Z68. Številko. V Ljubljani, v torek 23.001 emkro I9ZO. I Izhaja vsak dan popoldne isrseoUi nedelje in praznika. trati: Prostor 1 m/m X M rnJm za male oglase do 17 m!m višine t K, od 30 mJm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mtm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem plede Inseratov naj se priloii znamka za odgovor. Iffpr^vnistvo nSl07. Naroda" In .»Narodna Ttszmrna" ulica št. 5a oritlićao — Telefon št. 334. inaflosa „Slovenski Mar o d* v JngnsUvijI: celoletno napre, plačan . K polletno . 3 mesečno...... „ I - ......_ vel|a v L|abl|anl la po posti i V iaoaeaaatvoi celoletno •.....K 21 J — polletno.......»120*— 3 mesečno . . • • • • m 60'— ......20 — Pri morebitnem povišanju se trna daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošijeio v prvič asročaiao vedno "bre ideje. Tudi mi stari se moramo ogrevati za ideio močne, enotne države. Današnje politične stranke ie mogoče deliti samo v dve skupini, to je napredno, ki želi močno in Jedinstveno državo, in drugo skupino, ki želi slabo in piškavo državo. Mogoče je na eni strani, da si ustvarimo močno državo ali Da državo, ki ie podobna dvema vpreženima voloma, ki vlečeta vsak na svojo stran, dr. Korošec pa na tretjo. Te dni se ie izvršil naižalostneiši akt. ki ea pozna naša zgodovina, ko so nam odvzeli toliko naših naiboli-ših bratov, odsekali so nam takore-koč roke in noge. Kdo ie temu kriv? Ugotoviti moramo, da so temu krive razmere, kajti dediči smo stare Avstrije. Vpitje po mobilizaciji niso ni-kakega nonrena. ker bi voisko sigurno izgubili in bi v tem slučaju postala Slovenija žrtev nesrečne volne. Olavno ie. da si v srcu ohranimo navdušenje in zaupanie v močno državo in da sočustvujemo z našimi brati onkrai meje, ki bodo sieurno branili svoje narodno prepričanje, kakor ostanejo neomaino njihove Vraške skale. Da pa rešimo naše brate izpod iarma. pa rabimo v prvi vrsti krepko in zdravo državo. Dotakniti se hočem sedaj po-samnih strank, ki noseeaio v volilno borbo. Sociialno demokratska stranka je vsekakor resna stranka, a naše načelo je, da ne sme biti deloda-iaTec uničen samo zato. da se uvede diktatura proletarijata. Neresni so komunisti, ki imaio sicer v Liubliani rr^inri^^n T ne pa vc*1ifce?a Ljenina. Će bi šlo po njegovih načelih, bi bila naša država kmalu v takem položaju, kakor je danes Rusija. Komunisti so torei pogrebci države. Imamo pa še druge komuniste, ki se nazivaio NSS. G. Juvan ie namreč na nekem shodu v Ribnici izjavil voditelju kočevskih komunistov, da se program kočevskih komunistov popolnoma strinfa s programom NSS. Zato lahko trdimo, da voditelji te stranke ne vedo, kaj hočejo. Ne bore se proti kapitalizmu, marveč proti kapitalu samemu. G. Hiter, ki istota-ko zastopa ta načela, torei žaea vejo, na kateri sedi. Pred nedavnim časom smo imeli v časopisih slike, v katerih se je moralo iskati zajca. Pri tej stranki lahko iščemo kjerkoli hočemo, a narodnosti ne bomo našli. Zato živi ta stranka pod napačno firmo. Eno pa je gotovo, da ie NSS vodonosec za klerikalno na eni. za komunistično stranko pa na drugi strani in da je torej nemogoče, da bi bila koristna za našo državo. Glavni nasprotnik države in JDS je SLS. ki nastopa sedai tako, kakor je nastopala v najhujših Šusteršičevih časih. Pametni voditelji te stranke so potisnjeni na stran, besedo pa ima;o najhujši hujskači. Ostudno je. kai počenja ta stranka v boju proti Srbom, ki so naši edini rešitelji. Prepričan sem. da srbski narod v srcu ni slab, da stoji na naši strani, če pa so nekateri ministri slabi, se to ne sme narodu šteti v zlo. Glavna moč klerikalne stranke leži danes v tem, da agitira s protisrbskim geslom. Najboljši zgled za to protisrbsko gonio vidimo v tem. da le na eni zadnjih sej deželnega šolskega sveta kanonik Nadrah zahteval, da se odstavi revno učiteljico, ker je pravoslavne vere. Ta stranka izjavlja, da ie proti vsakemu kulturnemu boiu. bori se pa s takim orožjem. Zato zahtevamo še enkrat močno in krepko državo, v kateri se bo potem samo ob sebi rešilo vprašanje valute, draginje in drugih socijalnih reform. Če pri volitvah prodrem s to idejo, bom zastopal vedno to stališče, če pa ne prodrem. bom pa istotako ostal zvest dosedanjim načelom. (Viharno odobravanje.) Kot drugi govornik je nastopil dr. Fettich, ki ei pojasnil volilcem. kakšen je proporcionalni sistem, da in volilne dolžnosti in da ie zato potrebno, da pride vsak volilec na volišče ter prinese s seboi kak dokument, s katerim se lahko legitimira. i § ¥ leseni. Spisal L a j o š. Tako naglo je prišla jesen? Komaj se je človek spomnil, da so zazeleneli travniki, se razcvetele jablane, že je vse pokošeno, sadje odreda in žalostno mole prazne veje v zrik. Tiho in mračno je v parku, da se razločno slišijo nritnj^ne be-pede mladega parčka, ki počasi meri svolo pot po mokrih, listnatih tleh. Profesor Košutnik drži obe roke na hrbtu fn palico pod pazduho. Slavka stopa drobno in skoro boječe kraj njega, >Vedel sem, da pride do tega.* povzame profesor po kratkem molku be-bedo: >a žalihog zdaj je prepozno«. Slavka je obstala, njene velike rjave oči so preplašeno vprte v njega. Na dežnik, ki ga Ima v roki, se upre in komaj slišno ponovi njegove besede: > Prepozno«. >Glej, jaz sera vse poprodal, preselil sem se v novo sobo in — kaj bi ti tajil, saj bi itak sama zvedela za to — živim s tvojo nekdanjo prijateljico Zoro. Tudi če bi hotel, ne bi mogel več nazaj: nakupovati pohištvo in kar je drugega treba, je dandanes blazno. 8ploh pa — saj sama vidiš — tisto ljubezen poklicati nazaj, kakor je bila, m$ |a nemogoče*. Stala sta si nasproti sredi pota in si gledala v oči. Trd, neizprosen kot izklesan je bil njegov obraz, udan. proseč nien. >Tone!< samo to besedo je vzdih-niln in oči so ji zalile ^olze. Zasmilila se mu je. ko jo je videl tako otroško in slabotno in seerel ji je pod roko. ker se mu je zdelo, da se bo kar se«ed1a. >STavka. bodi pametna« ji je dej;il z mehkejšim grlasom. >Glej. kakor je nemoBodi pogumna, kot ei bila« je nadaljeval: Lahko bi te nalagal, lahko bi ti rekel: >Vse pozabljeno in spet sva si dobra«. Ampak hinavičina in laž bi to bila in v kratkem bi sama to spoznala«. Vsedla sta se na klop. Slavka je ihtela in tudi njemu je bilo mučno. Nervozno je risal s palico kroge po drobnem* pe-ku kot bi hotel rešiti geometrijsko nalosro. po strani pa mu je zdaj in zdaj švienil poerled na njo, ki se ji treslo vse telo v zadušenem joku. Še vedno je bila tako drobna in tiežna kot sedemnajstletna deklicama li drobni prstki so ji vibrirali med belim robčkom, kodrasti lasje so ji silili iznod1 bele čeni^-e in ne bi ji mogel pri<=oditi.^da je ločena gospa. Nasrloma ie nn^fonala tema. od travnikov so se zaceli dvigati kot po-2-acti temne megle, ki so se prihuljeno bližale parku in v kratkem ča-»u objele vse v svojo hladno mokro haljo. Slavka se je naenkrat streznila, obrisali se solrte in sunkoma vstala. >Mraz mi je,« je dejala in si tesneje ovila boo okoli vrata. Tudi Košutnik je vstal. Ponudil ji je roko in na lahko se je naslonila nanj. Počasi sta stopala po mokrem listju proti me6tu. ki je bilo že zavito v gosto meglo, iz katere je malokdaj švignil kot blisk kak žarek svetlobe. »Ali greš z menoj na večerjo?« jo je povabil Košutnik. »Hvala, večerjala bom pri sorodnikih : jutri se odpeljem«. >K»m?« jo je vprašal. »Stopila bom v neko banko v Sloveniji, kjer mi je ponuđeno mesto«. »In k njemu ne gred nazaj?« >Ne grem. Tudi če bi si to on želel, ne bi šla, tem manje, ko bo vesel, da me več ne vidi«. »Nerazumljivo« je mrmral Košutnik. »Saj si mi vendar takrat pravila, kako blazno te ljubi in dn si kaj stori, če ne greš ž njinv in zdaj?« »Zdaj se me je naveličal in bi me rad odstopil« . . . Skoro mrzličnim, tresočim glasom je govorila, in Košutnik je čutil, kako se ji v razburjenosti trese telo. Sočutje, 2a1o6t. vsi stari napol pozabljeni spomini so *a spreleteli, da bi mu bilo skoraj do joka. »Uboga moja Slavka,« je že izgovoril in jo hotel pozabljajoč na vse trdne 6k!epe pritisniti in objeti na 6ebe. Takrat pa se mu je nagloma izvila in predno jo je mogel ujeti še vsaj za roko, je stekla k bližajočemu se tramvaju, skočila nagloma v voz in zdelo se mu je. da sliši njene besede: »Bodi srečnnU Od tedaj je ni videl nikoli več in vse poizvedovanje za njo je ostalo brezuspešno. V meglenih jesenskih večerih se aprehaja sam in zapuščen po parku in kadar ga nihče ne vidi, steza svoje roke v mračno megleno noč: »Uboga, moja Slavka!« Predsednik g. Turk se ie zahvalil v toplih besedah govorniku dr. Ivanu Tavčarju za njegova izvaiania ter nato zaključil dobro uspeli shod. Politične oesfl. =5 Velike spremembe ah vindi. »Riječ« poroča danes iz Beograda, da vlada v tamošnjib političnih krožita nuK-nje, da bodo volitve prinesle v podrftjZnsUUi kladah velike izpremembe. Dopisniku lista jc izjavil član vlade, J a bo sedanja v t ada takoj, ko bo znan dcfiaithcn 1/IJ volitev, podata svojo ostavko. S a njeno mesta bo prišla vlada, ki jj po svoji sestavi * o-varjala razmerju v parlamentu. K sodi, ne bo neb t na stranka dol lutne većine, ter je gotovo, da as ena izmed najmočneiš'iii strank simsls kl'.U na to. da bo stvori** * t°t ki nI iircl Dt no večino \ 9i?iaste«ta. - d = Poprave volilnih imenikov so sedaj nemogoče. Ogla?ilo so je več strank na podpisano tajništvo z vprašanjem, ali je mogoče še doseči popravo volilnih imenikov v slučajih, kjer se je vsled krivde županstva ali kakega urada ali sicer iz kakega vzroka, ki ne zadene prizadetih, kdo prišel ob volilno pravico. Mesto odgovora vsem posameznikom opozarjamo, da je poprava volilnega imenika, kadar je že vrnjena od sodnije in v drugič potrjena, popolnoma nemogoča. Marsikje je izpuščenih mnogo ljudi iz imenika, kje jih pai-stranski župan ali gerent ni hotel vpisati od vsega početka ali pa ni priložil potrebnih listin v reklamacijskem postopanju spisom, ki so šli na sodnijo. Tudi je vsled neenakomerne razlnge zahteve šestmesečnega bivanja izgubilo mnogo javnih nameščencev volilno pravico. Ker se niso pravočasno pobrigali za reklamacije ali pa županstva niso imela vsa pravočasno tozadevnega navodila pri rokah, jih niso vpisali. Sedaj je volilni imenik neizpremenljiv. Kjer se je zgodila krivica nalašč vsled krivde županstva aii župnih uradov, je mogoče samo še preganjajo potom državnega pravdništva. — Tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke. = Shod JDS za Krakovo la Trnovo, katerega ie sklicalo dne 21. L m. napredno zosp. društvo za imenovani okraj, ie izborno uspel, za reklamo Ie bilo zadostno poskrbljeno od strani trnovskega Kaplana, kateri Je tik pred shodom v cerkvi z branjem pastirskega lista agitiral za volitve. Zborovale!, naši pobožni a zavedni Krakovčani in Trnovčani, kateri so »zvečine prisil na shod naravnost iz cerkve so se na tem shodu lahko prepričali, da nI v nevarnosti vera, pač pa nja^a domovina, ako bi v njej zopet zagospodovali dr. Su-stersičevi časi ^alostneca spomina Kot glavna govornika sta nastopila zz- kandidat prof. Reisner in pa glavni urednik Pustoslemšek. Za jako obSIrna, temcllita Izvajanja sta žela oba govornika burno priznanje. K besedi sta se oglasila 5e do-mačma gg. IVizjak in BahorfČ, na kar je g. predsednik prof. Sič zaključil nad vse dostojno 2 uri trajajoče zborovanje. ~ Kot kronisti beležimo, da je bi.a priredila NSS dne 19. t. m. v Trnovem javen shod* katereda se je udeležilo 12 zborovalcev. = Javni shodi JDS v Bell krajin!. Včeraj je priredila JDS v Bell krajini štiri javne shode v Semiču a£nim crospod-gtvom njihove stranke pri deželni vladi. Tam. kjer oni niso v provinčnih uradih dovolj zastopani, so seveda proti avtonomiji. To je videti n. pr. pri vprašanju železniškega ravnateljstva, oziroma inšpektorata v Ljubljani, kjer je načelnik SLS centralist in nasprotu-ije temu, da bi se ljubljanskemu inšpektoratu dalo več kompetenc Glede občinskih volitev je bilo ravnotako. Me-:seca februarja 1020 so klerikalci prišli 'na vlado, kjer so ostali sami do konca iavgusta. Tedaj so imeli časa dovolj, da ^izpeljejo občinske volitve. Tega pa ni-jso storili, dokler niso mogli doseči, da 'prideio tudi vse tretjerednice v volilne liste/Razpisati so hoteli občinske volitve še le takrat, ko so mogli volilni red tako prikrojiti, da so imeli upanje na zmago. Se v marcu je bil v Mariboru shod klerikalnih župnikov, kjer se je od strankinega vodstva zahtevajo, naj občinske volitve zavleče. Podobno je glede upravne sodnije, katero so klerikalci vsled svojega trmoelavega stališča zavlekli za dve leti. Hoteli so namreč ustanoviti posebno upravno sodni-jft za Slovenijo na podlagi naredbe deželne vlade. Na to ministrstvo seveda si hotela pristati, da bi z naredbo deželne vlade osnovana upravna sodnija odločala, o kateri stvari se je v Ljubljani v zadnji instanci razsodilo Kar se pa ti?e deželnega zbora, naj pa klerikalci kar molče. Ali se je hotelo stare Sušterfcičeve deželne poslance oživeti? Ne? Klerikalci so predlagali naj se v T^nhlfani osnuje od strank Imenovnni zl>or, torej nodohna notvora parlamentarizma krkor je bilo narodno predstavništvo T meli bi nove poslance I* ogromne stroške za dijete. V resni-A 9» ai kili ti gospodje ta plr in bi samo tratili dragi čaa. Zrn take eksperimente se centralna vlada ni mogla ogreti. Sicer pa vprašamo: Zakaj ni dr. Korošec, ki sedi že dve leti v ministrstvu, nikoli predlagal, da se skliče deželni zbor za Slovenijo? Zakaj ni tega predlagal, če so Že demokrati vsega krivi, takrat ko je bil sedem me. seeev s Protifem sam na vladi? Zakaj SLS v tem blaženem času. ko Je brez kontrole gospodarila, ni izvedla svojih avtonomističnib načrtov? Iz enostavnega razloga, ker je sama vedela, da so v tej obliki neresni, ato so pa tudi v volilni borbi brez učinka. as Volilna »u*ba v Zagrebu, rane? je bil zadnji dan /a iz»r;i*cv kandidatnih list vseh skupaj Je bHo vloženih 10 kandidatnih list VYi'!'e se nasipne stranke. Demokratska *trar.ka, komunisti-levičarH, socialisti, komunisti centrurnaši, radikalci, frankovci, Hrvatska zaednica, seljačka stranka, izvenstrankarska skupina in klerikalna stranka = Rapallska pogodba sc lahko še razveljavi? Povodom sprejetja rapallske pogodbe po ministrskem svetu pi5e bo>-gradska »Tribuna«: Pogodbi se ne predloži Namdncmn predstavništvu Ictti manj, *er je sestanek ustavotvorne skupščine že zelo blizu. Čeprav so izjavili merodajni kred, da ostane pogodbe v veljavi, vendar če se bo D* Anjtenzlo še dati* igral s eailm trpUeaJem, menimo, da fcido člani današnja vlade zahteven, da se U pogodba rarveUavt in da nam zavezniki zajamčilo vsaj ono, kar je vsaka država upravičena, da da svojim državljanom Miru v Dalmaciji tako dolgo ne bo, dokler ima D" AnmmzJo tam svojo besedo in dokler se bo uradna Ita'ija delala gluho in slepo. Treba je, da izve Evropa, da navzočnost Italije v Zadru ne bo prinesla dobrega niti nam. niti Italijanom in da bo to dejstvo samo povod novim nemirom. —d — Jadranski zbor in rapallska pogodba. Zaradi nastale situacije po s. margheritskem sporazumu je jadranski '/bor razvil neprestano silno delovanje. Za 22. t. m. je sklican plenum izvrse-valnega odbora jadranskega zbora, na katerem bodo sklepali o važnih zaključkih in zavzemali stališče o nastali situaciji Za 23. t. m. je predaedništvo jadranskega zbora sklicalo nekatere člane i& Zagreba in okolice na sestanek, da se izmenjajo misli in sklepa o ukrepitvi in načinu lažjega dela. Koncem meseca se bodo sesali v Zagrebu narodni poslanci iz okuniranh krajev, ki se bodo posvetovali o nastali situaciji. Dneune uesti. Tslef ptisl*m m brzoiauiM poročna. ga brodovja z namenom, da prepreči morebitne nemire. FRANCIJA PROTI KONSTANTINU. — d Pariz, 20 novembra. »£xcelsior« poroča, da je Pavel Cambon danes izreči! v angleškem zunanjem uradu noto, kjer Izjavlja francoska vlada. c*a ne more trpeti povratka bivšega kralja Konstantina. Ako bi neposredna grozila taka nevarnost, bi zavezniki morali sporočiti Grčiji, da ne bi mogli dalje gojiti prijateljskih odnošajev napram Grčiji. Z zasedenjem prestola po prhicu Juriju bi se zavezniki strinjali z gotovimi pridržki. Nota predlaga, naj bi se Llovd George in francoski ministrski predsednik Levgues sestala, da razmotri-vata orientsko vprašanje ter izvedbo se-vreške mirovne Pogodbe. AVSTRIJSKO MINISTRSTVO. — Dunai 20. novembra Na današnji seji narodnega sveta so bili izvoljeni: posl. dr. Mihael Mavr za zveznega kancelarja. oddelni načelnik dr. Valter Breiskv za podkance-larja, oddelni načelnik dr. Egon Olanz za zveznega ministra za notranje zadeve in uk. oddelni načelnik dr. Rudolf Paltauf za zveznega ministra za pravosodje, oddelni načelnik dr. Ferdinand Grirrtm za finance, poslanec Alojzij Haueis za zveznega ministra za poljedelstvo in gozdarstvo, posl. Heinl za zveznega ministra za trgovino, obrt. industrijo in stavbe, oddelni načelnik dr. Karel Pesta za zveznega ministra za promet, posl. dr. Josip Resch za zveznega za socialno upravo in oddelni načelnik dr. Leopold Grunberger za zveznega ministra za prehrano. Dr. Mihael Mavr je prevzel vodstvo zveznega ministrstva za zunanie stvari, dr. Egron Glanz vodstvo zveznega ministrstva za vojno in dr. Valter Breiskv vodstvo oddelka za uk in bogočastje v ministrstvu za notranje stvari in tik. REGENT PODPISE RAPALLSKO POGODBO. Beograd, 21. novembra. Ministra dr Drinkovič in Kovačevič sta sporočila ministrskemu predsedniku dr. Vesniču, da pristaneta na sporazumu, sklenjen v Rapallu. Ratifikacija se bo izvršila z ukazom, ker je nemogoče, sklicati parlament pred volitvami. Ta ukaz podpise regent že te dni. Dr. Korošec ki do-slei še ni sporočil, da-li on hoče pogodbo podpisati, bo mora! odstopiti. NAVODILA ZA RFPARACTJ8KO KOMISIJO. —d Beograd, 20. nov. Odbor ministrov, ki *ra tvorijo dr. Vesnič, dr. Trumbić, Stojanović in Draskovič. je imel sejo v predsedništvu ministrskega sveta. Na tej seji so bile izdane instrukcije za našo reparacijsko komisijo v Parizu. Na seji ie prisostvoval tudi Ma-to Boškovič. predsednik naše repara-cijske delegacije. NEMCI PROTI CEHOM. —d Donaj. 20. nov. V ljudski dvorani mestnega magistrata so nemški nacionalisti priredili protestni shod proti praškim dogodkom, katerega se je udeležilo okoli $000 oseb. Govorili 6o nemško - češki poslanik Kalina iz Karlovih Varov, Beran iz Brna, dr. Prunar. dr. Jer7abek in dr. Wanek. Vsi so ostro govorili proti Cehom. Na koncu je bila sprejeta resolucija, s katero obetajo nemškim bratom na Češkoslovaškem pomoč 7. vsemi sredstvi. —d Praga. 20. nov. (CTU.) Praška šolska oblastva so odredila, da se nemške ljudske in meščanske šole zapro do ponedeljka. Na nemških srednjih šolah se že poučuje, na nemškem vseučilišču je nabit razglas, da se vse poslovanje na nemških vseučiliščih vrši dalje. ANGLEŠKO BROTOVJE PRT D ATENAMI. —d Beograd, 20. nov. Iz Aten poročajo: Dne 19. t. m. je prišla v pirejsko pristanišče cfkadra angleškega vojne- Iz siaSe feraljeoine. — Iz pravoslavne cerkve. Iz cerkvenih krogov prihajajo vesti, da *e bodo V srbski patriarhiji ustanovile tri metropolit-ske stolice in sicer v Sarajevu, Serinju in Skopllu. istotako poročajo o izpreroembah med arhijereji, medtem ko o volitvah pa-triarhovega vikarja v Sremskih Karlovcih Se ni ničesar določenega. —d — Častni doktor zagrebške medicinske fakultete je postal sedanji podban dr. Milan Roje. Promocija se je izvršila v torek, dne 16. novembra. To je priznanje velikih zaslug, ki si jih je Roje pridobil za to fakulteto. Spomladi L 1917 je kot poslanec v saboru stavil predlog, naj se ustanovi medicina; Jeseni istega leta je bil Roje oddelni predstojnik za uk in bogočastje in je mogol v istem saboru izjaviti, da Je fakulteta zastsrurana. Z izredno vztrajnostjo je delal za ustvaritev tega svojega in narodnega Ideala in res premagal vse težave, ki so se stavile snovanju fakultete bi ki Jih ni bilo malo. Pri promociji je dr. Roje obširneje izpregovoril o stvari ter med drugim poudaril, da je bil vedno proti tema, dt bi se n« mri zavod vabile sile Iz drugih neslovenskih) narodov, najsi bi bile tudi od'ične; s tem, da prenesemo takega znanstvenika na naša tla, ne pomnožimo prav nič kulturnega dela: le tujo biljko gojimo na svojih tleh; delo množimo le s tem. da se ga sami lotimo, tudi če od začetka nismo na najvišji vtSi-nL — Dr. Roje le demokrat in nosilec de- mokratske liste za volitve v Zagrebu Njegov ugled ie v vseh krogih velik. — »Avtonomije* in javne knjižnice. Po ministrski naredbi z dne 19. julija 1919 se morajo do'žni ekscmplarji vseh novih knjig in tiskovin pošiljati Narodni biblioteki v Beogradu, univerzitetni biblioteki v Zagrebu in Licejskl knjižnici v Ljubljani. Zagrebška vseučTiska knjižnica je pozvala neki ljubljanski dnevnik, da bi se H Pošiljal, uprava lista jo odgovorila, da izjemoma sicer to stori, a dodala: »Sklicevanje na nekatere naredbe- in ukaze pa morda ni na mesta, ker dotične naredbe prt nas ne veljajo . . .« Tako poroča dr. Fancev, knjižničar zagrebške vseučiMske biblioteke v vJugoslov. Njivi«, 5t 39. str. 762. Lepa reč izide iz takih »avtonomij«! '— Javna pred a v sni a v Zagreba. Kljub nemirni predvolitveni dobi se marljivo vrSe javna predavanja. »Ljudsko vseučilišče* Ima predavanje vsak dan, »Prosvetni Savez« večkrat na teden, a najmanj vsako nedeljo po dvoje Predavanj (na vseučfliSču ali v dijaški menzi) Predavanja se prav mnogobrojno posedajo. — Stide monitorji nam ostanejo. Spor radi razdelitve monitorjev na Donavi Je bil končno rešen na ta način, da smo morali mi popustiti. Vrnili smo vse monitorje, ki so jih zavezniki zahtevali, tako da so nam ostali !e še štirje. —d — General Vrangei pride v Beograd. Vrangel Pride v Beograd. Rusko poslaništvo Je ie Pripravilo zanj m njegovo osebje stanovanje. ▼oll.ee te vse* fmgenlevemslti Crtavilu, ki |e dopetail ti Mm hi 16 vpisen ▼ volile! Imenik. U volitve se ee nzpešHJale aeteae lef Itieaeclje, kaker je bile de- seda) obieafao. Vsak aai torti pride km fsaketa obvestili ee volilH. kler fe vpisan v volilni imenik. Ttoi nai komisiji neve svete hee. poklic ie staeoveeie. Vsak eal vzame s seboj domovei eli krste! list. en delavsko kelfeo. pota! si! orofe! Ust. sMoh kakršnokoli eradoo legitinadjo, da takale svoje identiteto, ako bi to ahtcvila komisija. Krogijico ee) izpnsti tako) v prva vofflea skriijico. Za vse semilljeaike iiaislistoke stranke ?eQa valilaa Mliaatti V L/nbinn/: 22. — Sokolski večer priredi danes, ponedeljek, Sokolski Savez v Narodnem domu (velika dvorana) v pozdrav delegatom Češke Obce Sokolske, bratom dr. Scheinerju, dr. Vaničku, dr. Helierju, Mašku in St&panku, ki so prišli k nam na važna posvetovanja, — Brate in sestre pozivamo, naj se udeleže iega pozdravnega sokolskega večera! Začetek ob osmih. — Jugoslovenski Sokolski Savez. — Jugoslovanska plebiscitna delegacija. Kakor doznavamo, odide jutri v torek ob 13. jugoslovanska plebiscit na delegacija iz Celovca ter dospe | večernim jeseniškim vlakom ob 19. v Ljubljano. Delegacija je zaključila svoje poslovanje. — Zahvala Preknmrcev. Po nalogu z najvišjepa me3ta je goepod ministrski predsednik dr. Vesnie poslal predsedniku deželne vlade brzojavno zahvalo prekmurskih Slovencev za iz-juve podaniSke ljubezni in vernosti, izražene v vdanostni brzojavki zveze županov za Gornje Prekmurje in dol-rjelendavski okraj povodom ratifikacije mirovne pogodbe od strani madžarsko vlade. — Dr. Oosarjeva afera pred sodiščem. Nat=i javnosti je znano, da je sedanji klerikalni kandidat za Ljubljano in bivši poverjenik za socijalno skrbstvo dr. Andrej Gosar ob prevratu, ko se je takratni 97. pežpolk v Rusiji izjavil za Jugoslavijo in se podredil srbski vojaški oblasti, nastopil proti temu in končno dosegel, da je prišlo do razkroja tega našega polka. Ni pa bilo doslej naši javnosti znano, da se je radi tep;a vršila preiskava pred vojaško oblastjo. Zaslišanih je bilo mnogo srbskih častnikov, ki so vsi potrdili, da je dr. Gosar dejanski ščuval proti Jugoslaviji in tudi povzročil razkroj in razpad 97. pehotnega polka. Vojaška preiskava proti drju. Gosarju pa se je morala ustaviti ker je le ta prestopil v ci-\ilno službo. Zato je vojaška oblast sedaj kazenski akt odstopila civilnemu sodišču. Klerikalna stranka, ki se sedaj postavlja, da je državotvorna in dr-ž8vo vzdržujoča stranka je torej postavila za svojega kandidata moža, ki &e nahaja v kazenski preiskavi zaradi zločina proti Jugoslaviji. Kdo izmed poštenih narodnih volilvcev v Ljubljani more voliti taksnega kandidata? Nihče, kdor je za Jugoslavijo! — Sramotna ugotovitev. Kakor znano, je jugoslovenski delegat minister Jovanovi^ po plebiscitu dvignil težko obtožbo glede izvažanja in izti-hotapljnnja živil iz plebiscitne cone A v Celovec. Centralna vlada je imenovala posebno komisijo, kateri je bila poverjena preiskava. Komisija, obstoječa iz treh članov, vladnega svetnika dr. Sporna, enega uradnika finančnega ministrstva in enega ministrstva za prehrano, je dospela pred tednom v Ljubljano ter je tukaj poslovala pet dni. V petek zjutraj se je preko Jesenic odpeljala v Celovec, da tam ugotovi nekatere podrobnosti. Iz doslej nabranega materijala je ugotovljeno, da SO se res pošiljala po otvoritvi demarkacijske črte živila v Celovec oziroma v cono B in sicer iz Borovelj. Kolikor vagonov, oziroma tovornih avtomobiiov iU VOZOV je šlo v Celovec, se ni popolnoma dosmano, dognano pa je, oa je cona B po otvoritvi demarkacijske črto dohiU iz cone A velikansko množine živil. V informiniranih krogih zatrjujejo, da je bilo izpeljanih živil okoli 100 vagonov, znano pa je dalje tudi, da jc tik pred plebiscitom odšel iz rone A v Celovec cel vagon tobaka. Preiskovalna komisija bo danes v Celovcu zaključila svojo r>reiskavo, na kar se bode jutri vrnila v Beograd, kjer predloži ministrskemu predsedstvu obširno poročilo. Kakor smo že enkrat na-glašali, je treba lopove, ki so vdele-ženi pri teh veleizdajalskih činih in ki so v prve j vrsti sokrivi koroškega poraza, obesiti na prvem kandelabru. — Trgovska oouodba med našo kraljevino in Italilo. Po členu 6. st.-margheritske pouodbe se ima najpozneje v teku dveh mesecev sestati konferenca strokovnjakov, da sklene trgovsko pojrodbo med obema državama, ki nai bi omosročila oživotvor-jenie eospodarskih stikov In ureditev finančnih in prometnih odnošafev med obema državama. Ta pojrodba je za nas Sovence kot meiaše napram Italiji izredno važnega pomena, ne samo zaradi naših razvitih trgovskih stikov s predvojno Italilo. marveč predvsem zaradi srospodar-skih zvez. ki nas vežeio z zasedenim Primorjem. Velike važnosti je tudi ureditev tranzitnega prometa posebno preko Trsta, poraba tamošnjih skladišč in drujrih pristaniških naprav. Da bi zbrala potreben materijal, poživlja treovska in obrtniška zbornica v Lfabliani vse interesente, da ii javijo, kakšne oredlosre. želie oziroma zahteve imaio v tem oziru. Interesenti nai predložijo svoie pred* lojre v prometnem, carinskem, trgovskem in finančnem oziru takol da bo redakciia materiiala še pred odhodom delegatov mneoča. * — Anonimni popravek. Prejeli smo In prijavljamo radi kurioznosti ta-le ponravek: »Na podlaei § 19. tisk. z. Izvolite v prihodni ali poprihodni številki Vašega cenj, časopisa razglasiti aledece popravilo; Ni ree, da som jas novembra 1920. v prioo slovenskih članov komisije !n glavarja Ipavica na hujskajoč način agitiral za priklopitev neke na nasi -trani ležeče občine k Avstriji. Boa je, da sem jaz kot veleposestnik od okrajnega glavarstva Slovenj Gradec bil poklican v zadevi določitve državne meja ua 29. septembra 1920 k posestniku Franc Krainbergerju v Sv. Jerneiu. Res jc, da sem temu povabilu ugodll,s res je, da sem, p redno je prišla razmejitvena komisija z g. Pahernikom in Osetom, v eni sobi sedel in s tema gospodoma govoril. Ros je, da sem jaz ko je komisija došla, z omenjenima gospodoma in z drugimi poklicanimi posestniki sedel v drugi sobi, brez da bi bil lo eno besedo zaradi meje s katerim govoril. Res je, da sem kot četrti posestnik bil poklican pred komisijo, da sem tam mojo izpovedbo oddal in takoj potem odšel k moji lovski hisi. Ni res, da sem jugoslovenski državljan, ker do 16. januarja 1921 §e imam pravico op tirati. Podpis nečitljiv.c — Poiskali smo notico, na katero se očividno nanaša ta popravek, in dognali, da je od-pošiljatelj popravka mariborski odvetnik dr. E. M r a v 1 a g. Popravek bi seveda lahko vrgli v koš, ker ni sestavljen v zakoniti obliki — značilno je, da odvetnik dr. Mravlag ne zna pravilno sestaviti niti enostavnega popravka —, prijavili pa smo ga vkljub temu, ker Jo velezanimiv iz dveh razlogov. Prvie\ ker dr. Mravlag v predzadnjem stavku sam implicite priznava, da se je izjavil proti Jugoslaviji, in drugič, ker v zadnjem stavku pobija trditev, da je jngo-slovenski državljan, Pribijamo ta dejstva, obenem pa opozarjamo nanja g. poverjenika za socijalno skrbstvo dr. Ravnibarja in predsednika odvetniške zbornice g. dr. Majarona, katera oba je dr. Mravlag speljal na led pod pretvezo, da je naš državljan. Kot našemu državljanu se mu je pri/nala pravica odvetnikov«nja, kot nagemu državljanu je razsodilo poverjenistvo za socijalno skrbstvo vsaj deloma njemu v prilog v neki stanovanjski zadevi, ker je vse to slonelo na napačni predpostavki, saj on sam javno izjavlja, da ni jugoslovenski državljan, je sedaj nujna posledica in potreba, L da ga odvetniška zbornica takoj izbriše iz imenika odvetnikov, ker smejo po zakonu opravljati odvetniške posle samo t u zemci. in 2. da se takoj razveljavi ukrep poverjeništva za socialno skrbstvo v njegovi stanovanjski stvari-Oboje pričakujemo z vso gotovostjo. — Dogodki v Limpiasu in »Slovenec«. Na naš članek odgovarja »Slovenec« tako zmedeno, da je njegova zadrega očividna. Priznava, da ie mogoče, da so pojavi naravni, da slone le na domišljivosti versko prenapetih oseb. ki hrepene po nadnaravnem; obenem pa »Slovenec« vendarle še nadalje zastrupita liudl s trditvijo: »Da so taki pojavi lahko višjega izvora, tudi ne more nobena filozotiia ovreči, če se prizna sploh kakšno nadnaVavno načelo v univerzumu.* Rajni A. Aškerc je rad pripovedoval, kako ie v neki štajerski vasi preganjal — prikazen Matere Božje v vejah nekega drevesa. Marsikdo >o je videL marsikdo pa tudi ne. Naenkrat so začeli točiti pod drevesom vino. pivo ter prodajati klobase in kruh. Ni trajalo dolgo, ko še je ustanovila ondi donosna branjarija. In glei čudež; baš branjevec in branjevka sta bila tista prva človeka, ki sta začela govoriti o prikazni v vejevju! Hotela sta pač napraviti dobro kupčijo ter sta io tudi imela, dokler ju ni dal zapoditi A. Aškerc. In nato je izginila prikazen. Ko pa se je Aškerc v pridiei na cerkveni leci izrazil, da »Marija ni nikaka veverica, ki bi skakala po vejah,« je dobil od mariborskeea knezoškofa dr. Napotnika — dolg nos kapelan Aškerc, ne pa branie-vec! Tako »nadnaravno načelo« vlada pač v klerikalnem univerzumu. Zato mi pri »SI. Narodu« nismo bili in ne bomo nikdar tako naivni, da bi upali na poboljšanje slovenskih, španskih ali kakršnihkoli verskih zmedencev. Čudežev ne bo konec, dokler bo živelo oraznoverstvo in topo tercijalstvo. Da bi te kulturne sramote »Slov. Naroda dosledno ne pobijal, tega klerikalci ne doživć do sodnieea dne. — Točenje alkoholnih pijač na dan volHev. V smislu člena 70. votllneca zakona le izdana prepoved točenji alkoholnih pijač v vseh javnih lokalih ob Času volitev in sicer v soboto 27., v nedeljo 23. In v ponedeljek 29. t m. Kdor krši to naredbo, se kaznuje z zaporom od 15 Jnl do sest mesecev in z globo od 400 do 500 dinarjev. Pozor volile! in gostilničarji! — Italijani zapuste Koroško. Kakor iaviia »Villacher Tagblatt«, bodo v zmfslu povelja, ki za ie prejelo brigadne povelj-niStvo v BeMakn, italijanske čete prihodnje dni zapustile Koroško. — Naši irtetnlk! v Indi«. Na notico v »Slov. Narodu« z dne 18. t. m. «Naši voini ujetniki v Indiji«. Vam vljudno sporočam, da sem že pred tremi meseci obvestil ministrstvo za zunanie zadeve, da so tam zooet internirani naš? ljudje, bivši voini ujetniki iz Rusije, ki so se povrnili preko Perzije in Afganistana, misleč, da jim bo angleška vlada pomagala 268 Ste?, SLOVENSKI NAROD*, dne 23. novembra 1920. 3. slran. priti domov. Ta jlfa je pa kot Avstrijce — ker indijsko-angieška vlada se ne pozna Jugosiovenov — internirala v svetovnoznanem najslabšem vojnoujetniškem taboru Ahmeduasrariu, kjer je pod trooični-mi razmerami stanovalo v barakah po sto ljudi na prostoru 900 ms. kjer se človek niti gibati ni mogeL V tem času. ko zopet začenja solnce pripekati čez dan in ponoči nastopa mraz. dobijo ti liudie slabo hrano, in to še samo opoldne. Zjutral in popoldne ob petih samo čaj. Kdor nima denarja, ta mora stradati in pustiti najmanj deset let svojega življenja tam, kar vedo povedati razni voml uietniki. ki so bil tam internirani več let. Zahtevam torej tem potom od ministrstva za zunanje stvari, da se nemudoma obrne na »Arrnv Headgu-arters in Sirnla. India«. da vlada nemudoma pošlje nazaj naše državljane. E. W. — Izvoz mesa v Avstrijo. Iz Maribora poročajo: Izvoz mesa v Avstrijo je v zadnjem Času silno narasel. Kakor se je dognalo, obstoia v Mariboru posebna družba, ki se peča z izvozom mesa v Avstriio. a ima pravico izvažati meso samo (z Hrvatske, medtem ko so določeni sood-nještajerski okrau, zlasti celiski in brežiški, za dobavo mesa vojaštvu. Sedaj pa se je pokazalo, da ta družba nakupuje živino tudi v spodnie-štajerskih okraiih. kjer plačuje po 18 do 20 K za kilogram žive teže. tako da naši mesarji pri nakupu živine ne morejo konkurirati z družbo. Družba prodaja meso v Avstrijo po 24 K za kilocram. Vsled suma. da se izvaža rudi iz za preskrbo voiaštva določenih okrajev meso v Avstrijo, so pred nedavnim časom ustavili kontrolni organi več vagonov nato-vorienih z 200 pari lepih volov. Dobavitelj, na čijrar ime se ie prevažala ta živina in ki ie član omenlene družbe, pa se je izkazal s potrdilom vojaške oblasti, elasom katerega te obenem tudi dobavitelj za vojaštvo. Transport je na podlagi tega smel nadaljevati svoto pot. vprašanje pa ie. če te res taka množina določena za prehrano voiaštva ali pa ie v zvezi z izvozom mesa v Avstrijo. — Pometajte pred svoiim pragom! Trikrat sem zaman med uradnimi urami iskal nekega župnika v Ljubljani: zadnjič sem ga čaka! 2 in pol ure. Pil je baje na biri fali na aei-raciii?). Če bi se to zeodilo v Beogradu, bi ves »Slovenec« in »Večerni list« vpil: »Olejte, Čekaigrad! Tako poslujejo Srbi!« — Gospodie. pometajte tudi pred svoi i m pragom! — Pojasnilo. Z vseučilišča nam oišejo: »Jutro« z dne 20. t. prinaša v svofi prosvetni rubriki poročilo o proslavi Komenskega na ljubljanski univerzi. To poročilo ni točno. Predavanje, ki ga je imel dr. Ivan Lah 19. t. m. v prostorih ljubljanske univerze, ni izšlo iz inicijative vseučilišča, pač pa ie to predavanje priredilo društvo slušateljev filozofske fakultete, ki iim rektorat univerze prepušča od časa do časa vseučiliške predavalnice za njihove društvene prireditve, kakor tudi vsem drugim akademskim organizaciiam. Univerza je pa proslavila 2501etnico Komenskega že 15. t. m. s predavanjem univ. prof. Ozvalda. — Čudno postooanfe. Iz Maribora poročalo, da se nahaja v Mariboru še vedno nemška tvrdka »Pi-chier« iz Gradca, ki je do zadnjega časa poslovala pod firmo »mestnega električnega podjetja«. Ko se je izvedelo, da se skriva pod slovenskim naslovom nemška graška tvrdka. ie napis tega podjetja kar čez noč Izginil. Kakor se ie dognalo, ie pri tej rvrdki zaposleno, razen slovenskega inženirja, samo nemško-avstriisko osobje. ki dobiva tudi plače v avstrijski valuti. Vsi dosedanji koraki pri vladnem komisarju dr. Lajnšiču so ostali brez uspeha. — Gospodarsko In Izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi vse svoje somišljenike na volilni shod, ki se vrfi danes v ponedeljek, dne 22. t m. ob 8. zvečer v restavracijskem salona z. Valentina Mraka na Rimski cesti št 4. Na shodu govorita prof. Reisner In ravnatelj J e 1 e n t. — Volilni shod JDS za Poljanski okra) se vrši v sredo, 24 t m. ob 8. zvečer v sostilnl pri Tnrko v SrreHSkl ulici. Govorita kandidata župan dr. Tavčar in dr. K r a m e r. Somišljeniki, pridite vsi na shod! — Ceska obec Veskere* člensrvo se upozorunje aby v nejvetSfm počtu se so-častnilo prateiskehn veclrku, pofadaniho ku Počte našlch predikn sokolskfch dnes v Pondeli ve velkć dvorane* »Nar. domu« ob S hod. večer. (k) — istrski odbor sklicuje vse Kostarce, Id bivajo v Ljubljani, na sestanek v torek. 23. t m. ob 20. v gostilno Gradišče št 2. — Iz Logatca nam pfše g. Pran Oblak, trgovec z lesom, da Je podlo podtikanje, da bi bil on v kakršnikoli zvezi z brzojavko, ki io je logaSki »sindaco« poslal v Santo Margherito, v kateri brzojavki se zahteva zledinjenje Logatca t Italijo V kritičnem času sploh nI bil v Logatcu, marveč se ie mudil po svojih poslih v Ljubljani Jn Mariboru. I — Društvo tlsksrnarjev v Sloveniji naznanja, da so tiskarne od avgusta t L sedaj že drugič zvišale svojemu tiskarni-škemu osoblu prejemke. Vsled tega se temu povišku primerno zvišajo tudi cene vsem tiskovinam. — Porotno zasedanje v "LgobljanJ se prične dne 6. decembra. Izžrebani so bili ti-le: glavni porotniki: Valentin Zdešar, posestnik, Babna gora; Martin Fister, posestnik, Brest; Jožef Mulej, posestnik, Spod. Lipnica; Fran Dev, posestnik in tovarnar, Tržič; Valentin Frlan, posestnik, Predmost; Ivan En-gelsberger, posestnik in trgovec, Tržič; Jakob Župančič, posestnik, Zg. Hotič; Fran Pangerc, posestnik, Vrbna; Anton Štrukelj, posestnik, Trata; Anton Verbič, strojar in posestnik. Sinja gora; Janez Pangerc, posestnik, Selo; Janez Germ, posestnik, Gradiše; Vladimir Peruzzi, posestnik. Lipe; Jakob Novak, posestnik, Zgor. Srka; Fran Žitnik, posestnik, LaniSe; Ivan Ramovš, čevljar, Moste; Fran Zarnik, posestnik, Šenčur; Ivan l£rak, posestnik, Plesivca; Janez Rebolj, posestnik, Bič-je; Ivan Zaletel, posestnik, Zgor. Šiška; Jožef Bernard posestnik, Koritno; Janez Šenk, posestnik, Predoslie; Fran Steblaj, posestnik, Zapotok; Valentin Sirnik, posestnik. Dravlje; Ferdo Poljšak, posestnik. Zagorje; Anton Pirnat, posestnik. Nožice; Henrik Bartl, posestnik in trgovec, G!in<*e; Josip Cer-ne, posestnik, Zgor. Šiška; Ivan Rode, mesar in posestnik. Vodmat; Peter Sterk, trgovec in posestnik, Ljubljana; Gašper Šmit. graščak, Komenda; Fran Velkavrh, trgotvec, Brezovica; Matevž Pečnik, posestnik. Brodovlje; Fran Svi-geli, posestnik, trgovec in gostilničar, Breg; Anton fere, posestnik, Iška JjO-ka; Miha Tomšič, strojar in posestnik, Vrhnika. — Nadomestniki porotnikov: Jurij Verovsek, Alojzij Kune, krojač, Ivan Križnar, krovec, Fran Krapež, kavarnar, Fran Breme, ključavničar, Ignacij Vok, trgovec, Ivan Kastelic, posestnik, Josip Podržaj, posestnik. Raj-ko Luckmann, trgovec, vsi v Ljubljani. — Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo v najem potom javnega razpisa, ki je objavljen v Uradnem listu st. 132 deželne vlade za Slovenijo za zdraviliško dobo leta 1921, 1922 in 1923 restavracijski, trgovski in obrtni prostori (16 po številu). Posroji so razvidni v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo Podrobnosti se po-izvejo pri zdraviliškem ravnateljstvu] v Rogaški Slatini. Termin za predložitev ponudb pri zdraviliškem ravnateljstvu poteče z dnem 5. decembra 1920. — Tatvina v Akademskem domu. V času. ko je. bil Akademski dom nastanjen v hotelu »Tivoli«, so nekatere sobarice odnesle velike množine raznih odej. Sedaj se je ugotovilo, da je bilo ukradenih 80 odej, 48 rjuh, 13 slamnic in 90 vzglavnikov. Vse jc bilo last vojaškega erarja, ki je dal na Intervencijo deželne viade te stvari domu na razpolago. Sobarice so ukradene stvari prodajale Bošnjakom, ki so prihajali kupovat starino v Ljubljano. — Vlom v Grosupljem, V trgovino Leopolda Hudeta na Grosupljem so danes po noči vlomili neznani tatovi. Odnesti so tobak, neka! drobiža, nekaj blaga. Privoščili so si med poslom sira in sa'arn. Ne-opaženoso odšli. Skoda znaša 6000 K. — Vlom na Bledu. Dosedaj neznani storilec je vlomil v vilo Zdenko št. 156 na Bledu — last posestnika Vinko Sirca iz Kranja — Povzročil je na vratih skrlmi m omari, katere ie s sflo odprl, približno škodo 500 K In je iz stanovanja odnesel razno perilo in posode v vrednosti 15.400 kron. — Drzen roparski napad. Z velikim krasnim nožem v rokah je stopil neki min d čedno oblečen človek v kočo Marije Zakomeli v Koprivniku pri Oslici. Zahteval je izročitev vsega denarja, drugače dn jo zahode. V smrtnem strahu je Zakomeli jeva izročila vse dragocenosti in ves denar. Ropar ji je odnesel 814 K, 6 amerikanskih dolarjev, °0 lir in druge dragocenosti. — Umrl fe v LJubljani na Karlovski cesti št 15 trgovec g. Anton K u š I a a, star 38 let P. v m I Pozor naročnikom 1 Zakasnelcem, ki so prezrli poslati naročnino pravočasno, so dopošnjanje Usta ustavi jutri, dne 24. novembra t L Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Ponedeljek, 22. nov., Fig&ro se zoni, red C. Torek, 23. nov., zaprto. Sreda, 24. nov.. Ljubimkanje, rod A. Četrtek, 25. nov., Pohujšanje v dolini Seotflorijanski, red A. Petek, 26. nov.. Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah, red B. Sobota, 27. nov., Pohujšanje v dolini Sentflorijanski, red E. Nedelja, 28. nov., Ljubimkanje, izven. Ponedeljek, 29. nov., Figaro se ženi, rod A. Opera: Ponedeljek. 22. nov., zaprto. Torek. 23. nov., Trubadur, red D. Sreda, 24. t. m., Lepa Vida, rod R Četrtek, 25. nov., Dalibor. Red. C Petek, 26. nov.. Sen kresne noči. dramska predstava, ob dramski* eeaah, red B. Sobota, 27. nov., Vesele žene vrindsor- ske, rod D. Nedelja, 28. nov.. Trubadur, izven. Ponedeljek. 29. novc, zanrto. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone Danes ob sedmih ženski ob osmih molki zbor. Gotovo vsi! <*1 — Umetniška razstava v Maribora. Kakor jo bilo že svojčaa javljeno, se pripravlja v Mariboru začetkom decembra L L umetniška razstava, ki bo obsegala predvsem dela štajerskih umetnikov. Misel, ki jo je sprožil aka-demični slikar prof. Viktor Coti.j, je našla povsodi živahen odziv. Številni naši umetniki, kakor rudi nekateri nemški domačini, so prijavili svojo udeležbo pri tej prirediatvi. Skupaj se je priglasilo nad 30 umetnikov, ki so večinoma tudi že poslali svoja dela, katerih je čez sto. Širši odbor, ki se je sestavil pred kratkim, je pod predsedstvom generala Maistra prevzel vse podrobne pripravo za razstavo in njegovo delovanje obeta prireditivi popoln uspeh. Razstava, za katero vlada že sedaj vsestransko zanimanje, se otvori dne 5. decembra ob 9. in ostane odprta do 26. L 1. Občinstvo se že sedaj opozarja na ta važni kulturni dogo dok v mladem slovenskem Mariboru. — Koncert »Lisinsfcegac y Pragi. Dne 19. t. m. je >Lisinski< priredil v Narodnem domu prvi koncert s popolnim u& pehom. Občinstvo je pevcu in dirigentu Lhotki prirejalo burne ovacije, prisotnega Konjoviča je pozdravljalo navdušeno. Odlične osebnosti na glasbenem in umetniškem polju so izreklo najvišje priznanje za pojmovanje in tehniko zbora. Z mnogimi venci, med katerimi se je nahajala tudi srebrna lipova vejica z zlato pentljo, je občinstvo kazalo in izražalo svoje splošno navdušenje. Zbor je vodil Lhotka, na glasovirju pa je spremljala Lola Kuki-čeva. Nocoj so na fiuet Lisinskega predstavlja v Narodnem domu »Prodana ne vesta c, potem pa ho drugi koncert »Lisinskega c — Nove skladbe. Anton Lajovic: Pismo samote, samospevi za en glas s spremljevanjem klavirja. Cena 4 din. Trije moški zbori: E. Adamič- Ljubici, M. Rožanc: Mak žari. Z. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Cena 10 K. Izdalo in založilo pevsko društvo >Ljubljanski Zvone. Naročajo m dobo se pri društvu ter v knjigarnah, — Zadnja leta je zagledalo dan boro malo slovenskih skladb, zato je razveseljivo dejstvo, da smo dobili v ^Ljubljanskem Zvonu« podjetnega založnika. Založene skladbe so priporočila vredne, zato naj si jih omislijo vsi, ki jim je napredek naše glasbe pri srcu. I1a!iiDU&iSa poročila. PARTIFIKACI.IA RAPALKSKE POGODBE. Beograd. 21. novembra. Tudi včeraj ni dospel od ministra dr. Korošca odgovor na dr. Vesnićevo brzojavko. Ministra Kovačević in Drin-ković sta podpisala akt o ratifikaciii rapallske pogodbe s oristavkorru da stoji hrvatska zaiednica prej ko slej na stališču, da nam bo morala Italija neki dan vrniti nerabljeno nam ozemlje. Dr. Vesnić ie predložil rati-fikaciiski akt. brez podpisa dr. Korošca prestoioiiasletlniku-reirentu v podpis. Reeent ie ob 6, ooooldne podpisal pogodbo. ODPRAVLJENO POSLANIŠTVO. — d Beoerad. 21. nov. V ministrstvu za zunanje stvari je bil podpisan sklep, da se ukine naše poslaništvo v Kodanju. Tamošnjemu našemu poslaniku je bilo naročeno, naj ob tej priliki iziavi danski vladi hvaležnost naše vlade za usluge, ki nam jih je storila pri vzpostavitvi zvez z okupirano Srbijo in našimi begunci za časa vojne, ko ie bik> to poslaništvo otvorjeno. ITALUA SE POLAŠĆA REKE. Rim. 21. nov. »Epoca« piše: Vest, da se utegneta združiti Reka in Italija s pomočjo D' Annunziia ie vedno bolj verjetna in ako ni bilo doslej ne z jedne ne dnuze uradne strani nikakejra preklica, se more sklepati, da italijanska vlada ne zavrača hipoteze, da bo mogel pesnik v bodoče še mnogo koristiti skupni svari. Svobodna reška država bo morala imeti diplomatično zastopstvo Italije in bo morala biti zastopana v Rimu. Reka. 21. novembra. Vojni svet jc imel dota) in kakor se trdi burno zborovanje. Govori se o bližnjih važnih dogodkih« sedanj ? čas služi za potrebne priprave. D' Annunziieva okolica eovori o nezlomljivi voli. da se bo izvršil ves iadranskl program Italje, OKUPACL1A NA KRKU IN RABU O.IAČENA. Reka, 21. novembra. Caviglia je nasveoval D* Annunziu, nai opusti nadaljnja podjetja in naj se pokori rimski vladi. Vsaj tako so trdila pol-uradna poročila. D' Annunzio se ie na to posvetoval z nekaterimi oficirji svoje legije in rektorji, na kar ie poslal ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri vpraša, ali ni poleg rapallskega sporazuma še neki drug dokument, po njegovem mnenju Klavne važnosti? Iz Rima ni došei nikak odgovor. Nato le D' Annunzio oiačil svote okooacsteke čete na Krku in Rabo. Reka, 21. novembra. >Vederta d' halia« poroča, da so včeraj srbske patrulje na hrvatskem obrežju streljale na neko italijansko malo ladjo. Ranjen ni bil nihče. Ko ie ladja drugič plula proti obrežju, ie mogla pristati nemoteno. ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU. Rim. 21. novembra. Prvi italijanski zastopnik pri jugoslovenski vladi v Beogradu bo najbrže conte Negrotto d i Cambiaso kot minister s polnim pooblastilom. Imenovanje se Izvrši po ustanovitvi Italijanskega poslaništva v Beojrradu ta jugoslovenskega v Rimu. Začasno pojde v Beosrad conte Manzonl. — d Beograd. 21. nov. Italijanska vlada ie zahtevala agrement za Gustava Manzonija. ki bi imel priti za italijanskega poslanika v Beograd. Manzoni ie znan kot italijanski publicist IZROČITEV KOROŠKE. — d Beograd. 21. nov. Včeraj je naša plebiscitna komisija definitivno izročila adrndnistratvno oblast v pasu A na Koroškem avstrij. zastopnikom. Istočasno je bila komisija rešena svojih dolžnosti. Predsednik komisije Hristič pride v Beograd, da bo vladi poročal o delu kornasUe. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. Rim. 21. novembra, V včerajšnji seji se je ministrski svet bavil na dolgo z vprašanjem razporeda zborničnega dela. Določeno je. da prične zbornica razpravljati o raoaliskem sporazumu v torek. Senat se snlde dne 2. decembra in takrat se mu predloži rapallski sporazum v razpravo. UMOR BIVŠEGA ČRNOGORSKEGA MINISTRA DRUEVIČA. Trst. 21. novembra, »Piccoloc poroča iz Skadra, V Kolašlnu v Črni gori je ustrelil neki orožnik dr. S. Drljeviča. bivšega črnogorskega ministra in sedanjega kandidata za ustavotvorno skupščino. LJUDSKO GLASOVANJE NA GRŠKEM. — d Pari«, 21. nov. (Brezžično) Listi Javljajo fz Aten: Po sklepu ministrskega sveta se vrši ljudsko glasovanje glede vrnitve kralja Kou-stantina dne 28. t. m. Kralj Konstantin je javil vladi da čaka Izida glasovanja, TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. — Rim, 21. novembra. V nekaj tednih se Imajo v smislu pogodbe, sklenjene v St Margheritti, pričeti trgovinska pogajanja dem Jugoslavijo in Italija Ta pogajanja se bodo, kakor je dogovorjeno, vršila na jugoslovenskeni teritorije V pofttev prihajajo Liublja*-Ijana. Zagreb in Dubrovnik. Najverjetnejše je, da bo za kraj pogajanj določen Dubrovnik. Gospodarske oesti. —g Državna posredovalnica sa delo je stopila v zadnjem času v stik tudi z inozemskimi posredovalnicami tako, da je v stanu posredovati odslej delavne moči vseh vrst, tudi najizbranejše specialne delavne močL Interesenti ee na to opozarjajo. —g Likvidacija denarnih zavodov radi slani* poslov. Oeješka Pučka štedionica in Založni zavod v Ofeijeku bosta začetkom prihodnjega leta likvidirala radi slabih poslov. —g Kolike denarja se sa%o vneti s seboj na Madžarsko. Uradno ae poroča: Madžarska vlada je na nase predstavko v Budimpešti sklenila, da so amo bron posebnega dovoljenja na potovanju vzeti a seboj do 2000 madžarskih kron, v dinarjih ali frankih na vsota, ki odgovarja vrednosti 2000 madžarskih kron po dnevnem kurzu, —d —g Dobava gorivnega Špirita l Urad za pospeševanje obrti ima nekaj denaturiranega • (gorivnega) Špirita. Interesenti - obrtniki naj priglase svo-$m notrehačino naikaaneie do 25. t m na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta it 22. —g Dobava mizarskega kleja. — Urad za pospeševanje obrti bo preskr-bel večjo množino mizarskega kleja. Interesenti - obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t m. na Urad za pospeševanje obrti, Dunaj-sa oeeta gt 22. —g Notiranje jngoslovenske valute t Berotinn. Borzni svet v Berolinu je sklenil da so bo službeno notirala v Berolinu tudi jugoslovanska valuta. Ker jo na v Jugoslaviji zabranjena prodaja plačil sa Nemčijo, je borza ukinila le pričeto notiranje in prihaja odslej v poster samo plačilo Zagreb, s katerim se jo razvil že živahen posek Plačilo sa Zagreb stoji okoli 53 mark za 100 K, —C Donava smodnika. Urad sa po-spašavanje obiU v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega m ojaceue-ga razstrelilnega smodnika Po železnici se 1» odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. ManJSe množine se bodo oddajale pri tvrdki Pr. Sevčik, Ljubljana, židovska ulica. Interesenti naj priglasilo svok po- | trtb&lne najkasneje do 20. t m. in pr. ' i loio tozadevno potrdilo od okr. glav. stva ali županstva. —g Beogradska borza Uaančnemu K nJstrstvu radi prodaje de* Iz, Beograd. 7. novembra Upravni odbor beogradske tx -za le naslovil na ministrstvo financ sle*. -C o vlogo: Glasom odredbe finančnega r -nistrstva le dovoljen nakup dveh tret. Inozemskih deviz privilegiranim banka. . ki morejo te devize prodaiatl po dnevn, kurzu Na ta način Je Izključena Interven ia borze. S tem se nI dosegel namerava uspeh, ker Je na borzi veliko povprasev. nje po inozemskih devizah« nI pa nikaf ponudb. Privilegirane banke vrle vse kv -čile z inozemskimi devizami v svojih pr< -štorih tako, da se devize skoraj ne poja v -Sjajo na borzi. Del trgovcev zahteva i i borzi inozemske devize, ki Jih le pa le te ko dobiti Veliko povpraševanje po deviz: . po vroča neutemeljeno in nepotrebno s\ sanje kurzov zunanjih deviz. Tudi posai: ne banke špekulirajo z zvisaniml kurznii i cenami. Poedine banke zaključujejo prel borze le minimalne zaključke, famo da 1 I dobila večji dnevni kurz. Poedine strani se pa ne zadovoljujejo niti s tem, marvi zahtevajo za inozemske devize viSje nc». dnevne kurze. Beogradska borza se obr. ča za to na ministrstvo financ, da le to ot redi, da se vse kupčije in prodaje devi morajo vršiti na borzi, ker le konkurent med zahtevo m prodajo deviz prepreC Spekulacijo in ustali cene devizam. —g Tvornica kola i industrija dr veno robe M. Počivalnik d. d. Ker v cc naši državi ni niti ene tovarne za v« to ve, se je začetkom tesja leta osnoval. v to 6vrho posebna delniška družba po gornjim naslovom in to s sediSčem v RavnigorL Začetni akcijski kapital j-znašal K 6,000.000. Družba se je odloči I a postaviti dve tovarni za vozove, en*, v Ravnigori, drugo pa v Mariboru, Ob« tovarni se zidata z največjo brzino, ta ko da bo tovarna v Ravnigori zaoei poslovati prihodnjo jesen, med tem, kc> zidanje tovarne v Mariboru uspeva tako hitro, da bo že v 2 do S mesecih začela obratovati. Za obe tovarni so stro ji že nakupljeni in so deloma so do speli na mesto vporabe, tako da bodeu obe tovarni mogli zanesljivo in brev vsakih ovir začeti poslovati v omenjenem času. Tovarna v Mariboru bo prirejena samo za izdelovanje vos in popravo vagonov med tem ko bo v Ravnigori poleg velike žage s tremi polno-jarmeniki urejena rudi tovarna za zobotrebce cveke za čevlje in podrobne izdelke ter za kuhinjske potrebe in pohištvo. V obeh tovarnah bo stalno sapo slenih nad 1000 delavcev. Ako so vpo-štev a, da je potreba voz in dragih isv delkov, ki jih bodo proizvajale te tovarno, izredno velika, — tako n. potrebuje samo Srbija in vsled vojne odškodovani kraji okoli 200.000 dov voz, brez ozira na to, da si vojno tudi ostali kraji niso nabavljali toliko voz, kolikor jih je bilo uničenih^ — potem je jasno, da je ustanovitev ta* kega zavoda pri nas nujno potrebna in je vsled tega rudi rentabilnost toga post jerja vnaprej popolnoma zagotovljena^ Bodi omenjeno, da ima ta družba sej Teznu, kjer zida svojo tovarno, neposredno pri kolodvoru kakih 66 oralov stavbenega zemljišča, ki ga je kupila pod jako ugodnimi pogoji, ter bo na tem kompleksu lahko postaviti ie 4 de' 5 to varen. Ker je ravnateljstvo med sjV danjem tovarne v Ravnigori svoj prvotni plan za zidanje znatno spremeni« lo in ker se je na predlog slovenskiht delničarjev odločilo postaviti tovarne tudi v Mariboru, prvotni osnovni delni« m kapital od K 6,000000 za to veliko* potezno podjetje ni ved zadostoval tov je vsled tega občni zbor družbe sklenil zvišati delniško glavnico za nadaljnib1 9,000.000 K, torej na 15,000.000 K, in te pod jako ugodnimi pogoji. Start delni-' carji dobijo na vsako staro delnico po eno novo po tečaju 500 K (nominalnoj vrednost delnice znaša 400 K) med tonu ko morajo novi delničarji snbskrlbiratf TK> tečaju 700 K za delnico. V ostalem opozarjamo svoje čitatelje na noslv na subskripcijo. ki smo ga priobčili pred tednom. (8655) — g Uvoz »k■■■nag« blaga. (ZVUf •Večer« poroča iz Beograda, da je finančni minister izdal naredbo, s katero se do* voljujo uvoz luksusnega blaga pod Pogojem, da se plača luksusna pristojbina v visini 10% od fakture blaga, Neredba je žo dostavljena carinarnicam. Rone, ■ —tovo je, da s roku od 14 dana podigne I potrebna rampu i magacin. konferencija ie zaključila, da komisija ima sada sama da predloži generalnoj direkciji carina, da naredi carinarnici u Mariboru, da jpomenuh rde-Ijak uputi odmah potreban broj Činovnika, či mravnateljstvo se napred pomenutim radovima bude gotovo, te da taj odeljak, odmah od počne i da funkcijonisc Kao treći uzrok zastoja kod carinarnice jeste i nedostatak u prostorilama za kancelarije. Tndasnje prostorije carlnari-cinc i suviše su male i teskoone. te so zbog tega u nima ne može da radi onako intenzivno kako bi to mog'o biti, kod bi te prostorije bile večje i podesnlje. Zbog tega konferencija ie donesla zaključek, da komisija predloži generalnoj direkciji carin, da ona pohita s otvaranjem kredita, koji je carlnarica tražila aktom br. 26.21. od 17. maja ove god'ne. Soholstoo. — Prihod češkoslovaških Sokolov v LJubljano. S češkoslovaškim brzoviakom so v nedeljo, 21. t m. ob 6.45 zvečer dospeli v Ljubljano delegati Csl O. S.: starosta dr. Josip Schetner, pod^tam-sta František M a š e k, načelnik dr. lindFicn V a n i č e k. tajnik dr. Kari H e 11 e t in blagajnik Vaclav S tč p a n e k. Delegate je na glavnem kolodvoru iskreno pozdravilo zastopstvo JSS. Govoril je v imenu JSS starosta dr Ivan O r a z e o, v imenu češkoslovaške obci pa nadzornik in načet- nlk glavnega kolodvora L od v I g. — Danes ob a, so se pričele v prostorih JSd razprave o organizaciji čehoslovaško-lu-goslovenskega Sokolskoga Saveza. V veliki dvorani Narodnega doma je dane« zvečer na čast gostom pozdravni sokolski večer s sodelovanjem opernega orkestra. Pozivamo naše narodno občinstvo, da s*» udeleži tega večera v čim naive.Mcm številu. — Sokolska župa v Beogradu. Ma zborovanju odposlancev posameznih sokolskih društev se je ustanovila beogradska sokolska župa a sedežem v Beogradu Za predsednika župe je Izvoljen državni svetnik Ljuba Jovanovfč, za tainika Dragoljub Pič. za načelnika pa Fran Hofman V beogradsko sokolsko župo vstopijo sokolska društva naslednjih mest: Beograd. Zemun, Pančevo, Sremskf Karlovci. Stara Pazova, Vrhka, Obrenovac, Pa'anka in Smederevo. —d BriiSfircire mesti In prireditve. — Vsi oni. ki so se DrMasfli za plesne tečete &2enskej3ra telovadnega društva v IJubliani«, nai Drideio v torek, dne 23. t. m. ob do! 5. uri popoldne v telovadnico »Mladike« zaradi določitve ur. (k) — I. sploino društvo jugoslov. vpo-koioneev v LiiihH&ni vabi svoje člnno člane ip vse vpokojenco na javni shod v četrtek dne 25. t. m. ob 3. popoldne v Mestni dom v svrho posvetovanja. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva z ozirom na volitve dne 28. t. m. 2. Predlogi in sklep, katero kandidatno listo naj volimo, da bomo imeli zastopnike, ki bodo varovali nnše pravice in skrbeli za podpore vpokojencem. Tovariši, ne zamudite tako važne prilikef Pridite vsi I Na ta shod so povabljeni tudi gg kandidatje. — Ruski kružok prične s poukom te poukom te dni. Kdor se hoče udeležiti tečaja naj se prijavi ustno aH pismeno v društveni pisarni Jurčičev tre 3'1L 25. L m. Pouk je brezplačen. Vpisovanje v kružok se vrši 25 in 26. t m. od 10 do 12. in od IS do 17. Vstop h konverzacijskiin večerom imajo samo člani kružka. Poeveiik rrUQ8 «6 krasen damski sealskmov p»a*č Ogleda se vsak dan od 1—3 v Zatokar'evi oL 14. le-o. _87P Krušna nova preprogo Smtni*, velikost 4X3 m, se proda ra 4500 din. Ponudbe pod .Preproga 8651* na upravo Slov. Naroda._»-65I Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina. Ruše pri Mariboru. 9919 Zlatar in fuvellr HlojzU Fuchs Selenburejova »»Ka 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno In solidno. Ton? selilar bančni uradnik Zaeerin SellSkar rol. I. Golit poročena 21. novembri i#20. Maribor Beograd-Sibac. Brez posebnega obvestila. Pro4a se -u^ka re-^etirka z da'j ogledom. Cena 3000 K. Fr. Bogitaj, Železniki, Ooresliko 8708 vešea papirne ali galanterijske strok«-, sposobna za vodstvo podružnice in katera ima primemo kavčiio, se sprejme Prednost imajo one, katere so bile za-posene v kak; knjigarni. Ponudbe pod .Prodajalka" poštnj predal Štev. 46 Celje. 8709 rrsovsRl sotrudnlb s 150 do 200 tisoč kronami gotovme se sprejme radi povečan'a trgovine v dobro idočo trgovino na Štajerskem kot drug ali delničar trgovine. Samec ima prednost, hrana in stanovanje v hiš« Ponudbe pod .Posestnik It trro*ec K. B. 8642* na upravništvo Slovenskega Nsiod.v 8642 l- Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je raoj iskre-noljubljeni soprog, gospod Anton Kušlan posestnik In trgovec v Ljubljani danes, dne 21. listopada 1920 po dolgi, mukapolm bolezni, previden s sv. zakramenti, v 39. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika prepeljali se bodo v ponedeljek, dne 22. listopada ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 22. listopada 1920. Žalujoča soproga. Damastni prh' in serviete garniture platnene rjuhe, posteljne garniture z blazinami, č«sto novo, nerabljeno, predvojno bi igo, s* proda. Trnovska nlloa 15, i. nadstr. 8694 kot samostojna pisarniška moč, vešča Knjigovodstva, slovenskega in nem-kegt jezika ter strojepisja, se tiče za aknjšnji 'astop. Pismene ponudbe naj se oaotato dostavilo stavbni tvrd ki Ivan Sricali, Ljubljana, Slomškova ulica 19 8672 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomic: nudim elektrotehnični mat* rijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahievajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, JflletiM vL 15. Pozor l Pozor! K V no« osi It. mm 12. t- s*, je bilo vlomljeno v tr§evles J. Vlzovl*ek-e w Žalcu. Tat*vi os odnesli moeoo monlieao In ženskega sukna far it nakaf riruulh stvari taka mm ja »koda ofitnna. Ako kl kano o storilcih zameno! dati kaka zanesljive podatka, da bi aa jim prišle na aled debi napreda Kp. MM. - (set tlsoc kron). Preel se ter«j veakne ki bi le kellčkei o tej tatvini ve* det, ali kaj sllftel, da te ne-mitoma eperečl aH trooveu J. Vlxovlftak-ti mU po g. orožnikom v Zelou. Mjegevo Ima o s ta no strogo tajno In oe me negreda po Kr. 5000.-lokoj Ispleea. J. VIZOVliEK. ffilan Mm iDgela Huk roi. Jug poročena 21. novembra 1920. Trst Maribor ffini ttaaovanle i hrano on boiIS anjgjpj Ponudbe pod .lealec 8700* I ♦ lini. na upravništvo Slovenskega Naroda. 8700 Lovci! Divjačino, L j. jelene, srne, zaice, jere-bire I. t d. kupuj* in plačuje po naj višjih cenah. Ivtt Loscltntff. otspor* te-rotalne, Marioor, Pod mosten S. 8618 Jfaprodaj na SlalersVem hot^l prvovrsten, 30 sob s pohiitvom kompletno in restavracijo kompletna koncesijo zs kavarno, velik inventar v le^em mestu prevzeti za frkoj- l^Pa hUa (vila) 13 sob, 8 sob pohištva, električna luč, telefon, vodovod, velik vrt, njiva v Celja. Grad, 300 oroi, polovico go*da, polovico la ekonomije, velik živi in mrtvi fundus poceni. Druga velika in mala posestva z vflo, vno-erad.ko posestvo, trgovine in gostilne. M4e aa tnvarn* posreduje Ktrot Breislk, Ctljo, Doiro aHle S 8b22 okrogel, dolžina od 2.20 m dalje, debelina na sredini od 14 cm naprej, se kupi. Ponudbe z navedbo dimenzij, cene franko oddajna postaja, poslati na: Sentianžki premogokop, Krmelit Doletrsko. se za takojšnji nastop ali pa s 1. januarjem 1821 liče in to z večletno skušnjo v raznih tvomlSkih obratih s raznimi parnimi stroji tn z znanjem tudi naftežja dela odnosno pooravila tzvi-sevati. Prednost imajo oni kateri se razumejo v električnem obratu in noj samo prvovrstne moči svoje ponude s prrpHom optičeval In navedbo plaće s prost*m stanovanjem In gorivom pismenim potom javljajo. Na samo površne po udbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne oode oziralo! Tudi se spiejmeta dva ključavničarja. (Reparotur->chlosse»l za te?ja rorravda v obratu!, Savsotslfstvo tovarn« eemonU Udan mest. 8629 Prrta se 1 teto stara mi oirie nipMA cena 1500 K ter par skiiev PULK, Ismu5') za 800 K. Naslov pove uprava Slov. Naroda 8662 M se na W 8. 2. II. Isto-tam se luđi iztfstu'sia otrcšHa oblsKg. 8685 'Ite se za takoisaji nastop, stroje- mffbj vešča slovenskega in nemškega Vrnit jezika, ter stenografije. Ptača po dogovoru Ponudbe na poštni predal št 106, Ljubljana. 8619 Pittaeiia za narno žago z večletno prakso, ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmo*en lašcine, se spre i me Hrana in stanovanje pTost«'. Ponudbe prosimo s pogoii. A. Domicelj. št Peter na Rrato. 8707 d bro ohr-nicn brek szea6pr°oda Ponudbe na Tourst-Office, Dona j tU c. is, 8692 Kupi se stražnica za železo. P>>nudba na Aaooeno ekspedicijo Al. Matelič, Ljobljana, Kongresni r? štev. S. 8680 3000 do (000 ki Jezic (skinek) letošnjih nepiesnjivih la se preda. Ponudoe pod .Jezice 8021" na upravo Slov. Naroda. 8621 Kontoristinia, zmožna knjigovodstva in strojepisja, se tako1 sprejme. V manufakturni stroki izvežbana ali laščine zmožna Ima prednost. Ponudbe pod .Manufaktura 8710" na upravo Siov. Naroda. 8'10 prvovrstno blago od pitanih prašičev se prodaja vsak dan na stojnici ILIJE PREDOV1ČA v Šolskem drevoredu. (Prva mesarska stojnica od frančiškanskega mostu.) Lepo posestvo z gostilno, mesarijo in trafiko na lepem kraju ob državni cesti četrt ure od postaje Pragersko, veliko poslopje, lepo stanovanje s kuhinjo lepa klet za vino, 2 hleva za konje in živino, velika nova klavnica, mesnica in ledenica perilna kuhinja, velika nova drvavnica, 2 vrta za zelenjavo, velik sadonosni vrt in 6 oralov zemljišča zraven hiše le-žečega in še 2 veliki njivi in 2 lepa gozda, se radi starosti proda. Cena 520.000 — kron. Poizve se pri Štefan Spaninger, gostilničar in mesar, Šikolje 31, pošta Pragersko. _ Advokat dr. Janko Olip Je začel poslovati v dražbi advokata - Milana Nešiča - Beograd. Zeleni venac 9, DANICA to za diotn Cisti, lika in konzervira usnje Proizvaja: „8LAV1A11 rrornca kemičnih proizrodov del. dr., ZACBZB, Ulca 21} Telefon 5-46. Brzolavt: „CEM!A" Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. JL^revzoma vso bsnono pošlo pod nol»indis|llBil pogojL Beograd, Cel]e9 Dubrovnik, Koior^ Kranj, L | u b 11 a n a, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, W en. Poslovne zveze z vsemi večj mi kraji v tu- in inozemstvu. ta tisk •NaroOae lmInaeraiai del oditovarea Valeoiia Kopitar.