OK - (kgafija III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1959 2 49094900558,1/2 Leto VI. Številka 1-2 LjuUjana 1959 Prosimo, da vplačujete naročnino za GO na tekoči račun revije 600—70/3 —147, ne pa na tekoči račun Geografskega društva. Na račun društva vplačujte le članarino. OBVESTILO GDS ZA NABAVO GEOGRAFSKIH KART Aaradi izredno velikega povpraševanja po topogralskui kartah se je „ (Geografsko društvo Slovenijo obrnilo na „ Geograi s"ki In stitut .H^V" s prošnjo, da nam sporoči, pozitiven odgovor m zvedeli za naslednje pogoj e: Člani . ... , ... . ni. KNJIŽEVNOST Nekaj misli ob novem učbenika ,.Zemljepis Jugoslavije"' ((Lidija Prudič)........28 Kranj ec-Leban, Zemlj ep is Jugoslavije (D. Radinj a) . . 28 P. Kurtek, Geografija za više razrede gimnazije (J.Tavčar) 31 Z. Dugački, Industrijska geografija sveta (J. Tavčar) . . 31 DRUŠTVENE VESTI V. kongres geografov FLRJ v Črni gori (V. Kokole) . 32 Resolucija V. kongresa geografov FLRJ.......34 Občni zbor Geografskega društva Slovenije (M. Vreča) 3 5 Ekskurzije Geografskega društva........3 (j Slika na naslovni strani: Kvartar na Poljskem (po St. Z. Rozyckem iz knjige: J. Kostrowicki, Srodowisko geo-grafiezne Polski) GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Svet oz ar Ilešič, dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Kokolc. Urednik Darko Radinj a, Lj ublj ana, Prežihova 8. Dopise pošiljaj ta na urednikov naslov. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Letna naročnina 240 dinarjev. Posamezna številka 60 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „ Geografski ob -zornik". Uprava: Zemljepisni muzej Slovenije, Ljublj ana, Trg francoske revolucij e 7. — Stev. tek. rač.: 600-70/3-147. Tiska: Šolska tiskarna Tehniške srednje šole v Lj ublj a ni > y Geografski o h z o r n i i z letovi št. 1-2 Časopis za geografsko vzgojo in izofirazfio 19 5 9 IMHZA «KARDELJ» -Jar . WUHC J50 Drago Meze Koprsko pristanišče Dne 7. decembra 1958 je bilo danili prometu, prvih 136 m operativne obale v novo nastajajočem koprskem tovornem pristanišču. S tem se je začel uresničevati široko zasnovani načrt novega pristaniškega sistema na severnem Jadranu. Čeprav smo o koprski Inki v našem glasilu že govorili (glej letnik V, štev. 1., str. 3—4, in letnik V, štev. 3., str. 2), menimo, da ne bo odveč o njej ponovno spregovoriti s širšega geografskega gledišča. Severni Jadran, še posebej Koprski zaliv, ima zelo pripravno lego v razmerju do bližnjega slovenskega in severnega jugoslovanskega zaledja, kakor tudi do oddaljenejšega srednjeevropskega industrijskega bazena. V tem delu je najgloblje zajede« v evropski celinski trup, razen tega pa ima v bližnjem zaledju razmeroma lahek prehod skozi Dinarsko gorovje v tako imenovanih postojnskih vratih v podolju pliocenske Ljubljanice, kjer se vzpne v najvišjem prevalnem delu 609 m visoko. To je velika prednost pred drugimi jugoslovanskimi morskimi pristanišči izven severnega Jadrana. Ni čuda, da so ta prehod že zgodaj uporabili za dvotirno železnico na Trst, z enotirnimi odcepki na Reko iin Pulj. Pomembnost severnega Jadrana se kaže že v tem, da sta ob njegovih obalah nastali dve veliki pristanišči za tovorni in potniški promet — Trst in Reka — in velika vojna luka Pulj. Zanimivo pa je, da niti Trat niti Reka nimata dobrih naravnih možnosti za nastanek pristanišča, Trst še manj kot Reka. Obe sta le izraziti posledici zgodovinskih dejstev; Trst je nastal na edino možnem delu jadranske obale, do kamor je segal koridor stare Avstrije, Reka pa na podoben način v času Ogrske. Obe sta se razvijali v znamenju močnega gospodarskega zaledja in medsebojne konkurence obeh takratnih velikih sil. Ce bi imela stara Avstrija na izbiro ves Tržaški zaliv, bi se za gradnjo pristanišča odločila najbrž na drugem, bolj ugodnem mestu, recimo v Miljskem ali v Koprskem zalivu, saj imata oba boljše naravne razmere za večje pristanišče. Zato ni slučaj, da se je razširitev tržaškega pristanišča, luških naprav in industrije kasneje širila tako proti jugovzhodu čez Skedenj v Miljski zaliv, kakor tudi na severozahod v Tržič—Monfalcone. Z ¡novimi mejami je dobila Jugoslavija na severnem Jadranu od obeh velikih pristanišč samo Reko. Široki razmah gospodarstva vse Jugoslavije lin s tem v zvezi močan razcvet trgovine s preko-morskimi deželami, kakor tudi čedalje večji tranzit s srednjo Evropo postavljajo temu edinemu večjemu jugoslovanskemu pristanišču na severnem Jadranu velike naloge; v letu 1958 je šlo skozi Reko že milijon ton tranzitnega prometa. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da še vedno odpade poglavitni delež jugoslovanskega preko-morskega prometa na severni Jadran — zaenkrat torej le na Reko. Res je sicer, da ima ostala jugoslovanska obala še več dobrih pristanišč in da nekatera, kot Ploče, Rar in T iva t, nastajajo na novo. Toda dejstvo je, da vse te tare v prvi vrsti slaba prometna povezava z bližnjim in širšim jugoslovanskim zaledjem; ta se sicer polagoma izboljšuje, a kljub temu druga pristanišča še vedno niso in nekaj časa tudi še ne bodo sposobna bistveno razbremeniti Reko. Se v letu 1957 je odpadlo na Reko skoraj 60o/o vsega jugoslovanskega prekomorskega tovora, od tega 66 o/o vsega jugoslovanskega prekomorskega uvoza in 45o/o izvoza. Na drugem mestu je. Split (22o/o, 18o/o, 33o/o), nato pa slede: Sibenik, Dubrovnik. Pulj, Zadar, Koper in Kotor; Reka je s 4,154.000 tonami skupnega prometa v letu 1957 že presegla maksimalno zmogljivost, ki se ceni na 3—4 milijone ton; mimogrede naj bo omenjeno, da je bil v istem letu promet v tržaškem pristanišču za 986.000 ton večji od reškega pri zmogljivosti tržaške luke s ca. 8 milijoni tonami (tudi v ostalih povojnih letih je imel Trst za ca. en milijon ton več prometa na leto kot Reka), že v letu 1958 pa je ta padel na 4,660.000 ton* Gospodarsko najbolj razvite in najgosteje naseljene pokrajine Jugoslavije so še vedno v severnem delu države, kjer so tudi glavna mesta treh republik in glavno mesto FLRJ. Gospodarske zahteve tega dela države, v katerem zavzema prekomorski promet eno važnejših vej, so velike. Savska magistrala, kot skupna žila v tem delu, ima za sedaj še vedno najlažji dostop do morja skozi postojnska vrata na severni Jadran. Kot že rečeno in kot je tudi splošno znano, Reka ne more več zmagovati vsega prometa, zato * Vec o tem, kot tudi na splošno o razmerju med I te ko in Trstom, glej v: Albert Rejec, Iteka—Trst, Gospodarski koledar 1959. je nujno iskati poli, po Katerih bi na najcenejši in najhitrejši način ta problem zadovoljivo rešili. Ena od rešitev, ki se je že na začetku pokazala kot zelo posrečena in predvsem rentabilna, je, da 6e zgradi v Koprskem zalivu tovorno pristanišče, ki bi razbremenilo reško in bi se z njim lahko izvnstno dopolnjevalo. postavi lahko pristanišče tudi tam, kjer zanj po naravi niso najboljše razmere. Izrazit primer za to je bližnji Trst, deloma tudi Reka in v novejšem času pri nas Ploče ob ustju Neretve. Idealno pa je seveda, če ustreza oboje. In lahko rečemo, da to velja za primer Kopra. Globina Koprskega zaliva blizu obale resda ni //'77 ' I I I I • I /'///// l / f / / / i i ! i / i / / /M {•, j / /// I ROZA POGOSTOST,I VETROV SITUACIJA /. PODETAPE SEVERNE OBALE IN PREDVIDENI PERSPEKTIVNI RAZVOJ PRISTANIŠČA KOPER 1 5000 LEGENDA: I_I DANAŠNJE OBALNE POVRŠINE i " H I OBALNA POVRŠINA I. PODETAPE L_I OBALNE POVRŠINE / ETAPE R ' N OBALNE POVRŠINE V PERSPEKTIVI OBSTOJEČA SKLADIŠČA I_I MESTNE POVRŠINE Vsi trije klišeji v tem članku so i/. Gradbenega vestni l;a (leto IX. 1057/58, štev. 55—57) Kakšne pa so razmere za pristanišče, predvsem tovorno, v Koprskem zalivu? Začnimo kar od kraja! Za nastanek pristanišča je potrebno predvsem dvoje: močno zaledje z možnostmi tranzitnega prometa in po naravi ugodne možnosti za namestitev luke. Včasih je dovolj že samo prvo, saj močan kapital z modernimi tehničnimi sredstvi primerna za pristajanje ladij z večjo tonažo, saj terjajo te najmanj deset metrov globoko morje, izobate s Ito globino pa so precej stran od obale. Ce pa vemo, da je Koprski zaliv riasnega tipa, to je, v morje potopljeno rečino ustje, v našem primeru Rižane in manjše Badavišioe (Kornalunge), pa je stvar takoj drugačna. Obe rečici imata umirjen tok in tečeta vseskozi po flišnih kame- 2 Iniinah Hn naplavljata zato v morje le finejši material v ¡obliki peska in blata. Z njitn je ina debelo nasuto živo skalno dino v zalivu (na prostoru, kjer se gradi Iuka, ga je okrog 8 metrov, eaj je globina morja tam le 2.5 metra), ki je sestavljeno iz flišnega peščenjaka ali trdega laporja s tanjšimi plastmi kremenjaka. Zivoskalno dino v zalivu, tehniki ga imenujejo tudi nosilna tla", je torej dovolj trdno in dobra podlaga za temelje operativne obale, poleg tega leži zanje v zelo ugodni globini. Na se\emi strani današnje koprske luke, kjer se gradi novo pristanišče, so tla pomaknjena le nekaj deset metrov proti severu v ¡morje, z izjemo skrajnega vzhodnega dela severne koprske obale, severno od tovarne De Lainglade, kjer se globina nosilnih tal, — 10 metrov, odmakne za ca. 200 metrov. Obalni zid novega pristanišča je projektiran tako, da bo potekal po izobati — 10 metrov nosilnih tal, prazen prostor, ki bo ostal za obalnim zidom, pa bo prišel prav za namestitev pristaniških naprav. Da bo v pristanišču dosežena globina 10 metrov , bo treba izčrpati lahko odstranljivo blato in Dela pri gradnji pristanišča T. dela I. etape pesek s črpalnimi napravami; za prvih 136 m operativne obale je to delo zlahka opravil z relativno majhnimi stroški, 188 din za m3, črpalni bager „Peter Klepec", izdelek ladjedelnice v Piranu. Ob prehodu Koprskega zaliva v širši Tržaški zaliv ise zvečajo globine morja do okrog 18 m, v sredini zaliva pa se sučejo okrog 10 m. Zmerne globine zaliva bodo kot varno sidrišče primerne za večje število ladij, ki bodo čakale na izto-varjanje. Velika prednost Koprskega zaliva je tudi v tem, da je pred vetrovi, ki bi lahko povzročali večje valove, v zatišju. Na jugu ga varuje blizu 300 m visok svet okrog Sv. Marka, pred burjo pa ga deloma brani Miljski polotok. Tu pa je trebil pripomniti, da burja, kljub temu, da je v Kopru med vetrovi najmočnejša in precej pogostna, zaradi nepomembne zagonske dolžine po morju ne more povzročati večjih valov, vsaj takih ne, ki bi ovirali večje ladje; podobno je tudi z jugo-vzhodnikom, prav tako s celinskim vetrom, ki je med vsemi vetrovi najpogostnejši (okrog ene petine). Močna burja bi utegnila nadlegovati ladje v pristanišču le zaradi svoje velike fizične sile, saj se večkrat zaganja v posameznih sunkih tudi do 100 km/h in čez. Temu so se izognili s tem, da so vso severno obalo Kopra projektirali tako. da iso ladje ob pristanu zasidrane s kljunom proti burji in ji tako izpostavljajo najmanjšo ploskev. Zaliv je odprt proti zahodu in severozahodu, torej proti vetru mistralu, ki je sieer precej pogosten (okrog 12 o/o med vsemi vetrovi) in tudi stalen, zato pa toliko šibkejši, saj ima komaj 0.06o/o ja-kosti nad 26 km/h. Maksimalna moč mistrala je bila v razdobju 1946—1954 64.5 km/h ali 17.9 m/sek. Projektirani valobran oziroma lukobran, dolg 300 m, bo imel smer SV—JZ; napravljen bo torej kot ščit proti mistralu in bo segal tri metre nad normalno gladino morja, to je 34 cm nad doslej najvišjo opazovano plimo v Tržaškem zalivu, iki je bila 166 cm, medtem ko je pov -prečna maksimalna plima -f- 65 cm; zgornji obalni zid bo vzdignjen nad povprečno vodno gladino 2.80 m. Poglavitna naravna prednost Kopra pred drugimi večjimi jugoslovanskimi pristanišči in tudi Trstom pa je v tem, da ima takoj za obalo široko ravninsko zaledje, ki je zelo pripravno za namestitev pristaniških naprav in za širjenje mestnega teritorija samega. Ravnice ob spodnjem toku Ri~ žane in Badaševice je še povečala osušite v seme-delske ..bonifike", s čimer je bil Koper, po naravi mesto na otoku,, zvezan s celino; v najnovejšem času bo k temu veliko pripomogla še osušitev tako imenovane Stanjonske drage (Škocjanskega zaliva), vzhodno od Kopra (skupna površina že osušenih tal meri 1470 ha, z osušitvijo Škocjanskega zaliva, ki meri 230 ha, pa se bo dvignila na 1700 ha), za kar je že dana realna osnova; 860 m dolg nasip med vzhodnim vogalom Kopra in ustjem Rižane je že zgrajen. Z osušitvijo zaliva je povezana tudi preusmeritev Badaševice v Semedelski zaliv; danes se izteka v Stanjonsko drago. Po nasipu bo tekla cesta proti Ankaranu, s čimer bo precej krajša cestna zveza Kopra s turističnimi in zdravstvenimi postojankami ob severovzhodni obali Koprskega zaliva in tudi s Trstom, ob nasipu pa se bo v kasnejših fazah širilo tudi koprsko tovorno pristanišče. Ankaran-ska bonifika, to je ravnina na desnem bregu Rižane v ¡spodnjem toku, osušeni Škocjanski zaliv in semedelska bonifika, in razen tega še nizki svet med lobalo, Dekani in Skocjanom, vse to tvori obsežen prostor, ki ga bo imelo med drugim tudi koprsko pristanišče na razpolago za svojo razširitev; v prvi vrsti bo ta prostor služil povečanju melioriranih kmetijskih površin. V tem delu, in to pod Serminskim hribom, je v načrtu tudi letališče za tovorni in potniški promet, ki bo samo 2.5 m nad morjem in le ca. 3 km stran od mestnega središča, takorekoč pristanišču pred nosom. Ker so tu že vsi naravni pogoji, ni treba posebej poudarjati, kakšne prednosti bi s tem imel Koper z najbližjim agrarnim zaledjem, z visoko razvitimi zgodnjimi kulturami, ki potre- 3 bil jejo hitrega odvoza, še posebej zato, Ker je v bližnjih Dekanih že zgrajena velika hladilnica; za to letališče se že danes močno zanimajo nekatere, predvsem srednjeevropske države. Mehka tla ravlnice in me globoko pod njo trdna živa skala bodo zelo olajšale večja gradbena dela. Tudi glede prometnih zvez z zaledjem je prav v zadinjem času Koper veliko pridobil z moderno avtocesto. V načrtu pa je tudi povezava z železnico. Koper ima bogato agrarno zaledje, ki bi ga bilo mogoče tudi pri razrastu v večje mesto preskrbovati z vsakodnevnimi živilskimi produkti, kot ma primer z zelenjavo ter deloma z [mesom iin mlekom; dovolj pa bi bilo tudi sadja, vina in namiznega iolja. Druga živila bi moral sicer od daleč Uvažati, toda tako se godi vsem večjim mestom. Pa še eno prednost ima Koper pred nekaterimi drugimi jugoslovanskimi pristanišči, to, da ima v zaledju na razpolago dovolj delovne sile. Koper ima močno in gosto poseljeno agrarno zaledje, ki bi lahko krepko zalagalo mesto z nekvalificirano delovno silo. Delavcev torej ne bi manjkalo ne za gradbena dela ne za dela v pristanišču, v skladiščih itd. Tudi srednjih strokovnih kadrov bi bilo dovolj v bližnjem obmorskem pasu, visok okvalificirane kadre pa ima Vodna skupnost Koper že na razpolago. Ko bo luka zgrajena, predvidevajo, da bo dajala delo okrog tisoč ljudem; že po prvih 136 metrih zgrajene obale jih bo zaposlovala blizu 500, od tega 80 o/o moških in 20o/o žensk. Velika ugodnost delovne sile v bližnjem zaledju pa je tudi v tem, da zanjo ne bo treba graditi stanovanj, ker bo prihajala na delo od doma. To vprašanje bi prišlo v poštev le za manjši odstotek visokokvalificirane delovne sile. Z energetskimi viri, tako s premogom kot z elektriko, Koper ni na slabem. Dober premog v Sečovljah je v bližini, treba je le modernizirati obrat in ga varovali pred vdorom vode. Kar se tiče električne energije, je Koper priključen dalj-novodnemu sistemu Slovenije in Jugoslavije, v bližnjem Oispu pa je projektirana velika hidro-oentrala; s tem v zvezi pa je treba poudariti, da so ¡naprave za prenos električne energije v zelo slabem stanju, saj je skoraj 80o/o električnega omrežja že izrabljenega, 2.1 o/o stanovanj pa je še vedno brez elektrike. Resen problem pa je preskrba s pitno vodo, ki je že za sedanji obseg Kopra močno pereč. Danes dobiva Koper vodo iz vodovoda, zgrajenega leta 1936 na izvirih Rižane. Ta napaja vso obalo med Valdoltro in Sečovljami. Zajeta voda je kraškega porekla, zato jo je treba filtrirati in sterilizirati s klorom. Vodna količina na izvirih močno niha, povrh vsega pa je še premajhna ob konicah, kar povzroča motnje v preskrbi. Zato bo nujno treba dobiti dodatne vodne vire. Predpostavljajo tri možnosti: da bi zajeli dodatno vodo pri projektirani hidrocentrali Osp, da bi zgradili akumulacijski bazen nekje na krasu ob vodnih virih, ki napajajo Rižano, aH da bi zajeli talno vodo v Sečovljah, ki se nabira v velikih množinah ob stiku apnenca bujske antiklinale in rečnega nanosa Rokave (Dragonje); ta voda je pred leti zalila seooveljski rudnik. — Danes ima v Kopru le 2.8o/0 stanovanj vodovod: 34.5o/o stanovanj ima vodovod v stavbi, 25.4 o/0 na dvorišču, 38.4 o/o stanovanj pa je brez vode. Cevi sedanjega vodovoda so v slabem stainju. saj prepuščajo velik del vode. Tudi druge komunalne naprave so slabe ali oelo teploh ne zadovoljujejo. To velja zlasti za kanalizacijo, ki je izpeljana le v starem delu mesta, sodobno urejena pa le v nekaterih mestnih delih. Kanali ise izlivajo na vseh straneh v morje, celo pri sedanjem kopališču, kar je seveda higiensko nevzdržno. Tako stanje komunalnih naprav, ki je tipični odsev majhnega pristaniškega mesteca, živečega •v senci modernega pristanišča, bo treba ob razraščanju mesta v temeljih spremeniti. Dela pri gradnji pristanišča I. dela I. etape Koprsko tovorno pristanišče se gradi na severni obali, to pa zato, ker je primerna za fundacijo tal, ker je zadaj za njo dovolj prostora za pristaniške naprave in ker so tam smeri vetrov ugodne. Gradili bodo v etapah. Prvo etapo, ki predvideva zgraditev 400 m operativne obale (Reka jo ima 5590 m, Trst pa 16.500 m) s kapaciteto ca. 400.000 ton prometa na leto (če prištejemo še zmogljivost ostalih dveh pristanišč, Izole in Pirana, bo narastla na ca. 500.000 ton letno), je treba zaradi ekonomičnosti zgraditi že v kratkem. Prva podetapa prve etape v dolžini 136 m operativne obale z zmogljivostjo 120.000 ton prometa na leto je torej že zgrajena. Začeli bodo z /gradnjo druge podetape, s čimer bo zgrajenih nadaljnjih 135 m obale, kapaciteta pristanišča pa zvečana na ca. 250.000 ton. Šele s tem bo Ustvarjena realna podlaga za poslovanje novega pristanišča. Istočasno bo namreč mogoče iztovarjati dve prekooceainski ladji; po dovršeni prvi etapi gradnje bo možno privezati tri ladje |fetočas|no, s skupno tomažo do 22.000 NRT (netto registrskih ton). Etapna gradnja je najbolj rentabilen način graditve pristanišč, saj se ob gradnji naslednjih etap in podetap lahko eksploatira že 4 Zgrajeni del Inke. obenem pa se je moc okoristiti s tehničnimi izkušnjami in še bolje uporabiti iz-učeni kader. Pa tudi dovolj finančnih sredstev ni tako j ¡na razpolago. Za izgraditev druge podetape bo potrebnih ca. 270 milijonov dinarjev investicij, medtem ko so znašali stroški za izgradnjo prve podetape okroglo 234 milijonov dinarjev ali 1.7 milijonov dinarjev na en meter operativne obale, kar je po splošnih normah zelo malo. Problem pa so skladiščni prostori, tako zaprta kot tudi odprta skladišča in lope. 1500 m2 skladišč in 480 m2 lop, s katerimi Koper danes razpolaga, ne zadošča niti za 120.000 ton na leto. kolikor zmore Inka danes. Zato bi bilo treba nujno zgraditi vsaj še 3.300 m" zaprtih, 5500 ni2 odprtih skladišč in 4500 m2 lop, kar bi omogočilo obratovanje luke z zmogljivostjo 250.000 ton na leto (Reka ima danes ca. 150.000 m2 zaprtih skladišč, Trst pa celo 460.000 m2). Vprašanje zaprtih skladišč pa s tem verjetno še ne bo rešeno, saj moramo računati s povečanim izvozom izdelkov visoke: stopnje, ki raste iz leta v leto; samo leta 1957 ise je izvoz teh v LRS povečal za 27%. Zanje prihajajo v poštev seveda le zaprta skladišča. j Zelo pomembno pa je vprašanje železnice. Zanjo so projekt že izdelali (glej v našem glasilu, letnik V., štev. 3, str. 1—5), z gradnjo pa. ker ni denarja, še niso začeli. Strokovnjaki so mnenja. da bo postala železnica rentabilna šele tedaj, ko bo imelo pristanišče kapaciteto 300.000 ton na leto. To pa bo že skoraj doseženo po zgraditvi druge podetape. Iver računajo, da bo trajala gradnja železnice štiri leta, bi bilo treba z njo takoj začeti. V zvezi s tem je zato treba rešili čimprej tudi vprašanje bodočega priključka železnice na pristanišče; na novi obali je že pripravljen prostor za kasnejšo namestitev železniških tirov. Pri prometu 250.000 ton letno in ki bi se opravljal le s kamioni, bi bilo treba angažirati ca. 1000 kamionov, da bi prevažali robo na železniško postajo Hrpelje—Kozino, zato bi ji bilo treha temu primerno povečati kapaciteto. Najvažnejše vprašanje za razvoj koprskega pristanišča pa je vprašanje realnega obstoja. S kakšnim in kolikšnim prometom Koper lahko računa? Ce bi šel skozenj samo prekomorski promet ¡naše republike, kažejo računi strokovnjakov, sestavljeni na podlagi dolgoletnih skušenj v uvoznem in izvoznem računu, da ima LRS standardno kvoto najmanj 400.000 ton blaga, ki pride v poštev za prevoz po morju, od tega ca. 200.000 toin tako imenovanih finalnih izdelkov in prav toliko tako imenovanih osnovnih izdelkov. Ce nič drugega, že samo to dejstvo opravičuje obstoj koprske luke v pr\i etapi izgradnje. Lega Koprskega zaliva in prvovrstna cestna zveza s celinsko Slovenijo in ostalo srednjo Evropo pa nakazujeta možnost tudi za tranzitni promet, ki gre sedaj v velik i meri preko Trsta in le deloma tudi čez Reko (leta 1957 na primer je bilo v tržaški luki, kot izrazito tranzitni, od celokupnega tovornega prometa kar 60 do 8 krat večja od količinske vode, ki se izgubi zaradi transpiracije rastlin. Seveda je izdatnost transpiracije zelo odvisna od vrste rastlin. Posebno gozdovi izčrpajo iz zemlje zelo veliko vode in običajno se na terenu, ki ga pogozdimo, kmalu zniža nivo talne vode. Za pokrajine s sorazmerno suhim podnebjem, in kjer primanjkuje vode, so najugodnejše tiste vrste rastlin, ki porabijo zelo malo vode. tudi če je je veliko na razpolago in istočasno dobro varujejo teren pred erozijo. V nekaterih v lažnih pokrajinah pa nasprotno predstav lja visok nivo talne vode veliko oviro in je zaželeno, da ga znižamo. Znano je, da zasajajo evkaliptuse na močvirnih področjih prav zaradi tega, ker je pri njih transpiracija izredno velika. Na opisani način se dá zmanjšati površinski odtok padavinske vode in povečati vpijanje vode v zemljo. Marsikje so tako povečali kapaciteto vodnjakov in izvirov. Večkrat pa se ne dá tako lahko povečati vpijamja vode in zmanjšati njenega površinskega odtoka. Vsaka rastlinska odeja potrebuje vode, in v nekaterih primerih se porabi za to precejšen del padavinske vode. Prav zaradi tega se ponekod kljub zmanjšanemu površinskemu odtoku, povečani in filtracij i vode in vlažnosti prsti, zaloge talne vode vendar niso znatno povečale. Pri ravnanju s talno vodo je potrebno, da stalno pazimo, kakšne utegnejo biti posledice raznih ukrepov (regulacije, namakanje itd.). Seveda je za to potrebno imeti točne podatke o 13 količinah padavin in o izhlapevanju. Na splošno še sedaj izkoriščamo talno vodo, ne oziraje se na njene množine in rezerve. Pri izkoriščanju površinskih voda so kmalu prišli do tega, da so njene količine omejene. Najprej se je to pokazalo v aridmih pokrajinah, kjer primanjkuje padavin. Veliko pozneje pa so spoznali, da so v teh pokrajinah prav tako omejene tudi količine talne vode. V nekaterih vlažnih pokrajinah se to še ni pokazalo v omembe vrednem obsegu. V hidrološkem ciklusu je podtalnica voda. ki je v zemlji, pod površjem. Optimalna izraba talne vode pa inaj ne bi presegala njenega prirodnega obnavljanja. Marsikje bi lahko izčrpali veliko večje količine kot pa jih sedaj porabimo. Fvjer pa talne vode primanjkuje, bi lahko umetno ustv ar-jali podzemske zaloge na način, ki sem ga že zgoraj omenil. S talno vodo bi torej lahko delali podobno, kot ravnamo s površinsko tekočimi vodami. Uspešno ravnanje s podzemskimi zalogami vode pa zahteva podrobno poznanje podtalnice, kot ene faze hidrološkega ciklusa, padavin in temperaturnih razmer na določenem področju kakor tudi vlažnosti tal. Ako ne bi upoštevali vseh činiteljev v pokrajini in bi ne glede na to uvajali določene ukrepe, bi verjetno dosegli le enostranske rezultate. Ponekod se z ukrepi za ohranitev prsti varuje tudi talna voda, drugod škodujejo ukrepi za ohranitev podtalnice prsti in obratno, možno pa je tudi, da take medsebojne odvisnosti ni, marveč imajo posamezni ukrepi Is cisto določen neposredni učinek. Pri raziskav ah vodnih v irov, in njihov i uporabi se povsod hudo občuti pomanjkanje hidroloških podatkov. Potrebne so predvsem raziskave o količinah vode, ki se giblje v vsaki fazi hidrološkega ciklusa. Potreba po podrobnejših podatkih o talni vodi je posebno velika tam, kjer so v teku velika dela za vodnogospodarsko osnovo posameznih povodij. Pri nas so skoraj povsod podatki o talini vodi tako maloštevilni, da ni mogoče izv rednotiAi zalog in kapacitete podta'nlce. zaradi česar se ta marsikdaj zanemari pri regulacijskih in drugih načrtih. f: % -t Pri konservaciji vseh obnovljenih prirodnih bogastev ima voda delež tudi v tem, da ohranja druge vire (prst, vegetacija itd.). Resnična kon-servacija prirodnih virov zahteva uravnovešen program dela, pri katerem so upoštevana vsa naravna bogastva na določenem področju. Imeti moramo torej na razpolago podrobne podatke (agronomske, gozdarske, pedološke). Večje po-splošitve, pri katerih ne bi upoštevali tudi podrobnosti na samem terenu, bi bile pri izvajanju načrtov zelo škodljive. V večini semiaridmih ali aridnih pokrajin je v oda eno izmed odločilnih naravnih bogastev. Od vode je tu odvisno, kje so skrajne meje za izrabo drugih prirodnih bogastev. Posredno sta torej od vode odvisna tudi gostota prebivalstva in življenjski standard, ki je dosegljiv v teli pokra- jinah. V vlažnih deželah preskrba z vodo seveda še daleč ne bo kmalu povzročala večjih težav. V teh pokrajinah se presežek vode neizrabljen izteka v morje. Vendar se Lahko celo tu pojavi kda j pomanjkanje vode, bodisi zaradi nepravilnih ukrepov ali zaradi pretiranega črpanja vode. V večini vlažnih pokrajin bi lahko zaloge vode veliko boij izrabljali, ne da bi s tem škodovali tudi drugim prirodnim bogastvom, ki so od vode odvisni. Vodo, ki je primerna za industrijsko ali javno uporabo dobivamo iz potokov, rezervoarjev, vodnjakov, izvirov itd. Ti viri pa bodo stalno imeli vodo le, dokler jih padavine obnavljajo. Seveda doseže te površinske in podzemske rezervoarje le del padavinske vode. Ostali del se povrne v ozračje z izhlapevanjem iz prsti, vodnih površin itd. in po transpiraciji skozi liste rastlin. Dve osnovni sili, ki obnavljata kroženje vode v hidrološkem ciklusu, sta sončna energija in privlačnost zemlje. Težnost ni odločilna samo za padavine, ampak tudi za površinsko in podzemsko pretakanje vode. V tleh pa je večkrat privlačnost med molekulami močnejša od težnosti. Učinkovitost sončne energije pri dovajanju vode v atmosfero se spreminja od časa do časa in od kraja do kraja, toda ta sila deluje stalno na vso dosegljivo vodo. Voda lahko izhlapi, kakor hitro doseže zemljo ali pa že preje (vroče puščave), lahko prehaja v ozračje iz snega in ledenikov pri temperaturah, ki so daleč pod ničlo in prehaja v zrak po rastlinah. Sončna sila sega torej s svojim vplivom do tiste globine, kamor segajo korenine, kjer pa ni vegetacije do tam, kjer še cirkulira zrak. Hidrologija obravnava vse faze hidrološkega ciklusa. Vsaka od teli faz je tako kompleksna, da je hidrologija nujno navezana na meteorologijo, pedologijo, geologijo, biologijo, gozdarstvo in agronomijo. Vemo, na kako različne načine lahko voda potuje v hidrološkem ciklusu glede na različno geografsko širino, nadmorsko višino itd. Od padavinske vode, ki se vpije v zemljo, je nekaj izhlapi, del jo vpijejo korenine rastlin, nakar pride po transpiraciji v ozračje. Del vode morda odteče v nižje plasti, kjer se priključi talini vodi ali pa zapolni praznine in razpoke v relativno nepropustnem materialu. Od vode, ki se priključi talni vodi, se del giblje nadalje horizontalno, dokler ne pride spet na površje, nekaj je pride na dan v obliki izvirov ali jezer, del talne vode pa se direktno izteka v vodotoke ali morja. Od vode, ki prihaja v vodotoke, se del zbira v jezerih ali umetno napravljenih rezervoarjih, del vode porabi obrežno rastlinstvo, nekaj je pronica navzdol in se priključi podtalnici, ostala voda pa se izliva v morje. Z izhlapevanjem vode v oceanih je torej hidrološki ciklus zaključen. V hidrološkem ciklusu s;> reke pravzaprav neke vrste razbremeniIniki, ki odvajajo odvisno 14 vodo. ki ni ostala v jezerih, v podtalnici in ki ni izhlapela. Toda ko voda pride do vodotokov, še vedno lahko izhlapi ali pa pronica v tla skozi dno struge. Velike razlike v zalogah talne vode ter različni značaj vodotokov niso odvisni samo od izdatnosti padavin in drugih klimatskih faktorjev, ampak tudi od razlik v sestavi tal in kamemite osnove, do katere ima voda še dostop. Ponekod prst lahko vpija tudi pri velikih nalivih, drugod pa zaradi nepropustne osnove ali zamrzlih tal ne morejo ponikniti v tla niti manjše količine padavin, zaradi česar potoki neprimerno hitreje narastejo iai povzročajo poplave. Po vsem svetu raziskujejo, kakšne so zaloge rud in ostalih prirodnih bogastev v zemlji. Kljub temu je še vedno zelo težko zanesljivo določiti njihov obseg. To velja za tako imenovana neob-novljiva prirodma bogastva. S talno vodo pa je to vse drugače. Voda je razen v redkih primerih (arteški studenci) prehodna dobrina, ki je ne moremo prihraniti za bodočnost, tudi če je sproti ne uporabljamo. Izraba vodnih zalog ne pomeni liujno, da s tem manjšamo njene rezerve. V večini primerov uporabljamo namreč vodo, ki.bi drugače nadaljevala neprekinjeno svojo pot v hidrološkem ciklusu in bi končno prešla v ozračje ali v oceane. Ker so vodne rezerve obnov ljive in premakljive, se tudi razpoložljive količine vode na določenem mestu stalno spreminjajo in pri proučev anju njenih količin naletimo na prav tako komplicirane probleme kot pri amtropogeografiji. Količina vode v hidrološkem ciklusu ni stal la. ampak se spreminja od časa do časa in od leta do leta. Iz dolgodobjnih opazovanj se dajo do neke mere dognati meje za izrabo razpoložljivih količin vode v določeni pokrajini. Prav tako je le na podlagi daljših opazovanj mogoče ugotoviti, v katerih področjih stalno primanjkuje vode in kje je to glavna ovira za gospodarski razvoj določene pokrajine. Problemi, na katere zadenemo pri obravna-vamju vodnih rezerv, so v bistv u podobni problemom pri proučevanju drugih prirodnih pojavov, na primer erozija. Pri proučevanju zalog pri-rodnih bogastev (v tem primeru podtalnice) moramo raziskati predvsem dvoje: prvič dejansko stanje zalog in grugič vzroke, ki so do tega stanja privedli. Ce na primer v neki pokrajini primanjkuje talne vode, moramo najprej vedeti, ali je tega krivo pomanjkanje naravnih zalog vode ali pa človeško delovanje (pretirano črpanje itd.). Šele ko smo si glede tega na jasnem, lahko uspešno izberemo ukrepe, s katerimi naj bi to stanje izboljšali. O poml) a uredništva: V članku opazimo, da se uporablja za talno vodo več sino-nimnih izrazov. To nas ponovno opozarja, da je tudi hidrološko izrazje pri nas še vedno premalo prečiščeno. Uredništvo je terminološko stran sestavka namenoma ohranilo tako, kot jo je označil ¡avtor. Pač pa želimo to vprašanje sprožiti v okviru naše stalne rubrike „Zemljepisno izrazje in imenoslovje" že v prihodnji številki. Zato vabimo k sodelovanju. Stane Košnik Letalski promet v Sovjetski zvezi Za tako obsežno ozemlje, kakor je Sov jetska Zveza, je letalski promet poglavitne važnosti. Zaradi posebnih geomorfoloških in klimatskih svojstev (na primer rasputica ob dežju in to pije-nju snega ter veliko prahu poleti) je gradnja cest težka, na drugi strani pa gradnja železnic zelo draga. Pri vsem tem je treba računati še na ogromno izgubo časa. ki nastane pri potovanju z v lakom ali avtobusom zaradi velikih razdalj med posameznimi kraji. Tako iz Moskve potujemo v Tbiliisi z vlakom 72 uj, v Taškent 104 ure. v \ ladivostok 142 ur in v Peking 186 ur. Z letalom samo 7 do 12 ur v Tbilisi, 12 do 15 ur v Taškent, 32 ur v Vladivostok in približno isto v Peking. Ce si izberemo reakcijsko potniško letalo, prihranimo še tretjino časa. Marsikatera področja republike so preje spoznala letalo kakor vlak ali avtomobil, saj se v najbolj oddaljenih predelih bolj splača zgraditi letališče kakor pa železniško progo. Promet vzdržujejo v glavnem letala domače proizvodnje in to II—14 (18 sedežev) in II— 14M (24 sedežev), ki sta uporabna za daljše polete. Iljušini—12 (21) in II—2 (15 sedežev) sta bolj lokalni letali. V zadnjem času je prišlo v promet več letal tipa Tupoljev (TU—4) s 550 miljami na uro. V obrobnih predelih Evropskega dela Sovjetske Zveze izpopolnjujejo letalski promet letala SAS (Skandinavska letalska družba) in Finske letalske družbe. Vozijo na relacijah: Stockholm— Riga, Helsinki—Moskva, 'Varšava— Moskva, Helsinki—Leningrad itd. Madžarska, AI-¡banja in Bolgarija nimajo s SZ svojih zvez. temveč jih vodijo Rusi sami. Moskva vzdržuje direktne zveze preko meja z mesti: Helsinki. Stockholm, Kjebenhavn, Berlin, Varšava, Dunaj. Tirana, Sofija, Beograd, Kabul, Peking in Pjong-jan (severna Koreja). Vzporedno s sibirsko železnico poteka najdaljša proga Aero flota iz Moskve preko Kazana—• Sverdlov ska—Oniska — Novosibirska—Krasnojar-ska—Irkutska—Cite v Habarovsk. Proti Kazanu 15 vodi vsak dam 41 prog, kar je največ v SZ takoj za Moskvo. Na to g lamo progo so vezane še druge, ki vežejo industrijska in kmetijska središča Urala in južne Sibirije (Oeljabinsk, Kurgan, Kameno vo). V Sov jetsko Centralno Azijo vodijo tri proge: od Kavkaza preko Bakuja in Krasno vodsk,a, od Urala preko Uralska in Aktjubinska, ter južne Sibirije preko Akmolinska in Semipalatinska. Število poletov ina dan se giblje od 6 do 20. Zelo gosto letalsko mrežo ima Ukrajina, glavmo poljedelsko in industrijsko središče SZ. Rostov, Kijev in Harkov so 363, 314 in 278-krat tedensko povezani z Moskvo. Sploh so industrij -ska središča Ukrajine bolj povezana med seboj kot druga podobna. Preko Rostov a in llarkova je po vezam še Kavkaz (Tbilisi in Ba turni) z mrežo. ki zajema Mineralne Vode, Adler in Simfe-ropolj. Ta tri letališča so izhodišča treh zelo Važnih surovinski h področij. Prvi je center Kav-kaškega področja toplih mineralnih vod in izvirkov in je ma trinajstem mestu po številu poletov ma teden (234). Petintrideset kilometrov daleč od Sočija. zimske rezidence, leži Adler, ki ima tedensko 211 zvez. Jalto oskrbuje Simfe-ropolj, ki je še važnejši kot v carskih časih. Iz tega področja so zveze še proti oblasti Komi, mestu Alma-Ata in Nov osibirsku. Karta izohron za reakcijska potniška letala V severnem in sev erozapadnem delu države je letalska služba mam j razvita, kakor bi pričakovali. Razen Leningrada, ki ima z glavnim mestom 8 rednih zvez dnevno, jih imajo ostala mesta veliko mamj. Vseh zvez na teden ima Leningrad 256 in je ma devetem mestu v Sovjetski Zvezi. Deset najbolj prometnih letališč Rusije tvori letalsko mrežo, ki se more meriti z evropsko. Največje letališče je Moskva, ki mič ne zaostaja za nekaterimi evropskimi letališči. Ne zaostaja po številu potnikov ne po velikem hrušču, saj vsak teden odpremita civilni letališči Vnukovo in Bukovo 1752 letal. Drugi je Kazan s 453 zvezami tedensko; to so vrata proti Uralu in Sibiriji. Sverdlovsk (426) opravlja važno vlogo ina glavni 'progi im še proti Uralu in centralni Sibiriji. Četrti je Rostov (363). ki vzdržuje zveze z Uralom in Krimom in je tudi izhodišče prog za Kavkaz, podobno kot Kijev in Ilarkov, ki sta ma Števil« dnevnih zvez z Moskvo šestem (314) in osmem (278) mestu. Sedmi je Omsk (293). Sledi že omenjeni Leningrad, kot edini večji letalski center zapadnega in severo-zapadinega dela. Na desetem mestu je Kujbišev (252), maj važnejše letališče na Volgi. Enajsti je Krasmojarsk (247), dvanajsti Irkutsk (247), sledijo Mineralne Vode, Stalingrad, Baku itd. Vsako mesto z več kot 500.000 prebiv alci ima svoje letališče in je vključeno v letalsko mrežo. Zelo malo je mest, ki imajo 200.000 prebivalcev in iso brez letališča. Nekatera, ki so ma programu voznega reda Aeroflota, vseeno nimajo rednih zvez. Tak primer je Petrozavodsk, glavno mesto Karelo-Finske republike, ki je leta 1956 nazadovala v avtonomno republiko in pri tem tudi izgubila redne letalske zveze, ki vodijo proti Murmansku. To mesto ima 14 zv ez ma teden. Tudi reakcijska potniška letala vzdržujejo nekatere proge. Najvažnejša je transsibirska proga, ki vodi iz Moskve preko Sverdlovska—Omska— Nbvosibirska—Irkutska v Peking. Stirinajstkrat tedensko letijo letala proti Irkutsku. Novosibirsk in Taškent sta povezana štirikrat, Moskva in Task en t pa štirinajstkrat tedensko. Kavkaz (Tbilisi) je enkrat na teden povezan z glavnim mestom, Omsk pa enaindvajsetkrat. VIR Geographical Review, July 1958, George Kisli: Soviet Air Transport. 16 METODIČNI PRISPEVKI Darko Radinja ZA IMPLICITNO GEOGRAFIJO (Severna Evropa — primer komparativne metode v geografskem pouku) Za sedanja prizadevanja v ¡naši stroki je značilno, da skušamo geografskemu pouku poiskati pravzaprav movo težišče. V vsebinskem pogledu je bistvo morda v tem, da skušamo napraviti najprej nekakšen izbor geografskega inventarja, geografskega dokumentarija. Izbor, ki naj zmanjša memorativmo funkcijo geografije, oziroma izbor, ki naj zagotovi interpretaciji geografskih dejstev, pojavov in procesov ustrezno vlogo. Skratka, vrednotenje geografskih pojavov in procesov. njihovo razumevanje in osvetljevanje vzročnosti naj nudi pogoje za ustvarjanje sicer enostavnih, pa zato preglednejših in trdnejših kompleksnih geografskih predstav. Mogli bi reci. da želimo v geografski vzgoji podčrtati čedalje bolj njeno intelektualno funkcijo. Za tako izobrazbeno in vzgojno funkcijo geografije so zlasti ustrezne učnovzgojne metode, ki jih predvideva tudi reformirani zvezni program za geografijo (seminarsko delo, skupinske vaje. aktivno delo učencev in podobno). Seveda ee morajo te sodobne tendence geografske vzgoje zrcaliti najprej že v samem ečnem programu, kasneje pa predvsem tudi v učbenikih. S tem namenom posredujem osnutek podrob -nega učnega programa za geografijo Evrope oziroma za njen prvi del (Severna Ev ropa). V učnem programu postavljam v ospredje interpretacijo geografskih pojavov in procesov, predvsem pa osvetljevanje njihove vzročnosti in sosledja, torej čim večje težišče na implicitni geografiji. Ker želim, da bi ta osnutek sprožil širše razpravljanje, so nekatere stvari bolj nakazane, kot dokončno izdelane, marsikje kar v obliki tez. POLOŽAJ IN OZNAKA EVROPE Namesto konvencionalne omejitve Evrope prikazati stopnjo sorodnosti in njene povezanosti s sosedstvom. Zlasti pa prikazati postopno spreminjanje njenih pr irodnogeograPskih potez proti celinskemu vzhodu in hkrati s tem osvetliti problem prirodinih meja in omejitev v geografiji v obče, z istočasnim prikazom v loge državnopoli-t i činih razmejitev. Na drugi strani pa s Sredozemljem prikazati prirodnogeografsko enotnost tega prostora, ki združuje robne dele treh kontinentov; vzporedno s tem nakazati zgodovinski razvoj pojma evropskega kontinenta in prestav -ljanje njegovega težišča. Posebej osvetliti SV Atlantik (kot intenzivno prometno ploskev, bogato ribiško področje, kot področje zalivskega toka oziroma pomembnega klimatskega središča z vremenskimi akcijskimi centri itd.) kot močan integralni del Evrope. OSNOVNA PP.1RODNOGEOGRAFSKA KARAKTERISTIKA EVROPE Ta naj se podaja z vzporednim družbenogeo-grafskim vrednotenjem prirodnogeografskih potez. — Podčrtati velja zlasti ugodino lego Evrope v okviru klimatov; njen ugodni središčni položaj na kopni pohiti oziroma zemeljski obli; pestrost geološko-petrografske zgradbe tal s karakteristiko zemeljskega bogastva in enostranskim energetskim bogastvom; intenzivnost makro- in mikrorazčle-njenosti. izraziti medmorski položaj Evrope. Poudariti pa velja tudi ugodno hipsografsko razmerje evropskega površja in osvetliti hkrati intenzivnost centripetalnih vremenskih in podnebnih vplivov sosedstva, zlasti zaradi reliefne prezračenosti v vzporedniški smeri in intenzivnosti v prepletanju atlantskih in celinskih vplivov (primerjava s Sev. Ameriko). Osvetliti pestrost rečnih režimov kot rezultat podnebne in reliefne raznolikosti. Vrednotenje rečne mreže za promet, hidroenergetsko izrabo itd. Podčrtati vegetacijsko in pedološko pestrost Evrope. Osvetliti različne stopnje in oblike preoblikovanja prirodne pokrajine v Evropi. It \ZDELITEV EVROPE Oznaka geografskih makroregij Evrope in njihovih osnovnih potez oziroma razlik. Pri zonalni oziroma regionalni razdelitvi Evrope podčrtati dvojno usmerjenost, dvojno lice posameznih delov kontinenta in s tem opozoriti na možnost različne razdelitve Evrope. — Severna Evropa (Baltiška Evropa. Atlantska Evropa (Zahodna Evropa) itd. SEVERNA EVROPA Osvetliti družbenogeografske značilnosti Fe-noskandije z Baltikom iz prirodnogeografskih potez tega prostora v celoti. Poudariti na primer neugodno severno lego, toda korigirano z na-morskim značajem oziroma zalivskim tokom in razčlenjenostjo tega dela Evrope. Zemeljsko bogastvo teh dežel v luči njihove geološke karakteristike. Podčrtati reliefno usmerjenost ter dvoje jeder severne Evrope (atlantsko in baltiško), ki sta podkrepljeni tudi z ostalimi prirodnogeograf-skimi razlikami, na primer z razlikami v površju, podnebju, vodovju, vegetaciji in podobno. Severna Evropa — tipična glacialna pokrajina (poliranost reliefa, reliefne stopnje, fjordi). Osvetliti zvezo med prepoglobljenostjo reliefa in hidro-grafijo (hidroenergija!); zvezo med reliefnimi stopnjami in vegetacijo (gozd); med jezeri oziroma močvirji in šoto; med morenami, fluvioglaci- 17 alnim gradivom, podnebjem in podzolom; med pradolinami in prometnimi potmi itd. V sintezi prirodnogeografske oznake podčrtati, da je kljub ¡neugodnim prirodnim pogojem ustvarjeno tu solidno gospodarstvo, z visoko stopnjo civilizacije in kulture, ki je organizirano v vitalnih, ¡naprednih državnih organizmih. Osvetliti socialistične poteze v družbeni ureditvi skandinavskih dežel. Hkrati pa opozoriti, da je civilizacija razmeroma pozno posegla v ta del Evrope — zlasti kot primer, na kakšni stopnji tehničnega ¡napredka so taki posegi uspešni in dovolj intenzivni: primerjava z laponskim načinom življenja in gospodarstva (odrinjeno staro ljudstvo — primerjava z drugimi starimi ljudstvi). Intenzivnost prilagoditv e človeka in gospodarskega izrabljanja pokrajine, ilustrirati na primer z redko naseljenostjo, obmorsko konoantriranostjo prebivalstva in njegovo poklicno strukturo (delež prebivalstva, kinineposred.no, odvisno od agrarnih tal in podobno). Sploh prikazati način življenja \ severnih krajih. Pomen mednarodne trgovine in prometa za gospodarstvo teh dežel (SAS). Naraščajoča vloga severne Evrope v nanovo se razvijajočem „ortodromnem" zračnem prometu. Pomen tega prostora za ostalo Evropo. Intenzivno sodelovanje oziroma sploh odnos severnoevropsk ih dežel do mednarodnega živ ljenja in OZN osvetliti v luči njihove gospodarske strukture. Države (Norveško, Švedsko, Finsko) obdelati hkrati, komparativno in s poudarjanjem razlik Poiskati najprej na primer sorodne poteze, bo-disixglede na njihovo obsežnost in redko naseljenost, meridionalno usmerjenost ozemlja pa lede-niški relief in hidroenergijo, gozdnatost, obmorsko konoentriranost prebivalstv a (lega in funkcija prestolnic). Najti sorodnosti v gospodarskem težišču na jugu teh dežel, dalje sorodnosti med Mirko Avsenak Ker je metodika trdo vsakdanje delo v našem šolskem življenju, kjer so na videz najbolj neznatne stvari pogosto najvažnejše, si oglejmo tokrat nekaj takega iz izkušenj pridobljenega drobiža. Do orientacije prihaja naš tehnični čas skoraj izključno samo s kompasom. Ta splošna praksa ne sme ostati v šoli princip, ker mora tudi geografija vzgajati čut za naravo, če že ne drugače, vsaj s tem, da otroke opozarja, kako so na dnu vse tehnike vendarle zopet naravne sile. Pogosto se zgodi, da ni pri roki kompasa (dostikrat ga sploh na šoli ni!). Kako učencem vseeno pokazati orientacijo na podlagi zemeljskega magnetizma z mnogo bolj preprostimi sredstvi kakor je še tako navaden kompas ? 2e nekajkrat sem uprizoril zadrego med dijaki s tem, da sem izjavil po prihodu v razred, kjer bi moral razlagati to snov, da nimam kom- nekaterimi industrijskimi panogami, pa sorodnosti, ki izvirajo iz zgodovinske preteklosti in podobno. i Na drugi strani osvetliti in poudariti razlike. Opozoriti na primer na sorodnost Norveške z atlantsko Evropo in njenim izrazito pomorskim značajem (obsežna in specialna mornarica, ribolov, ribe kot industrijska surovina). Pri Švedski podčrtati njene regije: „atlantski jug", ..finsko pojezerje". „norveški sever". Pomen švedskega gozda in železove rude, švedskega zračnega prometa in intenzivnosti lesne industrije (papir, celuloza, montažne hiše, vžigalice in podobno). — Finska in njeni problemi politično-geogralskcga položaja, prometna odmaknjenost dežele in njeno gospodarstvo. Značilnosti gozdne pokrajine na Švedskem in Finskem ter letni ritem življenja v zvezi z izrabo gozda. Danska — primer majhne države s pomembnim mednarodnim položajem (ventil Baltika, most iz srednje v severno Evropo). Spreminjajoči se položaj Danske v preteklosti (spreminjanje ekoloških pogojev Baltika, propad llanze. Ki e Is k i prekop). Prometni položaj v luči trgovine in pomorstva. Danska — ti[> agrarno-kapitalistične države s posebno obliko (zadružništvo). Osnovni regiji (otoška in polotoška Danska) in težišče v otoški Danski. Islandija -— njene skupne poteze z atlantsko in severno Fvropo. Naraščajoči pomen njene prometne vloge in strateškega položaja (tudi za primer, kako se z razvojem tehnike in mednarodnih spremenil) prevrednoti položaj posameznih dežel) z vidnimi učinki v gospodarski poživitvi dežele, (ieotermični pojavi na Islandiji in njih gospodarska izraba (primerjava z ustreznimi deželami: Nova Zelandija in podobno). Islandski ribolov in teritorialne vode. pasa s sabo, da ga sploh ni na šoli ali kaj podobnega. Nato sem se pa „spomnil", da ga lahko napravim kar sam. Niso mi verjeli — pa sem potegnil iz žepa močan magnet, izza zavihka pa večjo šivanko ter jo pred njihovimi očmi na-magnetil. Nato sem vzel navadno skodelico z vodo, položil košček lesa (morda dno škatle za vžigalice) na sredo vodne površine, na ta leseni, splav pa iglo. (Posoda ne sme biti preozka, ker sicer vzboklost površine potisne splavček k robu posode, kjer postane negiben). Otroci so zijali, ko se je začela igla in z njo vred splav v rteti sem in tja ter se je nazadnje ustavil v določeni legi oziroma smeri. Po spominu iz prejšnjih ur (orientacija po soncu!) so v en glas ugotovili, da kaže igla skoraj natančno proti severu. .Mimogrede sem približal speči igli magnet, da je začela divje plesati in siliti k njemu. S tem sem jim pokazal, da jo tudi v njeni mirni legi privlači Metodični drobci 18 neviden magnet, ki je pač v zemlji. Drugič' sem seveda isto potrdil s ..pravim" magnetom i;i prav ta primerjava čisto prirodnega sredstva i:i tehničnega aparata, ki dasta oba isti rezultat, j? gotovo v dijaku utrdila prepričanje o identienosti naravnih in tehničnih sil. To sredstvo lahko Uporabiš na vsakem izletu. Ko smo že pri orientaciji, pa še nekaj o praktični ugotovitvi smeri po soncu. Iver sem izpeljal orientacijo po soncu tako rekoč korak v\ korakom, torej ..uro za uro", od jutra do poldne in nato do sončnega zahoda, sem dal otrokom v: e to tudi — narisati. Kako? — Napravili so kartonast krog s premerom okrog I dm. ki naj pomeni inaš horizont, ter vrisali vanj vetrovnico. Kot novost pa sem zahteval, da napišejo ob straneh neba še ure, kdaj je sonce v tisti smeri horizonta (seveda sem moral prej z njimi ponoviti podlage, ki sem jih pridobil pri orientaciji po soncu: kdaj je sonce na vzhodu itd.). Mislim, da bi bilo v gimnaziji treba napraviti tako ploščo, ne po smereh neba, temveč po urah. ker se dijakom se tem jasno pokaže pomen loka I •')" kot časovne razlike ene ure. Za osnovno šolo pridejo torej v poštev številke 4.30. 6. 7.30. 9. 10.30'. 12, 13,30, 1-3, 16,30, 18. 19,30. Priprav icj je silno enostavna za uporabo. Vedeti ti ni treb-i drugega, kakor koliko je ura, pa si jati mora seveda sonce. Ploščo postavim v vodoravno lego. postavim na številko, kolikor je ravno takrat ura, navpično svinčnik, prst ali palčku ter ploščo za-sučem toliko, da pade senca skozi sredino plošče. V trenutku je naš mali ..horizont" orientiran. Sicer pa mislim, tla bi bilo treba otroke navajati na še bolj preprosto orientacijo po soncu. Poveš mu uro in daš nalogo, naj se orientira. Pomisliti mora. kje je sonce ob tej uri. Nato se obrne z obrazom proti soncu, razširi roko v pravi kot (videl boš od začetka vse možnosti od 60 do 150°. ker znajo biti otroci strašno nerodni in imajo slabo razvit čut za kote in smeri, celo za vertikalo in horizontalo), potem pa naj upošteva oddaljenost sončne smeri od sosednjih glav -nih strani neba. kamor mora usmeriti obe roki. Po primernih težavah se mu bo to posrečilo, ugotovil bo dve glavni smeri, takoj naslednji trenutek pa seveda vse. Ta način se tem bolj splača, ker je tako preprost in ne zahteva nikakih priprav oziroma naprav. Najpreprostejši načini zahtev a jo največ r a z ii m e vanja, r a v n o t o pa j e naš cilj pri vsake m pouku! Pri razlagi orientacije po severnici sem pogosto uporabljal sredstvo, ki se zdi nekaterim smešno, meni pa ne. Ker moram vendar izpeljati oziroma najti severnico po vrtenju neba okrog nebesne osi (saj dijaki le poredkom.a sami do~ umejo besedni pomen ..tečaja") in sicer iz lege bližnjih ozvezdij, sem v ta namen segel poleg drugih učil po — dežniku. Odprl sem ga, zarisal ob njegovem robu v ustrezni legi Veliki voz in začel sukati dežnik, ki sem ga bil obrnil približno proti severu tako. tla ga otroci gledajo od notranje strani. Preti njihovimi očmi se tako v dobri minuti zvrstijo vse faze v gibanju tega ozvezdja oziroma njegovega razmerja do sever-nioe — palice. Ko sem jih vprašal, ali bi sami našli palico — os. če bi slučajno odpadla, vse tlrugo pa ostalo, se jim je to še kar dobro posrečilo. Skupno smo ugotovili, da gredo te smeri po koncentričnem ogrodju dežnika, s čimer smo dobili predstavo nebesnih poldnevnikov (seveda jim tega pojma nisem razlagal in tudi besede ne imenoval). To svojevrstno učilo je pa tudi že zaradi svoje posebne oblike ostalo otrokom trdno v spominu. (Opozarjam, tla je najbolje narisati zadnji dve kolesi Velikega voza na eno izmed koncentričnih paličic dežnika.) Zemljepisno izrazje in imenoslovje FIZIČNA GEOGRAFIJA — PRIRODNA GEOGRAFIJA V TERMINOLOŠKI LUČI V slovenski geografski literaturi se oba termina uporabljata kot sinonima. Prvi prevladuje, drugega pa se skuša izpodriniti češ, da je lirva-tizem. Ako zamenjamo hrvatsko ..prirodo" za slov ensko ..naravo" potem je logično, da govorimo o naravni pokrajini in o naravni oziroma narav o-slovni geografiji. To pa se mi ne zdi posebno posrečeno. Kljub gornjemu jezikovnemu pomisleku kolikor je res toliko umesten — menim, tla bi mesto „f i z i č n a g e o g r a f i j a" raje uporabljali izraz ..p r i r o ti n a g e o g r a f i j a". Saj je predmet tega tlela geografije prirodna pokrajina. Tudi sicer je izraz „fizična"', manj ustrezen, ker zveni preveč fizikalno, nekako v pomenu tvaren, torej tvarna pokrajina. Ako pa razumemo ta izraz ožje, da želimo na primer z izrazom fizična pokrajina podčrtati, tla gre tu za fizično, nirtvo naravo (morda v nasprotju z obljudeno) pa tudi ne ustreza, ker je sestavni del prirodne pokrajine tudi ves njen rastlinski in živalski svet. Danes je prirodna geografija dobila pravzaprav širši značaj. Nekdaj smo namreč govorili o fizični geografiji in o b i o g e o g r a f i j i. Slednja v ključuje kot vemo, razen antropogeogra-fije tudi fitogeografijo in zoogeografijo. Ker pa se danes ta izraz vedno bolj zanemarja, mesto tega pa se postavlja v ospredje antropogeografija kot osrednji tlel takozvane biogeografije, je s tem fito in zoogeografija nehote potisnjena v območje fizične geografije. 19 Tudi sicer nam izraz prirodna pokrajina popolnoma jasno pove, da gre tu za vso prirodo, razen seveda za človeka in njegov e učinke. Torej za proučevanje take pokrajine, ki je človeška družba še ni (bistveno) preobrazila, in je zato še ohranila prvotne poteze, tako v rudnem bogastvu in v reliefu, vodovju, prsti, toda prav tako tudi v prirodmem rastlinstvu in živalstvu. Menim torej, da bolje ustreza izraz pri-rodna pokrajina in prirodna geografija (prirodno geografski) namesto fizična pokrajina in fizična geografija. J. Jesenko je že v svoji knjigi iz leta 1874 uporabljal izraz prirod o znanski z e m I j e p i s . Slednjič zasledimo v naši geografski literaturi tu in tam še izraz „fizikalna geografija". To pa seveda ime ustreza, ker celo pri sami mrtvi naravi me gre zgolj za fizikalne pojave. Seveda pa tudi pri prirodni geografiji ne gre vselej za p r i r o d m o pokrajino. Predmet tega dela geografije ni namreč le prirodna pokrajina temveč prirodmo okolje vsake pokrajine sploh, torej tudi kulturne. Prirodna geografija proučuje v vsaki pokrajini vse tiste elemente, poteze in procese, ki sestavljajo inj eno prirodno okolje. Ako gledamo le na predmet proučevanja (pri-rodina pokrajina — kulturna pokrajina), se nam zdi, da je med obema vejama geografije velika razcepljenost. Vsiljuje se inam vtis, da imamo pravzaprav dve geografiji, prirodno in kulturno (družbeno). To pa isev eda mi v skladu z «motnostjo geografije. Toda ine smem prezreti, da je enotnost geo-grafij e pravzaprav v aspektu. v enotnem načinu gledanja m a različne procese na zemlji, ne pa morda v omejevanju na istovetnost pojavov in procesov. Enotni aspekt je torej tisto, kar zbližuje in povezuje obe veji geografije, prirodno in kulturno in ju postavlja v !n j u in o m e d s e b o j n o s o r a z m e r je, odvisnost im dopolnjevanje. Obe veii sta v odnosu do celotne geografije kot komponenti in rezultainta. Zato imajo le deloma prav tis 1 i, ki trdijo, da se mora prirodna geografija bodisi v celoti ali le v in jenih posameznih delih (geomor-fologija, hidrografija, klimatologija in podobno), proučevati izven geografije oziroma brez upoštevanja kultunnogeografskega aspekta. Danes mam je precej jasno, da mora kulturno-geografsko proučevanje pokrajine sloneti na izčrpnem prirodmogeografskem proučevanju. Da moramo torej dobro poznati prirodnogeografska svojstva pokrajine, ako hočemo ustvariti ma primer dobro ekomomskogeografsko študijo. — Toda kaj pa obratno? Da, tu pa pogosto pozabljamo, da gre pri geografskih pojavih oziroma procesih za obojestransko prepletanje vplivov prirode in človeške družbe, za kompleksno prepletanje. In da je treba tudi prirodnogeografsko proučevanje samo oprav -ljati s celotnim, torej geografskim aspektom in me le prirodnogeografskim. Primer : Z geomor-fologijo se moremo sicer baviti, me da bi pri tem upoštevali amtropogeogralske aspekte, celo ni treba, da smo geografi. Vsie to je res. Prav tako pa tudi drži. da to ni .,geografska geomorfolo-gija", namreč geomorfologija kot sestavini del geografije, temveč more biti to bolj ali manj zaključena oziroma samostojna veda, od koder mora geograf gradivo šele prirediti za svoje potrebe. Taka geomorfologija more biti povsem samostojna veda, ki je na primer mnogo bližja geologiji kot geografiji. Zdi se, da je na to pot stopila pri nas pleistocenska geomorfologija. Zato menim, da je „geografska geomorfolo-gija", da se tako izrazim, torej le tista, ki geo-morfološke poteze in procese ne le proučuje, temveč jih tudi vrednoti in to predvsem s stališča družbene geografije, vred -noti torej njihovo uporabnost, njihove ugodne in neugodne poteze za človeka in njegovo gospodarstvo. Skratka, da prikaže relief kot enega izm?d potencialnih prirodnih faktorjev za človeško družbo, ki je na določeni razvojni stopnji. Ta aspekt, naj se že imenuje kulturnogeogra f-ski, družbenogeografski, antropogeografski ali pa zgolj le geografski, je v posameznih vejah pri-rodine geografijie tisti, ki ohranja in utrjuje enotnost geografije. V nasprotnem primeru se namreč odpira perspektiva vedno večjega drobljenja geografije. Torej ise glede ma predmet prirodna in kulturna geografija razlikujeta v tem, da je predmet prvega dela geografije prirodna pokrajina, bolje prirodmo okolje pokrajine (bodisi prirodne ali kulturne), predmet drugega dela pa kulturna pokrajina. Glede na enoten, geografski aspekt pa tvori predmet prirodmo geografije le določen kompleks pogojev oziroma možnosti za človeško družbo je pa hkrati ta kompleks tudi že eden izmed objektov u dejstvo vam ja te družbe. Torej pogoj in objekt hkrati. S tem tudi razlika med obema geografi jama zbledi, oziroma ohranja le značaj formalne oziroma delovne, ne pa tudi končne oziroma vsebinske delitve. Morda res nismo več prepričani o tem, da za specifičnost oziroma enotnost geografije zadošča prostor oziroma pokrajina, temveč da je potreben tudi določen aspekt in v tem tudi ustrezno antropocentrično v rednotenje prirodnega okolja, kar pa je pravzaprav že edem izmed elementov tega aspekta. Osmoviiia problematičnost geografske znanosti je morda res v tem, ali je v verižni kompleksni zakonitosti m e d s e b o j ne g a prepleta n j a v p I i v o v ti r u ž b e i 11 p r i -rode tista sinteza oziroma smoter, ki naj bo najbolj specifičen in tipičen za geografsko znanost. Skoraj gotovo, saj nobena druga veda tega ne zahteva, vsaj ne v taki in toliki meri. Res pa je. tla je prav ta bikompleks med najbolj zapletenimi procesi. D. R. 20 Rudolf Badjura PRIPOMNJE K OSNOVNEMU ZEMLJEPISU ZA PRVI RAZRED GIMNAZIJ IZ LETA 1956 Ko je bilo moje delo LG. Ii. del. sredi septembra 1957.že dokončano in rokopis natipkan, sem izvedel, da je izšel ¡novi Zemljepis za I. razred gimnazij (1956). Besedilo prejšnjega, že tako bornega osnovnega Zemljepisa iz leta 1953 je bilo, žal, za 46 strani skrčeno, opis oblik zemeljskega površja pa zmanjšan od 14 kar na 9 strani! Klišeji slik in črtežev so ostali isti. mnogi od njih kažejo tudi iste napake bodi v risbah, bodi v napisih in legendah pod slikami. I)a ne bi prinesel bodoči osnovni Zemljepis spet istih pomanjkljivosti, naj navedem, kaj hi bilo treba popraviti in kako. Stran 4 — Slika 1: Ime Jančje na sliki je popraviti v ..Janče", lego ... za Jančjim... v legendi pod sliko pa s pisavo ..za Jančim". Slika 2: Sv. Lovrenc; bolje bi ustrezala Polho- grajska gora (gl. Badjura ..Izbrani izleti" stran 40), Sv. Katarina, bolje Topol (gl. isti vodnik stran 28). Steam 5 — Slika 3: Storžič. prav Storžec (gl. LG 124). Šmartno, prav Šmartin, glej Slovenski pravopis (1950), stran 19: Grintovec, bolje Vis. Grintavec; Kamniško sedlo 1884 m. prav Jer-manova v rata 1921 m (p. 38—40): kota 1884 m velja samo za Kamniško kočo južno pod Jermanov imi vrati! Slika 4: Iški \ intgar, prav Iška ali Tesn Iška oziroma Iške tesni (p. 147). Stran 27: Ključ konv encionalnih znakov za topografičine zemljevide je preskromen. Manjka mnogo važnih znakov, na primer za brv.', slapove, jame*, suhe, ježe, nasipe, gorske prehode ter za železniške proge in postaje. Popraviti je znak razvalin v „¡stari grad" (p. 150). Znaka za stezo in pot sta napak zamenjana: pravilno znači pikčasta črta stezo, pretrgana pa pot! Stran 44: Zadnjo besedo „meh" v legendi pod sliko 28 jc popraviti v izraza: meli, peski (p. 102). Stran 45: Spodnji črtež si. 2!) ni dober. Prvič nikakor ni na mestu „sedlo" za sodobno (pre-tržje, preval, jamo, dolino, ali vrli*) med obema „vrh" imenovanima vrhuncema. Izraza sedlo, ki je čisto navaden prevod tuje besede der Sattel (gl. Badjura ..Slovensko in nemško geografsko sedlo", GV 1950) in tuja prispodoba za prevale, ne moremo več trpeti (p. 51)! Razlaga v Zemljepisu o prevalih na str. 47 je žal brez haska. ker podaja učbenik na str. 45 in 53 črteže. na katerih so označeni prevali z izrazom „sedlo" namesto prav ilino z imenom p r č v a I ! Drugič je napis na obeh vrhuncih ..vrh" le deloma pravilen. Tretjič tudi napisa ..vznožje" nista nazorno pravilno postavljena in hi morala stali pravilno desno in levo poti pobočjema na * Sodolino. preval med obema vrhuncema Grmado in šmarno goro imenuje ljudstvo „Vrh", za tem severno spodaj pa jc vasica „Zavrli". dnu. na kraju ravni. — Tudi ta zemljepis omenja zgolj umetno besedo pobočje, pravi ljudski . izraz „reber", rebri žen. spola pa je prezrt (p. 34—36, 63. 71, 77). — Razlaga zemljepisnega pojma „vrh" je zelo preprosta in nezadostna. Pravilne opredelitve izraza vrh, ki ima več pomenov. še noben naš zemljepis ni podal: čas pa bi bil. da se vsaj razloček med vrhom, vrš no in vrhuncem učencem razloži in s primernim črtežem ponazori. Gl. LG črtež 36 na strani 52 in črtež 77 na strani 118 ter pojasnila pod p. 30. 38—40. 65, 67! Na strani 46 nas spet neljubo preseneti ..Dolenjsko gričevje" (p. 31—33 in p. 150 zadnji, odstavek). — Sliko 30 bi kazalo izpopolniti takole: Karavanke se ne začno šele na v. strani Korena, ampak že daleč zahodno pred Pečjo, zato hi bilo treba napis Karavanke raztegniti. Južno od Rateč naj se v riše ime znamenite doline Planice. Ce hi bil v ključu dogovorjenih znakov upoštevan tudi znak za slapove, ne bi bilo treba v pisovati besede slap pri Peričniku in Savici. Ce hi se prestavilo ime Škrlatica na zahodno stran grebena, bi pridobili prostor, da hi lahko vpisali ime slovite doline Vrata. Dovolj prostora je tudi za imena dolin Kot in Krma. Vsaj imena Triglav . Koren in Jelovica naj se opremijo s pravilnimi poudarki. — V napisu pod sliko 30 je napaka „gosta" namesto gorska. Stran 47: Razlaga o gorskih slemenih je zelo preprosta; kdaj bo smela učeča se mladina na naših gimnazijah izvedeti tudi: kaj so rti. riglji. klini na rebr; itd.? — Tudi najnovejši osnovni Zemljepis 1956 spit navaja „presledke", a jih noče imenovati s pravimi ljudskimi tlopisnimi izrazi (p. 38—10. 53)."— Pod sliko 31 imamo zopet zlagano topografično ime „Kamniško sedlu" dvakrat omenjeno; zadostuje popolnoma le pravo naše domače ime ..Jermanova vrata"! \ legendi pod tem napisom sledi stavek: ..Na sedlu se prevali gorska pot proti severu v Logarsko dolino." V bodočem Zemljepisu naj se ta stavek z dvema napakama popravi takole: „Vrh vrat (ali Na vratih) se preval; gorska steza proti severu na planino Predn ji Okrešelj, od tod pa se odcepi v Logarsko dolino." Gl. p. 38—40. 51 in 53! Stran 48: Absolutna višina brda Ljubljanskega gradu je po zadnji asp 372 m, ne 366 m. \ jtk ni navedena kota 372. Stran 49: To. kar obdaja za krajem obširne vdolbine, kakor so Ljubljanska. Celjska in Celovška kotlina, nikakor niso „višji robovi", pač pa iz brdiinja. hribov in gora sestavljene, bolj ali manj visoke gorske strani (p. 59). Stran 51: Grobo zemljepisno ¡napako, da jc namreč Vintgar ..soteska", ki jo je zagrešil že Zemljepis 1939. je osnovni Zemljepis 1953 že deloma popravil (gl. p. 47—48), a najnovejši 21 Zemljepis 1956 jo na strani 51 spet pogreva in ne navaja nobenih pri ne rov pravih sotesk v Sloveniji. niti tistih ne. kjer je beseda Soteska ali Socka meso postala. Na strani 211 LG (1953") sem že opozoril, da izraza soteska ni rabiti kar tjavdan za vsako terensko tesnobo in jo je strogo ločiti od ..tesn', cela tih korit, globoko zaritih debri", kakor so Vin t gar. Zarta in podobne tesni. Skozi ..soteske" drže namreč ceste, ki po njih lahko prodira celo motorizirana vojska, skoz Vintgar pa ne morejo drveti tanki, zato Vintgar in podobne tesni niso soteske! To dobronamerno opozorilo (LG 211) pa je bilo bob ob steno, kajti našim šolnikom še vedno ni samo Vintgar soteska, temv eč opisujejo tudi ..ozke soteske'' ob slapovih Martuljka (PV 1957. XL pa celo ..soteske polne vodnega pralni ' v divaških Skocijanskih jamah (PV 1957. VI)! Strain 56 spet očitno kaže. da se tudi najnovejši osnovni Zemljepis skrbno ogiblje imenovati terenska lica in pojave (ponikve in prag) z znanimi dobrimi ljudskimi izrazi. GI. p. 148. 97. 136! — Stavek ..Pogosto pa dere voda preko skal v brzicah" je dvoumen. Voda teče namreč lahko skoraj vodoravno čez skale (v dolinah) ali pa dere čeznje navzdol po strmi potočini. Za ta zadnji primer pa ne potrebu jemo iz sh sprejetega izraza brzice, marv eč rabimo naše domač* izraze ..šutnič. šumnik in šumelec" in podobno. G. p. 135! Stran 57 prinaša dobro sliko slapa Plive pod Jajcem, ne pa v Jajcu (p. 136)! Dvoumen se mi zdi tudi stavek na strani 59: ..Ponekod je grušč zagradil dolino", ki utegne mladino premotiti, da lahko povsod rabi izraz grušč namesto prod. Kar voda nanaša, nariva. nažene, je navadno le „prod", grušč pa je le s pečevja naletena ali odkopana tvarina, na primer na cestah, v nasipih (p. 104). Strani 61—66. V poglavjih ..Oceani in morja" srečujemo samo še izraz — obala (p. 141)! Na straneh 96—98 najdemo poglav je „Večni sneg in ledeniki" s slikama največjega švicarskega pa Triglavskega ledenika. Značilno je, da najnovejši Zemljepis 1956 že piše: „Tudi na Triglavu je majhen ledenik, tako imenovani Zeleni sneg", medtem ko prejšnji Zemljepis 1953 tega narav inost ni priznal na strani 123. V bodočem osnovnem Zemljepisu pa naj se seveda napaka na Triglavu" popravi (p. 110). — O primernejših ledeniških izrazih, kakor so na strani 96. glej pod p. 105—110! Izbira zemljepisnih izrazov za oblike, podobe in pojave zemeljskega površja je v najnovejšem osnovnem Zemljepisu za I. razred gimnazij (1956) žal tako revna, da absolventi nižje gimnazije niso in nikdar ne bodo zmožni uveljaviti se v pravem krajepisnem pisanju, če se ne bodo potrudili in seznanili z ljudskimi tlopisnimi (te-renoznanskimi) izrazi še iz drugih tozadevnih strokovnih knjig! Izpisek iz tipkanega rokopisa: H. Badjura. ..Ljudska geografija", II. del. sir. 29—32 iz leta 1957. NI?! Kratice: T,G 124 — Ljudska geografija (Terensko izrazoslovje) iz leta 1953, stran 124. — (p. 38—40) = poglavje 38—10. Vsa la poglavja (p) se nanašajo zgolj na mojo Ljudsko geografijo, 11. del iz leta 1957. — asp = avstrijska speeialka. G V — Geografski vestni k. I'\ = Planinski vestnik. BADJURA lit DOL F Ljudska geografija; Terensko Imenoslovje. II. del Rešeto umetnih in ljudskih zemljepisnih izrazov. Ljubljana 1957. Tipkopis. 227 strani. Badjurova prva Ljudska geografija je izzvala širok odmev, številne recenzije in polemike. 7.c takrat je bilo pričakovati, tla avtor ne bo ostal dolžan odgovora. Tako imamo torej pred seboj II. tlel še bolj obsežne Ljudske geografije. Avtorja je treba vsekakor pohvaliti za njegovo vnemo. tla bi po svojih močeh pripomogel k izboljšanju našega, gotovo ši nepopolnega in ne povsem utrjenega geografskega besedišča. Da je tako vztrajno v takih okoliščinah nadaljeval svoje delo priča, da mu je stvar res pri srcu. sicer se zanjo ne bi tako silno zav zel. Zal pa ta drugi tlel Ljudske geografije ni tiskan, temveč je izšel le kot tipkopis v maloštevilnih izvodih. Tako je širšemu krogu dostopen le v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. v Inštitutu za slovenski jezik SAZU ter v knjižnici Turistične zveze Slovenije. Ta drugi tlel Ljudske geografije obsega štiri poglavja. Od teh so obsežna zlasti prva tri. V prvem poglavju pretresa avtor predvsem tlopiano izrazje v naših geografskih učbenikih za občo geografijo in hkrati tudi llešičevo recenzijo LG L. ki je izšla v Geografskem vestniku (XXV). \ drugem poglavju je težišče na obravnavanju Melikov ega Slovenskega alpskega sveta. Tretje poglavje pa je posvečeno polemiki z Bezlajevo recenzijo l.G 1.. ki je izšla leta 1954 v Slavistični reviji. V zadnjem poglavju so posebno zanimive tabele mednarodnih in ustreznih slovenskih geografskih izrazov, ki jih predlaga avtor. Gornja oznaka poglavij seveda ni izčrpna in ne pokaže v celoti bogate vsebine Badjurovega dela. Poudarimo naj le. tla je večina Ljudske geografije takšnega značaja, da je prav, ako se s tem delom seznanijo tudi geografi-šolniki. Tudi Geografski obzornik bo skušal objav iti nekaj najbolj ustreznih poglavij. Brez dvoma bo tudi to Badjurovo delo poži-velo prizadevanja za utrditev naše geografske in z njo tlopisne terminologije. Ze zgolj za to moramo biti avtorju iz srca hvaležni. V. K. 22 DROBNE NOVICE JUGOSLAVIJA REPUBLIKA NIGER Nove železnice. Lani je bilo prometu izročenih prvih 37 kilometrov j adranske proge Beograd—liar na odseku It e s 11 i k — V r e o c i . Dograjena in prometu izročena je bila tudi 16 km dolga normalno proga Brodice — Debeli L u g , oil koder je samo še 6 km tlo bakrovega rudnika v Maj-danpeku. Ozki tir med Stalečem in Kraljevim je zdaj v celoti zamenjala najmodernejša normalnotirna proga v državi. Grajena je za hitrosti do 1211 km na uro. Lani je bil dan v promet 56 kilometrski odsek med Kruševcem in Kraljevim. Položen j e bil drugi tir na odseku Zagreb — Dugo sel o v dolžini 14 km. Dograjena je tudi 30 km dolga železnica K u m a n o -v o — B e 1 j a k o v c i. V gradnji je odsek jadranske magistrale T i t o g r a d — li a r . V Dalmaciji dokončujejo progo K n i n — Z a d a r . \ zadnji fazi je nova zveza Podravine s Posavino med p o-stajama Garcšnica — li a n o v a J a r u g a. Dograjujejo zadnji odsek obsotelske železnice med Podčetrtko m in Stranjami. V Kos metu gradij o železnico Meto-h i j a — P r i z r e n. Progo Lup ogla v — Štalijc uspo -sabljajo za potniški promet. REPUBLIKA GVINEJA Najmlajša afriška svobodna država je 12. novembra 1958 sprejela svoj o pr>o ustavo in se proglasila za . .laično socialno in demokratsko republiko". Ustava predvideva pristop republike k snujoči se neodvisni federaciji afriških svobodnih ozemelj. Takoj nato, 24. novembra, sta se Gana in Gvinej a sporazumeli, da se bosta združili in tako ustvarili zametek omenj ene afriške federacij e. Dne 13. decembra je bila Gvinej a, kot 82. čllinica sprejeta v Organizacij o združenih narodov1. FRANCOSKA SI DANSKA REPIBLIKA Madagaskarju jo sledil francoski Sudan in proglasil republiko v okviru francoske Afriške skupnosti. Sudan je prvi po številu prebivalstva in drugi po velikosti izmed teritorijev Francoske Zapadne Afrike. Z 1.195.000 km2 je dvakrat večji od Francije, šteje pa okrog 3,5 milijona prebivalcev, povečini sudanskih Črncev. Ev-ropcev je 5700. Glavno mesto Bamako ima kakih 75.000 prebivalcev. Glavni pridelki so: bombaž, riž in krmilne rastline za živinorejo. Ob zgornjem toku Nigra so ležišča prvovrstnega boksita. Prometne žile tvorijo: reka Niger, ki je tu večidel plovna; transsaharska avtomobilska zveza iz Gao ob Nigru na sever proti sredozemski obali, druga pa na jug; iz liamaka vodita dve avto-zvezi na jug; železnica vozi iz Seguj a skozi Bamako in preko senegalskega teritorij a v Dakar ob Atlantiku. Za Sudanom je tudi Niger lanskega decembra proglasil republiko in se pridružil francoski Afriški skupnosti. Niger jc z 1,279.000 km2 največji teritorij Francoske Zapadne Afrike. Šteje 2,200.000 prebivalcev, sudanskih Črncev. Glavno mesto s 5000 prebivalci leži ob reki Niger. ki tvori zapadno mejo republike proti teritorijema Zgornji \ olta in Dahomej. Reka v vsem tem delu zaradi brzic ni plovna. Pretežni del ozemlja jc puščava. Rodovitna tla so v glavnem le ob reki Niger in okrog Cadskega jezera, kjer na namakani zemlji gojijo riž in bombaž. Železnic ni, so le avtomobilske poti. Ena od njih vodi na sever preko Sahare. ZAPADNA AFRIKA Španski Sahari (, .Rio de Oro" je napačno ime za Špansko Saharo!) in enklavi lini je Španija 14. I. 1958 odvzela status kolonij in ju kot ..provinci" proglasila za sestavni del" Španije. IRAK Enotirno železnico Istanbul—Bagdad, tako zvano „bag-dadsko železnico" bodo v dolžini 545 km podaljšali od Bagdada preko Kut-ai Jmare ob kolenu Tigrisa in od tod v južni smeri k An-Nasiriyi, kjer bo prestopila Evfrat ter tekla vzporedno s sedanjo železnico do Basrc. Služila bo za eksport cementa, žita in datljev iz namakanih področij med Evfrat o m in Tigrisom v luke Perzij skega (sedaj „ Ar ab -skega") zaliva, obratno pa za uvoz na nastajajoče industrijsko področje okrog Mosula. IRAN Med Abadanom in Teheranom je marca 1958 stekel 950 km dolg naftovod. JAPONSKA Otoka Honšu in Kjušu sta povezana s 3,8 km dolgim podmorskim predorom v globini 53 m. To je do sedaj še vedno najdaljša podmorska cesta na svetu. KITAJSKA V vzhodnem delu province Kvantung so odkrili ležišča volframove rude. ki jih uvrščajo med najbogatejše na svetu. ČILE Argentina in Čile sta se sporazumela, da naj otok S n i p e , na južni konici Južne Amerike, pripada Čilu. NEMČIJA V Stuttgartu so dograjena velika tovorna pristanišča (za premog, nafto itd.). Sedaj lahko pristajajo tam oceanske ladje, ki prihajajo iz Severnega morja po Renu do Mann-heima. Odtod do Stuttgarta so na Neckarju v dolžini 187 km zgradili 26 zatvornic in elektrarn. 23 JtA.. il I IMUIEA c Nemški gospodarstveniki želij o zgradili naftovod od Trsta do Munchena in Regensburga ob Donavi, kj er je središče mineralnih olj za Nemčijo. Odločilno vlogo ima pri tem rafinerija nafte v Trstu, ker bi odpadli stroški za novo rafinerij o v Nemčiji. Posarje, ki obsega 2567 km2, je leta 1057 preživljalo 1.005.300 prebivalcev, torej 390 na km2. 50 o/o je obdelane zemlje, 32o/o pa je gozda. Leta 1955 je Posarje prispevalo 13.3»o k nemški produkciji premoga (17,3 mil. ton). 17.5»o surovega železa (2,9 mil. ton) in 14.fSo/o jekla (3.2 mil, ton). V gifhornski kadunji so izsledili ležišča 2 milijard ton 30o o železove rude. To področj e torej sodi med naj -bogatejša železova ležišča v Ev ropi. SOVJETSKA ZVEZA Kujbišcvska hidroelektrarna na Volgi je bila avgusta 1958 izročena svojemu namenu in je dobila ime hidroelektrarna Lenin na Volgi. Nasip ob reki je dolg 3.2 km. gladina Volge pa se je dvignila za 27 m. Na Angari v vzhodni Sibiriji je v gradnji hidroelektrarna R r a t s k . ki bo imela zmogljivost 4.4 milijona kVV . Umetno jezero bo vsebovalo 79 kubičnih kilometrov vode fn l>o S bovršino 5500 km2 največje umetno jezero na svetu. ANTARKTIKA V ameriški postojanki, ki jo imenuj ej o Amundsen-Seottova baza in ki je postavljena le 800 km proč od južnega tečaja, so v preteklem mednarodnem geofizikalnem letu izmerili temperaturo —74.5° C. \ sovjetski p o-stoj anki Vostok, 800 km od tečaj a v smeri Avstralij e je padla temperatura na —84,3° C. Argentinci pa so ob \Vcddelovem morju 9. av gusta 1958 izmerili celo —85,8° C. Dosedanji rekord je imel Ojmj akon v Sibiriji z —67,7° C. Padavin so okrog tečaja v razdobju desetih mesecev namerili le okrog 150 mm. Z odbojem zvočnih valov so dognali, da je pod Amund-sen-Seottovo bazo led debel 2800 m. Ker je višina pola (po novejših dognanjih) povprečno 3100 m. leži skalno površje na južnem polu v isti nadmorski višini kot Ljubljana (300 metrov). Sovjetska rkspcdicij a iz baze „ Mirnij" je pri svojih preiskavah naletela na led v debelini 3770 metrov. SEVERNI TEČAJ Pri vožnji z atomsko podmornico „Nautilus" so pod ledom severnega tečaja v dneh od 23. julija do 7. avgusta 1958 ugotovili, da je morje ob tečaju globoko 4085 m torej skoro 600 m več, kot smo doslej menili. Debelina ledene skorje okrog tečaja znaša povprečno 3—4 m, ponekod pa tudi 15 m. Izkazalo se je, da so najnovejše, od sovjetskih znanstvenikov izdelane karte morskega dna ob tečaju pomanjkljive. Odkrili so namreč novo 100—400 m giol>oko podmorsko dolino, ki se vleče vzdolž Severnega l.edenega morja. Podmornica ,.Skate" je dne 12. avgusta istega leta v nasprotni smeri kot „Nautilus" dosegla severni tečaj in se 60 km od njega skozi razpoko v ledu dvignila na morsko površino. GRENLANDIJA Na 72 severnem vzporedniku na vzhodni obali Gron- landijc. blizu Kong Oscar fj orda, pridobivaj o Danci od leta 1956 v rudniku B l y k l i p p e n po 90.000 ton svinčeve in cinkove rude letno. NOVA MESTA Na Češkem, vzhodno od Os trave, na področj u nekdanjih občin Šenov, Šumbark in Hludovice. je nastalo rudarsko mesto Ha vi rov z 20.000 prebivalci. \ l krajinski SSK je nastala No vaj a K a h o v k a na mestu nekdanje vasi Klučev oe (46° 45' sev. — 32° 49' vzli.), kjer novi jez ustavlja Dnjepr na dolžini 200 km navzgor do Zaporožja. Na naftnih poljih t z v. ..Drugega Bakuja", v Haškirski ASSR j e nastalo mesto Oktj abrskij . Pri gradnji elektrarne na Angari, kakih 50 km nižj od Irkutska, je zraslo novo mesto A n g a r s k . Novo rudarsko mesto M e ž d u r e č e n s k je vzniklo v rajonu Akaban kot center premogovnega revirja. Povezan je z železnico s Stalinskim. V Tatarski ASSlt so nastala mesta: Leninogorsk iz nekdanje Nov aje Pismjankc ("54° 36' sev. — 52" 29' vzh.). Sur gut pri Kujbiševu (53" 56' sev. 51° 15' vzh.) in A I m c t e v 8 k (541.54, sev. — 520 21' vzh.). Na naftnih poljih Muhanovo vzhodno od Kujbiševa se je delavsko naselje spremenilo v mesto Os t rad ni j (53» 22' Eev. _ 510 21' vzh.). Pristanišče N a h o d k a . v zatoku istega imena v zalivu Amerika, se izgrajuje v veliko rusko luko ob Japonskem morju. Tu je končna postaja železnice, ki se v Sučanu, nedaleč od \ ladivostoka odcepi od transsibirske proge. V južni Avstraliji, 40 km severno od Adelaide, nastaja novo mesto Elizabeth, ki naj bi leta 1960 štelo že 30.000 prebivalcev. V j už no afriški državi Oranje je ob rudniku zlata in urana zraslo mesto V e 1 k o m (28° 03' juž. 26n 49- v zh.) z okrog 60.000 prebivalci. PREIMENOVANJE KR UFA Ukrajinski industrijski center V o r o š i 1 o v g r a d , ki je to ime nosil od leta 1935, se sedaj zopet imenuje L u g a n s k . Vorošilov v Primorskem kraju, 112 km severno od Vladiv ostoka, je preimenovan v U s u r i j s k . R i b i n s k na Volgi ob velikem umetnem vodnem zbiralniku, leta 1946 preimenovan v Šecrbakov, ima sedaj zopet svoje staro ime. Mesto Step noj v Stavropolskem kraju Kalmiške avtonomne oblasti, imenovano tako od leta 1946, je leta 1957 prevzelo zopet sv oje nekdanje ime E 1 i s t a . D z a u d ž i k a u na severu Kav kaza je leta 1955 dobil zopet ime O r d ž o n i k i d z e , ki ga je nosil že v letih 1932—1944. Pred tem se je imenoval Vladikavkaz. Varna, bolgarsko letovišče ob Črnem morju, ki se je nekaj let imenovalo Stalin, je prevzelo zopet svoje prejšnje ime. Reko Ganges Indijci sedaj imenujejo G an ga. V ostalem so še mnogo drugih imen prilagodili svojemu pravopisu na primer prej H c 11 a r e s — sedaj Ban ar as, kar je v glavnem že upošteval Ilešič v svoji geografiji južne Azije. V Sudanu so mesto Fazo d a (na 10. vzporedniku ob Nilu) preimenovali v K o d o k . 24 Izmed več preimenovanih mest v Turčiji omenj am le troje glavnih: prejšnja Ada 11 a je sedaj Scyhan, luka I zmi t v vzhodnem Marmarskem morju nosi sedaj ime K o c a e l i (Kodžaeli), Mer sin, pristanišče v severovzhodnem kotu Sredozemskega mor j a so preimenovali v I Cel (Ičcl). V Iraku so 1. VIII. 1958 sklenili naj se ime Per-z i j ski zaliv oficiclno zamenj a z imenom A r a h s k i zaliv. Chemnitz * Demokratični republiki Nemčiji je bil preimenovan v Karl-Marx-Stadt. V Italiji so dobila nova imena naslednja mesta: L i t -t o r i a — sedaj L a t i 11 a , Mussolini a — sedaj A r -borca, 1 s t o 11 i o — sedaj V a s t o , Te r r a 11 o v a (na Sardiniji) — sedaj O 1 h i a , O s t i a — sedaj O s t i a A n t i c a . Zali* Polic astro se sedaj imenuje C a p i -t e 1 1 o . V Maroku je 34 francosko poimenovanih krajev dobilo nekdanja marokanska imena, na primer M a z a g a n sedaj E I - j a d i d a , M o g a d o r — sedaj K s s a o u i r a ¡11 tako naprej. Vilko Finžuar POPULACIJSKI PROBLEM JAPONSKE Japonska država ni velika. Hondo, Ilokkaido. Šikoku. Kiušiu in še okoli pet slo manjših otokov, ki jo sestavljajo, meri 368.000 km2. Zaradi izredno intenzivno razgibanega reliefa in še nekaterih drugih pogojev se ljudje naseljujejo in živijo bolj v nižinskih ravnicah, ki jih ima Japonska precej (Kvanto, Nobi. Šestu itd.). Vse merijo nekaj več kot na primer naša Vojvodina, ki pa morajo vseeno preživljati žc 90 milij o nov ljudi. Takoj postane j as no, da je dežela občutno prenaseljena, da je ljudi preveč. Japonci tudi zelo neradi emigrirajo. Pred voj no so jih našteli na Koreji šest sto tisoč, v r.Tandžuriji šest sto petdeset tisoč, na For-mozi tri sto petdeset tisoč, na Havajih sto petdeset tisoč, v Kaliforniji sto tisoč itd. Imajo pa tudi težave z odselj e-vanjem, ker jim nekatere države (ZDA, Brazilija. Avstralija) ne daj o dovolj enj. Aritmetična gostota ohlj ude nos ti je preko 200 ljudi na km2, če pa upoštevamo le dejansko naseljene predele, se le-ta dvakrat do trikrat poveča. Japonci si že dolgo prizadevaj o najti rešitev iz tega problema, ki je vedno i)olj pereč, saj je vsako leto 1,000.000 ljudi več. Zato je leta 1949 najvplivnejši in najstarejši časopis (Mainichi Shimbiun — šest milij ono\ izvodov) \ državi spoznal resnost položaja in organiziral Svet za raziskavo populacijskega problema po javnem mnenju. Izsledke so obj a vili v številnih publikacij ah, kj er so obravnavali: družinsko planiranje, kontrolo roj ste v, izseljevanje, zaposlitev ter naraščanje in upadanje prebivalstva. S tiskom namreč skušajo zainteresirati ljudi, da bi začeli reševati lastne probleme. ..Populacija Japonske" (1950) govori o zadnjem štetju, ki je pokazalo deset milijonov več ljudi kot ob koncu vojne. Všteti so še tisti, ki so se morali odselili iz nekdanjih kolonij in zasedenih področij. „Dejstva o Japonski populaciji" (1956) pa prikazujejo gostoto in rast prebivalstva po prefekturah (okrajih) od 1920 do 1955. Da bi ugotovili zainteresiranost ljudi nad kontrolo rojstev, so napravili obsežno anketo in prišli do zaključka, da vedno bolj narašča želj a po majhnih družinah. Svet se zaveda, da je tako naraščanje prebivalstva ncrazdružljivo povezano z družbenim sistemom. Zato je vso stvar hotel postaviti na širšo podlago ter je povabil še g. St anger j a. naj piše in govori o gibanju družbenega planiranj a in bodočnosti Japonske populacij e. Začeli so tudi nadzorovati dednost, ust an a vlj anje novih družin in porok pri kmečkem prebivalstvu. Nadalje so ugotovili šc to. da se veliko emigrantov na stara leta vrne domov, saj jim je bilo izseljevanj e le želj a po zaslužku. Na vaj ajo primer vasi Mio-Mura. ki danes predstavlj a ..vas upokojencev". Cc bi povečali industrijski potencial, bi lahko za nekaj časa odložili ta problem. Zato se dr. Vama sprašuje, če more Japonska zaposliti vsako leto 700.000 novih delavcev. Pri tem poudarja, da se je število delavstva od 1930—1950 povečalo za šest milij ono v ali za 300.000 na leto in da so bili pogoji takrat veliko ugodnejši kot danes. Dr. Aki pa pravi, da bi to lahko rešili z industrijo na lastnih surov inah, z boljšim produkcij s kim postopkom in rednim vzdrževanjem mednarodne trgovine. Ker to zavisi od množine surovin in nesigurnega trga trdi. da je le kmečko prebivalstvo stalno zaposleno (17 milijonov), kar seveda ne more kriti negativne bilance. O naraščanju prebivalstva in o problemu pre naselj e-nosti je izšlo že brez števila publikacij pri vladi, Svetu, statističnih zavodih, geografskih inštitutih in drugih p o-dobnih ustanovah in vse zaključujejo, da je problem mogoče omiliti le s kontrolo rojstev ne pa z emigracijo. Po: Japan's Population Problem. Geographical Review. July 1958. Stane Košnik IIl'DSON-BAY-COMPANY Ta trgovska družba obstoj a žc skoraj 300 let. V tem dolgem času je doživlj al a številne spremembe. Iz prvotno neznatne trgovsko-krznarske organizacije je nastalo veliko podjetje in kasneje močna monopolistična družba, ki se je nazadnje uvelj a vil a razen v svetovni trgovini, prav posebno tudi v kanadskem rudarstvu. HBC (Hudson-Bav-Comp any) je. leta 1670 ustanovilo osemnajst angleških plemiče v — pustolovščin željnih kolo--nizatorjev in trgovcev. Sprva so se pri odkrivanju bogastev še neraziskane Kanade, kosali s Francozi. Kolonizatorjc je spremlj al princ Robert, bratranci angleškega kralj a Karla 11. T c zveze so družbi omogočile lastninsko pravico nad ogromnimi področji okoli Hudsonovega zaliva. Angleška krona jim je priznala krznarski in sploh trgovski monopol na ozemljil, ki je obsegalo skoraj štiri milij one km2. To je nad ozemljem, ki so ga kasneje imenovali Robertova dežela. Krznarska družba je sprva osnovala le Fort Charles ob Hudsonovem zalivu. Do leta 1760 pa so ustvarili v teh pokrajinah že gosto mrežo krznarsko-trgovskih naselij in s tem ohvaladali velik del celotne trgovine. Vendar pa so morali še vedno upoštevati francoske tekmece in po an-gleško-francoski voj ni še Nordwest-Comp any, ki so jo ustanovili sami lovci na kožuharje, da bi se s tem otresli prevelikega izmozgavanja po HBC. \ tem boju je prišlo med obema tekmecema cesto do prav krvavih obračunavanj. Kljub trdovratnemu odporu je bila leta 1821 Nordvvest-Company vključena v IIBC. Kmalu za tem je angleški parlament izdal novo odredbo, s katero je IIBC raztegnila v imenu angleške krone oblast nad večino današnje Kanade, vse tj a do Tihega 25 oceana in Severnega ledenega morja. To je, na ozemlje, ki je obsegalo več ko sedem milijonov km2. Sedež HBC je bil sprva v Londonu, kasneje pa. ko se je družba vedno bolj širila in razvijala, se je prestavila v Kanado. Leta 1843 je družba osnovala močno oporišče in trgovsko p o stoj anko Victoria na otoku Vancouvu. S tem sc je angleška posest tudi dejansko utrdila na vsem ozemlju severno od 49° severne geografske širine, do Severnega ledenega m or j a in do Tihega oceana. V tem času, ko jc imela družba koncesij e nad večino Kanade in s tem tudi absolutni monopol, je močno vzcvetela in dosegla višek razvoj a. Leta I860 jc Anglij a odvzela družbi vse pravice v novih področjih in ji prepustila le Robertovo deželo. S tem se je težišče družbe znova premaknilo nazaj na vzhod. Nekaj let kasneje je prešla HliC v roke neki drugi skupini angleškega kapitala. Ta pa je leta 1869 prodala vse svoj e pravice v Robertovi deželi kanadskim oblastem za 300.000 funtšterlingov. V posesti I1BC je ostalo le še 28.000 km2 rodovitnih tal v Zapadni Kanadi in okrog 180 km2 ozemlj a okrog trgovskih naselbin, ki jih je družba še obdržala. Odtlej dalje je HBC vedno bolj slabela. Po neki drugi menjavi posesti je ta družba obdržala v svojih trgovskih naselbinah le še posamične trgovske hiše. V prvi svetovni vojni j e družba sicer ponovno zaživela, ko jc postala na-kupovaleč za francosko vlado, toda njenega prop ad a tudi lo ni bistveno zadržalo. Dokončni udarec je zadala družbi svetovna gospodarska kiiza leta 1929. Leta 1931 je dediščino HBC prevzela skupina kanadskih delničar j ev in začela z reorganizacijo celotnega krznarskega trgovanj a. Sedež družbe so prestavili v Winnipeg. Trgovske postoj anke stare družbe so modernizirali, specializirali in pomnožili trgovsko mrežo. Ustanovili so kar 182 trgovsko-krznarskih postojank, ki so odkupovale krzna neposredno od lovcev, hkrati pa jih oskrbovala z vsem. kar so potrebovali: s hrano, obleko, strelivom, orožjem, zdravili itd. Obenem je ta. sedaj kanadska HBC, izvrstno organizirala tudi sam promet. Danes poseduj e družba ladje, letala in kolone avtomobilov, traktorjev, snežnih vozil, motornih čolnov itd., tako da zlahka obvalada ves promet. Poleg številnih trgovskih postojank na podeželju poseduje še šest veleblagovnic v Zapadni Kanadi in tri ankeijske hiše v New Yorku, Montrealu in Londonu. Med obema vojnama je ta družba v glavnem trgovala s krznom. Pa tudi danes je. čeprav trgovanje s kožami divjih živali vedno bolj nazaduje, ta družba za Sovj etsko zvezo najpomembnej ša krznarska organizacij a na svetu. Danes obvlada ta družba večino kožuhov inarskih farm v Kanadi in je tako obdržala monopolni značaj. Krzna div jih živali obdelujejo dandanes le še v Montrealu, v New Yorku in l.ondoiiu pa obdeluj ej o le kože gojenih živali. Leta 1951 so kože divjih živali nudile 42«o celotne proizvodnj e, leta 1957 pa le še 20 «o. Družba se v današnji dobi sicer vedno bolj p reus mer j a, toda videti je, da tudi to za uspešen razvoj družbe več ne zadošča. Zato sc ta v vedno večji meri loteva trgovanj a z drugimi predmeti: s kavo, čajem, tekstilom in podobno. Povsem novo torišče pa si je družba poiskala v rudarstvu, posebno v odkrivanj u in izkoriščanju niklj a in železa. V ta namen si je družba oskrbela pravice za odkrivanje in izkoriščanje rudnega bogastva na ozemlju 18.000 km2, ki se razteza v provinci Manitoba. Saskatchevan in Alberta. Razen tega je družba udeležena tudi v trgovini z nafto. Pred nekaj leti se je osnovala celo posebna Hudso-nova družba za nafto in zemeljski plin, ki pa se jc pozneje združila s podobnimi družbami v ZDA. S tem se tudi pri kanadski HBC družbi začenj a novo ob dob j e, tokrat v obliki pronicanja in konkurence ameriškega kapitala. O nekdaj cvetoči dobi Hudson-Bay-Company še danes priča okoli 250 imen, ki so raztresena po vsej Kanadi. VIR: Gcogr. Rundschau, 1958 12. BERLIN 1955 V p rimer j avi s številom predvojnega prebivalstva jc Ic-to nazadovalo od 4,300.000 na 3.400.000 ljudi, od tega živi v zahodnih delih Berlina 2.200.000 ljudi. Razen številčnega stanj a se je izpremenila tudi razporeditev berlinskega prebivalstva. Berlin je izgubil vlogo glavnega mesta, obenem pa je bilo središče mesta najbolj prizadeto /. bombardiranj em, saj je bilo v središču opuščenih 50o'o vseh stanovanj. Obnova mesta jc ubrala drugo pot in pri tem se jc poudarj ala graditev posameznih predmestnih j eder s trgovinami, lokali raznih vrst itd. Tako so se razvila omenjena središča v oddalj eno s ti 3—6 km od bivšega središča mesta v vsakem zasedb enem področju Berlina. Vojno uničevanje, demoliranje tovarn in naprav je povzročilo padec industrijske zmogljivosti Berlina za 80«/o, v nekaterih vejah, zlasti v strojni pa celo za 100o/<>. Brezposelnost, ki je nastala kot posledica tega. jc dosegla višek zlasti v zahodnem Berlinu, kjer je bilo brez dela okrog 300.000 ljudi. Omenjena številka pa se nam ne sme zdeti prevelika, ker jc treba upoštevati dejstvo, da jc moral zahodni Berlin najti zaposlitev tudi za 100.000 beguncev in 70.000 lastnih delavcev, kateri so bili zaposleni pred končano vojno v vzhodnem delu mesta, to je v sedanjem sovjetskem zasedb enem področju. Tako je veliko vlogo v večanju brezposelnosti igral tudi politični moment, ko so si tisoči delavcev iskali iz političnih razlogov dela v zahodnih delih mesta, čeprav so delali prvotno v sovjetski okupacijski coni Berlina. Politični moment sc je pokazal tudi v izgradnji industrijskih naprav in s tem v reševanju brezposelnosti, gospodarskih problemov. Zahodni Berlin se je v celoti osamosvojil v preskrbi s plinom in električno energij o od vzhodnega Berlina, čeprav so se morale zaloge premoga dovažati po železnici ali vodi preko sovjetskega p o dr o čj a Nemčij e. Nezaposlenost je padla na 120.000 in to od celotnega zaposlenega prebivalstva ocenjenega na 900.000. V zvezi s tem se je dvignil tudi proizvodni indeks na 90 (leta 1936—100). upoštevajoč blokado mesta; zato jc v Zahodni Nemčiji indeks toliko večji, saj znaša v nekateijh pokrajinah celo 200. Največji razvoj v industriji mesta sta dosegli obutvena in elektrostrojna panoga. V finančnem pogledu je črp al predvoj ni Berlin 50o/o lastnih dohodkov iz položaja glavnega mesta (finance, administracij a). Pet let po vojni pa jc mogel zahodni Berlin s svojim „izvozom" kriti le 50o/0 stroškov porabljenih za nabavo premoga in hrane. Delež se jc v letu 1955 sicer dvignil na 80o/o, vendar je k temu pripomogla znatna finančna podpora bonnske vlade. Znašala je približno 800.000.000 1)M, medtem ko je bil celotni proračun zali. Berlina dvainpolkrat višji. Klj ub industrijskemu in na •splošno gospodarskemu dvigu, pa nam število pometačev in 26 snažilcev na cestah in v parkih priča o veliki neproduktivni zaposlenosti, ki črpa znatne vsote mestnega proračuna oziroma pomoči. Dvig industrijske proizvodnj e se je pokazal tudi v trgovini zahodnega Berlina. Skoraj tri četrtine proizvodnj e absorbira trg izven mesta in to največ Zahodna Nemčija (okrog 80 o/o berlinske proizvodnje). Izvoz v vzhodne države je minimalen, saj zavzema bora 2o/o. Vzrok v tem nizkem deležu ni toliko nezainteresiranost omenjenih držav, temveč bolj pomanjkanje blaga za zamenjavo, predvsem blaga, ki bi ga • Berlin potreboval. Tudi trgovske zveze z Zahodno Nemčijo so minimalne po kopnem, kajti dragocenejše blago se prev aža z letali na račun bonnske vlade. VIR: Geography — Januar 1956. A. K. IZKORIŠČANJE ŽELEZOVE Rt DR V VENEZUELI Za Venezuelo je značilno, da svoje bogastvo zelo enostransko izkorišča. V tej deželi je nafta docela potisnila v ozadje v se ostale gospodarske panoge.. Poljedelstvo in živinoreja sta skoraj propadli, čeprav je bila dežela znana nekdaj prav po teh dveh gospodarskih panogah, saj ima zanje tudi odlične pogoj e. Danes mora Venezuela večino živeža celo uvažati! Nalta daj e v tej deželi nad fi.Oo/o narodnega dohodka, v izvozu pa je udeležena kar s 95 o o. Tako izrazit mono-kulturni značaj imaj o edinole nekatere puščavske državice v arabskem svetu, kjer igra nafta enako ali podobno vlogo. Toda tam. na primer v Saudovi Arabiji. Kuveitu. Kataru, je to tudi razumljivo, ker tako rekoč ni pogojev za druge oblike gospodarstva. Pri Venezueli pa je drugače. Dežela je namreč vsestransko bogata, saj ima železovo rudo. vrsto barvnih rud, pa tudi zlato in diamante. Tuji kapital, ki ima danes v svojih rokah vso vene-zuelsko nafto, se je v zadnjem času začel zanimati tudi za rude. Tako so ameriške družbe že pred leti odkrile ogromne množine prvovrstne železove rude v severovzhodnem delu Gvajanskega višavja, na področju Suerra de Imataca. Zaloge cenijo na 150 milijonov ton. Huda je odlične kakovosti in vsebuje 60 do 75o/o železa. Prejšnje leto je začel obratovati rudnik Cerro Bolivar (na sliki). To je v bistvu gora železove rude v obsega 6x1-5 km, ki vsebuje 65o/o železa. Za izvoz rude ¡so že zgradili 150 km dolgo železniško progo do pristanišča Puero Ordaz. Železovo rudo zaenkrat izvažajo. Proizvodnj a znaša že nad dva milijona ton letno. Ob spodnjem Orinocu pa bodo zgradili obsežno železarsko indu trijo. Venezuela ima nami', č tudi črni premog, ki ga doslej zaradi obilice nafte skoroda ni izkoriščala — letno le dve do tri milijone ton. D. R. AVSTRALSKA NAFTNA INDUSTRIJA Leto 1955 predstavlj a poseben napredek v avstralski petrolej ski industriji. Začenši od leta 1951 so bile z graj ene štiri velike rafinerije, opremljene z napravami za cracking. Njihova vrednost znaša 115.000.000 britanskih funtov. Predelava nafte pa se je dvignila od 1 na 8.000.000 ton. Prvotne, starejše rafinerije, štiri po številu, so bili le manjši obrati. Tri četrtine razširjene petrolejske industrij e se nahaj a v zvezni državi Novi Južni Wales, ostanek pa v državi \ ietoria. Kljub temu daje največ petrolejskih proizvodov Victoria (40»/o), Zahodna Avstralij a (38°/o), Novi Južni Wales pa le 22o/o. Zgrajeni sta bili dve moderni rafineriji v bližini Melbourna z letno zmogljivostj o en milijon sedem sto tisoč ton v letu 1954. Obratovanje sloni na uvoženi nafti iz Sarawaka, medtem ko njena soseda s proizvodnj o 1.250.000 ton letno uvaža surovine iz Srednjega vzhoda in Nizozemske Nove Gvineje. Nekoliko manjša rafinerij a obratuj e na južni obali zaliva Botany pri kraju Kirnell (1.1 ton letno). Naj ve čj a rafinerij a in obenem edinstven obj ekt Zahodne Avstralije je bila zgrajena leta 1955 s kapitalom angleške družbe južno od Fremantla. Zmogljivost obrata znaša 3,000.000 ton in to večinoma s področj a Perzijskega zaliva. Z omenj enim razvoj em imaj o rafinerij e v Avstraliji zmogljivost, ki presega domače potrebe, to je 5,800.000 ton v letu 1954. Zato preostaj aj o znatne količine petrolejskih proizvodov za svetovni trg, zlasti gorilno olj e. Domača nahaj ališča nafte so majhna, zato iščejo nova v avstralskem področju Papue in Nove Gvinej e, medtem ko obetajo odkriti oljni škriljavci v Novem Južnem \\ alesu veliko manjšo vrednost in dobičkonosnost. \ IB: Geography — Januar 1956. Anton Kastclic OBVESTILO! Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geo-grafiski pouk bo priredil s sodelovanjem Zavoda za napredek šolstva LRS seminar o pouku ..»poznavanja družbe" za 4. iti razred ter seminar o zemljepisnem pouku za 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Seminar bo zadnje dni junija (4 do 5 dmi) v Ljubljani. Interesenti naj si že sedaj zagotovo ustrezna sredstva pri šolskih vodstvih oziroma pri občinskih ljudskih odborih. Nadrobnejši program seminarja bo objavljen kasneje, 27 KNJIŽEVNOST NEKAJ MISLI OB \0M-M UČBENIKU ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE Priznati moram, da mi je poučevanje ali bolje rečeno čim l>olj živo prikazovanj e prav naše domovine najteže. Morda zato. ker čutim pri teli tirali še večjo odgovornost in. ker hi moral liiti zemljepis Jugoslavije med vsemi ostalimi občimi in regionalnimi poglavji geografije najbolje obdelan — ali pa po drugi strani, ker je velika objektivna težava v čisto metodičnih vprašanjih regionalne razdelitve, vrstnega reda, detajlov itd. Vem. da smo se že, vsi geografi pri praktičnem delu znašli pred dilemo, ali držati se učbenika, ali bolje raznovrstnih učbenikov ali čisto natančno ličnih načrtov, ali ubrati neko svojo ali srednjo pot. Naša država je res tako vsestransko prehodna in pestra, da bi težko kje našli podobno problematiko. 2e narava in po njej gospodarstvo nas silita k vprašanju, ki so si ga že mnogokrat zasta\i!i jugoslovanski geografi: ali govoriti o Jugoslaviji ves čas kot celoti in kompleksno obravnavati lia primer kmetijstvo, rudarstvo, industrijo, ali po republikah kot politično upravnih teritorialnih enotah, ali po velikih prirodnih regij ah (Panonski. Primorski in Gorski predel) ali po manjših enotah (Alpski svet, Hrv. Zagorje, Lika itd.). Pri tem je treba dodatno upoštevati še zelo omejeno število učnih ur, aktivno metodo in paziti, da ne zahajamo v nepotrebno ponavljanje. Težko je zato sestavili dober učni načrt, še teže spisati dober učbenik. Zadovoljiti vse, je tako rekoč nemogoče. Tudi letošnji novi učbenik Kranjec-Leban se je zdel prvi hip nekako razbit. Leni načrt je drugačen. Kaj storiti? Na vsak način je pametno in koristno, da dijaki nabav i jo učbenike in poskusiti na novo! Pustila sem učni načrt ob strani in se lotila dela na novi osnovi. Ker se mi je to delo obneslo, čutim dolžnost, da nakažem ta nova pota tudi tistim geografom, ki so stali ob istem vprašanju. I vodoma smo vse prvo konferenčno obdobje obravnavali splošne pojme o naši državi (meja, lega, geološka in kameninska zgradba, podnebje, prebivalstvo, državna ureditev . Povedati moram, da smo morali nekaj dodajati, na primer pri podnebju obrazložiti natančneje makroklimatske vplive, pri geološki zgradbi malo več razvojnih potez, kar je važno za razumevanje rudišč in za razumevanje gospodarskega pomena sedimentnih plasti. Poglavje o tekočih vodah je sicer že znatno boljše kot v prvem učbeniku, ker sta avtorja črtala ogromno številčnega in imenskega balasta in dodala jako posrečena sugestivna vprašanja (ki se sploh prepletajo skozi vso knjigo), vendar jc še precej deskriptivno. Tudi o prsti, kot osnovi našega kmetijstva mora profesor v razredu kaj več povedati ali vsaj intenzivno ponoviti splošne poj me o preperevanj u, o nastaj anj u in tipih prsti. Ko pa smo dospeli do regionalnih opisov, sem se odločila, da bodo vsa ta področja obdelali dijaki sami, bodisi po en sam, ali dfa ali trije skupaj kot glavni referenti, ostali pa si bodo tudi prebrali vsaj iz tega priročnika material. Izbiro snovi sem prepustila dijakom samim, vrstni red knjigi. Odmev pri dijakih je bil zelo dober in v večini primerov jc več prijav ljencev kot bi bilo treba. Referenta opozorim tudi na ostale jugoslovanske učne knjige, na samostojna geografska dela, slikovni material, turistične prospekte in opozorim zlasti na lastno opazovanje. Ta zadnji pogoj je seveda primeren v glavnem za Slovenijo, ki so jo kot taborniki ali brigadirji prepotovali ali pa so tudi iz raznih krajev doma. Na naši šoli je izbira lahka, ker imamo od Prekmurcev do Tolminccv zastopane skoro vse ožje okoliše. Naročim jim seveda tudi, da morajo znati snov pravilno omejevati, ne zahajati v detajle, povezovati razne pojave in tudi časovno omejiti referat na maksimum 30 minut. Ostati mora najmanj, poudarjam najmanj I "> minut za moje dopolnjevanje, za kritiko, vprašanj a. Na ta način smo ubili več muh hkrati, Dosegli smo glav ni namen moderne metode, da dijaki samostojno, miselno in logično delajo tudi doma, da se enkrat neha guljenje, raste pa njih zanimanje za predmet. Seznanjajo se z našimi strokovnimi knjigami, začno samostojno opazovati naravo, ker vedo, da bodo morali sami vse to lepo povedati, ne pa. da bi se jim nekaj le sanjalo, ali pa da bi kimali profesorju. Dijaki se tudi pri našem predmetu nauče samostojnega nastopanja in govora v vezanih in urejenih stavkih. Priporočila sem jim in so mi tudi sledili, da imajo sicer referat spisan ali vsaj točke, podatke itd., da pa sicer prosto govore ob zemljevidu, sami skicirajo na tablo in se znajdejo nekako v vlogi profesorja. Jasno je, da morajo imeti dijaki zemljevid Jugoslavij e in Slovenije vedno v razredu na vpogled. Ne hojmo se, da ga bodo uničili! Zemljevid je za razred, ne pa za večno prenašanje in zvijanje po kabinetih in raznih kotih konferenčnih sob. S tem načinom dela je odp adlo tudi včasih tako močno, dolgočasno in cesto tudi osovraženo spraševanje. Glavni referent, ali oba, ali vsi trije dobe za svoje delo seveda oceno, prav tako pa tudi sodelujoči razred. Pa še kako radi sprašujejo in kritizirajo svoje sošolce! Pri odgovorih pustim, da se skuša pravilno izvleči referent, da da pravilne odgovore, potem seveda dopolnim ali korigiram sama. Tako vsako učno uro nadaljujemo s snovjo, vsako uro pride novi referent pred tablo, vsako uro dela ves razred in ocene se nabero mimogrede in tako rekoč neopazno. Zato so tudi vprašanja in odgov ori sproščeni. Pripominjam seveda, da bom morala ob sklepu teh regionalnih poglavij najti čas za ponovitev kompleksnih vprašanj, zlasti vseh vej gospodarstva, kot to tudi prav koristno nudi učbenik. Prav tako moram pri obravnavanju južnih republik dodajati več sama ali pa celo kako pokrajino prikazati sploh sama, poudarjati marsikaj še bolj, kot bi veljalo za Slovenijo, da ne bi ta poglavja kot manj važna zbledela. Upam, da bo na ta način zaživela pred očmi dijakov vsa Jugoslavija v pravi podobi. Lidija Prudič ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE ZA GIMNAZIJE Sestavila Silvo Kranjce in Vladimir Lehan Ljubljana 1958 — Strani 237 To jc prvi učbenik, ki jc napisan že po novem učnem načrtu. Torej po načrtu za katerega menimo, da je uveljavil tudi v geografskem pouku načela sodobne geografije. Prav zato smo učbenik toliko teže pričakovali. Oglejmo si ga torej nekoliko natančneje. I čbenik je brez dvoma skrbno sestavljen. Prostor j e smotrno izrabljen, saj vsebuje knjiga izredno veliko gra- 28 diva. Geografski inventar je zelo bogat, kljub temu ]ia jasno podan. Posebno regionalni del knjige nas navdaj a kar z občudovanjem, ko vidimo, koliko je tu nanizanih in vpletenih geografskih dej stev, najrazličnejših topografskih, reliefnih, hidrografskih in drugih imen. Tako so nekatere strani prava moj str o vin a. Saj vklj učuj ejo med lepo tekoč tekst po več desetin geografskih imen (na strani 62 je na primer 41 imen, na strani 68 nad 50. na strani 66 (čeprav je vmes slika) 32 imen in podobno. Po dosedanjem kon-ccptu je učbenik brez dvoma dober. Glede topografskega bogastva res ne moremo stavlj ati pripomb. Saj je vsega tega v zadovoljivi meri in je tudi skrbno izbrano. Nasprotno, marsikdo bi dejal, da je topografije celo preveč, da je preveč poudarjena. Taki pomisleki seveda niso brez osnove. Prvič že zato ne, ker tako obsežna topografij a nehote daj e geografskemu pouku predvsem memoriativno funkcijo, jemlje mu pa intelektualno. Drugi pomislek je v tem. da je posledica preobsežne topografije posredno tudi vzrok zanemarjanja vsega tistega, kar je srž sodobne geografije in geografskega pouka. To je vrednotenje geografskih pojavov in procesov, prikazovanje njihovih kompleksov, ugotavljanje medsebojne zavisnosti, posredovanje geografskega mišljenja ali vsaj njih elementov, skratka „razmišlj ajoča geografij a". Ta pa ni mogoča ob obsežnem topografskem gradivu že zaradi pomanjkanja časa in prostora, torej že iz čisto tehničnih razlogov. S pomočjo izbranega, j asno podanega geografskega inventarja je laže ustvariti pokrajinske oznake in doseči njihovo zaokroženo kompleksno geografsko podol>o. kakor s preobilico imen. Tej nujni posledici preobilnega geografskega inventarja se tudi avtorja, žal, nista mogla izogniti. Tako so se sprevrgli v golo deskripcijo številni odstav ki v regionalnem delu učbenika. Nekateri od teh so v tem pogledu prav kliisični. Tako vsebuje na primer opisovanje predalpskih kotlin, zlasti na strani 74. 75 in 76 še vse preveč golega naštevanja imen, krajev, tovarn in podobno. Isto velja, žal, še za prenekateri opis pokrajin. Omenimo naj primer panonskega sveta (str. 77—81): . .Na severu obdaja ravnino enolična gričevnata pokrajina Go-ričko, precej porasla z l>orovci, medtem ko so osamljene Lendavske gorice na vzhodu pokrite z vinogradi." — Zakaj so te razlike, ni nikjer niti besedice! Ali pa: ..Pomurska ravnina na desnem bregu Mure je zlasti na Murskem polju dobro obdelana in gosto naseljena . . . Prekmurska ravnina na levem bregu Mure, zlasti pa še Goričko, sta slabše obdelana; zemljiška posest je tod zelo razdrobljena in gospodarstvo zaostalo." Tudi o teh razlikah ni ničesar povedano! Takih primerov bi lahko navedli vse polno, pa nam prostor ne dopušča. Bolj ko prebiramo in se poglabljamo v ta regionalni del knjige, bolj smo prepričani, da osnovni koncept učbenika ne ustreza duhu novega učnega načrta. Večina sedanjega teksta bi morala biti pravzaprav v drobnem tisku kot dokumentacija geografske interpretacije in podajanja zaokroženih kompleksnih geografskih podob. Slednje pa naj bi bilo kot osnova v normalnem tisku. V učbeniku manjka na primer za Slovenijo pravzaprav nekaj takega kot so llešičeve ,. Slo venske pokrajine" v Geogr. ob z. (1956 2). Prav zaradi tega. ker imamo ustrezno literaturo, bi se lahko izognili takim pomanjkljivostim. Ta pomanjkljivost knjige je toliko občutnejša, ker jc obravnavanju geografskih regij odmerjena večina knjige. Zato je učbenik tudi obsežnejši od prejšnjega. Saj prav v tem, ker je obravnavanju regij posvetil tolikšno pozornost, vidimo vrednost novega učnega načrta. Zato naj bi bila tu tudi osnovna vrednost učbenika. Saj tu je tisto, kar naj bi bilo novo in kar naj bi ustrezalo težnjam sodobne geografije. Prejšnjemu učbeniku so očitali sledove tradicionalnega deskriptivnega zemljepisa predvsem v njegovem splošnem delu. Tokrat pa je obratno, saj regionalni del zaostaja za občim. Ne bi rad še enkrat ponavljal tega. kar sem napisal v Geogr. obz. (Nove pobude za pouk geografij e v gimnaziji. 1958/3). Podčrtam naj le, da takratne ugotovitve, posebno one na strani 27. domala v celoti drže tudi za ta učbenik. V regionalnem delu pogrešam tudi bolj jasno izražen koncept medsebojnih odnosov in razmerje posameznih večjih in manjših pokrajin. Te so sicer nanizane druga poleg druge, toda skoraj nikjer niso postav Ijene v medseboj no razmerje, saj o njihovi gravitaciji ali homogenosti malokje slišimo. Isto velja tudi za razmere znotraj posameznih regij, kjer pogrešamo več geografskih asociacij. Morda leži vzrok preobteženosti topografskega gradiva tudi v skrbi obeh avtorjev, da bi omogočila učbeniku čim večjo samostojnost. Ker danes nimamo ustreznega ročnega zemlj evida Jugoslavije, sta avtor j a ver j etno skušala vnesti v učbenik čim več topografij e. Tu smo sedaj pravzaprav zadeli na osnovno pomanjkljivost. s tem bi pravzaprav morali začeti naše poročilo. Zavedati se namreč moramo, da brez dobrega zemlj evida tudi ni dobrega geografskega učbenika. Prvi pogoj jc torej ta. da mora učbenik sloneti na ustreznem zemlj evidu, namreč ročnem zemljev idu za dijake. Le v tem primeru se lahko delež topografij e zmanjša, delež geografske interpretacije pa zveča. T,e korak dalje bomo prišli, kadar bodo atlasi vključevali čim več posebnih kart naše države (klimatskih. vegetacijskih, populacijskih, gospodarskih in podobnih) . Učbenik bi moral tvoriji zaključen kompleks tudi z ostalimi učili in jih seveda upoštevati (na primer s stensko geološko karto FLRJ, s stenskim zemljevidom FLRJ, z geografskimi pečati Jugoslavije, z diafilmi itd.). Takrat se bo šele težišče učbenika in pouka prestavilo iz deskripcije in iz to]>ografije na samo ..zemljeslov je". Prav ob tem učbeniku se odpira vprašanje kompleksnega reševanja učno-vzgojnega procesa. Učbenik je značilen tudi v ilustrativnem pogledu. Skupno je 70 ilustracij, toda oil tega jc kar 54 fotografij in le 16 risb. V_ knjigi ni niti enega profila, diagrama, klimograma, nobenih grafičnih primerjav in podobno. Za podnebje na primer nimamo niti ene ilustracije, na primer padavinske karte. Pri vodovju nobenega diagrama za rečni icžim, seveda nimamo pedoloških in vegetacijskih kart. V srednješolskem učbeniku bi morali vse te kompleksne rezultate, ki jih prav karte brez dvoma vsebujejo, posredovati zlasti pri zemljepisu Jugoslavije, Brez dvoma jc to precejšnja pomanjkljivost ne le v tehničnem in vsebinskem pogledu, tumveč tudi v metodološkem. Saj bi že samo opozarjanje na medsebojno primerjavo takih in podobnih grafičnih prikazov razvijalo elemente geografskega mišljenja. Pomanjkanj e ustreznih ilustracij nas še posebno moti. ako pomislimo na zemljepis Jugoslavije za nižjo stopnjo (spomnimo se le na padavinsko in hidrografsko karto in njuno primerjavo!) ali pa na Kurtekovo regionalno geografijo za višje razrede gimnazij. Posebno slednja nam nazorno 29 in prepričljivo dokazuje pomen ilustrativnega gradiva za geografski učbenik. Sledove tradicionalnega zemljepisa opazimo skozi vso knjigo. T ako je takoj \ začetku še vedno pomembnejš a zemljepisna lega kakor pa zemljepisni položaj. Opis državnih mej a je še vedno deskriptiven, čeprav pove. da so ene meje dobre, druge slabe, ne pa tudi, zakaj so take. Sploh sodi to poglavje v drobni tisk. v kolikor sploh ne na zemljevid sam. Pri splošnem pregledu reliefa (str. 7 in 8) je na primer omenjeno, da se deli naš gorski svet na šest gorstev. Toda zakaj je taka delitev, kakšne so razlike in kje so vzro.d, v čem je njihov geografski pomen itd., pa niti besedice. Nasprotno pa navaja učbenik mejo Alp in Dinarskega gorstva, čeprav je M» neprimerno manj opazna in zalo tudi manj pomembna. Res pa je. da sta av torja na splošno uspešneje premagovala sledove tradicionalne deskripcije v prirodnogeografskem kot pa v družbenogeografskeni pogledu. Avtorja tudi v terminološkem pogledu nista preveč izbirčna. Tako uporabljata iste izraze za kaj različen pomen. Na strani 9 govorita o Rodopski in Panonski gmoti kol o geološkem pojmu in sicer v genetskem smislu. Na strani (¡2 pa ta izraz drugače uporabljata. „V Zahodnih Julijskih Alpah prevladujejo obširne apneniške gmote z zakraselimi planotami"?! — Enako je z grudami. Na strani 9 beremo: ..Stara, povečini uravnana Rodopska gmota sc je pri teh gibanjih \ raznih smereh prelomila in razkosala v grude". Na strani 62 pa stoji: ..Podobni kraški gorski planoti sta vzhodno od triglavske grude Pokljuka in Mežaklja." — Na strani 17 beremo o gorskem ali planinskem podnebju. Prvi izraz povsem zadošča, drugega pa ne kaže uvajati že zaradi različnega pomena. — Na strani 35 je okorna in dolga oznaka mrtvi rečni rokav čisto brez potrebe, saj imamo lep izraz mrtviee. mrtve okljukc in podobno. Videti je. da nam Badjura včasih res upravičeno očita, da se oklepamo le enih in istih izrazov. To velja v knjigi tudi za posamezne reliefne oblike. — Na strani 4 beremo o moravsko-vardar-skem jarku kot poglavitni prometni osi Balkanskega polotoka. — Na strani 11. in tudi kasneje, beremo le o zunanjih silah . .relief naše države so takrat preoblikovale predvsem zunanje sile". Ta izraz nas še posebno moti. ker poudarjamo, da so v ospredju geografskega proučevanja procesi ali celo kompleksi procesov, ne pa elementi, v tem primeru sile. — Tudi nekateri obči izrazi niso vselej naj -boljši. na primer stop nje vin e (stran 73). Nekoliko preveč širokogrudna sta avtorja tudi pri nekaterih drugih izrazih. Tako domala dosledno U|H>rabljata le liidrocentralo oziroma termocentralo in le na treh ali štirih mestih tudi elektrarno. Tudi izraz rečni padec oziroma padce vode se mi ne zdi dober, zakaj ne raje strmec reke oziroma rečni strmec. Moli me tudi vodna moč (str. 208. 210) namesto vodna sila. Avtorj a sicer uporablj ata na splošno drug izraz. Tudi izraz rudnina se ne rabi vselej v ustreznem pomenu, na primer na strani 199. — Na strani 39 beremo o stepiicin rastlinstvu in o .«(epski vegetaciji. Posebno pa nas bode. ko beremo o rudniku rjavega premoga (stran 76). \ imenoslovnem oziroma jezikovnem pogledu nas av-torj a večkrat presenečata. Enkrat pišeta Panonska nižina (stran 29). drugič panonska nižina (stran 35). vselej v istem pomenu. Cerkniško polje in Cerkniško Polj e (stran 89), Grosup eljsko p olj e in Grosup elj sko Polj e (dtran 82). Po dohnih primerov je v knjigi še precej. Na strani 54 beremo Neretvino ustje, toda Neretvansko jezero in celo Ncretlj anski zaliv (stran 33). Na strani 35 pa je Plivino jezero pri Jajcu. Po analogiji bi torej govorili o Savinem, Dravinem. Savinjinem jezeru in podobno. Av torj a pišeta o Hcrcegovsko-črnogorskcm Krasu. Na strani 49 govorita o Apaški kotlini namesto o Ap aškcm polju. Na strani 68 beremo o Labotnici. na strani 36 o jezeru Bajcr pri Fužinah. Videz je, da sc tudi o Grintavcu (stran 66) in Grintovcu še nismo zedinili. prav tako ne o Mangrtu (stran 62) in Mangartu. Na strani 140 in 141 čitamo o Kuprešu in Kupreškem polju, čeprav smo bili doslej vajeni govoriti o Kupresu in Kupreškem polju. Na to op o z ar j am tudi zato, ker sc ob takih in podobnih nesoglasjih med knjigo in zemljevidom (glej zemljevid FLRJ. Bohinec-Planina) pokaže, da oba učna pripomočka nista homogena. V učbeniku so marsikje premalo upoštevane novejše stvari, novejša dognanja in spoznanja, na primer pri gospodarstvu. Ne vem. zakaj sta se avtorja izognila izrazu Pohorsko podravje, ki prav posrečeno imenuje svet. ki ga avtorja opišcti» kot Dravsko dolino. Mežiško dolino in Pohorje. Med stvarnimi pomanjkljivostmi velja omeniti naslednje. Da so ..Kot učinek tektonskih gibanj nastala velika kraška polja; ker se je na njihovem dnu zbrala prst, ki ne pro-pušča vode, teko po poljih potoki in reke." Ta razlaga je na tej stopnji šole vendarle močno precnostranska. — Na strani 14 čitamo. da izvirajo sloji boksita v zahodnem Dinarskem gorstvu iz jurske dobe. — Razlaga, zakaj je ostala razvodnica med jadranskimi in panonskimi rekami blizu Jadrana, je pomanjkljiva. Omeniti bi bilo treba vsaj še kraški značaj razvodnega sveta. — Na strani 34 nas trditev: ,,V kraških vrtačah so stalna jezera, ki sezajo s svojim dnom do podtalne vode", postavlja pred vprašanje talne vode na krasu. — Na strani 68 je Savinja namesto Svinja. Tudi na strani 74 je napaka podobnega značaja: ..Ob sotočju Save in Sore je zraslo središče gorenjskega dela Ljubljanske kotline, mesto Kranj". — Na strani 93 beremo , .k Vipavskemu prištevamo obsežno dolino reke \ ¡pave, ki se začenja pod Razdrtim". Tudi ob tem učbeniku se je pokazalo, da je neprimerno laže sestaviti dober učni načrt kakor pa dober učbenik. Razen tega sc je treba zavedati, da učni načrt sam pouka še ne bo bistveno spremenil. Malce je res neugodno, da sedaj, ko smo v procesu afirmacij e geografij e v šoli. nimamo ustreznih učbenikov in da sega sodobna geografija zaenkrat, žal. le do učnih načrtov. Toda zato res ni treba, da imamo kakršenkoli občutek tesnobe. Zgodovinarji na primer, ki so zagnali v povojnem času neprimerno večjo .. afirmacij sko akcij o", so še bolj neskladni. kar se tiče težnje in resničnosti. Tam na primer sploh ne premorejo učbenikov za gimnazijski pouk zgodovine. Za nas seveda to nikakor ne sme biti merilo, kajti zavedati se moramo, da sodobna izobrazbena in vzgojna vloga geografije, o kateri toliko govorimo in razpravljamo, zaenkrat še ni našla ustreznega odmeva v učbenikih. Ob tej ugotovitvi se kaže tudi namen teh vrstic, ki ni v tem. da bi kakorkoli zmanjševal dobre strani učbenika, ki jih ta brez dvoma ima. temveč je njihov namen ta. da skušamo s skupnimi močmi lic le odpraviti slabosti dosedanjih učbenikov, temveč doseči čimprej tudi spremembo osnovnega koncepta naših učbenikov. Le takrat bo ta so- 30 dobna geografij a, o kateri včasih že kar preveč pišemo in razpravlj amo, tudi v resnici presajena v šolo samo. Prav zato. ker gre tu za bistvene spremembe, ki se v načelu in debati kažejo jasne, pri konkretnem delu pa precej težavne, bi bilo odveč pričakovati, da bo že prvi poskus uspel. Nisem imel namena, da bi odkrival drobne pomanj -kljivosti učbenika, to bi bil lahko pravzaprav sploh opustil, temveč sem hotel le opozoriti na nujnost metamorfoze osnovnega koncepta naših geografskih učbenikov. 1). Radinja Prof. Pavao Kiirtek: GEOGRAFIJA ZA VIŠE RAZREDE GIMNAZIJ Zagreb 1957 V tem šolskem učbeniku obravnava avtor Monsunsko Azijo. Avstralijo in Oceanijo, Latinsko Ameriko. Anglo-ameriko in na koncu svet kot celoto. Knjiga zajema snov enega šolskega leta, ki jo podaj a kar na 280 straneh. Lčbenik je zelo obsežen, tako da se bo moral predavatelj nujno omejiti v snovi, če bo to. kar je predpisano, hotel predelati. Teže pa bo presoditi dijaku samemu, kaj je v učbeniku bistveno in kaj je manj važno. Knjiga je sestavljena po novem učnem načrtu i/, leta 1955, zato je težišče postavljeno na oznako posameznih geografskih področij. Pri vsaki državi in večji enoti avtor najprej poda fizični pregled, sledi opis zemljepisnih področij in nato antrojiogcografski del z gospodarsko sliko države, ki jo zaključi s statističnimi podatki. Razdelitev snovi je torej dobra, hvalevredna je tudi primerj alna metoda, ki jo avtor mnogo uporablja že \ tekstu, še bolj pa v dodatnih geografskih vajah in nalogah, ki imajo namen navajati dijaka k samostojnemu delu in razmišljanju. * Vsekakor pa so največja odlika tega učbenika številne skice, grafikoni, statistike in najraznovrstnejši zemljevidi. Zares, domala ni strani, kjer ne bi bil tekst nazorno pojasnjen. Temu se pridruži še okrog 70 slik — fotografij, ki dobro prikazujejo pokrajino in proizvodnjo posameznih gospodarskih področij, žal pa so zaradi slabega papirja bolj medle. Med temi pripomočki vzbujajo posebno pozornost številni reliefni profili, nadalje diagrami, ki ponazorujejo klimatske elemente, vegetacijske karte, posebno še one, ki prikazujejo shematično razporeditev višinskih pasov v Latinski Ameriki in Etiopskem višavju ter ekonomske karte in diagrami za kmetijsko in industrijsko proizvodnjo. Okrog 160 skic tega značaj a daje knjigi posebno vrednost, tako da lahko mirno rečemo, da so tu sodobne metodične zahteve po nazornem in kompleksnem obravnavanju snovi v celoti izpolnjene. Z al o se bo pri pouku ob tem učbeniku lahko izogniti verbalizmu. Kljub vsemu uporabljenemu statističnemu gradivu pa učbenik ne zahaja v drugo skrajnost, da bi bil zgolj ekonomski priročnik, ker v njem fizično-geografski del ni zanemarjen, saj gre ponekod morda cclo preveč v širino (na primer podroben pregled zemljišča in tal v amazonskem nižavju z vsemi tujimi izrazi, prav tako pregled višinskih pasov v Etiopskem višavju). Zelo dobro so opisane tropske in subtropskc dežele, pri katerih upošteva že številne politične spremembe v Aziji in Afriki, in te prikazuje tudi z zemljevidi. Pri obravnavanj u Amerike, zlasti ZDA. je mnogo statističnih podatkov, ki pa se sedaj tako hitro spreminjajo, da zastare žc v času. ko je knjiga še v tisku. Tako sedaj (leta 1958) cenijo število prebivalstva ZDA že na 175 milijonov. Prav tako pa bi bilo potrebno, da za take najbolj labilne številke avtor navede leto, za katero velja podatek. Sem in tja bi bilo želeti točnejšo lokacijo rudnega bogastva na ekonomskih zemljevidih. Tako bi bilo na primer pri Kanadi vsekakor umestno podati - razen navedbe o veliki porasti izkopa železove rude —- prav izredno važnost labradorskc železove rude, saj je prav to nahaj a-lišče povzročilo velike geografske izpremembe v celotnem licu te pokrajine. Da je Java naj gos tej e naseljena agrarna pokrajina na svetu, bržkone ne bo držalo. Jasno je. da je ta otok naj-gosteje naseljen svet tropskega pasu. V monsunskih deželah. zlasti na namakalnih področjih Indije in Kitajske, pa je agrarna gostota gotovo še večja. Indij a in Kitajska sla obravnavani kar preobsežno; zelo posrečena pa se mi zdi pri Japonski primerjava te ekonomsko razvite dežele z Veliko Britanijo, z njeno sličnostjo v legi in v gospodarskem razvoju glede na Evropo oziroma Azijo. Vsakemu predavatelju zemljepisa pa bo gotovo v tej knjigi najbolj dobrodošlo poglavje, v katerem avtor obravnava svet kot celoto. Tu so strnjena v enoto poglav ja iz regionalne geografije in je svet prikazan kot gospodarska celota. To pa je prav sedaj, ko svet postaja spričo modernih prometnih sredstev „vedno manjši", gotovo zelo važno. Tako v tem poglavju najprej opisuje oceane in njihovo važnost, arktične in antarktične pokrajine. Pri slednji omenja, da še ni dokazano, da bi bila Arktika sestavljena. No, prav letošnja ruska raziskovanja pa so ugotovila, da je tudi Arktika, podobno kot GronUnd, sestavljena vsaj iz dveh delov, seveda prekritih z debelo ledeno gmoto. Nadalje je podana v tem poglavju razporeditev prebivalstva v svetu, proizvodnja rastlinskih dobrin (žitarice, industrijske rastline) pred vojno in po njej, glavna živinorejska in ribolovna področja, razporeditev energetskih virov, rudarska in industrijska proizvodnja. Tu je zlasti poučno primerjanje med produkcijo kapitalističnih držav, ki stalno koleba, in stalnim porastom proizvodnje v socialističnih državah. Na koncu obravnava še svetovno trgovino in prometno mrežo. Vse to je bogato opremljeno z diagrami in skicami. (Odlična je zlasti skica o mednarodni trgovini s premogom na strani 258.) Knjiga pri nas v Sloveniji pač ne bo služila kot učbenik dijakom, saj je pred izidom nova izdaja Tlešičeve „Ekonomske geografij e". Koristna pa bo ta knjiga vsem. ki poučujejo na gimnazijah in strokovnih šolah zlasti zato, ker jim nudi toliko dokumentacijskega gradiva, s katerim lahko dobro ponazorijo pouk v razredu. Janko Tavčar Dr. Zronimir Dugački: INDUSTRIJSKA GEOGRAFIJA SVIJETA V zadnjih letih smo dobili precej ekonomskih geografij — dobrih in slabili — ki so izšle večinoma v Beogradu in Zagrebu. Vsa ta tlela nam potrjujejo, da ni lahko v teh knjigah ubrati pravšnjega razmerja med fizičnogeografskim 31 !n aiitropAgeOgra/skimi momenti. Najčesce je bii zanemarjen prav prvi del. Sedaj pa smo dobili zemlj episno knjigo, ki na 128. straneh manjšega formata obravnava celo le en sam del ekonomske geografije: industrijsko geografijo sveta. Morda se bo vsakdo čudil, zakaj se je pisatelj omejil na tako specializirano snov. Ker pa je knjiga izšla kot prvi zvezek novo ustanovljene Geografske biblioteke v Zagrebu, moremo sklepali, da bodo novi zvezki zajeli še druga področja ekonomske geografije. Zato bo pač dokončno mesto tega dela možno presoditi v okviru celotne zbirke. Po avtorjevi definiciji nas industrijska geografija sveta seznanja z razširjenostjo in razmestitvijo industrije v posameznih deželah sveta in razlaga prirodne in socialno zgodovinske vzroke, ki so vplivali na to razmestitev in na doseženo stopnjo industrijskega razvoj a. Če ima knjiga namen, da nam Jugoslovanom, ki živimo v obdobju industrializacije svoje dežele, da le primere, kako so |M>sameznc države dosegle bolj ali manj visoko stopnjo industrijske zmogljivosti, potem je delo doseglo svoj smoter. Če bi pa od knjige pričakovali izčrpno in vsestransko obravnavanje problemov tega področja antropogeografije. bi bili nekoliko razočarani. Avtor podaja le pregled industrijsko najbolj razvitih drž ar v svetu: ZDA, SZ, Velike Britanije, obeh Nemčij, Francij e, Japonske, Kanade ter dveh držav, kjer industralizacija prav sedaj stopa v ospredje — Indije in Kitajske. Sodim, da je avtor mnogo bolje osvetlil socijalno-zgodovinske vzroke industrijskega razvoja držav, slabše pa je povsod prikazal fizično geografski moment. V prvem je povedal marsikaj novega, v drugem pa bore malo. Mislim pa, da tud|i v takšni knjigi ne bi smela biti prikazana prirodna bogastva (energetski viri, rude, ostale surovine) brez predhodnega pregleda prirodnih pogoj ev. Naj -večja napaka pa je v tem, da v knjigi ni vsaj dobrih zemljevidov, ki bi to pomanjkljivost do neke mere omilili. Karte so zelo redke, in celo ekonomski zemljevidi so zelo površni, preveč generalizirani. Merilo zemljevidov je premajhno. Nekatere države in njihov industrijski potencial pa niso predstavljene niti z eno karto (na primer Francija). Tudi izbira slik in ostalega dokumentacijskega materiala je kaj skromna. Diagramov pri posameznih državah, ki bi osvetljevali njihov razvoj v industriji, tudi ni. Precej prostora zavzema uvodno poglavje, v katerem je prikazana razporeditev industrije v -svetu in so osvetljeni najvažnejši momenti, ki so pripomogli k tej razmestitvi. Nazorno je podana razlika med stihijskim razvojem v kapitalističnem svetu (profit) in načrtnim razvojem v socialističnih deželah. Glede na doseženo stopnjo industrijskega razvoja loči avtor štiri vrste držav in jih takole klasificira: 1. Industrijske države, kjer je 60—80».'» aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji, prometu in trgovini. (\ elika Britanij a, Zapadna Nemčij a, Belgij a, Švica.) 2. Industrijsko-poljedelske države, kjer ta odstotek znese dobro polovico vsega aktivnega prebivalstva (ZDA, SZ, Francija, ČSR). 3. Poljedelsko-iiidustrijske države, kjer je odstotek v industriji zaposlenega prebivalstva že manjši od polovice, vendar je delež industrijske proizvodnje tod še večji od deleža kmetijske proizvodnje (Italija, Jugoslavija, Madžarska. Poljska). 4. Poljedelske države, ki jim pripada večina držav izven Evrope. Za tem uvodnim poglavjem sledi opis industrijskega razvoja v Veliki Britaniji, te najstarejše industrijske države v svetu, nato opis industrije ostalih evropskih držav: Francije. Nemčij e, Sovj etske zveze. Nato obravnava obe azijski deželi in končno obe ameriški. Vrstni red snovi je povsod isti: zgodovinski pregled razvoja industrije, pregled energetskih virov, rudnega bogastva. težke in lahke industrije; na koncu pa so nakazani ekonomski problemi posamezne države v obliki vprašanj. Knjigo» zaključujejo statistične tabele, ki prikazujejo industrijsko proizvodnjo v najmočnejših državah v posameznih panogah za leto 1956 oziroma 1955. Knjiga bo dobrodošla zlasti profesorjem, ki poučujejo na ekonomskih šolah, vse pa bi o[>ozoril še na knjige založbe „ Geografske knjige", ki bodo v bodoče izšle. Janko Tavčcr DRUŠTVENE VESTI Vladimir Kokole V. KONGRES GEOGRAFOV FLRJ Peti povojni kongres jugoslovanskih geografov je bil od 8. do 16. septembra 1958 v Črni Gori. Kongres sam je trajal pravzaprav samo prve tri dni in pol v Titogradu. Ostalih pet dni pa smo bili na ekskurziji po vseh pokrajinah Črne Gore. O nj ej | >oroča Geografski obzornik posebej . Bila je namreč za večino udeležencev pravo „ odkritje" Črne Gore in po mojem mnenju, najbolj zanimiv del tega zborovanja. Kongres se je začel prvi dan s plenarnim sestankom. S svojo udeležbo ga je počastil sam predsednik IS LR Črne gore tov. Blažo Jovanovic, ki je poudaril koristnost dela geografov, pa tudi potrebe naše družbe po takem delu. Pričakovali smo, da bo prav o tem z haše geografske strani govoril tudi prof. dr. B. Z. Milojevič. Zal pa je govoril samo o oblikah našega dela, prav nič pa o tako pereči, konkretni problematiki organiziranega in sistematičnega dela v naši jugoslovanski geografiji. Tako je ta referat nekako nehote pokazal premajhen interes za sistematično koordinirano delo. Prav zaradi pomanjkanja takega dela je vsa naša geografija trpela že doslej in je mentaliteti premnogih udeležencev kongresa še dalje tuje. Poročilo o delu Sveta geografskih društev FLRJ — ki je sledilo — tudi ni kazalo, da je vodstvo v tej smeri kaj prida storilo. Po referatu je pomanjkanje časa — ne vem če je bilo res nepremostljivo — preprečilo vsako temeljito in tako prepotrebno diskusijo o teh, za znanost sicer res pomožnih, a vendarle spet tako važnih vprašanjih načrtnega dela. Se isto dopoldne se je začelo tudi branje referatov o 32 geografski problematiki Črne gore. Uvodni pregledni referat o Črni gori in njenih prirodnih bogastvih je imel prof. Mihajlo Pajkov ič. Dr. Mihajlo Radovanovic pa je na dolgo govoril o ekonomskem pomenu izgradnje magistrate Beograd—Bar. Kakor že na prejšnjem kongresu, tako je bilo tudi na tem delo organizirano po sekcij ah. Poleg tega pa so bili vsak dopoldan šc plenarni sestanki. Na teh sta bila drugi in tretji dan na sporedu simpozija o krasu ter o regiji in regionalnem planiranju. Na simpoziumu o krasu sta bila v ospredju referata prof. dr. Josipa Rogliča o odnosu rečne erozije in kraškega predela iu referat dr. Branislava Jovanovica o teoretskih osnovah kraške hidromorfogenetike. Osnovno tezo prof. liogliča o neodvisnosti kraškega procesa od erozijske baze morske gladine je zavračal drugi referat. Prvi je podal mnogo konkretnih primerov, ne da bi jih hotel za vsako ceno uvrstiti v klasični, ciklični sistem morfogeneze, drugemu pa je manjkalo takega gradiva za njegovo teoretsko konstrukcijo. Diskusija, ki je bila seveda mnogo prekratka, ni vprašanja kaj več razjasnila. Se dobro, da je bila vsaj kar živahna. Tega ne bi mogel trditi za drugi simpozij, kjer je bilo navzočih precej manj udeležencev, čeprav je bil na programu problem regije — centralni geografski problem. V obžalovanje vseli, ki jim je pri srcu aplikacija naše stroke oziroma znanosti — teh je, kakor se bojim, izven naše republike še vse premalo je odpadel referat prof. Stanka Zuljica iz Zagreba o geografskem in regionalnem planiranju. Odpadel je tudi že prejšnji dan referat prof. dr. Iva Rubiča o aplicirani geografiji. T ako je bil to via facti samo simpozij o regiji. Glavni referat, o principih geografske rajonizacije. je podal prof. dr. Svet oz ar Ilešič. Po pregledu sodobnih metodoloških prizadevanj doma in na tujem je obrazložil svoj konccpt rajonizacije. Poleg fizičnogeografske in ekonomsko-geograf-ske raj onizacije je zagovarj al šc princip tako imenovane fiziognomične rajonizacije, ki nam je slovenskim geografom že znana. V razliko s prof. llešiecm. ki mu je osnovni princip ekonomskogeografske rajonizacije funkcionalnost, to je ekonomska gravitacija, je dr. Cene Malovrh v svojem referatu na primeru Jugoslavije spet zagovarjal princip homogenosti, oziroma prednosti tega principa. Dr. Vladimir Djurič iz Beograda pa je obrazložil svoj koncept geografske rajonizacije 1.11 Srbije. Tudi on je postavil princip gravitacij e v ospredje, četudi se ga ni povsem dosledno držal. Diskusija, kolikor je je bilo, antagonističnih pogledov ni prav dosti zbližala, oziroma se je principielnemu bistvu nekoliko izognila. To je seveda škoda. Res je, da je problematika rajonizacije še bolj zapletena kakor na primer kraška, toda namen kongresa je vendar bil. da bi o tem podrobno razpravljal, pa bi nemara zavzel tudi neko stališče, seveda potem, ko bi bili postavljeni problem res temeljito prediskutirati. Tega sem tu pogrešal. Zdi se lili, da tudi diskusije po sekcijah niso potekale dosti bolje, čeprav so mnogi referati odpirali znanstveno problematiko. Nekateri so seveda prinašali tudi samo nove ugotovitve nemara bo najbolje reči — po že ustaljenih metodah. Nekateri pa so bili sploh samo drobni regionalni prikazi. Pri pomanjkanju časa so bili po mojem mnenju ti odveč. \ fizičnogeografski sekciji so bili spet precej v ospredju problemi pleistocena. (Tu so referirali Milan Šifrer, o nekih [¡osebnostih razvoj a reliefa v pleistocenu, Josip Ridžanovič o glaciaciji Orj ena, Jelena Markovič o sledovih ledene dobe v rečnih dolinah v i,11 Srbiji), dalje kras (referirali so dr. T vrt k o Kanact o hidrografskih odnosih v področju Tihaljina—Trebižat. Jovan Petrovič o kraških poljih Črne gore in Ivo Baučic o razvoju podzemnih oblik in hidrografiji Like), potem pa šc hidrografija (Tomislav Rakičevic je referiral o režimu leda na plovnih rekah Jugoslavije). O potrebah organiziranega proučevanja erozij e tal j e govoril Zivadin Jovičic. Referat dr. Ivana Gamsa o nekaterih klimatskih mejah v 1,11 Sloveniji je bil že deloma antropogeografski. V antropogeografski sekciji je najbolj izstopal referat prof. dr. Svetozarja llešiča o nalogah proučevanja agrarnega ]>cjsaža in agrarnih struktur v Jugoslaviji, ki je upravičeno zbudil dosti diskusije o nujnosti načrtnega dela na tem področj u v vsej liaši deželi. Z referatom o temelj -nem pomenu in o uporabi katastra in zemljiške knjige za taka proučevanju jc prof. llešiča zelo uspešno dopolnil dr. Ivan Crkvenčič. Sicer pa so bili v antropogeografski sekciji v ospredju referati o geografski problematiki naselij na sploh, zlasti mest. Referirali so Igor Vrišer o značaju navodil za proučevanje mest, dr. Vclj ko Rogic o problemih izbora in uporabe metod za opredeljevanj e naših mest. dr. Vladimir Klcmenčič o poskusu geografske klasifikacije naselij. Marjan Žagar v vplivu industrij e na okolico. Vsi so odpirali prav aktualno znanstveno problematiko. Tudi referat Sulje Ba-karšiča o pojavih in vzrokih urbanizacije v Bosni in Hercegovini sodi mednje (čeprav ga jc imel v regionalnogco-grafski sekciji). Prav tako sta spadala sem po vsebini referata llij e Raduloviča o T it o gradu in Branka Badoičiča o Nikšiču. njegovem položaju in funkcij ah. Populacijske spremembe in gibanja nasploh so bila prav tako precej v ospredju. Sem sodijo referati \ ladimirja Lehana o sklepanju zakonov kot migracijskem problemu. Miloša Bjclovitiča o spremembi poklica prebivalstva FLRJ in o njenih posledicah. Mladena Kriganovica o vplivu družbenih dogajanj na naseljenost v poljih Gornje Krke in Dalmacije, pa tudi nekateri referati iz sklopa onih o Črni gori. ki so jih sicer imeli v posebni sekciji. Tako referata dr. Milorada Vasovica o prilagojev anju črnogorskih priseljencev v nekaterih baških vaseh, kakor tudi referat dr. Atanasija Lroševica o starih črnogorsko-hcrcegov skih naseljeniških tokovih na Kosovu in dr. Jovana Trifunoskega o Gopešu, cincarskem naselju pri Bitoljn. Pokazalo sc jc. da je interes za selitve prebivalstva zlasti pri naših kolegih iz južnovzhodnih republik še vedno zelo močan, kar se ni čuditi glede na svežo aktualnost problemov in čvijičevo šolo. Malo zanimanja, razen med redkimi posamezniki, jc zbudil moj referat o geografskem okolju in problemih regionalnega planiranja v I,It Sloveniji, nekaj več pa referat Stanka Polajnarja o sodelovanju geografov v regionalnem in urbanističnem planiranju. Za razliko z bolj razvitimi državami na vzhodu in zahodu pri nas očitno še nismo prav zreli za aplikacijo naše stroke. Zelo slabo je bila na kongresu zastopana ekonomska geografija v ožjem pomenil besede. Ta je bila deloma vsebina nekaterih referatov o Črni gori (v referatih dr. Milo-sava Lulovca o geografskih potezah Zctske kotline, ter o geografskih osnovah za razvoj kmetijstva v I,It Črni gori. dalje v referatih Božidarja Pejovica o razvoju prometa v I. It Črni gori in Ignatij a Zlo kovica o razvoju pomorstva v Črnogorskem Primorju. Sicer pa je bil izključilo eko- 33 nomskogeografski problematiki posvečen le referat dr. Miroslava Popoviča o začetkih moderne živinoreje v dolini Moravč. Dejstvo, da se z ekonomskogeografskimi proučevanji načrtno bavi Geografski institut Srpske akademij e nauka in da tudi drugod taka proučevanja niso čisto izjema, priča, da tak kongr s ne inorc dati pravega preglednega prereza skozi stanje nekaterih panog geografije, /lasti je bilo škoda, da ekonomska geografija ni prišla bolj do izraza. Zato je treba pozdraviti sklep, da naj bo vprašanje* ekonomske geografije na prihodnjem kongresu bolj v ospredju. Seveda upajmo, da se tam diskusij a nc bo preveč izgubljala okrog jalovega in nebistvenega vprašanja, ki se včasih ponavlj a v antitezi: antrop o geografij a ali ekonomska geografija, ampak, da bo prispevala k sistematičnemu geografskemu proučevanju ekonomskih dejstev v naši državi. Četrti dan. bolje dopoldan, je bila na programu plenarnega sestanka problematika pouka geografije. Po večini ista. ki se ponavlja na vseh naših geografskih kongresih, in tokrat še posebej ona. ki so odpira ob pouku geografije v reformirani šoli. Snovi za diskusijo res ni primanjkovalo in bila je tudi bolj živahna kot ob drugih prilikah. Osnova zanjo so bili referati Pavla Kurteka o metodah pouka v naših šolah. Darka Radinje o problematiki pouka geografij e v naši gimnaziji ter Toneta Oblaka o pomožnih ličilih v pouku geografije v osemletkah in srednjih šolah. Toda zdi se mi. da posebno plodna ta diskusij a ni bila. Problemov je toliko in tudi precej različni so. Hilo bi bolje, če bi jih že prej obravnavale posamezne komisije in prinesle na kongres že do dobra pretehtane sugestije, ki naj bi kongres o jijili odločil, jih sprejel, zavrnil ali modificiral. To velja v bistvu tudi za delo na znanstvenem polju. Tam hi delo po komisijah, ki bi sc morale sestajati bolj pogosto, in bi v njih sodelovalo samo manjše število po svojem vsakdanjem delu neposredno zainteresiranih strokovnjakov, bilo lahko pač mnogo bolj plodno kot pa branje referatov pred tako številno in taxo raznovrstno publiko, kot sc zbere na naših jugoslovanskih geografskih kongresih. Tako nam jc V. kongres pokazal, da postajajo naše tradicionalne oblike sodelovanja že preveč toge v izpre-menjeni situaciji. Od prvih povojnih let je silno naraslo število predavateljev geografije v osemletkah in srednjih šolah; znanstveno delo pa se vedno bolj usmerja v specializacijo po |H>sameznih panogah, obenem pa jc tudi štev ilo znanstvenih delavcev precej narastlo. Zdi se. da skušnje zadnjih dveh kongresov kažejo, da bo treba s kongresi dosedanjega značaja prenehati in diferencirati naše skupne sestanke ali zborovanja. V taki obliki kot doslej, bodo kongresi prej zavirali, kot pa pospeševali delo na številnih poljih našega geografskega udejstvovanj a. Ob koncu tega poročila bi omenil le še to, da je naša slovenska delegacija v okviru opisanih možnosti bila zelo aktivna. Od okrog petdeset referatov so jih naši delegati imeli dobro četrtino ali drugače rečeno, skoraj vsak drugi član naše delegacije. Tudi v diskusijah so bili prav aktivni iu v udeležbi pri predavanjih zelo točni. To nam daje upanje, da bomo lahko častno opravili nalogo, ki nam jo jc poveril kongres ob svojem zaključku, to jc. da bomo dobro pripravili in organizirali prihodnji \ 1. kongres geografov FLRJ v Sloveniji. Ker jc tudi Svet geografskih društev Jugoslavije prešel za dobo do bodočega kongresa v Ljubljano, čaka naše geografsko društvo velika in odgo- vorna naloga. Seveda jo bomo mogli častno in uspešno izpolniti samo ob podpori vseh naših članov. RESOLUCIJA V. KONGRESA GEOGRAFOV FLR JUGOSLAVIJE, ki jc bil od 8. do 16. septembra 1958 v Titogradu iu Ml Črni gori I. 1. Ob številnih predavanjih o Črni gori in ob spoznavanju različnih krajev Crnc gore ugotavlja V. kongres geografov FLRJ, da je kompleksno spoznavanje regij zaradi reševanja njihovih praktičnih problemov zelo važno. Člani kongresa so imeli priložnost spoznati, da sc jc Črna gora v najnovejšem času ekonomsko močno vzdignila. To pa bo prišlo do polne veljave, ko se bo ta republika popolnoma prometno povezala z ostalo FLRJ. 2. Ker so specialne geološke karte neogibno potrebne za geografska raziskovanja in so tudi splošna kulturna potreba, je kongres mnenja, da jih jc treba čimprej izdelati in objaviti za celo FLRJ. 3. V. kongres geografov FLRJ jc sprejel z velikim zadovoljstvom vest predstavnika Geografskega inštituta Jugoslovanske ljudske armade, da bodo geografi dobivali za svoje znanstveno in pedagoško delo po akademijskih in univerzitetnih inštitutih in po geografskih društvih z uged-niini pogoji specialne karte v merilih I : 50.000, 1 : 100.000 in I : 200.000. S svoje strani se geografi obvezujejo, da bodo prispevali k točnosti omenjenih kart s tem, da bodo z Geografskim inštitutom JLA sodelovali pri izboljševanju teh, posebno, kar sc tiče pravilnosti posameznih imen. 4. Kongres priporoča Svetu geografskih društev, da izdela navodila za proučevanje krasa, mestnih naselij in rek. Ta navodila morajo hiti objavljena na isti način kot navodila za proučevanje erozije prsti, oziroma v obsegu, ki ga bodo dovoljevale materialne možnosti. 5. Glede na velik pomen, ki ga imajo selitve prebivalstva v gospodarskem, kulturnem, etničnem in političnem življenju naše domovine, in v zvezi z dejstvom, da je okrog tri milijone prebivalcev FLRJ spremenilo mesto bivanja, priporoča kongres našim geografskim društvom, da pomagajo in podpirajo proučevanja teh selitev. II. Glede geografskega pouka priporoča kongres sledeče: 1. Opozoriti je treba na dejstvo, da se že v tem šolskem letu začenja izvajati reforma našega šolstva. S tem v zvezi naj se predavatelji geografije aktivno vključijo v proces preoblikovanja našega šolstva. 2. Za 'osnovne šole so že izdelani učni načrti z novimi koncepcijami ob sodelovanju članov geografskih društev. Naloga predavateljev geografije v osemletkah (osnovnih) šolah, kakor tudi v sekcijah za geografski pouk posameznih društev je, da se trudijo za kvalitetno uresničitev tega načrta. 3. Ker bodo novi učni načrti za reformirano gimnazijo kmalu sprejeti, poudarjamo, da je v osnutku učnega načrta dovolj podčrtana važnost geografije, očitno pa je. da je načrt treba še spopolniti. za njegovo izpeljavo pa predvideti najmanj po dve uri v vsakem razredu. Menimo, da mora priti geografija v načrt tudi v eno od izbirnih skupin. Ce bo zrelostni izpit ostal še naprej, se nam zdi 34 potrebno, da je tudi geografija eden od izpitnih predmetov, kakor tudi eden izmed predmetov za oceno splošne izobrazbe. 4. Ker se pripravlja tudi reforma za strokovne šole, je potrebno, da geografska društva sodelujejo pri pripravi novih učnih načrtov in programov, v katerih mora geografija prav tako zavzeti svoje mesto pri vzgoji in izobrazbi strokovnih kadrov. 5. Nadzorstvo nad geografskim poukom je treba zaupati strokovno in metodično veščim geografom. 6. Geografskim inštitutom narav oslovno-matematienih oziroma filozofskih fakultet se priporoča, da se organizirajo in opremijo tako. da skrbijo za znanstven razvoj geografije in dajejo najširše znanstvene stopnje iz geografskih ved; da se pouk geografij e na ekonomskih fakultetah pripravi tako, da pride do veljave njena materialna osnova v splošnem ekonomskem razvoju. Svet geografskih društev in društva sama bodo dajala svojo podporo predavateljem ekonomske geografije na ekonomskih fakultetah, da dobijo v učnih načrtih ustrezaj oče možnosti. 7. Izobrazba geografskih pedagoških kadrov mora posvečati čim večjo skrb višjim pedagoškim šolam kakor tudi univerzam. Te ustanove moraj o paziti na to, da v svoj e učne programe uvrstijo snov, ki bo potrebna bodočim predavateljem geografije, in to strokovno kot tudi metodično pedagoško s tem, da metodiko geografskega pouka in praktične vaj e vodij o samo geografi in da traj aj o te najmanj dva semestra. Hast strokovne sposobnosti predavateljev geografije mora biti stalen proces, za katerega naj skrbe geografska društva tako, da prirejajo redno potrebne seminarje, posvetovanj a, terenske demonstracij e in druge primerne oblike. 8. V zvezi z geografskimi učbeniki je potrebno, da posamezna geografska društva obravnavajo principe, na katerih mora sloneti priredba sodobnih učnih knjig. Ta stališča je treba spraviti v sklad na medrepubliški konferenci in zahtevati, da jih ustrezni faktorji upoštevajo. Kadar gre za recenzije učnih knjig in priročnikov, želimo, da odgovorili faktorji vprašajo za mnenje geografska društva. 9. V pouk geografij e je treba vpelj ati aktivne metode dela in se pri tem izogibati vsakršnega verbalizma. Razen ostalih oblik dela je treba posvetiti posebno skrb dobri organizaciji dela na terenu. 10. Geografski Horizont, glasilo sekcij za geografski pouk, naj dobi v roke vsak predavatelj geografije. Da bi mogel časopis uspešno opravljati svojo nalogo, je potrebno, da sekretarji sekcije za geografski pouk pridobivajo so-trudnike in naročnike v svojem delokrogu. Značaj časopisa mora ostati poučno informativen, rubrika „Zamenjava izkušenj" pa mora posvečati skrb sodobnim oblikam pouka. 11. Zaradi koordinacije dela in izmenjave izkušenj je potrebno, da se v okviru Sveta geografskih društev organizira vsaj enkrat na leto konferenca predstavnikov sekcij za pouk, ki bi imela razen splošne izmenjave izkušenj tudi sledeče naloge: a) da analizira konkretno stanje po posameznih vrstah šol; b) da razpravlja o posameznih ličilih (karte, slike, diafilmi, filmi itd.); c) da sestavi priporočila za izdelavo sodobnih učil in d) da da vzpodbudo za izdajo priročnika o sodobnih metodah in oblikah dela v geografskem pouku itd. V skrbi za boljšo organizacijo našega bodočega dela priporoča kongres sledeče: a) da Svet geografskih društev KLR.J sodeluje z Nacionalnim geografskim komitejem in išče skupno z njim najboljše načine, 6 katerimi bi se zagotovila udeležba naših geografov na mednarodnih geografskih kongresih in podobnih manifestacijah. To sodelovanje ni samo nujno potrebno za geografijo, temveč prispeva tudi k ugledu naše države; b) na dosedanjih kongresih se je pokazala velika prednost osredotočenja dela na najvažnejša vprašanja kakor tudi na geografsko problematiko krajev, \ katerih smo se sestajali. Kongres pri[>oroča, da se tako ravna tudi v bodoče. Razen tega bi bilo potrebno omejiti predavanja na tiste referate, ki i maj o splošen znanstveni značaj. To omejevanje je nuj no za čim večji uspeh naših kongresov. Da bi to dosegli, priporočamo, da predavatelji vnaprej dostavijo povzetke svojih predavanj v roku, ki ga odredi organizacijski odbor. Organizacijski odbor bo v sporazumu s Svetom geografskih društev FLRJ potem odločil, katera predavanja se bodo brala. OBČNI ZBOR GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE II. januarja 1959 Letošnjega občnega zbora se je udeležilo nekaj nad 50 članov, kar je manj, kot na prejšnjih občnih zborih. A odil ga je inšpektor D. Kompare. Predsednik dr. S. Ilešič je v svojem poročilu poudaril, da je Geografsko društvo v letu 1958 uspešno razvilo splošno društveno aktivnost. Sodelovalo je z ustreznimi forumi pri reševanju stvarnih nalog. Znanstveno delo je potekalo v glavnem v dosedanjih oblikah. Ker razen Geografskega društva ne obstoja drug centralni forum, ki bi skrbel za koordinacijo geografskega znanstvenega dela, skuša to izpelj ati odsek za znanstveno delo pri Geogr af-skem društvu. Z izdajo Geografskega vestnika so bile velike težave, ki pa so sedaj v glavnem premagane. Revij a bo izhaj al a rednejc. Tudi v vprašanjih geografskega pouka na raznih stopnjah je bilo društvo zelo aktivno. Za popularizacijo geografije smo skrbeli s številnimi predavanji in ekskurzijami. Odziv je bil relativno ugoden tudi pri nečlanih. Uspešni so bili stiki z mnogimi institucijami, državnimi organi, zavodi in strokovnimi društvi. Stiki z geografskimi društvi iz drugih republik so se poglobili. Zvezni kongres je [>omenil sicer korak naprej glede na prejšnje kongrese, vendar nas še ni v vsem zadovoljil. Naša delegacija je bila na kongresu med najaktivnejšimi. Ljubljanski geografi so še vedno premalo aktivni v društvenem delu. Prof. Ilešič je poudaril, da je bilanca zadnjega leta kljub nekaterim pomanjkljivostim v celoti vendarle pozitivna. To je zelo važno, saj niis čaka organizacij a VI. kongresa geografov FLRJ, ki bo leta 1961 v Sloveniji. Poročilu predsednika je sledilo poročilo tajnika I). Mczeta. Število članov GDS je naraslo od 316 na 343. Poročal je o številnih predavanjih, ki jih je organiziralo Geografsko društvo in o geografskih diskusijskih večerih. Zaradi visoke cene zadnje številke Geografskega vestnika (1800 din) se je znižalo število naročnikov. Aktivno dru- 85 stveno delovanje se kaže tudi v obsežnem številu sprejetih in poslanih dopisov (571!). Blagajnik I. Vrišer je poročal, da so bile uvedene nekatere spremenil« v tehniki knjigovodstva, da je društvo zaradi aktivnosti preseglo svoje dohodke in se pri Vestniku zadolžilo za okoli 208.000 dinarjev. Predsednik Odseka za geografski pouk 1). Kompare je v svojem poročilu poudaril, da je Odsek za geografski pouk pokazal veliko aktivnosti pri sodelovanju z Zavodom za proučevanje šolstva LRS in Zvezno komisijo za reformo šolstva v zvezd s sestavljanjem učnih načrtov za vse vrste šol. Člani Odseka so sodelovali pri pripravah za Geografsko čitanko, ki je tik pred izidom. Odsek vodi izdajanje Geografskega obzornika, ki postaja vedno pomembnejši pripomoček geografa-pedagoga. Sledilo je poročilo načelnika mariborske Sekcije GDS, prof. Z. Hočevarja. Njihovo delo je bilo v preteklem poslovnem letu otežkočeno zaradi objektivnih težav, ki pa so lleloma že odstranjene. Sestali so se trikrat. Organizirali so enodnevno ekskurzijo v Slovenjgradcc s hospitacijo in diskusijo ter sestavili učni načrt za učiteljišče. Upajo, da bo podružnica letos znova uspešneje zaživela. Načelnik celjske podružnice, prof. A. Sore, je poročal o živahnem delu geografov v celjskem okraju. Imeli so številna predavanja, hospitacije in ekskurzije. Pojasnil je, da so kritične pripombe dr. S. Ilcšiča posledica tega, ker so med letom premalo poročali o svojem delu. Iz poročila prof. Rakovčeve je bilo razvidno, da kranjska sekcij a GDS skrbi za predavanj a in ekskurzije. Pripravljajo se tudi na tečaj za izdelavo geografskih učil, ki bo v seniestrahlih [Kičitiiicah. (Op. ured.: O uspešnem tečaju, ki je bil v drugi polovici januarja, bo kranjska podružnica poročala v naslednji številki GO.) K diskusiji, ki je sledila referatom, se je prvi oglasil dr. V. Kokole. Izrazil je nekaj kritičnih prip omb glede zadnjega zveznega geografskega kongresa in podal nekaj misli o tem, kako naj bi vsebinsko izvedli bodoči zvezni geografski kongres, ki bo leta 1961 v Sloveniji. Zelcl jc zlasti dobrih referatov o krasu, ker smo klasična dežela krasa in bi jugoslovanska geografija bila lahko pri proučevanju krasa vodilna. Večji poudarek naj bi bil tudi na ekonomski geografiji. Prav tako naj bi ločili čisto znanstvena predavanja od informativnih. Ekskurzije na kongresu naj bi bile bolj specialne in znanstveno poglobljene, in ne le informativne. Prof. D. Radinja je poročal o težavah s katerimi se sicer uspešno a le z velikimi napori bori Geografski ob -zornik, visoki stroški a nizka subvencija, težave z oglasi, premal ostalnih sodelavcev, premalo metodičnih prispevkov itd. Omenil je tudi nenavadno dejstvo, da naklade ni mogoče povečati (čeprav je povpraševanje po reviji veliko), ker bi s tem narasli stroški in bi to zahtevalo povečano subvencijo. Nadaljnja diskusija je posegala v glavnem v drobnejše probleme društvenega dela in na razna vprašanja zgolj tehničnega značaja (proizvodnja učil, prodaja topografskih kart itd.). M. Šifrcr je informiral članstvo o delu'znanstvene sekcije. Zadnji se je v diskusiji oglasil dr. S. Ilešič, ki je povzel bistvene zaključke diskusije. Dr. V. Bohinec je v imenu nadzornega odbora predlagal blagajniku in društvenemu odboru absulutorij, kar so navzoči soglasno sprejeli. Sledile so volitve upravnega odl>ora. Z j avnim glasovanjem je bil izbran naslednji upravni odbor: Predsednik, dr. S. Ilešič. I. podpredsednik, dr. V. Kokole. II. podpredsednik in načelnik odseka za geografski pouk, inšpektor D. Kompare. I. tajnik, M. Šifrer. II. tajnik, M. Žagar. Blagajnik, I. Vrišer. Upravnik, dr. V. Klcmenčič. Knjižničar, T. Šifrcr. Tajnik odseka za znanstveno delo, dr. I. Gams. Tajnik odseka za geografski pouk, C. Mar j etic. Zastopnik študentov geografije, P. Habič. Zastopnik uredništva Geograf, vestnika, dr. S. Ilešič. Odbornika brez stalno odrejene funkcije, D. Mczc in B. Lipužič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Dr. V. Bohinec, S. Kranjec in F. Planina. > Asistent Gams je podal predlog, da se ukinejo nekatera poverjeništva, ustanovita pa naj se podružnici v Ljubljani in v Novem mestu. Predlog je bil sprejet. Po krajši diskusiji glede organizacije društvenega dela v nekaterih okrajih je bil občni zbor zaključen. M. Vreča EKSKURZIJE GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Geografsko društvo namerava prirediti v letu 1959 več ekskurzij; tri po Sloveniji in eno v zamejstvo, po slovenskem delu Koroške. Ekskurzije je mogoče izvesti seveda samo tedaj, če bo za posamezne dovolj interesentov, toliko, da napolnijo vsaj en avtobus. Zato moramo čim prej zbrati štev ilo prijav ljencev. Naš program predvideva tele ekskurzije: 1. Eiinodnevno ekskurzijo na Dolenj sko. Ruta: Lj ub -lj ana nova avtoccsta do Otoeea Bučka—Raka—Šentjernej — Novo mesto — Toplice — Žužemberk — Ljubljana. Stroški prevoza: okrog 850 dinarjev, čas: sredina maja. 2. Enodnevno ekskurzijo v škofjeloško-cerkljansko hribovje in na Trnovsko planoto. Ruta: Ljubljana—Polhov gra-dcc—Gorenj a vas—Ziri—Idrij a—Črni vrh—C a ven—Čepov an — Trcbuša — Cerkno — bolnica „Franja"—Poljane — Škofja Loka—Lj ublj ana. Stroški prevoz a: okrog 1000 dinarj ev, čas: konec maja. 3. Dvodnevno ekskurzijo na Kočevsko, v dolino Kolpe in na Snežnik. Ruta: Ljubljana—Lašče—Kočevje—Brod na Kolpi—Cabar—Prezid—Snežnik (okrog tri ure pcšhojc) — Lož—Cerknica—Rakitna—Ljubljana. Stroški prevoza: okrog 1200 dinarjev, čas: konec avgusta ali začetek septembra. Prenočišče v Cabru ali Prezidu. 4. Štiridnevna ekskurzija na Koroško. Predvideno je tri dni v avstrijskem delu in en dan v jugoslovanskem delu Slovenske Koroške, čas: konec junija. Ruta bo predvidoma ta-lc: I. dan: Ljubljana—Tržič—Ljubelj—Borov1 je—Baško je-zero—Podkloštcr—Smohor v Ziljski dolini—Dobrač (z avtobusom do vrha, če bo jasno vreme) —Beljak (prenočišče). 2. dan: Beljak — Osojsko jezero — Trg — Možbcrg — Gospa sveta—Celovec—Vrba—Ilodišc v Gurah—Vetrinj—Celovec (prenočišče). 3. dan: Celovec — Vclikovec — Dobrla ves— (eventualno Železna Kapla) —Plibcrk — Ravne. 4. dan: Ra\ne — Mežica— Žerjav — Črna — Slovcnjgradec — Velenje — Ljubljana. Stroški bodo znašali predvidoma med osem do deset tisoč dinarjev (brez vsote za dovolj en nakup deviz na potni list). Vračunan je prevoz, hrana in prenočevanje. Predvidoma bo ekskurzij a zadnje dni junij a. Ker je treba ekskurzije organizacijsko in strokovno prirediti, prosimo vse one, ki se nameravajo priglasiti za eno ali \eč ekskurzij, da storijo to najkasneje do 20. aprila l'J59 za prvo ekskurzijo, do 1. maj a pa za ostale ekskurzije. Kasnejše prijave bomo lahko upoštevali samo v prav izrednih primerih (če za katero od najavljenih ekskurzij ne bo v roku dovolj prijavljeucev), pa šc to le do konca aprila. avtobusu, bomo upoštevali predvsem redne člane, in po vrstnem redu prij a ve. Navedene cene za ekskurzije po Sloveniji so postavljene na osnovi približne kalkulacije. Točne cene ne moremo navesti ker je odvisna od prevoženih kilometrov. Denar za ekskurzije po Sloveniji bomo pobrali po končani ekskurziji ob vrnitvi v Ljubljano, za ekskurzijo na Koroško pa mesee dni pred odhodom. Za to ekskurzijo je treba preskrbeti tudi dokumente za izdajo potnega lista (kolektivnega). Podrobnejše informacije bomo podali prijavljcncem za posamezne ekskurzije po 20. aprilu. Prij a ve s točnim naslovom pošljite na: Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana, Geografski inštitut SAZU, Novi trg 3. Tovarna anorgansizifi fiarvil Celje se priporoča tekstilni, papirni in ostali industriji s svojimi kvalitetnimi proizvodi. Zahtevajte prospekte ali obisk naših predstavnikov! PLETENINA TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA Ljubljana, Zaloška cesla 14 proizvaja: vse vrste trikotažnih izdelkov iz sintetičnih vlaken, rayona, volne in bombaža. Prepričajte s« o kvaliteti naših proizvodov in zadovoljni boste. 37 o Specialno podplatno usnje, komerc, goodyear in ago, vse vrste gornjega usnja, tehnično usnje ter blank izdeluje TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Gozdno gospodarstvo Nazarje Telefon: Nazarje 1 s svojimi upravami: Luče, Gornji grad, Nazarje O nudi svoje proizvode : JAMSKI LES CELULOZNI LES HLODOVINO ZA ŽAGO DRVA ZA KURJAVO KOVINOTEHNA Veletrgovina s tehnično steklenino in kovinskim blagom CELJE, MARIBORSKA 17 Valjane proizvode črne in barvne metalurgije, razno kvalitetno orodje tu in inozemskega porekla za obdelavo kovin in lesa; vsakovrstne vijake v najpopolnejšem asortimentu, žičnike in žične izdelke, senitarno keramiko ter armature in vodovodne instalacije, ostale izdelke kovinske predelovalne industrije za vsestransko uporabo, brusni in tesnilni material itd. Priporočamo se, da se ob potrebi nabave blaga kovinskega izvora obrnete na naše podjetje in prepričani smo, da boste solidno postrežem. „TERMIKA" PODJETJE jZA TOPLOTNE IZOLACIJE LJUBLJANA - TITOVA CESTA 20b Telefon: 20-058, 21-909 Brzojavi: Termika Ljubljana PROIZVAJA : — mineralno volno „TERMIT" — različne izolirane kontejnerje in posode za transport vroče hrane, zmrznjenih živil in podobno — obložile akustične plošče — terenske stanovanjske vozove MONTIRA: — toplotne izolacije v industriji — toplotne in akustične izolacije ladij, vagonov in drugih vozil , — akustične izolacije na stavbah TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE LJUBLJANA - ČUFARJEVA 2 SE PRIPOROČA MLIN SKLADIŠČA MLEVSKIH IZDELKOV TOVARNA TESTENIN Tovarna električnih aparatov \j A proizvaja vse vrsle električnih aparatov za zaščito in avtomatiko in hkrati opravlja tudi vzdrževanje obstoječih naprav O TELA LJUBLJANA, RIMSKA 17