Po pošli prejeman:
za
telo leto oaprej 26 K —h
pol leta fletrt „ mesec
13»-,
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„
. » mesec „ 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserite sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 188
V Ljubljani, v soboto 18. avgusta 1900
Letnik XXVIII.

1830
i
QJ
Ob cesarjevi 70letnici.
m
ts' f
j O vsej širni habsburški državi danes in jutri slave milijoni zvestih in hvaležnih državljanov sedemdesetletnico svojega presvetlega vladarja. Danes je sedemdeset let, ko se je porodil genij Avstrije, knez miru, naš viteški cesar Frančišek Jožef /., ki že 52. leto z državniško modrostjo in očetovsko ljubeznijo vlada širno državo. Sedemdeset let, mnogo je let, mnogo življenja, mnogo trpljenja.
V nežni svoji mladosti je naš cesar moral prevzeti habsburško žezlo, v resnem času, ko so se majali cesarstva stebri, ga je božja previdnost poklicala na preslavni prestol, da je stri sovražne moči, obnovil in pomladil Avstrijo ter vladarski kroni zopet pridobil prejšnji sijaj.
Trebalo je mlademu vladarju orjaške energije, neutrudne marljivosti, da ni omagal pod težkim bremenom vladarskih dolžnostij in skrbij. Samozavest in požrtvovalnost, ki vse žrtvuje dolžnosti, in oni moralni pogum, ki si iz bridkih prevar nabira naukov, zaupanje v Boga in živa vera v prihodnjost avstrijsko — te čednosti so dičile in podpirale vladarja dolgo vrsto let, ko je popravljal in prezidaval državi temelje in stebre.
Nove nade so se rodile v srcih zvestih mu državljanov, jutranja zarja boljše bodočnosti je zasijala nad Avstrijo, ko je cesar Frančišek Jožef ob nastopu svojega vladanja izjavil v manifestu : „Priznavajoč potrebo in veliko vrednost svobodnih, času primernih naprav in preosnov, nastopimo z zaupanjem pot, ki Nas naj vodi do koristnega prenovljenja in pomlajenja skupne države. Na podlagi prave prostosti, na temelju jedna-kosti vseh državljanov pred zakonom ter sodelovanjem ljudskih zastopnikov pri zakonodajstvu se bode domovina povzdignila do prejšnje slave in moči, pa s pomlajeno silo, kot nerazrušna stavba v viharnih časih, kot prostorna hiša za vse rodove raznih jezikov, katere že stoletja druži pod žezlom naših očetov bratovska vez."
„Viribus unitis — združenimi močmi", to je geslo našega vladarja, očetovski klic na vse narode, da v duhu sprave in ljubezni sodelujejo v skupni blagor, v slavo in korist države. Življenje našega presvetlega vladarja je odprta, bogata, debela knjiga najplemenitejših činov, teženj in želja, srečnih dogodkov in bridkih žrtev. Vsi ti dogodki, vsi notranji in zunanji boji, vsi prevrati in vspehi pa so utrjevali vez, s katero je božja previdnost sklenila cesarja Frančiška Jožefa in njegove narode.
^ Sedemdeset let — mnogo trpljenja! Trpke bolečine in mnogo gorja je moral v svojem življenju pre-
ofirani, cZog oBvari
trpeti naš ljubljeni vladar. V daljni tujini mu je padel plemeniti brat, nenadoma je zgubil edinega ljubljenega sina in roka brezbožnega morilca je končala življenje zvesti mu družici, za vse dobro in blago vneti cesarici Elizabeti. Toda vse nesreče, vsi usodni udarci niso upognili njegovega duha, kajti zaupal je vedno v Boga in z novimi močmi nadaljeval vzvišene dolžnosti. Kakor neomahljiv hrast stoji še danes sredi viharjev. Kedar obupavajo vsi njegovi svetovalci, tedaj njegova previdna modrost najde prava pota, njegova živa beseda poživi onemogle moči. Junaška njegova krepost je. da nikdar ne počiva, nikdar ne omahuje, ampak vedno upa in dela za moč države in srečo svojih narodov. Z besedo ne moremo izraziti prisrčne hvaležnosti Bogu, da je naši dragi očetnjavi v dobi največjih preklici ravno Frančiška Jožefa izbral za cesarja.
Pravičnost je smoter našega cesarja, najtoplejša želja njegova je, da bi poravnal vsa nasprotja, pomiril vse prepire in ustregel vsem upravičenim željam svojih narodov. To težavno in veliko njegovo nalogo pa ob-težujejo oni, ki ne poznajo duha krščanske pravičnosti in miroljubnosti, iz katerega izvirata stalna sprava in blagi mir.
Njegovo Veličanstvo kaže pri vsaki priliki jasno in glasno, kako visoko ceni trdno versko prepričanje in kako resno obžaluje, ako peša in gineva udanost do cerkve in Boga. Strah božji, živa vera v Boga je temelj državnemu redu, narodov sreči. Kako srečni bi bili narodi avstrijski, kako srečen bi bil danes osiveli naš slavljenec na cesarskem prestolu, ko bi vsi imeli pred očmi ta vzvišeni vzgled vernosti, zvestobe, pravičnosti, stanovitnosti, požrtvovalne usmiljenosti in neutrudne delavnosti!
Zato je naša sveta dolžnost, da ob tej izredni priliki dostojno praznujemo cesarsko slavlje. Pravo avstrijsko domoljubje naj bi slavilo zmago nad prepirom mej narodi, sprava naj bi bila jubilejni dar ljubljenemu vladarju, da sc potolaži in razveseli njegovo blago in dobro srce.
S hvaležnim srcem kličemo prevzvišenemu vladarju: „Ti si naš up, Ti varuh in nada naše države, nerazrušna vez zvestih Ti narodov ! Bog vsemogočni naj Ti povrne, dobrotni vladar, vse skrbi in dobra dela, s katerimi osrečuješ Svojo veliko družino v državi! Nebeški vladar naj Ti podaljša dneve življenja do skrajne meje in razsvetli večer življenja s toplimi žarki solnca miru in sreče. Iskreno prosimo:
ctfam cesarja, cRvstrijo!
G)
1900
J
£
~<9

Pro ali contra?
m.
Naši kranjski protivniki katoliškega shoda se kaj radi bahajo, da so slovenska inteligenca. inteligenca, razumništvo v navadnem pomenu besede so morebiti. Znajo brati in pisati, poznajo jus in še marsikaj drugega. So advokati, so notarji, sodniki in tudi romanopisci. Ali pa so narodna inteligenca? Že pokojni Levstik je grajal tuje mišljenj e v naši novi literaturi, a naziranje naših liberalnih politikov o narodnih potrebah je še bolj tuje, še bolj nemško-liberalno. Tuje misli presajajo k nam, duše narodno misel v narodu, katero misel so v sebi že davno u d u š i 1 i.
Narod slovenski, ljudstvo slovensko in nerazsodna, topa masa : tudi narod slo venski ima svoje i d e j a 1 e. Ti ra?ni Slanci, Tavčarji in least non least — Malovrhi. mislijo, da je spas naroda v tem, da narod postane versko indiferenten, ako zani čuje in prezira svoje svečeništvo, ako se po-luterani in zapade v materijalistiško naziranje. Izobražeri v ne narodni h učni h zavodih napojili so se s tujim duhom, postali so že davno po mišljenju tujci, Neslovenci, ako tudi govore slovenski. Nikdar jim ne pride na um, da bi se uglobili v narodno mišljenje, da bi motrili bistvo narodove duše. Z rimskim pravom v roci in z liberalnimi frazami na jeziku rešujejo narod. K tem se še druži »Slov. Narod« z netenjem osebnega boja in terorizma.
Narod ima svoje idejale! Narod je do korena religijozen. On veruje v večno pravico, on upa, da preminejo težave in krivice, ki jih nosi v materijalnem boju za obstanek. Iz večne filozofije božjega nauka črpa moči, da ne omahne, ne zdvoji, ne propade. In to duševno blažen-stvo, ta verski idejal hočejo mu iztrgati novodobni Slanci in Tavčarji s tem, da uprizarjajo divjo gonjo proti predstavnikom in učiteljem naše religije! Je li to ljudska politika, ki rešpek-tuje naziranje narodove duše?! Za Boga, tudi ako bi vi bili sami ateisti, ako bi imeli k o 1 i č k a j r a z u m a v glavi in čutili s tem mukotrpnim narodom, nikdar bi ne metali baklje verskega dvoma v narod! Ako bi bili res narodna inteligenca, kičutiin d e 1 a za n a ro d n o dobro, bi mu nikdar duše ne zastrupljali!
Poznate li zgodovino? Francoska revolucija je gotovo imela namen, odpraviti krivico, ki je tlačila narod vsled zlorabe fevdalnega gospodstva. Ali enciklopedisti so vrgli med narod seme ateizma, brezvestni demagogi so širili to setev med ljudske
mase; del francoskega naroda je vrgel od sebe verske idejale; govoril je iz njega le živalski nagon egojizma, — in potoki nedolžne krvi so tekli po francoski zemlji. Namesto starega Boga, od katerega smo in v katerega rokah smo, postavljali so po Parizu boginjo razkošja, lascivitete. Teroristi so gospodarili nadarjenemu in marljivemu francoskemu narodu, ali i ti so zapadli roki maščevanja, in gilotina, ki je uničila tisoče in tisoče blagih in nedolžnih žrtev, zalotila je konečno tudi te zverine v človeški podobi.
V istini, bili so tudi idejalisti v revolu cijonarnem gibanju. Marsikatera krivica je Bpdla, ki je zasužnjevala ljudstvo, vendar bi ne bila zadobila nikdar družabna revolucija prošlega stoletja tako grozovite oblike, da niso brezvestni ljudje trgali iz srca narodu vseh idejalov in ne budili bestije, ki vzlic vsi navidezni omiki spi skrita globoko v človeku, in se prebudi, ko mu vzamete vso vest, vse duševne idejale, vse religijo.
In sedaj vprašamo: Kaj je bil konec te krvave borbe v francoskem narodu ? Narod prevaran v svojih nadah, v svojih silah oslabljen, vračal se je zopet k svojemu Bogu, aii kvar, katerega je ».vzklila na porušenih verskih idejalih velikega dela naroda, ta kvar se kaže v svojih posledicah še dandanes. V obliki lrancoske države so kaže vedna nestalnost: včeraj Napoleonovo carstvo, jutri meščansko kraljestvo, potem zopet republika in po republiki zopet igrača v rokah Napoleona III. Tudi sedanja francoska republika poka v vsem svojem sestavu in kdo ve, kakšna presenečenja prinese bližnja prihodnjost iz Francoske, kjer se v vodilnih krogih šopiri židovsko framasonstvo.
In v družabnem oziru, kaj je francoski narod? Ali ne propada njega moralna sila očividno? Vsled izkvarjenosti izumira narod. Vse mogoča sredstva izkušajo, da bi ustavili nazadovanje v populaciji, ali korena zla ne vidijo, da je ta koren : brezvestno širjenje liberalnega naziranja v m o r a 1 i, k a t e r o more ohranjati jedina sila — religija. Naš znani li-terat Stritar, katerega pač tudi liheralci ne prištevajo črnim klerikalcem, je dober poznavalec francoskih razmer in francoske literature, in ta literat se je v nekem objavljenem pismu izrazil, da francoski narod že propada, gnije, tako da že diši. — Tega nismo zapisali iz mržnje proti francoskemu narodu, kateri nam je Slovencem-Slovanem simpatična prikazen v svetovni politiki, ali resnici moramo dati mesta.
Nekaj sličnega kakor za časa pred revolucijo na Francoskem so pričeli nekateri sedaj pri nas na Slovenskem. Seve da, si parva magnis componere licet.
Zgodovinski kozli dr. Slanca.
II. serija.
Kaj tako neumnega se ni zlepa kdo spisal v našem jeziku, kakor so »zgodovin-
ski« članki dr. Slanca v »Slov. Narodu«. Zadnjo soboto smo pokazali 15 velikih zgodovinskih kozlov, katere je v enem samem članku UBtrelil dr. Slane.
Toda ta novomeška učenost s 15. kozli ni zadovoljna. Dr. Slane nam odgovarja z novimi članki v »Narodu«, menda samo zaradi tega, ker hoče imeti blamažo popolno, čredo kozlov veliko. Naj jo ima ! Nekoliko deleža ima pri tem tudi šef redakter »Slov. Naroda«, ki Slančevih člankov ne meče v v koš, ampak v list za — inteligenco. Ad rem !
1. Kolonizacija na Kočevskem. Dr. Slane je pisal v prvem članku: »Nemške Kočevce je v te uboge hribe poslal nemški škof«. V drugem članku pa Slane celo trdi : » Že okoli 1. 1000 so b r i -žinski škofje poslali nemške koloniste iz Bavarske in iz Tirol v Kočevje«. Dr. Slane pravi, da poslednje piše »dr. Hauf-f e n, profesor na univerzi v Pragi, Kočevec, ki se je močno trudil, da izve, kako in kedaj so Kočevci prišli v to deželico«, in citira dr. Haulfenovo knjigo »Die deutsche Sprachinsel Gottschee«, str. 10. in 11.
Tu dr. Slane ni ustrelil kozla, ampak samega sebe. Dr. Slane je dr. Hauffenu kozla le podtaknil, dr. Slane je Hauf-fenov citat samovoljno falsifi-c i r a 1. Pogledali smo Hauffenovo knjigo in tu stoji na omenjeni strani pisano : »Grosse Giiter besassen (in Krain) die Bischijfe von Freising, seit 974 (prav za prav 973 !) um Lack in Oberkrain, spiiter noch an der Gurk und der Kulpa in Unterkrain (da so imeli ob Kolpi posestva, ni dokazano nikjer !) Da die Gegenden sclnvach bevulkert \varen, so versetzten sie schon um das Jahr 1000 zahl-reiche Colonisten aus Bayern, Tirol und Kiirnten dahin«.
Vsak pobič, ki je kedaj pogledal v zgodovino, dobro ve, da so brižinski škofje poslali naseljence v Loko, ne pa v Kočevje, ki je spadalo pocl ribniško graščino, in da v Kočevju in Ribnici ti škofje sploh nikdar niso imeli nobenih posestev. Kako si je pa pomagal dr. Slane? Besedico »d a h i n« v IlauiTenovem citatu je poslovenil— »v Kočevje«. S pomočjo te lalizifikacije je prišel dr. Slane do svojega cilja. Falsifikator potem še ponosno povdarja, da je to, kar on trdi, »mnenje vseučiliškega profesorja, pa ne tako nezmotljivo naduto, kakor ta strašni zgodovinar pri »Slovencu«. Prepuščamo dr. Hauffenu, da falsifikatorja potiplje, mi izjavljamo le začudenje, da si liberalci, ki se štulijo, da nekaj vedo, s takim blagom upajo na solnce.
Že zadnjič smo citirali Dimitza, ki iasno piše: »Die Colonisation von Gottschee er-folgte durch Graf Otto v. O rtenburg«. Ta citat pa Slancu ne zadostuje, navajamo mu tedaj danes druzega zgodovinarja, ki je luteran in bo tedaj Slancu bolj verodostojna priča. Pastor dr. Theodor Elze je spisal o naselitvi Kočevja poseben članek. Tu stoji
pri letnici 1339 tole: »Hier also (in Moss-wald) hatten die Ortenburger den e r -sten kleinen Anfang einer Ansied-lung in ihrem ungeheuern VVald-gebiete (Gottschee) gemacht. Das Landgut (villa) ervvuchs allmiihlich zu einer Meierei, etwa zu einem kleinen Weiler (spa-ter das Dorf Moosvvald bei Gottschee) und eine grossere Zahl von Einvvolinern machte eine regelmiissige Seelsorge daselbst noth-wendig. Da jedoch die Entlernung vom Pfarrorte Ileifnitz zu gross war (vier Weg-stunden), hatte Graf Otto hier eine kleine, anfiinglich vielleicht nur holzerne Kapelle des hI Bartholomaus gegrtindet und einen Friedhot angelegt, und nun vvurde eine Ka-planei damit verbunden. — Der Hofhalt der Grafen von Ortenburg in Ileifnitz bestand grossentheils aus Deutschen«. Dr. Elze v članku, katerega bo lahko dobil v roke tudi dr. Slane, obširno dokazuje, kako je orten-burški grof Oton, ki je 1. 1358. postal deželni glavar kranjski, mej leti 1350—1360 obljudil kočevske gozde, nikjer pa Elze niti ne črhne, da bi bili brižinski škofje le enega samega naseljenca kdaj poslali na kočevski svet. Slančev zaključek: »Tako imamo od teh nemških škofov malo dobrega«, je bil tedaj glede Kočevja mogoč edino le na podlagi falsifikacije, katero je zakrivil Slane sam.
2. Orteneški grofje. Drugo talsi-fikacijo je pa napravil dr. Slane pri isti točki tako - le : Slane citira iz Haulfena stavek : »Podložniki (Lehenstriiger) teh patriarhov so bili grofi orteneški, ki so imeli tudi Poljane in Ribnico kot podložniki teh pa-trijarhov v lasti«. Dr. Ilauffen pa piše: »Die Lehenstrager der Patriarchen auf den He rr -schaften Ortenegg, Polland und Reif-nitz (wozu auch das Gottscheer Land ge-horte) sind schon im zvvoliten und drei-zehnten Jahrhundert die m ii c h t i g e n Grafen von Ortenburg«. Ali ni mogel dr. Slane dobiti nobenega novomeškega prvošolca, da bi mu bil ta IlaulTenov stavek pošteno prestavil? Toda prvošolec tega ne zna, kar zna dr. Slane, namreč iz Orten-burških grofov narediti — grofe O rte n-e š k e. Mogočni koroški grofje Ortenburški so imeli veliko posestev na Kranjskem (navaja jih Mell, Entwicklung Krains, str. 135), Orteneških grofov pa naša zgodovina ne pozna. Tega čednega kozla naj dr. Slane nese sušit na razvaline orteneškega gradu pri Ribnici.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Izpremembe v Koerberjevem kabinetu. Poročila o nameravani preosnovi sedanjega kabineta, ki smo jih omenili včeraj, so po izjavi »N. W. Tagbl.« neosnovana. Pl. Koerber ne misli na parlamentaren kabinet, pač pa je voljan poklicati v ministerstvo še jednega ministra brez portfelja z Nemce. Imel bi ta minister isti delokrog kaj-
LISTE
Sovražna brata.
Znano je trpljenje Chamissovega Petra Schlemihla, moža brez sence. Tudi gospod dvorni svetnik Sukije prišel je v žalostni položaj, da je izgubil senco. Dne 4. t. m. je bilo, ko se je odtrgala senca od g. dvornega svetnika in ga zapustila. Toda vse to senci še ni bilo zadosti. Sedla je, spisala dolg članek v opravičenje svojega odpada, ter ga v natis poslala »Slov. Narodu«. Se Peter Schlernihl, ki je od svoje sence bil marsičesa vajen, strmel bi nad takim čudom. Kaj tacega se še celo njemu ni pripetilo.
V torek, dne 14. t. m., pripovedoval je znani dolenjski dopisnik »Slov. Naroda« liberalnemu slovenskemu svetu, da je zapustil g. poslanca Šukljeta. Najzvestejši, da edini oproda gosp. dvornega svetnika ne prisega torej več na zastavo, na katero je prisegal toliko let. čez drn in strn jezdil je s po-vzdignjeno sulico za svojim vitezom leta in leta, in sedaj ? Toda, celo zvesti Sancho Pansa imel je svoje muhe, bil je celo zloben iti baš on nadel je svojemu vitezu žaleči priimek »vitez žalostne postave«. Tolaži naj se torej g. dvorni svetnik, če ga je zapustil zvesti oproda, če mu v »al. Narodu« celo očita »kmetijski birokratizem«.
Pripomniti pa moramo, da je nam vse eno, ali se g. Šuklje potolaži ali ne, mi kot kronisti samo zabeležujemo dejstvo, da je sedaj g. poslanec dolenjskih mest sam, tako Ne bodemo tudi preiskavah, ali je
sam
ta spor mej bratoma trajen ali ne. Morda je trajen; pregovor pravi, da podgane zapuščajo ladijo, ki se ima potopiti. Morda . . . Mogoče pa tudi, da velja tu : Blamier mich nicht, du liebes Kind — Und griiss mich nicht unter den Linden, — Wenn einmal \vieder Wahlen sind. — Wird sich schon alles \vieder finden ! Vsega tega ne bomo preiskavah.
Konštatovati pa moramo kot zgodopisci uzroke, ki so napotili senco, da se je ločila od moža, oprodo, da je zapustil viteza.
Dva uzroka navaja dolenjski dopisnik »Slov. Naroda« za svoj korak : Prvič: Gosp. dvorni svetnik je napravil shod, mesto da je povabil prijatelje na vino. »Vse to bi se lahko povedalo pri časi vina, žal, da se tako ni zgodilo«, tarna mož užaljen. V to povse zasebno zadevo se ne bodemo vtikali. Posl. mora sam vedeti, če in koliko njegovi volilci in agitatorji potrebujejo vina, ako tega ne ve, je to njegova škoda.
Drugič : Gospod dvorni svetnik ni na shodu »trgal« samo klerikalcev, marveč tudi, seveda rahlo, prijemal liberalce. G. Sukije ima za tako taktiko svoje uzroke, ki so obče
znani, ter nam torej ni treba tu jih razlagati. Tudi ne bodemo govorili o tistih dveh stolih, med katera se je usedel vže marši-kedo.
Ali dolenjski dopisnik, braneč liberalce, nam je izdal dvoje, kar treba pribiti. Prvič nam je izdal geslo liberalcev. Piše namreč : »V politiki je tako. Dela se. kakor koristi naneso«. Ali ni to izvrstno ! Kaj pa. ali ni to isto kot : Namen posvečuje sredstva ? G. K. S., to vender vedno očitate klerikalcem in zdaj priznate v svoji na — gajivoati to kot geslo liberalcev. Prav hvaležni smo za to! Drugič pa nam je dolenjski dopisnik izdal gospodarski program liberalcev. Čujte:
»Zahvalni bodimo usodi, da je precej slovenskega meščana na pravi poti, da se druži v močno stranko, ki je, kar pri nas doma prav dobro vemo, gospodarska v prvi vrsti. Prej sovražnika odpraviti, in če je še tako »preznamenit« ; prej mu njegove sile zmanjšati, je bilo vodilo vseh bojujočih se strank, predno se začne novo zidanje. Pa zida se! V jedni roki drži naš meščan meč, v drugi kelo. Kako, to povemo drugikrat, če bo treba«.
Zdaj torej poznamo gospodarski program liberalcev: V eni roki drže meč, v drugi kelo, kako, to povejo drugikiat!
Torej, dragi meščan, uradnik, trgovec, obrtnik, v eno roko meč, v drugo pa kelo,
razumeš, in konec bo vse mizerije. Če pa ne veš, kako treba držati meč in kelo, počakaj, da ti to razloži dolenjski -Narodov« dopisnik »drugikrat, če bo treba«. Morda pa tega gospodarskega programa poleg vseh drugih liberalcev tudi dolenjski »Narodov« dopisnik ne pozna? Verojetno. Kaj pa potem piše o njem? Ko bi hotel o vsem pisati. česar ne pozna, imel bi svet premalo prostora za tiste skladovnice knjig, ki bi jih potem mož spisal.
Kako izvanreden je ta dolenjski dopisnik, kaže nam sledeča notica v sinočnjem »Slov. Narodu« : »Naš dolenjski dopisnik ima pisavo, ki se jako težko čita. Tako se je zgodilo, da se je v njegov članek »Quieta non mo-vere« urinila neljuba pomota. Tiskano je bilo »mi smo demokratje in kmetijski biro kratizem nam ne godi«, a glasiti bi se imel ta stavek »mi smo demokratje in birokratski aristokratizem nam ne godi«.
Da ima mož res pisavo, ki se težko čita, to vedo vsi, ki berejo njegove »članke«, čeprav že tiskane. Da se pa mora sedaj glasiti žaljivi »kmetijski birokratizem« zaradi »slabe pisave« naenkrat »birokratski aristokratizem« to je hud tobak, tobak, katerega dim se kadi bravcem »Slov- Naroda« v nos, kedar začneta kaditi pipo miru — sovražna brata. Saj smo vedeli, da dolgo ne bo . . .
kor minister Rezek. Sicer ostane vse pri starem. Vendar pa hoče Koerber še na drug način ustreči nemškim levičarjem. Zastavil bo namreč vse sile, da se osnuje v parlamentu takozvana poslovna večina za rešitev državnih potreb brez vsake avtonomistiške podlage, brez izvršilnega odbora ter brez vsakih obvez. Sestavljena bi bila ta večina iz samih za delo vnetih strank in bi bila levičarjem skrajno po godu. —Ali meni vlada, da je zagotovljeno mirno delo v parlamentu že samo s tem, da je ustreženo nemškim liberalcem ? S takimi izpremembami Koerber ne pride daleč.
Čehi tn vlada. Večinoma vsi češki listi so zabeležili vest, da vlada v kratkem prične pogajanja z raznimi voditelji češkega naroda glede opustitve nadaljnje obstrukcije v dunajskem parlamentu, češki radikalni listi, mei temi posebno dr. Stranskega glasilo, pa že sedaj izjavljajo, da vlada ne doseže svojega namena, dokler ne napravi miru v deželi, to je, dokler ne reši jezikovnega vprašanja po želji Mladočehov. S tem sredstvom pa baje vlada še ne bo poskušala, marveč ima pripravljenih nekaj drugih vab. Pred vsem je vseučilišče v Brnu, potem pa, kakor ve poročati »Plzensky Obzor«, 20 milijonov kron, katere je voljna vlada dovoliti Pragi za razna važneja mestna podjetja. Del te svote bi bil vstavljen že v prihodnji proračun, ako bi Čehi obljubili, da odnehajo z obstrukeijo. Toda o tem ne marajo voditelji nič šlišati, ker se, kakor pravi imenovani list, za teh par milijonov ne marajo odreči boju za državno pravo in popolno jednako-pravnost.
Češki deželni zbor se vendar le snide v jeseni in sicer, ako smemo verjeti poročilu »Nar. Listov«, brezpogojno. Omenjeni list priobCuje namreč včeraj izjavo, da se dosedaj niso vršila mej vlado in poslanci še nikaka pogajanja glede sklicanja deželnega zbora, dogovarjala sta ee o tej zadevi kakor običajno le deželni maršal in ministerski predsednik. Vlada pa ni stavila prav nikakih pogojev, marveč se izjavila voljno, sklicati deželni zbor ob istem času, kakor ga bo primernim smatral deželni odbor. Nemškim liberalcem ta izjava m po volji, ker so bili do cela prepričani, da vlada zamaši usta češkim poslancem tudi v domačem parlamentu.
OOOletnica krščanstva na Ogerskem. Velepomembna slavnost 9001etnice se je vršila, kot smo že omenili, minuli praznik v vsem sijaju v Ostrogonu, kjer je pred okroglo 900 leti sveti Astrik krstil kralja Štefana in ga venčal za kralja ogerskega. Cerkveno slavnost je s svojo prisotnostjo poveličal nadvojvoda Friderik kot zastopnik cesarjev, dalje večje število ogerskih školov, ministerski predsednik Szell s svojimi tovariši Lukacs, Daranyi, Vlasic in Ploss, nebroj drugih duhovnih in svetnih dostojanstvenikov in nešteta množica prebivalstva iz raznih krajev dežele. Po sv. maši je imel občinski zastop slavnostno sejo, mej katero je župan Wimmer z balkona v dalj šem navdušenem govoru pojasnil občinstvu vzvišeni pomen izredne slavnosti. Popoludne se je pa v palači kneza primasa kardinala Vaszary-ja vršil slavnostni obed, pri ka terem je imel prvi ognjevit govor kardinal, za njim pa ministerski predsednik, ki je napil kardinalu. Slavnosti ni motila niti najmanjša neprilika in kdor je čul Szellovo na-pitnico, pač ni mogel umeti, da je bil ravno Szell, ki je izdajal glede udeležbe pri tej slavnosti razne tajne ukaze.
Avstrijsko brodovje v Kini. V kitajskih vodah oziroma na potu proti Kini so sedaj štiri avstrijske ladije; »Zenta« in »Cesarica Marija Terezija« sta že dospeli na svoje mesto, »Cesarica Elizabeta« in »Aspern« sta pa na potu in dospeta v Taku pričet-kom septembra. Novi poveljnik »Zente«, Skala, odpotuje 21. t. mes. in se s štabnim stotnikom Vojcikom pridružita novemu vrhovnemu poveljniku "VValdersee, ki 22. t. m. odpotuje iz Neapolja. Operacije na kitajskih tleh se sedaj udeležuje samo jeden del moštva na »Zenti«, vsi drugi ostanejo v Taku, ako prvemu oddelku mejnarodnih čet, ki je v ponedeljek baje že prišel v Pekin, ne iz-podleti pri nadaljni akciji.
Amnestija, v Srbiji. Povodom poroke kralja Aleksandra z Drago Mašin je bilo pomiloščenih skupno blizu 400 kaznjencev in nad 300 izmej njih jih že uživa popolno prostost. Pomiloščene so z malimi izjemami vse Mdanove žrtve, ki so jih na njegovo željo obsodila razna sodišča bodisi radi izmišljenih političnih preštopkov, ali pa radi poneverjenj in goljufij, ki jih je Milan podtaknil sebi nadležnim osebam. Splošno se sme trditi, da v Srbiji še nikdar ni bilo pomiloščenih toliko kaznjencev, kakor ravno sedaj. To bode Milana in njegove mameluke, ruski krogi se pa z največjim zadovoljstvom ozirajo na ta čin.
liuskl car pride v Pari«. Pred par dnevi so poročali francoski listi, da pričakujejo v septembru v Parizu visokega obiska, včeraj pa je že sporočil »Echo de Pariš«, da pride v Pariz ruski car Nikolaj in sicer dne 15. ali 17. septembra, »Siecle« pa trdi, da se to zgodi že v prvih dneh septembra. Ta vest je marsikoga presenetila. Sicer se je že minulo leto mnogo govorilo o tem obisku, a da ima car toliko poguma, da se v letu zavratnih anarhiških napadov drzne podati na daljno pot, tega ni nihče pričakoval, in to še tem manj, ker so izjavili mnogi prijeti anarhisti, da je sedaj prvi na vrsti ruski car. V Parizu sme pričakovati car izredno iskrenega vsprejema in vse mesto bo tekmovalo v pripravah za slučaj, da car tudi res pride.
Crispi o italijanski mornarici. Stari lisjak Crispi je prišel v italijanski politiki zopet na površje in zopet obrača nase pozornost s svojimi govori in spisi. V listu »Revista Marittima« je objavil te dni članek pod naslovom »Za vojsko na morju«, v katerem dokazuje, da se mora italijanska mornarica nujno pomnožiti. Od leta 1860, pravi Crispi, pa do današnjega dne je Italija potrošila 2 milijardi 650 milijonov za svojo vojno moč na morju, a vkljub temu se ni nič zgodilo za povzdigo mornarice. V letu 1840 je bila Italija s svojo mornarico na tretjem mestu, sedaj ]f» pa že padla na sedmo mesto. Danes niti Sicilije ne moremo braniti. In vendar čaka Italijo posebno v skrajnem orijentu velika in važna naloga, kateri ne more biti kos s sedanjo mornarico. — In Crispi se nadja, da se vlada strinja z njegovimi nasveti.
Bratska društva I
Danes slavi presvetli naš vladar Frančišek Jožef I. sedemdesetletnico trudapolnega svojega življenja. Odbor »Slovenske krščansko socijalne zveze« je sklenil, proslaviti to redko svečanost slovesno in ob jednem dati osivelemu vladarju izraz patrijotičnega čustva našega slovenskega naroda. Da 701etnico cesarjevo na najsijajnejši način praznujemo, dajenam ugodno priliko II. slovenski katoliški shod.
Sklenili smo, da na večer dne 11. septembra ob polu 9. uri priredimo v beli Ljubljani veliko bakljado in serenado v proslavo cesarjeve sedemde-se 11 etnice s s o de1 o v anjem vseh naših društev.
Bratska društva, pošljite do večera 11. septembra svoje zastopnike v Ljubljano, da bode nastop ob tako redki in važni priliki ogromen in da se pokaže moč krščanske, patrijotične in narodne zavesti slovenskega ljudstva. Vzemite seboj svoje društvene zastave, svoja društvena znamenja, društvene obleke ah narodne noše, sploh vse, kar bode poveličevalo sijaj slovesnosti. Druzega dne v sredo se skupno udeležimo slovesnega II. slovenskega katoliškega shoda. Katoliški možje, stopite na delo za velikansko udeležbo !
Vse za vero, dom, cesarja!
Pripomnja: Zastopniki društev naj se oglase pri g. župniku svojega kraja, da se izpolni ondi ležeča vprašalna pola.
V Ljubljani, 18. avgusta 1900.
Odbor ,.Slovenske krščansko-socijalne zveze".
Tedenski koledar.
Nedelja, 19. avgusta: 11. pobink. Ludovik Tol. škof; evang.: Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. — Ponedeljek,
20. avgusta : Bernard op. — Torek, 21. avgusta: Ivana Frančiška Frem. — Sreda, 22. avgusta: Timotej in Simforijan mm. — četrtek, 23. avgusta: Filip Benicij. — Petek, 2^.. avgusta: Jernej apost. — Sobota, 25. avgusta : Ljudovik, kralj. — Solnce izide 25. avgusta ob 5. uri 18 minut, zaide pa ob 6. uri 46 min. — Lunin spremin: Mlaj 25. avgusta ob 4. uri 51 min. zjutraj — Musica saera v nedeljo, 19. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri : Mašo v F-dur zl. Feliks Uhl, graduale A. Foerster, ofertorij U. Korn-mtiller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prvo Cecilijino mašo v C-dur zl. Fr. Schopf, graduale „Dispersit" A. Foerster, ofertorij „Gloria et honore" M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Cesarska slavnost. Izreden dogodek praznuje danes vsa država, 70. rojstveni dan svojega presvetlega cesarja in kralja. V uda-danosti in zvestobi svojemu vladarju in cesarski hiši pa dežela kranjska vedno tekmuje z drugimi kronovinami in slovenski rod stoji v prvih vrstah, kedar treba cesarju izražati neomahljivo udanost. Po vsej deželi se danes in jutri prebivalstvo v molitvah
spominja dobrotljivega vladarja.
* *
*
Jubilejna razsvetljava v Ljubljani. Včeraj je bela Ljubljana sijajno pokazala svojo udanost presvetlemu cesarju. Svetila se je v morju luči. Vpeljala se je razsvetljava z nemško demonstracijo. U kr. živinozdravnik Wa g n e r je hotel Ljubljančane izzivati s tem, da je iz svojega stanovanja v Kirbischevi hiši razobesil dve frankfurtarici, kateri pa je skoro moral skriti, ker je pričelo leteti kamenje. Sicer se je razsvetljava vršila mirno in redno ; na tisoče občinstva, ki je gledalo razsvetljavo, vedlo se je vzorno. Dež je izprva razsvetljavo nekoliko oviral, a je skoro prenehal. Med najlepšimi je bila razsvetljava cerkve sv. Jakoba. Portala cerkvena svetila sta se v lu-čicah, stolp je odseval v sijaju lučij in nad cerkvenim vhodom proti Rožnim ulicam je bil velik transparent s podobo cesarjevo in pomembnim napisom: »V Gospoda zaupa in ne omahne.« Odlikoval se je mestni magistrat, ki je žarel v svitu električne luči. Pod cesarsko krono se je svetil napis: »Slava!« m v belo-modro-rudečih lučih črke »F. J. I « Na Mestnem trgu je imel v izložbi lepo skupino Grob ein ik, z razsvetljavo so se posebno odlikovali trgovci Kol 1-mann, Mikusch, Urbane, Ska-berne, Petričič. Na Starem trgu imel je krasno prireditev v izložbenem oknu tr-
v
govec Benedikt. Škofija je nad portalom v srednjem oknu imela razsvetljeno cesarjevo soho in ob stranskih oknih v sredi transparenta žarkov letnici »1830 — 1900«. Zvonik stolne cerkve imel je na vrhu na obeh stolpih obroče lučij, kar se je videlo z daljave, kakor bi kolobar lučic plul po nebu. Semenišče je bilo razsvetljeno z raznobarvnimi lučicami, balončki in odeto v cvetlice. Prekrasen transparent s cesarjevim, avstrijskim in kranjskim grbom je obračal na se pozornost občinstva. »Katoliški dom« je na fasadi bil razsvetljen z belo rudečirni lučicami, okolu podobe Izveličarjeve pa se je svetilo številno lučic. »Mestni dom« je kazal dvorano razsvetljeno z rudečo električno svetlobo, na vrhu stolpiča pa se je svetila belo-zelena električna zvezda. V »Mestnem domu« je bilo pripravljeno ognjegasno društvo, da takoj v slučaju nesreče prihiti na pomoč. Tudi »Rokodelski dom« imel je mnogo občudovateljev. Na vrhu Grada svetil se je s tolp v lučih in oni, ki so šli gledat razsvetljavo na vrh Gradu, pripovedujejo, da so opazili po deželi mnogo kresov. Na sv. Petra cesti je bila posebno lepo razsvetljena hiša gospoda Striclja, dalje hotel Lloyd in hiša gospe Susteršičeve. Kakor povsod po Ljubljani so bile tudi tu hiše razsvetljene s svečami in balončki, na mnogih oknih se je kazala prijazna podoba cesarjeva. Celo stari mesarski most je bil razsvetljen z nočnimi delavskimi svetilkami. Na Frančiškanski cerkvi se je bliščal svetel križ, eve-
tega Petra cerkev je bila okrašena s svetlim križem in razsvetljena v obliki piramid in zvezd. VVodmatu so prebivalci tudi tekmovali mej seboj v lepi razsvetljavi; sosebno so se odlikovali Leoninum, delavske hiše in tovarna. V Vodmatu so spuščali v zrak rakete. Trnovčani so istotako odlikovali so z izredno požrtvovalnostjo. Stolpi trnovske cerkve imeli so krasen venec lučic. Bogato sta bila razsvetljena južni kolodvor in palača deželne vlade; istotako muzej, gledališče, »Narodni dom« in kranjska hranilnica, ki je imela portal razsvetljen s plinovo lučjo. Deželni odbor je nad vhodom na Turjaškem trgu razsvetlil s plinovo lučjo cesarjevo ime in dva velika orla. Protestanška cerkev je bila v temi. »Ljudska posojilnica« je imela razsvetljavo v narodnih in avstrijskih barvah in lep transparent, »Narodna kavarna« se je svetila v belo-modro rudečih lučicah. Na Dunajski cesti se je posebno odlikovala trgovina Schumijeva, ki je imela v izložbi eleganten arangement, na Valvazorje-vem trgu je bil na balkonu Rechbachove hiše prestol, obdan s cvetlicami in zastavami, in na prestolu cesarjev kip Omeniti je še, da sta na balkonu hiše notarja Plan-tana švigala v noč velika ognja, hiša gospe Gariboldijeve je imela dragocen transparent. Kazina je bila toliko taktna, da ni provoci-rala s frankfurtaricami. S hiš so plapolale zastave, a česar smo včeraj posebno pogrešali, bila je godba. Lepa je bila razsvetljava,
a bilo je tiho in mirno po Ljubljani.
» *
*
Danes ob 10. uri je v stolnici presvetli knez in škof ob obilni azistenci daroval slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo. Božje službe so se mej drugimi udeležili deželni predsednik baron Hein z mnogimi uradniki, deželni glavar pl. Detel a z deželnimi odborniki, mestni župan Hribar z občinskimi svetniki, načelniki raznih uradov in mnogo vernega ljudstva. Popoludne praznujejo mnoga podjetja.
» *
*
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima povodom cesarjeve sedemdesetletnice jutri ob sedmih zjutraj v stolni cerkvi tiho sveto mašo. — Gasilno društvo nameravalo je slaviti ta dan s tem, da bi se bila priredila včerajšnji večer sere-nada, na to pa podoknica pri deželnem predsedniku v nedeljo pa bi bila slavnostna sv. maša in slavnostni koncert. Ker pa ni mogoče dobiti zdaj v našem mestu nobene godbe, je moralo to izostati. In tu se vidi, kako ?.ivo potrebna je našemu mestu civilna godba!
*
* *
Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: Naši vrli Sentvidci ob vsaki priliki pokažejo svoje navdušenje za narodno in domoljubno stvar. Tako so tudi sinoči lepo slavili cesarjev rojstveni dan. Takoj v mraku so razsvetlili okna s svečami in lam-pijoni, topiči so gromeli v tiho noč in lepo pritrkavanje je iz zvonika odmevalo po širni planjavi. Iz doma rokodelskih pomočnikov so šli društveniki s člani gasilnega društva in narodne čitalnice z lampioni pred hišo g. župana Belca, kjer so pod vodstvom g. Na-vinšeka zapeli tri pesmi. G. župnik je v kratkih besedah pojasnil pomen slavnosti. Razsvetljene so bile vse hiše, le g. nadučitelj je bil v »temi«.
Iz Kamnika nam pišejo: Jako lepo smo sinoči slavili cesarjevo 701etnico. Ko je počil prvi strel na »Malem gradu«, razsvetljena so bila mahoma vsa okna v mestu in predmestjih. Nebo je žarelo od razsvetljave. Videli smo več jako lepih transparentov. Lepo so bili razsvetljeni »Kat. dom«, zvonik iupne cerkve itd. Na vrtu g. Radešiča smo videli na dolgem mlaju električno luč, ki je čarobno razsvetljevala okolico. Okoli '/ji), ure so se zbrala pred šolo razna društva: veterani, gasilci, kat. pol. društvo, »Lira«, zastopniki raznih korporacij in mladina z lampioni. Z godbo na čelu so odkorakali pred Btanovanje g. okr. glavarja, kjer je »Lira« zapela »Avstrija moja«, godba pa zasvirala ces. himno. Okr. glavar seje zahvalil za izraze udanosti cesarju. Nato se je sprevod ustavil pred stanovanjem g. župana, kjer je »Lira« zopet zapela in godba zasvirala. Na Malem gradu so gromeli topiči in zažigali umetnj
ogenj. Vse hiše so v cesarskih in narodnih zastavah. Danes je bila ob 10. uri slovesna sv. maša, katere so se udeležile razne kor-poraeije.
Iz Idrije se nam poroča: Dolgo časa smo bili pri nas v zadregi, kako naj bi se vršila cesarska slavnost na TOletni rojstveni dan presv. cesarja. Te dni je magistrat v svoji seji sklenil napraviti v ta namen ustanovo letnih 200 kron za idrijskega dijaka visokošolca, pozvati meščane, naj razsvetle na predvečer svoje hiše od pol 8 do 8 ure, ko bodo rudniška godba po mestu glasno naznanjala redko slavnost. Ravno ko Vam pišem, razobešajo že zastave po erarnih hišah. Da zasebniki ne bodo zaostali, je gotovo, saj Idrija je cesarsko mesto, od rudnika ne žive samo uradniki in rudarji, temveč tudi trgovci in posestniki.
Danes zvečer ob S. uri b"de v gledališču slavnostna predstava z alegorijo in opereto »Čevljar baron«. Kakor do sedaj skušnje kažeio, bode udeležba velika in predstava izborna. Jutri ob 9. uri je slovesna božja služba, katere se udeleže uradniki v leskečih svojih uniformah, rudarji in drugi; ob 4. popoldne pa je velik koncert rudarske godbe in velikega pevskega zbora, ki broji nad 50 pevcev; 15 točk obsega izbrani program, vsak dan so bile skušnje in gotovo se bode izvršile vse točke točno, da bi tudi strogi kritik ne mogel kaj izdatnega na posameznih točkah grajati. Ker je presv. vladarja geslo: »Z združenimi močmi«, združili sta se tudi »Katol. delavsko društvo« in »Bralno društvo«, da skupno nastopita. Gotovo hvale vredno! Tu v idrijskem kotlu, kjer smo nekako ločeni od sveta, se še pri petju cepiti v razne stranke, pač ne kaže. Ako bi le malo dobre volje kazale razne vrle moči, bi prirejevali koncerte, da bi lahko tekmovali z glavnim mestom. Naj bi bila ta slavnost začetek vzajemnega delovanja na polju lepe umetnosti.
Iz Tržiča se nam poroča: Ves trg je v zastavah. Razsvetljava je bila krasna. Posebno so se odlikovala poslopja gospodov Mallv - ja in Gassner - ja ter župnišča. Vsa društva tržiška z gasilnim društvom vred so priredila bakljado. Opazili smo mnogo raket. Danes ob 8. uri je bila slovesna sv. maša z asistenco, katero je daroval veleč. g. duhovni svetnik Fr. Špendal in katere so se udeležili vsi c. kr. uradniki, g. župan in mnogo drugega občinstva.
Iz Kranja se nam poroča : Patriotiški čut je starodavno naše mesto še ob vsaki priliki sijajno pokazalo, vziasti pa ni zaostalo ob sedemdesetletnici našega presvitlega vladarja. Vže pri seji mestnega zastopa je zavladalo nepopisno navdušenje, ko je mestni župan sprožil vprašanje, kako bi se primerno in dostojno proslavila ta slovesnost. Vse občinstvo je dalo duška vznesenim besedam svojega zastopnika. Že včeraj so vihrale z vseh hiš zastave, ki so pač pričale, kako za cesarsko rodbino vneta srca prebivajo v njih ozidju. Večerna razsvetljava je bila vziasti pri odličnejili meščanih naravnost impozantna. Vsa društva so z godbo na čelu korakala najprvo k glavarstvu, kjer se je zaigrala cesarska himna in potem so ob spremstvu ogromnega občinstva obhodila mej sviranjem mesto. Po okolici smo zapazili mnogo kresov, kaj mično je bil razsvetljen tudi monsig. Zupana gradič, posebno pa se je odlikovalo Cofišče. Krasen transparent s tri metre dolgimi črkami je razsvetljeval stavbo z raznimi lučicami, izza katerih so kar naprej frčali raketi v posebno veselje naših otrok. Po slavnostnem mirozovu so društva odkorakala k P. Mayerju, kjer je godba zabavala mno-gobrojno občinstvo. Danes je bilo pri slavnostni sv. maši častno zastopano vse urad-ništvo, društva in meščanstvo ter se na to poklonilo pri glavarstvu, izražujoč svoja vdana čutila ljubezni do sedemdesetletnega slav-Ijenca, katerega nam Bog še dolgo ohrani.
Iz Radovljice: V proslavo cesarjeve sedemdesetletnice je bilo včeraj od 8._9.
mesto krasno razsvetljeno med pokanjem topičev in sviranjem mestne godbe, ki je se posebej igrala prav dobro nekaj komadov pred glavarstvom, kjer so bili zbrani višji častniki sedaj tukaj bivajočega deželnobran-skega polka št. 4. Danes zjutraj je bila bud-nica in vse mesto je v zastavah. Ob 8 uri ie bila vojaška maša na Lamovškem pašniku onkraj Save pod milim nebom v lepo ozalj-
*anem šotoru, pred katerim je stal v polni paradi ves polk v štirih oddelkih, streljajoč pri posameznih delih. Ob 9. uri je bilo slovesno opravilo v župnijski cerkvi, katerega so se udeležili vsi tukajšnji uradi in vojaštvo. Ob 12. banket v lludovernikovi restavraciji.
Razsvetljava v Celju. V predvečer cesarjevega 70tega rojstnega dne so tudi celjski Nemci, kakor se nam poroča, vsaj na zunaj odvrgli svoje prusko lice in so postali vrli Avstrijci. Popoludne je igrala mestna godba na estradi pred mestnim uradom zvečine domoljubne skladbe, počenši proti navadi ne z »Die Wacht am Rhein«, ampak s cesarsko himno. Proti mraku seje začela svečanostna razsvetljava, katero so ukazovali rudeči županovi plakati. Javna poslopja so bila z zelenjem okrašena, _ posebno lepo in ukusno okrožno sodišče. Tudi gostilne in hoteli so kazali izredno svečano lice in so jih razsvetljevale posebne nalašč narejene plinove priprave. Mestna hiša je bila najlepša. Nadstropja so predeljevale ne-brojne plinove lučice, stebri na estradi so imeli razne podobe, s katerih je migljalo vse polno plamenic. Nad mestnim grbom je žarel tudi v plinovi luči monogram F. J. I — Na oknih zasebnih hiš so se svetili transparenti s cesarjevo podobo ali drugimi cesarskimi znamenji in primernimi napisi. Zupanova hiša na glavnem trgu je bila skoro cel večer bengalično razsvetljena. Zvonika obeh cerkva sta bila z mnogimi malimi lučicami razsvetljena. »Narodni dom« je bil sicer v znamenju narodnega žalovanja vsled v zadnjem času celjskim Slovencem prizadetih krivic, vendar pa primerno razsvetljen, kajti Slovenci so in ostanejo zvesti in udani svojemu vladarju. Veterani, ognjegasci ter člani obrtnih zadrug so priredili pod noč bakljado po mestu, katero je spremljala godba in tamburji deželne brambe. Godba je napravila podoknico županu Stigerju in okrajnemu glavarju grofu Attemsu. V zadnjih letih je bila to prva bakljada, da se pri njej Slovencev ni izzivalo. Fakinaža je bila z zadregi, kaj bi upila, ker se ji običajni »Heil« ni zdel umesten. Slovenci so praznovali predvečer v »Narodnem domu« v domačem krogu popolnoma sedanjim časom primerno, ker jim je zabranjeno svojo lojalnost v svojem jeziku pokazati.
Iz Gorice se nam brzojavno poroča: Na županov poziv je bilo mesto razsvetljeno, na poslopjih je bilo še precej zastav. Kar dinal je ob 10. uri daroval slovesno sv. mašo, katere so se udeležili razni dostojanstveniki.
V Gradcu je razsvetljava izpala bolj klaverno, ker jo je motil silen naliv. Vkljub temu so si pa številne množice ogledale krasno razsvitljeno mestno hišo, gledališče in razna druga javna in zasebna poslopja.
Razsvetljava na Dunaju je bila včeraj nekaj nenavadno krasnega. Ob sedmi uri zvečer moral se je ustaviti promet z vozmi, pa tudi kolesarji so morali prenehati s svojo vožnjo. Policija je odredila, da se na jedni strani trotoarja sme iti samo v isti določeni smeri. V Pratru je stalo pet slavolokov in na stotine mlajev. 70 strelov je v Pratru naznanilo pričetek slavnosti, nakar je pričelo svirati 30 godb, 4000 električnih lučic je razsvetljevalo poslopje »Oestereichi-sche Schuckert Werke«, na katerih strehi se je bliščal 5 metrov visok in 3 metre širok cesarjev transparent slikarja Kiencla, obdan s 1000 električnimi lučicami in razsvetljen s 3000 svečami. Z dosedaj največjimi takozvanimi »svitometali«, kar jih je v Evropi, so bili razsvitljeni Kahlenberg, sv. Štefana stolp in razne ceste. Iz pritrjenega zrakoplova je bil razsvet. ces. dvor. Vsa važ. poslopja so umetniško okrašena. Magistrat je bil razsvetljen s 15 000 električnih lučij. Vsa odličnejša poslopja, pa tudi zasebne hiše so bile tako razsvetljene, da take razsvetljave se ni videl Dunaj. Nad tovarno Siemens & Halske se je svetil 15 metrov velik in 12 metrov dolg cesarski orel, ki je imel meč dolg 5 metrov ter razsvetljen s 5000 luči. Ob straneh so se z dveh velikih stebrov dvigali vodni pari, v katere so se s stioptikonom pričarovale podobe iz cesar-jevega življenja. V mestni hiši so včeraj uzidali štiri spominske plošče. — Prijatelj ki se ravno mudi na Dunaju, nam piše: Cesarski in krščanski Dunaj hoče prekositi vsa ostala mesta. Že včeraj je bilo mesto v prazniški obleki. Ljudstvo je navdušeno za
svojega cesarja, na Dunaju ni mesta za pru-sake. Danes 17. t m. je občinski zastop imel slavnostno sejo. Vsa mestna poslopja bodo razsvetljena do nedelje. Vrvenje po ulicah je ogromno. Krščansko s icijalno gibanje se kaže javno z vedno večjo silo. Višji in nižji slojevi izražajo po\sod svoje krščansko in avstrijsko prepričanje, in Dunaj ni nazadnjaško mesto. To nam daje upanje, da se krščanska misel iz središča razširi po vsej državi in konečno zmaga.
V bogoslovje so v Ljubljani doslej na novo sprejeti naslednji kandidatje: Bartel Bertold iz Podgrada, Cankar Karol z Vrhnike, Jeglič Ivan iz Podbrezja, Kajdiž Valentin z Breznice, Kreč Anton iz Mengša, Lovšin Ivan iz Ribnice, Perko Ivan iz Poljan, Perz Alojzij od Stare cerkve, Pintar Miha iz Javorjev, Podbevšek Jernej z Vranjepeči, Šali Karol iz Prečine, Šušelj Matej iz Košane, Vilfan Franc iz Žabnice, Zaje Albin iz Ljubljane, Zaje Franc iz Sodražice, Zaje Pavel iz Sodražice, Zupan Matej iz Mošenj, Zupančič Ivan iz Črnomlja, Žnidaršič Ant. iz Dobre-polj, Ž ust Anton iz Poljan.
S potovanja. Manresa 11. avg. Mesto stoji na mali višini ter broji krog 25 tisoč prebivalcev. Večina dela v bližnjih tovarnah, okoličani pridelujejo olje. Med cerkvami je važna kolegijatna stolnica v starem gotskem slogu, še bolj pa dve cerkvi oo. jezuitov. Pokazali so votlino, v kateri je bival sveti Ignacij Lojola, pišoč glasovite duhovne vaje; kraj, kjer je ležal zamaknjen cel teden, da so ga mislili že pokopati; kropilni kamen, v katerem je zajemal blagoslovljeno vodo; kamenit križ, pred katerim je večkrat molil itd. Seznanila sva se s patrom Avgustom Hup-feld, ki se je kot kadet vadil v vojaški službi s sedanjim nemškim cesarjem, pozneje prestopil h katoliški veri in postal jezuit. Očetje Jezusove družbe imajo tu dva samostana. Novega, ki je sedaj najlepše poslopje v Manresi, jim je sezidala imovita gospa iz Barcelone. Domačini jako čislajo jezuite; otroci tekajo kar od daleč, da jim poljubljajo roke. — Zaragosa 12. avg. Iz Manrese do Zaragose je 307 km. Vsa pot je večinoma puščava z rujavo peščeno prstjo. Semterje se vidi oljka in vinska trta. Posebno žalostna je okolica od Leride naprej. Tu vidiš obširno ravan, slabšo kot naš Kras ali ogrska pusta. Ni drevesa ne vode, sama razpokana suha zemlja. Došli smo ravnokar v Zaragoso, glavno mesto Arogonije, z 90.000 prebivalci. Mesto odseva v električni razsvitljavi, na glavnem trgu „plaza de la constitution-' pa svira godba, okoli katere se tare polno ljudstva. Čarobno segata proti nebu visoka stolpa stolnice in bazilike „nuestra senora del pilar". Zlasti zadnja dela mogočen vtis s svojimi kupolami. Postavili so jo v spomin preblaženi Devici, ki se je prikazala tu na stebru (pilar) sv. Jakobu, apostolu Španije. Železen in kamenit most čez Ebro vežeta Zaragozo, s predmestjem. Vidi se narodna noša španskih caballerov. — Pamplona 13. avg. Da prideva do velikega Šmarna v Lour-des, obrnila sva se od Zaragoze proti severu ter prišla pravkar v Pamplono. To je mesto ob južni strani Pirenej, broječe blizu 30 tisoč prebivalcev. Lego ima slično Kranju, na nasprotni strani (recimo kakor na Šmarijetni Gori) se vzdiguje mogočna trdnjava. Tu se je boril nekdaj sv. Ignacij Lojola, bil ranjen itd. Daleč na okrog se širi velika planjava, toda precej nerodovitna, gore brez drevja, trava osmojena vsled suše. Vinska trta, samo pritlikavo trsje, raste kakor pri nas krompir po njivah. Turšice ni nič videti, gov eja živina črnkaste barve, mule in osli nosijo velike tovore, na njih sede ženske s solnčni-kom v roki. Poštni vlak (el eordo) vozi dokaj hitro, toda direktnih zvez manjka. Sploh ima Španija malo železnic, vožnja je draga, ker mora plačevati železniška uprava 40 % davka za izpraznjene državne blagajne. — San Sebastian 14. avg. Od Pamplone dalje se stisnejo gore; prične se ozka dolina, ki ima podobo planinskega sveta, vendar nikjer ni videti smreke, le listnato drevje. Železnica gre skozi več prerovov, na desno in levo se prikazujejo skalnati vrhovi, med njimi: Sierra de Alaral 1471 m., Sierra de Andia 1493 m itd, proti vzhodu se vidijo Pireneje. V To-lozi je že mnogo lepega polja, ko pa pridemo v San Sebastian, se širi pred nami biskajski zaliv Atlantskega morja. Tu je najbolj znamenito španjsko letovišče, kjer biva
tudi kraljica Kristina z mladoletnim kraljem Alfonzom. Mesto z 22.000 prebivalci ima tri lepe cerkve. (Dobri pastir, Mati božja in Sv. Vincencij.) V drugi mi župnik ni dovolil maševati, ker nimam talarja. Na ugovor, da ga težko nosim s seboj na tako daljnem potovanju, me odslovi kategorično: Ni dovoljeno! Spričevala ljubljanskega ordinarijat; niti ni hotel pogledati. Odidem v cerkev sv Vincencija, kjer sem dobil nekoliko bolj olikanega gospoda.
C. kr. deželni plačilni urad v Ljub Ijani na cesarja Josipa trgu bo dne 23., 24. in 25. avgusta zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
„Naša Straža" je imela pod predsedstvom dr. K r i s p e r j a odborovo sejo, kateri je rešil več važnih točk. Sklenilo se je, dovoliti primerno letno podporo za slovensko šolo, ki se otvori na slovenski meji; rešile so se prošnje za posredovanje za slovensko službo božjo v nekem obmejnem mestu, slovenskemu učitelju ob meji se je dala podpora, sprejelo se je poročilo, da sta katol. akad. duštvo „Daniea" in „S1. kršč soc. zveza" nabrala okolu 400 knjig za obmejne Slovence. Sklenilo se je, izročiti jifc knjigovezu, da jih zveze, ter se bodo poslal« mej ogerske Slovence. Sklenilo se je, stopit v dogovor s »Trgovskim in obrtnim društvom" da se pridobe sposobni trgovci za slovensk< meje in se tako ugodno rešijo številne prošnje Sklenilo se je, stopiti v dogovor z „Vza jemnim podpornim društvom" za najetje po sojila za neko obrtno stvar v nekem ister skem mestu in za rešitev slovenske zemlji v dogovor s celjsko in mariborsko poso jilnico, ter obrniti se na nekega ljubljanskega obrtnika, da sprejme v poduk nadarjenega dečka iz Istre. Seje se bodo odslej redne nadaljevale.
Požar. Poroča se nam: V vasi Kal pr, Št. Petru na Notranjskem je bil dno 14. t m. velik požar, ki je 11 posestnikom upe pelil vsa njih poslopja, že spravljene poljsk« pridelke, kmetijsko orodje, hišno opravo ir veliko obleke, zgorelo je tudi pet prašičev in ena goved. Škode je okoli 35.000 kron, zavarovana svota pa znaša le okoli 7000 K. Za žgal je menda otrok, ki se je v lopi igra z ognjem. Da pa so ni vkljub hudemu vi harj u zgodila še večja nesreča, gre največji zahvala uradnikom iz Št. Petra, in sicer g načelniku Šusteršiču, g. poštnemu oskrbniki Karižu, dalje gg. Novaku, Vadnalu in Špe gliču, ki so z brizgalno prihiteli na pomoč ter res marljivo delali. Iskrena zahvala vsem kakor tudi šentpeterskemu gasilnemu dru štvu, orožnikom in g. župniku, ki je ljud stvo vodil, tolažil in navduševal na delo Bog vsem povrni in nakloni revežem mnogi usmiljenih src.
Neusmiljenost do živalij. Poročajc nam: Rajni živinozdravnik Folakovski, ki j bil jako blaga duša, je zaradi tega csnovs društvo za varstvo živalij. Po njegovi smrl se nihče več ne briga zato, kaj ljubljansk vozniki počenjajo s svojo živino. Nekatei izvoščeki nategajo vsak hip vajeti, kakor d bi hoteli konju gobec raztrgati in kakor zi kratek čas bijejo ob jednem po živali drugi natlačijo na svoj itak težki voz vsi polno ljudi, potem pa udrihajo po živini da teče, zlasti še v klanec. In težko uprezm živino mnogokrat kar razbijajo ljubljansk kruteži, da se daleč sliši na okrog. Ali nim; policija več očij za tako barbarstvo? Ka vendar reko tujci, ki gledajo tako surovost In zatrjujem, da je rahločutnemu človeki prava muka, ko mora mimo živalskih tor tur. Mestni policiji nai se naroča ostro pa žiti na ljubljansko neusmiljenost, omikane naj pa na to delujejo, da se vzbudi ljudem usmiljenost do živalij. Sv. pismo pravi: »Pra vični se usmili živali«.
Nova gluhonemnica v Ljubljani bo v oktobru otvorjena. Letos se odpre prvi razred, s časom pa se zavod razširi na osem letnikov. Pouk bode slovenski.
Pojasnilo. Z ozirom na notico z dne 13. avgusta popravljamo vsled pojasnila resnici na ljubo, da bi bila banka »Slavija« že davno sama rada popravila svojo hišo, ko bi ji tega ne branil knez Auersperg, katerega ast je polovica zida proti Vegovim ulicam.
Iz Vevč se nam piše : Tukajšnji gostilničar Auer, ki je odpovedal prostore za soc.-dem. shod dne 1. julija, je dobil nov račun za povračilo troškov, katere je imela
Bodočnost" s ponesrečenim shodom. Zani-livo je, kako se troški izpreminjajo. V prem računu so zahtevali odškodnine 56 08 ron, sedaj pa le 44 76 kron. Ljubi očka ! Ji ste se prvič »zmotili" za 11-32 K, ali te sedaj tako velikodušni, da ste popustili 1'32 K od prejšnjega računa? Ali je ver-5tno prvo ali drugo ? — Prijatelj Kristan ' jendar ni porabil za vožnjo iz Trsta 28'08 ron, temveč, kakor sedaj pravite, le 16-76 ,ron, dasiravno se je peljal ta zastopnik judstva na mehkih blazinah II. razreda. Na ' ;.ake »napake" vas moramo še le mi p o 'časnikih opozoriti ? Žalostno ! Kakšen mora biti red v vaših računih, če se večkrat »zmotite!" Častitamo delavcem, ki imajo tiko vodstvo; žepi bodo kmalu prazni! — tf i pa pravimo : Le tako naprej — p r i j a-e 1 j i delavcev, bomo prej na jasnem !
Socijalni-demokrat — tehnik ali irojač? Iz Vevč se nam piše: Pri spletkah 3c. dem. med našim delavstvom igra ime-itno ulogo neki Adolf Prašek. Ta »fantiček« i mojster! Prišel je enkrat nepoznan v ruštveni dom kršč.-soc. delavcev ter se j redstavil kot absolviran realec, sedaj tehnik j i Dunaju. No, ta tehnik je, kakor smo !| »daj zvedeli, navaden krojač! Kajne da, hnik in krojač — precejšen razloček ! Če-itamo bratcem na tej pridobitvi tehnika. Dveda: Janezek naj se uči, kar hoče Janez | mti.
Shod socijalnih demokratov na užinah pri Ljubljani. Kako se pomi I 'J° Železnikar in tutti frutti proti Ljub-»ni! Pri Devici Mariji v Polju ne morejo I :č dobiti prostora za shode, zato so jo po-gnili na Fužine k svojemu prijatelju Šta-. rcu. Le še en korak, pa ste v Ljubljani, ndi prevračajte kozolce, če vam jih bodo istili. »Sijajnih shodov«, kakor povdarjate, . -i nas pač no bote imeli, dokler je ljud-j tvo še toliko pošteno; vaš trud je brez-
ispešen. Nekoliko ste jih vjeli, pa ti so bili aši že poprej, samo očitno se niso prizna-ali k vaši stranki. In še sedaj se vas vaši iratci med našim delavstvom sramujejo ter rdijo vedno: Mi nismo socijalni demokratje! 'a to peščico »pipčarjev« so osnovali po-iružnico strokovnega društva papirnih de-avcev, seveda s pravilom, da pošiljajo denar osrednji socijalnodemokraški blagajni. V slučaju razdružitve pripada vse premoženje Jodružnično osrednjemu društvu. Pri občnih Zborih pride na 25 udov podružnice en za-ftopnik. Koliko zastopnikov bodo torej imeli <>ndi naši »sociji« ? Gotovo malo, ker je vseh {iomaj 25! Kakor kaplja v morju, tako bo-jlete zginili, kar vas je zapeljanih, v morju ^ocijalne demokracije. Plačevali bote, pa ne za-se, temveč za Adlerja in njegove pomočnike. Naše geslo pa je: Naš denar ostane floma za naše delavce ! ■ Nesreča. Dne 14. t. m. je šel 191etni l.apec mesarjev od Device M. v Polju s konjem v Ljubljanico, kjer sta oba utonila. Truplo utopljenca so včeraj našli in prepeljali v mrtvašnico.
Ljubljanske novice. Ustrelil se ](^ danes opoludne na sv. Petra nasipu štev. 67. v Vračkotovi gostilni na stranišču Ign. Krek. Prišel je že zjutraj v gostilno in je )ndi izpil kakih 10 vrčkov pive in tudi ne-faj žganja. Pisal je mnogo pisem. Hotel je tonečno iz gostilne. Natakarica ga je opo-:orila k plačilu, a fant je dejal, da se ni >ati za plačilo, šel nazaj v gostilno in jo poslal po jedi. Mej tem ko je natakarica šla po jed, šel je v stranišče ter se ustrelil v *rce. Bil je takoj mrtev. Pri 8ebi je imel rdi pismo na neko Marijo Lackner v Vu-erjih na Štajerskem. Njegova rodovina je k njim mnogo pretrpela, — Protestant-I i otroški vrtec nameravajo v krat-rm protestantje ustanoviti v Ljubljani. Pa-torica Jacjuemar je že naredila za vrtnarico otrebne skušnje. Ker protestantskih otrok i veliko v Ljubljani, lovili se bodo v ta rtec, ako se ustanovitev dovoli, katoliški troci. — Ponesrečil so je hlapec Ra-mgerjev Velepič. Traverza mu je padla na ^o in ga ranila. — Mesarski most er smo v »Slovencu" podrezali, da ima ?radba novega mesarskega mostu samo-,rnški naP's, dobila je sedaj zgradba tudi -'Venski napis, pa še jednega nemškega po
Tak° »na sedaj zgradba srečno jeden °venski napis in d v a nemška ! — T a t -1" a. K Ivanu R u p p e, krošnjarju je pri-
šel včeraj nek Barbao Gerk v njegovo stanovanje v Kolodvorskih ulicah št. 10 Ukral mu je pogrinjalo vredno 40 K in zraven še denarja 8 K. — N a š 1 a je Alojzija Pahovc iz Moravč zlat prstan vreden 6 K, neka ženska je pa izgubila desetak.
Štajerske novice. Novo mlekarno otvori 23. t. m. »Kmetijska zadruga« v St. Ilju pri Velenju. — Občinske volitve ae vrše prihodnji ponedeljek v Oplotnici. Slovenci se volitev udeleže in imajo mnogo upanja na zmago. - Otroški bal so priredili v Tubelbadu pod pokroviteljstvom nemških grofov in grofic. — Razpisana učiteljska služba je na trirazrednici v 2. plačilnem razredu v Velenju. Prošnje je pošiljati krajnemu šol. svetu najpozneje clo 31. t. m.
Talijo za rešitev življenja v znesku 52 kron 50 h je prizna!a deželna vlada prevoz niku Jakopu O c e p e k iz Škofljeriže in njegovi ženi, ker sta dne 10. junija letos rešila iz vode rudarja Frana Bičaniča iz Trbovelj.
Nesreča na Krnu. 451etni Jernej Nuk iz Kamna pri Tolminu je pomagal pri seči na Krnu. Ker je bil mož premalo pazen, padel je v 100 metrov globok prepad ter si razbil glavo.
Iz sv. Petra predmestja se nam poroča, da so razposajeni otroci nanesli blizu škofovega kozolca oblanja in zakurili. Ljudje so preprečili požar.
Poskusen samomor. Učitelj Peter Lu-vin s Sežanščine se je hotel v torek usmrtiti. Prerezal si je žile in si globoko zarezal vrat. Nesrečnež, ki je star 39 let, bil je že dalje časa bolan. Sedaj se mož zdravi v goriški bolnici.
Bohinjska železnica. Naznanja se, da se tekom treh tednov prično podrobna dela za tunel v Bohinju in za tunel pri Op-čini, ker je dalo za ta dela finančno ministerstvo železniškemu ministerstvu neko svoto.
Konjak za avstrijske vojake. Tvrdka Pfarr & Comp. na Reki je poslala povodom jubileja našega cesarja pet tisoč steklenic konjaka za naše vojake na Kitajskem.
Okrajna učiteljska konferencija za novomeški okraj bode 6. septembra v Novem mestu.
Zdravje v Ljubljani Od 5. do 11. avgusta je bilo 23 novorojencev. 2 mrtvo rojenca, 25 jih je umrlo in sicer 3 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 21 za različnimi boleznimi, med njimi je 9 tujcev, 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarlatico.
Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministerstvo namerava potom javne konkurence zagotoviti si različne potrebščine za vojno opravo. Med temi so podloge in ovratniki iz kožuhovine, vse pritiklinc za vojaške klobuke, čelade in čake, zaponke, gumbi in razni znaki iz kovine, čopiči iz žime, usnjene in volnene rokavice, razna kuhinjska in jedilna oprava, žeblji, podkve, žepne rute, vedra za vodo, kolčki za šotore, jopice, spodnje hlače iz volnene tkanine itd. Ponudbe je uposlati neposredno vložnemu zapisniku vojnega ministerstva in sicer najkasneje do 20. oktobra t. 1. 12. ure opoludne. Ponudbeni vzorci, dobavni razglas in natančni zaznamek predmetov, katere je dobaviti, so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Ker si morajo eventuelni ponudniki preskrbeti še potrdila i. dr., se opo-zarjarjajo na to, da naj store potrebne korake pravočasno in ne še le par dni pred pretekom zgorajšnjega roka.
o * * Sejmi po Slovenskem od 20. do 25. avgusta. Na Kranjskem: 20. v Za-tičini; 21. v Metliki; 24. v Postojni, Št. Jerneju, Kočevju, Skolji Loki in Kamniku; 25. v Ambrusu. — Na slov. Štajerskem: 20. na Pilštanju, v Šetalih, pri Mat. Božji v Puščavi in St. Jakobu pri Kalobju; 24. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, oredišču in Velenju ; 25. na Tinskem. — NaKoroškem: 20. v Frežah; 25. v Lavamintu in Nem. Pliberku. — Na Primorskem: 24. v Gorici (14 dnij).
Društva.
(Shod k r n nj s k i h g a s i 1 n i h d ru-stev) bode v nedeljo dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludno v »Mestnem domu«
v L;ubljani. — Vspored: 1 Otvoritev po načelniku. 2 Poročilo o delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Predlog o ustanovitvi podporne bolniške blagajne. 5. Posebni pred logi, ki se pa morajo do 28. avgusta pismeno zveznemu odboru doposlati. 6. Volitev odbora po § 17 zveznih pravil.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico) priredi v proslavo 70letnice Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. s sodelovanjem „sloven. bralnega društva" in „kat. izobraževalnega društva sv Jožefa" v prid slovenskemu otroškemu vrtcu v Tržiču v prostorih Aljančičeve gostilne, v nedeljo 19. t. m. veselico s sledečim vspo-redom: I. Pstje. (Poje slov. bralno društvo). 1 Knal: »Slovan", pevski zbor, 2. Nedved: »Pozdrav Gorenjskej", pevski zbor z barit.-solo, 3. Aljaž: »Občutki". 4. Volarič : „Slo venski svet, ti si krasan". pevski zbor. II. Predstava. (Predstavlja društvo sv. Jožefa). .Pravica se je izkazala". Burka v dveh de janjih. III. Prosta zabava brez plesa. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstoinina 40 h. Nadplačila se gledp na koristni namen hvaležno sprejemajo. Če bo 19. t. m. deževalo, se bo veselica vršila nedeljo po 19. t. m. ki bo brez dežja.
(Hrvatsko pevsko društvo ,Vila') v Varaždinu praznuje svojo 251etnico dne 8. in 9. septembra.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. M. Kastelic, kaplan v Št. Vidu pri Zatičini, 10 kron. — Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Škofja Loka, 18. avgusta. Povodom cesarske slavnosti je mesto okrašeno z zastavami. Svete maše ob deveti uri so se udeležili uradniki in razna društva.
Novo Mesto, 18. avgusta, Proslava cesarjeve 70letnice je bila jako slovesna. Sinoči krasna razsvetljava, pred okrajnim glavarstvom svirala godba in po mestu. Lepo je bila razsvetljena tudi Kandija. šola na Grmu, samostan usmiljenih bratov in šolskih sester v Šmi-helu. Danes zjutraj budnica, vse mesto v zastavah, ob 10. uri daroval sveto mašo mil. prošt dr. Elbert, udeležba velika, petje izborno. Na to deputacije okrajnemu glavarju izražale udanost cesarju; k obedu je mil. prošt povabil načelnike uradov ter v izbranih besedah napil današnjemu slavljencu.
Zagorje ob Savi, 18. avgusta. Sin oči splošna razsvetljava, streljanje s topiči; danes ob 9. uri sveta maša, katere so se udeležili občinski odbor, rudniški. poštni in železniški uradniki ter mnogo ljudstva. Županstvo je obdarovalo obč. siromake.
Dunaj, 18. avg. (C. B.) V cerkvi sv. Štefana je opravil slovesno duhovno opravilo kardinal dr. Gruscha, katerega so se udeležili ministri in številni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki. — V vojaški akademiji v Dun. Novem mestu je po cerkveni slovesnosti priseglo 119 novoimenovanik poročnikov.
Dunaj, 18. avgusta. Včeraj je pod predsedstvom Koerberjevim zboroval ministerski svet. Vladni krogi dernen-tujejo vest o imenovanju nemškega strankarskega ministra, dasi menda Koerber želi imeti v ministerstvu zastopnika nemške ljudske stranke. Od stališča Cehov je odvisen bodoči razvoj stvarij, a o koncesijah Cehom ni govora, ker bi namestu češke obstrukcije potem nastopila nemška. Koerber ostane nevtralen in so tudi vesti o češkem vseučilišču neresnične.
Dunaj, 18. avg. „Wien. Abendp." poroča iz Berolina, da se nadvojvoda Fran Ferdinand udeleži letošnjih velikih vojaških vaj nemške armade.
Reka, 18. avgusia. Mej Križeva-čem in Sv. Ivanom Zabno je skočil vlak s tira ter so se železniški stroj in trije vozovi prekopicnili čez nasip.
Cetinje, 18. avgusta. Ruski car je poslal knezu Nikiti povodom 40. jubileja njegove vlade tri z briljanti obrobljene slike carjev Aleksandra II. in III. in Nikolaja II. z lastnoročnim pismom.
Rim, 18. avg. „Popolo Romano" naznanja, da je nemški cesar naznanil laškemu kralju, da ga prihodnje leto obišče v Rimu.
Rim, 18. vgusta. Kralj se je izjavil, naj se radi anarhistov ne delajo izjemni zakoni.
Palermo, 18. avg. Neki 601etni berač Antonino Politi je hotel zaklati knezoškofa palermskega. Izvršiti svojega namena ni mogel, ker so ga že na kne-zoškofijskem dvorišču aretovali. Pri Politi so našli ostro bodalo.
Pariz, 18. avg. Po obisku Pariza se bode ruski car podal na Dunaj obiskat avstrijskega cesarja. V Pariz pride car tretji teden septembra in se bode ondi mudil pet dni.
Newyork, 18. avgusta. Med New-jorkom in Cikago je skočil s tira poštni vlak. Štirje vozovi polni potovalcev so se zvrnili v reko.
Pretorija, 18. avg. Burskemu generalu Dewetu se je posrečilo izginiti zasledujočemu ga Kitchenerju izpred očij, akoravno je imel ta za vprego voz dovolj izvrstnih konj. Vzroka temu je iskati v okolnosti, da Dewet bolje pozna kraje in je torej tudi ponoči mogel naprej, mej tem ko je mogel angleški oddelek prodirati le po dnevi.
London, 18. avg. Reut. urad poroča iz Kapstadta 17. t. m.: De\vet je razun častnikov oprostil vse ujetnike.
London, 18. avg. „Daily Mail" javlja iz Laurenco Marquesa. da je umrl predsednik Steyn, ko je hotel poiskati Krtigerja.
Vojska n h Kitajskem.
Mejnarodne čete so torej 15. t. m. res dospele v Pekin in našle tam popolno anarhijo. Cesarica-vdova, princ Tuan in menda tudi cesar Kvvangsii so po poročilih iz Shang-haja pobegnili iz Pekina že 7. avgusta, ko so čutili, da se bliža mestu evropska armada. Spremljal jih je cel dvor, velik del armade in bokserjev. Kot novi sedež osrednje vlade bo baje sedaj Ileionfu.
Kako so Evropejci prišli v mesto, dosedaj še ni pojašnjeno. Z jedne strani se namreč poroča, da pri vhodu v mesto niso zadeli ob nikak odpor, drugi poročevalci pa trdijo, da se je isti dan še le pričel boj pred pekinškimi vrati. Jasnosti torej v tem oziru še ni prav nobene.
Washington, 18. avg. (C. B.) Konzul v Či - Fu brzojavlja : Mej n a -rodne čete so 1 5. t. m. o d vzhodne strani napadle Pekin. Kitajci so krepko odbijali napad do večera. Pozneje so Japonci p r o d r 1 i v m e s t o i n z a njimi o -stale čete, ter takoj obkolile poslaništva. Vse posla niško o-sobje so rešili zdravo. Japonci so izgubili nad 100, Kitajci 3 0 0 m o ž.
London, 18. avg. »Times" poročajo iz Shanghaja 14. t. m.: Kitajski ubeglik iz Pekina pripoveduje: Vse uradništvo je razkropljeno in zdi se. da Pekin nima več nobene vlade. Reakci-jonarna stranka hoče vse pomoriti, kar simpatizuje z inozetnljem. Li-IIung-Čang je u videl, da se maje njegovo stališče, ter se obrnil do prestola, naj se določi za pogajanja z velesilami kak višji državnik.
Shanghai, 18. avgusta. Li-Hung-Cang je prejel brzojavko, v kateri se naznanja, da so mejnarodne čete dospele v Pekin 15. t. m., ne da bi zadele ob odpor. — Li-Hung-Čang je pisal cesarici-vdovi, naj ostane v Pekinu.
London, 18. avgusta. Iz Shanghaja poročajo 17. t. m. ob 11. uri 10 min. dopoldne: Mejnarodne čete so 15. t. m. prišle v Pekin. Govori se, da so se čete Yuang-činkaja umaknile v Šenei, da varujejo cesarico na begu.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prcvcl I. B—C.
(Dalje.)
Malopridnež se preje vrne, kakor je neznanec pričakoval, in prinese odgovor Egi-diov, da je to lahko izvršljivo, naj mu pošlje kočijo z dvema ali tremi našemljenimi bravi in da bo vse drugo sam oskrbel in vodiL
Čeprav razburjen zapove na to neznanec, naj Nibbio vse naredi, kakor mu je Egidio ukazal, in naj se odpravi z dvema drugima hlapcema, katera mu označi.
Če bi se moral Egidio pri naročenem mu groznem delu poslužiti svojih navadnih sredstev, ne obljubil bi tako hitro in odločno. A v onem samostanu, kjer je bilo na videz vse zapreka, imel je drzni mladenič sredstvo, katero je bilo samo njemu znano. Kar bi bilo za druge največja ovira, to je bilo zanj orodje. Čuli smo že, kako je nekoč nesrečna domina poslušala njegove besede; čitatelj si lahko misli, da to ni bilo zadnjič, da je bil to le prvi korak na groznem krvavem potu. Isti glas, ki jo je imel povsem v oblasti in jo zapeljaval k pregrehi, zahteval je od nje, naj žrtvuje nedolžno levico, ki je bila pod njenim zavetjem.
Tega predloga se Gertrude ustraši. Da bi Lucio izgubila nenadoma, brez krivde, že to bi se ji zdela nesreča, huda kazen. Če bi se je pa znebila s pregrešno nezvestobo, pekla bi jo vest, ker bi se morala tako pokoriti za svojo pregreho. Nesrečnica se skuša na vse načine ogniti groznemu prigovarjanju. Le jednega sredstva, ki bi bilo izdatno, ne poskusi. Pregreha je stroga in neizprosljiva gospa; ne premaga je nihče, kdor ji ne napove vojske na vsi črti. Tega Gertrude ne more storiti in se raji pokori povelju.
Dan je bil določen, ura se bliža. Gertrude sedi z Lucio v svoji sobi in jo kot navadno miluje; Lucia ji to vrača z vedno večjo nežnostjo, kakor ovca, ki se trese brez strahu pod roko ovčarjevo. Ta jo lahko gladi in boža, ona pa mu liže roko, ne ve pa, da stoji pred hlevom mesar, kateremu jo je pred kratkim časom ovčar prodal.
„Le ti sama mi moreš storiti neko veliko uslugo. Toliko ljudij imam, a nobenemu ne morem zaupati. Radi neke važne zadeve — povem ti pozneje — bi rada govorila takoj z očetom kapucinskim gvardijanom, ki te je sem pripeljal. A nihče ne sme vedeti, da sem tebe tja poslala. Le tebi morem to važno reč naročiti."
Lucia se ustraši tega povelja. Ponižno, a ne brez začudenja takoj navede svoje vzroke, da bi se znebila tega povelja. Brez matere, brez nikogar, po samotnem potu v tujem mestu...! A Gertrude je bila v peklenski šoli, pokaže svoje začudenje in svojo nejevoljo, da je našla tak upor pri osebi, kateri je izkazala toliko dobrot. Ovrže ji vse razloge. Pri belem dnevu, par korakov, po cesti, kjer je šla Lucia par dnij preje, kjer bi ne mogla zaiti, čeprav bi te poti nikdar ne videla ! .. . Nazadnje se ubožica omehča in reče ganjena: .Dobro! Po kaj naj grem tja?"
„Pojdi h kapucinskemu samostanu!" Opiše ji še jedenkrat pot in reče: .Pokliči očeta gvardijana in mu reci na samem, da naj takoj pride k meni. Ne sme pa nikdo vedeti, da sem te jaz poslala."
„Kaj naj rečem ključarici, če me vidi in me vpraša, kam grem?"
„Skušaj skrivoma oditi. Če se ti ne posreči, reci, da greš v kako cerkev, kjer si obljubila moliti!"
Zopet je težava za ubožico, da bi lagala. A gospa se zopet razsrdi, stavlja ji pred oči hvaležnost in ničevost izgovora. Lucia odgovori bolj omamljena in ganjena nego pre-svedočena. „Dobro, grem! Bog mi stoj na strani!" Nato odide.
Gertrude ji sledi z okna z nepremičnim in motnim očesom; ko pa Lucia stopi na prag, preoblada Gertrude neki nepremagljiv občutek, odpre usta in reče: „Stoj Lucia!"
Ta se obrne in vrne k mreži. Toda zopet se druga misel, katera se ni dala pregnati, polasti Gertrude. Kakor bi še ne bila zadovoljna s tem, kar ji je že naročila, opiše znova pot in odslovi Lucio rekoč: „Stori, kakor sem naročila in se brzo vrni!" Lucia odide.
Nihče je ne opazi, ko gre skozi vrata, in se plazi s povešenimi očmi po cesti tik zidu. Po napotilih in svojem spominu najde mestna vrata, stopi na piano in gre po glavni cesti boječ in tresoč se, dokler ne pride do poti, ki je držala proti samostanu. Ta pot je držala in drži še, kakor v večni strugi, mej dvema bregovoma, obraščenima od grmovja, ki je tvorilo nad njo nekak obok. Lucia vidi, da je tu popolnoma na samoti,
boji se in se požuri. Ohrabri se nekoliko, ko opazi na cesti stati kočijo, ob nji pri odprtih vratih pa dva potnika, ki gledata naokrog, kakor bi ne vedela za pot. Ko se Lucia približa, pravi baš jeden izmej njiju: „Tu gre dekle, ki nama pokaže pot." Ko pride Lucia do voza, obrne se isti z nepričakovano uljudnostjo do nje in jo vpraša: „Ali nam morete pokazati pot v Monzo?"
„Tu greste popolnoma napačno", odgovori ubožica. „Monza je tam ..." in se obrne, da bi pokazala s prstom. V tem jo drugi tovariš (bil je Nibbio) zgrabi okrog pasu in privzdigne od tal. Lucia obrne glavo, ustraši se in zakriči. A lopov jo po sili potisne v voz. Oni, ki sedi že v kočiji, prime jo in jo skuša posaditi pred sebe, v tem, ko se mu ona hoče izviti iz rok. Drugi ji zamaši usta z robcem, da ne more kričati. Mej tem tudi Nibbio brzo vstopi, vratca se zapro in voz oddrdrd. Oni, ki jo je tako zvito vprašal za pot, ostane na cesti, pogleda gori in doli, če je kdo mogoče pritekel na krik deklice. Nikogar ni. Nato skoči v breg, prime se za grmovje in izgine. Bil je Egidiov pomagač. Pazil je pri vratih svojega gospodarja, kdaj pride Lucia iz samostana. Dobro si jo zapomni, da bi jo zopet lahko spoznal, potem pa teče po bližnjici na dogovorjeno mesto.
(Dalje prih.)
V vsakem gospodinjstvu pripete se pri raznih opravilih ranjenja, radi katerih treba previdnosti, da se prepreči vnetje ali pa onesnaženje. V to p;i naj se vporabijo sredstva, koja rane hlade in bolečine olajšujejo ter celjenje pospeše. Slovito, skoro v vsaki domači lekarni se nahajajoče praško mazilo je pač najboljše sredstvo, kalero ima vse lastnosti za tako uporabe^ Dobiti je v vseh lekarnah.	16
Umrli no:
V bolnišnici:
13.	avgusta. Martin Kos. gostač, 70 let, broneho pneumonia. — Josip Kunec, gozdar, 65 let, gangraena intestin
14.	avgusta. Anton Arnež, žrebljarja sin, 2 leti, jetika. — Jakob Založnik, delavec, 20 let. jetika.
15.	avgusta. Elizabeta Kopač, delavka, 63 let, fraetura costarum oedeina pulm.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2 m. srednii zračni tlak 736-0mm.
Cas opa-	Stanje	Tempe-
	baro-	ratura
zovanja	metra	r>o
	▼ IHTO.	Celziju
VetroTi j
Nebo
" £	-
■p P	F
'S	6
e! 0%	^
17| 9. »ve« | 736-2 f 17 9 i sl. svzh | oP ačno i 1(,| 7. zjult. I 7~36:5~j T7TT sl. sever "oblačno ! 0 9
12. popol. | 736 6 I 22 6 | sr. svzh. !pol oblač.i Srednja včerajšnja temperatura 10-7 normale: 18'7°.
Izjavil.
Ker se je zadnji čas veliko pisalo o nas, koliko izgube imamo itd. — izjavljamo —, da so vsi ti napadigolo izmišljeni, in nam je popolnoma jasno, od katere strani izhajajo. Odgovarjali nismo, ker nikdo izmed odbora ne čita „Slov. Naroda" in smo bili šele posredno na to opozorjeni po zadnji notici. Ljudstvo pa pri nas, koje je to bralo, je vajeno takim izmišljotinam, in se sedaj naših zavodov še bolj oklepa. Ker se hoče s takim pisarenjem le dobri stvari škoditi, zato izdajemo to izjavo, da nt- bo kdo izmej bralcev »Slov. Naroda trdil, daje to resnica. Društva sama so v najlepšem redu in njihov obstoj zajamčen.
Gospodarsko društvo v Trnovem,
Hranilnica in posojilnica v Trnovem,
dne 18. avg. 1900. 733 1-1
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hi&i gnspi Wessnei*~jeve 60 52-32
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
# kipov * in svetniških soh
od lgampna, (/ipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano iimrtnlnka ilovršfnu dela 1
JPrienatnn pisma so na razpolajo.
~z Domača: tvrilka!
MATTONI^:
OVES
naravna
allkaiična kčslina
najboljša dijetičnain osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpirnlno sredstvo
pn karlovovarijskem in drugih kopellških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
10 33 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
MHiC~Redka priložnost za nakup pohištva. MH^E
Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
536 10 "V I^jlll>ljmii
na Dunajski cesti št. 19 (v Nlerfjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
izviren: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speiierijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom
ZUoga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
jzgsja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III., Stelngasse 9, I. Stook, Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno zniiana, knjig je malo več.	1000 26
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
H opeko za stavbe, * * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Daeli-* pressziegel) itd. itd. * *
Za trdnost opeke zoper vremenske vplne prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke oene.	676 5
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo,
v Ljubljani, Tržaška cesta.
I
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva
gld. 5--, 7-50, 10 -, 12—, 14
Garniture, di/ane madrace
7. 14 do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace ^ gid. pulte za mašne knjige
itd. itd. gld. 10--, 15 —, 17-Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj In franko.
m
Redka priložnost za nakup pohištva.
Za Učenje kositei mili pred-
rvyip4-f\n. bronzovo lmltaoljo, bronzlranje HHz tUVf kipov iz mavoa, bronzlranje ograj pri stopnioah, vse v najlinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančis
kanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 22f( 26 11—3
gKKKXXKKXKK»X«X><
| likaka skrivnost ni m _
napraviti si vsakdo doma sam brez W vsake priprave in težave najfineje li-ker je po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, čeŠKi liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, p!zpsM liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mno^o ceneje.
Anton Ril kavi na,
TE? t , ei2 po—18 Via Bfilvadere št. 23.
H
A. 206/00 29
Razglas.
732 3—1
Na predlog dedinje »Župnijske cerkve v Kranjic prične st ob 8. uri dopoldne v župnišču v Kranju
dne 3. septembra 19f
I
prostovoljna javna dražba
v zapuščino prečast. gosp. Antona Mežnarec-a, bivšega dekana v Kranji, spada jočih premičnin: sobne, kuhinjske in kletske oprave, gospodarskega orodja vina, lesa, krme, vozov, obleke, perila, precijoz, servisa itd., in se bodo klicale te reči po inventarni vrednosti ter se bodo, če ne višje, oddale tudi pod to vrednostjo, toda le proti takojšnjemu plačilu v roke sodnega komisarja in takojšnji odstranitvi, tistim, ki bodo največ ponudili.
Prodaja trajala bode slučajno tudi prihodnje dni, dokler se vse ne proda, vselej od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v župnišču v Kranji.
C. kr. okrajno sodišče v Kranji, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1900.
®8ff:
I
© 61

ID Ol H1
o
K
gji
priporočam svojo bogato zalogo pnšk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd..
vseh pripadajočih rekvizitov in munloijo, posebno pa opozarjam na	730 20—1
ur troceviie puNkc
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker; se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročiia ter izvršujem I tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem I
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Dobiva se povsod.
927 (30-32)
Najboljše in najcenejše sredt&vo /,a čiščenje /61).
Zalogu Kari Gianl-Jovili yezil in tkanin
J?
FELLINGER in HASSINGER
o. in kr. dvorni založniki. 114 26-8
Cerkvena oblačila, društvene zastave itd.
I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof"
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
3 *
tt
tt *
Poslovodjo 'Dve deklici ali dva dečka
J	so sprejmeta na stanovanje in hrano
z letno plačo 700 gld. in prostim stanovanjem išče neko kmetijsko-konsumno društvo.
Zahteva so nekaj kavcije.
Prošnjiki naj se oglasijo pri uredništvu »Slovenca«.	727 2—2
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra cest,nšt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 50
so sprejmeta na stanovanje in hrano
Sobe prostorne, g.asovir in citre na razpolago. Ravnotam se daje na zahtevanje pouk v vseh šolskih predmetih in glasovirju.
Več se izve pri g. A Slatner, izprašani učiteljici, Ljubljana, Stari trg štev 13, I. nadstropje	697 4-2
WBSF
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Piccoli
v ujubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krep kujoče in tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpe na navad iem telesnem žanr tj u.

Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III,	več stekleničk. 591 50 — 7
St. 25.658.
Ol S.
725 2-2
VINCENC C AMERNIK kamnoseški mojster _
v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).	^
Izborna zaloga grobnih spomenikov $
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
Ntavbejta dela. «5 25-15
- Priznana solidna dela, točna postrežba. ==
K
St. 206 Pr.
718 3-3
C kr deželno predsedstvo v Ljubljani je z razpisom z dmi 30. julija letos, štev. 2303, načelno odobrilo po občinskem svfetu deželnega stolnega mesta Ljubljaue sklenjeno izpremembo numeraoije hi« v Ljubljani in pa izpremembo imen nekaterih cest, ulic ln trgov, razun imena za prostor pred gledališčem, ki naj bi se namesto Gledališke ulice imenoval Gledališki trg.
To se javno naznanja z dostavkom, da se na podstavi teh izprememb izdeluje posebni načrt m seznam hiš ter da se bo svoječasna razgrnitev teh operatov razglasila.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dnž 10. avgusta 1900.
Na prodaj ali v najem se da:
i. Hiša štev. 58 na Igu prodajalno, povsem urejena
za izvrševanje pekovskega obrta; z lepim hlevom in svinjakom, skednjem in dr.
Hiša štev. 125 na Igu, župne cerkve, posebno
prikladna za izvrševanje krčmarska obrti s 3 lepimi, prostornimi sobami. Obe hiši sta v najboljšem stavbenem stanji.
Na prodaj je dalje več oi*alov njiv, travnikov in gozda, ležečih v iški občini, ki se k zgornjima hišama morejo prikupiti.
Kupnina se more plačati v manjših obrok.b.
Kupci, ki si žele ogledati hiši, naj se oglase pri g. Al. Minatti-ju, trgovcu na Igu, kateri hrani v to svrho hišne ključe.
Natančna pojasnila o pogojih daje pisarna dr. Mat. Iludnika, odvetnika v Ljubljani.	719 3-2
Zavod za slikanje na stekiu
izdeluje slikavm okna za cerkve tn hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4'5 m visoka in 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! .lako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dno 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine na Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
Tacili priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam	.
471 20—12	Ji/Cl. iStU/U.
Razpis služeb.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popoluiti službo
mestne blagajne kontrolorja
s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 kron, z dejalnostno doklado 4C0 kron in s pravico do dveh v pokojnino vStevnih petletnic po 200 kron; eventualno službi
knjigovodskega <m pa blagajničnega oficijala
s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 kron, z dejalnostno doklado 360 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 kron; eventualno tudi službi
knjigovodskega aH pa blaga jničnega asistenta
s prejemki VI. činovnega razreda, t) je z letno plačo 1350 kron, z dejalnostno doklado 300 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron ; končno eventualno tudi službo
magistratnega pisarniškega praktikanta
z letnim adjutom 960 kron.
Za podelitev služeb pri mestni blagajni in pri mestnem knjigovodstvu zahteva se v smislu § 8. službene pragmatike dokazilo o vspešno dovršenej nižje,j gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega leta po vsprejemu popolniii, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se še le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna.
Blagajničinemu osobju je v smislu veljavnih določil ob imenovanji položiti kavcijo v znesku stalne letne
plače.
Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim vspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, ali pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z
ugodnimi izpričali.	.
Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpnčevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega drugega zavoda iste vrste.
Prosilci za jedno zgoraj omenjenih služeb morajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vlagati
najpozneje do 31. avgusta t. 1
Zakasnele ali pa pomankljive prošnje se pri oddaji služb ne bodo vpoštevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 9. avgusta 1900.
Slovenci!
<% Zahtevajte
Barvem
| razglednice

1
domačega iz6elRa: cHožniR, $marna gora, fužine, Jtfedvode, Jfamnif^, /farodna no?a itd., dalje za božično, novoletno in velikonočno
dobo, k°ic jc 3alojila tvrdka #
u Ljubljani, na Dunajski cesti. S) 1
Vsprejemu navodila va vsakovrstne razglednico ter je izvršuje po najnižji ceni. (iVtUlMStSHtU
.....iSimrfmli
mmmmBmmlmummM
utual",
zavarovalna družba m življenje v New-Jorku.
ffiffT- l'opohioma vzajemna.
Police so po preteku 2 let nespodbijahie in po preteku
3 let nezapadljive.
Konečne številke bilance za l. 189 S :
Denarno stanje............. 1,369.576,693-29 kron
Zavezani sti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 »
Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,20550 »
Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000— »
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. — V polici saisti zajamčena posojila in
odkupi v gotovini.

858 26 -22
Pojasnila, prospekte itd. daje
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr.
f <uf ^V -v Ar	^f Ar
e JtliilmfflHr®3
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljani
je pridela svoje delov
Pisarna zavarovalnice
se nahaja
na Dunajski cesti
v >Ie<I jalovi liiši
724 3-2

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
j| sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema | tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj® hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-12
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Josip Kasteli
krojaški mojster, v 1, j ubija n i. Tednikov trg St. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
olbleke,
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 29
Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke.
Dr. Rose:iey halzam I PraSto flomače maziln
L žal ndnr>	m.m^mm—M■
j Iz lekarne li 1 KAMMS v Pragi
za želodeo --•
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi
ureja zelodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
8
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine 1 a j š a in h 1 a d i. V pušicah po 35 in 25 kr„ po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpisana varstvena znamka.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zaL, v Pragi,
Mula struna, vogal Spornerjeve ulice.
Se vsak dan razpošilja.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardelschlaaer, J. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro - Ogerske.	760 26—25
M^Flf	za Kranjsko :
Mihael Kastner
krejJCBvalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.	v Ljubljani. 259 52.32

Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih 444444444444 in galanterijskih del.
Kvvizdov korneuburški živino-redilni prašek
je dljetično sredstvo za konje, govedi ln ovce. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Josti, če slabo prebavajo in za zboljšanje ln namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h, pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: I[. 631 20-2
Frane Jan Kwizda,
C. in kr. avstr.-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Nt. Vid nad Ljubljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, iz medenine 23 iz tompaka 40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje
15, 18, 20 gld., 24, 28, 32 gld., miloščine, iz k o s i t a r j a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 688 (8-3)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.
JmmmmtttmtMm
•m-


mt:
m
Dunajska fllialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 100 razvinkuliranje obligacij.
ir
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska fc>
o r z a.
Dn6 17. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....97-75
Skupni državni dolg v srebra..........97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0...... .	116 20
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 55
Ogerska zlata renta 4"/0........114-85
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........90 60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1711- —
Kreditne delnice, 160 gld................662-50
London vista ........ ,	242-40
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. velj	118-27
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . C. kr. cekini ...
Bn6 17. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 eld.. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez. p0 200 kron Tišine srečke 4u/„, 100 gld. . . . Dunavske vravnavne srečke 6°/
23-62 19-31 90-40 11-41
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južne železnice 3°/0 » » južne železnice 50/0 » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
106-94-20 412 —
320 50 119-75 99-50 384--340'— 42-50 20-70 12-60 63'-
Salmove srečke, 40 gld........170-—
St. Gen6is srečke, 40 gld.....! ! .'	192 —
Waidsteinove srečke, 20 gld.....i j
Ljubljanske srečke........ . ,	46 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld." , ,	276-—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v.	6120- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	778 _
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........108 75
Splošna avstrijska stavbinska družba . . 152_
Montanska družba avstr. plan......451 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld '	439- —
Papirnih rubljev 100 ................255-25
Af Nakup ln prodaja -fcjj, rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
E B <1 U