kvi, kakor je bil tudi sicer večkrat povabljen kot g(V vornik izven škoiije in je prevzel slavnostne govore n. pr. na mednarodnem marijanskem kongresu v Solnogradu leta 1910, na katoliškili shodih v Ljubljani ltd. Med vojsko pa je v svojih pastirskih listih in govorihi tolažil nesrečno in obupano ljudstvo, ga pomijv jeval in učil, opozarjal na kršftansko ljubezen do bližnjega, ki se ravno v vojski najlaže udejstvuje, bo-> dril k zaupanju v Boga in udanosti v voljo božjo, opominjal k molitvi za mir, za ranjence, umirajoče in padle vojake ter prosil za mile darove in podporo w korist ranjenim in bolnim vojščakom, ubožcem in si rotam. Svoje slovenske pastirske liste je izdal jubilant v dveh velikih zbirkah (1907 in 1916). Njegori izborni govori so izšli deloma posamifi, deloma pa ao zbrani v knjigi nSpomnite se besed, katere sem tbib govoril!" (1902.) Naj bo vsem škofljanom lavantinske vladikovine neumorna delavnost, gorečnost za ime Kristusovo in posebno izrazita katoliška zavest našega vladikejubilanta vzor! Ravno teh kreposti nam je zdaj y razruvanih razmerah, ki jib. je povzročila vojska, pravr posebno treba, da ohranimo naSemu ljudstvu najdražji, nebeški sklad — vero. Kako lepo je slavil naS nadpastir živo vero slovenskega ljudstva na II. skH venskem katoliškem shodu v Ljubljani: HSre6a zai slovenski narod, da je dosedaj imel vero in da se je ravnal po veri. V tem delovanju po veri je lepota m krasota slovenskega naroda. Ni ta lepota v zelenitt slovenskih goricah, ne v ravnih livadah in poljanaft slovenskih. Ta lepota in krasota je plemenito, pobožno in krepostno slovensko ljudstvo. Tudi mod in sila slovenskega naroda ni v pečinah in planinah slovenskih. Ta moč je v živi veri slovenskega ljudstva. In dokler se bo naš narod ravnal po verskih načelih, dollej bo močen in silen, kakor je mofina in silna sv« katoliška Cerkev, ki je sezidana na kameniti skali!" V tem smislu izražamo svojemu delavnemu in: gorečemu nadpastirju ob njegovi 301etnici najudanejše čestitke in voščila. Njegovo neumorno delo naj obrodi Ijudstvu stoterni sad, njemu pa bogato plačilol Našemu nadpastirju ob 30letnici škof ovanja. Prihodnji pondeljek, dne 29. septembra, na dan m. Mihaela, obhaja lavantinska škofija izredno slavje: Njen nadpastir, knezoškof dr. Mihael Napotnik, obhaja 301etnico svojega škofovanja. Dne 27. septemBra leta 1889 je bil imenovan lavantinskim škofom in je dne 27. oktobra istega leta vzel prvič nadpastirsko palico t svoje mladostne roke. Danes lahko zre prevavišeni jubilant z radostjo in zadovoljstvom na leta sm»jega škofovanja, izpolnjena z neumornim delom , trodi in napori, in venčana z bogatimi uspehi. JNeumoraa delavnost je praT značilna poteaa našega nadpastirja. Oživlja in zopet znova vz ftaja mu jo g o r e 5 n o s t za čast Kristusovega ime-aa. Da bi bil Kristus povsod v veljavi! nKrlstus Bog Sterek živi, kraljuje, vlada." .Ta napis je dal 1.1900 vilesati z zlatimi črkami y mramornate ploSče in vzi¦dati po vseh župnijskiJh cerkvali. Gore&nost in nepreatena delaželjnost mu daje zmirom novih sil, da je k'o8 velikanskim naporom. združenim z njegovo visoto službo: kanonične vizitacije, birmovanja, posve •Žteranja. Ze petkrat je tekom 30 let obiskal skoroda Tsalco svojih 221 župnij. Njegove višepastirske besede ©b teh prilikah ostanejo ljudstvu v neizbrisnem spo minu. Okrog 30 deloma novili, deloma prenovljenih ^erkev je bilo od njega posvečenih: Videm, Cadram, Wo]nik, St Pavel pri Preboldu, Zalec, Teharje, Cirtovoe, Dol L dr. V največjo radost pa mu je bilo go4oto, da je mogel posvetiti veličastno baziliko Matere Milosti v Mariboru in čudovito lepo cerkev Marije jLurške v Rajhenburgu. In še vedno navdušuje du hovnike in vernike za zidanje in olepšanje cerkev . — Plod delavnosti in gorečnosti lavantinskega vladike je petero cerkvenih zborov za lavantinsko škofijo. EB cerkveni škofijski zbori imajo namen, da se na njih.' škof s svojimi duhovniki vsestransko posvetuje o verskih potrebah Ijudstva in o sredstvih, da se versko življenje dvigne ter izda potem temu primerne aolo^be. O delavnosti in gorečnosti našega knezoškofa svedočijo njegovi spisi. Samo slovenskih knjig in spisov je izdal nad 25, vseh skupaj okrog 100. 2e v svoji mladosti je mnogo pisal: uarodno-gospodarske in zgodovinske članke, modroslovne in vzgojeslovne spise, jezikoslovne in potopisne Srtice, Prvi njegov, spis, objavljen leta 1873 v mariborskem nVestniku" , je posvečen kmetijstvu: »Kmetijstvo, podlaga oivilizacije (izobrazbe)." Prevzvišeni jubilant je bil tudi so trudnik ,,Slovenskega Gospodarja" in je od leta 1879 do 1883 v naSem listu objavil svoje potopisne črtice s slovanskega juga. L. 1884 je izdal knjižico »Kratek pregled bosanskega slovstva." Ko pa je postal škof, je vso svojo delavnost, vse svoje pisateljske sile po svetil cerkveni smeri in ne pozna drugega, negokar je v zvezi z Tisoko škofovsko službo. Med njegovimi oerkveno-zgodovinskimi spisi zavzema prvo mesto knjiga HSv. Pavel, apostol sveta in učiteU narodov." Ta knjiga je doživela t 12 letih 3 izdaje in je pre avedena tudi v hrvatski jezik. Podal nam je temeljito zgodovinsko razpravo o prvem ptujskem škofu, cerkvenem pisatelju in mučencu sv. Viktorinu. V tej knjižici je zbral vse, kar se da dognati o življenju in o spisih tega slavnega moža, ki je deloval in mučeniške smrti umrl na tleh naše škofije. S posebnim ves&ljem je pa obdeloval jubilant krajevno oerkveno zgodovtno lavantinske školije, ^cakor: «Bazilika Matere milosti v Mariboru", »Imenopis konjiške nadžupnije", MGovori ob raznih slovesnostili v Cadramu" i. dr. Ogromno vefiino spisov našega knezoškofa pa obsegajo pastirski listi in pridige. Najljubši predmet pastirskih listov, ki so biser cerkvene zgovoi'nosti, je vnetemu nadpastirju Kristus Gospod, Njegovo presv. Srce, Njegova preblažena Mati iq Njegova Cerkev . Kolikokrat v pastirskih listih poziva in budi k češčenju presv. Srca in presv. Zakramenta! Posebno se je trudil za mednarodni evharistični kongres na Dunaju leta 1912. Za ta svetovni shod je poslal svojim školljanom 4 pastirske liste. jih vabil in bodril, da se udeleže evharističnega shoda ali pa opravljajo v ta namen doma posebne pobožnosti v čast presv. Zakramentu. Na tem shodu je sam imel dva govora, enega v katedrali sv. Štefana, drugega v irančiškanski cer-