Stev, 37. Pvštno itkoči nu)iifi ši. 24. (Conto cütrente con la posia.) V . ^^L ^^^^. J^^r l^B ^^^^. ^^H ^kk. Emits \i iH^L. JH W|A ___ ir I hüjii vbnko sieu<» '.polilnt-. i övhiie /ri o \<> leto J2nr, zn en aeaec 1 L, za inozc imtvo 20 L. Na naiočila. brez doposlanc na- roüfnine se ue ozharno. »** ^- Urcdništvo In uprava: ul. Vetturinl 9. — — - — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CE.T. — — VI ste kot neurje, veil, ki s silo prcko r/os zamafine, ml smo kakor skala, ki vselej oslane, kadar -veil izplahne. NefrinkLrant p»sma se ne sprejemaio, Oylasi se plačajo naprej in stanejo 6 lir' v visočini enega cm v enem stolpu. ..... __ List Izdaia konsorcij »GORfSKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNR TISKARNR« v GoricL — — ------------......---¦........________ -....... --••="» iii pfisbn Ma. »Edinost«, nuše skupno glasilo, je pred dnevi priobäla članck »Zadružne zveze« v Trstu, v katerem se me obdolzuje, da se nisem hotel brigati za izmenjavo isirskega in sploh denarja njenih iianie. Oclta se mi tiuli, da sem ob izmenjavi denarja goris- ke »Zadružne zveze« izjavil v Rjnw, da je s tern ugodeno vsem nasim željam in da ne reflektiramo vee mi izmenjavo ostalega zadruznegu denarja. 7m dunes sanw izjavljam, da so vsa ta oeiiunja podia laž. Obrnil sem se take}, ko sem izvedel za napad, do vseh mero- dujnili oseb v Rimu in jih prosit, da se v zadevi izjavijo. Ker so pa minist ri in druge osebe odsoini, nisem še prejel odgovora. Uverjen sem pa, da mi bo mogoče objaviti v prihodnji štcvilki »Gor. Straže« vse to- zadevne odgovore in pred eeloknpno naso javnostjo dopftnesti dukaz, kako so goto- vi Ijndje v pobijanju namisljenih politie- nih misprotnikov neizbircni in nesramni., Za dunes sumo pribijem: »Edinost« je prejela v zadevi temeljit odgovor, a ga ni hotela objaviti. V žurna- Ustiki Primorske je to prvi slucaj, da nase skupno ghisilo nupude poslanca, ki je bil izvoljen na podia'.gi skupnega programa, a ma ne da mesta, da bi se med javnimi na- Padi javno branil. To je višek neposteno- sti! Virgilij Seek. Mil iMi tiffl ll E Bji? »üosp. list« jc priobčil slcdeči velczani^- miv članek: Nedavno tega smo v Gor. Sfi*. dali duška splošncmu ogorčcnju, Jd'j'e za- vliidalo med našim ljudstvoin radj sramot- ne izmenjave avstro-ogerskega dčifcirja v Qcnovi. Narodu in njegoveir&i zadružni- Htvu smo bili dožni, da mil povemo rcsni- ^o, kiijti o stvari je razpravijal dan za dnem jiiRoslovanski tisk, o izmenjavi je Disala tržaska »Cdinost« in o tern jc pisa- io vse domače italijansko časopisje. Kakor biisk se je razširila vest o tern škandalu Do dežcl! in o^orčeno ljndstvo je zahteya- lo i)o vscj pravici jasno bescdo. Kako naj bi Ijudstvo ne tirjalo pojasnilu, ko gre pri vsej stvari za pogubo njegovega gospn- darstva? Vojna odškodnina in izmenjava denarja sta tcmelj vse ^ospodarske D'iliod nosti našcjrii iiaroda. Ko krre za kožo Ijud- stva, mu nočemo in ne sniemo ničesar skrivati in ntajiti, temveč želimo, da se sc- znani z j?o!o in celo resnico. Naše skupno Rlasilo »Cdinost« pa je natisnilo obrambo drja Rybara, ki jc zamenjal cienar ban- kam, ni pa objavila ue cue besede za^o- vornikov zadnužništva. Po pisanju »Cdi- nosti« bi si moralo Ijudstvo misliti, da je bilo prav in V redu, da jc baiikani bil de- nar izmenjan, našim zadru.uam in našim revnini ljudem pa ne. Ali nismo mo.uli niol- čati, ker bi sicer Ijudstvo mislilo, da se z »Kdinostjo« strinjanio in priznavamo tu- di mi, da so imele v Genovi izkljucuo ban- ke pravico do izrnenjave denarja. Kako naj bi molčali ko smo se trcsli srda in o- ji'orcenja, da so bile naše zadiwc v Gc- novi brezsrčno izdane? Sklenili smo po- vedati javno, da je to prava narodna sra- mota. Zato smo objavili polekr izjav drja Rybara tudi glasove braniteljev iictrodne- ira zadružništva, to se pravi člauke lista »Jutra«. Tako je bilo Ijudstvo vsaj poučcno, kajti slišalo je biti tudi dmjfo plat zvona. To je bila njegova pravica, ki mu je ne sine nihče manjšati, naj si bo to kdorkoli liočc. Holes te^a se je pa začelo razjarjeno Ijudstvo tudi povpraševati, kaj jc storilo politično vodstvo v obrambo zapostavlje- nili zadrus. So-H zastopniki ljudstva storili res vsako pot, izrabili slelicrno priložnost in priliko, ki se jim je nudila, da izmenjajo denar ljudstva? Krfor bi le eno ugödno pri- liko, koristiii mi rod u lutmenomu zunemaril In. zuMuzil nujodloenejio obsodbo. Ko (Wo za bodocnost vsega nasegu zadruz- nega gospodarstvu, je vsaka nemarnost in zanikrnosi vnebovpijoe greh, ki ua Ijud- stvo tezko pvzabi. Kdo naj se za naše za- dniKC in za nase revnc ljudi pote.iruje, če ue tisti, katerinl je dalo Ijjudstvo zaupa- iijer* Zavedali smo se težke od^ovornosti, ki leži na našili raineuili, in v srec nas je opeklo splošno razočaranjc in ogorčcnje zadružnikov po deželi. Kot javni dclavci smo morali dati ljustvu račun in v svoji vesti smo bili obvezani izjaviti, da smo sto- rili pravočasno vse, kar so zahtevali od nas interesi zadružništva. Žalibos da smo pa nalcteli v Trstu na jclulia usesa. Uinevno, da je bankirska izmenjava denarja vzbudila kidi v Istri siluo osor- čenje. Saj se naliaja vendar zadružništvo Istre na robu propada in deloma že za- sužnjujc tujim baiikam. »Pučki Prijatelj« je priobčil obupen članek o stanju zadruK, vsebujoč sličiu) izjavo kakor »Goriška Straža«. V odsovor se je tržaško vodstvo po- služilo »Zadružne zveze« v Trstu in obelo- danilo pod njenim imenom članek, v katc- rem napada osebo državnc^a poslanca Ščeka. Očita mm, da se prvič ni pobri^al za izmenjavo denarja, nesoriSkili zadrujr in druRič, da je izmcnjal denar Goriške zveze v Gorici le s tem, da je podal vladi v Rinui sledečo izjavo: »Zamenjajte denar Goriški zvezi in s tem bo celokupna iz- menjava denarja za vselej rešena!« Tr- žaško vodstvo ki je članek odobrilo, trdi torej, da je Šček kratkomalo žrivoval \5 iniljonov lir, da reši Goriški zvezi poldru- kri rniljon. Žček je izdal istrske zadruse, da reši tretjino ncizmenjaiiekra soriškcjja denarja. ()bdolžitvc, ki jih meče tržaška sospo- da brez vsakesa pomisleka v javn.ost, so take, da bomo dajali nanje pred vsem primorskim ljudstvom od^ovor. Poslanec šček se naliaja v inozemstvu in se mora kmalu vrniti. Njcsov odsovor tržaški jjo- spodi bo tak, da si bodo sospodje /eleli le eno: da niso nikdar zapisali nepremišljenili besed na naslov najasilncjšcsa in najbolj požrtvovalncsn ljudske.u'a orsanizatorja Primorske. S Ščekom pa je izzvana obenem ona skupina njesovih političnih prijateljev, ki nosi skupno z njim od^ovornost za skupno rolitično delo in so skupno z njim posveti- 1. vse svoje driševne in telesne sile orsa- nizaeij primorskejra ljudstva. Zato hoče- ino izpre.uovoriti na tem mestu pred očmi celc dežele jasno besedo. Povcdati lioče- mo našemu Ijudstvu, kdo je bil tisti, ki jc zalitcval, naj bo v Genovi zastopane naše ljudstvozadružništvo in kdo tisti, ki je te- mu nasprotoval in tako omogocil, da so dobile banke miljone, nase Ijudstvo pa nič. Povcdati hočemo določno in brez ovin- kov, kdo je bil tisti, ki se jc potcgoval za istrske zadru.ue in kdo tisti, ki tesa ni ma- ral storiti. Ko se je naznanila genovska konfe- renea, smo smatrali mi za potrebno, da odpošlje naša skupna politic na orguniza- eija svojega odposlanea v Genovo, da sto- pi tarn v stih z italijansko in jugostovan- sko delegacijo, kajti slutili smo, da se bo- do v Genovi bavili med drugim tudi z iz- njuvo denarja. HosI. Sček je povdarjal, da so odposlalc tudi italijanske strankc na konferenco svoje odposlance in da mora naša or^anizacija storiti isto. Zivahno je dokazoval, da se nam nudi drasocena pri- lika, iznienjati ves še neizmenjaui denar našili zadrus. Utemeljcval je, da jc treba posebno radi Istre iti v Genovo. Vpraša- ino tržaške uosix-de: Kako je to, da je Seek zahteval in silil, naj gremo zumenjat ves ostali denar v Genovo ,ve je obenem italijanski vladi zatrdil, da je izmenjava za vse vecne ease rešena? Če bi bil dal vladi tako zatrdilo, bi «a vendar laliko vsak čas razkrinkala in odklonila izmenja- vo! Kaj je bil Seek blazen, da je stavil ta- ko zahtevo? Z vso sotovostjo pa laliko tr- dim, da Seek ni bil blazen, temveč da ta- kesa zatrdila vladi nikdar ni dal. Zahtevali smo torej, da odpošlje naša organizacija svojesa odposlanea v Geno- vo. Ta korak se nam je zdel sam ob sebi razuinljiv in pričakovali smo, da sc trža- ško vodstvo zanj samo odloči. Cakali smo dan za dnem, teden za tednoni, toda nase čakanje je bilo zastonj. Ker smo se ball, da se konferenca v Genovi predčasno za- ključi. sc je odpcljal podpisani iz Goricc v Trst, da poišče poslanca drja Wilfana in sa prepriča o važnosti konference za nase Ijudstvo. Raztolmačil mu je, da so odpo- slale tudi drusi stänke, n. pr. fašistovska svojega odposlanea v (lenovo tcr da mo- ratno mi storiti isto, ker se num. nudi se- daj sijajna priliku izmenjati denar istr- skih zadrug. Poslanec dr. Wilfaii je odvr- nil, da je taka politika otroeja in odklonil zahtevo. .>Ako noeete ali ne morete iti Vi, gospod poslunec v Genovo, tedaj dajte koga drugega v to pooblastiti.« Tudi ta predlojf je uospod poslanec odvniil in iz- javil: ».A/2 ne pooblaseam nikogar. St- eer meni ni do lavorik, naj si jih le nubira- jo drugi.« »Gospod poslanec, lavorikam se lahko odrecete, toda tu gre vendar za na še istrske zadruge.« »Pustimo to«... S tem je bila stvar končana in podpisani se je vrnil brez najmanjšega uspc-ha v Go- rico. Ni minulo mnogo časa za tem razgo- vorom. ko pride v javnost vest, da se je zamenjal v Genovi denar domačim ban- kam. Dan plačila. Oblegovalci Orumperga in Unnperga niso imeli srečc. Ob jutranjem svitti že so navalili na obe obzidji, toda zaman. Orum- Perk je sedel na pobočju kot ro.^ajoče zna- nienje trinoštva in nihče ni moscl na njc- Ko\o visoko ozidje, vrata si niso vdala. Kinet, ki je suval v okovan les, je bil za- det od predmeta, vržena z obzidja. Bil je na mestu inrtev. To je oblesovalcc zine- Jlo, da so se zopet umaknili. Niti polled na (Lcasneč požar arcnberškcsa «:radu jih ni mo;>el več zadostno opoumiti. Sedeli so in .uledali — dan plačila jc prisel. Radi bi bili planili v doliuo, k trugi Nadiižc in po eesti na kraj veselja in zma;sre, a jih je za- drževala, ker oni sami niso mič opravili in bi šla sramota ž njim. Le nekateri so se ^Plazili v dolino in prispeli na dvorišče a- renbcrškeRa «Tadu, ko so princsli Stefa- na in izprastili sn>fa. Isto se je zRodilo oblegovalcem Aren- sPerka. Grad jc bil cden najbolj utrjenili. ^ojaki in kmctjc so bili hrabri, uaskako- vali so g'd cd strani. Padel jc ta in oni in se je ranjen zvijal v bolečinah, ^rad pa ni lJade!, do sore ne, do tistega svita ne, ki jc plel izza obronka, vsašal in naznanjal, da Jc del kmetov izvršil svoje delo, in da bo- ^o uobili pomoč in ki smejo počivati in vživati sadove svojesa uspeha ... Vžitck zmagovalcev je zagrenila Štc- [^nova sinrt. Pili so sicer^ in jedli, razna- S^U stvari, tudi lakomni Čedadci so prišli Pjunasat, a so jih kinetje ^rdo sledali. *se pa se vršilo tiho, nekako potrto in zdelo se je, da nosi vsakdo težko svojo slavo, ki jim klone navzdol. Stefan pa je ležal sredi dvorišča, dvc sveči sta soreli ob njem, bil je pokrit s pisano preproso, ki so jo privlckli iz sro- fovc sobe. »Ali naj srad zažffemo?« »Kazderimo sa!« »Ne,, naj zasrebemo njega in — njo!« Bila je imirla tudi Polonca. Od trc- nutka, ko je izdilinil Žtefan, se ni več za- vcdla. Z umirajocim slasom je sovorila, nerazinnljive besede, nazadnjc jc vtihnila in se borila v asoniji. Težko je mnria. Pol(;žili so jo poles ^tefana. Ljudjc, ki so prihajali sledat veličastvo zmasc, so videli tudi združitev dveli, ki nista mo- sla vresničiti v življcnju svoje hrepenenju in jrj je združili smrt, ki vresničuje vse, kakor tudi odpušča vse. Cvetic so jima natrosili na odeje. Sprevod, ki se je poirnkal z dvema belima krstama v vas, jc bil velik in sol- zc so teklc vsakomur. Položili so k zad- iijemu počitku zmasovalca in njesovo ne- vesto. Po posrebu se je vršila posrebščina in svatovščina ob cnem. Veselje se je raz- vezalo, pili so zadnje siofovo vino, jedli so zadnje, še dovolj obilne jedi iz blasa, ki je še ostalo. Bili so povabljeni vsi od blizu in daleč, mali in veliki. Pies in petjc se je razlesalo v okolico. Kdor je mosel, je vzel se kaj za spomin s scboj. Grad jc bil sicer 7.0 do cela izpraznjen. Ko jc padla tema na zemljo, so si kmetje posvetili pot domov. Ogromna baklja je zagorela zopet tarn, kje je bil pred par dnevi ogenj pogašen. Svetila jc daicc po dolini na sever in na jug in sprem- Ijala kmete in meščane, ki so šli, da sc prespijo in se začnejo bojevati za gradova Orumpcrk in Urnsperg. Od tcdaj dalje so obrnili vso pozor- nost na grad Urnšpcrk. Ta je bil najvaž- nejši. Gruiupcrk jc stražilo samo toliko ljudi, da v grad ni mogla priti pomoe in živcž. Pa saj ziveža je bilo v gradn itak dovolj. Vedeli so, da jc Urnšperk vsrednje gnezdo in čc pade ta, se bo Grumpcrk sam od scbe udal. Vrsta dni in noči so naskakovali /i11r- jeno obzidjc, ta in oni jc odnescl rano na slavi, a vsrad niso inosH priti. Gordnjati so pričeli že Tolminci, ki se jim je mudilo domov, godrnjali so kmetje,' ki jih je kli- cala zemlja in marsikdo je izsinil in se ni več prikazal. Godrnjali so meščani.čedaj- ski, trgovske duše, ki so mislili, da jim bo grad priletel kot ocvrt piščanec v usta, celo patrijarh sc jc žc ncstrpno zanimal na vspth oblcsanja. Nekcga temnega večero so po solnč- nem zahodu udarili z vso silo na grad. Ta hip niso pričakovali napada. Izvršil se jc bil od zadnje strani. V splošni zmedi so drli lilapci in branitelji tja, a jc del udrl v grad od sprcdaj, vrata so se koj udala, most jc padel, pot je bil odprta. Ko so hlapci opazili to. so mislili, da je prcpozno lidati se, da jc po njih. V sam(X)brambi so se borili kot zveri, par jih je ubezalo. par se jih je poskrilo, nckaj jih je padlo. Tudi kmetov je obležalo precej in en vojak. Grad je bil vzet. Silno veselje jc po- vladalo med zmagovalci. Pretaknili so vse kote, pili so in sc gostili, tisto noč in nihee. Kres je naznanil okolici zmago, iz Cedada in z gora mu je drugi odgovoril. Tisto jutro se je udal tr.idi nrumperk, hlapci so pustili, da so všli. Iz vseh krajev so drli ljudje, da vidijo zaklade, ki so jih nagromadili srofje. Ne- kateri so bili razočarani. Polnih skrinj zlatnikov niso našii. Našli pa so žito. Tista letina je bila za nadisko dolino in za Ce- dad izvrstna. Pijane pesem in radost sc jc razlegala še dolgo... V neki noči sta pa zagorela dva velikanska kresova in si glc- dala z oči v oči, gorela sta Grumperk in Urnšperk... Ljudje so pripovedovaii, da so videli ravno isti večer postarncsa moža, ki je šel skozi vasi in jokal. Oblcčen je bil kot popotnik, šel jc za svoje grehe na božjo pot daleč, dalcč... Bil je — tako so de- jali — grof z Arcnšperka. Drugi so pripoyedovali, da so videli Koporjaka v temni gošči ž.irati oglje, vse- ga črnega, da bi ga nihče ne poznal. Neke pomladi so našli ob Nadiži kosti nezuanc- ga človeka, dejali so, da se je Kapork'k ubil. Niličc ni več slišal o njem. Urmspcrk so Čednjci razdrli in pora- bili kamen je za mestnc zidove. Grumperk in Arenšperk stojita v zadnjih razvallnah še dandanes, črni znamenji suženjske pre- teklosti in naznanjata, da pride dan p!a- čila za vsakogar, ki iibya s svojim trino- štvom šibkejšcsa, nad Katcrim si je pri- dobil postavno svojo oblast. Konec. Povedati pa moramo na tem uicstu jav- nosti še slcdcče: Ko smo vidcli, da jc na- šc zadružništvo in. so nasi revni ljudjc žrtvovani, jc odpotovaia pod vodstvom posi. Ščcka goriška deputacija v Belgrad k jugoslovanski vladi. Začele so se razpra- ve o izrnenjavi denarja primorskega za- družništva. Ko jc posl. Šček prosil pojas- nila, zakaj sc jc izmenjal denar Ic bankain in nc zadrugam. jc prejel med drngim sledeči odgovor: »Saj ste imcli veiulur v Italiji drjii Rybura! In cemu niste poslali v Genovo tudi svojeiia posebne^a odpo- slanca ?« V tcm trciiutku nas jc prcvzela peko- ča in grenka zavest, da smo zamudili z genovsko koiifcrcnco sijajno priliko, ki nc vcino, kedaj sc zopet vrnc. Clovck sc v])raša: Kako jc uk^učc, da sc jc to zgodilo? Kako ic mogoce, da so jugoslovanski zastopniki pt.tisnili v stran našc zadružništvo, ki jc tcmclj vsc- ga našega narodnega gospodarstva? Tc dni nam jc postalo niahoma vse jasno: dr. Rybar jc v upritvncm svetu Jadranske banke! Misiimo, da jc našeinu Ijudstvn scdaj jasno dovolj, kdo sc jc potegoval za nase celoku])tio zadružništvo in kdo jc tisti, ki jc iskal vsako pot in priliko, da pribori na- šernu ubogeiiKi Ijudstvn denar. ki mu grc in brcz katerega sc nc bomo nikdar go- spodarsko dvignili. Dr. E. Besednjak. V kratkem bodo niorali oditi sloven- ski fantjc služit v italijansko arniado. Po- stava jc trda, toda pokoriti sc ji mora dr- žavljan, ako nočc izročiti sarnega scbe najliujšim kazniiii. Tcidi to grenkost mora- irioramo izpiti, a prcdvscm nam je težko da odliaja ravno scdaj naš cvet v arniado, ko kliče naša zernlja po mladih delavcih, ki naj hi. dvignili njen gospodarski in kui- turni položaj. Naš kmet oddaja armadi v najtežjcm času najboljšc dclovuc sile in to v trcnutku, ko ni italijanska vlada izvršila nasproti njemu »iti najmanj svojc dolžno- sti, da bi ga podprla pri obnovi njegovc zemlje s pravienhn rešcvanjcm vojnc od- škodnine na zemljiščili. Isto tako je po ve- liki veeini z našini obrtnikom; tudi en sc mora posloviti od delavnega simi, če tudi mu ni italijanska vlada jizplacala vojr,A odskodnine, da bi si vzpostavil svojo obvt. Naša gospodarstva so po krivdi vojnc vihrc oslabela. vojna odškodnina se slabo izpiaeuje, zato so ravno danes krepki, mla- di fantjc na deželi naravnost nepogrešlji- vi! Kakor v gospodarskem življenju. tako nas je oslabila vojska tudi na vseli poljiii ljudskc orgarrizacije. Ravno v zadnjem letr.i smo sc začeli precej živalmo gibati bodisi na polju poli- tičnc, zadružnc ali prosvetne organizacije. Gotovo jc bilo to v veliki meri zasluga vas fanlov, ki scdaj cdhajatu. Koiiko na\\!u- scnili Ijudskili organizatorjev in agitutor- jev Kmetsko delavske zveze je med va- 777/7 Ta organizacija delovnega ljudstva na Primorskem sc je takoj leta 1921 ko je ital. vlada raztegnila ital. vojaski zakon tudi na nove pokrajinc. postavila odločno proti vojaški dolžnosti. Pozivljala je ob vsaki priliki, na sliodih in po svojili zastop- nikili vlado. da naj najprcj izpolni svojo dolžnost napram izmučeneinri, po vojski gospod. zclo prizadetemu ljudstvu. Kje jc vojna odškodnina? Kjc je zamenjava denarja? Zakaj nc brani vlada našega živ- ljcnja in imctja pred nasilstvi organizira- nih tolp? Kje so ljudske in srednje sloven- ske sole? Zakaj sc nc spoštuje naš jezik po vladi in njenili r.iradnikili? Vojaska služba pouieni zc samanasc- bi vcliko breme, kaksno trpljcjijc naj po- me ni selc odhod par tisočev najkrepkejsih fantov, sinov naroda, ki je bil do danes po italijanski vladi popolnoma nrczirau? Ob vašem odliodu, mladi fantje vain kli- čemo: Ne klonite z duhom! Če tudi je lo- čitev od doinače zemlje, od družine in or- ganizacij, ki ste jili vzljubili težka, vendar je mnogo od vas odvisno, da viim ne bo vojaška služba v škodo, marvee v korist. Uporablte prosti čas pri vojakih zato, da sc kaj naučite. Bili stc ucumorni orjranizatorji Kmet- skih dclavskih zvez, dclavni člani našili izcbraževalnih društev, jxjvci, i^ralci, prc- davatclji in .u'ovoruiki, zvest; čitatelji na- ših časopisov, ncutrudljiv"; udcleženci pri vsem "zadražncm (n jrcspodarskein delu našega ljudstva, Ootovo jc, da bo pomeni- ]a vaša odsotnost veliko z^ubo in pomanj- kanje delavnih sil za našo vsestransko or- ffanizacijo! Toda jrlavno je, da se tej or- iranizaciji za časa vojaske službe nc iznc- verite in cdtujite! Z njo moratc ostati v trajnem stiku. Militarizcm vscli držav je isti. Njc^o- vo bistvo je v tem, da Jiočc v človeku ubi- li samostojnost voljc, misli in svobodnc.ua udcjstvovanja! Iz človeka, ki je ustvarjcu s svobodno voljo —¦ lioče v najkrajsem času napravili stroj, ki je vedno pokoren »višjcmu«; bo^ovi militarizma so vsem znani — označeni so ])onckod z zvezdami dniRod s trakovi. Mnojri sc udajo po c- nem mesecn, drujri po encm lctu, a mnc.RO vojakov je bilo in bo, ki se jili vsa vojaška služba nc prime. Izpolnjujejo sicer vo- jaske dolznosti — toda militarizmu in vse- nui, kar jc ž njim v zvezi, (istanejo tuji. i^otrebno jc, da sc vojak \cžba v samostoj- nosti voljc in misli! Vi slovenski fantjc ho- ste imcli za to šc ninouo vcč prilikc, kcr jrrestc v arinado, ki vain je po krvi in jc- ziku tuja. Tudi ta okolnost naj vain bo v sjiodbudo in korist! Naš pozdrnv naj bo: Ostanitc zvesti sebi in svoji fantovski časti. Rodno zemljo, ki ste jo z žulji obdclovali ali pa z druRim dclom skrbcli za njeno cast, liranitc v trajnem spominu. Vruite sc zdravi, boiratejši ua znanj'-.i in izkusnjali, vrnitc sc neuklonljivi zna- čaji, ki znajo braniti svojo cast in cast svojc zemlje. V vas iztfubljaino pridirc de- lavcc! Naša žclja jc, da sc vrnctc šc vzor- nejši delavci za sospodarstvo in or^aui- zacijo naše dežele. Bog z Vami! Obupno pismo iz Istre. Prcjeli smo in pr'iobciijcmo dobescd- no sledcče pismo iz Pazinsčine: Ovili dana sc u uasoj Istri dojfodaju na političkoni polju žalosnc stvari. Počco je naimc izlaziti novi list, tjednik »Stara Naša Sloua«. Pojava to«: iiovor lista nas je upravo iznenadila. Ta poznato nam jc i prcdobro. da sc jc »Pučki Prijatelj«, do- sada jedino politick« ^lasilo istarskili Hrvata, borio sa velikim potcškočama za svoj matcrijalni opstanak. Kako čc se dak- lc ni(;či održati čak dva tjednika?! A za- što su osnovali »Staru Našr.i SUjru«? I to nam jc sasvim ncrazumljivo. Koiiko jc ua- ina poznato, jc »Pučki Prijatclj- sasvim zadovoljavao potrcbama isvarskili Hrva- ta. Istarski je puk bio sa »Pučkhn Prija- teljem« sasvim zadovoljan. Zato osnivati novi list znači ili osnivati l/ist, koji je sa- svim smišan ili pak litjcti stvoriti razdor u Istri. Mcdu pokrajinama, u kc>jima slanuju Slaveni, a koje su pripojcncy Italiji, jest Istra najzapuštcnija, osobito pak jc zanc- maren naš narod r.i Istri. Slo.ua jest neoiAi- stiva, grijeh u sadašnjim teškhn prilikama osnivati jedan smišan list odnostno stva- rati razdor. Nedavno jc »Pncki Prijatelj« javio, da su istarskc posojilnicc na rubu propasti. Te su posujilnice mal(;dane is- ključni zadružni zavodt u Istri. U Istri nc- ma danas skoro nikakvc pravc i žive kul- turne or.uanizacije. Niti je politička or^a- nizacija bar nekako razvita. Kako vidimo, i politička i kulturna i ekonomska organi- zacija stoji danas n Istri na vrlo slabim, da ne rečcmo, nikakvim uojeama. Ncznamo kako bismo doveli naklad stim tužiiim sianjem izlaženje dvaju tjednika. A s dru- vre strane ne bi Ii bilo pamctnijc, da tr- scausk'a Rospoda mjesto da iz Trsta j)ra- ve rasdor u Istri, zadu mcdu istrski puk i da se uvjere na lieu mjesta, kako bi se da- nas Li Istri valjalo baciti hitro na rcalni po- litički, kuitumi i ekonoinski rad, a ne si- jati razdor radi par usijanih Klava, koje nemaju ozbilnjcua posla ne.^o da po tr- sčanskim kavarnama kciju nacrtc, kako bi istarski puk cteli nekakvoj bajoslovnoj »klerikalnoj ašdaji.« Cudimo se zastupniku Dr. Staiureru, da sc daje uplivisati od tc neiskusne i nestašne mladacijc. Ali drži- mo. da jc u današnje vrijemc, ako ikada potrebit u Istri složan rad sviju naših na- rodnili sila u svrhu, da se naš narod u Istri spasi od očite propasti. Zato i zaklinjemo sve one, koji o tome odlučriju, da odstra- ne razdor, koji je nastao u Istri, i to tako, da prestane izlaziti sasvim nepotrebna »Stara Nasa SIc.-ffa«, tc da »Pučki Prija- telj« buue i opet jedino idasilo istarskili Mrvata, simbol jedinstva nase^a naroda ii Istri. Politika. Zadn.ii teden se niso dojrodile v svetov | ni politiki nobeni posebui do.uodki. Gospo- ¦ darska nestalnost, ki izvira iz svetovncjja j povojne^a Rospodarske^a položaja, povzro i ča med vodilnimi državami kot sta An.uli- ja in Francija sicer ljubosuuinja in neso- ulasja, toda niličc si ne upa prcmakniti | skale, ka bi sahko pomandrala cnega ali ' drugesa prisiljcnih prijateljev z vsemi po- litidiimi trabanti vred. Najvažnejši in brez dvoma najpo- membnejši doirodck zadnjili dni jc poraz, ' ki so tfa doživcli (jrki v Mali Aziji. Ka- kor je razvidno iz zadnjili poročil, je bila jiTška vojska v Mali Aziji od Tarkov po- j)oln(,ma poražeua. Turki so z izrednim, krepkim sunkom pod vodstvom Kemal paše očistili M'alo Azijo od Orkov in istc potisnili v Kjrcjsko morje. Kakor poročajo zadnjc vesti, so zascdli Turki Smirno, raz- bili .urško armado, tcr zajeli na desettiso- če uietnikov z glavnim stanom na čelu. Kako se bo (Irčija izkopala iz svojcjra ža- lostuc.ua položaja sc da težko prerokovati. Brezdvomno so prišli na njo dnevi naj- hujšc iircizkušnjc in nas prcsenetijo laliko vsak dan najtežji notranji prevrati. Domače novice* -r- SOCIALNI TEČAJ. Dijaški so- cialni tečatj se vrši v torek 20. in v siedo 21. t. m. v Oorici. Prcdavali bodo odlični socialui in kulturni delavci. Sodelovanje so obljubili: pisatelj V. S. Finžjrar, posla- nec -V. Seek, dežclni odbornik dr. Bcsed- njak, drž. poslancc dr. Gosar, politični tajnik dr. Bitežuik itd. — 'I'ovarisi naj sc zbcrejo 20. t. m. zjutraj v dvorani »Pri ziatem jelenu«. — Začetek predavanj toe- no <>b 9. uri. — Pripravljalni odbor »Di- jaškc zvezc«. Nov zahrbten napad vlade na nttšo javno imovino. Due 10. aprila 1U22. jc izdala vlada pesebne določbc za vzpostavitev javnih poslopij. Uradni »simcj«, ki smo .ua bili va- jeni dosicj, ic tu dosLvel višek. Vlada ima pri tern uamen, zavlcči vzpostavitev jav- nih poslopij in za.uotoviti kruli prcobil- ncmu uradnistvu, ki jc zaposleno pri raz- iiII] Diparthncntili Tccnicih itd. Da bi sc vzpostavitveno uclo pospe- šilo, smo ustanovili v (iorici dvc or.uani- zaciji: Zvezo i)roizvajalnih in delavnih zadru.u tcr Konsorcij poškoclovanili cer- kva. In sicer smo imcli pri tej ustanovitvi prcd oomi ta namen, da ohranimo zaslu- žck, ki bi se stckal \' razne znanc in ne- znane bla.u"ajne, domačemu ljudstvu, de- zcli. Ko je Konsorcii premaual o.uromno dclo z prijavo škode vsem po vojni poško- dovanih cerkva tcr pričakoval nakazilo kredita za njihovo obnovo in popravo, je prišlo kakor strela z jasneyya novo zapo- staljanje naših r.uanizacij: Vlada jc izdala z due 2o. av.u^ista t. 1. St. 5444 novo okrož- nico, s katcro lioče izviti ves zaslužek pri javnih stavbali iz rok nase.ua delavstva tcr ,ua pbtom doscdanjih telmičnili uradov vreči v ncnasitno jrvlo sestradanili vrab- ccv. In pri tern še farizejsko zavijajo oči in pravijo, da bi javne eontc došle prepo- časi d tem obvesčeni vsi naši voditelji. kakor tudi dnitfi vplivni zastopniki uašcua ljud- stva, da pokažejo kompetentnim faktor- jem, kako se zakon razlajra in kako sc ua je treba držati. Značilno ie, da smo pri- speli že tako daleč, da morajo zakon sčititi pred vladnimi funkcijonarji privainiki. Pozor cerkvena oskrbništva in župan- stva! Kcr je bila preje navedena okrožnica poslana vsem oskrbnižtvom in žtipan- stvom, se iste opozarja, da se jim ne uda- jo, ker bi se prav gotovo kesali, kakor se kesajo vojni oškodovanci, ki so imeli o- praviti z Dipartimentom Tecnicom. Nada- Ijc škdujejo tudi domačim zadrugam in dclavstvu. + POZOR, CERKVENA OSKRB- NIŠTVA. Due 26.-8. 1922. je izdal gen. civ. komisarijat v Trstu novo okrožnico, v kateri straši javna bitja, da nc bodo prisla še dolgo, dolgo časa do vzpostavitve cerk- kve, ako bodo delala v lastni režiji. — Zato priporoča, naj se odda vse delo teh- ničnim uradom, češ, da bodo ti takoj za- čeli z dclom. — Vladni organi hočejo s to okrožnico zopct v kalnern ribariti. Sobra- tje! Naša cast in korist domačega ljudstva zahteva, da neomajno vztrajamo pri naši or.uanizaciji ter potom tc poiskusimo zad- nje sredstvo: spostovanjc zakona. — ()- krožnica z dne 10. aprila t. 1. naravno&t sili cerkvena oskrbništva, naj zidajo v la- stni reziji. Vlada hi prcvzela delo v svoji reziji le na posebno prosnjo dotiawga bi- tja in iz tehtnih vzrvkov, jc torej vladna pomoč sumo podrejenega pomena. — To ugodnost, da zidamo v lastni režiji, nam liočcjo vladni organi iztrgati iz rok z zad- ujo okrožnico z dne 26.-8. 1922, ker vedo. da bi mi oddajali dclo izkljnčno Ic donia- ccmu delavstvu. — Vlada pa se ravno te- ga boji, ker hoče naše ljudstvo izstradati. — Železna discipline naših vrst sc nc smc lnšiti! Ni/ite naj se ne ozira na novo vlad- no okrožnico, dokler ne dobi od konsor- cija navodil a nudaUnjem postopanju, kcr so se podvzcli koraki, a iijih vspeliu bonw vse takoj obvesiili potom posebnc okrož- nicc. — Sobraljc! Bodimo tudi tukaj na svojem mestu in dajmo ljudstvu iiajlcpši ozgled vzorne discipline. + DEPUTACIJA, obstoječa iz posl. Podgornika. posl. Ščeka, arli. Radoviča, dež. odb. Krizniana, Mons. Valcntinčiča, kurata Svara, Dr. Azzana, dekana Moset- ti.ua. Dr. Pornasina jc predložila včeraj glavncnui podkomisarjn spomenico s pro- tcstom proti najnovejši okrožnici glavne- ga civ. komisarijata v Trstu, ki v nasprot- iu z \ ladnim odlckom nasvetujc, naj sc javue z.uradbe nc dclajo v lastni reziji, marvec naj se prepušča pozidanjc vlad- ncni'M tehničnenin uradu. Deputacija je encrgicno protestirala proti tej okrožnici. zahtevala, da se držimo le zakona. Vitcz Gottardi, ki je zastopal edsot- nc.ua podkemisarja, je cdobril nase stuU- sče. — i5oscbna komisija sestoječa iz posl. Sčeka, arli. Radoviča in dr. Fornasina, «'Ciide te dui \r l^im, da v zadevi posredujc. -! Ljubljana v strähn. Kakor nam po- l'ocajo potniki, ki so prišli v zadnjih dueli iz Ljubljanc, vlada tarn ncpopisen strali. Vclesejem, o katerem poročamo na dru- gem mestu in ki je daleko prcsegel tržaš- kc.ua. so morali predčasno zaključiti. Za- kaj? Poslanec (iiunta je zagrozil, v tržaš- kem »\\ Popolo'di Trieste«, da bo naprav.il s svojimi fasistovskimi četami (caniicic i'crc) poliod nad Ljubljano. H- Drzmi tatvina, Zndnjo ncdeljo due VX t. m. popoldnc od 4—5 ure so vdrli do- sed aj ncznani lopovi v stanovanjc poslan- ca dr. K. Podgornika v ulici Codelli, ter mu napravili na gotovini in drugili drago- ccnostih do 20 tisoč lir škode. Prišli so z avtomobilom, ter so sc po polurncm nspes- ncm dclu zopet z avtomobilom odpcljali. -}- AKADEMSKO EERJALNO DRU- ŠTVO ADRIJA se tcm potom najtoplejšc zahvaljnje vsem onim. ki so na katerikoli način pripomogli do lepega uspeba pro- slave 20-lctnice obstoja društva. V prvi vrsti .urc zahvala damskemu odborn. \<.n- tcr.cnin jc načcljcvaia g. Milica dr. Mcd- veščckova, bratoin Abuja za njili požrtvo- valnost, g. Rudolf Bratužu in vsem onim tovarišem, ki so zamudili mnogo časa za okusno okrasitev dvoraue. Posebno po- žrtvovalnega se je pri tem izkazal tov. Štefi Brcgant, za kar mu najlepša hvala. Končno dolguje društvo mnogo tudi gosp. Komclu in g. Alojziju Sardoču za njili trnd, ki sta ga imela z naučcnjem zbora. Odbor. -I- Podelitcv državljanstva državniM upokojencem. Poslan-cc Ščck je p-oslal se- natorju Salati sledeče pismo: Centralne- lnu uradu za nove pokrajinc v Rimti. Z o- zirom na prošnjo »Društva državnih npo- kojencev za Primorsko« s sedežem v Tr- sru z dne 8. julija 1922 podpisani prosi, da bi se prošnje državnih primorskili upoko- jeneev za podelitcv italijanskega držav- ljanstva čiinprej resile, vsekakor pa pred vscmi drugimi in to iz naslednjih razlo- gov: Upokojenci žive cb sedanjili pičlili nrejcmkili \F vsega pomilovanja vrcdnü1 razmcrah. ziir.a je pred durmi in reveži niso gotovi, all bodo jutri tch prejemkov sploh še deležni ali nc. Ako bi se te prosnje ne resile ugodiio. ledaj bi se morali ti reveži, ki so povečin' starci, v iiudi zimi izseliti iz države, ter si pridobivati kruli z bcračcnjem. potem, ko so dolgo vrsto let skižili v naši držnvi. A- ko sc slednjič premisli da skupni i^rejcniki vseh tcvrstnih upckojejiccv niso taki, da bi kdove kako otcžcvali državni prora- čuii in da jc mnogo upokojenccv blizu gr°" ba, ui)an:, da bo centraini urad uposteval te razlcvx' in uslišal glas vpijočih. Ščck Xinülij, poskincc. Trst, 1. scptembra 1922. I POZOR 21MINOREJCI! DcznaH smo, da je deželni odbor odposlal vscin žnpanstvom srednjc.ua govedorejskega ozemlja slcdečo okrožnico: »Dopuščeval- ni komisiji, ki sta pregledovali in dopusča- li bikc-plemenjakc v juliju t. 1. po občinali srcdnjega govedorejskega ozemlja, sta u- gotovili. da primanjkuje v tem ozemU11 precej sposobnili in primernih bikov-plc' menjakov. Da se temu pommijkanjci vsaj deloma ndpomofe, je sklenil deželni od- bor nabaviti deset prvovrstnih plemcnja" kov švicarske rujavc pasme, ki nai bi sC uporabljali v srednjem govedorejskcni ozemlJLi. Cena za tc posamezne 14 do l^' mescčnc nlemenjake bo znašala na 1>C11 mesta v Švici okrog 4000 L. Deželna upi'a" va pa jili lioče (iddati županstvom oziro- •ua bikorejcem po ceni, ki ne bo prcsc«ala y/* posamcznega plcnienjaka vcč neLO -001) L. Ker prevzamc deželna uprava po- '<# približno polovične kupnc cene tudi v$e prevozne in komisijskc stroske na se, ^ s tern nudi županstvom oziroma «ove- dorcjccm izredno u«odni prilika priti do Prvovrstniii plemenjakov.« Natančnejša ^ Nasnila dajc Kmctijski nrad v Oorici in» teclnom odboru. Via Trieste 43. Prijavi "aj se vsak takoj! ! TOVARIŠ1:, KI SE NAMERAVA- !0 UDELEliTI SOCIALNEGA TEČAJA, "aprošame, naj sc po dopisnici javijo pod-, ^sanemu, najkasneje do 18. t. ni. To je notrcbm;, da pravočasno poskrbimo za •'runo in stanovanje. — Pripravljalni od- bor za socialni tečaj, Rilicnbcrk. Hotel Učen. ! Splošno žensko društvo v Gorici. ^ripravljalni odbor za ustanovitev »Sploš- ''Ctfa ženske.ua društva« v Oorici naznanja, c'a so svojčas i)redložena društvena pravi- h oblastveno odobrcna. Zato vabi na u- staii(;vni občni zbor, ki se bo vršil v ve- lrh'k 21. septembra t. l. ob 6. uri zvečcr v h'orani »Trgovskega Domci« v Gorici. 'zostati ne snic nobena zavedna Slovenka, ^i se za\Fcda svojili dolžnosti napvam svo- ¦'einu narodu. Časi so rcsni, položaj naš jc težaven in vcliko dela nas euka! Oživeti "loranio spet, kar se je tekom vojne opu- %). Udeležite se torej v največjem števi- ![| občnejca zbora in pokažite, da je naše •cnstvo res zavedno. požrtvovalno in de- '^vno! Pcsebnih vabil za občni zbor se nc f)o pošiljalo. Dncvni red ustanovncua obč- nCkra zbora je: 1. Nauovor. 2. Čitanje pra- vil. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Pripravljalni odbor. ! Pcvsko in yjasbeno dmtšvo v Go- r'W otvori s I. oktobrom 1922 v društve- "ih prostorili v Tr.u. domui srlasbcno šoio, ^ .ulnsovir, «osli in teorijo. Vpisovanje bo °tl 25. t. in. dalje vsak dan od 10.-11. urc v I. nadstr. Tr«. doma, vhod Via Petrarca, '•«Uinja vrata. — Sprejemajo se tudi pri- j^vc starih in novili pevcev za drnštveni *boi\ ki prične istotako z vajami 1. okto- 1)ra: dan in lira se še pozneje objavi. Za tosvee - začetnike se otvori poscben tečaj ' ^ teorijo. -' Akod. for. dr. »Adrija« vabi na r°dni seslanek, ki se vrši v petek, 15. t. ]]\ ub pol 9 pri Kamcnščku, vse svoje ela- "c .u.y. starešine in vse prijatclje dijaštva. -f- Zbor sveccnikov Sv. Puvlu na- ^anja č. sobratom, da je dne 21. sept. l- 1. nameravani »Katehetski scstanck« 1)reložen na druuo polovico oktobra. Na I ^ievneni redu bosta dva aktuaina refe- rata: Sobr. prof. Josip Leban: »0 vzgoji jjrse. znaeaja«. Sobr. Ivan Rejec: »0 svo- I Qdni soli.« Dan in prostor se svoječasno I '''iznani. Načelnik šolskega odseka, < Ljubljanski veiesejen. Ljubljana, 10. sept. Prvi ljubljanski velcsejem, ki so «ja )jli prircdili lansko leto, je iinel uspeli, ^°t ua prireditelji sami niso pričakovali. ^nouo večji uspeli je rodi 1 letošnji (dnmi) 'JL'blianski velcsejem, ki se je vr.šil, kakor ^i(, /,e zadnjič poročali te dni od 2. do '.'• septembra. Dasi ima velcsejem naslov '^ibljanski, vendar ni bil provincijalen; l][i njem niso razstavlii samo tr^ovci, obrt- l]iki in Industrijalci iz Slovenije, arnpak iz teIe Ju.ifoslavije, fz Čehoslovaške, ki ima Svoi ijaviljon, iz Nemske Avstrije in od •"u^od. Tako ima ta velcsejem velik po- lllen za vso Ju^oslavijo, saj smo videli ']^ sejmu ljudi, ki so se po več dni vozili, ('tl S(; ,!>-a obiskali. Ne dovoljuje nam pro- ^()r, da bi natančno opisali vse napravc, ^'l b! (inenili vse paviljone. kaj še vsakc- ^l razstavljalca posebej. Umcnimo, da l'°la ])o^led na sejmisče, ki je vse okraše- 1)0 z zastavami, krasen vtis; cela nova na- Sclbina s paviljoni, ki so zjrrajeni i)o oku- I Sli» veliki In niajhni, jrostilnicc, bari in ka- v^i'ii'j, trafike in prodajalnice listen'. Če ,u"a 1)riiiierjamo k tržaškemu velesejmu, ki sc 'j^niije mednarodnc.ua, moramo priznati, ^ ram dela ljubljanski ne samo po svoji ^oiežbi trjfovcev in industrijalccv, am- fö tudi po vzorni orj^anizaciji in po cstc- jčni rireditvi rnno^o boljši vtis. Ko smo /;e> omenili »incdnarodnost« tržaške.^a ^inia, nam bod'i do\oljeno, da se dotak- ll^no par številk. ki pričajo o tern, v ko- licor se tudi ljubljanski sejem lahko stejc jnednarodnc.ira. Sejmišče obse«a 40.000 SVlidr;».tnili i,netrov. Razstavilo je 750 raz- ^^vljalcev, med temi je bilo 118 inozem- .^v in 632 Jugoslovanov. Med inozemci jj razstavilo 50 Cehov, 25 Avstrijcev, 15 ^eiuce\\ 14 ltalijanov (med njimi ena ju- ^lovanska tvrdka), 3 Prancozi, 2 An- J^a, 2 AiTierikanca, 2 Mažara, 2 Beljrij- l0 o.i;redjc scjmišča tvorijo vclikanski dol!sri paviljoni, ki objemajo sejmiščni pro- stor (;d vseh strani. V enem takem je lahko razstavilo po sto in še več tr^ovcev, ki so svoje bia.iro zelo lepo uredili. Poseb- no lep vtis dela na obiskovalca lepa ure- jenost in polnost v sejmskih prostorih; nič DraznejuTa ni bilo, vsak kotiček zapolnjen, samo bo.i>"astvo. Ako preidemo preko pa- pirne industrije in ^alanterije, preko us- njatih izdelkov. inanufakture itd., kar je zavzemaio paviljone koj ob vliodu in da- ialo najiepši videz, se moramo ustaviti pri strojni in elektrotchnicni in pri kemični industriji. V Trstr.1 sem se čudil, da je bil kljub vdeležbi Milana ta oddelek teko ubokr, še bolj sem se čudil \ Ljubljani, ki je Trst prekašala. če izvzamemo avtomobilno in- dustrijo. Veliko je bilo tudi na sejmu iz- bornih \ in, dolenjskili in štajerskih, izdel- kov lesne ind/ustrije in najrazličnejšili iz- delkov naše domačc in tujc obrti. Sredi sejmisča so si delali z zvonenjein reklamo bronasti in jekleni zvoncvi. Omenimo naj še ztfodovinsko umetniško razstavo na obrtu) soli, ki je bila ob enein sejmska pri- reditev. Obisk sejma je bil kljub slabcmu vremenu velikanski. Do pretckle sobote je obiskalo sejmisče nad 1SO.O00 ljudi. Samo preteeeni petek jili je bilo 25.000. Tod a to niso bili samo radovedneži. Saj smo vi- deli strojc, pohištvo in div.ij.co bla.iro. ki jc bilo po vcčkrat prodano. Do pretccene so- bote je štela vsota sklenjenih kupčij nad dve milijardi. Te številke same pričajo o polnem uspehu sejma, ki se bo ponovil ¦vsako leto y večjem obsegu in z večjim uspellom, kar mu iz srea želimo. lllO III WlMtl Posl. Seek jc vložil slcdečo intcrpelacijo. Podpisani želi od ministrskejra pred- sednika in ministra za notranje zadeve pojasnila. kateri vidiki so bili odločilni pri uredbi odiočb uiede pridobitve državljan- stva v novili pokrajinah na podla^i sen- žermenske pojrodbc. Želi pojasnila, kako jo prišlo do tekra, da je generalni civilni komisarijat za Primorsko priznal držav- ljanstvo po polnem pravu osebam, ki so po rojstvu pristojne v občine novili pokrajin in slučajno rojene v inozemstvu in da jc to prizmmje bilo naknudno razveljavljcno. Seek. Odgovor: Vprašanje, ki je predmet interpclacÜje državnejfa poslanca Sčeka krledc pridobitve državljanstva po polnem pravu v novili pokrajinah je bilo rešeno od ministerske^a predsednistva v smislu, da se osebe, slučajno rojene v inozemstv» in pripadajoče nepretricano do rojstva od- resenemu ozemlju. morejo smatrati za :ta- lijanskc državljane po polnem pravu in se morejo kot taki vpisati v seznam občin no- vili pokrajin. Oeneralni civiln: komisarijat za Pri- morsko jc naknadno odredil, (kot je razvid no iz okrožnicc od dnc 22. maja 1922 St. 13-A-5029 Uff. XIII. Državljanstvo) da so osebe, za katere se izkažejo navedeni po- j^oji, vpisane v sezname ital'janskih držav- ljanov po polnem pravu. Državni podtajnik: Heneducc 1. r. Odpis duvkov. V inicnu Km. del. zveze je poslanec Šček naslovil na ministra financ dol.uo pismo, v katerem je zaliteval popolno o- nroščenje davkov za vse po vojni oškodo- vane zemlje do 1924. Odj^ovor je bil sledeči: Oospod poslanec, Vclika obdačenost na neprcmičninc v zvezi zcml.iiškeua davka, o čemer ^ovori Vaša spomeiiica, ni povzročena toliko po državnili terjatvab, ampak po dcželnih, občinskih in dru^ih dokladah. Položaj, ki g'd opisujete za zelo kritičeu za vso Oo- riško. je približno enak v vsej državi. Z ozirom na Vašo zahtevo o popolnem oproščenju davkov Vam nc morern pov- sein ujcoditi, s tern pa ui rcčeno, da bi za- nemariii Vaše upravičene zahteve ij^lcde plačevanja davkov. Med vojsko je Italija za svoje stare pokrajinc (Benečij(;) dovolila popolen od- pis zemljiske.ua davka za 1919 in 1920. Približno tako je ravnala tudi Avstrija, ko je dovolila odpis davkov v razmcrju s škodo. Ako bi sedaj dovolil popolen . izbris davkov na Goriškcrn, bi to vodilo do kri- vice, ker bi oprostilo davka tudi njive, ki so obdelane. Vendar pa je moje ministerstvo v spo- razumr.i s centralnim uradom za nove po- krajine (Salata, op. ur.) naložila dotičnim uradom, da pri obdačenju tolmačijo av- strijske naredbe kar le mojcoče siroko in velikodušuo na ta način, da podalšajo po potrcbi njihovo vcljuvnost in da treba pov- sod vrtaii davek Icjerkoli ni dohodka. To velja za vse nove pokrajine. Kar se tiče uoriške posebej, sem od- rediL da «re sodba o odpisu davkov po- sebnim občinskim komisijam. kakor ste sami želeli. Te koniisijc nudijo največjo garancijo za pravično cenitev okoliščin in razmcr. Na vsak način Vas zagotavljam, da bom vsako upravičeno žcijo za odpise in vobče vsakršen ukrep v svrlio olajšanja bede kot posledico vojne, • dobrovoljno prouči! zajedno z uradom za nove pokra- jinc in zakladnim niinistrstvom. S prisre- nimi pozdravi Bertonc, finačni minister. iJopisi« '-*-' Goriski magistrat sporoča. da se bo novo vino smelo prodajati od 15. okto- bra dalje. Vsi prestopki te naredbe se bodo kaznoval: v smislu zakona. GORICA. V scboto 16. in nedeljo 17. septembra (•b 8. «1 ri in pol zvečer, «ostovanjc ruskih umetnikov v »Trgovskem domu«. Na pro- Utamu je: Drama, komedija in veliki ruski koncert. — K obilui udeležbi vabijo slavno občinstvo — prireditelji. — Predprodaja vstopnic v knji.uarni »Katoliskcj^a tiskov- ne.ua dništva« v Oorici. SV. GORA. Na premnojra povpraševanja po- božnili Marijinih častilccv, kedaj da se prenesc čudodelna podoba Matcre Bož- je iz .u'oriske stolne cerkve, javljamo, da sc bo prenesla v slovesni procesiji na Sv. (joro dne 2. oktobra t. j. \f pondeljek po roženvenski nedclji. Natančnejši spored te z^odovinske siavuosti ])riobčimo v priliod- nji številki. MARIJINO CELJl: NAD KANALOM, V nedeljo, dne 10. t. m. je bila pri nas birma. združcna z običajnim ccrkvenim shodoin Imena Marijinc.ua. Prevzvišeni knezonadskof je prišel na predvcčer iz Kanala, sprejelo ,ua je zbrano ljr.idstvo z uanljivimi besedami «a jc pozdravila prcd- nica »Marijine družbe«, zvečer mu je pri- redil pevski zbor lepo podoknico. Na praz- nik sam je bila cerkev natlačeno polna ro- marjev in birmanccv iz Kanalskejca, iz Bid in Benečije. Prevzvišeni je imel pridi- ojf, nato jc slcdila slovesna sv. maša, ka- tcro je pel kanalski .u. dekan, po maša jc imel knezonadskof proccsijo, po procesiji je sledilo birmaiije. — Prcvzvišeni se je zelo zadovoljnejra in vsele^a počutil med nanri, posebno mu je u.uajalo lepo in ubra- no pctje. PLAN IN SKA GORA. (Shod Marijinih druzb,) Due 8. t. ni., na inali Šmaren, je bil veličasten shod Marijinih družb postojn- ske.u-a dekanata na Planinski .uori. Udelež- ba je bila sijajna. Udeležili so se «a tudi mno.ui duhovniki in nadškofijski vodttelj iz Gorice. Nad vse .uinljiv je bil popoiudnc javen shod pod mi lim nebomp red kipom M. B. Govorilo je več jjovornikov, nastopi- le so vse prcdnice Marijinih družb in de- klicc Marijinih vrtcev z lepimi «ovori in dcklamacijami. Ta dan ostane vsem, ki so se J4a udcležili, v trajnem spominu. Sli- šali so se krasni naftiki, ki bodo brez dvoj- be obrodili obilo sadu. Hvala vsem, ki so pripoiiio^li, da se je shod tako sijajno vr- sil! Vrla dckleta in pridue dekliice postojn- skckra dekanata so dale s tern vsem de- kletom Primorske prelep zgled požrtvo- valnosti, ker so od daleč prihitele, pa tudi navdušenosti za sveto dckliško življenjc. Naj bi jih povsod posnemali in pridno prl- rejali take dekliške taborc! Društva. d. Ml RUN. Kakor smo žc zadnjič kratko poročali vprizori naše »Slov. izobr. društvo« v soboto. due 16. t. m. ah 8. uri zvecer in v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne Jurčič-Česnikov i.urokaz »Do- men«. Predstava se vrši v dvorani krosp. I. Marmolja. Ker so naši mirenski dile- tantjc znani kot prvovrstni podežclski iuralci pričakujemo, da bo nas občinstvo kot navadno posetilo v obilnem stevilu. Kakor unjemo obeta biti predstava vzorna. d. Soikiui. V nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri |)opoldne vprizori »Slovenska cital- nica v Solkauii'- v Možctičcvi dvorani ša- loi.uro »Veleturist«. Na pro.uramu je tudi več pevskih took ter dcklamacija. K obilni udcležbi vabi odbor. d. Prvaana. (T1;LOVADN1 NA- STOP). Telovadni odsek — v Prvačini priredi v nedeljo 17. sej)t. t. 1. ob 3. pop. javno telovadbo z sledečim vsporedom: 1) Nastop članov s prostimi vajami. 2) Na- stop naraščaja s prostimi vajami. 3) Na- stop činic s prostim vajami. 4) Orodna telovadba. 5) Skupinc naraščaja. 6) Sku- pine članov na uodbo. 7) Skupinc člaiiov, člaiiic in naraščaja. V slučaju slabe.ua vremena, se nastop vrši v »Sokolskem domu«. — Odbor. d. Št. \iska gora. Tukajšnja mladiua priredi dne 8. oktobra veselico. Na vspore- df!i bo F. Finž.uarjeva drama »RAZVAL1- NA ŽlVL.ltiNJA« in deklamacije. Sosedna društva so naprošena, da ta dan ne prirc- jajo veselic. — Natančnejša ofcjava vspo- reda sledi. ! Iz Šturij pri Ajdoviščini. Tuk. »Slov. izobraževalno društvo« ponovi dnc 17. t. m. ob 3. uri in pol popoldne na dvo- rišču .uostilne kr. Jos. Čermelj-a veselico z istini vsi)oredom kakor dne 3. t. in. Naroenikom »Obnovc Goriške«. Noti.- co, ki je izšla v naši zadnji številki, se sperncni v toliko, da oscbno prineseno na- ročnino za ta list nc bode sprcjemal kr. Ju.u v uradu, teniveč da vrši ta posel iz prijaznosti ciprava »Straže«. Naročnina in do])isi sc i>a naj pošiljajo v uredništvo in upravo »Obnove Goriske« v Via Cravos st. 15-1._________________________ DOBRODELNOST. — Za Slovensko sirotišče: liranilnica in posojilnica v Skri- Ijah 40 L, županstvo na 2a«:i 30 L, župan- stvo Livek 30 L. LISTNICA URKDNISTVA. Akad. fcr. dr. »Adrija« v Gorici: Na- se skapno .ulasilo »Kdinost« v Trstu na- stopa v zadnjem času ob «otovih prilikah zelo pristrausko. Priobčilo jc n. pr. napad tržaške »Zadružne zveze« na poslanca Ščeka, ni pa hotelo objaviti članka dr. Besednjaka, ki iiaše«a na skupnem pro- uradii izvoljene.ua poslanca brani. Z obža- lovanjem se moramo zato postaviti tudi mi na stališče, da ne priobčujemo člankov, ki za.uovarjajo politiko .uotovih vodilnih tr- žaških kro.uov. Kljub obljubi zato ne mo- remo |)riobčiti Vaše.ua dopisa. Ker «re v zadevi v «lavnein za vprašanjc dijaške or«anizaci.ie, menimo, da ne bo javnost utrpela nobenc škodc. DVOJEZIČNI: TISKOVINI: — PRO- ŠNJI: va\ znižanje vojaške službe, za revi- zijo političnih in administrativnih imenl- kov, prošnje za oproščenje davka doma zavzite.ua in pridclane«a vina, potrdilo o državljanstvu s polnim ])ravom in vse diT!i«e županskim uradom potrebne tisko- vine ima v zaloui »Narodna Tiskarna« v Gorici, Via C. Favctti 9 (»S. Gre.uorčičev Dom«), KAR JE RES JE RES! Testeninc »Peka-tete« kalkaršnc sc izde- ltt'j-ejo v zadnjem času. so tako olkusne in tečiic, da se jih splošno hvaii- Gospodiuje zalutcvajte jih pri /trgoveih. Sode vinske razne veliko st 1 so na prodaj pri FR. REPIČ v AjdovšCInl- NAZNANILO Naznanjava niiio«obrojnim klijentom zavarovalnc družbc »LA PACF«, da je od 6. tck. m. nastavljcn kot edini «lavni a- «ent za ßorisko dežclo «. An.uel Travau s. sedežein v Gorici, Via Morclli 16. Dose- danji «lavni zastopnik u. Ferruccio Pilani je premeščen k dni«emu sedežu. Travan tO Pilani. SODI: od 3 do 7 hl, nadalje STEKLENICE ovitc s slamo in v koših poljubne velikosti. steklcnicc »CHIANTI« od 2 litrov kakor tudi vsakovrstne drr.i.uc. CEBRE od 3 hl prodaja tvrdka BRATJ1-: MARIiGA — GRADISCA. VABILO na redni občni zbor tlrunilnicc in posojil- nicc v Vipavi re«. zaru«e z ncom. zav. ki se bo vršil dne 1. oktobra 1922 ob pol 3. uri popolduc v pisarni. Dncvni red. 1. Citanjc zapisnika o zadnjem občnem zborti. 2. Poročilo načel- stva in nadzorstva. 3. Odobritev računskc- jja zakijmčka za leto 1921. 4. Volitev na- čelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o izvr- šeni reviziji. 6, Slučajnosti. N. B. A koob pol 3. uri obeni zbor ne bi bil sklepčen, sklcpa ob 3. uri veljavno brez ozira na število članov. ŠOLSKE ZVEZKE ŠOLSKE KNJI6E ŠOLSKE POTREBŠČiNE se dobi po konkurenčnih cenah v Kin Kat. tisk. druš. Gorica - Via Carducci 2 - Gorica SOD 35 III za bclo vino v najboljšem sta- nu odda IVAN FORClC, Preserje pri Koinnu. GORIŠfcO VINARSKO DRUŠTVO vpis. zadr. z oni. por! in sedežem v Goriei vabi svoje društvenike k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v čctrtck, 28. scptcm- hra t. I. bo 9. uri predpoldnc v prostorih hotela »Pri zlateni jclcnu v Gorici. Spored: 1. Čitanje in odobritcv zapis- nika zadnjega občnejca zbora. 2. Predsed- nikovo poročilo. 3. Podrobno pojasiiilo k rauunskeinu zaključku za dobo od 1. jan. 1920 do 1. julija 1922. 4. Poročilo prejde- dovalccv tega računskctfa zaključka in o- dobritcv istcga. 5. Razprava in predknri glede liadaljne.^a delovanja društva. 6. Volitev odstopivših članov načclstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Gorica, 7. sciptembra 1922. Prcdsednik: Vitjem Dominko.. Clan načelstva: Krislančič Ivan. Opomba: Ako bi prvi občni zbor nc bil sklepčen, se vrši uro kasncjc druiu občni zbor z istim dncvnim redoni in ta občni zbor jc sklepčen pri vsakcin številn upra- viČLMiih tflasov. KMEČKA URAN. IN POSOJILNICA rcjj. zadr. z nconi. zav. v Hudajužn: vabi ua redni obcni zbor, ki sc bo vršil dnc 24. scptembra t. 1. ob 2. uri popoldne v Gospo- darskcui doirai v uradnili prostorili poso- iilnicc. Dnevni red: I. Porocilo načelstva. 2. Poročilo blatfovnega liranilnckra posojilnc- ga prometa.in potrdilo računskesa zaključ ka za leto 1921. 3. Volitev načclstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Hudajužna, dne 10. scptembra 1922. ODBOR. RUDOLF SAKSIDA, trgovec v Gorici na Konv.i št. 10 sc prcscli pri- hodni tecten s trjjovino za cna vrata naprej t. j, št. 11. ZAHVALA. lskrena hvala za izkazano sožaljc in za iK)žrtvovalnc milodarc. Enako srčna hvala »Pevskemn zborn«. LIKAN AVGUST, Ajdovščina. VABILO na rcdni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi YQg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 1. oktobra 1922 ob 4. nri popold. v pisarni. Dnevni red. 1. Čitanje in odobravanje zapisnika o zadnjem občncm zborn. 2. Po- rocilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobri- tev računskega zaključka za leto 1921. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Po- rocilo o izvršeni reviziji. 6. Slnčajnosti. N. B. Ako ol) pol 3. uri občni zbor no bi bil sklepčcn, sklcpa ob 4. uri vcljavno brez ozira na število članov. FRODAM 10 komadov transportnili lirastovih vin- skih sodov (600—700 litrov), cena 25 cent, za 1 liter. JOSIP IMRHUČ, Sv. Križ-Cesta. 1ŠČE SE GOSPOU1ČNO za trtfovino na debelo kot uradnica in bla^ajničarka (tudi začctnica), s popolnim znaujein slov. in ital. jezika. Ponudbc pod »Gospodična« na ageneijö Molesini. SRIiBRNl: GOLDINARJE in krone pla- čani skupno a 370 Lir k.u'; krone a 1 L 82 st. J. Žuli^oj, (lorica. Via Carducci št. 19. HJŠA Z VRTOM in dve parceli gozda v najlepsein kraju v Zatolminu p. Tolrnin je na prodaj. Kupcc si lahko ogleda na lieu mesta. Hranilnilnica in posojtlnica r. z. z n. z. v Šturijah pri Ajdoviiini proda za nizko ceno KINO i metorjem na keiiiiii 5'/, IP. in Miliiiig giascirirjeia. Vsb »iuiolsEin s'eiiiii. :-: UmW'i in colsd P/i M\\m\ in poscjilniti v \\m\\ pri Ajdovščini. Dr. A. Grusovin sst'-ciajiist za koine in spolne bolezoi ter ! aegovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza gründe) Travnik hiša Pater noli, Ruski violinist Vladimir Sevčenko. odliko- van na konscrvatorju v Po-trojrradu raz- red (Auer) v Parizu (Lejemne) odprc vi- jolinsJki tečaj v Gorioi z vsooredom in ce- namii Slovenske jrlasbene Matice. Za vpisovanje v vse razrede nasloviti na upraivo »Go/riške Straže« do 15. sept. NAZNANILO. Podpisaaii si usojam uljudno nazna- nitii sil. občinstvLi toimiinsikcji'a in ko- bairiskejfa oikraja, da sen? odorl pri Sv. Luci.ii VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA. desk, tramov itd. — Za cbilcn obisk se priporočam, zasrotavliaie točno noistrcžbo z uizlkimi cenamd udanii Aloizii Slaniic. trcovec. oosioje pohiitvo (mobilia) vsake vrste po zclo ugodnib cenab, ter blago zajamčeno. P. Gdgnascbi» ul. Morelli 49. CEKUTA ALOJZ zlatar in srebrar, Via Seminario St. 4, ku- kwje srebrne krone, uoldinarjc in zlato, ter plačuje po najvisjih cenah. KRONE SREBRNE L 183, tfoldinarje L 450. Staro srebro (tudi koščeke) pla- čam dobro. A. SAVORGNAN1, zlatar — Gorica, Nunska ul. 9. OGLAS. Isče službc kot ccrkovnik mlad ozen- jen mož. Več pove upravništvo »Straže«. NA STANOVANJE IN HRANO sc sprej- ine dijake ali dijakinje. Kic, pove uprava lista. FELBERBAUM & ROLICH (prej Hedžet & Koritnik) GORICA :-: Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstncga zepbirja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter * vseb potrebščin za krojače in šiviljc. NA DROBKO! NA DEBELO! J W Moka, sirk, oves, otrobi, kava • sladkor, ?peh, olje, petrolej itd. Vrail se je Pavel Netzhandt Gorica, **L Dante St. 12. Spreiema od 9-12 in od 14-17. NAZNANILO. Podpisani maznasi.iani slav. obeinstv da sem se preiseliil s svoiio ikliuCaviiicarsk im mehanično delavnico iz Viia Ascoli št. v lastüo lidšo Via Vetturini št. 7 zn\Kt »Goriške Straže«. Ob cnein sc priport cam za obila nai'ocila. E. Vovk. Ikiljučavničarski moister J.n m-cliaiii PoxorI Na domačo tvrdko Pozorl Andrej Mayric ! GORICA ul. Carducci št. 11 (prej GOSPOSKA u!) GORICA j Velika zaloga ravnokar do^le.^a poletnega sukna za moške in ženske obieke \ raznovrstnega perkaia zephirja ter velika izbera perila, evilha. volne. žime morske trave, vzmeti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odej. — Lastna krojačnica sprejema vsako naročilo izvršuje točno in po zmernih cenah. Velika izbera izgotovljenih oblek. PODRUZNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :s Corso Verdi „Trgovski Dom.44 1 Telefon St. 50 Brzojavni raslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnlea SHS kron 80 »fi|IJJOKOV. CENTRALA: LJUBLJANA Rezerva SHS kron 64 M1IL1JOKOV. PODRUz.NlCLt ßreziee, ßorovlje, Metkoviß, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestnje vioge na knjlžice po 4%. Na daljSo odpoved vezane vloge po dogovom. Nakup in prodaja vsaKovrstnega tujega denarja. — laivriiaj© vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejSe. Uradne «re za občinstvo 8V«--12 ia od 3-5 Ob ftobotah popolcBne, ob nedeljah i» praznikils ae ne nraduje Josip Kerševani meliauik iu pusikar v Gürici, Stoinš try 9, desno. Zaloga iLznih šivalnih in knjeiijskih strojev, dvokoles, pušk in sarnokresov, ter vse posameznih deiov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Stiokovni, brezplačen pouk v uiiieinem vezanju in krpanju. Lastiia delaviiicA in popraiijalnicu, Stolni trg 5, gpfigjT Poniklanjfc in lakijranje v vsaki barvi. "^W Priporotani *su&eniu Original Mundlos SI value stroje, ker so Dajboij zanesijivl, za te janicim 15 let- Konsorcij konsumnega druitwa r. z.. z om. z. v iS % fe * ^ , %^ g* ^ otvori v SOBOTO 16. t. m. zadružno GOSTILNO, v najkrajšem času tudi konsumno trgovlno jestvie. Ha«eLsivo. Teod. Hribar (nasu - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regencharf 6 RytHarun, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega jn ženskega siikna Blago solidno! Cene zmerne!