni obračun za lansko leto pokaže, daje občina Škofja Loka za pospeševanje pridelave hrane in izboljšanje njene kvalitete (to zlasti velja za mleko) vložila iz občinskega proračuna več kot 12 milijonov tolarjev. Pri tem so ukrepi le nadaljevanje dolgoročne politike, ki teče že več let in skuša utrditi in izboljšati kvaliteto kmetijske proizvodnje. S posebno pozornostjo upoštevajo težje pogoje pridelave v hribih. Novi zaostreni pogoji kvalitete za oddajo mleka imajo med pridelovalci vsekakor najkore-nitejše posledice, saj so povzročili, da se je število kmetij, ki ga oddajajo v preteklem letu ponovno zmanjšalo od 554 kmetij v letu 1992 na 443 v letu 1993. Ker skupna količina oddanega mleka, ki so ga lani oddali dobrih 6,2 milijona litrov, zaostaja le za 5 odstotkov glede na leto poprej, to pomeni, da se ie med kmetijami napravila selekcija, in so tiste, ki še vztrajajo pri pridelavi mleka, proizvodn- jo povečale za skoraj četrtino. Novi pogoji odkupa zahtevajo vlaganja v hladilne naprave, kar so se zavedli tudi na občini, zato so več kot milijon tolarjev vložili prav za nakupe tovrstnih naprav. Pri prireji mesa v letnem seštevku ugotavljajo povečanje za približno 15 odstotkov, ki gre predvsem na račun povečane oddaje živine v zadnjih mesecih leta, ko ugotavljajo, da se je znižala odkupna teža goveda. To pomeni, da se je zaradi pomanjkanja krme oddajalo tudi nedopitano živino, kar je zagotovo posledica suše. Po ocenah občinske komisije je bil izpad pridelka v povprečju pri travinju 35 odstotkov, pn žitih 20 odstotkov, pri krompirju 30 odstotkov in silažni koruzi 25 odstotkov, skupni izpad prihodkov (torej škoda) vrednoten po republiški metodologiji pa več kot 403 milijone tolarjev. Vložena občinska sredstva v višini približno 4,6 milijona tolarjev še zdaleč niso mogla preprečiti vseh posledic, ki jih je suša prinesla. Posebno pozornost so namenili paši na planinskih pašnikih, kjer se je paslo več kot 300 govedi, 400 ovac in skoraj 50 konj, površino pašnikov pa so lani razširili za 47 hektarjev. Za vse planinske pašnike in pašo na kmetijah (150 kmetij - 2500 živali) so uveljavili republiški regres v višini skoraj milijon tolarjev. Za pospeševanje in izboljšanje kavhtete hrane pa je bila še vrsta drugih ukrepov: od strokovnega izobraževanja, analiz krme in tal, do svetovanja pri uvajanju novih tehnologij, sofinanciranju pastirjev, prevozov mleka, pospeševanja konjereje (delno tudi iz sredstev za ljudsko obrambo) in prašičereje. Kar četrtina sredstev je bila namenjena preventivnim programom, kot je program preventive mastitisa (rejci so krili le stroške zdravil), preventivni program prehrane govedi in 1>reventivni program v čebe-arstvu. Sofinancirano je bilo tudi zavarovanje živine, vendar kljub temu ugotavljajo, da je zavarovan komaj Dolovica goveje črede. • Š. Ž. Spomladanska dela v sadovnjaku Obrezovanje sadnega drevja Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba vabi kmete in ljubiteljske sadjarje na predavanje in praktični prikaz spomladanskih opravil v sadovnjaku, še zlasti obrezovanja sadnega drevja. Prvo takšno srečanje s priznanim strokovnjakom Tinetom Benedičičem iz sadovnjaka Resje pri Podvinu bo v torek, 8. marca, ob pol štirih popoldne v sadovnjaku Janeza Buha v Poljanah (pn gostilni Na Vidmu), drugo v četrtek, 10. marca, ob 15.30 v sadovnjaku Jožeta Beraika v Veštru (pri avtobusni postaji nasproti Podlubnika), tretje pa v sredo, 16. marca, ob enaki uri v sadovnjaku Janeza Benedika v naselju Studeno pri Železnikih. • CZ. V nedeljo v Poljanah Razstava izdelkov domače obrti Poljane - Kmečke žene iz Poljan prirejajo ob dnevu žena razstavo izdelkov domače obrti. Razstava bo odprta v nedeljo, 6. marca, od 8. do 18. ure v zadružnem domu v Poljanah. Ob tej priložnosti bodo za obiskovalce pripravili tudi bogat srečelov. • CZ. Predavanje Vzgoja in nega balkonskih rož Selca - V sredo, 9. marca, ob pol štirih popoldne bo v zadružnem domu v Selcih predavanje vrtnarja Jožeta Antolina iz Dorfarij o vzgoji okenskih in balkonskih rož. Po predavanju, ki ga pripravljata aktiv kmečkih žena Selca in kmetijska svetovalna služba, bo mogoč nakup rož. • CZ. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo Številka: 466-S2/93-08 Datum: 25/2-1994 PRIJAVA IZBOLJŠAV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju občine Kranj pozivamo, da prijavijo površine, ki jih nameravajo v letu 1994 izboljšati z agromelioracijskimi deli (posek drevja in grmičevja, izkop panjev z odvozom v deponijo, razstreljevanje in odstreljevanje skal, zasipanje grobelj, mikrodepresij in starih jaškov, planiranje terena), z mini hidromelioracijami (izkop jarkov, polaganje betonskih in drenažnih cevi ter zasipanje s Eskom in prstjo) in s komasacijami, katerih pobudniki so itniki zemljišč sami. Podatke o parcelni številki, katastrski občini in površini zemljišča, ki ga nameravate izboljšati ter predvideni čas izvajanja del sporočite v 15 dneh po objavi v časopisu svojemu svetovalcu Kmetijskega zavoda Ljubljana, Oddelek Kranj ali na Sekretariat za gospodarstvo občine Kranj, tel.: 221-811, int. 316. Sekretar: Andrej Tavčar, dipl. infl- KOMENTAR Sredina za izgovor Le še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bo na Bledu nastala nova slovenska politična stranka, katere jedro bo tvorila tedanja Liberalno-demokratska stranka, okoli nje pa se bodo zbrale stranke, ki so zelo dobro Znane v širši javnosti, vendar se na njihovo ialost ta slava ne Pozna tudi v konkretnih volilnih rezultatih. Toda bolj, ko se približuje slavnostni 12. marec, ki bo s seboj prinesel zdruienje levo-sredinske politike, je na drugi strani jasno, da do enakega procesa na desnici še nekaj časa rte bo prišlo. Logika bi bila seveda ravno obratna, še posebej zato, ker ima tudi desnica v*e motnosti, da se ob morebitni zdrulitvi razglasi za desno-sredinsko stranko. Očitno je v Sloveniji strah pred jasno levico M desnico še tako velik, da na °beh straneh pojem sredine ves *as uporabljajo kot nekakšen varnostni mehanizem, čeprav aejansko sredina s političnega Prizorišča vedno hitreje izginja, oblikuje pa se izrazito bipolarna Politika. Razloge za to ljubezen ao sredine je mogoče pojasniti aokaj enostavno. Slovenska Zgodovina ima izrazito nega-ftv"e izkušnje z obema polo-JU* tako z levico kot z desnico, m tega se današnji politiki dobro Zavedajo. Kot rešilna bilka se tako pojavlja prostor sredine, s katerim manipulirajo na obeh straneh, čeprav praktično pravih sredinskih strank ie nekaj časa ni več. Ko je prišlo do procesa združevanja v novo LDS, so pre- Marko Jenšterle dvsem pri Krščanskih demokratih sproiili tudi proces zdruievanja na desnici in zato k sodelovanju povabili še Slovensko ljudsko stranko ter Socialdemokratsko stranko Slovenije. Že vnaprej je bilo jasno, da bo najtrši oreh ravno SLS, zato ni čudno, da je Ivan Oman ie v tej fazi pristal celo na to, da bi nova stranka prevzela ime Slovenska ljudska stranka. Imena političnih strank so le nekaj časa prave "blagovne znamke" in tega so se dobro zavedali zdru-ievalci na drugi strani, ki bodo še naprej ohranili znak LDS z minimalnimi korekcijami njegovega pomena. Tudi Slovenska ljudska stranka je v naši zgodovini le dolgo prisotno ime, spomnimo pa se, da je ob poimenovanju sedanje Podobnikove stranke s tem imenom prišlo na desnici do kar hude krvi. Legitimna naslednica predvojne SLS je do še nedavnega delovala v Argentini, ko so se njeni člani priarulili krščanskim demokratom. Nova stranka, ki je nastala v Sloveniji in se poimenovala SLS, je to storila mimo argentinske, ki se je zato čutila izigrano. Te zamere tudi danes še niso preselene. Kako daleč so si v Sloveniji stranke na desnici, je bilo najbolj razvidno v torkovi televizijski oddaji Žarišče, v kateri sta nastopila predsednik SKD Lojze Peterle in predsednik SLS Marjan Podobnik, medtem ko tretji povabljenec, predsednik SDSS Janez Janša ni prišel. SKD in SLS si stojita nasproti huje kot njihovi resnični politični konkurenti, zanimivo pa je, da obe svoj politični pololaj ves čas razlagata ravno Z razmerjem do SDSS. To pomeni, da je ta sicer številčno šibka stranka, vendar z močnim in karizmatičnim voditeljem, praktično tista, ki bo diktirala tudi zdrulevanje na desnici. Ko je namreč Podobnik govoril o njihovi pomoči Janši, se je Peterle branil s tem, da so krščanski demokrati sedanjemu obrambnemu ministru pomagali le tedaj, ko so vstop v vlado pogojevali tudi s sprejemom SDSS in podobno. Ivan Oman pa na primer zdaj pravi, da bi morala imeti nova desničarska stranka poleg konservativnih tudi socialdemokratsko korekcijo. Janez Janša ima pač v Sloveniji tak vpliv, da se bodo za njegovo naklonjenost z vsem larom borili na obeh straneh desnice. Navsezadnje je bil eden od ciljev zdruievanja sredinske levice tudi v tem, da se mu drulno postavijo po robu, kar najprej storili z zmanjševanjem sredstev za obrambo. L PREJELI SMO Obrtniki protestirajo . Obrtna zbornica Slovenije se i* v skoraj ves mesec trajajočih Pogovorih z ministrstvi za finance, gospodarske dejavnosti M ekonomske odnose (njeno vodstvo se je sestalo tudi z Ministroma Gasparijem in Taj-nikarjem) uspela dogovoriti za rešitev večjega števila obrtniških Zahtev glede zakona o dohodni-ni> zakona o posebnem davku *« določene prejemke, predloga Zakona o agenciji RS za plačilni Promet, nadziranje in informir-obrtnega zakona, pravilnika o priglasitvi samostojnih Podjetnikov, zakona o promet-nem davku, problematike zunanjetrgovinskega poslovanja Tako bodo obiiniki, na pri-Mer, lahko še naprej neomejeno razpolagali s svojo trgovino (Predlog zakona o agenciji RS Za Plačilni promet, nadziranje in 5n5Hnm/e Ji"1 ie to prePove' JJjj- Se naprej bodo lahko imeli tUt*i osebna vozila kot osnovna sredstva. V tem primeru jim bo arZava priznala 70 odstotkov stroškov (taksistom in rent-a-car Pa 90 odstotkov). Če bodo lnieli stroškov več, pa bodo korali to dokazati. Med osnov-7". sredstva se bo knjilil tudi ljzing vozil. Trgovcem pa naj bi mmistrstvo tudi olajšalo izpoln-tov"1^ Prevzemm" dokumen- Po zagotovilih ministrstva za znance naj bi bile dogovorjene Jđirve v kratkem objavljene v godnem listu oziroma v ustrez-Mnjolmačenjih. ist P° zara k' Je 71 ■ 1 Ob pisku sirene je bilo veselje na jeseniški klopi nepopisno. Naslov prvakov je ostal na Gorenjskem, končno so lahko spet ponosno dvignili roke. stisnili obrambne vrste. Gola ni bilo več in tekma se je končala z 2:3 (1:1, 1:2, 0:0). Z odločilno, četrto zmago, pa so osvojili tudi nov naslov državnega prvaka. "Naša današnja zmaga je bila zaslužena, igrali smo bolje, imeli smo dobro organizirano obrambo in napad, igrali smo do zadnje sekunde. Mislim, da so bili za današnjo zmago zaslužni prav vsi, od zdravnika do rezervnih igralcev. Zmago smo si želeli in se zanjo pošteno borili," je bil eden prvih komentarjev trenerja Acroni Jesenic Sergeja Borisova, ki so mu mnogi hokejski strokovnjaki, tudi iz nasprotnega tabora, stisnili roko in čestitali za odlično vodenje zadnjih tekem: "Kljub temu da so imeli nasprotniki že precejšnjo prednost, mi pa smo za naslov rabili še tn zmage, se nismo vdali. Igralci so spoštovali navodila, borili so se in danes zasluženo slavimo!" je še dejal trener Borisov. Tudi predsednik jeseniškega kluba Zdenko Cund ni skrival zadovoljstva nad novim uspehom: "Osvojitev naslova državnih prvakov za nas pomeni izpolnitev vseh letošnjih ciljev. Kot lanski prvaki smo bili naslov dolžni čimbolje braniti. To nam je uspelo v pokalu evropskih državnih prvakov, pa tudi v državnem prvenstvu. Čeprav so hokejisti na nekaterih tekmah igrah slabše od svojih sposobnosti, pa je bila ta trenutek zmaga čista in zaslužena. Uspeha smo veseli, vendar pa nas obvezuje, da še naprej delamo tako, kot smo do sedaj ah celo bolje." Igralci so med objemanjem in stiski rok komajda našli čas za prve ocene tekme. "Danes smo dali vse od sebe. Tako jaz kot vsi ostali, od prvega do zadnjega v ekipi. Igrali smo s srcem, to pa je v finalu najvežneje in to nam je prineslo končno zmago. Z denarjem se ne da nič kupiti -pri Olimpiji so kupili drage tujce, toda če ni prave želje v domači ekipi, potem pač ni uspeha. Tudi to, da sem bil izbran za najboljšega mladega igralca tega finala, mi veliko pomeni, vem pa, da bo treba še dosti dela in truda tudi v prihodnje," je razmišljal Jure Smolej. Izkušenejši Andrej Razinger pa je dodal: "Tekma ni bila preveč kvalitetna, borili pa smo se od prve do zadnje minute. Na obeh straneh je bilo precej priložnosti, padlo pa je malo golov, saj sta oba vratarja dobro branila. Ko je zvezdica, ko je zmaga, pa šteje le to, goli se ne preštevajo več." "Tokrat sta tekma odločila naš vratar Drozdov in naša velika želja po zmagi, po novi zvedici. To, da smo ponovno osvojili naslov prvakov, je z eno besedo nekaj prelepega. Vemo, da v Sloveniji nekaj pomeni le prvo mesto, ostala pa nič. Žal smo imeli letos nekaj smole na domačih tekmah in praznovanje se je ponovno začelo v Ljubljani, toda te dni bomo lahko tudi doma vse nadomestili," je bil v sredo zvečer prepričan kapetan Acroni Jesenic Murajica Pajič. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko )mu. V.S. VABILA, PRIREDITVE Pohod na Arihovo peč - Planinsko društvo Kranj vabi na XVI. zimski pohod na Arihovo peč. Pohod bo to nedeljo, 6. marca, odhod pa je ob 7.30 izpred hotela Creina. Prijeve sprejema Planinsko društvo Kranj. Občni zbor Kriških pldnincev-Kriški planinci, jutri, 5.marca, ob 18. uri, na redni občni zbor vabijo vse svoje člane in druge prijatelje gora. Ob 45- letnici bodo pregledali svoje delo in podelili priznanja. Pred uradnim delom bo še predavanje tržiškega alpinista Filipa Benceta, ki se je pred dnevi vrnil z uspešne odprave na Aconcaguo v Južni Ameriki. Vabilo mladim kolesarjem - Kolesarski klub Sava Kranj vpisuje nove člane. V klub so vabljeni fantje stari od 11 do 15 let, vpis pa ie vsako soboto ob 9.30. Kranjčani se oglasite v Stražišču na Škofjeloški 10, Tržičani pred O.Š. na Bistrici pri Tržiču, Škofjeločani pa pred dvorano Poden. Dodatne informacije dobite tudi po telefonu 312-212 (Kranj) dopoldne, 51-656 (Tržič) popoldne in 620-035 (Škofja Loka) popoldne. Odbojkarski sporea-V zadnjem krogu rednega dela prvenstva bodo odbojkarji Minolte Bled v OŠ Bled v soboto ob 19. uri poskusili presenetiti drugouvrščeno Olimpijo, Žirovničani pa v Kamniku tretje uvrščeni TAD Europe. Igralke Avtohit Bleda morajo v OŠ Bled ob 17. uri s tekmo proti SD Tabor še formalno potrditi 2. mesto po rednem delu l.DOL. V II. DOL čaka igralke Triglava težko gostovanje vKopru, igralke Mehanizmov pa gostujejo v TopoTšici. V III. DOL se bodo v moški konkurenci Eomerili: Bled II-Mokronog (OŠ v Radovljici ob 16.30), Termo ubnik - Triglav (OŠ Cvetko Golar ob 17. uri), v ženski konkurenci pa doma igrajo: Bled II - Solkan (OS Bled ob 14.15), Šenčur : LIK Tilia II (OŠ Šenčur ob 16. uri.). Rokometni spored - Škofjeloški Šešir v 19. kolu gostuje pri Andor Jadranu, rokometašice Kranja pa pri Krim Electi. V II. državni ligi za moške ekipa Besnice gosti Izolo, Center Zaplotnik rokometaše Žurbi teama (sobota ob 20. uri v hali Poden), Preddvorčani pa odhajajo v Novo Gorico. • V.S. ZAČENJA SE POMLADANSKI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA TRIGLAV CREINA ODPIRA SEZONO Ekipa Živil Nakla na prvo tekmo odhaja k Potrošniku Kranj, 4. marca - Jutri in pojutrišnjem se začenjajo tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah. Živila na prvi pomladanski tekmi gostujejo v Beltincih, od koder naj bi po pričakovanjih kapetana ekipe, Janeza Križaja, prinesli točko. S 16. krogom se to soboto in nedeljo nadaljuje letošnje državno nogometno prvenstvo. Živila so ga jesni končala na šestem mestu, na prvo tekmo pomladanskega dela pa odhajajo k Potrošniku. "Prejšnji teden smo bili na pripravh v Medulinu, igrali smo na turnirju v Gorici in Italiji, ta teden pa smo se na začetek prvenstva pripravljali doma. Precej igralcev nas je žal težje ali lažje poškodovanih. Tako ima Pavlin še vedno težave s kolenom, Darjan Jošt in jaz s preponami, Vorobjeva boli vrat, z igranjem sta začela Marušič in Pihler, vendar pa Marušič na začetku gotovo še ne bo nastopil... Zato ekipa še ni dobro uigrana. Kljub temu pa odhajamo na prvo srečanje v Beltince po točko," je pred nadaljevanjem prvenstva povedal kapetan Živil Nakla Janez Križaj. Sicer pa Naklanci na prvem srečanju pričakujejo tudi pomoč svojih zvestih navijačev. Avtobus bo na tekmo, ki se bo začela ob 15. uri, odpeljal ob 11. uri z Nakla, usvali pa se bo tudi pred hotelom Creino v Kranju. V 2. slovenski nogometni ligi ekipa Triglava Creine v nedeljo ob 15. uri gosti RCS Gramatex Turnišče, Loka Medvode pa prav tako doma Piran. V slovenski mladinski in kadetski ligi obe ekipi Triglav Creine jutri gostujeta pri Muri. • V. Stanovnik AKROBATI NA KRVAVCU Kranj, 4. marca - Od danes do nedelje bo na Krvavcu peto letošnje tekmovanje smučarjev akrobatov za evropski pokal. Danes bodo nastopili v baletu, jutri v skokih, v nedeljo pa v prostem slogu. Kot so na sredini tiskovni konferenci povedali organizatorji tekmovanja, so prispele že prve ekipe tekmovalcev, vseh skupaj pa pričakujejo okrog 120 iz štirinajstih držav. Na tekmah naj bi nastopili tudi nekateri udeleženci olimpijskih iger iz Lillehammerja, v disciplinah skoki in prosti stil pa bodo tekmovali tudi naši reprezentantje in reprezentantki. Največ možnosti za dobre uvrstitve imajo Ivek Ivačič, Aleš Markun, Miha Gale, Katja Dobrin (v skokih) in Marko Jemc, Jani Pogačar, Primož Grabnar ter Nuša More (prosti slog). • V.Stanovnik DOMA LE DRUGOLIGAŠA Kranj, Radovljica, Škofja Loka, 4. marca - V II. kolu končnice za prvaka v I. moški košarkarski ligi tokrat Triglav gostuje pri Slovenici Koper v Škofijah. Košarkarice Odeje - Marmorja v I. ženski ligi jutri ob 18. uri gostujejo pri Diamond Jezici v Ljubljani, Kranj čanke pa v Celju pn ekipi Celje. V II. SKL za moške obe gorenjski ekipi, ki se borita za l.B SKL igrata doma. Radovljiška Didakta po zmagi na gostovanju v prejšnjem kolu še lahko upa na ugoden razplet. Jutn pa ob 18.30 uri v O.Š. v Radovljici gosti ekipo Radgone. Košarkarji Odeje-Marmoria prav tako jutri, ob 18. uri v dvorani na Podnu gostijo Elektro Šoštanj. • V.S. VODSTVO LE DESET MINUT TRIGLAV: POSTOJNA 74 : 78 (37 : 39) Kranj, 2. marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 600, sodnika Kamnikar iz Črnomlja in in Potočnik iz Slovenskih Konjic. Gostitelji so srečanje začeli izvrstno in že v 4. minuti vodih z 10: 0. PostojnČani, ki imajo v svojih vrstah izkušene igralce, na čelu katerih je bil temnopolti Bencton, so svoj prvi koš dosegli v 5. minuti. Tedaj so domači igralci med seboj tekmovali, kdo bo zapravil več žog, kar so gostje izkoristili in povedli z 22 : 20. Do odhoda na odmor sta se ekipi menjavali v vodstvu, Bencton pa je s trojko postavil izid prvega dela. Tudi v nadaljevanju so domači košarkarji zapravljali žoge kot po tekočem traku in v 32. minuti so gostje povedu s prednostjo 10 točk (51: 61) in si zagotovili zmago v Kranju. • Jože Marinček VATERPOLO PLES SE ZAČENJA Kranj, 3. marca - Vaterpolisti bodo to soboto začeli s pokalnim tekmovanjem, ki bo v prvi ligi trajalo vse do konca junija. V soboto in nedeljo bo zimski bazen Tivoli v Ljubljani gostil devet ekip, ki se bodo potegovale za osvojitev naslova Pokalnega zmagovalca Slovenije, ki bo našo državo zastopal v evropskem pokalnem tekmovanju. Med ekipami Triglava (lanski zmagovalec), Kranj 90 (zastopal Slovenijo laniv Pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev), Micom Koper, Neptun, Maribor, Ljubljana, Vodovodni stolp, Kokra in Kamnik bo po vsej verjetnosti glavno besedo imeli vaterpolisti Triglava, Micom Kopra in Ljubljane. * Jože Marinček AKCIJSKA PRODAJA 40 % popust fttS alples SAMO V SALONU POHIŠTVA BLEIWEISOVA 6, KRANJ (nasproti avtobusne postaje) TEL: 064/212-738 ŠIPAD d.o.o. Na številki 92 tudi grafična postaja Vsak dan povprečno 23 intervencij _? Kranj, 4. marca - Operativno komunikacijski center je srce UNZ Kranj. Od tod, s številke 92, organizirajo in vodijo vse policijske intervencije. Operater na ekranu poišče najbližjo patruljo in jo napoti na kraj prometne nezgode, na prizorišče vloma, ropa, družinskega pretepa... Lani so v operativno komunikacijskem centru zabeležili kar 6230 klicev za pomoč, povprečno 23 vsak dan. Načelnik centra Bojan Belak pravi, da zaradi neodziva policistov ni bilo niti ene pritožbe, odkar je številka 92 priklopljena na center. Razen intervencij so lani iz centra vodili tudi 586 varovanj, kar je vsekakor velika obremenitev tako za dežurne v centru kot policijske enote na terenu. Morda še zanimiv dodatek statistiki; po elektronski pošti so sprejeli ali oddali kar 37.620 pisnih sporočil. Vsi telefonski pogovori na številki 92 so zabeleženi na magnetofonski trak, ki ga zavrtijo v primerih, ko je potrebna kasnejša analiza posameznega dogodka. Pred dnevi so se v operativno komunikacijskem centru opremili z grafično postajo. Približno 60 odstotkov računalniškega programa zapolnjujejo podrobne grafične skice vseh naselij v Sloveniji z natančnimi vriši posameznih objektov in števila ljudi v njih. Ti podatki bodo dobrodošel smerokaz policistom, ko bodo morali ukrepati v primerih hujših kaznivih dejanj (nastavljena bomba), požarov, morebitnih evakuacij ljudi. Program zdaj dopolnjujejo še z nekaterimi specifično policijskimi podatki, med drugim čakajo na satelitski program, s pomočjo katerega bodo lahko spremljali gibanje posameznih patrulj na terenu. • H. Jelovčan 99 pritožb na ravnanje policistov Utemeljenih petnajst Kranj, 4. marca - Nekateri prenapeteži si po svoje razlagajo demokracijo in se na vse kriplje upirajo ukrepom policistov. V pravnem jeziku se temu reče kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, v praksi pa gre za žaljivo jezikanje in telesne napade na policiste. Lani so policisti ovadili 26 prenapetežev, porast teh kaznivih dejanj je opazen iz leta v leto. Policisti so prisilna sredstva uporabili v 161 primerih, najpogosteje strokovne prijeme, posegli pa so tudi po gumijevkah, lisicah, plinskem razpršilcu in si Eomagali s službenimi psi. V "spopadih" s storilci je bil en policist udo ranjen, dva lažje, pet jih je odneslo buške in praske. Drago Marinkovič in urada načelnika UNZ Kranj pravi, da vse primere, ko bodisi policisti uporabijo prisilo, bodisi so napadeni, temeljito analizirajo, da ugotovijo, ali policisti morda niso presegli pooblastil in prekršili pravil policijske stroke. Pritožbe ljudi na ravnanje policistov so namreč relativno pogoste. Medtem ko so jih predlani obravnavali 58, iih je bilo lani že 99, od teh so bile tri naperjene proti kriminalistom, vse druge proti uniformiranim policistom. Od 99 pritožb so jih v uradu načelnika spoznali za utemeljene petnajst. Ocenjevanje je po besedah Draga Marinkoviča pošteno, neodvisno od ostalih služb, nepristransko, včasih celo policisti očitajo, češ da je preveč strogo v njihovo škodo. Prizadeti od zunaj seveda menijo nasprotno. Njihove pritožbe na "razsodbe" rešujejo v notranjem ministrstvu, v ministrstvu ocenjujejo tudi odškodninske zahtevke. Največ pritožb ljudi (27) je bilo na postopke policistov, ki so jim očitali nezakonito ravnanje, nekorektnost postopkov, žaljivost. Nekaj pritožb je bilo tudi na neukrepanje policistov. V primerih, ko so pritožbe utemeljene, sledi proti policistom disciplinski postopek; najmilejša oblika ukrepa je opozorilo, najhujša izgon iz policije. Lani slednjega primera v UNZ Kranj ni bilo. • H. Jelovčan OSMRTNICA Sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča JOŽEFA KASTIGAR iz Kranja Pogreb bo v petek, 4. marca 1994, v družinskem krogu. Žalujoči vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil dragi sin in brat BLAŽ RIHAR Od njega se bomo poslovili v petek, 4. marca 1994, ob 15.30 uri na iillHlBli kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI MALI OGLASI m 223-111 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, teiefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 3291 OVERLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215-650_3935 OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS 127, prodam. Poljšica pri Pgdnartu 10, 070-262, popoldan Prodam stroj za vezenje - 8 glavni, avtomatska menjava barv. 0241- 694 4158 Stroje za izdelavo nogavic, rabljene poceni prodam. Stroji so brezhibni in v obratovanju. 0061/346-886, od 9. do 13. ure 4M1 Prodam več vrst industrijskih ŠIVAL-NIH STROJEV. 041-643_4515 Prodam AGREGAT 2.2 KW, cena 400 DEM. 0691-676 4618 Ugodno prodam AVTORADIO in PRALNI STROJ gorenje. Zg. Duplje 80, 047-190 4621 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE (2+2). 0329-294_4637 Prodam TRAKTOR IMT 549, 300 del. ur, kot nov. 045-209 4656 Dobro ohranjen kultivator z enim valjem, 2,20 m, prodam. Voklo 36, Šenčur 4662 Nov 80 litrski BOJLER, centralna elek., ugodno prodam. 0241-006 MOTOKULTIVATOR Gorenje, priključek kosilnica, prodam. 0 725-376, Krničar, Sp. Gorje 2 1 2 . 4676 Izdelujemo prednje pogone na traktorje URSUS C 360 invsetipeZETORJEV. TEU061/641-065 KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE RAZPISUJE JAVNI RAZPIS brez omejitev za izbiro izvajalca za obnovo krajevnih in lokalnih cest v KS Poljane. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na krajevni skupnosti Poljane pri ga. Irmi Jelovčan (tel.: 65-710). Orientacijska vrednost del znaša 6.500.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt ali skupino objektov. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 15 dneh, ko bodo opravljene, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksne. Roki izvedbe: marec - avgust 1994 Obnova krajevne ceste Kremenk - Pasja ravan mora biti zaključena do 30. maja 1994. Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 35 % pogodbenen vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R+r). Ponudbo za javno razpis predložite na KS Poljane do petka, 11. 3. 1994, do 12. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za obnovo cest v KS Poljane". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca. KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE MARCA ^MARMOR * MERKUR okenske police,stopnice, tanke marmorne ploščice, venecijanski in drugi tlaki, obloge... > MERKUR Od 1 . do 31 . marca v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom i z C311< i MARMOR HOTAVLJE po ZELO UGODNIH, z Merkurjevo kartico zaupanja po ŠE UGODNEJŠIH CENAH! Prodam PAJKA za seno SIP 4550. 0421- 240 4773 Električno verižno ŽAGO novo prodam, 28000 SIT. 0212-872 4729 OBRAČALNIK sena 220 kot nov in dva kompresorja 50 in 1001, prodam. 0422- 554 473i Ind. šivalni STROJ slepi Siv (blind-stich) Singer, prodam. 0421-666, Krvavška c. 24 4750 Menjam ŠIVALNI STROJ (omara) Bagat za drva 5 m3. 0332-511 4754 Prodam HIDRAVLIČNO NAPRAVO za hladno krivljenje cevi od 3/8 do 2". Darko Žlebič, Sp.Besnica 170 4757 Prodam novo osovino za cirkular dolžine 65 cm. Voglje. Krakovska 27 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in kuppersbusch peč. 0215-651 HLADILNIK gorenje 80 I, prodam. 0213-338 4816 Prodam TRAKTOR Ferguson 65 po generalni. 0802-042 «19 Prodam CISTERNO 4000 i, ležeča. 0631-303 4820 Prodam enofazni ADLER cik-cak ŠIVALNI STROJ. 00609/617-272 SAMSUNG TV37cm od TV 51 cm od TV 55 cm od TV 72 cm od Videorekorder od HI-FI stolp od 40.349 TV-HIFI - VIDEO %fel C Talcev 3 Kranj linOQl delovni čas od 9 -12 ure a a tac od 15 do 19 ure 44.745 sobota od 9 ■ 12 ure 41.370 TT 064/212-367 TV ANTENE: A kanal, M MTV, EURO 3, ter ostali TV kanali. 0215-146,57- 420 4686 PRALNI STROJ gorenje 7IIX popolnoma nov, ugodno prodam. 0311-354 4696 Prodam LIKALNI STROJ Mile z manjšo okvaro, drugače pa dobro ohranjen.0332-450 4716 Prodam gorsko KOLO in kabino *a traktor Untverzal. 0215-197 *J* RICO 60 GR mašino za brizganj« plastike, ugodno prodam ali menjam-077-477_ Prodam PEČICO na vrtinčasti vroČj zrak. Šuceva 9, Primskovo *10\ Prodam KOSILNICO Reform, man, Križe, 057-767 RoZ- HRANILNICA LOM d. d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje daj v. Al C &03 mm wm\ Hi-Fi TRGOVINA Z TV*VID€0*flVDIO*HI -f I-T6UFONI MARANTZ, SONV, T6CHNICS, d*0™> NY E - 180 000 1PNY UX - 00 235 V BLIŽINI GlEDAUŠČA Cankarjeva 0, KRANJ tal.: 222-OSS GLASBILA vbodno prodam SYNTHESIZER ^MAHA PSR 400 na 5 oktav. ^328-088_4490 SlNTESIZER CASIO s 4 oktavami ^gjnov, prodam. «622-030 4S61 GLASBENI STOLP Kamkrown z J^jj'nskim upravljanjem. «57-547 J^MACROVVN STOLP še povsem iram matematiko na vašem ■rffi J£.ra 300 SIT. Dlp. strojni -»^»215-301 4703 lrw^®tni 'n nadaljevalni tečaji šivanja srenja. «622-256, po 20. uri KUPIM Odkupujemo smrekovo in bukovo hlodovino po tržnih cenaht «56-742 EXIM TRADE, d.o.o. 3287 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 3288 Kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO cca 2000 m2 na območju Kranja. Ravno tako najamemo garažni ali kletni prostor za mimo dejavnost v izmeri cca do 100 m2. «331 -306,331 -307, od 7. do 15. ure od ponedeljka do petka 3993 Kupim jelšove hlode aH plohe 50 mm. «45-096 404s Kupim late za kozolec. «329-658 4365 Kupim 100 litrski HLADILNIK za mleko. «45-738 4483 Kupim raztegljiv dvosed. «216-630 4500 Kupim PARCELO 700 - 1000m 2 v škofji Loki ali proti Ljubljani. 0632- 697 4616 Kupim večji, malorabljen montažni rastlinjak. «45-532 4526 Kupim JUGO 55 ali ZASTAVA 101, letnik 1988 in mlajši. «403-616 46is Kupim 3 omarice ali samo vrata od kuhinje Gorenje, starejši tip, furniran hrast G 142, višina 60 cm in širina 30,40 in 50 cm, plačam dobro. Galičič Marko, Gor. vas 112, Gor. vas «681-447 4632 Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. 0 53-401 4671 Kupim avto do 1500 DEM. Hafner Oton, Kres 24, Železniki 4693 Kupim hladilni bazen 100 litrski. 0421-007_4732 ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elek. z pečico, rabljen, kupim. 0312-358 4759 Kotel za žganjekuho 60-100 litrov kupim. 0401-263 4763 Rabljene deske za šolanje kupim. 041-246_4783 Kupim elektromotor 10-15 KW, 750 0/min, lahko v okvari. 0631-6564812 Kupim rabljeno mlatilnico in pajki. 0061/614-533 4891 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za prave poslovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROON^NA - SERVIS Upravi W 064 222 868 tax.: 064 222 867 LJUBLJANA. teVfOK.; 061 159 0 232 KRANJ, tel/fo* 064 739 150 LOKALI V Strelišču oddam prostor 20 m2 za mirno dejavnost (3 fazni tok, souporaba telefona). 0310-057 dopoldan ali zvečer 4578 Opremljen TRGOVSKI LOKAL v Šenčurju oddam. 0217-842 4691 PODJETNIKI v naiem dajemo poslovno hišo opremljeno 483 m pi-sarsnlških prostorov VSE V ENI HIŠI. Pisne ponudbe pošljite na FRAST NEPREMIČNINE. Jezerska c. 54 b, Kranj. Oddamo neživilsko trgovino lokacija Orehek pri Kranju, Trstenik, Šenčur in različne zelo atraktivne pisarniške enote v Kranju in okolici. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, del. čas 9-12. ure in do 16. do 18. ure, 0242-651 4709 V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. 050-852 4710 Oddamo v najem prostor za pizzerijo v Križah cca 120 m2. Informacije osebno v Bistro DAMA v Kranju, Nikola Tesla 1, 0331-206 Vidic 4777 KOLESA Dve PONY kolesi, ugodno prodam. 0623-175 3922 Prodam CTX 80, letnik 1988, prva barva, cena 1000 DEM. 041-893 4509 Prodam ATX, letnik 8/90, cena po dogovoru. 0329-728 4644 OBVESTILA MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava, čas je, da storite kaj zašel CANARY 0214-341 3328 MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! CANARY «214-341 3932 Nakupovalni izlet v Munchen - vsak teden s kombijem. «82-104 4495 Ogled mednarodnega obrtnega sejma v Munchnu in nakupovanje, dne 18.3., cena 50 DEM. «697-058 4524 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 19.3.94. «49-442 ■ JiH.'.liH LIGNIT IZ VELENJA kosi, kocke RJAVI IZ ZASAVJA (Zagorje), prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 200 - 650 DEM • akcijska prodaja prodala In montaža z avtomatiko za OLJNE OORILCE In ateatlrane CISTERNE. Ugodnosti za upokojenca. S čeki je plačilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ TS" 21-17-60 ali 06-09-61-17-60 OBLAČILA Prodam dekliško obhajilno OBLEKO za 150 DEM. «242-811_4523 Ženske barete dvojne in otroške kape, dobite na «715-050 4570 Prodam belo poročno obleko. «621-602 4791 Ugodno prodam žensko spodnje PERILO. «327-249_4605 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK znamke Monbebe, rabljen 5 mesecev, kombiniran, za 13000 SIT «217-815 4578 Prodam malo rabljen avtosedež na H zapenjanje. «323-470 4760 OSTALO VRTNARJI POZOR! Kvalitetno PRST - Humus, prodam. « 217-167 4211 CISTERNO 1700 I za 2100 DEM, prodam. «712-230, popoldan 4«5 Prodam klavirsko HARMONIKO, žensko gorenjsko NARODNO NOŠO. «682-720, popoldan 4S65 Prodam KOVANCE st. Srbije in črne »ore ter foto aparat Leica, letnik 936. «218-821, popoldan 4&S3 ŠKATLE za šiviljski pribor lesene ugodno naprodaj, lepo in praktično darilo. «41-289 4604 Prodam novo avtom. PRIKOLICO In 200 litrski KAVRIJ. «241-086 4726 Za ljubitelje rož prodam ročno izdelane (hrastove) čebričke. Petkov-šek, Pot v Bitnje 57 4737 SALADMASTER - odlična ameriška posoda - ceneje od AMC - obročno odplačevanje. «57-719 4so9 Potrebujete SVEČE v večjih ali manjših količinah? Pokličite zvečer «53-218 4825 Prodan) komplet opremljen AKVARU 2 x 220 litrov. «49-442 4629 KIOSK 2 x 3 m iz opaža, primeren za razne dejavnosti, prodam. 0061/ 264-010 4903 Rostfrei POSODO, novo, zelo ugodno prodam. 0 312-450 4916 GRUŠT strešno opeko in izolacijo, prodam, cena ugodna. 0 620-004 PRIDELKI Prodam star HLEVSKI GNOJ. Zg.Bela 19, 045-738_4484 ODOJKE, sojo prodam. 0242-638 4489 Prodam SEMENSKI KROMPIR jerla in canabec. Rozman Jurij, Dragočaj-na 16, Smlednik 4513 SENO - otavo, ter jedilni KROMPIR Desire, ter krompir za saditev, prodam. Zalog 49. 4544 Prodam kvalitetno SENO in otavo. 0622-418 4560 Prodam SENO. 0802-514 4568 Prodam SENO in OTAVO. Bodešče 17, Bled 4573 Prodam SENO. Jurkovič, Dobro polje 9 A, Brezje 46is Prodam SENO. 0421-020 4625 Prodam BELO DOMAČE VINO savignon - pinot. 0241-038, od 17. do 19. ure 4557 Prodam JEDILNI KROMPIR in krompir za seme jerla In desire. 0422-571 4667 Prodam KROMPIR za sajenje sorte dezire in pentland in ajdovo moko. Jerala, Podbrezje 218, 070-2044717 Prodam debeli KROMPIR desire. Voklo 31 ali 107, 049-214 47ia Prodam jedilni in semenski krompir desire in romano. Sp. Duplje 56, 047-442 4727 Prodam silažno KORUZO. Britof 315, Kranj 4775 Prodam SENO. 0622-747 4856 POSESTI GRADBENO PARCELO ali stanovanjsko hišo na Gorenjskem, kupim. Kličite po 20. uri 0994377488301 Avstrija 3917 Prodam GOZDNO PARCELO 7000 m2 KO Podbrezje. 0214-074, zvečer 4147 Prodam PARCELO z nadomestno gradnjo, vodo, elektriko - Sovodenj. 0691-624 4372 V najem oddam skromni VIKEND, mesečno 5000 SIT, 10 letno predplačilo. 077-472 4481 Prodam GOZD v bližini Kranja v izmeri 23 arov. 049-558, dopoldan 4494 Dam starejšo HIŠO v najem, ob cesti Visoko pri Kranju. 0242-880, popoldan 4612 Kupim enodružinsko novejšo HIŠO v Radovljici, Lescah, Žirovnici ali oko-lici. Šifra: DOGOVOR_«33 Na Drulovki pri Kranju, nedokončano vrstno hišo, ugodno prodam. 0061/ 823-132 4700 NOVE HIŠE prodamo v Britofu, v Hotemažah - atrijska, na Primsko-vem starejšo hišo, Zalog pri Cerkljah nova hiša ugodna cena, Komenda nedograjena hiša. Prodajamo tudi zazidljive parcele. Kupci ne plačajo provizije. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj, 0242-651 Prodam NJIVO v čirčah. Škofjeloška 28, 0311-582_4748 Prodam TRAVNIK na Lancovem, 2086 m2. 0715-019_4798 V okolici Lesc najamem enosobno stanovanje ali manjšo hišo. 0718- 348 4804 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ s programom plesne šole URŠKA vpisuje -otroci, odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šolo Francea Prešerna in na Planino v šolo Staneta Žagarja. 041-581 4430 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih. Veliko petja. 043-497 4569 TRIO IGRA za ohceti in v lokalih, po dogovoru s petjem. 070-015 4815 POSLOVNI STIKI Poštenega in resnega moškega do 55 let išče poštena ženska. Šifra: POMLAD_4405 Nujno potrebujem 5000 DEM. Oglasite se na 0218-562, v soboto od 12. do 14. ure 4572 Prodamo CERTIFIKATE. 0218-562, v soboto od 12. do 14. ure 4574 Prodam ELANOV BON ZA 5000 dem Z 15 % DO 20 % POPUSTA. 045-267 4597 Prodam kartico PODARIM DOBIM od Elana, 10 % ceneje. 0733-777 V soboto 5. marca zvečer vabljeni na ples s TRIOM TRI v hotel Transturist v Škofjo Loko. Rezervacije na tel.064/621-261 -trnu POZNANSTVA Vsi, ki iščete partnerja, zaupajte to AFRODITI ženitni posredovalnici 0324-258, ki nudi mlajšim ženskam in intelektualcem nad 40 let usluge brezplačno obenem vabi vse na zabavo prvo soboto v mesecu v HOTEL ILIRIJA v Šiški in tretjo soboto v HOTEL CREINA v Kranju! 4071 27. letni urejen fant z manjšo kmetijo, želi spoznati urejeno dekle. Šifra: PRIDI K MENI_4924 RAZNO PRODAM Prodam LESTVE od 4-6 m dolžine. 041-646_4486 Prodam brezove suhe DRVA. 045- 388 4608 Prodam HLEVSKI GNOJ, stolp Beniton, špingel, dvobrzinca, orodje klip-klap. 057-977_4771 Prodam peč za centralno, dekliško obhajilno obleko, gumijasti čoln z motorjem. 057-977 4772 Večjo količino HLEVSKEGA GNOJA poceni prodam, ter hladilec za mleko 1+1. 0738-030_4808 Prodam gnoj, starinsko pohištvo in kmetijo. 046-025, po 15. uri 4834 Prodam bukova DRVA in butare. 0421-345_4906 ŠEPING, frakcijsko prešo 25 t, in KROŽNO ŽAGO za kovino, prodam. 0 311-357 4921 ELAN iimiiiiii.....vmmmttmkmmm * Na osnovi odločitve uprave družbe Elan Marine, d.o.o., Begunje št. 1, objavljamo naslednja prosta delovna mesta 1. DELOVODJA livnice 2. TEHNOLOGA - KONSTRUKTERJA velikih plovil 3. A VTOMEHANIKA Pogoji: Tč. 1.: srednja izobrazba kemijske ali lesarske smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj in poskusno delo 3 mesece. Tč. 2.: visoka ali višja izobrazba strojne ali lesarske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj in poskusno delo 5 mesecev Tč. 3.: poklicna šola ustrezne smeri ali IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja, 3 leta delovnih izkušenj in poskusno delo 2 meseca. Prednost pri izbiri imajo mlajši kandidati s smislom za samostojno in skupinsko delo. Kandidate, ki bodo ustrezali navedenim pogojem, bomo povabili na razgovor. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Elan, d.d., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA. PLAČILO PO DOGOVORU. TEL.: 061- 823-585, 824-096 STAN. OPREMA Prodam ITISON, strešno okno 112 x 75, 80 I bojler, vse novo po ugodni ceni. 0332-426 4403 Poceni prodam starejšo sedežno garnituro. 045-812, po 20. uri 4511 JOGI skoraj nov, ugodno prodam. 0622-030 4562 Ugodno prodam nov POGRAD. 0721-146 4664 Prodam OMARO z regalom za dnevno sobo. 0215-005 4sss Prodam kuhinjski BOJLER in belo keramično PIPO, novo. 0422-392 4635 Prodam 4 kuhinjske STOLE. 0215- 041 4640 RAZTEGLJIV KAVČ, ohranjen, ugodno prodam. 0 325-158 4672 Ugodno prodam KUHINJO brest z napo in štedilnikom, omaro za dnevno sobo, posteljo, dve nočni omarici in garderobno omaro. 0329-094 4713 Prodam BIDE in enoročno baterijo za bide, vse novo. 0323-470 4741 Prodam POSTELJE z jogijem, elek. radiator. Retljeva 10, Kranj, 0327- 027 4756 Prodam starejšo sobno In kuhinjsko opravo ter "kredenco", jedilni kot, pomivalno korito v Škofji Loki. 0061/1598-092 4755 2 stilska KAVČA in 2 FOTELJA, prodam. 0325-467 4&60 OMARO, ugodno prodam. 0 221- 437_4915 KOPALNIŠKO OPREMO - komplet ali po delih, ugodno prodam. 0 45- 176 4922 ŠPORT JADRALNO PADALO P 2 ugodno prodam. 083-841, zvečer 4689 Nove, nerabljene, plastične dekliške drsalke št. 34, prodam. 078-879 4697_ Prodam PANCERJE št. 34 in 32 in palice. 048-625 4007 Prodam PANCARJE SALAMON št. 41.057-547 4817 STORITVE LE DO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni! 0214-780 3264 Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341 3283 Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3294 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A, M MTV kanala. 0310-223 3541 ROLETARSTVO NOGRAŠEK iz MILJ 13, obvešča cenjene stranke DA NE POSLUJEMO VEČ NA TEM NASLOVU. Preselili smo se v Notranje Gorice. Za obisk in naročila se priporočamo na naslov RONO NOGRAŠEK, NOTRANJE GORICE, MAUSERJEVA C. 46. 0061/651-247 3925_ Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetnjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3941 Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341_3945 LE DO SERVIS -servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3946 Polagam, brusim, lakiram - parket, pluto, topli pod. 041-662 4093 MONTAŽA in SERVIS centralne kurjave. 0 632-520 4303 Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 A, 0326-426, popoldan 4384 Strokovno obrezovanje sadnega drevja In okrasnih grmovnic. 0310- 744 4420 Slikopleskanje in parketarske storitve. «324-943 4428 STARO - NOVO - NOVO - SERVIS GOSPODINJSKE OPREME RIBNIKAR DARE v novi obliki NIVO d.o.o. KRANJ. ZOPET SERVISIRAMO: pralne stroje, štedilnike, hladilnike, bojlerje Tiki itd. K novi ponudbi sodi še nova trgovina s kompletno belo tehniko in leasingom na Likozarjevi ulici 27 v Kranju, tel.: 331-301. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. VODOVODAR vam naredi vodovodno instalacijo, ter manjša popravila, kvalitetno in po solidni ceni. B218- 427 4436 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. ASK, D.O.O., «216-706 4475 Izdelujem KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata — «82-104_4493 Sprejemeo vsa gradbena dela z materialom ali brez. «332-183 zvečer 213-537 4496 Sprejmemo ziadrska in fasaderska dela - svoj oder in material. «332-183 zvečer 213-537 4497 ROLETE, ŽALUZIJE popravilo in montaža na «061/376-783 4542 KOMBI prevozi tovora in manjše selitve. « 215-211_4sso Izvajamo vse vrste GRADBENIH DEL «421-415 4591 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič. HITRO IN POCENI! «57-214, zvečer 4605 Ugodno nudim prevoze s kombijem VW Transporter 7+1. « 81-228 4677 Izdelujem MLEKARSKA POMIVALNA KORITA in prodam R 4. «325- 576 4685 SERVIS šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov. «82-544 4687 Prodam kmečke skrinje, restavriram starine in umetnine. «45-372 4694 NOVO! NOVO! 4 BARVNE SUKE ZA SAMO 500 SIT FOTOAVTOMAT Slike za dokumente, potne liste, osebne izkaznice, vozovnice, osebno rabo V KRANJU v veleblagovnici GLOBUS-KOKRA FOTO <<>FIX BIRO OFFICE 62000 Maribor, Glavni trg 6, Telefon:062/29-755 Fax:062/222-523 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. «213-218 4886 STANOVANJA Dekletu ali samski ženski nudim STANOVANJE s souporabo kuhinje in kopalnice. «328-088 4491 Oddam 2-sobno STANOVANJE na Planini. «57-206, 241-035 4499 Oddam sobo s souporabo kuhinje, kopalnice, telefona - 150 DEM/mesečno, predplačilo, šifra: 15. MAREC 4531 Dvosobno stanovanje 62 m2, v Šk. Loki, prodam. « 620-004 4918 VARSTVO Potrebujemo varuško za 10-meseč-no punčko. «326-085, vsak dan 4571 Varujem otroke od 1-4 leta v škofji Loki. «622-779 4794 VOZILA DELI TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, «422-221_3937 AVTOODPAD - ZASTAVA, YUGO, LADA, ŠKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. « 715-601 4276 Prodam prednjo HAVBO od Z 750 in zadnjo havbo od Z 101. «218-662 4492 Prodam tovorno AVTOPRIKOLICO 120 x 180 cm. «85-429_4695 Prodam JUGO 45 po delih. «725- 028 4714 Več rezervnih delov za avto BMW 316 prodam. «77-143 4824 ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: - ČISTEGA ZLA TA IN NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV * ČEKOV IN TUJIH VALUT - UMETNIN IN STARIN - IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Koroška c, 41 Kranj, tel: 211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8-17 Prevzamem vsa zidarska dela. «218-779_4769 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata. «714-519 4788 Servisiranje elek. orodja Black in Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica,' «403-153_4792 TIK TAK trgovina, urarska popravila, modne ure. EMONA CENTER, RADOVLJICA_4833 nATELITSKI SISTEMI vrhunske kvalitete Pace, možen kredit, vrtljivi sistemi. «719-014 4854 Hišo ali stanovanje najame 4-članska družina v Kranju ali okolici. «241-352 4532 V Kranju prodam 2-sobno STANOVANJE v 3. nadstropju, klasično ogrevanje, takoj vseljivo, za 49.000 DEM. «329-875 v pon , sred., pet., od 16. do 19. ure 4540 V Kranju prodam garsonjero, v 3. nadstropju s centralno kurjavo, takoj vseljivo cena 29.500 DEM. O 329-875, v ponedeljek, sredo ali petek od 16. do 19. ure. 4552 Lastniško enosobno STANOVANJE v Sevnici zamenjam za Trebnje. Rad-man, Prešernova 45 a, Bled 4567 Zamenjam dvosobno lastniško stanovanje v bolku 47 m2 Kranj, za približno enako v Radovljici, lescah, Bledu ali Gorjah. «061/265-652 4595 Zamenjam 2-sobno s kabinetom za manjše stanovanje. «214-747 4606 V Kranju zamenjam 2-ss komfortno stanovanje za manjše. «065/75-542 4665_ 1-ss v Izoli 44 m2, zamenjam za gradbeno parcelo, stanovanje ali starejšo hišo v Kranju ali okolici, tt 311-025_4662 V prodaji imamo veliko različnih stanovanj, po ugodnih cenah. Na Planini garsoniera 27,40 m, 1-ss 40,64 m, 1-ss 42,40 m, 2-ss 64,40 m, 2-ss 69,80 m Radovljica garsoniera 28,60 m, Jesenice 1-ss 41,66 m cena 26.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0242- 651 4707 VOZILA BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE: radiator 22-605 x 600 1456 W 5790 SIT radiator 22-605 x 1000 2500 W 8398 SIT regulator vleka Samson 3/4 3490 SIT črpalka Gruntfos s holandci 1 cola 7990 SIT ekspanzijska posoda 35 I 2890 SIT cevni termostat IMIT 998 SIT mešalni ventil 4 potni 1 cola 2990 SIT oljni gorilci z pred/lop/pokr/diza od 40823 SIT vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 290 SIT ugodno tudi peči in ostalo blago za instalacije Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo. S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555 fax 691-610 GOLF JL, letnik 1980, odlično ohranjen, pravkar registriran, cena 3500 DEM, prodam. «623-175 »21 Prodam R 11, letnik 1988, 70000 km, izredno vzdrževan. «215-080, zvečer 4003 Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, letnik 10/91, rdeče barve, šibedah in elek. zaklepanje. «76-004 in 76-926 4398_'_ Prodam Z 750 L, letnik 1985, prevoženih 33.000 km, lepo ohranjen. «329-168 4401 FORD CLX escort.letnik 1990 srebrne barve, 22500 km, prodam. «56-112, petek, sobota, nedelja 4402_ Prodam VISO 11 RE, letnik 1988, rog. do 3/95. «403-144 4464 Prodam karamboliran avto LADA 1500. Tenetiše 67 **»•> Prodam R 5, letnik 1991, rdeč 5 v, lepo ohranjen, cena 10.600 DEM. «312-494_4502 Z 101 komfort, letnik 1982 in Sumljast čoln z motrjem TOMOS ,5, vse v brezhibnem stanju, ugodno prodam. «70-022 45oe ALFA 33 1,5 QV, max dodat, oprema, letnik 1986, cena 8200 DEM. «733-038_4510 Prodam 126 P, letnik 1982, reg. do julija 65000 km, ohranjena. 941-893 JUGO 55 KORAL, letnik 1988, reg. 6/94, prodam. «78-315, po 18. uri 4514_ Prodam Z 128, letnik 1988, odlično ohranjen. «216-109 4522 Prodam ohranjen GOLF D, letnik 10.84. «45-532_4527 Prodam registriran avtobus, cena ugodna. Vse infor. «52-160 4536 AUDI 80, letnik 1988, metalno siva barva, servo zaklepanje, alarm, ohranjen, prodam. «881-452, od 12. do 24. ure 45 >« LADA RIVA 1300, bež barve, prevoženih 34000 km, letnik 1989, odlično ohranjena, garažirana, v zimskem času nevožena, prodam. «064/632-696 4539 Prodam lepo ohranjen R 4 TL, lentik 1986 in starejšo Z 101, oba reg. celo leto. «332-439_4543 Z 101 SKALA, letnik 1989, reg. do 12/94, cena 3700 DEM, prodam. « 403-220 4549 FIAT UNO 60 S, letnik 7/86, rdeče brave, redno vzdrževan in negovan, dodatno opremljen, cena 6400 DEM, prodam. « 323-054_4551 GOLF diesel, S paket, temno modre barve, letnik 1985, reg. do 10/94, prodam. « 332-173 4553 Prodam osebni avto VvV 1200, letnik 1972, zelo ugodno, za 600 DEM. «43-528, popoldan 4558 Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. »064/217-528 Prodam P 126, letnik 1986, reg. do 28.2.95. «53-678 4575 SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. «41-079, od 8. do 18. ure 4577 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 23.12.94. «83-807_4579 Prodam dobro ohranjen in registriran ameriški JEEP WILLYS. Hlebce 16, Lesce 4sao Prodam R 4 GTL, letnik 9/89, dobro ohranjen. «218-941 4582 Prodam dobro ohranjeno Z 101 za 1500 DEM v tolarski protivrednosti. «218-821 4584 Prodam OPEL KADET, letnik 1978, reg. do 4/95. Dolenc, Poljanska c. 49, šk.Loka 4586 Prodam R 4, letnik 1979, reg. do 1/ 95. «215-608_4588 Prodam JUGO 45, letnik 1991, rdeče barve, garažiran, prevoženih 35000 km, reg. do 26.2.1995, za 370.000 SIT. «242-891_4589 Prodam Z101, starejši letnik, reg. do konec julija. Cena cca 700 DEM. «70-429 4590 Prodam KADETTA1.3 S, letnik 1983, ohranjen, vreden ogleda. «46-735 4592 Prodam GOLF, letnik 1979, reg. do 15. maja 94, dobro ohranjen, cena ugodna. «84-241 4693 Ugodno prodam osebni avto WAR-BURG KARAVAN, letnik 1982. Babic, Bistrica 7, Duplje, «70-007 4594 Ugodno GOLF, letnik 81/82. reg. celo leto, prodam. «712-355 4596 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, 85000 km, dobro ohranjen. 0311- 872 4598 FIAT UNO 45 S fire, letnik 1987, prva reg. 1/88, prevoženih 73000 km, prodam. 082-610, po 16. uri 4599 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, < letnik 1984, cena po dogovoru. «720-075_4602 Odkup ter prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS, D.O.O. «312-255 4611 Prodam GOLF D, letnik 1984 S, cena 4800 DEM. «312-255 4613 Prodam HVUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1991, 5 vrat. «312-255 4W4 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, 2500 DEM. «880-041 4617 Prodam Z 101 GTL, letnik 12/85 z nekaj dodatne opreme, reg. do 8/94. «631-174 4620 AUDI 80 TD, letnik 9/88, novo model, odlično ohranjen, prodam. «311-390_4622 R 4 TLS, letnik 1981, metalik zelene barve, prevoženih samo 38000 km (km so pravi), reg. do 13.2.95, prodam za 1600 DEM. «325-416 VERATSCHNIG •VELIKO SKLADIŠČE DELOV •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043 - 4227-2338 Tu Prodam OPEL ASTRA 1.6 karavan, stara 10 mesecev, rdeča metalna barva z dodatno opremo, cena po dogovoru in traktorski OBRAČALNIK SIP 2200. »85-483_4626 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, in Z 101, letnik 1979. »241-0434629 Prodam GOLF, letnik 1982, lepo ohranjen, ugodno. »323-851 4634 Z 101 GX, letnik 1987, reg. do avgusta, cena 2700 DEM, prodam. »329-146 4638 Prodam R 18 TU, letnik 10/93, prvi lastnik. »715-227_wi Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1980, reg. do avgusta. Rogič, Trg Preš.brig. 3, Kranj 4643 VW SCIROCCO GT, letnik 1980, prodam. »213-809 4645 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, reg. do 10/94, bele barve, z dodatno opremo. »871-192 4646 R 4 GTL, letnik 1988, prodam za 4000 DEM. »861-208_4649 Prodam OPEL REKORD, letnik 1984, lepo ohranjen. »48-068 4650 Prodam ZASTAVO COMFORT, letnik 1981. Stanič Živko, Zg. Bitnje 844651 Prodam CITROEN AX, letnik 4/90. »218-613 4653 Ugodno prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. celo leto PASSAT LS, letnik 1979, reg. do 6/94 in AUDI 80 1.6 GLS, letnik 1980, reg. celo leto. »733-884 4660 Prodam GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1984. »49-414_4654 VOLVO 740 GLE diesel, letnik 1985, reg. do avgusta 94, cena po dogovoru, prodam. »421-057, popoldan 4663_ Prodam FORD FIESTO, letnik 1979, reg. do decembra, zelo lepo ohranjeno. 0311-357 4664 Prodajamo osebna vozila: OPEL, FORD, BMW, FIAT, ALFA, LANCA, RENAULT, LADA, ŠKODA, KOMBIJE, FIAT TOCATO, CITROEN RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila: TAM, IVECO IN VOLVO, plačilo na novo vozilo je kredit ali leasing. Posredniško prodajamo rabljena osebna in tovorna vozila. Parkiranje na parkirišču je brezplačno. Rabljena vozila na zalogi: Z 126 P, letnik 1987, reg. do 10/94, JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 1/95, R 181.4, letnik 1982, reg. do 7/94, na zalogi NOVE LADE SA-MARE. 0632-640_4866 Prodam BMW 2002, letnik 1974, reg. celo leto. 0218-945 4668 ŠKODO 135 L, letnik 1991, prevoženo 25.000 km, prodam. 0 723- 000 4670 VW KOMBI bus 8+1, letnik 1985, ugodno prodam. 0 49-436 4673 HROŠČ 1200, popolnoma prenovljen z veliko dodatne opreme, zelo lep, cena 3000 DEM, prodam. 0 241- 630_4674 FORD FIESTA, letnik 1988, ugodno prodam. 0 217-715 4675 SUZUKI RM 125 CROSS, rekreacijsko vožen, letnik 1988, brezhiben, cona 1600 DEM, prodam. 0 41-486 4678_ OPEL KADETT 1200 S, letnik 4/83, prodam. 0 41-516 4679 FORD ESCORT, letnik 1991, rdeče barve, prodam. 0 738-035 46&o FORD ŠIERO, letnik 11/87, odlično ohranjan, prodam ali zamenjam za . cenejši avto. 0 802-529 4681 VW 1300, letnik 1972, reg. do 2/95, ugodno prodam. 051-246 4688 Prodam R 4, let. doc. 89, rahlo spredaj poškodovan, z rez. deli. Mulej, 0733-272_4692 Z 850, letnik 1982, dec. registriran do 1/95, prodam, novo pločevina. 0622-258 4698 Prodam JUGO 1.1 GX, prva reg. 1988 z dodatno opremo, cena ugodna. Prebaeevo 15 4»»o JUGO 45, letnik 1988, reg. do 7/94, prodam. 0217-976 4701 Kupim JUGO 55, R 4 GTL, UNO 45 FIRE, letnik 1986/90. 0325-543 4705 Prodam karamboliran GOLF, letnik 1981. 0401-312_4706 Prodam AUDI 80 CD TUROB diesel, letni 85/86. 0310-240_4721 VOLVO 343 DL, črne barve, letnik 11/77, reg. do 11/94, ugodno prodam. 0725-870 4723 Prodam registrirano ZASTAVO 750. 045-446 4728 JUGO SKALA, letnik 1989 prodam. 0421-767 4730 Prodaja novih vozil: DAIWU In MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242- 300, 242-600 ali 325-918 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-918 4734 Prodam Z 101, letnik 1989, Z 128, letnik 1988 in JUGO KORAL 45, letnik 1991. 0325-918 4735 LADA 1500, I. 76, reg. 12/94, avtoradlo, kljuka, obnovljeno, prodam za 1300 DEM. 0328-420 4738 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. 0325-585 4742 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Zg.Dupije 86, 047-155 4743 Prodam dobro ohranjen PGL, rumen, letnik 1989, 40.000 km. 0323-216, vsak dan do 17. do 21. ure 4745 126 P, letnik 5/82, ohranjen, prodam. 0421-666, Krvavška c. 24 4751 Prodam R 9 diesel, letnik 1986, reg. do 1/95. 0329-414_4753 Prodam FIAT 127, letnik 1983. 070-778_4755 OPEL KADETT SOLZA 1.6 D, letnik 1985, reg. do 2/95, ugodno prodam. 050-987 4762 Prodam Zastavo 750 in pralni stroj gorenje PS 664. 0221-147 4767 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1982. 0329-143 4768 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 19.3.94. Prijave na 049-442 4781 Prodam Z 101 M, letnik 1982 in Fička, letnik 1978. 053-176 4784 Prodamo R 4, letnik 1990/2, bel, 45000 km. Kuhar, Jezerci 16. Gozd Martuljek 4786 Prodam KADETTA limuzina I. 87, prevoženih 59000 km. Grabče 5, Zg. Gorje 4787 VOLVO 740 diesel prodam. V račun vzamem R 4 ali JUGO do 4000 DEM. 0712-037_478» Prodam ALFO 33, letnik 1986. 0622-497__47»o Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. do 15.1.94. 0631-787_4«5 Prodam VW HROŠČ, letnik 1974, reg. 2/95, ohranjen, 2300 DEM-0681-086_J796 Prodam dobro ohranjen R 12, cena 650 DEM. 0217-625_J«^ Prodam R 5 CAMPUS (5 vrat), letnik 1991. Cena po dogovoru. 0242-286 4802___ _ Prodam Z 750, OPEL KADETT 1.2 S in FIAT CAMPANJOLA D. 077-966 4803_ Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1985 ali menjam za cisterno za kurilno olje. 0331-503 in 70-747 4818___ Prodam R 4 TL, letnik 1984, reg. do 1/95. 0880-635_ 4821 Prodam GILERO KZ 125, zelo ohranjena, kot nova. 049-442 482? Ugodno prodam R espace turbo diesel, letnik 1987. 049-442 482« Ugodno prodam FIAT UNO, letnik 1989. Voklo 106 Rajko_«30 Prodam JUGO 60, letnik 1990, prevoženih 40 000 km. 0632-759 4631_ _ R 4 1987, ugodno prodam. «874-267 dopoldan, 872-561 popoldan 4832_ _ Prodam os. avto ŠKODA FAVORIT 135 LS, letnik 1990, cena po dogo-voru. 065-116_« Prodam 4 ieta starega GOLFA, bela barve. Grad 16, Cerklje_j«« JUGO 55, letnik 1989, prodamo-RUBIN KOKRICA. 0215-545 4842 ZX AVANTAGE 1,4 I - ktal., V3* oprema letnik 1992, prodamo. BIN KOKRICA, «215-545 4643 DAIHATSU SHARADE TS, letnik 1991, prodamo ali zamenjamo. RU* BIN Kokrica, «215-545_4*1 POLO, letnik 1989 fox prodamo i zamenjamo. RUBIN KOKRICA, «215-545_Jm OPEL KADETT 1.4 S, letnik 7/9| dobro ohranjen, prodam. «211-09° 4846____j LADA SAMARA, letnik 1989, rdeča-5 vrat, prodamo. RUBIN KOKRICA, «215-545__jj| Prodam Z 101, letnik 1986, rdeč« barve, reg. do 7/94. Ljuič, C. na Loko 7, Tržič _ Prodam JUGO 45 AX, letnik 19&8-«691-541_jjj JUGO 45, letnik 6/84, ohranjen, prodam za 1600 DEM. «331-858 4«50___, Ugodno prodam FIAT 125 P 1500. reg. do 10/94. «217-625 j** Prodam VW kombi s kasonom 1600 cm3, bencin, letnik 1977. Likozar. Glavna c. 14, Naklo__^ Prodam KOMBI ZASTAVA 900 AK-letnik 1988, za prevoz oseb Irj materiala. «325-253__m Prodam Z 101 GTX 55, letnik 1983-cena 1500 DEM. «310-175 Jj Ugodno prodam GS, letnik 1975. reg. do nov./94. «82-736 J*; Prodam 126 P, letnik 1991. Zalog 78' Cerklje__*5 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1989 «326-558__ Prodam R 5 CAMPUS. «242-286 Nov CLIO 1.2 rdeč, s katalizatorje^' toniranimi stekli, prodam. «°^1, 264-010__*Z R 4 TL, let. 83, reg do 3/95 cena 1800 DEM, ohranjen prodam « 53 - 401 popoldan (Audi) Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE M Iti 0043-463-21415 ___* Prodam VISO, letnik 1983, kovins^ barve, cena 2700 DEM. «310-53' 4904 ^ .347 R 5, letnik 4/93, prodam. 4911 214 GOLF diesel, letnik 1984, odličen AVTOMATIK, letnik 1989, prodan"; Bašelj 28/B, Preddvor.___ Z 101, letnik 1987, prodam. « 42ji 221_____*J HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS i, 'etr|J 1994, nov, prodam. Vse informad tt 325-981_ Z 750, letnik 1984, reg. prodam, tt 58-206 ZAPOSLITVE K sodelovanju vabimo KOZM^i ČARKE z večletno prakso. DOBER ZASLUŽEK * FRIZER moško-ženski dobi redno zaposlitev. Plačilo po učinku. Ponudbe pod Šifra: PETRA_jmb litem delo. Imam poslovni prostor in računalniško opremo, šifra: EKONOMISTKA__4407 Vabimo sodelavce za delo na terenu, dober zaslužek. «51-246, zvečer 4487 Nudimo delo in lep zaslužek osebam z lastnim prevozom In voljo do dela z ljudmi. Vse informacije v nedeljo 851-904 4520 Zaposlimo dekle za delo v strežbi iz bližnje okolice Žlrov. 0691-215 4526 V redno delovno razmerje sprejmemo montažne delavke. Poizkusna doba tri mesece. LE-TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj 4530 SPORTINA BLED D.O.O. ZAPOSLI VEČ KVALIFICIRANIH ŠIVILJ ZA DELO V NAŠI ŠIVALNICI. INFORMACIJE VSAK DEL A VNIK OD 8.-16. URE NA TEL.: 064 / 78 778 Redno zaposlimo TRGOVKO ali PRIPRAVNICO v butiku v Kranju. Pisne ponudbe z dokazili na naslov: "FORTUNA", d.o.o., 61000 Ljubljana, Pestotnikova 4 AVTOMEHANIK - šofer C, D, E Kategorije išče zaposlitev. Tomaž, »326-402 _ 4533 V okrepčevalnici nudimo delo v Kuhinji mlajši upokojenki. 0323- Redno zaposlimo dekle za strežbo v bifeju. «332-518 po 13. uri 483» Zaposlim mladega fanta za montaže na terenu. Žično pletilstvo, 0401- 137 4852 Mlado dekle zaposlimo za strežbo v blstroju. «621-541_4855 DZS d.d. vabi k sodelovanju pri prodaji novih programov njene zastopniške mreže. Mesečna plača 47000 SIT + provizija + stimulacija) «311-101 4887 PIZZERIJA TONAČ zaposli NATAKARICO in eno honorarno za vl-kende. «422-271_4M6 MIZARJA samostojnega takoj sprejmem v redno delovno razmerje. «061/841-048 4899 Zaposlimo dve KV ŠIVILJI. Pogoj: najmanj 5 let del. izkušenj in znanje Slov. jezika. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite najkasneje v roku 8 dni, po objavi razpisa na naslov. BOLERO KLUB, ZASAVSKA C. 80/A, Kranj. 4923 031 popoldan .^Pošlim ZIDARJA in TESARJA za ,°denje gradbene skupine, šifra: 'a% Več 4536 J^nt 8 končano poklicno šolo lesne *y°ke - smer oblikovalec lesa išče ggjjO zaposlitev, šifra: LES 4537 Zaposlimo kovinorezkalca - orodjar-R*y nedoločen čas. šifra: ZAPOSLIJO 4557 &ZS takoj redno zaposli 10 zastop-"^°v za delo na terenu Slovenije. •221-579 ponedeljek in torek od 7. H°J1.ure _4«oi_ i»Pei° na vasem domu, delovne r^ušnje niso potrebne, pošljite kra-'ek življenjepis in kuvero z vašim naslovm ter znamko in dobili boste Potrebna navodila. Šifra: SUPER ^SLUŽEK_4603 Potrebujete denar, mi vam ga ^ogočimo zaslužiti. «327-034 do-"Hfin ali po 20. uri 46so KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA pričenja s tečaji VZGOJE IN ŠOLANJE PSOV. Vpis v začetno, nadaljevalno šolanje In agMtl, bo v pete* 4.3.1994, ob 18. uri v domu ZB, Kidričeva 1, Škotja Loka. Tel. 620-775 -mm ŽIVALI t Redno zaposlimo dušenega špediterja z aktivnim znanjem umskega jezikain [in nekajletno prakso. ^oni/dbe pod: špedicija Za delo po šolah nudimo dva prosta 25fw, zaslužek 2500 DEM, možna 2gna zaposlitev. «329-010 4636 -Zaposlim KV ZIDARJA ln KV TE-ZT^A. «41-208 ali 324-583 4642 ISčemo prodajalce drobnega TEKALA - teren Gorenjska. »241-038, 2^7. do 19. ure _4658 J^IH0 ^ ŠMUE. «733-967 4661 Jl5°vir — 4690 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 3296 ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadlino rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22. Begunje. «733-232_3940 LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, prodam. «692-761_4090 RJAVE JARKICE stare 10 tednov, prodam. «621-475, Oman, Zmlnec 12, Šk.Loka 4132 PIŠČANCE za dopltanje stare 4 tedne, prodam. « 214-855 4397 Po 5. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20-tedenske rjave jarkice) z začetkom nesnosti v sredini marca. Cepljene proti vsem kokošjim boleznim, debikirani kljuni. Talna vzreja. Cena 680 STI/kos. Žabnlca 39, «064/311 -767 4429 Podarim akvarijsko ŽELVO - velika 10 cm. «325-649_4488 Kupim do dva tedna starega TELETA slmerrtalca. «403-686 4498 Dva črno - bela BIKCA, stara en teden, prodam. «733-316 4501 Prodam PRAŠIČKE težke 25 kg. Virmaše 42, škofja Loka 4503 KRAVO simentalko, brejo, kupim. «65-342 4521 Zaradi pomanjkanja časa prodam 8 mesecev staro LABRADORKO z rodovnikom, cena po dogovoru. «81-988, Skumavc, Delavska 10, Jesenice 4525 Ugodno prodam dve veliki, breji ZAJKLJI. «45-532_4629 Prodam PRAŠIČA 160 kg za zakol. «43-026 4554 BIKCA črno belega težkega 100 kg, prodam. «43-018 4559 Prodam BIKCA simentalca, teža 120 kg. Lahovče 21, Cerklje 4563 Kupim simentalca težkega do 100 kg. «70-593 4566 Kupim BIKCA simentalca, starega 7-10 dni. «061/823-581_4587 Prodam čistokrvne mladiče BOB-TAIL, stare 7 tednov. «241-752 46oo Prodam PRAŠIČA za zakol. Žabnica 13 4607 Črne PUDUE odličnih staršev, stare 7 tednov, prodam. «214-661 46io Prodam obetavno NEMŠKO OV-ČARKO, staro 3 mesece, odličnih staršev. «311-272. Mojca 46ig Prodam PRAŠIČKE 30 kg težke in betonske strebre za kozolec, nove. Kodra, Cirkuse 2, Laze v Tuhinju 4624 Prodam dva PRAŠIČA težka po 160 kg. «49-540 4627 BEARDED COLLIE, stare 8 tednov, rodovniške, cepljene, slovensko leglo, cena 1000 DEM, prodam. «064/633-478_4639 Kupim TELIČKO simentalko, staro en teden. «061/614-695 4647 TELIČKA SIMENTALCA starega 1 teden, kupim. « 401-064 4osg Kupim 10 dni starega TELIČKA simentalca. «66-507 471» Prodam 25 in 100 kg, težke PUJSKE ali polovice. Ažman, Suha 5 4720 Prodam TELICO simentalko, staro 8 tednov. «56-045 4722 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev. Britof 338, Kranj 4724 Prodam OVCE in JAGNJE za zakol ali nadaljno rejo. «58-211 4725 Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni. «51-010_4739 ZAJČKE pritlikave za v stanovanje, prodam. «241-189_4744 Prodam KRAVO simentalko tik pred .telltvljo. «725-032_4746 Prodam TELICO po Izbiri od 200 -300 kg. Rezar, Hraše 6, Lesce 4749 PURANE za nadaljno rejo, prodam. «241-189_4752 Prodam letno dni staro TELICO simentalko za pleme. 0403-0354758 Prodam KRAVO simentalko s teletom bikcem. Voglje, Krakovska 27 Prodam HUMUS in BIKCE za nadaljno rejo. «422-025 4778 PUJSKE težke 25 kg, prodam. Pod Slemenom 5, Križe 4793 PISKE stare 10 tednov, prodam. Golniška 1, Kokrica 4797 Prodam dve KOZI srnaste pasme z mladiči. «66-797_4aoe Prodam SVINJO 140 kg. »627-714 4810 Kupim TELIČKA in prodam gabrova drva. »70-227 4813 Prodam KOZO z mladičem. 064-355, zvečer od 20.ure dalje 4822 Prodam BIKCA simentalca 110 kg in avto LADA RIVA 1987. »422-105 Prodam PRAŠIČA 140 kg po 200 SIT/kg. »47-679_484i Prodam BIKCA simentalca 110 kg in večjo količino betonskega modular-ca. Sr. vas 12, Golnik 4*53 Polovico bika prodam, teiico simentalko brejo tri mesece in kravo simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. »49-153 4895 Prodam GOVEJE MESO. 0332-005 4897_ PSICO DOBERMANKO. staro 4 leta, mirno, podarim. 0725-222 4900 Prodam TELIČKO simentalko 140 kg za zakol aH nadaljno rejo. 0631-68? SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena delavka LEOPOLDA KOLARIČ Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv Podjetja Iskra Instrumenti Otoče, d.o.o. Šj^v£a^tekstilom zaposli trgovko. nar?A,RSKA SKUPINA Išče delo. 'Baimo kvalitetno in poceni. ZUn768' PO 19. Uri_4716 dSo!?0«" honorarno zastopniško »nor.« mo- zaželjen lasten prevoz. Z2g°^6l7-132 4765 r*S° Sredniir» let (komercialist) išče u^n° zaposlitev. 0327-193, po 19. PAR-r.?°,letno sezono 94 iščemo: pHRJ£_Z ZNANJEM MOVŽE za p*WK> Prevala. Zaželjen zakonski 5 3 JT* dodatne inform. v soboto ' • 00 8. do 20. ure 0713-297 4823 ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage sestre KATARINE POGAČNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi zdravnikom in osebju doma oskrbovancev v Stari Loki za skrb in nego ter gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. NJENI DOMAČI Češnjica, Železniki, Bukovščica, Škofja Loka, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA KERNA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so počastili njegov spomin. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 22. februarja 1994 VELIKE ŠNAVCARJE, mladičke, prodam. 048-172 4774 KAMNOSEŠTVO Kašper, Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV V SPOMIN Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj, kjer mola, atija in starega ata smo imeli mi, a zdaj pa ga od nikoder ni. Ati, tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih ie iivi in govori: Nasvidenje med zvezdami! 7. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ ZUPIN Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu ter se ga spominjate s prižganimi svečami in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Pšata, Zg. Brnik, Klanec 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre in tete NEŽKE FAJFAR se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in prav vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti in nam izrazih sožalje. Posebej se zahvaljujemo Gorenjski predilnici, Zvezi borcev Škofja Loka, stanovalcem stolpnice na Partizanski 47, Planinskemu društvu Radovljica, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. VSI NJENI Podnart, Škofja Loka, Zg.Bitnje, Radovljica, Koper, 11. februarja 1994 OSMRTNICA Umrla je naša draga teta ANKA POHAR Mačkova Anka z B režij na Gorenjskem Do pogreba, ki bo v soboto, 5. marca 1994, ob 16. uri na pokopališču na Brezjah, leži v tamkajšnji mrliški vežici. Pogrešali jo bomo: VSI NJENI Brezje, 3. marca 1994 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo iivljenje. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina. Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, bratranca in svaka ALOJZIJA ŠTERNA p.d. Pevčevega ata iz Sr. vasi se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavkam in sodelavcem podjetja Iskra Števci in Merkur, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje, sveče in maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju borčevske ambulante Kranj, bolnišnici Golnik, g. župniku Isteniču in Slabet u za skupno maševanje in za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, govornikoma g. Drakslerju in g. Kernu, gasilcem iz Srednje vasi in sosednjih vasi, ZB Šenčur in podjetju Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sr. vas, Voklo, Trstenik, 28. februarja 1994 Nadaljevanje s 1. strani Elita bo spet družbeno podjetje Zakaj se je Elita v družbi s HKS Sloga sploh znašla v gospodarskem sporu, je precej dolga zgodba. Elita, ki se je preoblikovala v mešano podjetje, se je denacionalizacijs-kim upravičencem - gre za sedem trgovskih lokalov, ki bi jih sicer morala vrniti - izmotavala s sklicevanjem na 16. člen zakona o denacionalizaciji, ki pravi, da mešano podjetje ni dolžno vračati premoženja. S prejšnjimi lastniki se dejansko ni hotela pogovarjati niti o deležih, za krinko svoji nepopustljivosti pa je poudarjala strah pred izgubo delovnih mest. Kot je med zapuščanjem sodne dvorane povedala Zdenka Kukovica, gre za povsem votel strah, saj bi lokah v vrnjenih prostorih ostali. Če so torej denacionaliza-cijski upravičenci hoteli Elito spraviti na kolena, jim ni preostalo drugega, kot da iztožijo ničnost "divjega lastninjenja" Elite. Inšpektorji kranjske SDK so v revizijskem poročilu, napisanem avgusta lani, in v nekaj kasnejšem dodatku (delnem popravku) dejansko ugotovile vrsto nepravilnosti v poslovanju Elite. Tako naj bi bil ničen sklep ustanovne skupščine Elite septembra 1991 o dodatnem raz- pisu (zasebnih) lastninskih deležev oziroma dokapitaliza-cije, saj ni bil sprejet s potrebno tričetrtinsko večino vseh družbenikov. Posledica tega sklepa je bila, da se je delež družbenega kapitala Elite zmanjšal s slabih 96 odstotkov na dobrih 61 odstotkov. Revizija je med drugim tudi ugotovila, da sta Elita d.o.o. in HKS Sloga v nasprotju z zakonom decembra 1991 in marca naslednjega leta sklenili pogodbi o vezavi dobrih 20,5 milijona tolarjev s tem, da hranilnica deponiranega denarja ne obrestuje. Kot je ocenila sodnica Vesna Boštar na osnovi revizijske- ga poročila, naj bi v Eliti oSkodovali družbeno premoženje za dobrih 34 milijonov tolarjev. Koliko časa, živcev in denarja je trajalo, da je pravobranilec sploh hotel vložiti tožbo proti Eliti in HKS Sloga, vedo najbolje denacio-nahzacijski upravičenci. Po včerajšnjem epilogu poravnalnega naroka na kranjskem sodišču se jim upanje, da bodo svoje pravice vendarle lahko uveljavili, vrača. Kot je dejal zastopnik Elite, bo podjetje v 60 dneh spet družbeno, s stoodstotnim družbenim kapitalom. Nihče iz Elite si na škodo družbene lastnine noče ničesar prilastiti, delati hočejo zakonito, se kasneje tudi zakonito lastniniti, predvsem pa popraviti dosedanje nepravilnosti znotraj firme, ne pa prek sodišča. • H. Jelovčan Gorenjci postajamo pijanci in nasilneži? Varnostna slika Gorenjske 1993: petina manj kaznivih dejanj, a tretjina več prometnih nezgod. Starostna meja storilcev se znižuje. Nujni ukrepi za zajezitev pijančevanja in agresivnosti. Predavanje o Kanadi in ZDA Klub tržiških študentov vabi na prijetno srečanje s predavanjem ob diapozitivih, ki bo jutri, 5. marca 1994, ob 19. uri v sobi 3 na Delavski univerzi Tržič, Šolska ulica 2. Predaval bo Igor Zupan. • L.C. Ples v Transturistu Hotel Transturist Škofja Loka vabi jutri, 5. marca, zvečer na ples v restavracijo hotela. Igral bo ansambel Trio tri. Rezervacije po telefonu 064/ 621-261. Vabljeni! • L.C. Jožefov sej'm '94 Turistično društvo Jesenice vabi v dneh od 16. do 20. marca na veliko turistično-zabavno prireditev Jožefov sej'm. Otvoritev sejma pa bo v sredo, 16. marca 1994, ob 15. uri na prireditvenem prostoru na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah. • LC. Pohod na Snežnik Planinska sekcija Alpetour organizira pohod na Snežnik. Odhod bo izpred hotela Creina v Kranju, in sicer 12. marca, ob 4. uri. Oprema naj bo zimsko-planinska. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 46-400. • L.C. Zdravljenje v Moravskih Toplicah Društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za 8-dnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah, in sicer za čas od 22. do 29. aprila 1994. Če bo prijav veliko, bo naslednja skupina odšla na zdravljenje od 29. aprila do 6. maja. Vplačila sprejemaj u v pisarni Društva invalidov, Begunjska 10, Kranj, tel.: 212-712 - Račič. • L.C. Občni zbor Planinskega društva Križe Upravni odbor Planinskega društva Križe vabi vse svoje člane in tudi druge ljubitelje gora na redni občni zbor, ki bo jutri, 5. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Križah. • L.C. Izlet na Ajdno Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi prijatelje izletov na pohod - izlet na Ajdno pod Stolom. Izlet bo v torek, 8. marca, odhod ob 7.20 uri z avtobusne postaje na Koroški Beli. Hoje bo za 5 do 6 ur. Če bo deževalo ali snežilo, bo izlet v torek, 15. marca. • L.C. HRANILNICA LON Koroška 27, tel.: 064/223-777, fax: 064/211-337 HRANILNICA NE OBJAVLJA OBRESTNIH MER, KER VAŽE TOLARJE NAJBOLJE OBRESTUJE PONOVNO KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. Vzgoja sadnega drevja Sadjarski krožek, ki uspešno deluje na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah, organizira jutri, v soboto, ob 9. uri v šoli v Cerkljah praktični prikaz vzgoje sadnega drevja in pomlajevanja v sadovnjakih. Predavanje bo vodil Tine Benedičič, dipl. ing. agronomije. • LC. Razstava domače obrti Kmečke žene pri Kmetij sko-svetovalni službi Škofja Loka organizirajo v okviru 8. marca -dneva žena razstavo izdelkov domače obrti. Razstava bo na ogled v nedeljo, 6. marca, od 8. do 18. ure v zadružnem domu v Poljanah. • L.C. Izlet na Primorsko Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet na Primorsko, ki bo v sredo, 16. marca 1994, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • LC. Srečanje ob 8. marcu Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj prireja v počastitev pza-nika dneva žena v torek, 8. marca, ob 16. uri v gostinskih prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4, družabni večer. Na harmoniko bo igral Jože Tavčar. • LC. Letna konferenca DU Preddvor Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco društva, ki bo jutri, v soboto, 5. marca, ob 15. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Pohod na Dolenjsko Odsek za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na prijeten izlet in pohod na Veselo Goro. Odhod bo v soboto, 1. marca, ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Izlet bodo vodih Dušan Feldin, dr. Helena Prlja in Alojz Zavrl, ki priporočajo lahko pohodno obutev, vremenu primerno opremo ter nekaj hrane. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • LC. Izlet na Šmarno Goro Planinska sekcija pri DU Kranj v počastitev dneva žena organizira planinski izlet na Šmarno Goro. Odhod na že kar tradicionalni izlet bo v četrtek, 10. marca, ob 8.30 uri izpred avtobusne postaje v Kranju, Hoje bo za 2 do 3 ure. Izlet bosta vodila Metka Špar-ovec in Srečo Mesaric, ki po-hodnikom priporočata palice. • L.C. Občni zbor škofjeloških gobarjev Danes zvečer ob 17. uri se bodo v restavraciji Metuljček v Podlubniku v Škofji Loki zbrali na rednem občne zboru škofjeloški gobarji. Po zboru bo slavnostni del s podelitvijo priznanj zvestim članom društva in podjetju LTH iz Škofje Loke, ki z velikim razumevanjem gobarski družini pomaga uresničevati zastavljene cilje. Občni zbor društva za varstvo okolja Radovljica V petek, 11. marca 1994, bo ob 7. uri v prostorih Hotela Grajski dvor v Radovljici redni letni občni zbor Društva za varstvo okolja radovljiškega območja. Na zboru bodo izvolili delovno predsedstvo, pregledali delo v preteklem letu, prebrali poročilo nadzornega odbora in predlagali način dela v prihodnje. Sledila bo razprava in sprejem sklepov. • L.C. Kranj, 4. marca - Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar je s sodelavci pred dnevi predstavil lansko (ne)varaostno podobo Gorenjske. Čeprav je bilo število kaznivih dejanj - podobno kot v vsej Sloveniji - kar za petino manjše kot leto prej, iz cesar lahko potegnemo oceno, da je Gorenjska (ie vedno) razmeroma varna pokrajina, pa statistika kaže zelo zaskrbljujočo sliko na področju prometne varnosti. Prometnih nezgod je bilo namreč kar za 31 odstotkov več. Kršitve na vseh področjih - kriminal, javni red in mir, promet - tudi kažejo, da je vse več storilcev, zlasti mladoletnikov, pijanih, iz česar izvira tudi povečana agresivnost. Sicer pa je delu policistov in kriminalistov v UNZ Kranj v minulem letu dajal svojstven pečat projekt Javna varnost, ki ga poskusno uvajajo od začetka leta, s prihodnjim letom oziroma sprejetjem novega zakona o notranjih zadevah pa se bo uveljavil v vsej državi. Ivan Hočevar pravi, da so nov način organiziranja in dela po tem projektu dobro ocenili tako v ministrstvu za notranje zadeve kot v sami "bazi", posamezni segmenti projekta, kot specializacija policistov, uvedba lokalnih kriminalističnih in prometnih enot na policijskih postajah, policijskih okolišev in pisarn pa so se kljub začetnemu negodovanju "prijeli" tudi med ljudmi. Kot rečeno, je število kaznivih dejanj na Gorenjskem lani v primerjavi z letom prej padlo za dobrih 21 odstotkov, v številkah od 3443 na 2714, kar pomeni tudi najmanj kaznivih dejanj v zadnjih šestih letih. Raziskanost je bila 62-odstotna, precej boljša kot povprečno v državi, kjer so izračunali 57-odstotno raziskanost. Vzrokov za upad kaznivih dejanj je po mnenju načelnika urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjana Sladica več, vendar ni poslanstvo operativcev, da jih razčlenjujejo, to je predvsem stvar sociološke m kriminološke stroke. Število kaznivih dejanj se je zmanjšalo v vseh občinah, najbolj v radovljiški, najmanj v jeseniški. Ovadenih tožilstvu je bilo lani 2224 ljudi, med njimi je bilo dobrih trinajst odstotkov že predkaznovanih. Da se je projekt Javna varnost z uvedbo lokalnih kriminalističnih enot na policijske postaje dejansko potrdil, priča podatek, da se je lani raziskanost vlomov na Gorenjskem povečala za dvanajst odstotkov, vlomov v stanovanja za 21, v stanovanjske hiše za 20 odstotkov, v trgovine za 30, v gostinske lokale za 20 in v vikende kar za 56 odstotkov. Najbolj pereči, kar zadeva raziskanost, so bili vlomi v osebne avtomobile. V strukturi kaznivih dejanj splošne kriminalitete je bilo več dejanj z elementi nasilja, to je dejanj s hudimi telesnimi poškodbami in roparskih tatvin. Kriminalisti so raziskali vse štiri umore, kolikor jih je bilo lani naGorenjskem, poskus umora, dve posebno hudi telesni poškodbi, nekoliko manj uspešni kot v letu prej pa so bili pri iskanju tatov. Večjin ropov v denarne ustanove lani ni bilo, edin1 poskus je bil uspešno zaustavljen. • H. Jelovčan PREPOZNO OPAZIL PEŠCA V mraku in megli so pešci bolj ogroženi. Oblecite svetlejša oblačila in ne pozabite na kresničko. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! MERKUR ?> MERKUR Dela majska čebula #f~roni l^r';,- pi£~o'r £il;č špinača Lorelav Gnr^&OJIUkrd^bMsm fMUl, reviški radič Ztipimlw$ek 21 W$t špinača Motador Pala rosa ^tm^riskih Vrečic 'ankalijeva en&v^tf^^o^tt^cveti* jubljanska ledenka egipt««^***© $W W& redkvica saxa ameriš^l*^ irfrg&ttl(>ljrtiĆ hizki ru_ ih senatofl )isan fi ilije kar pegoniid Ker pa vemo, da nimate časa za čitanje, saj je že čas za sejanje, Vas vabimo, da obiščete TC DOM Naklo in izberete semena, ki jih potrebujete! lizalemčar pp vitesa \ marketef =?ADiO RADIO KRANJ Slovenski trg 1 Tel.: 064 - 222222 program, 222825 uredništvo, 221186 komerciala, Fax.: 221865