Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/januar 2007 št. 1, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničujejo napovedi iz pomladanskega oziroma jesenskega poročila ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Boštjan Vasle (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika, Gibanje prostih in reguliranih cen v letu 2006), Marjan Hafner (Denarni trg – krediti, Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki v letu 2006), Tomaž Kraigher (Trg dela, Prebivalstvo Slovenije, 2005–2006), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Promet, Energetika), Barbara Ferk (Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami), Andrej A. Chiaiutta (Globalna konkurenčnost Slovenije po WEF, 2006–2007), Andreja Poje (Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turizem – potovanja domačega prebivalstva). Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Karla Železnik. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 450 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 2 Aktualno Ugodne gospodarske razmere privedle do višjega zaposlovanja – rast zaposlovanja višja od pričakovanj str. 3 Mednarodno okolje Ugodna gospodarska gibanja v novih članicah EU in Rusiji str. 4 Ekonomski odnosi s tujino Več kot polovica povečanega primanjkljaja na tekočem računu posledica znatno večjega primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov str. 5 Cenovna gibanja in politika Stabilnost cen v letu 2006 je bila posledica nadaljevanja usklajenega delovanja ekonomskih politik vlade in Banke Slovenije str. 6 Denarni trg – krediti Prebivalstvo decembra za poplačilo deviznih kreditov najemalo tolarske str. 7 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Izplačila božičnic in menjava v evre nekoliko okrepila rast vlog prebivalstva v bankah str. 8 Borza Leta 2006 druga najvišja rast indeksa SBI20 doslej str. 9 Javnofinančni prihodki v letu 2006 Poračuni davka od dohodka pravnih oseb so v letu 2006 okrepili javnofinančne prihodke; pokazali so se prvi učinki razbremenitve stroškov dela z davkom na izplačane plače str. 10 Trg dela Razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti se izboljšuje, vendar predvsem v korist nižje izobraženih str. 11 Plače V novembrskih plačah glavnina izplačil trinajstih plač v zasebnem sektorju str. 12 Predelovalne dejavnosti Po daljšem obdobju pospešene industrijske proizvodnje se je konec leta 2006 začela postopno krepiti tudi zaposlenost str. 13 Promet Po večletni visoki rasti znižanje obsega cestnega blagovnega prometa v tretjem četrtletju 2006 str. 14 Energetika V prihodnje bo poraba električne energije vse večkrat presegla domačo proizvodnjo str. 15 IZBRANE TEME Gibanje prostih in reguliranih cen v letu 2006 Regulirane cene so se v letu 2006 spreminjale v skladu z usmeritvami vlade str. 19 Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami Gospodinjstva namenjajo vse manjši delež izdatkov za nujne življenjske potrebščine in vse večji delež za luksuzne dobrine in storitve str. 20, 21 Prebivalstvo Slovenije, 2005–2006 Število prebivalcev v Sloveniji se povečuje predvsem zaradi naraščajočega selitvenega prirasta str. 22, 23 Globalna konkurenčnost Slovenije po WEF, 2006–2007 Slovenija je med 125 državami pri globalni konkurenčnosti uvrščena na 33. mesto, pri poslovni konkurenčnosti pa na 36. mesto str. 24, 25 Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU Slovenija tudi v letu 2006 neto prejemnica EU sredstev str. 26 Turizem – potovanja domačega prebivalstva Na turistično potovanje je v tretjem četrtletju 2006 odšlo 57 % prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več str. 27 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % V primerjavi Zadnji z istim obdobjem predhodnega leta podatek s prejšnjim mesecem zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje XI 3,1 7,2 7,1 6,8 Predelovalne dejavnosti XI 2,7 7,8 7,7 7,2 Oskrba z elektriko, plinom, vodo XI 5,2 0,4 0,9 1,2 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno XI -13,2 13,8 12,7 8,7 Izvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XI -1,4 16,2 16,6 16,2 Uvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XI 6,8 16,6 16,8 16,1 Stroški dela na enoto proizvodnje2 XI - -4,3 -4,4 -4,2 Realni efektivni tečaj tolarja3 XI 0,3 0,5 0,4 0,4 Bruto plača na zaposlenega, realno XI 13,6 2,4 2,2 2,1 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno4 XII 3,2 7,7 6,7 5,6 Javnofinančni prihodki, realno XII 10,9 5,8 5,9 5,9 Število formalno delovno aktivnih XI 0,4 1,4 1,3 0,9 Število registriranih brezposelnih XII -0,7 -6,6 -3,3 -2,7 Število prostih delovnih mest XII -6,2 12,3 16,8 17,1 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % XI 8,6 8,9 8,8 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno5 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XII 0,4 2,8 2,8 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v % XII 0,6 2,8 2,8 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2v predelovalnih dejavnostih, v košari valut; 3merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; sprememba metodologije – v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno; 4medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 5skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 3 Relativno visoka gospodarska rast v EU se je trinajstih plač. V enajstih mesecih je dosegla ohranila tudi v zadnjem četrtletju 2006. Po prvih nominalno rast 5,5 %, realno pa 3 %. V sektorju ocenah je bila gospodarska rast na evro območju javnih storitev se je bruto plača v novembru lani najvišja v šestih letih in bo verjetno presegla nominalno povišala za 3,6 %, v enajstih mesecih pa jesensko napoved Evropske komisije (2,6 %). Za nominalno za 3,4 % in realno za 1,0 %. Bruto plača našo najpomembnejšo gospodarsko partnerico na zaposlenega se je na osnovi ocen za december v Nemčijo prva ocena kaže, da je rast BDP dosegla lanskem letu tako nominalno povišala za 4,9 %, 2,5 %, kar je za 0,1 odstotne točke več od jesenske realno pa za 2,3 %. napovedi Komisije. Ohranjajo pa se razlike v rasti plač v zasebnem in Ugodne razmere v mednarodnem okolju so se javnem sektorju. Višja rast bruto plače v zasebnem odrazile na rasti blagovne menjave. Novembra sektorju je pretežno posledica bolj prožnega sta se tako rast blagovnega izvoza kot uvoza oblikovanja plač, ki je v veliki meri odvisno od upočasnili, vendar njuna kumulativna rast ostaja poslovne uspešnosti in drugih pogojev gospodarjenja visoka. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bil (najbolj izrazita pa so izplačila trinajstih plač). Rast izvoz za 16,0 %, uvoz pa za 16,3 % višji kot v plač v sektorju javnih storitev je nižja tudi zaradi primerljivem obdobju leta 2005, na podlagi česar načina uskladitvenega mehanizma, ko se del ocenjujemo, da bo nominalna letna rast blagovnega uskladitvenega odstotka namenja za odpravo izvoza v celotnem letu skladna z oceno (15,9 %), nesorazmerij med plačami javnega sektorja. letna rast blagovnega uvoza pa nad oceno (15,4 %) Rast cen je ostala umirjena tudi neposredno iz Jesenskega poročila. pred prevzemom evra. Decembra je rast cen Primanjkljaj v blagovni menjavi se je sicer znašala 0,4 %, kar je sicer več kot v istem mesecu povečal, vendar ni ključni razlog za večji preteklih let, povprečna inflacija pa je ostala na primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. ravni, doseženi ob koncu leta 2005 in je znašala Ta je v primerjavi z istim obdobjem leta 2005 višji 2,5 %. Ukrepi, ki jih izvajajo vlada, BS in nevladne predvsem zaradi višjega primanjkljaja v bilanci organizacije, so pripomogli k ohranjanju stabilnosti faktorskih dohodkov, ki so ga povzročila izrazito cen tudi v zadnjem mesecu pred zamenjavo valut. visoka izplačila dividend in nerazdeljenega dobička Splošnega povišanja cen, ki bi bilo povezano s tujim investitorjem, medtem ko ga je zmanjševal procesom prevzemanja evra, v decembru ni bilo nekoliko višji storitveni presežek. zaznati, med posameznimi skupinami cen pa so Povpraševanje iz tujine je ugodno vplivalo tudi na aktivnost predelovalnih dejavnosti. Novembra izstopale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve. Te so se decembra povišale za 1,8 % in k inflaciji prispevale 0,1 odstotne točke, k čemur je po se je nadaljevala visoka medletna rast industrijske prvih ocenah največ prispevalo zaokroževanje in proizvodnje (9,0 %), skupno v prvih enajstih dvig cen, povezan z uvedbo evra. Poleg tega je bilo mesecih lanskega leta pa je bila industrijska zabeleženih več manjših podražitev (kot v decembru proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 7,8 % višja preteklih let) in nekatere od njih, predvsem pri kot leto pred tem. Po daljšem obdobju pospešene storitvah, bi po prvih ocenah lahko povezali z industrijske proizvodnje se je v zadnjih mesecih uvedbo evra. lanskega leta začela postopno krepiti tudi zaposlenost v predelovalnih dejavnostih. Vlada je ugodne razmere izkoristila za krčenje odhodkov in zmanjšanje fiskalnega Povečuje se število formalno delovno aktivnih, primanjkljaja, vendar ne tudi strukturnega. V zmanjšuje pa število registrirano brezposelnih. V decembra sprejetem Programu stabilnosti MF enajstih mesecih lani je bilo število formalno delovno ocenjuje, da naj bi se odhodki sektorja država (po aktivnih na medletni ravni višje za 1,4 %, povprečno metodologiji ESA95) v letu 2006 znižali za 0,6 število oseb v delovnem razmerju (zaposlenih) pa za odstotne točke na 46,6 % BDP, prihodki pa za 0,7 1,3 %. Ob pričakovanem sezonskem zmanjšanju števila delovno aktivnih v decembru pričakujemo, da bo povprečna letna rast formalne delovne aktivnosti in zaposlenosti višja od napovedane (1,0 % v obeh primerih). Povprečno letno število registrirano brezposelnih je bilo v letu 2006 (85.836) nižje, kot smo napovedali jeseni (86.500). Zato sklepamo, da bo nižja od napovedi (9,8 %) tudi povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti. Ob tem rast plač ostaja skladna s ključnimi usmeritvami politike plač. Nominalna rast bruto plač v zasebnem sektorju je novembra sicer znašala 18,4 %, k čemur so največ prispevala izplačila odstotne točke na 45,1 % BDP. Primanjkljaj sektorja države bi tako znašal 1,6 %, pri čemer pa zadnji podatki MF kažejo, da bi lahko bil, predvsem zaradi višjih prihodkov, še nekoliko nižji. Na drugi strani pa je znižanje stopenj davka na izplačane plače, ki je zmanjšalo povprečno obremenitev mase bruto plač s tem davkom s 5,1 % v letu 2005 na 4,2 % v letu 2006, realno zmanjšalo prihodke iz tega davka. Omenjena strukturna sprememba je ob relativno visoki gospodarski rasti najpomembnejši posamezni dejavnik, ki je prispeval k predvidenemu povečanju strukturnega primanjkljaja na 1,7 % BDP (ESA95). Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 4 Primerjava različnih napovedi realne rasti BDP (v %) Češka Madžarska Poljska Rusija 20051 6,1 4,2 3,5 6,7 UMAR JP 062 6,0 4,0 5,0 6,2 EK nov 06 6,0 4,0 5,2 6,7 2006 OECD nov 06 6,2 4,0 5,1 6,8 WIIW dec 06 6,0 4,0 5,2 6,2 WB dec 06 6,8 3,8 5,4 6,8 UMAR JP 062 5,0 2,3 4,5 5,9 EK nov 06 2007 5,1 2,4 4,7 6,4 OECD nov 06 4,8 2,2 5,1 6,0 WIIW dec 06 5,0 2,7 5,0 5,9 WB dec 06 6,0 2,5 5,1 6,0 UMAR JP 062 4,8 2,8 4,7 5,5 2008 EK nov 06 4,7 2,7 4,8 6,4 OECD nov 06 4,6 3,0 4,8 5,5 WB dec 06 6,3 3,2 5,2 5,5 Vir podatkov: UMAR - Jesensko poročilo (2006); EC Autumn Forecasts (november 2006); OECD Economic Outlook (november 2006); WIIW Monthly Report (december 2006); World Bank Global Economic Prospects 2007 (december 2006). Opombi: 1podatki Evropske komisije za leto 2005; 2predpostavke UMAR iz Jesenskega poročila. Po ocenah je bila lani dosežena ugodna gospodarska rast v treh glavnih trgovinskih partnericah iz skupine novih članic EU (Češka, Madžarska, Poljska) ter v Rusiji. Pomembnost teh štirih držav kot destinacij za naš izvoz se počasi, a vztrajno povečuje, saj so vse štiri skupaj leta 2000 predstavljale 8,5 % našega skupnega izvoza, v prvih desetih mesecih lanskega leta pa že 10,9 % (gl. graf). Napovedi gospodarske rasti za letos in prihodnje leto, objavljene po pripravi UMAR-jeve jesenske napovedi, so za Poljsko in Rusijo malo bolj ugodne, za Češko in Madžarsko pa so precej podobne našim jesenskim predpostavkam. Realna rast BDP na Češkem je bila po napovedih lani blizu rekordni 6,1-odstotni rasti iz leta 2005, visoka rast pa naj bi se letos in prihodnje leto nadaljevala, čeprav na za odtenek nižji ravni. Lani se je najbolj pospešila rast investicij, tudi zaradi velikega dotoka tujih neposrednih investicij, ki so v večini namenjene v izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. Letos in prihodnje leto se bo ob pričakovani upočasnitvi rasti v evro območju in tudi zaradi učinka visoke osnove rast BDP rahlo upočasnila. Rast zasebne potrošnje bo še naprej visoka, ob visokih dobičkih podjetij in visoki izkoriščenosti proizvodnih kapacitet pa bi se lahko še pospešila rast investicij. Lani je bila gospodarska rast na Madžarskem približno 4,0-odstotna, vendar bo lansko sprejetje ukrepov za stabilizacijo javnih financ vplivalo na občutno nižjo realno rast BDP letos in prihodnje leto. Lani je bila rast še precej uravnotežena, saj jo je v prvi polovici leta poganjala rast državne potrošnje in investicij, v celem letu pa je bila visoka tudi rast izvoza. Junija sprejeti program konsolidacije javnih financ bo letos in prihodnje leto občutno upočasnil rast domačega povpraševanja, tako da bo nižja tudi rast uvoza, kar bo pomenilo, da bo izvoz kljub odtenek nižjim stopnjam rasti kot lani glavni motor gospodarske rasti, ki pa se bo upočasnila na približno 2,5 %. Glavni razlog za sprejetje konsolidacijskih ukrepov je javnofinančni primanjkljaj, ki se je lani dvignil iz 7,8 % BDP leta 2005 na 10,1 % BDP, a se naj bi do leta 2008 znižal na 5,6 % BDP. Gospodarska rast na Poljskem se je lani pospešila, saj bo rast BDP presegla 5,0 %; v prihodnjih dveh letih se sicer pričakuje rahla upočasnitev v stopnjah rasti, ki pa bodo vseeno ostale visoke. Lani je prišlo do pospešitve rasti zasebne potrošnje in investicij, tako da je bila višja tudi rast uvoza, zaradi splošnega gospodarskega okrevanja v Evropi pa se je občutno pospešila tudi rast izvoza. Domače povpraševanje bo tudi v naslednjih dveh letih ostalo glavni motor gospodarske rasti. Še naprej bo visoka rast investicij (tudi zaradi visokega dotoka EU sredstev), zaradi izboljšanja stanja na trgu dela pa bo visoka tudi rast zasebne potrošnje. Rast izvoza se bo po napovedih upočasnila. Gospodarska rast v Rusiji je lani ponovno presegla 6,0 % in bo tudi v prihodnjih dveh letih kljub rahli upočasnitvi ostala visoka. Lani je bilo domače povpraševanje zaradi izredno ugodnih gibanj v pogojih menjave v zadnjih letih ponovno glavni motor realne rasti BDP, to vlogo pa bo ohranilo tudi letos in prihodnje leto. Ob visoki rasti plač in boljšemu dostopu gospodinjstev do posojil bo rast zasebne potrošnje še naprej nad 10,0 % letno, podobno pa velja tudi za rast investicij. Gospodarska rast se bo sicer po pričakovanjih v prihodnjih letih malo upočasnila; stabilizirala naj bi se na približno 6-odstotni letni ravni. Graf: Deleži Češke, Madžarske, Poljske in Rusije v skupnem izvozu Slovenije 12% 10% 8% 6% 4% 2% 0% Češka Madžarska Poljska Rusija Skupaj Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Opomba: *za 2006 podatki za prv ih deset mesecev . 2000 2005 2006* Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I–XI 2006, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–XI 2005 Tekoče transakcije 20.132,2 15.591,0 3.216,7 20.838,0 16.492,7 2.404,3 -705,8 -901,7 812,5 -259,9 -734.6 796,9 Blagovna menjava (FOB) Storitve Dohodki od dela in kapitala Tekoči transferi Kapitalski in finančni račun Kapitalski račun Kapitalski transferi Patenti, licence Finančni račun Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje 698,8 625,7 4.896,7 153,9 150,4 3,5 4.742,8 576,9 Finančni derivativi Ostale naložbe Terjatve Obveznosti Mednarodne denarne rezerve Statistična napaka 706,6 0,0 2.553,8 0,0 2.553,8 905,5 0,0 1.134,4 806,6 -4.112,1 -232,7 -226,6 -6,1 -3.879,4 -625,8 -1.659,1 -16,6 -1.577,9 -1.562,0 -15,9 0,0 -78,9 -435,6 -180,9 784,7 -78,8 -76,1 -2,7 863,5 -48,9 -952,4 -16,6 975,9 -1.562,0 2.537,9 905,5 -78,9 -204,5 -117,7 -63,3 -77,6 -78,4 0,8 14,2 -221,0 -1.425,7 -13,0 1.755,1 -1.589,2 3.344,4 -81,1 323,2 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je v enajstih mesecih leta 2006 v primerjavi z istim obdobjem leta 2005 povečal predvsem zaradi znatno večjega primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil na medletni ravni višji zaradi večjih neto izdatkov od kapitala. Izrazito visoka so bila izplačila dividend in nerazdeljenega dobička tujim investitorjem, zlasti julija in deloma tudi septembra. Na osnovi okrepljenega financiranja tujine s posojili in izvoza kapitala v obliki naložb v dolžniške vrednostne papirje so se najbolj povečale prejete obresti domačim bankam. Na strani izdatkov so se zaradi visoke zadolženosti bank povečala plačila obresti na zunanji dolg. Zaradi primanjkljaja zasebnega sektorja se je povečal tudi primanjkljaj v bilanci tekočih transferov. Kljub medletni novembrski upočasnitvi (12,0 %) v primerjavi z medletno oktobrsko rastjo (19,0 %) je kumulativna rast blagovnega izvoza tudi po enajstih mesecih leta 2006 ostala na visoki ravni. V enajstih mesecih leta 2006 se je na medletni ravni izvoz blaga nominalno povečal za 16,0 % (v države EU za 16,9 %, v države nečlanice pa za 14,1 %). Ocenjujemo, da se je rast blagovnega izvoza v zadnjem četrtletju leta 2006 medletno okrepila, tako da bo nominalna letna rast večinoma skladna z oceno (15,9 %) iz Jesenskega poročila. Podobno dinamiko kot izvozni so imeli tudi uvozni tokovi, saj se je novembra lani medletna rast blagovnega uvoza (14,3 %) v primerjavi z oktobrom (18,7 %) upočasnila. V enajstih mesecih leta 2006 se je uvoz blaga medletno nominalno povečal za 16,3 % (iz držav EU za 15,0 %, iz držav nečlanic za 21,8 %). Medletna rast uvoznih tokov je bila v zadnjem četrtletju leta 2006 predvidoma višja od rasti blagovnega izvoza, nominalna letna rast blagovnega uvoza pa bo verjetno nad oceno (15,4 %) v Jesenskem poročilu. Z regionalnega vidika je bilo medletno povečanje primanjkljaja v trgovinski bilanci večinoma posledica večjega primanjkljaja v menjavi z državami EU. Slednji se je povečal za 187,0 mio EUR (na 2.520,3 mio EUR), blagovni presežek z nečlanicami pa se je povečal za 19,9 mio EUR (na 1.618,5 mio EUR). Presežek v storitveni bilanci je bil v primerjavi z istim obdobjem leta 2005 večji predvsem zaradi večjega neto izvoza transporta in manjšega neto uvoza ostalih storitev, nižji pa je bil presežek v menjavi potovanj. Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so v enajstih mesecih leta 2006 izkazovale neto odtok kapitala v vrednosti 42,1 mio EUR. V istem obdobju leta 2005 so beležile neto pritok v vrednosti 95,3 mio EUR. Neto izvoz kapitala je bil večinoma posledica znižanja obveznosti pri ostalih naložbah, ki je preseglo precejšnje znižanje neto odtoka neposrednih tujih naložb in naložb v vrednostne papirje. Pri okrepljenem neposrednem zadolževanju podjetij v tujini se je medletni tok zadolževanja bančnega sektorja znižal tako iz naslova prejetih posojil kot tudi vlog nerezidentov. Dodatne vire za domače kreditiranje so poslovne banke črpale iz zapadlih blagajniških zapisov BS. Graf: Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR, jan.-nov. 2006 120 60 0 -60 -120 -180 -240 l^r L, 'VH n n _ ^ /^ ^ X 1' "P3" pi. L 1 i ^ W 2 s i^-^ i>Hl V ^ \ L-l v i K Trgov inska bilanca Storitv ena bilanca jan f eb mar apr maj jun Vi r podatkov: BS. jul avg sept okt nov Bilanca f aktorskih dohodkov Bilanca tekočih transf erov Tekoči račun Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 6 2005 2006 Indeksi cen Cene življenjskih potrebščin (CPI) Blago XII 2005/ XII 2004 102,3 102,0 ? (I 05–XII 05)/ 102,5 102,2 XII 2006/ XI 2006 100,4 100,2 XII 2006/ I ? (I 06–XII 06)/ 102,8 102,1 102,5 102,0 Goriva in energija 110,1 111,9 100,4 103,9 108,2 Drugo Storitve Cene življenjskih potrebščin (HICP) Regulirane cene1 100,2 103,0 102,3 107,7 100,1 103,2 102,5 110,0 100,2 101,0 100,4 100,4 101,7 104,3 103,0 102,1 100,5 103,4 102,5 105,8 Energija 109,8 112,6 100,3 103,7 108,0 Drugo Osnovna inflacija2 103,0 104,1 100,6 97,9 100,2 Odrezano povprečje Brez hrane in energije Cene industrijskih proizvodov (IPI) Vmesna poraba 103,1 102,5 100,3 102,7 102,8 100,8 101,8 102,0 101,0 100,3 102,0 101,2 102,7 100,6 102,8 102,3 103,2 100,7 104,1 103,5 Investicije 101,5 103,1 100,1 100,8 100,2 Široka poraba Cene v EMU 101,6 102,0 100,4 101,7 101,5 Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,2 102,2 100,4 101,9 102,2 Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,4 101,4 100,5 101,5 101,4 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,5 104,23 105,23 104,1 100,03 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno; 1zaradi sprememb indeksa reguliranih cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi; 2podatki o osnovni inflaciji, merjeni z odrezanim povprečjem, so zaradi posodobitve metodologije izračunavanja med seboj primerljivi od vključno 5. številke (2006) Ekonomskega ogledala naprej; 3podatek za predhodni mesec. Potem ko je inflacija v letu 2005 dosegla najnižjo raven po osamosvojitvi, se je umirjena rast cen nadaljevala tudi v letu 2006. Povprečna inflacija je ostala na ravni, doseženi ob koncu leta 2005 in je znašala 2,5 %. Tudi mera povprečne inflacije, ki se uporablja kot indikator izpolnjevanja maastrichtskega konvergenčnega merila, je znašala 2,5 % in je bila za 0,4 odstotne točke nižja od vrednosti tega merila v decembru. Medletna inflacija, ki je skozi celo leto enakomerno nihala okoli svojega povprečja, je v decembru znašala 2,8 %, mesečna inflacija pa 0,4 %. Ukrepi za preprečevanje dviga cen ob zamenjavi valut, ki jih izvajajo vlada, BS in nevladne organizacije, so relativno uspešni. Splošnega povišanja cen, ki bi bilo povezano s procesom prevzemanja evra, v decembru ni bilo zaznati. Izjema je bila rast cen v gostinskih lokalih (3,2 %) in posledično rast cen v skupini gostinske in nastanitvene storitve (1,8 %), ki so povezane z zaokroževanjem cen v procesu uvedbe evra, k decembrski inflaciji pa so prispevale 0,1 odstotne točke. Poleg tega je bilo zabeleženih več manjših podražitev (kot v decembru preteklih let), in nekatere od njih, predvsem pri storitvah, bi po prvih ocenah lahko povezali tudi z uvedbo evra. Inflacija v decembru je bila v pretežni meri posledica sezonskih dejavnikov in povišanja cen v Graf: Gibanje indeksov cen in konvergenčnega merila skupini gostinskih in nastanitvenih storitev. Začetek zimske sezone je vplival na podražitev cen počitnic v paketu (2 %), sezonska pa je bila tudi podražitev zelenjave (8,2 %). Poleg tega so zrasle še cene v skupini stanovanje (0,4 %) in prevoz (0,5 %). Vsaka izmed omenjenih podražitev je povišala skupno rast cen v decembru za 0,1 odstotne točke. Predpraznični in novoletni popusti so pocenili obleko in obutev (-0,6 %), kar je znižalo skupno rast cen za 0,1 odstotne točke. Stabilnost cen je posledica usklajenega delovanja ekonomskih politik Banke Slovenije in Vlade RS. Ključni dejavniki, ki so v letu 2006 omogočili umirjeno spreminjanje cen, so bile makroekonomske politike BS in vlade, ki ostajajo tudi v letu 2007 naravnane k ohranjanju stabilnosti cen, ki bo ključnega pomena za zagotavljanje cenovne konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem okolju. Ob stabilnem tečaju tolarja, ki je pomembno prispeval k stabilizaciji cen, je vlada nadaljevala z restriktivno politiko poviševanja reguliranih cen, k umirjeni rasti cen pa je prispevalo tudi nadaljevanje politike zmerne rasti plač tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar je preprečevalo pritiske na rast cen tako s strani povpraševanja kot ponudbe. Po drugi strani je vlada nadaljevala s harmonizacijo trošarin na tobak in tobačne izdelke k dogovorjenim stopnjam v EU. 105,5 105,0 104,5 104,0 103,5 103,0 102,5 102,0 101,5 101,0 Indeks CPI (medletni) Vi r podatkov: SU R S; pr er ač uni U M AR . Ekonomsko ogledalo UMAR Denarni trg – krediti številka 1/2007 str. 7 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mrd SIT Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2005 31. XII 2006 31. XII 2006/ 30. XI 2006 31. XII 2006/ 31. XII 2005 31. XII 2005/ 31. XII 2004 Krediti skupaj 3.864,5 4.811,3 1,5 24,5 15,9 Tolarski krediti skupaj 1.754,1 1.823,0 0,6 3,9 -12,5 Krediti podjetjem in NFI 995,5 949,3 -5,1 -4,6 -6,8 Krediti prebivalstvu 642,2 752,9 8,1 17,2 0,9 Krediti državi 116,4 120,8 4,0 3,8 -61,1 Devizni krediti 2.110,4 2.988,3 2,1 41,6 58,8 Krediti podjetjem in NFI 1.679,2 2.410,4 4,5 43,5 51,9 Krediti prebivalstvu 383,7 537,5 -7,5 40,1 7,8 Krediti državi 47,5 40,4 2,1 -14,9 22,2 Krediti prebivalstvu po namenu 1.025,9 1.290,3 1,0 25,8 24,9 Potrošniški krediti 471,5 547,2 0,7 16,1 7,0 Stanovanjski krediti 327,7 459,1 0,2 40,1 71,4 Ostalo 226,7 284,1 3,0 25,3 19,7 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. V letu 2006 se je kreditna dejavnost bank še naprej podjetij potrjujejo tudi podatki o bruto investicijah v krepila. Obseg kreditov nebančnim sektorjem je na osnovna sredstva in zaloge (gl. tudi EO 12/2006, str. mesečni ravni v povprečju rasel po 1,8-odstotni stopnji. 3). Podjetja in NFI so v enajstih mesecih lani na tujem Devizni krediti so sicer beležili precej višje stopnje rasti, neto najemala kredite v višini 100,4 mrd SIT, kar je vendar pa so se še posebno ob koncu leta pričeli krepiti dobro petino več kot v istem obdobju lani. tudi tolarski krediti. Banke so v preteklem letu domačim Tudi prebivalstvo je v letu 2006 okrepilo obseg nebančnim sektorjem neto odobrile kredite v višini zadolževanja. Tako so celotni neto tokovi kreditov 946,7 mrd SIT, kar je za dobre tri četrtine več kot v prebivalstva v dvanajstih mesecih lani dosegli vrednost predhodnem letu. Velik del (92,7 %) so predstavljali 264,4 mrd SIT, kar je slabih 30 % več kot leto pred tem. devizni krediti, vendar je bil njihov pomen v zadnjih Za razliko od leta 2005, ko so več kot 95 % celotnega mesecih lani zaradi močno okrepljenega tolarskega neto zadolževanja predstavljali devizni krediti, je zadolževanja prebivalstva rahlo v upadu. prebivalstvo še posebno v zadnjih dveh mesecih Podjetja in NFI so tudi v letu 2006 še naprej krepila preteklega leta močno okrepilo zadolževanje v obliki zadolževanje pri domačih bankah v obliki deviznih tolarskih kreditov, ki so tako v letu 2006 dosegli kreditov, medtem ko so že drugo leto zapored vrednost 110,7 mrd SIT in so skoraj 20-krat presegli tolarske kredite neto odplačevala. Skupni obseg vrednost iz leta 2005. Iz podatkov Banke Slovenije kreditov je tako v preteklem letu porasel za 25,6 %, kar lahko sklepamo, da je v decembru prišlo do gibanj, ki so je za 2,6 odstotne točke več kot leta 2005. Tako so se zaradi razlik v obrestnih merah še do pred kratkim celotni neto tokovi kreditov podjetjem in NFI v zdela skoraj nemogoča. Prebivalstvo je samo v tem preteklem letu dosegli vrednost 685,0 mrd SIT in s tem mesecu neto odplačalo devizne kredite v višini 43,9 mrd bili za dobro tretjino višji kot leto pred tem. Po podatkih SIT (v prvih enajstih mesecih je tovrstne kredite Banke Slovenije so v namenski strukturi dobro polovico mesečno v povprečju neto najemalo v višini 18 mrd predstavljali neto tokovi kreditov za obratna sredstva, ki SIT), za njihova poplačila pa je najverjetneje najemalo pa so v primerjavi z letom 2005 porasli le za 2,5 %. ugodnejše tolarske kredite (gl. EO 12/2006, str. 12), ki Precej višjo rast so beležili neto tokovi kreditov so v decembru beležili neto tokove v višini 56,6 mrd namenjenih za investicije, ki so tako v primerjavi z SIT, enajstmesečno povprečje pa je bilo na ravni 4,9 letom 2005 porasli kar za dobro polovico in so dosegli mrd SIT. raven 291,1 mrd SIT. Večjo investicijsko aktivnost Graf: Valutna struktura kreditov 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% Dev izni Tolarski 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 8 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mrd SIT Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2005 Celotni prihranki, skupaj Tolarski prihranki, skupaj Vloge čez noč1 2.547,6 1.580,7 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic 752,9 624,1 157,5 Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge 46,2 Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Vzajemni skladi 966,9 432,8 398,0 108,0 28,1 329,6 Vir podatkov: Bilten 31. XII 2006 2.744,1 1.720,9 894,1 613,1 162,2 51,5 1.023,2 430,0 449,8 BS, 31. XII 2006/ 31. XII 2006/ 31. XII 2005/ 30. XI 2006 31. XII 2005 31. XII 2004 3,2 7,7 5,3 4,1 8,9 7,0 8,7 18,8 16,0 -2,1 -1,8 -0,9 5,5 1,6 3,0 11,5 -5,7 47,7 1.8 5,8 2,6 1.9 -0,6 51,0 1,9 13,0 -26,6 113,6 1,5 5,2 28,6 29,8 1,6 5,8 -3,3 461,5 4,0 40,0 58,7 preračuni UMAR. Opomba: 1vpogledne vloge. Potem ko obseg bančnih vlog prebivalstva v enajstih mesecih lani na mesečni ravni ni nikoli porasel za več kot 1,5 %, se je v zadnjem mesecu okrepil kar za 3,2 %, kar je največ v zadnjih dveh letih. Eden izmed razlogov za okrepljeno rast je sezonske narave, saj se decembra izplačujejo božičnice, drugi razlog pa je možno iskati v nekoliko večjem prilivu gotovine v banke pred menjavo v evre. Krepile so se tako tolarske kot tudi devizne vloge. Medletna rast vlog prebivalstva se je tako v primerjavi z letom pred tem nekoliko povečala, vendar še naprej ostaja na nizki ravni. Skupni neto tokovi vlog prebivalstva v bankah so tako v preteklem letu dosegli vrednost 196,5 mrd SIT, kar je za dobro polovico več kot v letu 2005, vendar niso dosegli niti polovice vrednosti iz leta 2001 ob prvi menjavi v evre. Izmed tolarskih vlog so tudi v letu 2006 k rasti največ prispevale vloge čez noč, ki so se okrepile za skoraj petino. Med tovrstne vloge so se še naprej postopoma selile kratkoročne vloge, ki so bile za 1,8 % nižje kot leto pred tem. Na drugi strani so v letu 2006 prvič po letu 2003 beležile vzpon dolgoročne vloge. Rast je posledica izjemno visoke 5,5-odstotne rasti v decembru, kar je najverjetneje odziv varčevalcev na ponudbo bank, saj so nekatere med njimi ob koncu leta še vedno ponujale višje obrestne mere na tolarske kot na evrske depozite. Devizne vloge so glede na ročnostno strukturo imele precej drugačno dinamiko od tolarskih vlog. Tako so vloge čez noč v preteklem letu upadle, Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade 14 12 10 8 6 4 2 medtem ko so kratkoročne vloge porasle kar za 13,0 %. V letu 2006 se je nadaljevala visoka rast obsega sredstev v vzajemnih skladih. Konec leta je dosegel vrednost 461,5 mrd SIT in je bil za 40,0 % višji kot leto pred tem. Tako je ta oblika varčevanja prebivalstva dosegla že raven 16,8 % vlog prebivalstva v bankah. Rast obsega sredstev je posledica več dejavnikov. Eden izmed pomembnejših je razmeroma solidna donosnost vzajemnih skladov, drug je v vse večji ponudbi vzajemnih skladov domačih upravljavcev, saj se je njihovo število v preteklem letu skoraj podvojilo in je ob koncu leta znašalo že 101. Med posameznimi skupinami se je najbolj okrepil delež tistih skladov, ki zbrana sredstva nalagajo pretežno v delnice, saj so dosegli kar 70,4-odstotno rast sredstev. Delniški vzajemni skladi so predstavljali že 61,5 % vseh sredstev v vzajemnih skladih domačih upravljavcev, kar je skoraj deset strukturnih točk več kot leto pred tem. Ta rast je v glavnem posledica krepitve tistih vzajemnih skladov, ki imajo naložbeno politiko usmerjeno na tuje kapitalske trge. Na drugi strani je obseg sredstev v obvezniških skladih upadel za slabo četrtino. V strukturi naložb se je precej okrepil delež tujih vrednostnih papirjev, ki je ob koncu preteklega leta dosegel 51,3 %, kar je za 11,8 strukturne točke več kot leto pred tem. Po tem ko so neto tokovi v letu 2005 upadli, so se v letu 2006 ponovno okrepili. Dosegli so vrednost 39,7 mrd SIT in tako za 19,4 % presegli vrednost iz predhodnega leta. 0 -2 -4 -6 -8 Delniški Urav noteženi Obv ezniški Skladi denarnega trga Skladi skladov Vir podatkov: BS, www.vzajemci.com, preračuni UMAR. Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 9 Celoten promet, I–XII 2006 Tržna kapitalizacija, 31. XII 2006 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi d.d. v mrd SIT Stopnje rasti, v % I–XII 2006/I–XII 2005 v mrd SIT Stopnje rasti, v % 31. XII 2006/31. XII 2005 Skupaj 807,9 23,0 4.541,5 41,5 Borzna kotacija Skupaj 311,8 -4,7 3.721,2 58,1 Delnice 291,6 57,0 2.347,5 98,4 Obveznice 19,1 -86,5 1.346,5 15,0 Prosti trg Skupaj 82,3 5,5 654,2 -6,5 Delnice 56,2 41,4 411,5 -2,3 Obveznice 26,1 -31,7 242,7 -12,7 Delnice investicijskih družb 38,3 7,1 166,2 6,1 Vzajemni skladi 1,1 - 27,2 - TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti)1 Skupaj 415,4 - - - Obveznice 243,0 - - - Kratkoročni vrednostni papirji 172,4 - - - Vir podatkov: LBo, izračuni UMAR. Opombi: številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno; 1podatki so od septembra 2005 dalje. Po tem ko so se v letu 2005 cene delnic na je izključno posledica preoblikovanja investicijskih družb Ljubljanski borzi pretežno zniževale, so se v letu v vzajemne sklade. 2006 ponovno precej okrepile. Osrednji indeks SBI20 Obseg celotnega prometa na Ljubljanski borzi je tako v preteklem letu (kljub znižanju v prvem (vključno s TUVL) je v letu 2006 s 807,9 mrd SIT za četrtletju) s 37,9-odstotno rastjo dosegel drugo najvišjo slabo četrtino presegel vrednost iz leta 2005. Velik rast doslej (leta 2002 je ta dosegla 55,2 %). Na del rasti je posledica za dobro polovico večjega obsega mesečni ravni se je vrednost indeksa SBI20 krepila vse trgovanja z delnicami in deloma tudi večjega trgovanja s od aprila dalje, rast pa se je v tem obdobju gibala v kratkoročnimi vrednostnimi papirji na TUVL-u. Na drugi razponu med 1,5 % in 10,8 %. strani se je promet z obveznicami okrepil le za 1,1 %, Še nekoliko bolj se je okrepil celotni obseg tržne kar je najnižja vrednost po letu 2001. Pri trgovanju z kapitalizacije na Ljubljanski borzi, ki je porasla kar obveznicami je prišlo do velikih strukturnih sprememb, za 41,5 %. Velik del rasti je posledica za 72,0 % saj se je velik del prometa z državnimi obveznicami iz večjega obsega tržne kapitalizacije delnic (borzna borzne kotacije selil na TUVL. Kljub temu da se je kotacija in prosti trg skupaj; brez investicijskih skladov), vrednost prometa z delnicami v letu 2006 precej ki je s tem dosegla najvišjo rast po letu 1997. Tržna povišala, se je tržnost delnic merjena kot razmerje med kapitalizacija delnic je tako leta 2006 dosegla 39,1 % prometom in obsegom tržne kapitalizacije v letu 2006 UMAR-jeve ocene BDP za leto 2006, kar je 14,9 ponovno znižala za 0,01 točke in dosegla raven 0,13, odstotne točke več kot leto pred tem, konec decembra kar je izključno posledica večje tržne kapitalizacije pa je predstavljala 60,8 % celotne tržne kapitalizacije. delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Še nekoliko bolj Del rasti je posledica krepitve cen delnic na Ljubljanski se je znižala tržnost obveznic, ki je bila za 0,02 točke borzi, pomemben delež (30 odstotnih točk) pa je nižja kot leto pred tem in je dosegla raven 0,18. prispevala tudi uvrstitev ene izmed družb v večinski lasti Po tem ko je večina borznih indeksov na države na Ljubljansko borzo. Precej nižjo stopnjo rasti je najpomembnejših tujih kapitalskih trgih v letu 2005 beležila tržna kapitalizacija obveznic, ki se je v letu 2006 dosegla izredno visoke stopnje rasti, so se le-te v okrepila za slabo desetino in je dosegla le slabo četrtino letu 2006 nekoliko znižale. Kljub temu so osrednji povprečne letne rasti v zadnjih desetih letih. Okrepila se indeksi na teh trgih še vedno zabeležili solidno rast. Kot je tržna kapitalizacija obveznic iz borzne kotacije, najdonosnejše so se v povprečju izkazale naložbe na medtem ko je obseg tržne kapitalizacije obveznic iz Frankfurtski borzi, saj je indeks DAX porasel za 22,0 %. prostega trga beležil upad. Še nižjo stopnjo rasti tržne Najnižjo, 6,9-odstotno rast, je po 40,2-odstotni rasti v kapitalizacije so s 6,1 % imele investicijske družbe, kar letu 2005 beležil osrednji indeks Tokijske borze. Graf: Struktura tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% Ostalo Obv eznice Delnice 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: LBo Javnofinančni prihodki v letu 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 10 Indeksi rasti, nominalno Struktura, I–XII Javnofinančni prihodki Javnofinančni prihodki skupaj Davek od dohodka pravnih oseb Dohodnina Domači davki na blago in storitve V tem: davek na dodano vrednost trošarine1 Carine in uvozne dajatve Prispevki za socialno varnost Ostali javnofinančni prihodki I–XII 2006, v mio SIT 2.874.956,3 225.820,0 429.665,9 939.864,8 650.857,9 238.352,1 12.265,5 1.000.484,5 266.855,6 XII 2006/ XI 2006 111,3 79,3 149,5 96,8 102,5 80,0 94,5 118,1 109,1 XII 2006/ ? 2005 129,4 95,3 158,9 124,2 133,9 100,3 I–XII 2006/ I–XII 2005 108,4 158,6 108,8 182,2 128,1 124,0 106,3 107,1 103,6 2006 100,0 7,9 14,9 Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila); metodologija in preračuni UMAR. Opomba: 1podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. 129,0 106,0 96,6 32,7 22,6 8,3 2005 100,0 5,4 14,9 0,4 34,8 9,3 33,4 22,9 8,7 0,4 35,6 10,4 V letu 2006 so se celotni javnofinančni prihodki realno povečali za 5,8 %. Najbolj so javnofinančne prihodke v letu 2006 okrepili prilivi iz davka od dohodka pravnih oseb, ki so se glede na leto poprej povečali za več kot polovico. Poleg rednih akontacij davka so bili namreč v letu 2006 vplačani tudi visoki poračuni davka za leto 2005, ki so jih davčni zavezanci vplačali po obračunu davka, zaradi sprememb zakona, ki so za leto 2005 povečale davčno osnovo in zmanjšale davčne olajšave. Prihodki iz davka na dodano vrednost so se v letu 2006 glede na leto poprej realno povečali za 4,5 %. Januarja uveljavljena sprememba zakona o davku na dodano vrednost je pri določenih zavezancih uvedla možnost obračunavanja davka na dodano vrednost na podlagi plačil, kar je v letu 2006 nekoliko upočasnilo rast prihodkov iz tega davka. Rast prihodkov od tega davka je bila počasnejša predvsem v prvi polovici leta, v drugi polovici, predvsem proti koncu leta, pa se je precej pospešila. Realna rast prihodkov od trošarin je bila v letu 2006 le 1,1-odstotna. Po vrstah trošarin so se hitreje realno povečali prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke (3,5 %) in ob nadaljnjem usklajevanju trošarinskih dajatev na tobak in tobačne izdelke z evropskimi direktivami tudi prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (2,6 %). Počasneje kot celota so se v letu 2006 povečali prihodki od trošarin na mineralna olja (0,2 %), saj je zadrževanje trošarin na mineralna olja (od julija 2005 do septembra 2006) na minimalni, po evropskih predpisih še dopustni vrednosti, močno upočasnilo njihovo rast. V letu 2006 so se skupaj prihodki iz davkov in Graf: Struktura javnofinančnih prihodkov, v % prispevkov, ki so vezani na plače, realno povečali za 2,3 %. V tem so se prihodki od prispevkov za socialno varnost ob nespremenjenih prispevnih stopnjah realno povečali za 3,4 %. Prihodki od dohodnine so bili v letu 2006 glede na leto poprej realno višji za 6,1 %. Spremembe zakona o dohodnini so pomenile razširitev davčne osnove (obresti, dividende), davčni zavezanci so plačevali akontacije dohodnine v letu 2006 po vnaprej določeni petstopenjski davčni lestvici, pri kateri je bila glede na leto 2005 v tretjem in četrtem davčnem razredu stopnja znižana od 38 % na 37 % oz. od 42 % na 41 %. Nekoliko so bile spremenjene tudi olajšave. V letu 2006 so bile akontacije davka od dohodka iz zaposlitve glede na predhodno leto realno višje za 4,6 %, občutnejše, kar za dobro tretjino, pa so se povečale akontacije dohodnine od drugih dohodkov, predvsem od dohodkov iz dejavnosti, iz kmetijstva in od dohodkov iz premoženja. Poračuni dohodnine, ki se nanašajo na leto 2005, so bili, kljub fiksno postavljeni davčni lestvici, zaradi nekoliko večjih olajšav, višji kot leto poprej; davkoplačevalcem je bilo vrnjenih 36 mrd SIT. Znižanje stopenj davka na izplačane plače je realno zmanjšalo prihodke iz tega davka za 13,3 %. Po dvigu spodnje meje obdavčitve plač (septembra 2004) in po uzakonjeni postopni ukinitvi davka na izplačane plače, ki je znižala stopnje davka na izplačane plače v letu 2006 po posameznih davčnih razredih od 3,8 %; 7,8 %; 14,8 % na 3 %; 6,3 %; 11,8 %, se je povprečna obremenitev mase bruto plač s tem davkom zmanjšala od 5,1 % v letu 2005 na 4,2 % v letu 2006. Opazno so se v letu 2006 povečali prihodki od carin in uvoznih dajatev (realno za 25,8 %), ki pa v strukturi prihodkov po vstopu v EU nimajo večje teže. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 \\ 5,8 W1 ~* 10,2 i i 9,9 10,1 \ vy 9,3 W1 1996 1998 2000 2002 2004 2006 Vir podatkov : APP, UJP, Obrazec B-2, metodologija in preračuni UMAR. drugi prihodki prispev ki za socialno v arnost carine in uv ozne dajatv e prometni dav ki, DDV, trošarine dav ek od dobička prav nih oseb dohodnina Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 11 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) Formalno delovno aktivni* Zaposleni v podjetjih in organizacijah B Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni Ženske C Starejši od 40 let Brezposelni več kot 1 leto Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % D Moški Ženske Prosta delovna mesta E Za določen čas, v % Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo F S srednjo izobrazbo 2005 905,0 813,1 666,2 65,4 81,5 91,9 49,4 40,1 43,4 10,2 8,5 12,1 16,9 75,6 11,4 3,3 Z višjo in visoko izobrazbo Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno 6,3 1,9 XI 2005 912,2 818,3 670,1 66,2 82,1 XI 2006 915,5 836,7 93,9 684,3 68,6 83,8 50,9 78,8 39,8 44,0 10,3 43,3 37,6 39,9 8,6 8,6 12,4 15,5 73,9 11,6 3,1 6,6 1,9 0,0 0,0 16,9 78,0 12,5 3,5 7,2 1,8 aktivni po XI 2006/ I–XI 2006/ X 2006 I–XI 2005 0,1 0,4 0,6 0,4 0,2 0,1 1,4 -3,0 1,2 1,5 2,1 -3,6 -5,8 -1,6 -2,6 -4,1 - -0,4 -3,2 -13,4 -15,2 -13,5 13,9 - 15,0 20,5 -17,1 15,0 -10,2 5,6 administrativnih virih. ? 2005 ? 2004 0,5 0,7 1,1 -0,3 -1,9 -1,0 0,4 0,9 1,4 19,9 -12,8 10,6 13,3 14,8 Število formalno delovno aktivnih se je povečalo tudi novembra 2006. Povečalo se je v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %, med temi spet najbolj v proizvodnji vozil, za 2,1 %; gl. tudi str. 13) ter v vseh storitvenih dejavnostih, razen v javni upravi. Med storitvenimi dejavnostmi se je ponovno najbolj povečalo v poslovnih storitvah (za 1,0 %), za 0,5 % pa tudi v trgovini, prometu in izobraževanju. V primerjavi z oktobrom je bilo število formalno delovno aktivnih večje za 0,4 %, v primerjavi z novembrom 2005 pa že za 2,2 %. Povprečno število delovno aktivnih v obdobju januar–november 2006 je bilo na medletni ravni višje za 1,4 %. Število brezposelnih se je decembra zmanjšalo na 78.303. Zmanjšala se je tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je bila novembra 8,6-odstotna. Decembra so izgubile delo 5.004 osebe, kar je le 48 oseb več kot novembra, a 17,2 % manj kot decembra 2005. Delo je dobilo 3.480 brezposelnih, kar je kot vsako leto sicer manj kot novembra, vendar 7,7 % več kot pred enim letom. Tokovi, ki so vplivali na dinamiko registrirane brezposelnosti jeseni (od septembra do decembra) 2006, so bili precej bolj ugodni kot jeseni 2005. Med brezposelne se je prijavilo 21,8 % manj pa je bilo 3,6 % več brezposelnih kot leto poprej. Decembra se je zmanjšalo tudi število prostih delovnih mest (na 15.857) in realiziranih zaposlitev (na 9.133). Decembrsko zmanjšanje števila prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev je sicer reden sezonski pojav, obe števili pa sta bili decembra 2006 manjši kot decembra 2005, kar morda kaže na postopno umirjanje povpraševanja na trgu dela. Razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti se izboljšuje, vendar predvsem v korist nižje izobraženim. Že od leta 2003 dalje se število prostih delovnih mest povečuje, število registriranih brezposelnih pa zmanjšuje. Pri tem se število prostih delovnih mest za poklice z nižjo ali srednjo izobrazbo povečuje bolj kot za tiste z višjo ali visoko izobrazbo. Po drugi strani se tudi med brezposelnimi najhitreje znižuje število brezposelnih z nižjo izobrazbo, medtem ko se število brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo celo povečuje. V letu 2006 je tako prišlo v povprečju na eno prosto delovno mesto le še 4,5 brezposelnih (leta 2005 5,4, leta 2002 še 8,9). Za prosta delovna mesta z nižjo izobrazbo se je to razmerje znižalo s 7,5 v letu 2005 na 5,9 v letu 2006, za prosta delovna mesta s srednjo izobrazbo s 5,2 na 4,3, za prosta delovna mesta z visoko in višjo izobrazbo pa se je povečalo z 2,5 na 2,6, iskalcev prve zaposlitve in 11,7 % manj oseb, ki so izgubile delo kot jeseni 2005. Delo je dobilo 11,7 % več kakršno je bilo že leta 2004 (gl. graf). brezposelnih kot jeseni 2005, črtanih iz drugih razlogov Graf: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb po četrtletjih 2003–2006 14 12 10 8 6 4 2 0 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2003 2003 2003 2003 2004 2004 2004 2004 2005 2005 2005 2005 2006 2006 2006 2006 Vir podatkov : ZRSZ, preračuni: UMAR. Skupaj brez strokov ne izobrazbe s poklicno ali srednjo izobrazbo z v išjo ali v isoko izobrazbo Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 1/2007 str. 12 Plače v SIT XI 2006 Nominalno Realno1 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti XI 06/ X 06 XI 06/ XI 05 I–XI 06/ I–XI 05 XI 06/ X 06 XI 06/ XI 05 I–XI 06/ I–XI 05 Bruto plača na zaposlenega skupaj 333.799 113,9 106,3 104,9 113,6 103,9 102,4 Zasebni sektor (A do K) 324.626 118,4 107,3 105,5 118,0 104,9 103,0 A Kmetijstvo 275.255 111,7 104,1 105,6 111,3 101,8 103,1 B C Ribištvo 283.455 125,4 123,0 109,3 125,1 120,2 106,7 Rudarstvo 465.162 130,5 108,3 104,6 130,1 105,8 102,1 D Predelovalne dejavnosti 293.054 114,6 105,7 105,6 114,3 103,4 103,1 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 550.174 151,0 101,2 105,1 150,6 98,9 102,6 F G Gradbeništvo 271.568 110,8 110,7 106,5 110,5 108,2 104,0 Trgovina 294.774 112,0 107,3 105,6 111,7 104,9 103,1 H Gostinstvo 225.866 105,9 103,6 104,3 105,6 101,2 101,9 I J Promet, skladiščenje in zveze 379.872 122,7 113,8 104,8 122,3 111,3 102,3 Finančno posredništvo 668.928 161,1 113,4 106,7 160,7 110,9 104,2 K Poslovanje z nepremičninami 345.433 113,6 104,0 103,9 113,3 101,6 101,5 Javne storitve (L do O) 360.551 103,6 103,8 103,4 103,3 101,5 101,0 L Javna uprava 353.047 100,5 103,3 103,1 100,2 101,0 100,7 M Izobraževanje 370.135 101,3 104,2 104,8 101,0 101,9 102,3 N Zdravstvo in socialno varstvo 341.294 103,5 102,7 102,6 103,2 100,4 100,2 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 395.357 119,6 105,8 102,2 119,2 103,4 99,8 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je v novembru bila rast bruto plač v skupini poslovnih storitev (J, K), nominalno porasla za 13,9 %, realno pa za 13,6 %. za 28,7 %, predvsem zaradi izplačil trinajstih plač v Večji del porasta je bil v zasebnem sektorju (A do K), finančnem posredništvu. predvsem zaradi izplačil trinajstih plač, saj je bruto plača V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na v tem sektorju nominalno porasla za 18,4 %, realno pa zaposlenega nominalno porasla za 3,6 % realno pa za 18,0 %. V novembru je trinajsto plačo prejelo za 3,3 %. Nekoliko bolj je porasla bruto plača v približno 18 % zaposlenih zasebnega sektorja. Najvišji dejavnosti izobraževanja in v dejavnosti zdravstva, kar delež prejemnikov trinajstih plač, približno 60 % je značilno za obe dejavnosti, predvsem zaradi zaposlenih, je bil v dejavnosti rudarstva, oskrbe z nagrajevanja po delovni uspešnosti koncem leta. Porast elektriko, plinom in vodo ter v finančnem posredništvu. bruto plače v dejavnosti druge javne, skupne in osebne Najnižji delež je bil v dejavnosti gostinstva, približno 6 % storitve je značilen za tržni del te dejavnosti, kjer se zaposlenih. Povprečno izplačilo trinajste plače je izplačujejo trinajste plače. dosegalo približno 53 % povprečne bruto plače. V prvih enajstih mesecih leta 2006 je na medletni Približno tolikšna je bila raven izplačila trinajste plače ravni bruto plača na zaposlenega nominalno tudi novembra 2005, le da je bil takrat skupni odstotek porasla za 4,9 %, realno pa za 2,4 %. V zasebnem prejemnikov trinajste plače nekoliko nižji (približno sektorju je bruto plača nominalno porasla za 5,5 %, 15 %). V decembru bo, upoštevaje podatke iz leta 2005, realno pa za 3,0 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot po vsej verjetnosti trinajsto plačo prejelo še približno v prvih desetih mesecih in je predvsem posledica 5 % zaposlenih. Zato bo raven decembrske bruto plače izplačil trinajstih plač. V sektorju javnih storitev je bruto zasebnega sektorja nižja, dodatno še zaradi manj plača nominalno porasla za 3,4 % in realno za 1,0 %. delovnih dni v decembru. Nižja rast plač v tem sektorju je zaradi načina V okviru zasebnega sektorja je bruto plača na uskladitvenega mehanizma, ko se del uskladitvenega zaposlenega v industriji in gradbeništvu (C, D, E, F) odstotka odvaja za odpravo nesorazmerij med plačami porasla za 16 %. V gradbeništvu je bilo najmanj izplačil javnega sektorja, poleg tega v tem sektorju ni izplačil trinajstih plač v tej skupini (14 % zaposlenih v trinajstih plač. Na osnovi ocen za mesec december bo dejavnosti). Nekoliko manj je porasla bruto plača v tudi letna nominalna rast bruto plače na zaposlenega skupini proizvodnih storitev (G, H, I), za 14,8 %. dosegla približno 4,9 %, kar je 0,1 odstotne točke manj Najmanj se je povečala v gostinstvu, kjer je bil tudi od ocene v Jesenskem poročilu za leto 2006. najnižji odstotek prejemnikov trinajste plače. Najvišja je Graf: Realna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 400.000 380.000 360.000 340.000 320.000 300.000 280.000 260.000 240.000 ¦ Industrija, gradbe ------}K------Proizvodne storitv ------O-------Poslovne storitve ... -Javne storitve ništvo e / „ ^E^J ¦T~~ . m i —¦ lil i "fr S—w—t—i—*—l—j^*