i
mrnms
GLAS
i^oALVUI - št. 78 - CENA 105 SIT
Kranj, torek, 3. oktobra 1995
„ IV
Concorcfa
Pokojninsko zavorovolnico d.d.
S/Al KRANJ
3. - 6.10/95
Gorenjska^ Banka
Banka d poAuhotn
VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE
Končna ocena škode zaradi neurij v občini Železniki
Sončna ocena škode po dveh septembrskih neurjih v občini Železniki skoraj milijardo tristo milijonov tolarjev.
Železniki, 2. oktobra - Na Petkovi seji občinskega sve-j» v Železnikih so svetniki ?vedeli, daje končna ocena Jkode dosegla 1,285 milijarde tolarjev škode, za naJnujnejša dela pa lahko ^enkrat namenijo le 13,5 "»»lijona. Prednost ima prednost cest, sicer bodo Pozimi velike težave.
Svetniki občine Železniki 80 bili na tokratni redni seji Oznanjeni tudi z dokončno °ceno škode, ki so jo povzročile poplave 8. in 20. ^Ptembra. Na vsa pristoj-na ministrstva so poslali oceno z dokumentacijo v
višini milijarde in 285 milijonov tolarjev. Veliko večino ocen so pripravile pristojne strokovne službe in upravljalci cest, voda in drugih komunalnih naprav, zato so prepričani, da so ocene realne. Končna vrednost škode je le malo višja od začasne pred podatki o škodi po zadnjem neurju, kar pomeni, da na Martinj Vrhu in Ostrem Vrhu ni bilo tako hudo, kot so sprva pričakovali.
Župan je poročal, da je osrednja skrb občine, da se še pred bližajočo se zimo vsaj zasilno usposobijo vse
ceste in poti, po katerih prihajajo delavci na delo in učenci v šole, za kar so z rebalansom iz občinskega proračuna namenili 5,5 milijona, od 30 milijonov, ki jih je slovenska vlada namenila petim poplavljenim občinam v Sloveniji, pa so Železniki dobili 8 milijonov tolarjev. Jasno je, da z denarjem v višini le enega odstotka škode ni mogoče veliko narediti, zato še vedno upajo, da bo obljubljeni interventni zakon za pomoč ob naravnih nesrečah sprejet. Več o seji občinskega sveta na 4. strani. • Š. Ž.
V Planiki za tretjino manj dela
j^časno brez dela 1.060 delavcev - Čez štirinajst dni sanacijski program
2. oktobra - V Planiki |j„i**asno brez dela 1.060
Vod t "ti k° °^toDra Pro"' 0j "J« manjša za približno 30
°dh ' P°'ov'co zara^i *ai Adidasa, polovica Dji) *! pomanjkanja drugih pn °c''» kar je tudi sezonske-8a*»ačaja.
• začasne presežke delavcev de,na petkovi seji obravnaval
Predli Svet' ki Je ODravnaval a'°g sanacijskega progra-
\tJ s katerim bodo določili
bj,ne presežke. Sprejeli naj
Hsk]čez štirinajst dni, ko bo
laJen z vlado, zbornico,
bankami, sindikati. Z njim bodo določili trajne in začasne presežke, napovedujejo, da bo trajno brez dela 500 do 600 ljudi. Oktobra pa jih bo 1.060 začasno doma, nekateri le nekaj dni, drugi teden, dva.
Septembrska proizvodnja je bila v Planiki manjša za 8 ostotkov, oktobra bo manjša za 30 odstotkov, novembra pa naj bi imeli spet več dela. Zato vsi, ki so jih zdaj poslali na čakanje, ne bodo brez dela. Pri določanju trajnih presežkov bodo pazili, da na seznam ne bosta uvrščena oba zakon-
ca, sindikalni zaupniki pa naj bi izgubili delo le, če bodo zaprli cel obrat. • M.V.
Mestna občina Kranj je lastnik, TK Triglav pa upravljalec teniških igrišč in zgradbe v športnem parku v Kranju - V
petek dopoldne sta župan mestne občine Kranj Vitomir Gros in predsednik TK Triglav Kranj Andrej Polenc podpisala pogodbo, s katero je občina prevzela objekte teniškega kluba v svoje lastništvo. Večino objektov so člani TK Triglav zgradili sami s prostovoljnim delom in pomočjo sponzorjev, kot so poudarili ob podpisu pogodbe, pa je v sedanjih razmerah občina najprimernejši lastnik neprofitnih športnih objektov. Teniški klub, ki vzgaja mlade igralce, ima pa tudi ekipo državnih prvakov in skrbi za rekreacijo, bo naslednjih petnajst let upravljalec igrišč in novega še ne do konca zgrajenega klubskega objekta ob njih, nad njegovim delom pa bo bedela občina, ki v primeru slabega gospodarja najemnika lahko zamenja. Kot je ob tem povedal skrbnik športnih objektov v občini Kranj Branko Ter glav, je Teniški klub Triglav eden redkih klubov, ki je veliko dela in denarja vlagal v razvoj svojega prostora. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras
ttl. Teden obrti in podjetništva
^°nec tedna se bodo na Bledu predstavili obrtniki 11 Podjetniki iz občin Bled, Bohinj in Radovljica.
STRAN 7 in 8
A
^----1_
JWs 23. Zaščita '95
^ejh' ?' °ktobra - Minister za obrambo R Slovenije Jelko Seje op danes dopoldne v Kranju odprl 23. specializirani ^sta i. ^'*a " Protection 95. Na njem sodeluje več kot 50 l«revV'jalcev opreme in sredstev za zaščito, gašenje požarov, ^jfctntv.anJe °b ekoloških nesrečah, v gorah, jamah in iz vode. *"ote Je še posebno zanimiv za specializirane reševalne Npr' odadino in občane. Prireditelji so za skupinske oglede it w ' strokovno vodstvo po sejmu. Za mladino in učence °P prost, sicer pa je vstopnina petsto tolarjev. • A. Ž.
^^odivšana "paretcttknce"
^rtorož - <Benet{cj
Vsak
PETEK SOBOTO IN
NEDELJO!
Cerkljansko je praznovalo - Nova občina Cerkno je v nedeljo, 1. oktobra, praznovala svoj prvi občinski praznik. Slavnostne prireditve so bile v soboto. Na seji občinskega sveta so podelili Bevkove nagrade in priznanja, zdravniki so dobili novo sondo, po pol stoletja so se zbrali dijaki cerkljanske nižje gimnazije, srečali so se borci Vojkove brigade in enot, ki imajo domicil v Cerknem, zvečer pa je bil v cerkvi sv. Ane koncert. Na sliki: srečanje dijakov nižje gimnazije, ustanovljene pred pol stoletja. Več na 3. strani. • J. Košnjek
Jutri premiera v PG
Kranj - S komedijo To imamo v družini Rayja Cooneyja se jutri zvečer, ob 19.30 začenja nova gledališka sezona v Prešernovem gledališču Kranj. Predstavo avtorja, katere komejo Zbeži od žene so v gledališču ponovili že 156-krat, so pripravili režiser Marjan Bevk, scenograf Jože Logar, kostumografinja Darja Vidic, lektorica Katja Podbevšek ter igralci kranjskega gledališča: Bernarda Oman, Darja Reich-man, Tine Oman, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar in gostujoči igralci Marijana Brecelj, Miran Kenda, Uroš Smolej, Janez Škof in Aleksander Valič.
Prodaja tekočih In
trdih goriv telefon 064 77 081
064 53 429
ZASTAVLJALNICA
POSOJILA: ČEKI, ACTIVA, BUROCARD. ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV    TEL: 064/211-256
486/66 že od 123,056 SIT ali 6866,00 SIT mesečno! Tel./Fas: 064/ 22 10 40
Prebačevo naj bo v Kranju!
Prebačevo, 2. oktobra -Težnja vaščanov Prebace-va, da popravijo krivico, ki jim jo je storil Državni zbor z vključitvijo v občino Šenčur, je rodila prve rezultate. Enoglasno so namreč izglasovali izključitev iz občine Šenčur in priključitev k mestni občini Kranj.
Od 279 volilnih upravičencev je na tajnih volitvah oddalo svoj glas 233 volivcev. 231 jih je glasovalo za priključitev k mestni občini Kranj, le dva pa sta bila proti. S tem dejanjem so Prebačevci le ponovili njihovo voljo, ki so jo povedali že na referendumu maja 1994. Toda do formalne priključitve h kranjski občini vodi Še dolga in trnova pot, po besedah šenčufskega podžupana Zdravka Kastelica vsaj do prve polovice leta 1997. • S. Š.
Teden otroka
Kranj, 3. oktobra - Prvi teden v oktobru je vsako leto namenjen otrokom. Tudi ob letošnjem poteka več različnih prireditev, hkrati z njim se začenja tudi Teden za življenje, ki ga pripravlja gibanje z istim imenom. V našem uredništvu pa smo se skupaj s kolegi z Radia Kranj odločili ob tednu otroka začeti z akcijo Prijazno bolnišnično okolje. Otroke bomo spodbudili, da bodo svoje najlepše risbe darovali gorenjskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom. Z živahnimi barvami bomo skupaj okrasili bolnišnične zidove in s tem naredili veselje bolnikom, ki dolgo časa prebijejo priklenjeni na bolniško posteljo. Več o akciji na strani 5. • D.Ž.
iS mobitel
"1064/860-029
D^-+8/:^^+9/D
»
SLOVENIJA IN SVET
Drnovšek na zasedanju skupščine OZN
Jubilej OZN v senci neučinkovitosti in neuspehov
Na srečanjih v Nevv Yorku pogovori tudi o odnosih Slovenije z Italijo.
Na jubilejnem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov bo danes govoril slovenski premier dr. Janez Drnovšek in predstavil prizadevanja Slovenije za tvorno sodelovanje pri reševanju perečih vprašanj v svetu. Srečal se bo tudi z generalnim sekretarjem Butrosom Galijem. Ves čas praznovanja 50.  ka Amerika) tudi svoje pre-
obletnice OZN je v zraku spoznanje o tem, da se je ta organizacija v dobršni meri izrodila in se zlasti pri reševanju najbolj perečih kriznih žarišč pokazala za neučinkovito. Vse to kar kliče po tem, da se začne korenita reorga-. nizacija, pa tudi glede najodgovornejšega organa - Varnostnega sveta, je veliko različnih pogledov. Predlogu, da se v ta svet vključi kot stalni članici veliki gospodarski sili sodobnega časa Nemčijo in Japonsko, se je zoperstavila Italija, ki bi prav tako rada tak status, zelo pa so glasni tudi predlogi, da naj bi imele zapostavljene celine (Afrika, Jugozahodna Azija in Latins-
dstavnike. K neučinkovitosti po svoje prispeva tudi finančna kriza OZN, ki se bo z napovedano krčitvijo prispevkov ZDA še zaostrila. V Ameriki pravijo, da so "vzgojili slona, za katerega bi želeli, da bi telovadil!"
V New Yorku je že ves pretekli teden slovenski minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, ki se je dvakrat sestal s svojo italijansko kolegico Susano Angelli, dogovorila pa sta se tudi, da se ponovno srečata konec tega tedna v Varšavi. Slovenski minister je poudaril svojo odločenost, da Slovenija vztraja na iskanju rešitev znotraj Rimskih sporazumov.
Slovenija in Evropa
Jesenice, 3. oktobra - Združena lista socialnih demokratov organizira danes, v torek, 3. oktobra, javno tribuno v sejni dvorani občine Jesenice. Tema javne tribune je Slovenija in Evropa, gost pa bo podpredsednik stranke ZLSD, poslanec državnega zbora in podpredsednik odbora za mednarodne odnose Borut Pahor. • D.S.
OBČINA ŠENČUR ŽUPAN Kranjska 2 64208 Šenčur tel.fax: 41-166
objavlja prosto delovno mesto
REFERENT ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
Pogoji za sprejem:
- visoka ali višja izobrazba gradbene smeri (smer arhitektura),
- opravljeni preizkus znanja iz ZUP-a,
- 10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih v gradbeništvu, urejanju prostora in urbanizmu,
- sposobnost komuniciranja z občani,
- poznavanje krajevne problematike na področju gospodarsko komunalne infrastrukture.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od dneva objave oglasa na gornji naslov.
Hišna številka - VIBROSER
Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej Številki stanuje, prinaša nagrado « VIBROSER podjetja Yannl Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z bčenima treboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 lil, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, Id nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino."
Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masaio pospešuje krvni obtok, pretok limfe, Hali revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blati tegobe sodobnega načina livljenja.
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Slovenska škofovska konferenca o položaju Cerkve v Sloveniji
Cerkev se ne bo zadovoljila le z drobtinicami
Obisk škofov v Rimu, zagotovitev gmotnih temeljev za delovanje Cerkve, pogledi Cerkve na predloge šolske zakonodaje in tolmačenja ločevanja Cerkve od države ter program papeževega obiska v Sloveniji, so bile teme, o katerih so za javnost spregovorili na Slovenski škofovski konferenci.
Ljubljana, 2. oktobra - Kar tri od petih tem, o katerih so spregovorili na tiskovni konferenci Slovenske škofovske konference pretekli teden, so se nanašale na odnose Cerkve in države in so v tesni povezavi z dogodki v državnem zboru in na širšem političnem prizorišču. Pri tem je presenetila izredna ostrina teh zahtev in grožnja, da bodo uporabili vsa sredstva, da bi svoje zahteve tudi uresničili.
Država naj financira Cerkev
Rimskokatoliška cerkev je kot največja institucija civilne družbe zahteva poleg poprave krivic iz preteklosti tudi redno financiranje njene dejavnosti, kar bi se državi tudi ekonomsko zelo izplačalo, saj marsikatero dejavnost lahko izvede mnogo ceneje, kot za to posebej organizirane institucije. Zaradi svojega nepridobitnega poslanstva, dobre organiziranosti, strogega notranjega nadzora in dejstva, da se marsikaj napravi tudi zastonj, bo država morala priznati, da Cerkev lahko precej stori na pastoralnem, vzgojnoizobraže-valnem, kulturnem in socialnem področju. Po mnenju vodje cerkvenega dela podkomisije za gospodarstvo, finance in socialo dr. Mirka Krašovca bo Cerkev sprejela tudi zunanji nadzor, ko se bo država odločila financirati njene dejavnosti, sicer pa si zagotavljanje sredstev predstavljajo iz naslednjih virov: 15 odstotkov iz verskega sklada, ki naj bi se polnil iz
državnega proračuna ter obveznosti države, da popravi krivice iz preteklosti. Pri tem gre tudi za vojno in povojno škodo, vrnitev posesti in gozdov, slednje pa je ob zagotovili materialnega nadomestila Cerkev pripravljena prepustiti državi; 35 odstotkov iz versko - kulturnega prispevka - posebnega prostovoljnega davka, ki bi ga državljani plačevali v višini enega odstotka od svojih davčnih obveznosti; 20 odstotkov naj bi predstavljala plačila države za službe, ki bi jih Cerkev opravljala (delovna mesta v šolah, knjižnicah, bolnišnicah, jetnišnicah in drugih ustanovah); preostalih 30 odstotkov naj bi predstavljali darovi vernikov in subvencije države za konkretne predložene programe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in sociale ter za obnovo cerkvenih kulturnih spomenikov. Po primerljivih podatkih o financiranju Cerkve v Nemčiji in Avstriji ter predpostav-
ki, da je v Sloveniji 1.673.958 katoličanov, bi morala slovenska rimskokatoliška cerkev razpolagati letno z nekaj več kot 12,8 milijardami tolarjev. ■
Religija ne sme biti le privesek šole
Predstavniki Škofovske konference tudi niso mogli mimo dogajanj ob drugi obravnavi šolske zakonodaje v državnem zboru, kjer je bila, kot je znano, sprejeta odločitev, da naj bo nekonfesionalni pouk o religijah in etiki obvezni izbirni predmet v treh razredih osnovne in enem razredu srednje šole. Tako rešitev so označili kot nestrokovno in zgolj plod političnega kupčk-anja, in kot je dejal Član podkomisije za izobraževanje dr. Ivan Stuhec, za Cerkev popolnoma nesprejemljivo. Tak predlog po mnenju cerkvenih krogov pomeni kršenje osnovnih človekovih pravic, svobode staršev in otrok, zato bo Cerkev uporabila vsa prav-
O vračanju cerkvenih gozdov ponovno odloženo
V četrtek popoldan se je zaključilo tudi julijsko zasedanje državnega zbora, ki je imel ob zadnji točki dnevnega reda tudi odločanje o moratoriju na vračanje gozdov Cerkvi. Tudi tokrat so se na predlog poslancev LDS odločili za odložitev odločanja o tem, saj so ocenili, da je problematika gozdov le eno od številnih vprašanj, ki se rešujejo v odnosih s Cerkvijo. Taki odložitvi so nasprotovali predlagatelji zakona iz vrst SNS ter poslanci ZLSD, medtem ko so poslanci SKD menili, da se mora ta točka z dnevnega reda parlamenta za vselej zbrisati. Omenimo še, da je ZLSD, ki meni, da je predlagan pouk o religija in etiki v bistvu uvajanje verouka, objavila, da bo o tem vprašanju predlagala referendum.
na sredstva, da tak pristop. \ naj bi bila religija le privez šole, prepreči. Ce se vecfl prebivalstva v državi zavzel* za verski pouk, pomeni, T država z odklanjanjem te* Si ponovno uvaja totalitarno* namesto tega pa bi bil p°K ben nacionalni program, ki omogočal umestitev vere v \ne šolske programe. V tesni rPr vezavi s tem so tudi napa^r tolmačenja slovenske ustavejVe ločevanju Cerkve od držHag saj se po mnenju dr. AnNlN Stresa, še vedno pojavljat poskusi v preteklosti t^il pogosto zlorabljane lineaf^a enakopravnosti namesto Pf "a porcionalne. Primer za to I (ol bilo tudi vprašanje član^ Je Cerkve v svetu RTVS. l«
h
Priprave na obisk v; papeža v polnem teku ta
Kot je zatrdil genera''ke tajnik odbora za pripr3Vpr( papeževega obiska v Slove1* dr. Borut Košir, priprave n" obisk potekajo zelo intenzn' in nemoteno. Papežev oW bo predvsem pastoralni doslej pri pripravah in sodjj vanju državnih institucij ni" težav. Papež bo obiskal vse slovenske škofije, dokoflf lokacije pa bodo znane drugi polovici novembra, bodo program obiska uskla' z Vatikanom. V ljubljaj škofiji naj bi obhajali 1* letnico krščanstva na sloVČ kih tleh, v mariborski Šk| naj bi bila osrednja beati' cija škofa Antona MafjTr^ Slomška, v koperski škofij,1^ naj bi se papež na svoj r°Jj|fy dan srečal z mladino. naj bi se srečal tudi s slov^f^ kimi znanstveniki in kult^b mi delavci, sprejela pa flaJ ga tudi predsednik dr*aNc j^-predsednik vlade. Vabila , te^ pogovor o razmerah na ^ anu, ki ga je za 10. okto*. poslal papež vsem škofonV.)(. ozemlju nekdanje Jugosl3™j^ se ljubljanski nadškof in r tropolit dr. Alojzij Šuštar P jučno zaradi zdravstvi v 1 razlogov ne more odzvati, l j& pa se bodo pogovora ude'^ ^1 mariborski škof Franc ^,ihy berger, koprski škof Mg Pirih in pomožni škof ^ rv Uran. • Š. Žargi
STRANKARSKE NOVICE    STRANKARSKE NOViCJ
Liberalna demokracija Slovenije IVžič
O bencinski črpalki naj se opredeli stroka
Občinski odbor liberalne demokracije Slovenije v Tržiču v izjavi za javnost sporoča svojo oceno, da je problem gradnje bencinske črpalke OMW -Istra Benz v Podljubelju vse preveč spolitiziran. V LDS pričakujejo, da se do tega opredeli stroka, ki mora tudi pojasniti, zakaj je bilo v nekaj preteklih letih na vodnem viru Črni gozd na Lajbu kar 19 vzorcev vode oporečnih. Znano jim je, da podobni objekti stojijo tudi na okoljevarstveno problematičnih mestih, zato jih tudi zanimajo izkušnje pri tem. Te nedvomno pomembne investicije občina Tržič ne sme izgubiti, zato naj se v primeru negativnega odgovora stroke prioritetno poiščejo druge lokacije.
SDSS v občini Jesenice
Denar tudi za neizvoljene kandidate?
Svetnik SDSS v občinskem svetu občine Jesenice Bogomir Ličof opozarja župana kot
varuha zakonitosti na nesmiselnost sklepa o financiranju političnih strank, po katerem naj bi nekatere stranke: ZLSD, LDS in SNS dobile denar tudi na račun neizvolje-nih kandidatov za župana. Od župana pričakuje, da bo preveril zakonitost takega sklepa.
Svetnik Ličof tudi opozarja, da so kršitve novo sprejetih aktov občinskega sveta postale že navada na vsaki seji, njegova opozorila na to pa vzbujajo negodovanja. Predlaga, da se nemudoma sestane statutarna komisija in obravnava vse kršitve, ki so razvidne tudi iz zapisnikov.
Mladi forum ZLSD, Mladi krščanski demokrati
Ne onemogočajte študentske mladine!
Mladi forum Združene liste socialnih demokratov in Mladi krščanski demokrati Ljubljane v izjavah za javnost opozarjajo na povsem isti problem: slovenska vlada je pri pripravi proračuna za prihodnje leto predvidela ukinitev subvencioniranja študentske prehrane, saj ocenjujejo, da bi tak ukrep zelo prizadel
socialni položaj študentov. Ob že znanem pomanjkanju sob v študentskih domovih, zmanjšanemu obsegu štipendiranja bi še ukinitev regresirane prehrane marsikateremu študentu onemogočilo študij in poglobilo socialno diferenciacijo tudi pri pridobivanju ustrezne izobrazbe. Vse utemeljitve ocenjujejo kot nesprejemljive in celo neo-kusne. Prepričani so, da bi se pri postavki npr. za avtomobile in "druga tehnična sredstva" zlahka našel denar tudi za študentsko prehrano.
Ženska zveza pri SLS
Prometne nesreče zahtevajo ukrepanje
Upravni odbor Ženske veze pri SLS opozarja na neprimerno zakonodajo v zvezi s povzročitelji prometnih nesreč. Menijo namreč, da bi morali povzročitelje nesreč s smrtnim izidom obravnavati prednostno, ne da se dogaja, da ti hudi kršilci prometnih nesreč še pred obravnavo nesreče povzročijo še drugo. Predlagajo tudi, da bi voznike prvi dve leti po opravljenem vozniškem izpitu strožje obravnavali in kaznovali.
Slovenska nacionalna de*'1
Neznosna lahkost proračuna
V SND opozarjajo na ne* no lahkost v državni zbor p . . nega proračunaskega n^ randuma, ki med drugim, < dlaga tudi ukinitev regres^ študentske prehrane, Pre^ta vlade dr. Janez Drnovšek Pj % prav v teh dneh prejel na£. "k Fonadion du Forum Univ«™
za uspehe naše države na v \* Mnenj«»
darskem področju da za doseženo gre
ponj' »»k« 1 dr*"* ■
našim poajetjem, ne p<> ki subvencionira zavožene t W listične gigante. • Priredil U|
ZLSD občine Tržič C
Priprave na kongr^ ■ *n\
Tržič, 3. oktobra - J^j^o oktobra 1995, ob 17. ur» ^ sestalo v mali sejni sobi o  | N;
Tržič predsedstvo obm°^j ^
odbora Združene liste * nih demokratov Tr***| pregledu sklepov 12. fe'J[l
potrditvi zapisnika bo£j.% '£°s leženci obravnavali p^Ufi i\ drugi kongres ZLSD nije. Dogovorili se bod ^ o sklicu zbora članov str3
Tržiču.
©oisiminra glas
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
■ iva.ujl ui vu/.in. / ruiugmujii. uuid/.u onim t i upi«.« ia 11 _»7.y»
Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - "fČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telcfax: 064/21 ^
I Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in P ^ p0 Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT ___X
Občina Cerkno praznovala prvi občinski praznik
Nova občina se je postavila na noge
Prvem letu delovanja nove občine Cerkno so že marsikaj postorili pri urejanju komunalnih naprav, najbolj pa jih vfbi napovedano odpuščanje delavcev v največji tovarni Eta, vendar bodo storili vse, da ljudje ne bodo ostali na cesti ali odšli drugam, so poudarjali na sobotnih prireditvah v počastitev praznika.
!;er.kno, 3. oktobra - V
i*
\eadelJ°. L oktobra, je bil Znik nove občine Cerkno počastitev rojstnega dne natika in ca viteza 1 )dil v Cerk dneva usl nske brij^ ^Premrla - Vojka, ki je
velik, lupuitgd un«
'O^nik^3^1"- Franca viteza Moč-1 a- ki se je rodil v Cerknem
''vitv m dneva ustan°-^ ^nka £art*zanske brigade
ok-
'l|t0(,Ustanovnem zboru 1
NekH leta 1943 na dvorišču !tCl nJe italijanske kasarne L a 500 bork in borcev, d:JneJe pa se je številčno Via na 800. J ta I,a2mčn' dan je bila sobo-■ ' Na slavnostni seji občins-ljj,a sveta je njegov »•»ednik Jurij Kavčič v
Dobitniki Bevkovih nagrad in priznanj.
i lU tednik območno obrtne t (Rnice Ivo Vencelj (levo) in l>- U|j     rn'r Knap z podarjeno a zvočno sondo.
^t>^°tnosti župana dr. Janeza J l^bnika, ki je službeni poti •! ^ ^eriki in je zborovalcem j !e|g zone poslal pozdravni ji iVjtP301' povedal, da nova Vehf?4 ^e dosega prve us-h »Ov ' da se lo^'a obnove in Jinfr°8radenj komunalnih in Jlt3rastrukturnih objektov, za iiitiiii naJ ki krajani zbrali 7 !Jv°n°v tolarjev, 5 jih bo A £tovi,a občina, nad 6 mili-,j<*a v, Pa bo dalo ministrstvo 4 fyv . 0nornske °dnose 'n Ji fraf°ij X7d sklada za demo-^rk °grožena območja, j \\\ n° jc eno redkih slovens-oL^st, kjer deluje čistilna
\ kTaVa' Skrt>i Jih napoved iz
J ...............-■ _...................
tovarne Eta o odpustitvi nekaj 100 delavcev. Če bo to uresničeno, bodo v občini storili vse, da ljudje ne bodo ostali brez dela ali odšli drugam. Hotel Eta se obetavno razvija. Na Črnem vrhu gradijo novo štirisedežnico, vrtina za termalno vodo je dala obetavne rezultate, kar daje možnosti za letni turizem, veliko pa stavijo na sodelovanje z občino Idrija in sosednjimi občinami. Cerkno je udarili zadnje neurje in povzročilo za 618 milijonov škode, vendar so najnujnejše rane že zaceljene. Polovico od 100 zemeljskih plazov bo mogoče sanirati. Na slovesni seji so prvič podelili najvišja občinska Bevkova priznanja
Prvi komandant Vojkove brigade Milan Tominec
in nagrado. Priznanje je posmrtno prejel odlični alpinist Slavko Svetičič (prejel ga je oče pokojnega alpinista), nagrade pa društvo Cerkljanska laufarija, pedagoginja Vojka Svetičič in Gasilsko društvo Cerkno. V imenu gasilcev in lan farje v sta nagradi prejela predsednika Ivan Roje in Ivan Lahajnar.
Nihče ni pričakoval, da se bo toliko nekdanjih dijakov udeležilo proslave in srečanja ob 50. obletnici ustanovitve nižje srednje šole oziroma nižje gimnazije v Cerknem. 19. novembra leta 1945 se je v nižji gimnaziji začel pouk. Cerkljani so storili vse, da so šolo dobili in jo ubranili, saj so začeli iz nič: s poslopjem brez oken in vrat ter opreme, z revščino in razdejanjem povojni, vendar s prepričanjem, da morajo sami poskrbeti za šolanje svojih ljudi. Nad 600 dijakov je bilo v šoli do ukinitve v šolskem letu 1957 -58 in med temi dijaki so bili ljudje, ki so veliko prispevali k razvoju Cerknega. Brez te šole bi bilo Cerkljansko sir-omašnejše. Kronika te šole se bo še dopolnjevala. Tudi na razstavi je bilo predstavljenega le del gradiva, zbiranje pa se bo nadaljevalo, je povedala kustosinja cerkljanskega muzeja Ivana Leskovec.
V gasilskem domu pa so se
Srečanje gorenjskih turističnih delavcev
O delu in izkušnjah
i.
i j^tos so se že petindvajsetič zapored srečali gorenjski turistični ff 'avci. Tokrat na Bohinju, kjer so si izmenjali izkušnje ter nagradili tiste, ki so letos najbolje izkazali
1\fJ' 30* sePtembra • v
i **J° so se ob Bohinjskem i k^jV zbrali skorajda vsi, ki
•o J0 Za gorenjsko turistič-
«kePo»iudbo. Prijetne tren-N l So, porabili obenem tudi
' šrt.°r.'sitna dejanja, saJ so HiisJ18''' najboljša turistična
\\ * ' v klepetu pa so
N**enc' 'zmenJa'' tudi
^ H .skušnje ter poglede 'l^tor  .J Perecc probleme i\   ei,jskem turizmu. . i Na,*.
■ fV»s est0 na Bledu so se ^Vcj gorenjski turistični dete nJ!rečali v Bohinju. Bled % ;/?reč podobno prireditev '^'Vj »leju turistične zveze i gostil- Udeleženci so }\ [ % a|i v stari Fužini, kjer so ;^v( v'?-ah dveh harmonikar-d pdali planšarski muzej. Vi    ° vzdušje so poleg Enjkarjev poskrbele tudi WK-e,.k' so prikazale potek % vjapja tistih pravih doma-NtUw,r,enih nogavic. Brez \(j.'ne bohinjskega sira m ^ ni šlo, obiskovalce pa ipbu*P°sebej zanimala tudi ZnJ> mlin in žago - ta
Andrej Babic Lado Srečnik
kljub svoji častitljivi starosti, tam stoji že celih stodvajset let, še vedno neutrudno žaga.
Prav vsi udeleženci pa so še posebej nestrpno pričakovali večerni program v Hotelu Kompas. Pa ne zaradi večerje, ampak zaradi razglasitve rezultatov in seveda podelitve priznanj najlepše urejenim gorenjskim krajem. Letošnji odziv na tekmovanje bi bil sicer po mnenju organizatorjev lahko boljši, a so kljub temu v isti sapi ugotavljali, da je napredek iz leta v
leto večji. V akciji "Moja dežela lepa, urejena in čista" je sodelovalo devetnajst krajev, v različnih kategorijah pa so bili za najbolj urejene izbrani Tržič, Bled, Lesce, Železniki, Dovje Mojstrana in Kokrica. Veselja v soboto zvečer ni manjkalo.  Za zabavo je skrbel ansambel Vita. Iz vrst predstavnic turističnih delavk so izbrali najlepšo, odigrali kup zanimivih iger ter se do prihodnjega srečanja poslovili.
Tovrstna srečanja so po mnenju predsednika gorenjske turistične zveze Andreja Babica dobra priložnost za pogovore o dosedanjem delu, načrtih in težavah, poleg tega pa priložnost, da
Darilo obrtnikov
"Ko smo zbrali okrog 15.000 mark za ultrazvočno sondo za ginekološko ambulanto Zdravstvenega doma Idrija, dokazujemo, da obrtnikom ni le do denarja, ampak smo vedno pripravljeni tudi na humanitarne akcije," je dejal v soboto predsednik Območne obrtne zbornice Idrija Ivo Vencelj, ko je zdravniku iz idrijskega zdravstvenega doma dr. Črtomir ju Knapu izročal sondo, darilo obrtnikov. Ti se sedaj pripravljajo na novo akcijo, na nakup sonde za pregled mehkih delov in otroških kolkov, ki je v Idriji še ni. Donacije veliko pomagajo ZD Idrija, ki deluje na območju občin Cerkno in Idrija. Lani so dobili sodobno reševalno vozilo, tri leta nazaj pa so tovarne Eta, Rotomatika^ in Kolektor kupile nov rentgen.
Prof. Ana Štucin je poučevala na nižji gimnaziji v Cerknem.
zbrali borci Vojkove brigade in enot, ki imajo domicil v Cerknem. Med njimi je bil tudi prvi komandant brigade Milan Tominec, slavnostni govornik pa je bil predsednik skupnosti borcev te brigade Mirko Tolar. Brigada je delovala 20 mesecev in bojno pot končala v Nabrežini pri Trstu, osvobojeno Cerkno je varovala pred napadi. Tolar se je zahvalil Cerkljanskemu za pomoč med vojno in sedanji občini, ki je brigado vpela tudi v praznovanje ter izrazil upanje, da bo tako tudi naprej. Pozval je k pomiritvi in k spoštovanju drug drugega ter k strpnosti. Le tako bomo zmogli premagati morebitne nove nude čase. Besede Ivana Jana, Zmaga Jelinčiča in Marjana Podob-
nika o kolaboraciji, ki je na Cerkljanskem ni bilo, poskusih izenačevanja partizanstva in domobranstva, vračanju gozdov Cerkvi ter uvajanju verouka v šole in hitenju v Evropo (Jan, Jelinčič) ter priznavanju pomena partizanstva, nevarnosti razdvajanja v trenutku, ko smo pred težkimi odločitvami ter problemi ter nujnosti iskanja rešitve, ki bo skupna (Marjan Podobnik) so temperaturo v dvorani nekoliko dvignile, vendar vroča kri robu ni prestopila. Cerkljane je nagovoril tudi župan sosednje občine Idrija Samo Bevk, praznovanje občinskega praznika pa je bilo zaključeno v cerkvi sv. Ane s koncertom okteta Vrtnica iz Nove Gorice, organista Huberta Ber-ganta in sopranistke Tanje Kuštrin. • J.Košnjek
domače turistično društvo dobi nepristransko in strokovno oceno o, svojem delu in urejenosti kraja. Ta ocena je prav tako pomembna kot ona, ki jo dajo strokovne komisije, vse pa naj bi bile za vsakogar opora in informacija za nadaljnje delo.
In kaj je ob prejemu povedal eden od dobitnikov letošnjega priznanja za najbolj urejen kraj, predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik? Predvsem to, da je tamkajšnjemu Turističnemu društvu očitno uspelo dovolj dobro predstaviti in urediti tiste male bisere,s katerimi se Tržič lahko pohvali. Poleg svetovno znane Dolžanove soteske, pa letos urejenega rudnika živega srebra pri Sveti Ani, kopališča, ki ga
poznajo po vsej Gorenjski ter seveda Šuštarske nedelje in gregorčkov pa mnogo drugih za Tržič prav tako pomembnih stvari se je letos mesto lahko pohvalilo s cvetličnim okrasom na skoraj vseh križiščih in mostovih. Posluh za to je poleg podpore občanov našel tudi Tržiški župan Pavel Rupar, vsem skupaj pa je po njegovem mnenju uspelo majhno mestece narediti še bolj prijetno. Takšno pa bo po zagotovilih ostajalo še naprej.
U. Špeh ar
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
AMZS
Ta konec tedna so imeli pri AMZS za gorenjskih cestah" kar veliko dela, saj so opravili 21 vlek poškodovanih ali okvarjenih vozil, 13-krat pa so na pomoč pohiteli voznikom, ki so jih njihovi jekleni konjički pustili na cedilu ali pa se jim je nenadoma delno spremenila oblika (avtomobilom seveda).
GASILCI
Gasilci po Gorenjskem v dneh od petka pa do danes k sreči niso imeli resnejših intervencij, kar pa jih seveda ni niti malo uspavalo in so bili vsak trenutek pripravljeni, da nam pomagajo v najhujši nevarnosti. Kranjski gasilci so pogasili požar odpadkov in ostrešja na Tavčarjevi 37 a. Pohiteli so tudi na ulico Gorenjskega odreda 18, koder je preveč ljudi in predvsem v prekratkem času (pravzaprav naenkrat) želelo priti do cilja potovanja z dvigalom. In ker je dvigalo narejeno za določeno število oseb, prevelikega bremena ni preneslo in na svobodo so morali "ujetnikom'' pomagati kranjski gasilci. Pregovor počasi se daleč pride, se je tako v praksi potrdil še enkrat več. Jeseniški gasilci so v teh dneh delovali predvsem preventivno, tako so imeli požarno stražo ob nevarnih delih v železarni in ob predstavi v gledališču Tone Čufar. Njihov pirotehnik pa se je po klicu iz škofjeloške občine odpravil tja, kjer so občani pri adaptaciji stare kleti našli neaktivirano municijo, ki je tam ostala še od 2. svetovne vojne. Pirotehnik je nevarno eksplozivno telo prepeljal na varno, v jeseniško skladišče za tovrstne zadeve.
NOVOROJENČKI
V kranjski porodnišnici se je od petka do danes rodilo kar 19 novorojenčkov, od tega sta se eni mamici rodila kar dva kričačka, in sicer deček in deklica. Poleg njiju se je rodilo še 8 dečkov in 9 deklic, najtežji predstavnik moškega spola pa je ob rojstvu tehtal kar 4.300 gramov. Najlažja je bila tokrat deklica z 2.750 grami. Na Jesenicah pa se je tokrat rodilo 7 otrok, 5 deklic in 2 dečka. Obe mejni teži sta dosegli deklici, najlažja je tehtala 2.890, najtežja pa 4.130 gramov.
TURIZEM
Poletna sezona se je v gorenjskih turističnih središčih za kratek čas končala, tako da je pozornost turističnih delavcev usmerjena predvsem v zimsko sezono z upajmo, da veliko snega. Takoj, ko se bodo začele dogajati zimske radosti, vas bomo predvsem o debelini snežne preproge po gorenjskih smučiščih seveda obveščali vsak torek in petek.
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SRBESNICA 81
GORENJSKI GLAS • 4
1. STRAN
PO GORENJSKEM
Seja občinskega sveta Kranjska Gora
Kranjska Gora, 2. oktobra
- Jutri, v sredo, 4. oktobra, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo. spregovorili o problematiki prostorskega planiranja in urejanja prostora ter sprejeli program na področju stavbnin zemljišč.
Svetniki bodo razpravljali o statutu Javnega podjetja Komunala Kranjska Gora ter o odloku o ravnanju z odpadki na območju občine. Seznanili se bodo z listino o sodelovanju treh obmejnih občin in o možnostih kabelskega sistema TV v občini Kranjska Gora ter imenovali projektni svet za celostno urejanje podeželja. • D.S.
Jutri seja kranjskega sveta
Kranj, 3. oktobra • Jutri, v STedo, ob štirih popoldne se bodo na prvi jesenski seji sestali svetniki mestne občine Kranj. Obravnavali bodo osnutek poslovnika sveta, odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki ga župan predlaga za sprejem po hitrem postopku, imenovali sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kranju, ponovno pretresali spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Kranj in prostorske ureditvene pogoje za območje Kranja, za konec pa so prihranili že večkrat začeto razpravo o organiziranosti športa v Kranju.
Naslednja seja sveta je napovedana že čez teden dni. • H. J.
Prikaz dela gorskih reševalcev
Ljubljana, 3. oktobra •
Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije bo pripravila v četrtek, 5. oktobra 1995, ob 15.30 v stenah nad Bohinjsko Belo prikaz opreme in raznih oblik reševalnega dela v gorah. V programu, med katerim bodo predstavili tudi najzahtevnejše postopke pri reševanju, bo sodelovalo 24 reševalcev in helikopter ministrstva za notranje zadeve s svojo posadko. Ogled bo namenjen delegaciji tujih gostov iz Avstrije, Italije in Madžarske, ki bodo obiskali sejem zaščite in reševanja v Kranju. * S. Saje
Manjkali
so zopet papirji
Žiri, 2. oktobra - Tudi 9. seja občinskega sveta v Žir-eh je pretekli torek minila, kot že vse dosedanje, brez končne odločitve o tem, kakšna naj bo vloga občine pri gradnji poslovno stanovanjskega centra "Pri Matic". Župan je občinski svet obvestil, da so na pripravljalnih sestankih ugotovili, da sovlagatelji pri tej gradnji ne žele spreminjati svojih kupoprodajnih pogodb z investitorjem Memetom Biljalijem v soinvestitorske, pač pa je to dolžna napraviti občina, ki ima le soinvestitorsko predpogodbo. Skupen interes je, so ugotovili na seji, da se gradnja v predvidenih rokih zaključi, interes investitorja pa, da se deleži sovla-gateljev na objektu olastninijo in formalnopravno - zemljiškoknjižno uredijo. To velja tudi za občino, ki ji kot naslednici Krajevne skupnosti, ki je vložila v to gradnjo zemljišče, pripada določen delež prostorov. Kljub temu da so se na seji zbrali vsi, ki pri tej gradnji sodelujejo, pa je bilo ugotovljeno, da že pripravljenih pogodb na občini niso dobili, zato so sklepanje ponovno preložili na naslednjo seio.
S. Ž.
Z GORENJSKIH OBČIN
Seja blejskega sveta
Ne le južna, tudi severna obvoznica
Republiška direkcija za ceste je obvestila blejsko občino, da bo naročila pripravo projektne dokumentacije tudi za del severne razbremenilne ceste od Betinskega klanca do Kolodvorske ceste.
Bled - Občinski svet je na četrtkovi seji sprejel program priprave lokacijskega načrta za južno razbremenilno cesto ter program, po katerem naj bi dopolnili srednjeročne in dolgoročne prostorske dokumente, ki se nanašajo na cesto.
Kot je na seji povedala županova svetovalka za prostor Irena Černigoj - Rus, bodo s spremembo prostorskih dokumentov popravili napako, ki jo je pri sprejemanju dokumentov zakrivila prejšnja radovljiška občina. Ker občina tedaj v postopku ni pridobila potrdila o usklajenosti koridorja obvoznice z republiškimi planskimi izhodišči, kar je potrebno pri poseganju na prvo območje kmetijskih zemljišč, je krajan Bleda začel ustavni spor, ki ga bo po mnenju strokovnjakov verjetno tudi dobil. Blejska občina je že obvestila ustavno sodišče, da je začela postopek za spremembo prostorskih dokumentov, s katerim bo popravila napako; hkrati pa mu bo tudi predlagala ustavitev postopka. Idejni načrt južne obvoznice, ki bo osnova za pripravo lokacijskega načrta, bo končan v dveh do treh tednih, do konca oktobra naj bi izbrali izdelovalca načrta, različico, za katero bodo potlej izdelali osnutek lokacijskega načrta, bodo predvidoma določili do 1. novembra letos, februarja oz. marca prihodnje leto naj bi osnutek načrta javno
Še vedno brez dneva občinskega praznika
Komisija za pripravo statuta in poslovnika (vodi jo svetnik Franc Kindlhofer) je predlagala občinskemu svetu, da bi Bled praznoval občinski praznik 10. aprila, na dan, ko je nemški cesar Henrik II. leta 1004 podaril Bled (Veldes) Brixenškim škofom (darovnica je po doslej znanih virih najstarejši znani pisni Zgodovinski dokaz o Bledu). Ker so bila v občinskem svetu o tem predlogu zelo različna mnenja, je bilo že po razpravi pričakovati, da predlog ne bo dobil potrebne dvetretjinske podpore. Glasovanje je to samo še potrdilo, "za" je bilo le dvanajst svetnikov.
razgrnili, oktobra pa naj bi ga že sprejeli na seji občinskega sveta. Izdelava lokacijskega načrta bo stala okoli osem milijonov tolarjev. Denar bo zagotovila blejska občina, polovico zneska pa ji bo ministrstvo za promet in zveze potlej priznalo kot občinski vložek v izgradnjo obvoznice. Župan Vinko Gole je seznanil svet z obvestilom republiške direkcije za ceste, ki ugotavlja, da je za rešitev prometnih razmer na Bledu nujna izgradnja južne razbremenilne ceste in hkrati dela severne obvoznice. Direkcija je zato naročila pripravo projektne dokumentacije za oba odseka: idejni načrt južne obvoznice je že pri koncu, za izdelavo načrta za del seveme obvoznice, od Betinskega klanca do Kolodvorske ceste, pa bo v kratkem sklenila pogodbo.
Občinska nemoč pri iskanju lokacije
Ko je občinski svet razpravljal o problematiki s skupnim naslovom "smeti", je sklenil, da bo ministrstvo za okolje in prostor opozoril na občinsko nemoč pri iskanju lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov za blejsko, bohinjsko in radovljiško občino. Nemoč je posledica tega, ker ministrstvo še vedno ni potrdilo metodologije za izbor najprimernejših lokacij in metodologije za izračun rent in odškodnin. Občinski svet je soglašal, da blejska občina podpiše pismo o nameri o skupnem reševanju problema gospodarjenja z odpadki v regiji in konzor-cialno pogodbo o izgradnji gorenjskega centra za ravnanje z odpadki (CERO), hkrati pa je tudi predlagal, da naj bi v konzorcij vključili še državo. Ker blejska, bohinjska in radovljiška občina že imajo prostorsko preveritev možnih lokacij za regijski CERO, jim za to ni treba še enkrat zagotavljati denarja. Občinski svet je pooblastil župana za usklajevanje pisma in pogodbe z drugimi župani, ob bistvenih spremembah pa mora za mnenje vprašati občinski svet.
C. Zaplotnik
doda«
Seja občinskega sveta Jesenice%
Železarski dolg kar 110 milijonov tolarji
Jesenice, 2. oktobra - Nekdanja železarna bo občini Jesefljj odstopila del zemljišč, saj dolg do občine znaša kari milijonov tolarjev. Spet komisija o preimenovanju jesenih cest in ulic.
Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so kar precej1 i posvetili dnevnemu redu in zapisnikom minulih sej. Neka'c svetniki so ugotovili, da se sklepi minulih sej sploh realizirajo, da se nanje preprosto - pozabi. Tako je, denifl10, sklepom o adaptaciji Glasbene šole, ki še zdaj ni do ko1* adaptirana, čeprav so se svetniki strinjali z obnovo šole-
Dnevni rea, ki je bil za nekatere preobširen ifl . predlagali, naj se v prihodnje sklicujejo seje z manj točP1 dnevnega reda, so nato razširili še s točko o imenovi komisije za preimenovanje nekaterih ulic in cest Jesenicah.
Že na prejšnji seji so svetniki sprejeli amandma, katerem naj se sredstva po principu števila glasov kandidate za župana določijo za vse kandidate in s 1 zvezi strankam ZLSD, LDS in SNS poveča proraču^
Eostavka za izračunana sredstva glasov, pridobljenih andidate za župana s 30 tisoč tolarjev. Za višinoj sredstev se bo zmanjšala proračunska rezerva. Torej & vse stranke, ki so kandidirale župana, dobile sredstva za svojo dejavnost.
Svetniki so sprejeli predlog odloka o določitvi predme^ pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelit koncesije na področju dimnikarske dejavnosti, pre"' odloka o komunalnih taksah, pri predlogu plana razp0. ditve sredstev na področju športa pa so nekateri sveti1 menili, da ni prav, da se iz občinskega proračuna namen), sredstva tudi za profesionalno hokejsko moštvo. Zahteval' tudi poročilo o številu zaposlenih v jeseniški Športni zv. nekateri pa menili, da gre za dejavnost športa po Š° občutno premalo denarja.
Nove takse za obremenjevanje okolja bo jeseniška namenila predvsem za sanacijo deponije odpadkov Mežakli. Tako jeseniška kot kranjskogorska občina rno1: okoli 70 odstotkov sredstev za sanacijo zagotoviti sami -bo za obe občini velika obveznost tudi v naslednjih ne letih. .
Svetniki so bili tudi za predlog za nakup zemljišč neka'11 Železarne Jesenice. Nekdanja Železarna in njene družj^ ob koncu lanskega leta dolgovale občini kar 110 milij^, tolarjev. S koncernom Slovenskih železarn se je ob^ dogovorila, da se obveznosti poravnajo z zemljišči, de|v; pa v gotovini. Gre za 31.774 kvadratnih metrov zcrnhA višina neporavnanih terjatev iz nadomestila za up°{-i stavbnega zemljišča za minula tri leta z obračuna11 obrestmi pa je 141 milijonov tolarjev.
Na Jesenicah se bo začela urejati tudi tržnica kot ena iz" tržnic na Jesenicah. V načrtih so predlagali boljšo dostop"1 prometno urejenost in tudi ureditev parka. • D. Sedej
Bled v tednu otroka
Poglej ga,
objemi ga, poslušaj ga...!
Bled - Blejska občina je ob tednu otroka spodbudUa in tudi finančno podprla vrsto dejavnosti v vrtcih in šolah v občini (m tudi v Janševi šoli v Radovljici).
Otroci v vrtcih na Bledu, v Gorjah in na Bohinjski Beli bodo ob različnih dejavnostih spoznavali, da vsi otroci na svetu na pogled niso enaki, imajo pa podobne želje, potrebe in skrbi. Najmlajši, stari oa enega do treh let, bodo posebno pozornost posvetili slikanici Jaz in moja družina, ki
Rrikazuje družine različnih ras in barv kože. fekoliko starejši otroci (od treh do sedmih let) si bodo ogledali diapozitive Otroci sveta, poslušali
f^lasbo tujih držav, se seznanili s tujimi plesi in ikovnimi upodobitvami, v igri potovali okoli sveta in plesali ob slovenskih narodnih pesmih... Na izletu v bližnjo okolico se bodo pogovarjali o miru in o tem, kako se počutijo otroci, ki v Bosni doživljajo vojno, ob koncu tedna pa si bodo v lutkovnem gladališču na Hrušici ogledali igrico Sonček sije. Denar, ki jim ga je namenila občina, bodo porabili za nakup slikanic Otrokom vsega sveta - Unicef.
In kaj se bo ob tednu otroka dogajalo na gorjanjski in blejski osnovni šoli? učenci od prvega do četrtega razreda se bodo ob risanju in poslušanju glasbe pogovarjali o medsebojnih odnosih v šoli in v družini ter opozarjali na pravice in dolžnosti otrok. Staršem bodo napisali prijazna sporočila, si ogledali igrico Piščanček Pik oz. lutkovno predstavo na Hrušici. V šolski podružnici Ribno bodo v sredo povabili vse predšolske in šolske otroke v zadružni dom na ogled lutkovne igrice, na Bohinjski Beli bodo v petek (ob 15. uri) pripravili na igrišču Živ - žav. Učenci od petega do osmega razreda bodo ob zgibankah Rdečega križa razmišljali o tem, kako nevarna so mamila, cigarete in alkohol za njihovo zdravje in okolje. Na to temo bodo pripravili tudi kviz, risali na papir in igrišče in risbe razstavili v šoli ali na javnih mestih. V blejski osnovni šoli bodo v četrtek pripravili proslavo in kviz, gorjanski sedmo- in osmošolci bodo o tednu otroka anketirali krajane, na Bledu bodo pripravili tudi razstavo metuljev z različnih koncev sveta... • CZ.
v;v;.;^.:v;.:.,.,v.■:■.^v.■:o,■v^■.^^^v;^■.v:•;■:■:■:^^v;^■:^^v.^^^■:■,
Zasedanje nakelskega občinskega sveta
Prva poročila o delu odbori
Na prvih sestankih odborov občinskega sveta so se že spoprijel' reševanjem konkretnih vprašanj.
Naklo, 3. oktobra - Občinski svetniki so na 9. seji namenili največ pozornosti poročilom o delu štirih odborov občinskega sveta. V njih so pripravili prve predloge za delovanje na posameznih področjih, vendar svetniki niso bili zadovoljni z vsemi začrtanimi programi. Nekaj nejasnosti je bilo tudi glede obsega pooblastil za samostojno delovanje odborov.
Poročilom odborov so se svetniki posvetili po pregledu bilance prihodkov in odhodkov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Odbor za gospodarstvo je opredelil naloge za pospeševanje razvoja kmetijstva, malega gospodarstva in turizma. Kot je naštel predsednik odbora Jaka Korenčan, so na področju kmetijstva namenili 760 tisočakov za živinore-jo, 905 tisočakov za poljedelstvo in 350 tisočakov za izobraževanje. Milijon tolarjev iz proračuna naj bi namenili za malo gospodarstvo, kjer so predlagali ustanovitev občinske zbornice in pridobitev lokacije ter zazidalnega načrta za obrtno cono. Turizem naj bi pospeševali predvsem s postavitvami propagandnih panojev, promocijo na sejmih in v medijih ter raznimi prireditvami. Kljub nekaterim pripombam so svetniki potrdili predvideno porabo denarja za kmetijstvo, niso pa podprli zamisli za ustanovi-
tev zbornice za malo gospodarstvo. Glede obrtne cone so menili, da bo najprej treba pojasniti možnosti o pridobitvi zemljišč. Za turizem so predlagali sestavo širšega programa, ki naj zajame tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Odbor za komunalo in infrastrukturo se je ukvarjal z več vprašanji, je pojasnila Meri Lavrič. Predlog za ločeno zbiranje odpadkov so svetniki podprli s sklepom, da se s podjetjem Surovina dogovorijo za lokacijo v Naklem, kjer naj bi uredili vzorčno zbirališče in začeli poskusno zbiranje. Odbor je sprejel tudi prioriteto investicijskih del in pripravil javni razpis za izkoriščanje platoja ob železnici, na katerega je prispela le ena ponudba za trgovsko dejavnost. Na podlagi razpisov so izbrali nosilca inženiringa in izvajalca
f>rojekta za osnovno šolo Nak-o ter izvajalca del pri nadaljnji regulaciji Dupeljščice. Glede odkupa zemljišča za mrliške vežice v Dupljah so bili svetniki različnih mnenj, predvsem
Ea se niso strinjali, ali potre-uje član odbora pooblastilo za dogovore s predstavniki cerkve. Predlagali so še, naj odbor pripravi seznam občinskih objektov in potrebe po popravilih, za pluženje krajevnih cest pa so odobrili nakup pluga.
Tudi odbor za splošne za-
1
deve se je ukvarjal s ko^( nimi problemi, je p°.y6fl Tatjana Kosec. Svetniki 5 strinjali s predlogom, "i objavi razpis za stanova11), posojila z ugodno obr6^ mero. Podprli so tudi ga, da se župan dogov(L vodstvom šole in vrtca L nujnih popravil v šoli Dup" opremljanju vrtca Rožle- „
Predsednik odbora za ^' bene dejavnosti Viktor J^ je svetnike seznanil le z 1. ravano delitvijo denafL, kulturo med tri krajevne nosti in opisal dosedanj3^ turna dogajanja. Svetnik^, predstavil zahtevo inŠP^ za rušenje objektov na \ metnem igrišču pod StuCJ svet pa se je seznanil L stroški pri pripravi dveh 5 ^ občinskega glasila. ' slednjega so menili, uredniški odbor izreče j gradah za urejanje in h° anju prispevkov. ^
Na seji so med "f sprejeli poročilo komis')|jl mandatna vprašanja, V|l)| in imenovanja in V d županovo poročanje o jenem delu. Strinjali *° t podpisom pisma o nai^ ^ skupni pristop k projekt ^ podarjenja z odpadki v i Sprejeli so tudi predlog j činske komisije za & J javnega razpisa, s k j bodo izbrali najprimc^l agencijo za izdelavo c-$1 podobe občine Naklo-
I
IZ GORENJSKIH OBČIN
Osrna seja občinskega sveta v Železnikih
Decembra bodo volitve v krajevnih skupnostih
* °ocini Železniki so pripravili vse potrebno za volitve novih vodstev KS, ki bodo 10. decembra.
felezniki, 2. oktobra
štirih izrednih
- Po že sejah -
--uuja je bila posvečena hu-im poplavam v tej občini, se Je občinski svet v Železnikih *°pet sestal na redni seji. Pripravili so volitve v KS in sP'ejeli sklep o ustanovitvi ^gojnoizobraževalnega zavo-• osnovne šole, kljub temu J* ga bo potrebno čez dva ali mesece zaradi nove zako-
tri
"^aje popraviti.
Za občinski svet v Železnikih bi lahko brez dvoma ugotovili, da se urejanja občine loteva najbolj sistematično, pa tudi vedno na dobro pripravljenih sejah. Tudi pri odlokih, ki so potrebni za izvedbo volitev novih svetov krajevnih skupnosti je bilo tako. Po uspelem referendumu o samostojni krajevni skupnosti Dolenja vas imajo v občini 6 krajevnih skupnosti,
Znana dokončna ocena škode
Svetniki občine Železniki so bili na tokratni redni seji Oznanjeni tudi z dokončno oceno škode, ki so jo Povzročile poplave S. in 20. septembra. Na vsa pristojna ministrstva so poslali oceno v višini milijarde in 285 bilijonov tolarjev, kar pomeni, da je ta zaradi zadnjih Poplav le malo višja. Župan je poročal, da je osrednja skrb občine, da se še pred bližajočo se zimo vsaj zasilno usposobijo vse ceste in poti, po katerih prihajajo delavci na delo in učenci v Šole, za kar so z rebalansom iz občinskega Proračuna namenili 5,5 milijona, od 30 milijonov, ki jih je slovenska vlada namenila petim poplavljenim občinam v Sloveniji, pa so Železniki dobili 8 milijonov tolarjev. Za dokončno sanacijo posledic pa bodo potrebna znatno večja sredstva in upajo, da bo interventni zakon, ki naj bi ga po nekaterih napovedih državni zbor obravnaval že prihodnji te<Len, sprejet.
ki bodo imele po tokrat sprejetem odloku naslednje število članov sveta: Davča 7, Dražgoše - Rudno 7, Dolenja vas 7, Selca 9, Sorica 7 in Železniki 11. Predlagane so bile ponekod sicer višje številke, pa so se zato, da bi volitve povsod potekale po večinskem načelu (če je v svetu več kot 12 članov, so potrebne volitve po proporcionalnem načelu), odločili, da predpisane meje ne presežejo. Ker mora po sprejemu odlokov in razpisu volitev miniti najmanj 60 dni, so se odločili volitve razpisati za nedeljo, 10. decembra. Krajevnih skupnosti naj ne bi delili na več volilnih enot, pač pa predlagajo, da se uporabijo tako imenovane liste po delih, s katerimi se lahko zagotovi primerna zastopanost posameznih vasi.
Po malce sprenevedavih očitkih na račun našega poročanja iz zadnje seje, češ da niso sklenili, da se mora začeti postopek zamenjave ravnatelja osnovne šole - takrat so sklenili, da predlagajo svetu
šole, takoj po objavi odloka o ustanovitvi šole, izvede razpis tega mesta, so ta odlok na tej seji sprejeli. In to kljub opozorilu ZLSD, da je bila v državnem zboru šolska zakonodaja v drugem branju uspešno obravnavana in da se njen dokončen sprejem napovedan še pred koncem leta. Tudi do amandmajev, ki so iz šole prispeli prepozno, so se opredelili šele, ko so spoznali, da niso določili roka druge obravnave odloka. Po upoštevanju nekaterih pripomb so odlok, s katerim postaja občina Železniki ustanovitelj šole sprejeli, in zahtevali, da šola v roku 45 dni predloži s tem odlokom usklajen nov statut. Obravnavali so tudi pismo o nameri za zgraditev regijskega centra za ravnanje z odpadki, pooblastili župana za njegov podpis in se pri tem ozrli na lastni prag. Ugotovili so namreč, da tak projekt zahteva bistveno drugačne način zbiranja odpadkov, in da se kaže v občini na te zahtevne spremembe tudi vpravočasno pripraviti. • S. Žargi
deveta seja občinskega sveta Škofja Loka
Predsedujoči ni dovolil glasovanja
Kljub dveinpolmesečnemu premoru priprava na sejo ni omogočila, da bi se pri delu
pbčinskega sveta kaj resno premaknilo.
Skofja Loka, 2. oktobra - Na prvi seji
škofjeloškega občinskega sveta po pole biih počitnicah se je pokazalo, da brez tesnih in sistematičnih priprav seje ne gre, še bolj zaskrbljujoče pa je stanje, *o se niti ne ve, kdo naj bi jih izvedel. :''č čudnega torej, da so po štirih urah l,n Pol opravili le s tremi od predlaganih "Enajstih točk dnevnega reda, nato pa P° prepiru sejo prekinili.
E>a bodo težave s tokratnim dnevnim redom, se je pokazalo že na samem 2ačetku seje pri sprejemanju dnevnega reda, ko so točko imenovanje nadzornega odbora spremenili le v začetek postna za imenovanje tega odbora ter pri predlogu sklepa o ustanovitvi in sestavi °dborov in komisij občinskega sveta 2acasni komisiji za mandatna vprašanja, plitve in imenovanja očitali prekoračijo pristojnosti, njenemu predsedniku °°rutu Bajžlju pa nekorektno postopanje. Že tedaj je župan zaslutil, kako £ tekla seja in umaknil eno od dveh za °°Čino pomembnih in vsebinskih točk -v^e ostale so bile več ali manj le ukvarjanje občinskega sveta s samim Se°oj. Kljub temu da je prav škofjeloški ^yet že zdavnaj ediniv ki se ni uspel za ej° primerno organizirati - da bi za Popravo imenoval ustrezne odbore in *°misije, je bil prav poskus v tej smeri za
sejo usoden.
K pripravljenemu gradivu, ki je sicer °silo ime že omenjene začasne komi-'Je. nekateri svetniki pa so bili mnenja, Ja §re le za predlog SDSS, je bil na J*1*11 seji namreč razdeljen še predlog
LDS, in po dolgotrajnih razčiščevanjih so se le odločili, da bodo pri sklepanju upoštevali oba. Pri tem kaže pripomniti, da se v osnovnem konceptu števila odborov obe gradivi nista veliko razlikovali, pač pa so v LDS predlagali še vrsto pododborov in komisij, kar so utemeljevali s skrbno analizo sedanjih problemov občine Škofja Loka ter potrebo, da so v pripravah odločitev občinskega sveta naloge smiselno razdeljene in da sodelujejo strokovni ljudje. Razprava in glasovanje člen po členu je pokazala, da se je večina bolj strinjala s predlogom komisije. Ko omenjamo večino, je potrebno zapisati še to, da je bila morda resnična novost te seje le v tem, da je sedaj jasna pozicija, v kateri so SKD, SLS in kot novost doslej samostojni SDSS, medtem ko so se v ostri opoziciji znašli LDS in ZLSD. To omenjamo tudi zato, ker predlogu LDS ni mogoče očitati, da ni bil resno pripravljen in premišljen.
Glavni spor pa je temu šele sledil: pozicija, ki je svoj predlog organizacije odborov in komisij v veliki večini uveljavila, je bila pripravljena, in ne gleda na ostale tudi odločena napraviti še naslednji korak, s katerim naj bi pravkar ustanovljene odbore ter komisije tudi imenovali. Temu se je opozicija odločno uprla, saj je menila, da je potrebno šele po ustanovitvi začeti z ustreznimi kadrovskimi postopki. Razprava je postajala vedno bolj vroča, toni razburjenih svetnikov vse glasnejši, dokler ni predsedujoči podpredsednik
občinskega sveta Blaž Kavčič iz LDS (sejo je vodil zaradi odsotnosti predsednika) navkljub večini izjavil, da sklepa o imenovanju odborov nikakor ne bo dal na glasovanje. Ko niso našli osnove, da bi to njegovo odločitev spremenili, so se po očitkih LDS, da zavlačuje za Škofjo Loko pomembno reševanje zadev, odločili sejo prekiniti. Nadaljevala naj bi se v 7 do 14, dneh.
Občinski svet občine Škofja Loka naj bi imel, po tokrat sprejetemu sklepu, naslednje odbore in komisije: odbor za občo upravo in proračun, odbor za družbene dejavnosti, odbor za gospodarstvo in javne službe in gospodarjenje z občinskim premoženjem, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in za urejanje podeželja, odbor za drobno gospodarstvo, obrt in turizem, odbor za varstvo okolja in urejanje prostora, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno -pravno komisijo in komisijo za delitev premoženja. O morebitni ustanovitvi pododborov in drugih komisij naj bi občinski svet sklepal, ko se bi pokazala potreba po tem.
Župan Igor Draksler, ki mu ni vseeno, da se v občinskem svetu nič ne premakne, je naslednji dan o razgretih glavah dejal: "Če bi imel možnost, da odprem streho nad sejno sobo, bi zagotovo to storil. Le naliv v tem večeru bi jih ohladil!" • Š. Žargi
°gram modernizacije telekomunikacij na Gorenjskem
zapleti zaradi soglasij zavlačujejo in dražijo gradnjo
N
aJveč težav je pri gradnji hišnih instalacij v starejših stanovanjskih blokih.
v
$i?ni> 2. oktobra - Telekom <10 ,en>je PE Kranj namerava «nr • Ca 'eta '^širiti in mod-rjjttirati telefonsko omrežje na ikj^jskem, predvsem na ob-Jj!cJu Kranja in Jesenic. Pri m' ^a se srečujejo s precejšn-H ' ^žavami, saj je na primer b|0.°Drnočju Jesenic precej fona 1 dolrajano hišno tele-blot-k ins,a,acijo, v starejših Viki ' na primer na cesti j'0rJa Svetine pa le-te sploh n J° je potrebno še zgraditi.
kj,!ja.koroški Beli in Javorniku, ok 'e okrog 50 stanovajskih 0v' in je traba zamenjati
ali na novo zgraditi hišno instalacijo, so pri tem precejšnje težave zaradi lastništva oziroma potrebnih soglasij. O tem je Telekom obvestil upravljalca Že sredi leta. Vendar so zapleti zaradi soglasij in upravičenih ter neupravičenih zahtevkov za odškodnine zavlekli izgradnjo in jo hkrati tudi podražili.
Tako se povezava digitalne centrale z 840 priključki in povezavo na optični kabel zaključuje. Končuje se prva faza izgradnje krajevnega omrežja, s katero bodo hkrati tudi postopoma odpravili sedanje telefonske dvojčke. Prav odprava
"dvojčkov" pa narekuje tudi spremembe in zamenjave na hišnih instalacijah. V Telekomu PE Kranj zato želijo, da ob
Eodpori upravljalca stanovanjs-ih objektov in z razumevanjem lastnikov zemljišč in stanovanj čimprej zgradijo potrebno razvodno naročniško omrežje in
uredijo hišne instalacije za sedanje telefonske naročnike, za odpravo dvojčkov in za vključevanje novih. To pa je investicija vredna 60 milijonov tolarjev. Po ureditvi in izgradnji prve faze pa bo prišel potem na vrsto še Javornik oziroma II. faza tega programa. • A. Žalar
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
INFORMATIVNI DAN - sobota, 30.9. - od 10. do 12. ure
<00o
IPIS Kranj
'm
©s
Gregorčičeva 8 Kranj
Likovne izdelke lahko do konca oktobra pošljete na uredništvi Goprenjske-ga glasa, Zoisova 1,. Kranj ali Radio Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Ob koncu akcije bomo avtorje izbranih risb z avtobusom odpeljali na obisk v bolnice in zdravstvene domove, ki bodo sprejele otroške risbe, na koncu pa še na nagradno kosilo.
Akcija Gorenjskega glasa in Radia Kranj
Oko se mi je ustavilo na čudovitem tihožitju!
V Tednu otroka začenjamo pri Gorenjskem glasu in Radiu Kranj s skupno akcijo, imenovano Prijaznejše bolnišnično okolje.
Kranj, 3. oktobra - Pobudnica akcije je sodelavka kranjskega radia Jana Debeljak. Znani dobrotnici, ki je tudi donatorka materinskih domov v Sloveniji, se je zamisel o tem, da bi z otroškimi risbami opremili puste zidove nekaterih bolnišnic, porodila iz lastne izkušnje. Ko se je namreč konec avgusta po padcu s kolesom iz nezavesti prebudila na kiruršem oddelku jeseniške bolnišnice, se ji je oko ustavilo na čudovitem tihožitju. Podpisan je bil Uroš Pogačnik, 7. c. dolgo, ko je Jana 25 najlep
V Ljubljani, kamor so jo ših risb že izročila prof. dr. potem poslali na operacijo Zvonetu Žajdeli, direktorju na oddelek za čeljustno in klinike za čeljustno kirurgijo, kjer so bili darila nadvse veseli.
Nekateri zdravstveni zavodi in bolnišnični oddelki na Gorenjskem imajo svoje stene opremljene z likovnimi izdelki, drugje prav tako, kot je na prej omenjeni ljubljanski kliniki, zija neprijazna belina. Zato smo se v obeh uredništvih (Gorenjski glas in radio Kranj) odločili, da tudi na Gorenjskem nekaj storimo za prijaznejše bolnišnično okolje. Tako smo tudi naslovili našo skupno akcijo, ki jo (ne naključno) začenjamo ravno v tednu otroka. Ves oktober bomo zbirali otroške risbe (sodelovanje pričakujemo zlasti od osnovnih šol) in potem po izboru posebne strokovne komisije najlepše izročili gorenjskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom.
Pobudnica akcije Jana Debeljak o svoji zamisli takole razmišlja: "Ko sem njen vtis žalosten, zlasti še  po padcu s kolesom v Be-zavoljo tistih ljudi, ki v gunjah nezavestna ležala na
Jana Debeljak z risbo svojega nečaka Jerneja, ki zdaj visi na Kliniki za čeljustno kirurgijo v Ljubljani.
obrazno kirurgijo, so jo pričakale prazne stene, grozeče v svoji belini. Kljub prijaznemu osebju je bil
bolniških sobah preživljajo dolge tedne in se jim oko nima na čem spočiti. Srečala je moža, ki ni mogel ne jesti ne govoriti, temveč je ure in ure zdel in strmel v prazno. Zaradi njega in mnogih drugih bolnikov, ki osamljeni strmijo v prazne stene pustih bolnišnic, se ji je
cesti, se je ustavil rdeč avto R 5 in mlad šofer je ponudil pomoč. Ne vem, kdo je to in rada bi se mu zahvalila. Odpeljal me je v radovljiški zdravstveni dom, od koder so me z rešilcem poslali v jeseniško bolnišnico. Ta fant je bil tisti, ki je s svojim prijaznim dejanjem sprožil
rodila zamisel, da z otroški- dobrodelno akcijo, z njim mi risbicami napolni prazne  pa tudi vsi tisti zdravniki in
zidove. Poklicala je učitelji co likovne vzgoje na radovljiški šoli Olgo Guzelj, ki je iz šolskih arhivov izbrskala kupček otroških risbic, do-
bolničarke, ki so pomagali, da sem se v bolnišnici počutila varna. Tako malo nas stane, da delamo soljudem dobro." Kar dobrega doživiš
dala pa sta jih še Janina 15- od drugih ljudi, ne vračaj, letna hči Dora in 6-letni  meni Jana Debeljak, temveč
nečak Jernej. Janin mož Zlatko, sicer optik v Tržiču, velik ljubitelj lepega, je prispeval denar za okvirje. PreK revije Otrok in družina, kjer Jana prav tako sodeluje s svojimi članki, je stekla akcija Otroci odraslim in otrokom. Ni minilo
daj naprej in nekoč se ti bo povrnilo... Z Jano Debeljak je o njenih dejanjih, s katerimi v praksi uresničuje svoj drugačen pogled na življenje, nastal obsežen pogovor, ki ga bomo ob priložnosti objavili. • D.Z.Žlebir
Radio Kranj bo začetek akcije danes dopoldne pospremil z oddajo, v kateri bodo govorili predstavniki bolnišnic, pobudniki akcije in nekateri darovalci. Sprejemali bodo tudi klice poslušalcev, javno pa bodo začeli zbirati tudi prostovoljne prispevke na žiro računih bolnišnic in zdravstvenih domov. Z zbranim denarjem naj bi še dodatno opremili bolnišnične sobe, da bi bile še prijetnejše in prijaznejše. Žiro računi, ki bodo tudi v prihodnje odprti za darovalce, so naslednji:
Psihiatrična bolnišnica Begunje: 51540-603-31525 Splošna bolnica Jesenice: 51530-603-31205 Bolnišnica za ginekologije in porodništvo Kranj 51500-603-30372
Osnovno zdravstvo Gorenjske (za zdravstvene domove) 51500-603-32725.
REPORTAŽA
Skavtski srečanji v orientaciji
Skozi naravo do zrele osebnosti
Skavtizem ni le družabna dejavnost, je tudi priprava na življenje.
Kranj, 1. oktobra - Če ste se zadnji konec tedna sprehajali po gozdovih v okolici Kranja, ste verjetno naleteli na tavajoče skupine mladih z nitkami okoli vratu in kompasi v rokah. Čeprav so mogoče dajali vtis izgubljenih, so še predobro vedeli, kod hodijo.
Navsezadnje so bili ti mladi člani obeh slovenskih skavts-kih organizacij, ki sta organizirali republiški srečanji v orientaciji - Zveza tabornikov Slovenije v Kranju in okolici, Združenje katoliških skavtov pa v gozdovih Udin Boršta.
Osrednje taborniško srečanje, Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT), so organizirali kranjski taborniki iz rodu Stražnih ognjev. Tekmovanja se je udeležilo dvain-trideset petčlanskih ekip v starostnih skupinah Popotniki in Popotnice (od 15 do 21 leO ter Grče in Grčice (nad 21 let) iz vse Slovenije.
Ekipe so v soboto in nedeljo prehodile 30 kilometrov dolgo progo, kjer so iskali kontrolne točke, streljali z zračno puško, pokazali znanje iz prve pomoči, topografije, astronomije in Morscjeve abecede, na Lav-tarskem vrhu postavili bivake in skuhali topel obrok, prehodili so 'minsko polje' idr. Vse njihove naloge so točkovali, najboljši skupni seštevek pa je ekipi prinesel zmago. •
leto krčila, tako da lani tekmovanja sploh ni bilo. Moram se zahvaliti občini Kranj, Gimnaziji Slovenski vojski in Civilni zaščiti, ki so veliko pomagali pri izpeljavi ROT-a."
Katoliški skavtje Slovenije in Triglavski steg iz Kranja so v osrčju Udin Boršta organizirali prvo skavtsko orientacijo, poimenovano Izziv v Udin Borštu. Izziv je sprejelo okoli 250 skavtov iz vse Slovenije.
Njihovo srečanje ni bilo toliko tekmovalne kot pa družabne narave. V orientaciji so se skozi kontrolne točke sprehodili po zgodovini - od prazgodovine, priredili so 'lov na mamute, do rokovnjačev in turških vpadov. S pomočjo
Astronomskega društva Javor-nik so se preizkusili v astronomiji, imeli so nočno orientacijo in kup delavnic o preživetju, ekologiji, idr..
V nedeljo so srečanje zaključili s skupno mašo, na katero so povabili tudi domačine, po maši pa jim je zapel kantavtor Adi Smolar, ki sicer ni skavt, je pa zato njegovo dekle.
Valerij Gra-šič, Triglavski steg iz Kranja: "Skavtizem je duhovno gibanje, ki želi mladostnika skozi odnos do narave vzgojiti v zre-
lo, odgovorno in odprto os& nost. Srečanje v orientaciji JJJ bi postalo tradicionalno, nih3' mo le v tem, ali bo vsako leto istem kraju."
*-~**i^m: Domen C"' kjati, steg Bf HpaH zovica pri W. ^ ■ bljani: "Z <*J m0m entacijo s«J ~    ti vsi člani nf
JMtfft * ni The Jac* son's zelo # dovoljni. Bi'0 je kar nap^ no, tako da smo zvečer v^ utrujeno zaspali. Noči so bi' precej mrzle, kar pa prispeva pravemu vzdušju." • Sin"* Subic, foto: Lea jeras
Taborniki v Udin Borštu
Taborniki pa niso le tekmovali. V petek so se v prostorih kranjske Gimnazije, kjer so prvo noč tudi prespali, preizkusili v karaokah, v soboto pa so mladi taborniki, ki na tekmovanju niso nastopili, pripravili predstavitev tekmovanja, taborništva in skavtiz-ma.
Andrej Težak 'Tešky', Rašiški rod iz Ljublj ane:
"Tekmovanje je bilo vredno svojega imena, saj je bilo eno najtežjih dosedaj. Vendar smo ga
kljub štartni številki 13 srečno preživeli. Spali smo bolj malo, nekaj zaradi dobre družbe, nekaj pa zaradi mrazu, ki nas je kar malo presenetil." Miha Logar 'Mallus', propagandist pri rodu Stražnih ognjev iz Kranja: "Letošnje tekmovanje smo pripravili po starih pravilih, ki omogočajo več druženja, saj so se nova pravila, ki so veljala na prejšnjih tekmovanjih, izkazala za neuspešna. Udeležba se je namreč vsako
KOMENDA VABI NA KMETIJSKI SEJEM
Vabimo vas na veliki jesenski
kmetijski sejem v Komendi, ki se žalne v petek, 6. oktobra, in traja do ponedeljka, 9. oktobra,
kjer boste po ugodnih cenah lahko kupili kmetijsko mehanizacijo. Na sejmu bodo predstavljali svoje izdelke znani izdelovalci, uvozniki in trgovci kmetijskih strojev. Lahko boste kupili tudi nadomestne dele za kmetijske stroje in vse za ozimnico.
Sejem bo organiziran na 3500 m2 površine na hipodromu. Vstopnine ni, parkirni prostori so zagotovljeni.
Vabljeni v Komendo!
III. Mihaelov sejem v Mengšu
Živahno in veselo še bolj kot včasih
Ne le sejem, tudi vrsta drugih prireditev, ki so se v okviru Mihaelovega sejma začele že v četrtek in trajale do nedelje zvečer, so Mengeš čez konec tedna številčno nekajkrat pov ečale.
Mengeš tokrat več kot velja.  šu. Čeprav dogodek ni imel
Mengeš, 2. oktobra - Janez Trdina, ki je za nekdanji Mihaelov sejem v Mengšu zapisal, da je bil bil največji na Kranjskem, bi tokrat najbrž zelo težko oporekal oceni, da je bilo letos na III. Mihaelovem sejmu v Mengšu živahno in veselo še bolj kot včasih. Ne le sejem z več kot 80 razstavljala, tudi vrsta drugih prireditev, ki jih je v skrbno pripravljen scenarij uvrstil Odbor Mihaelovega sejma s pre-dsednikom Štefanom Borinom, se je odvijala kot natančna ura. Njen mehanizem pa je čez konec tedna sestavljalo kar okrog 1100 Mengšanov, ki so bili tako ali drugače vključeni v pripravo in izvedbo celotne prireditve.
Čeprav že malce obrabljen izrek: Sejem bil je živ, za
Praznovanje praznika zavetnika mengeške župnije sv. Mihaela se je začelo sicer z zelo slabim vremenom. V četrtek popoldne ob otvoritvi prenovljene in posodobljene trimske steze je namreč padalo kot za stavo.
neposredne zveze s sejmom, je in bo še posebno v prihodnje,
Več kot osemdeset razstavljal-cev je na sejmu v Mengšu ponudilo najrazličnejše izdelke.
Društvo rejcev malih pa-semskih Hvali Kamnik je podelilo 36 priznanj. Za kunca orjaški lisec ga je dobil Franc Ilijaš, Zgornje Pirniče 3 a, za gospodarsko perutnino in sicer za belega wiandota Franc Špruk, Hrib 9 a pri Kamniku, za raco karo-linko Brane Ložar iz Javori j 2 pri Domžalah in za goloba velikega angleškega golšarja Miha Ferjuc z Gmajnice 117 v Komendi.
V zanimivem in bogatem sprevodu kmečkih vpreg z godbo in narodnimi nošami je bila najbolj izvirna skupina iz Topol.
Napoved, da Mihael še ni razočaral zaradi vremena sej-marjev v Mengšu, pa se je začela uresničevati že v petek dopoldne, ko je Društvo rejcev malih pasemskih živali Kamnik odprlo bogato in še posebno za najmlajše zelo zanimivo razstavo. Zvečer pa so potem na Trdinovem trgu pred cerkvijo vasovali Kamniški koledniki in pevske skupine.
Praznično razpoloženje se je v soboto začelo z dvigom sejemske zastave in pozdrav-V tovarni Filc sta v soboto dopoldne direktorica Vida Marcijan in rum nagovorom župana Jane-župan Mengša Janez Per prerezala trak in simbolično odprla za Pera, ki je potem odprl še novo proizvodno linijo. Deset milijonov mark vredna investicija razstavo glasbil. Osrednji so-za proizvodnjo poliesterskih podlog za kasiranje bo za 90 botm dogodek pa je bil prav odstotkov povečala proizvodnjo, z njo pa bo 90 zaposlenih v gotovo otvoritev nove proiz-Filcu ustvarilo 15 milijonov mark prometa z izvozom v Nemčijo, vodne linije in obnovljenega Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Francijo, Švico. objekta v tovarni Filc v Meng-
MiMiiNMiiiiiiMi w^a^miai............n ^
Najrazličnejše prireditve so se dogajale dva dni na odr" Trdinovem trgu. V soboto so se z igrami in karaokami, z* je skrbela Silva Drešar, zabavali najmlajši.
gospodarsko prav gotovo več  dobili novo vozilo, hkrati t kot primerljiv z njim. Mladi pa  se je Mengeš pripravljal y zabavali ob igrah in  popoldanski osrednji
dek. Povorka kmečke vp$ s prikazom domačih opravl ^ bila potem popoldne Pr^ paša za oči. Ob godbi, D*S nih nošah, konjskih vpr^. prikazom žganjekuhe, 11 danjih orodij, opreme in °P vil je bil najbolj izviren oziroma kar kompozicij3 , Topol s prikazom mlaćv ( cepci, peklanja, ličkanja * I uze, vesele glasbe in pelJa napečenih domačih dobr° ^
Še pozno v noč so potei"' so se predstavili narodi'
so se zabavali ob igran in karaokah, na svoj račun pa so ob razstavljalcih in njihovi privlačni, pestri in denarno zanimivi ponudbi prišli tudi ljubitelji harmonik, citer in Alpskega kvinteta.
Po nedeljski maši na prostem kot nekdaj ob Mihaelovem sejmu v Mengšu so gasilci
bavni ansambli, in
aH)1
Letos je bila najboljša stojnica Metka in Janko Napredka iz Domžal.
prireditelj podelil prfefy za najbolj izvirno stoj"^ praznovali in slavili zave*j Mengša sv. Mihaela. Za vCy razpoloženje je skrbel •■H bel Slovenski kvintet. O*■ pčredsednikom Štef* .0 Borinom in njegovimi $h jimi sodelavci sije upra^'^f ob priznanju za uspelo P | ditev lahko oddahnil. /ad pj ni nad organizacijo pa ^t,|j' nenazadnje tudi l^^gj med katerimi je b*' V glavnih tudi Gorenjski • A. Žalar
T°rek, 3.
oktobra 1995
III. TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
OKTOBER 1995
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RADOVLJICA
III* Teden
obrli in podjetništva
Festivalna dvorana na Bledu od 5. do 8. oktobra
ČETRTEK, 5. OKTOBRA, ob 11. uri
Odprtje razstave izdelkov in storitev z nastopom Moškega pevskega zbora Stane Žagar Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča, ansambla Vita in z napovedovalko Alenko Bole-Vrabec.
PETEK, 6. OKTOBRA, ob 15.30
Promenadni koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev
y ob 19. uri
zabavni večer. Nastopata Štajerskih 7 in Boutique Moped shovv (Tof, Simona H20, Martin Z) s povezovalko Simono Vodopivec. Vstop prost!
r& obrtnike in podjetnike pa tudi za druge občane je ."Nočna obrtna zbornica Radovpica pripravila zabavni Jfsr, na katerem bodo nastopali Štajerskih 7 in Boutique ^■oped show. Ansambel Štajerskih 7 nastopa že 10 let. zlagal je na festivalu Slovenske polke in valčki, ki ga je /"Saniziral Razvedrilni program Televizije Slovenija. Njihova f56ra ob 10-letnici delovanja je dvajset nagrad na raznih .^stivalih. Že nekaj let kot profesionalni glasbeniki uspešno j?rajo in snemajo v tujini. Letos jih čaka daljša turneja po /Avstraliji. Poleg domače glasbe ansambel izvrstno izvaja Uc»i zabavno glasbo. Vsi člani igrajo po več inštrumentov in izvajajo večglasno petje, to pa jih uvršča med najkvalitetnejše skupine v Evropi. °°utique Moped show sestavljajo Tone Fornezzi Tof, Simona H20 in Tomaž Z. V tej sestavi razveseljujejo Poslušalce in gledalce širom Slovenije. Njihove šale in KeČi večkrat zadenejo v živo. Seveda paje Moped show zanimiv tudi zaradi Simone, saj je domačinka in bo tudi povezovala program.
SOBOTA, 7. OKTOBRA, ob 10. uri
Predstavitev tovornih in dostavnih vozil, prikolic ter Motornih olj pred hokejsko dvorano z nastopom Gorenjskih muzikantov. Predstavitev bo do 18. ure. ob 11. uri
Srečanje slovenskih avtoprevoznikov s posvetom o Problematiki javnega cestnega transporta v Festivalni dvorani ob 15.30
Promenadni koncert Godbe na pihala Lesce. NEDELJA, 8. OKTOBRA, od 10. do 18. ure
Predstavitev tovornih in dostavnih vozil. p ob 15.30
,0<Jelitev nagrad razstavljalcem in nagradno žrebanje s ^'turnim programom (Godba Gorje in citrarki Tanja in Katja Kokalj).
o informativni center bo deloval ves čas razstave.
109?tava bo odPrta v četrtek do 18. ure, v petek od • «019. ur6| v soboto in nedeljo pa od 10. do 18. ure.
P°slovn
GLAS
zavašstikz gorenjskim
TRGOM
Tretji teden obrti in podjetništva dobiva tradicionalni značaj. Vendar ne gre za nov lokalni sejem, pač pa za predstavitev izdelkov in storitev treh občin: Bled, Bohinj in Radovljica.
"Pokazalo se je, da lahko tri občine uspešno sodelujejo, čeprav bodo v prihodnosti najbrž imele različne usmeritve, ki jih bodo narekovale tradicija, ljudje, naravne in druge danosti v prostoru," poudarja predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica Franci Ažman. "Na tem območju je danes več kot tisoč obrtnikov, ki so letos dobili nova obrtna dovoljenja (nekateri še niso prišli ponje na Območno obrtno zbornico v Radovljico). Obrtno dovoljenje sicer samo po sebi ne prinaša veliko. Nosilci le-tega bodo morali v prihodnje dobiti od države še kakšne bonitete. Mislim predvsem na davčno politiko. Država bo nenazadnje morala uspošteva-
Franci Ažman, predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica
ti posebnosti obrtniške proizvodnje in različnih storitev."
Kar pa zadeva Obrtno zbornico Slovenije je letošnje leto
na neki način prelomno. Zbornica je namreč dobila javna pooblastila. Mednje oziroma njena pomembna pristojnost je na primer tudi izobraževanje. Mojstrski izpiti bodo spet postali prava kvaliteta in bodo pomenili vrh izobraževanja s ciljem nadaljevanja tradicije. Obrtniki pa so se že od nekdaj povezovali zaradi zaščite interesov. In tako bo ob novih tehnologijah tudi v prihodnje. To nenazadnje potrjuje ponovno tudi letošnja razstava v III. Tednu obrti in podjetništva. V primerjavi z lansko je še bolj popolna, celovita. Upam pa, da bodo na prihodnji tudi tisti, ki bi si jih prav tako želeli, a jih tokrat še ni zraven." Franci Ažman ob letošnjem
III. Tednu ugotavlja, da je Območna obrtna zbornica Radovljica vložila veliko truda, da bi se hitreje reševali prostorski problemi. Še naprej si bodo prizadevali, da predpisi ne bi bili tako neživl-jenjski in postopki za pridobivanje dovoljenj ne tako dolgi in dragi. Odveč pa so tudi vsakršne spletke in nevoščljivost.
"Obrtniki smo za dogovarjanje, za pošteno igro na podlagi argumentov. Za letošnjo predstavitev so vse tri občine namenile precejšnja sredstva. Brez n jih ne bi bilo te predstavitve ali pa bi bila okrnjena. Zato se zahvaljujem županom in občinskim svetom za razumevanje."
"V okviru III. Tedna obrti in podjetništva bomo organizirali tudi delovni razgovor glede predpisov, ki urejajo podjetništvo na podlagi novega obrtnega zakona," je povedala načelnica Upravne enote Radovljica Irena Jan.
"Sicer pa smo danes v Upravni enoti tako rekoč še vedno ljudje, ki smo na primer že lani in predlani bili prizadevno vključeni v pripravo razstave oziroma prvega in drugega Tedna obrti in podjetništva," ugotavlja Miroslav Pengal, od 1. maja letos vodja oddelka za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve v Upravni enoti Radovljica.
Lani je na primer Darja Potočnik, takratna svetovalka za malo gospodarstvo v Upravi za gospodarstvo in družbene prihodke v občini
Irena Jan, načelnica
Radovljica poudarila, da je s Upravne enote Radovljica
tovrstnimi predstavitvami treba nadaljevati in vsebinski koncept razstave nenehno dograjevati.
"Letos, ko je Darja Potočnik v Upravni enoti predlagana za vodjo oddelka za gospodarstvo, ta prireditev tudi potrjuje njeno napoved in stališče in lahko bi rekla, da je razstava s Tednom obrti in podjetništva še bolj trdno na poti, ki je bila začrtana na prvi in drugi prireditvi," je z zadovoljstvom ugotovila vodja Upravne enote Radovljica Irena Jan in hkrati napovedala, da bo v času prireditve tudi
Miroslav Pengal, vodja oddelka za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve v Upravni enoti Radovljica
delovni razgovor o predpisih, ki urejajo podjetništvo na podlagi novega obrtnega zakona. Delovni .razgovor bo srečanje predstavnikov Območne obrtne zbornice, Upravne enote in Republiške uprave za javne prihodke Izpostava Radovljica.
"Tekstil ni panoga, ki bi ji država posebej pomagala. Vedno bolj pa velja pregovor, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali," pravi samostojna podjetnica Mirni Hudo vernik.
Začela je pred osmimi leti z izdelavo športne konfekcije po naročilu. Kmalu je postala poznana tudi izven Zgoše pri Begunjah, kjer je delala in sprejemala naročila. No, zdaj "se je preselila" na Gorenjsko cesto 33 v Radovljico. Pravi, da ima dela dovolj.
V tekstilu je danes potrebno nenenhno potrjevanje. Pomembna pa je seveda tudi kvaliteta. Delam samo po naročilu in lahko rečem, da so moji izdelki, kot so joging trenirke, telovniki, podložene hlače, vetrovke, bunde, ter-movelur puloverji, kompleti z nepremocljivo tet rat ex medv-
logo, najbrž sem kaj pozabila omeniti, vse pa vsekakor v izbranih modnih barvah, poznani že kar domala po vsej Sloveniji."
Mirni pravi, da ji izdelki iz Tajvana ne morejo konkurirati. Veliko jih je že med nami, ki se strinjajo, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali. Pravi, da je vesela vsakega novega obraza in naročila, da pa je še bolj vesela tistih naročil, ki so že enkrat bili pri njej in se ponovno vračajo sami in z znanci ali prijatelji.
"Ko sem začela, skoraj ni bilo konkurence. Danes je velika. Tekstil ni panoga, ki
bi ji država posebej pomagala. Ugotovila sem, daje treba biti najmanj v koraku z modo, zato sem na primer redno na sejmu Športne opreme v Muenchnu in še kje. In ker sem modna modelarka (poklicna in modelarska sola) potem s kvalitetnimi materiali ni težko dosegati dobrih rezultatov. Imam tudi eno redno zaposleno."
Za razstavo obrti in podjetništva v III. Tednu, ki ga je> tudi letos pripravila Območna obrtna zbornica Radovljica, meni, da je zelo koristna in vsi, tako organizatorji, kot tisti, ki so jo tudi letos
Mirni Hudovernik, samostojna podjetnica z Gorenjske ceste 33, v Radovljici
(denarno) omogočili, zaslužijo pohvalo. "To je dobra in izvirna promocija in moti se tisti, ki misli, da je morda namenjena preveč sama sebi in ožjemu območju. Ne, to prireditev že poznajo po Sloveniji in tudi prek meja."
"To naj bi bila tradicionalna prireditev s ciljem predstavljanja obrti in podjetništva. Ne razmišljamo o nikakršnem sejmu pač pa izključno o razstavi," pravi predsednik Pripravljalnega odbora III. Tedna obrti in podjetništva Janez Cengle.
Za III. Teden obrti in podjetništva je bilo letos med obrtniki in podjetniki na območju treh občin precejšnje zanimanje. Bila so tudi vprašanja in predlogi, da bi bila prireditev opredeljena kot sejem. "Vendar naš cilj je izključno in samo predstavljanje obrti in podjetništva na razstavi. Še posebej dajemo prednost domači in umetni obrti. Lahko rečem, da imamo pri tem podporo republike in občin. Vse tri občine so nas
na primer letos tudi materialno podprle pri organizaciji tretjega tedna," je, ko se je
zahvalil za podporo in sodelovanje, poudaril predsednik Pripravljalnega odbora III. Tedna obrti in podjetništva Janez Cengle.
Dokler bodo imeli takšno razumevanje in podporo, jih ne skrbi ne za tradicijo prireditve, ne za vsebinsko razstavno opreditev prireditve kot je sedanja. Prireditelji pri tem ne iščejo dobička.
"Gre za promocijo doma in zaradi odmevnosti prireditve po Sloveniji in izven meja tudi širše. Tudi letos se je pokazalo, da je bojazen o odsotnosti razstavljalccv oziroma sodelujočih na prireditvi odveč Obrt oziroma podjetništvo se potrjujeta in nenazadnje je to tudi smisel in namen. Res pa je tudi, da je prireditev in predstavitev na njej precejšen izziv še posebno za tiste, ki so med mlajšimi v vrstah obrtnikov in podjetnikov.
Janez Cengle, predsednik Pripravljalnega odbora III. Tedna obrti in podjetništva
Tudi letos so le-ti pohiteli pri prijavah za predstavitev na Bledu."
Inž. Vinko Gole, župan Bleda
Moč je v malih podjetjih in obrti
Pred tremi leti, ko so bile vse tri občine pod okriljem Radovljice, so se obrtniki in podjetniki dogovorili o organizaciji prireditve, na kateri bi pokazali, kaj kdo je, kaj misli in kaj želi. Uspeh je bil takrat nad pričakovanji. Zato je prav, da so se odgovorni pri Območni obrtni zbornici Radovljica odločili nadajevati s Tednom obrti in podjetništva vsako leto.
V občini Bledu smo trdno odločeni pomagati obrtnikom in podjetnikom. Vesel sem, da ima naš občinski svet razumevanje za razvoj malega gospodarstva, saj je že v letošnjem proračunu namenil del denarja, da bi pomagal mladim pri razvoju njihove obrti. Ob soglasnosti in podpori zbornice bo tudi banka dala svoj prispevek. Dokončno bomo o tem spregovorili po tej prireditvi, za katero menim, da je pomembna še posebno za mlade oziroma manjše obrtnike. Prav ti, mali obrtniki v naši občini, mislim, da zdaj premalo sodelujejo z razvojem Bleda. Nenazadnje velja, da lepo urejen Bled lahko vzbudi privlačnost, iz katere naj se potem razvije priljubljenost pri obiskovalcih.
Poudariti je potrebno, da v tujini čedalje bolj ugotavljajo, da je ekonomska moč države še kako odvisna od malih podjetij in obrti. Ta prireditev na Bledu naj bo tudi potrditev v tej smeri. Organizatorjem III. Tedna obrti in podjetništva pa želim uspešno uresničitev ciljev, ki so si jih zastavili.
Inž. Franc Kramar, župan Bohinja
Obrt se mora razvijati
Ob letošnjem III. Tednu obrti in podjetništva bi vsekakor pomembno gospodarsko predstavitev treh občin ilustriral, da dober gospodarstvenik delo na ogled postavi. Obrt se je že nekajkrat uspešno potrdila, da je najbolj stabilna in tista uspešna gospodarska oblika, ki uspe preživeti vse družbene sisteme. In tudi naša današnja danost je takšna, da se mora obrt razvijati.
Prirediteljem te razstave oziroma prireditve, za katero menim, da je Bled primerna lokacija, velja pohvala, saj je to ena od oblik na poti, da zaživijo in oživijo tudi domača in umetna obrt, pa gostinstvo in nenazadnje malo gospodarstvo nasploh. Zadovoljen in vesel bi bil, da bi ta prireditev bila v prihodnje vsako leto in bila nekakšno merilo, barometer za promocijo slehernega obrtnika in podjetnika.
V občini Bohinj imamo ob usmeritvi, da bi mladi ob podpori bančništva prišli do kapitala, za obrt še en problem. To je prostor. Mislim, da bomo morali skupaj z Območno obrtno zbornico razreševati tovrstne težave. V primerjavi z nekaj leti nazaj pa ugotavljam, da so bili pogoji lažji. Konkurenca ni bila tolikšna in tako očitna, kot je že danes. Vendar je to spodbuda za boljšo kakovost. Zbornica je tudi na tem področju lahko zelo pomemben jeziček na tehtnici. Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil tudi našima zastopnikoma Urhu in Tripiču v zbornici za njuno delo in aktivnost.
Inž. Vladimir Čeme, župan Radovljice
Promocija kvalitete in gospodarske moči
Teden obrti in podjetništva postaja vedno bolj uspešen promocijski dogodek, ki ob kvaliteti predstavlja gospo* darsko moč obrti ni podjetništva. Ob drobljenju lokalne samouprave so se člani zbornice pravilno odločili, d» organizacije ne drobijo, saj bi to slabilo njeno moč. Nenazadnje tudi letošnje prireditve ne bi bilo moc organizirati na tako visoki in kvalitetni ravni, kot bo letošnja.
Sicer pa obrt in podjet* ništvo v naši občini vedno bolj dobivata na pomenu. Vedno več podjetnih m sposobnih ljudi se odloča* da svojo življenjsko pol preizkusijo na trgu. Na ti način obrt in podjetništvo zavzemata vedno večji de* lež gospodarstva. Približu* jemo se tako že tržno razvitim gospodarstvom v evropskih ureditvah. I Ikra* ti pa ocenjujem, da sta obrt in podejtništvo še vedno preslabo predstavljana i" prireditev, ki bo na programu ta teden, je prava promocija.
Kot župan bom zagovarjal usmeritev, da tako tij prireditev kot obrt in podjetništvo nasploh v občin1 dobita tudi ustrezno materialno podporo. Občina mor? po čimboljših močeh podpirati tako prireditev kot obrtno in podjetniško dejavnost. Mislim, da je priredite*' pomembna tudi zato, ker je ob takšni organizaciji lažje dostopna tudi mladim obrtnikom in podjetnikom, ki *° na začetku poti, na poti uveljavljanja.
SEZNAM RAZSTAVLJALO EV
Bled, 5. do 8. oktober 1995
A. M. N. OGRIN Aleš, Bohinjska Bistrica, Majhnova 15, sveče iz čebeljega voska z dodatki eteričnih olj, domače zdravilne obloge in mazilo, Krpanova solna kopel, naravni dišavci, tel. 721-687
AD-IAO - AVTODEU PEČJAK Jasna, Podnart, Češnjica 24, izdelovanje delov in opreme za motorna vozila in izdelovanje športne opreme, tel. 731-409
ALBA STAR, d.o.o., Zgornje Gorje, Podhom 61, izdelava in servisiranje letal, tel. 0609/631-873
AMBROŽIČ Maks, Bled, Ribno, Pungart 2, prodaja avtomobilov KiA in avtomehanika, tel. 741-784
AMTRADE, d.o.o., Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 99, galvana: Ljubljana, Tržaška 2, galvanizacija, nevtralizacija odpadnih kemikalij in namakalni sistemi, tel. 061/126-31-44
ANKER, d.o.o., Jesenice, TIK-TAK Radovljica, Radovljica, Prešernova 4, urarstvo, prodaja ur, tel. 715-825
ARMI, d.o.o., Radovljica, Gorenjska 33 C, inženiring za avtomatiko, robotiko in mehaniko, tel. 714-502
SEZNAM RAZSTAVUAICEV NA PREDSTAVITVI TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL
Bled, prod hokejsko dvorano 7. in 8. oktobra 1995
AC - INTERCAR, d.o.o., Ljubljana, Allendejeva 5, nova in rabljena gospodarska vozila MERCEDES BENZ, tel. 061/168-20-61 AVTOTEHNA, d.d., Sektor GVT Ljubljana, Celovška 228, pooblaščeni zastopnik za vozila IVECO, tel. 061/572-516 CASTROL SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Brdnikova 44, zastopnik firme CASTROL, tel. 061/126-46-11
CARGOBULL, d.o.o., Lesce, Rožna dolina 10, generalni zastopnik firme SCHMITZ, tel. 064/718-015
CORDIATRADE, d.o.o., Kranj, Trojarjeva 2 B, tovornjaki DAF, tel. 064/312-260
GITAS KRANJ, d.o.o., Kranj, Kališnikova 26, zastopnik firme KARCHER, tel. 064/242-452
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Zgornje Gorje, Spodnje Gorje 1, pooblaščeni servis za IVECO in TAM ter hidravlična dvigala BERGER -HIAB, tel. 064/725-121
MAN GOSPODARSKA VOZILA, d.o.o., Ljubljana, Celovška 182, tovorna
vozila MAN, tel. 061/159-34-10
PETROL, d.d., slovenska naftna družba Ljubljana
PREŠA, d.o.o., Cerklje, Slovenska 51, prodaja kompletnega tovornega
programa in avtobusov RENAULT, tel. 064/422-522
SCR, d.o.o., tovornjaki STEYR, tel. 0602/61-178
SELF, d.o.o., Ljubljana, Koprska 94, generalni zastopnik za ARAL,
tel. 061/123-38-16
VERIGA, d.o.o., Lesce, Alpska 43, proizvodnja verig in vijakov, tel. 064/7520
VVEBASTO, d.o.o., Ljubljana, Celovška 172, grelci za vse vrste vozil, tel. 061/553-161
TRIMPEKS, d.o.o., Maribor, Ljubljanska 9, generalni uvoznik za vozila Volvo, tel. 062/39-748
ALPETOUR BANDAG Škofja Loka, Kidričeva 8, obnova tovornih avtoplaščev po Bandagovi licenci, tel. 064/634-200 PRIMA d.o.o. Medvode, Sora 42a, izdelovanje zračnih, oljnih in drugih filtrov, tel. 061/611-507
ARTIS VIDIC Diana, Bled, Ribno, Triglavska 10, umetna obrt, tel. 77-178 BEKOR, d.o.o., Podnart, Poljšica pri Podnartu 13, peskanje in zaščita vseh vrst materialov, tel. 731-261
BIČEK Jože, Radovljica, Mošnje 10 B, kovinostrugarstvo, tel. 738-871 BRAZDA, d.o.o., Podnart, Poljšica 6, odkup i n prodaja lesa, tel. 731-615 CONSTANT, d.o.o. Bled, Triglavska 41, poslovne storitve in trgovina, tel. 741-050
DEKOR Bohinj PAGON Irena, Bohinjska Bistrica, Prečna 1, oblikovanje in izdelovanje raznovrstnih tekstilnih izdelkov, tel. 721-502 EKO RPM, d.o.o., Lesce, Lesce, Begunjska 21, trgovina, proizvodnja in montaža ekološke opreme, tel. 718-073
EL-TEC MULEJ, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 7, proizvodnja, trgovina, storitve, tel. 741-666
ELEKTRONIC KNAVS Roman, Radovljica, Mošnje 8A, električne in telefonske inštalacije, elektro mehanika, tel. 718-077 FIVER, d.o.o , Radovljica, Vrbnje 47, trgovina, zastopstvo, storitve, tel. 714-123
GALERIJA MANUS GRAJ Mojca, Radovljica, Kranjska 4 A, oblikovanje usnja, tel. 801-241
GLIDER SERVICE NOVAK Franc, Zgornje Gorje, Podhom 69, popravila
letal, grajenih iz kompozitnih materialov, tel. 725-214
GROHAR Bojan, Begunje, Dvorska vas 2, izdelovanje elektronskih,
telekomunikacijskih delov in naprav, tel. 733-245
HUDOVERNIK Mirni, Radovljica, Gorenjska 33 C, športna konfekcija
"MIMI", tel. 712-135
INTERPLAST, d.o.o., Radovljica, Gregorčičeva 27, predelava kovin in plastičnih mas, tel. 714-486
JEKLAR Ivan, Bohinjska Bistrica, Gorjuše 3, domača obrt - lesene šatulje, tel. 721-235
K.A.V. ANKERST Franci, Radovljica, Vrbnje 9, proizvodnja nateznih vijakov, žičnih spon, tel. 715-016
KLIMA COMMERCE, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 8, klimatizacija, prezračevanje, tel. 741-511
KOBI BURJA Iztok, Zgornje Gorje, Spodnje Gorje 145, kovinska oprema, tel. 725-577
KOBLAK Janez. Zgornje Gorje, Spodnje Gorje 204, servis in montaža
antenskih naprav, tel. 725-654
KOKAU Janez, Bled, Ribenska 5A, tesarstvo, tel. 77-566
KOKALJ Viljem, Podnart, Ovsiše 45, mizarstvo, tel. 731-628
KOPLAST CENGLE Janez, Kamna Gorica, Kamna Gorica 3, izdelovanje
kopalniških zaves in kamp opreme, tel. 736-495
KOROŠEC Jožef, Kamna Gorica, Spodnja Upnica 35 A, krznarstvo,
tel. 714-571
KOSEU Franc, Kamna Gorica, Spodnja Upnica 30, kovaštvo, tel. 714-582 KOSEU Gabrijel, Kamna Gorica, Spodnja Upnica 21, orodjarstvo, tel. 714-669
LAPUH Radomila in Iztok, Radovljica, Triglavska 6, pletilstvo in trgovina, tel. 710-734
LEA, d.o.o., Lesce, Dacarjeva 8, podjetje za razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme, tel. 718-160
LOTRIC Alojz, Bohinjska Bistrica, Gorjuše 27, domača obrt - izdelovanje gorjuških pip, tel. 721-306
MAKAR Leon, Bled, Jermanka 30, mizarstvo, tel. 77-286 MARKUN Franc, Bled, Ribno, Savska 42, mizarstvo, tel. 78-358 MEDJA Tatjana, Bohinjska Bistrica, Cesta Jeseniško bohinjskega odreda 3, ročno pletenje, tel. 721-729
MENCINGER, d.o.o., Lesce, Alpska 68, proizvodnja markiz, notranjih in zunanjih rolojev, zavese in talne obloge, tel. 718-118 MEZE Janez in Nada, Zgornje Gorje, Krnica 2 D, trgovina "Blatnik", prodaja avtodelov in avtoservis, tel. 725-165
MEZE Jože, Radovljica, Lancovo 10 C, plastična embalaža, tel. 715-000 MIZAR ERMAN Alojz, Kamna Gorica, Zgornja Upnica 17, mizarstvo, tel. 714-065
MRAK & Co., d.n.o., Kamna Gorica, Ravnica 6, izdelava dekoracijskih svetil tel. 714-066 , M. V. G. NAGELJ, d.o.o., Radovljica, Kranjska 2, cvetličarstvo, tel. 715-46' NOTES, d.o.o. Begunje, Begunje 69, trgovina in razvoj računalniške j opreme, tel. 741-208
OBLAK Franc, Radovljica, Gradnikova 36, unikatno oblikovanje lesen1" predmetov, tel. 710-502
OGRIN Dejan, Bohinjska Bistrica, Majhnova 15, domača obrt - izdelovanj* j planšarskih cokel, tel. 721-687
OZEBEK Andrej, Radovljica, Mošnje 18 D, domača obrt, tel. 738-064 PAVLIC Janez, Bled, Koritno 7, splošna mehanika, tel. 78-795 PETER PAN VIDMAR Darinka, Radovljica, Gradnikova 111, izdelovanp otroških oblačil, tel. 710-077
PIOMA, d.o.o., Bled, Ljubljanska 13 A, trgovina, tel. 741-280
plins
PIRC Miran, Radovljica, Gradnikova 11, servis električnih in aparatov ter hladilnih naprav, tel. 710-057 POGAČNIK Janko, Kamna'Gorica, Kamna Gorica 75, izdelava kovins izdelkov in strojev, tel. 736-416
POLAK Janez, Bled, Koritenska 27, izdelovanje in izposojanje čolnov, ja^ prevoz oseb s čolni, tel. 76-322
POTOČNIK Miha, Bled, Prešernova 14, cvetličarstvo, tel. 741-687 PRETNAR Franci, Radovljica, Gradiška 7, graverstvo in izdelovanj turističnih spominkov, tel. 715-226
PRISTOV Nataša, Radovljica, Žale 1, izdelovanje in tiskanje športnih dres0Vi štartnih številk in zastav, tel. 715-844
RAKOVEC Niko, Bled, Ledina 28, kamnoseštvo, tel. 76-966 j RAMEK, d.o.o:, RADOVLJICA, Kropa, Srednja Dobrava 6A, podjetje *» računalništvo, meritve, krmilja, tel 736-793 M REZEK STAMENKOVIC Aleksandra, Bled, Črtomirova 10, ročno izdelovanj8 spominkov, tel. 78-475
REJC Jakob, Bled, Sebenje 102, povrtavanje dimnikov izdelava in monta* kovinskih dimnih cevi, tel. 77-741 , REKLAMEX GLUHAR Jože, Bled, Koritno 46, izdelava reklamnih napis°v' tel. 78-683
RESIDENCE, d.o.o., Bled, Koroška 11, ročno pletenje, tel. 741-265 RESMAN Slavko, Radovljica, Vrbnje 22, orodjarstvo, tel. 715-061 ^ SEKOP, d.o.o., Lesce, Lesce, Hraše 14 A, servis pnevmatike in hidravlike1 orodjarstvo, tel. 733-427
SPAANS Peter, Radovljica, Kranjska 4, cvetličarstvo in prodaja daril, tel. 714-827
ŠOBERLE POKLUKAR Anton, Zgornje Gorje, Poljšica 45 B, kovins* galanterija, trgovina, tel. 725-225 (.llfj| ŠOLAR Franc, Podnart, Podnart 12, kovaštvo, tel. 731-134ŠVAB-ALBIN11 Irena Radovljica, Gorica 14 A, šivanje in izdelovanje tekstilnih izdelkov, tel. 715-441 -TISKARNA MAGENTA ŽVAN Matevž, Bled, Grajska 44, sitotisk, offse«1-* tel. 76-925 vj TORKAR Antonija Lesce, Begunjska 23, zeliščarstvo "PREZLA", prede'8 zdravilnih zelišč, tel. 718-340 ^ TORKAR Jožef, Zgornje Gorje, Podhom 64 B, kovinsko lesna galanten strugarstvo, tel. 725-606
VAHTAR Božo. Bled, Triglavska 16, ključavničarstvo, tel. 77-783 a VITRO KOVACIČ Milena, Bled, Ribno. Savska 70, izdelava vitra^ izdelkov, tel. 78-554 a ZAJC Jože, Bled, Kajuhova 28, izdelava industrijske opreme, tel. 78-4' | ZUPAN Anton, Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 42, slikopleskarstvo restavratorstvo, tel. 725-431
Pripravi! ob 3. Tednu obrti in podjetništvi Andrej Žalar
Pestro dogajanje na Sodobni elektroniki
* ~^»~ —b"j—j —-----------
Na Sejmu Veliko nOVOStl Minus. To je velik plus.
^eraj ob 10. uri so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odprla vrata tradicionalnega sejma Sodobna elektronika.
že 42. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, avtomatizacij, difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo vlade Republike Slovenije, ki je sejem tudi odprl.
Sodobna elektronika je ena naJpomembnejših sejemskih Prireditev, ki jih organizira
Ljubljanski sejem, in Predstavlja, osrednjo tovrstno
. specializirano sejemsko Prireditev ne le pri nas, ampak rudi v širšem mednarodnem Prostoru tega dela Evrope. y.   Sejem je včlanjen v ^ednarodno zvezo sejmov in Usireza najstrožjim kriterijem mednarodnih poslovnih sejmov ter predstavlja Pomemben most za prenos
znanja in tehnologije Avenije s svetom. Dr. Rado
Bohinc je v svojem ivoritvenem govoru opozoril na tri bistvene razsežnosti slovenske elektronike: na tradicijo, na pomen elektro
'Ke Za nctnlr> or»cnr»Harskp.
Minister dr. Rado Bohinc, predsednik GZS Jožko Čuk in direktor Iskre Dušan Sešok.
Pn\C Za ostale gospodarske veie in na mednarodno vpetost slovenske elektronike ter na njen *Pevek k mednarodni tehnološki integraciji, posebej v države Evropske unije. Na Ministrstvu elekfZnanost m tennoiogiJ0 se zavedajo pomena vlaganj v tehnološki razvoj in 5e posebej v
kroniko, je rekel minister in dodal, da so v letu 1994 v temeljne razvojne raziskave vložili 0r   700 milijonov tolarjev. Na koncu govora je dr. Rado Bohinc pohvalil prizadevanja sanizatorjev in jim čestital za dobro pripravljeni sejem ter razstavljalcem izrazil najboljše želje o. glede ustvarjanja novih dobičkov.
oSm?' k' bo 0(*Prt cJo Petka> 6- oktobra, od 9.30 do 18. ure, bo pritegnil številne strokovne °iskovalce, poznavalce tokov sodobne elektronike, pa tudi številne mlade obiskovalce, ki
predstavljajo pomemben del ciljne publike sejma. Med obiskovalci bo tudi veliko tujcev, ki se bodo udeležili številnih strokovnih prireditev, posvetovanj, simpozijev, okroglih miz in srečanj v okviru seima. Danes, 3. oktobra, bo v organizaciji GZS Združenje za inženiring pripravilo posvetovanje na temo Inteligentne zgradbe. Jutri, v sredo, 4. oktobra, bo tiskovna konferenca NBC Super Channel in okrogla miza "Kabelska in satelitska televizija danes in jutri" v organizaciji revije Telstar.
iS
1
<^
co o o cc
O h-
o ^ 00 u-1
Iskraši na sejmu
5. in 6. oktobra bo 4. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu, ki ga prireja Elektrotehniška zveza Slovenije, in 9.
mednarodni simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov. V petek, 6. oktobra, na zadnji
sejemski dan pa bo seja IO Sekcije elektro dejavnosti Obrtne zbornice Slovenije. Organizatorji pričakujejo visok obisk Sodobne elektronike, ki bo potrdil potrebnost
in upravičenost takšnega sejemskega srečanja, kjer se ponudbe in povpraševanja
srečujejo neposredno, v medsebojnem človeškem kontaktu. R Oman, foto: G. Šinik
HOFMAN telekom
Ti lli onske CtNTBALI z* Podjetja
^^^^^^
PHILIPS Tlil'111^
tel : 061 I 590 8 78 ISDN
Mobitel vam spremeni življenje
FORTE samo 85.000 SIT
v času sejma Elektronika '95, od 2. do 6. oktobra 1995, Ljubljana, Gospodarsko rastavišče, hala A in
sejma ZAŠČITA '95 - PROTECTION, od 3. do 6. oktobra 1995, Kranj, PPC Gorenjski sejem
Poslovna enota Kranj. Koroška 27, 64000 Kranj, tel. 064 222 616, fax 064 221 616
Pooblaščeni zastopnik:
Yanni d.o.o.. tel: 064 225 060. fax: 064 224 57
mobitel
Da bi svet z manj energije naredil več - to je namen in cu vseh naših misli in načrtov. Nova podoba ISKRAEMECO ob petdesetletnici ni navadna preobleka. Je obrat od štetja električn iti imp ulzov k načrtnemu ravnanju z energijo.
SKRAEMECO
Merjenje in upravljanje energije
Od potrate k porabi. Od dobička k vrednosti. Od proizvajalca števcev k izdelavi naprav in sistemov za upravljanje z električno energijo. ISKRAEMECO zeli petdesetletne izkušnje, ki se kot znanje prodajajo po vsem svetu, spremeniti v dialog s porabniki. V dobro tej Zemlji in za reševanje ekoloških zagat. Eeto petdeset našega štetja je čas nove zrelosti. In minus je danes resnično lahko velik plus.
o 55
SOLET našega štetja
i
2385
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek> 3- oktobra \W
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše, v Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Vozla iz cikla Homo 1992 - 1995.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli in karikature Jožeta Dakskoflerja, člana Dolika. V prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Urejanje jeseniške tržnice in prenova blokov na Jesenicah.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta razstava likovnih del na temo Ohranimo naravo članov društev Mladi gasilci iz slovenskih osnovnih šol.
ZAČETEK NOVE SEZONE
Kranj - Za člani Folklorne skupine Sava je že prvi nastop v
novi sezoni in sicer tridnevno sodelovanje na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Od septembra dalje pa že redno vadijo nov program.
Skupaj z 43 plesalci prve postave, 20 tamburaši, petimi pevci in petnajstimi godci se za Folklorno skupino Sava začenja že 46. sezona. V plesni spored nameravajo vnesti nekaj novitet, kot so goriški plesi, nova bo tudi koreografija za belokranjske in gorenjske plese. Novosti pa pripravljajo tudi v drugih skupinah - pevci in godci.
Pravkar minula sezona je bila uspešna. Doma so imeli sedemnajst nastopov. Nastopili pa so tudi na mednarodnih folklornih festivalih. Gostovali so v Bremnu, kjer je folklorna skupina Sava sedemkrat nastopila v tamkajšnji mestni dvorani, na nastopih pa se je zbralo vsega skupaj kar 35.000 gledalcev; pevci in godci so nastopili še v Vilshofnu, godci pa samostojno še v Schlitzu v Nemčiji.
Folklorna skupina Sava tudi v tej sezoni vabi mlade plesalce, godce in pevce. Kogar veseli spoznavanje te vrste kulturne dediščine, naj se oglasi v ponedeljek ali četrtek med 20. in 22. uro v avli osnovne šole v Stražišču. Nove člane vpisujejo do 10. oktobra letos. Informacije so na voljo tudi vsako dopoldne po telefonu 222-241, interna 902.
MONOGRAFIJA 0 MARAZEVI
Založba Evvo je pretekli teden predstavila novo, že sedmo knjigo, monografijo iz zbirke Arkade: dr. Jure Mikuž je napisal študijo o slikarki Adriani Mara/.
Monografija je sicer nekoliko zamudila, tako da je lanska pregledna razstava" likovnih del slikarke Maražcve v Mednarodnem grafičnem likovnem centru že mimo. To pa seveda nikakor ne zmanjšuje pomena same monografije o slikarki, katere dela so vsekakor zaželena tako doma kot v tujini, saj gre brez dvoma za eno največjih umetnic sodobne grafike in vsekakor tudi eminentno predstavnico tako imenovane ljubljanske grafične šole. V uvodu v monografijo je Zoran Kržišnik zapisal, da je Maraževa inovativna tako glede tehnike kot tiskarskega reproduciranja, z obojim pa je dosegla osupljive učinke na temo predmetov in njihovega ikoniziranja. V njenih grafikah, kot piše dr. Mikuž, se običajni predmeti - na primer starinsko pohištvo - spremenijo v nekaj povsem drugega, nadenejo si drugačen videz in ostajajo odtisnjeni v listih kot drugačne podobe - podobe drugega.
Maraževa se zadnja leta sicer nekoliko manj pojavlja z likovnimi deli na razstavah, kar pa seveda ne pomeni, da je v umetnosti že vse povedala. Monografija o njej je le poskus razlage o sugestivni moči njene grafike, kot je svojo študijo označil avtor, slikarka pa v kakšnem predalniku najbrž še hrani stvari, ki jih bo z likovno govorico v prihodnje spet poslala v svet. • L. M.
Glasba združuje - Pevski zbori iz Kranja, avstrijskih Ledenic in italijanskega Fiumicella se srečujejo še šestnajst let. Letošnji gostitelj je bila kranjska občina. Na sobotnem koncertu v dvorani Mestne občine Kranj so svoj pevski program predstavili zbori: Mešani pevski zbor Ledenitzen, zbor in mladinska vokalna skupina Lorenzo Perosi iz Fiumicella ter mešani pevski zbor Iskra. Pevske zbore je pozdravil župan Vitomir Gros in jim v spomin na srečanje podaril Prešernove pesmi prevedene v šest jezikov. • L.M., foto: Gorazd Šinik
Zveza kulturnih organizacij Kranj
Območno
SREČANJE
MALIH
PEVSKIH SKUPIN
sobota, 7. oktobra 1996, ob 20. url, v Kulturnem domu v 8tražlšču
TESLE—TV
Kranj
Dnevi evropske kulturne dediščine tokrat posvečeni parkom in vrtovom
VRTOVI SO BILI NEKOČ STATUSNI SIMBOL
Radovljica, 2. oktobra - V okviru akcije Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jo prireja Svet Evrope in v kate/! sodeluje 34 držav, so v četrtek v radovljiški galeriji Šivčeva hiša odprli razstavo otroških slik in risb na temo "par*' in vrtovi". Dela, ki so prišla na natečaj, so razstavljena še na sevniškem, betnavskem in štanjclskcm gradu.
Akciji Sveta Evrope, ki jo pri nas koordinira Uprava RS za varstvo kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, so se letos pridružili tudi muzeji radovljiške občine. V Šivčevi hiši so tako razstavljene slike in risbe, ki so bile izbrane na natečaju, objavljenem v revijah Ciciban in Gea, v obnovljenem graščinskem hodniku pa je na
Razstava v graščinskem hodniku je nastala na podlagi študije o prenovi begunjskega in radovljiškega parka. Pred desetimi leti sta jo opravila republiški restavratorski center in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Ker je tudi pri tem projektu težava zadostna količina finančnih sredstev, dela pri obnovi potekajo zelo počasi. V Radovljici zadnjih pet let obnavljajo gabrov drevored, eden najbolj zanimivih stri-ženih drevoredov v Sloveniji.
Radomlje - Geometrijski parter po francoskem vzoru v srednjem delu Arboretuma Volčji potok.
ogled razstava o radovljiškem in begunjskem parku, ki jo je pripravila B. Boltar. Sicer pa Svet Evrope prireja dneve evropske kulturne dediščine že deset let, pred petimi pa se je vanje vključila tudi Slovenija. Letos so posvečeni zgodovinskim parkom in vrtovom.
Pred novo sezono Lutkovnega gledališča GM Jesenice
NEDELJSKE MATINEJE NA HRUŠICI
Jesenice - Vse bolj uveljavljeno Lutkovno gledališče Glasbene Mladine Jesenice tudi to sezono prihaja med gorenjske osnovnošolce s številnimi novimi predstavami in starimi uspešnicami. Tokrat so pripravili tudi dva lutkovna abonmaja: v prvem je šest predstav za učence višjih razredov osnovne šole, v drugem pa sedem za najmlajše.
GLAS
Gledališče je v lanski sezoni premierno uprizorilo Mojco Pokrajculjo in obnovilo številne predstave iz preteklih sezon, doma in na gostovanjih po vsej Sloveniji so odigrali več kot dvesto predstav. S predstavo Slonček Leopold so sodelovali na lutkovnem festivalu Klemenčičevi dnevi v Maribor, na dveh lutkovnih festivalih v Italiji pa so zelo uspešno sodelovali s predstavo Poldi in Leopoldina. Lutkarji z Jesenic so bili tudi soorganizatorji festivala Lutke brez meja, ki je letos prvič potekal v Italiji, Avstriji in Sloveniji naenkrat. Njihovo abonmajsko ponudbo v treh gorenjskih občinah si je v pretekli sezoni ogledalo več kot dva tisoč mladih abonen-tov. Drugo leto bodo prazno-vali deseto obletnico oživljenega lutkarstva na Jesenicah. O tem in o ostalih dejavnostih, ki jih prireja jeseniška Glasbena Mladina, smo se pogovarjali s predsednico društva Ivo Faletič.
Kaj bo Lutkovno gledališče GM Jesenice ponudilo v tej sezoni?
"Lutkovno gledališče bo prihodnje leto praznovalo desetletnico ponovne oživitve lutk na Jesenicah. Lutkarstvo je bilo namreč pri nas zelo dejavno okoli leta petdeset, potem pa je počasi zamrlo. Letos pripravljajo zanimiv program. Tri premiere (Fonfek Fije, Od kdaj kače nosijo očala in Trije snežaki) ter tri ponovitve iz preteklih sezon (Kljukčev rojstni dan, Butalski policaj, Cefizelj in pek, Poldi in Leopoldina ter Zajčkova hišica). Zaradi velikega povpraševanja v vrtcih in šolah radovljiške, jeseniške in tržiške občine bodo, tako kot lani, s posebnim abonmajem gostovali po vsej Gorenjski. Novost pa je uvedba lutkovnih matinej, ki bodo vsakih štirinajst dni v lutkovnem gledališču na Hrušici. Podobna prireditev je zdaj že dodobra umeščena na Jesenicah in izmenoma se bodo od
1. oktobra ob 10. uri naprej na obeh lokacijah dogajale prireditve za otroke. Vključevale bodo predstavo, risanje, nagradne uganke in po novem tudi nastop čarovnika."
Lutkarji so prav gotovo paradni konj jeseniške Glasbene mladine?
"Seveda je lutkarstvo najbolj razširjena in uspešna dejavnost, vendar ne smemo pozabiti, da Glasbena mladina predvsem sloni na organizaciji in posredovanju glasbenih dogodkov. Za predstave Lutkov-nega gledališča denar prispevajo lutkarji sami, saj večino denarja, ki ga zaslužijo s predstavami, vlagajo v nove projekte. Sicer pa je namen Glasbene mladine predvsem vzgajati mlade za glasbo: učimo jih spoznavanja glasbenih inštrumentov in zvrsti. Od oktobra do marca v šestih koncertih predstavljamo mlade, a že uveljavljene glasbenike."
Kakšni so načrti za jesen?
"Glasbena Mladina Jesenice letos praznuje dvajset let delovanja, kar bomo skušali sloves-no obeležiti v začetku novembra, ko bo v Muzeju Jesenice odprta razstava, ki bo prikazovala dejavnosti Glasbene mladine in Lutkovnega gledališča. Lutkarji bodo ob tej priložnosti pripravili posebno predstavo, Glasbena mladina Slovenije pa nam podarja koncert kvarteta mladih klarinetistov. Pridružil se nam bo tudi znani italijanski lutkar Pierre Paolo. Praznovanje pa bo tudi priložnost, da v enem koncertu združimo vse tiste glasbenike, ki bi morali konec tega poletja nastopiti na Blejskem otoku, pa smo zaradi slabega obiska stalne ponedeljkove prireditve na koncu odpovedali. Seveda pa se mi zdi primerno, da bi ob tem organizirali tudi nekakšno problemsko konferenco o težavah društva, ki kljub velikim projektom temelji le na prostovoljnem delu." • M. A.
"Parki so včasih res pomenili statusni simbol, vendar zaenkrat še nismo ponovno prišli do tja. Skušamo pa ponovno vzpostaviti drugačen odnos do parkov v smislu, da so integralni del gradov. Žal takšna miselnost pri nas še ni kako globoko prevladujoča, na kar kaže tudi stanje pri vzdrževanju in obnavljanju vrtov," je povedala Jerneja Batič, organizatorka prireditve in uredinca pubikacije Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji, ki je dvojezična (v slovenskem in angleškem jeziku) ob tej priložnosti izšla v založbi Ministrstva za kulturo. "Z akcijo želimo opozoriti na večje probleme: pri obnovi parkov in vrtov, kjer že imamo nekaj strokovnjakov, a premalo denarja pri vzdrževanju, za kar pri nas ljudi ne šolamo in je takšnih, ki se na to spoznajo, zelo malo. Obenem želimo z akcijo opozoriti na najrazličnejše možnosti obnove, vzdrževanja in izkoriščanja parkov."
V akciji sodelujejo vsi regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, Biotehniška fakulteta in Arboretum Volčji Potok, kjer je bila v sredo tudi svečana otvoritev prireditve.
V 13. in 14. stoletju so tudi v Sloveniji zgradili veliko gradov, dvorcev in hiš vitezov, takšnih, kakršni so tudi gradovi v Begunjah, Volčjem Potoku in na Brdu, katerih vrtove so si po otvoritvi razstave v Radovljici lahko organizirano in pod strokovnim vodstvom ogledali vsi, ki se za to zanimajo. Park arboretuma Volčji Potok je poznan številnim obiskovalcem, malo manj pa park ob gradu Begunje. Različni viri in analize pa kažejo na to, da
lahko prištevamo park k e1 najzanimivejših krajinsko afi]!j tekturnih zasnov v
Slovenif
kot redek primer vrtno v® tekturne zasnove iz baročne? obdobja. Kot je predstavlje? v novi publikaciji o vrtovih " parkih v Sloveniji, je struk-11'' na zasnova parterja preprosf* Glavni del širšega obmo^ gradu je renesančni parter k" najreprezentativnejši del 1$ nove, kostanjev drevored ( paviljonom, parkovna uredil grobišča NOB, sadovnjak n hodno od gradu in parko^ del južno od njega. Da>*J predstavlja kostanjev drevo^ vizualno pomembno krajin8" arhitekturno prvino v obmotr
V tem stoletju je bila področju vzpetine, ki ob grad z zahodne strani, podaljšku drevoreda oblik°v* na nova pot, ki jo je arhit*^ Plečnik zaključil s paviljon?1*
V zadnjih letih so bili narej^ nekateri posegi drevesne k1 urgije v kostanjevem drevo1*, du, Plečnikov pavilion pa prenovili.
Po četrtkovi otvoritvi otro$ ga videnja vrtov in parkov dež ni pregnal tistih, ki so odpravlili na organi!*** ogled parkov v Begunjah, ? Brdu pri Kranju in v Volti) Potoku. Danes pa je bi Cekinovem gradu v Ljubi}* simpozij na temo obnova dovinskih parkov, na kat^ so predavali strokovnjak'u Slovenije, Italije, Madž^ Hrvaške in Avstrije.
Park ob gradu Brdo je dolga leta najbolj poznan K Titova rezidenca, po letu ^ pa je v lasti Republike Sl^ nije. Sicer pa so lastniki, k' gradu in parku vtisnili efl« najmočnejših pečatov, pL gotovo predstavniki dru*'. Zois, ki je tam živela več I 150 let. Obdobje lastnisj Zoisov je še posebej P«01^ no za nastanek baročne ^ nove parka. Takrat so z3^ obrambni jarek in zasno ^ baročni park. ki je vzpoS-jL nova razmerja med arhitekt in okolico. J Vrtovi in parki so bili n6 j statusni simbol, nato srn«? . dolga desetletja nanje škofij pozabili. Prizadevanja, da t"^ videli kot pomemben del avne in kulturne dediščine-j jih bodo morda iztrgala■ sedaj v večini primerov sk neizbežnemu propadanju- ^
1 r
Ljubljana - V preddverju zgradbe TR3, Trg republike ^
I   Hrthjfnjlro   nanrurl   na nafprniii
L
sinoči razglasili dobitnike nagrad na natečaju Slove--., fotografija leta, ki jo je razpisal Urad vlade za informi'Mi skupaj z agencijo Kodia photo&graphis. V kateg0 .{j
katcg°Z
fotografija leta, ki jo je razpisal Urad vlade za Dogodki je nagrado prejel Jurij Struna
naključja Mirko Kunšic, (novinar Slovenskih novic »z Dupclj), v kat. Ljudje Karlo Pesjak, za reportažo
Zauneker, v kat. Šport Mitja Gustinčič, za reportažo \.( Fcvžar, v kat. Umetnost Martin Bobnič, v kat. Narava/O* Igor Voljč, za reportažo Hrvoje Oršanič. Fotograf leta jc*|<<j Fevžer. Na sliki: Požar na pokopališču v Naklem, avtor M1 Kunšič. Fotografija je bila nagrajena v kat. Naključja* ,
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
MILAN TILI, bivši direktor holdinga Alples Železniki
Alples ni kupil IPH Žitara vas
Dobil sem pooblastilo za nakup večinskega deleža, vendar tega nisem uresničil, saj se je spletlo s prodajalcem, pravi Milan Tili.
£ranj> 29. septembra - Na naše panje o Alplesu se je odzval zdaj JJ. bivši direktor holdinga Alples ^"an Tili, ki je v pogovoru razkril v°Jo plat medalje. Preberite torej in &mi presodite, kakšna je resnica, če Dio se sploh že dokopali do nje, saj lPua*mere v s'ovenskem podjetju •» Žitara vas na avstrijskem Kor-skem še vedno ovite v meglo.
"Zakaj ste bili razrešeni?" £.'Nisem bil razrešen zaradi IPH gitara vas, poglejte, v odločbi to ni
cenjeno. Sicer pa, sklad me je ^enoval in kadarkoli me lahko
azrcši. Ne bom pa spraševal, kakšno P°oblastilo sem prekoračil, ker nisem
°benega. Formalno torej nimajo raz-oga."
„ 'Vam niso povedali, zakaj so Vas Grešili?«
Ne. V sredo, 6. septembra, bo 13. so prišli trije gospodje in mi
uri
f0vedali, da sem bil ob 12. uri .Grešen. Med njimi je bil gospod Urjevčič s sklada za razvoj. V tistem ^nutku sem moral vse pustiti in sem
Sicer pa je zame pomembno le, da se i6 Alples v 'mojem' času dvignil, ko prišel, je bil povsem na dnu. ^ključni račun za leto 1992 je f0*azal 8,5 milijona mark izgube, eta 1993 smo imeli 2,4 milijona mark
8ube, lani pa 219 milijonov tolarjev ??-roma slabe 3 milijone mark do-j^ka. Sredi letošnjega leta pa smo ^eli približno 10 miljonov tolarjev p jčka, polletna bilanca je bila torej j/^tivna. Poslovanje se je torej iz zelo ^ °blematičnega prelevilo v sorazmer-t°K Uspešnega. Največji podjetji sta v J1 letih zelo povečali realizacijo, ko U ^ prišel, je imel Lesni program 450 v °Č mark mesečne realizacije, Pohišt-D ..Pa 600 tisoč mark, zdaj pa imata £ 'bližno 1,5 milijona mesečne reali-
c'je, Lesni program še nekaj več."
"Oba direktorja sta mi v neformal-e"» pogovoru zatrdila, da imata
£sluge predvsem onadva oziroma
njuni ekipi?"
e .^aj ne trdim, da jih imam samo jaz, ldentno pa je, da je bil prelom arcjen v tem času, da je Alples spet
Jjstal dobičkonosen. V tem času pa
: *°gar nismo odpustili, ko sem prišel, bilo zaposlenih 550, prav toliko jih
LL danes. Redno so . dobivali plačo, Mi niso zamujale, na to sem bil
jj^sebej pozoren. V tem času smo Veda zmanjšali dolgove."
Tudi s prodajo premoženja?"
3 Le deloma, saj smo prodali za 2 do bilijone mark premoženja, dolgovi s s° znašali 20 milijonov mark, veliko ^ jih odplačali.
rj|^r Je bil javno zelo izpostavljeno *e !? prispevka za sklad stavbnih Vj Ijišč, bi rad povedal, da je Alples lete dolgove do leta 1993 poravnal, za oni0 Pa smo dobili neprimerno ^'°Čbo, saj je bil prispevek enak tako p Pisarne kot za parkirni prostor in ysPevek je znašal toliko, kot če bi bil let'3 sred» Ljubljane. Za letošnje Srn° ^a Je D'la odločba pravilna. Zato ^° se pogajali o višini prispevka, prav pQn> Preden so me razrešili, smo se s 8nSredovanjem škofjeloške občine do-v°nli glede plačila."
Hi^.a koliko je letošnji prispevek 5" °d lanskega?"
^a slabo polovico."
vJ^Jtt/va se k podjetju IPH Žitara \^ katerega večinski delež je kupil
s^'plcs ni kupil IPH. Nameravali t{|0 8a kupiti, dobil sem tudi pooblašča nakup, vendar tega nisem hotel
uresničiti, ker se je zapletlo s prodajalcem. Sam Korže je podpisal pooblastilo za nakup, vendar smo od tega odstopili."
"Očitajo Vam vendar obratno, da so Vas razrešili zaradi nakupa IPH?"
"Tudi politika je v ozadju, zato želim govoriti le o gospodarskih stvareh. Če politiki mislijo, da je to pametno, naj to storijo, vendar ne na račun Alplesa. Nihče ne bo mogel reči, da sem 'zafural' Alples, pravzaprav sem srečen, da sem razrešen."
"Kako je sploh prišlo do zamisli o nakupu IPH?"
"Skupščina družabnikov IPH-se je 20. aprila letos strinjala, da Alples kot 2,5-odstotni delničar od Slovenijalesa odkupi večinski delež. Vendar do odkupa ni prišlo, storjen je bil le prvi korak."
"Očitajo Vam, da ste predlagali stečaj IPH, kdaj ste tam postali direktor?"
"Formalno sem tam eden od direktorjev postal 30. junija, že prej so imeli dva, stalnega in pogodbenega. Čeprav sem bil uradno že registriran, pogodbe še nisem podpisal, tudi nobenega denarja nisem dobil. V drugi polovici julija je bil napovedan stečaj, tako kot drugi člani kolegija sem se s tem strinjal."
"Zakaj je Alples nameraval kupiti večinski delež?"
"Videli smo možnost povečanja prodaje prek IPH, saj je Avstrija v Evropski uniji."
"Tam je tudi proizvodnja?"
"V Alplesu smo želeli ohraniti ozko specializacijo na proizvodnjo pohištva, zato smo tudi prodali trgovino in drugo. IPH pa ima izredno dobro pozicijo pri masivnem pohištvu, veliko kupcev tudi v Sloveniji, čeprav je to drago pohištvo. Tam je 35 zaposlenih, proizvodnjo smo nameravali razširiti, zlasti pri zaključnih delih, kjer so največji specialisti. V Ljubljani in v drugih večjih slovenskih mestih smo nameravali odpreti prodajalne dragega pohištva pod blagovno znamko made in Austria. Cilj je bil zaslužek. Naj ne pozabim, specializacija na izdelavo pohištva se je odrazila tudi v dveh zlatih medaljah na ljubljanskem pohištvenem sejmu, trdim, da je Alples danes pri pohištvu prvi v Sloveniji."
"Zakaj je zamisel padla v vodo?"
"Družabniki so oporekali, da je to razprodaja, stvari so se začele vleči. Zaradi odlašanja nas je pustil na cedilu
naš partner, nemška firma, ki naj bi prispevala tehnologijo in opremo. Rekli so nam, žal nam je, predolgo se to vleče."
"Je Vaši razrešitvi botrovala privatizacijska zgodba?"
"Lahko si seveda mislim svoje. Ko sem prišel, Alples ni bil nič vreden, danes bi zanj takoj dal 15 milijonov mark. Očitajo mi, da sem zaviral privatizacijo, hotel sem najprej izpeljati delavsko, počasi, morda se komu bolj mudi. Mislim, da so preveč površno ocenili razmere v Alplesu, rezultati so boljši, vendar bo potrebnih še vsaj pet let garanja, še pet let ne bo dajal nič, temveč bodo potrebna vlaganja. V proizvodnji so še vedno avtomati, zato ni fleksibilna, lani smo kupili največji CNC stroj v Sloveniji, skoraj v celoti z lastnimi sredstvi, v Lesnem programu pa letos proizvodno linijo za 2,5 milijona mark, polovico z lastnimi sredstvi."
"So razrešitvi botrovale strankarske zdrahe?"
"Ne vem, nikoli nisem bil v nobeni stranki. V to se ne spuščam, govori pa se marsikaj. V zadnjih dneh sem imel zelo veliko telefonskih klicev, vsi hočejo neke informacije."
"Zaradi informacij so Vam izplačali odpravnino?"
"In jo preklicali. Nobene druge stvari nisem dobil kot plačo, ki je znašala 3.300 mark."
"Kaj pa sporni audi, tovarniški sindikat je na skladu protestiral te marca?"
"Povedal sem jim, da od odločitve ne bom odstopil, da imajo delo in plačo. Stvar morda izgleda kruto, toda tako je. Sicer pa to ni največji audi, temveč srednji, z močnejšim motorjem. Na svojih vožnjah in pri poslovnih partnerjih sem opazil, da je to primerno vozilo, seveda pa avto ni bil moj in tega tudi nisem skrival, saj je na tablici napisano Alples, malokdo si danes to upa napraviti. Sicer pa poznam direktorje, ki sc vozijo z dosti dražjimi avtomobili."
"Vendar to niso skladova podjetja?"
"Zame to ni pomembno, sklad je samo lastnik, pomemben je čim večji dobiček in nič drugega. Sklada zato tudi nisem vprašal za avto, to sem imel v pooblastilih. Ko je prišlo do pripomb, me je Korže poklical in vprašal, zakaj sem kupil takšen avto. Rekel sem mu, da je to moja odločitev, če meni, da je napačna, naj me razreši."
"Je torej to prispevalo k razrešitvi'" "Mislim, da so bile te odločitve preuranjene."
"Kaj zdaj delate?"
"Zdaj sem na dopustu. Sicer pa imam dosti dela, sanirati pomagam podjetje Žaga in masiva, s svojim programom dobičkonosnosti, računam, da bom tam v treh mesecih končal. Zanima pa se že neka druga zasebna firma, ki me namerava angažirati."
"Ste res solastnik firme Žaga in masiva?"
"Še vedno sem direktor Alples žage, pred časom sem direktorja Žage zaradi slabih rezultatov razrešil in postal direktor Žage."
"Hkrati?"
"Da, vendar iz tega naslova nisem prejemal plače. V tem času je firma Masiva in žaga šla v nakup žage, ki pa še ni končan."
• M. Volčjak
Nova organizacija na področju turizma
Lipov list verjetno ne bo več del celostne podobe
Kranj, 2. oktobra - Ob dnevu turizma, 120-lctnici TI) Kranj in 90-letnici Turistične zveze Slovenije je Upravna enota Kranj v četrtek, 28. septembra, organizirala okroglo mizo, katere gost je bil državni sektretar za turizem Peter Vesenjak. Ta je gorenjskim turističnim delavcem predstavil koncept Zakona o turizmu, nov strateški načrt trženja slovenskega turizma in vlogo Centra za promocijo turizma Slovenije, ki ga je ustanovila vlada.
Peter Vesenjak je že na začetku okrogle mize poudaril, da je turizem gospodarska dejavnost, ki ima tržišče znotraj meja države, saj se vse turistične storitve in proizvodi prodajajo doma. Na ministrstvu so iz analiz ugotovili, da so tuji obiskovalci navdušeni nad naravno in kulturno dediščino Slovenije, veliko manj pa so zadovoljni s storitvami, ki so jim nudene ob obisku. "Zato je potrebno v Sloveniji vzpostaviti turistični sistem, ki bo zajemal vse elemente od razvoja, trženja, oblikovanja turističnih produktov do prodaje le-teh. S tem namenom smo na ministrstvu že pripravili strateški načrt trženja in predvideli njegovo izvajanje," je povedal državni sektretar za turizem.
Del tega načrta je tudi nova celostna podoba slovenskega turizma, ki po novem verjetno ne bo več vsebovala lipovega lista, saj ta po Vesenjakovih besedah zunaj države ni dobro uveljavljen. Izgradnjo nove celostne podobe so zaupali marketinški agenciji Futura, ki mora pripraviti tri predloge. Vsi trije se bodo testirah na ciljnih trgih v tujini in na podlagi rezultatov bodo izbrali najboljšega.
Novost v organizaciji našega turizma bo tudi Center za promocijo turizma Slovenije, ki ga je ustanovila vlada, in ki ima že imenovan upravni odbor. Vendar naj bi bistvo celotne turistične organizacije ostalo na lokalni ravni.
Na ministrstvu pripravljajo tudi novo kategorizacijo gostinskih objektov. Črkovna kategorizacija, ki se je uveljavila pri nas, je zastarela in premalo informativna. Zato naj bi po novem imeli tri kategorije tehnične kakovosti, znotraj njih pa še tri kategorije kakovosti storitev. Prve so tiste, ki so merljive, pri drugih pa to ni mogoče. Novost bodo tudi oznake nastanitvenih objektov glede na njihovo specializacijo - ali so namenjeni seminarjem, simpozijem itd.
Vse zgoraj navedene novosti bodo določene z novim Zakonom o turizmu, katerega koncept se pripravlja. Občine se bodo morale same odločiti, ali bodo vlagale v turizem ali ne. Tiste, ki se bodo odločile za turizem, bodo skupaj z lokalnim turističnim gospodarstvom ustanovile in sofinancirale lokalno turistično organizacijo. Lokalne turistične organizacije bodo v zameno morale izvajati programe, ki bodo tako v javnem interesu kot v interesu gospodarskih turističnih organizacij, sodelovale pa bodo tudi pri upravljanju nacionalne turistične organizacije. Ta se bo 90 odstotno financirala iz državnega proračuna, ostalih 10 odstotkov pa bo dobila iz lokalne ravni. Vmesne regionalne ravni po novem ne bo. Tako lokalne kot tudi nacionalna turistična organizacija pa bodo morale z organizacijo turističnih prireditev in trženjem turističnih produktov ustvariti tudi svoje lastne prihodke.
Na vprašanje, zakaj potrebujemo še eno organizacijo na področju turizma, je Peter Vesenjak odgovoril, da je razlog preprost - nobena zdajšnja organizacija ne opravlja zares povezujoče, trdne in sistemske funkcije na tem področju. Poudaril je še, da nova organizacija starih ne bo izključevala, ampak vključevala. • P.O.
Izobraževanje za obrtnike in podjetnike
(PODJETNIŠKA AKADEMIJA
VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA PREDDVOR
PET MODULOV - 90 UR
- PODJETNIK   IN VODENJE PODJETJA
- MARKETING
- PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
- EKONOMIKA IN FINANCE
- KADROVSKI MANAGEMENT
PRIČETEK: ll.OKTOBER 1995
USPOSABLJANJE POTEKA OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 18 00 DO 20.30
Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije • Združenje podjetnikov Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije.
I Vse            a d         „i int a\ \Kont»Mn» ^seljcmj^-------
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
M ŠTIRIH KOLESIH
TEST: TATA 2.0 D SX
MESTNI TRANSPORT
Ime indijske avtomobilske tovarne Tata je povezano tudi z Evropo. Še ni tako dolgo tega, odkar so licenčno proizvajali Mercedsova tovorna vozila, na enaki osnovi so razvili tudi lahka dostavna vozila in slednja so našla pot tudi v nekatere evropske države.
Za začetek je na trgu na voljo dostavni avtomobil s kabino z dvema sedežema in tovornim prostorom, torej tisto, kar najbolj preprosto imenujemo pick - up. Pri tem je zanimivo, da nos tega vozila zelo spominja na nekatere starejše Mercedesove avtomobile, razlika je le v tem, da je avtomobil višji in robust-nejši. Če je tako kot na testnem avtomobilu, dodana še posebna oprema, namiguje celo tudi na to, da bi bil lahko namenjen celo vožnji po brezpotjih, pa vendar temu ni tako. Sprednji varnostni lok, dodatni žarometi, varnostni lok nad tovornim prostorom in še enkrat dodatni žarometi (dolge luči in luči za meglo) bi lahko napeljevale tudi na to, da gre za tako imenovano rekreacijsko vozilo.
Toda lastnosti, ki jih ima ta avtomobil, nedvoumno govorijo, da gre za vozilo nekje med osebnim avtomobilom in tovornjakom, seveda bliže slednjemu. Na tovorni prostor, ki meri 1,88 metra v dolžino in 1,41 metra v širino je mogoče naložiti kar tono tovora, ob tem, da ga zapirajo 40 centimetrov visoke pločevinaste stranice, pa si je za dodaten denar mogoče omisliti tudi plastično nadgradnjo in s tem pridobiti
cele tri kubične metre uporabnega prostora.
^nosilnost +prostornost tovornega prostora +okret-nost I -pomik sedežne klopi -robato delovanje motorja -zdrsavanje zadka (tovorni prostor brez obtežbe)
Tata 2.0 D SX: podoba rekreacijskega terenca, namembnost prevoz tovorov
Potniška kabina, ki je namenjena dvema potnikoma, je navkljub navidezni zunanji velikosti, sorazmerno tesna, razen v širino. Potnikoma je na voljo ena sama klop s premalo preg-ibljivim naslonjalom in za večje voznike s tudi premajhnim vzdolžnim pomikom, morebitne težave pa nekoliko omili po višinim nastavljiv volan. Slednji je opremljen s servooja-čevalnikom, toda tudi ob tem obračanje ni pretirano lahkotno opravilo. Armaturna plošča je križanec med mercedesovo podobo in indijsko izdelavo, serijska oprema je skromna, za •dodaten denar pa se dobi vrsta dodatkov, tudi klimatska naprava in radiokasetofon.
Oznaka 2.0 D pomeni, da Tato poganja znani štirivaljni dvo-litrski dizelski motor, skoraj natanko takšen, kot se je včasih vrtel v mercedesih. Njegova priletnost je očitna, toda prav zato tudi zanesljivost delovanja, grob tek in glasnost, dober navor in sorazmerno skromna moč. Motor poganja zadnji par koles, moč pa se nanj prenaša preko petstopenjskega menjalnika, s tovornjaško preračunanimi prestavnimi razmerji in s tovornjaško razporeditvijo položaja prestavne ročice.Vožnja s
tem poltovornjakom je seveda takšna kot v drugih vozilih te kategorije, zato tega seveda ne gre šteti v minus, nekaj pozornosti je potrebno le takrat, ko se avtomobil znajde na spolzki podlagi in ko ni naloženo -zdrsavanje zadka je takrat namreč dovolj občutno. Ker pa je tata 2.0 D v razmerju s svojo dolžino dokaj okreten avtomobil, se njegova uporabnost izkaže tudi v ožjih mestnih središčih. Takšnemu transportu pa je pravzaprav tudi namenjen.
Cena do registracije: 22.490 DEM (Globus Motors, Ljubljana)
Notranjost: Spomini na Mercedes-Benz
TEHNIČNI PODATKI: vozilo: dostavno vozilo, 2 sedeža, odprt ali zaprt tovorni prostor. Motor, štirivaljni dizelski, postavljen spredaj vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 1948 cem, SO KVV/68 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4560 mm, š.1700 mm, medosna razdalja 2825 mm. Najvišja hitrost: 120 km/h (tovarna), 123 km/h (test). Poraba goriva : 7-101 plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 10,11.
• M. Gregorič, slike Lea Jeras
Uporabnost: tovorni prostor
OPEL CORSA IN ASTRA '96
OPEL V LETU NOVIH IDEJ
serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan
iji'IHk
9SB3BSEM
t
ASTRA že /a 23.800 dim
serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel...
UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE
avtotehna Mi d.o.o.
Pintar
SERVIS in REZERVNI DELI
Koroška c. 53 a. Kranj,
Tel.: 064/212 191, 224 621, faks: 064/212 191
MEŠETAR
Živina še po starem
Ker se odkupna cena mleka s prvim oktobrom ni spremenil je malo verjetno, da bi se spremenila tudi cena goveje živine.v gorenjskih klavnicah Mercator - Meso-Izdelki Škofja Lok* Specerija Bled v Radovljici, Jeseniške mesnine na JesenicahJ" Kmetijsko gozdarska zadruga Srednja vas v Bohinju) bodjj torej tudi ta mesec odkupovali živino po cenah, ki veljajo o" lanskega novembra dalje. Poglejmo jih!
Hypo Koroška se širi v Slovenijo
Ljubljana, 2. oktobra - Najpomembnejša banka avstrijske dežele Koroške je v Ljubljani odprla svoje hčerinsko podjetje H v po Leasing. V Slovenskem prostoru je prisotna že nekaj let, svojo prisotnost pri nas pa je z odprtjem slovenske podružnice še dodatno utrdila.
V petek je največja koroška vseh področjih - od nepremič-
banka Hvpo Koroška v Ljubi- nin do premičnin najrazličnejših
jani tudi Uradno odprla svojo vrst. Odprtje slovenske podruž-
hčerinsko družbo Hypo Leas- niče je krona petletnega delo-
ing, d.o.o. Podjetje, ki je v vanja Hypo banke v Sloveniji,
stoodstotni lasti  koroške prav tako pa korak bližje raz-
banke, se ukvarja s sklepanjem vojnemu cilju Hypo banke -
leasinških poslov na praktično postati bančna hiša prostora
Alpe Jadran
Koroški bančniki so ob petkovi otvoritvi dejali, da je sto let izkušenj ter znanje temelj za uspešno poslovno sodelovanje na Slovenskem. To danes že potrjuje več kot 2000 strank v Sloveniji ter sklenjeni posli v višini milijona in pol avstrijskih šilingov. Svojo prisotnost na trgu bo Hypo banka skušala še utrditi z odprtjem leasinške poslovalnice v Celju, prihodnost morebitnih pravih bančnih ekspozitur v Sloveniji pa je vsaj za enkrat še negotova.
• U.Š.
plačilni in kakovostni razred
odkupna cena (v SIT/kg) * meso *živa teža
* Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice
in kastrati, stari do dveh let in pol:		
1.  E2, E3	491,45	265,38
II. E1.E4, U2, U3	448,70	242,30
III. E5, U1, U4, R2, R3	427,35	230,77
IV. U5, R1, R4, 02, 03	363,25	196,15
V. R5, 01,04	320,50	173,10
VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5	256,40	138,45
* Krave, stare od dveh let in pol do pet let, biki starejši od dv*" let, in voli, starejši od dveh let in pol:
I. E2, E3 393,16 212,30
II. E1, E4, U2, U3 358,97 193,85
III. E5, U1, U4, R2, R3 341,88 184,61
IV. U5, R1, R4, 02, 03 290,60 156,92
V. R5,01,04 256,41 138,46
VI. 05, P1, P2, P3 P4, P5 205,13 110,77
* Krave, starejše od pet let:
I. E1.E2.E3	294,87	147,43
II. E4.U1.U2, U3	269,23	134,62
III. E5, U4, R1, R2, R3	256,41	123,20
IV. U5, R4, 01, 02, 03	217,95	108,97
V. R5, 04	192,31	96,15
VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5	153,85	76,92
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, upošteva pitanje v boksih od 120 do 510 kilogramov žive te in dnevni prirast 0,85 kilograma na krmni dan, ocenili, daj" bili avgusta stroški pitanja govedi na kmetijah 259,01 tolarja'1 kilogram.
HYUNDAI
TESTNE VOŽNJE
z vozili NOVA LANTRA in ACCENT bodo v
SOBOTO, 7.10.1995
med 9. in 14. uro
VLJUDNO VABLJENI v AVTOHIŠO KADIVEC, Pipanova 46, ŠENČUR pri KRANJU, tel.: 064/41-573
Drugačen
&CHRYSLER
Prestižen.
Valant Bled, Železniška 6. Lesce, tel. (064)718 401
Vreme
2a danes nam vremenoslovci napovedujejo Pooblačitve, tudi jutri bo zmerno oblačno, občasno bo deževalo. V četrtek se bo slabo vreme nadaljevalo, temperature pa bodo precej visoke.
LUNINE SPREMEMBE
Ker je v nedeljo prvi krajec nastopil ob 15.36, °o po Herschlovem vremenskem ključu vreme spremenljivo.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
■ f rejšnjtkrat smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bilo videti ^čo na planini Lipanci (1633 nm), ki leži nad Pokljuko, pod Debelo ™čjo in Lipanskim vrhom in je last planinskega društva Bled. Zgleda, ^ste Gorenjci veliki ljubitelji svojih gora, vsaj številna pošta, kjer so javori na tovrstna vprašanja govorijo o tem. Ko smo žrebali, se je iz izluščilo naslednjih pet: 1. Kristina Mencinger, Cesta na Ravne 4, 3 Bistrica; 2. Tončka Lapuh, Jermanka 12, Bled; 3. Jana Fartek, Q~*Ja na Ravne 4, Boh. Bistrica; 4. Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, Zg.
5. Damjan Pristov, Sp. Gorje 99, Zg. Gorje. Čestitamo! ^okrat objavljamo precej staro razglednico. Kaj je na njej in kje se do ■ ^a ta'e P0*0'*' Pa morate seveda ugotoviti vi in nam odgovore na °Pisnicah in z vašimi naslovi poslati do petka, 5. oktobra, na naš J^'ov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih govorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
^^^^
Ta nova od Andreja Šifrerja - Šifkota
Najboljši Andrejev šport je...
Too Much, Andrej nas je letos že tretjič v zadnjem letu
Eovabil na novinarsko konferenco v Vinoteko na gospodars-em razstavišču v Ljubljani. Prvič na začetku leta, ob izzidu njegove plošče "Sedem Irskih noči", drugič okrog 1. maja, ko je predstavljal svojo slovensko turnejo skupaj z Irsko skupino Stockton's Wing in tretjič pred nedavnim, ko smo lahko slišali nekaj komadov z novega albuma "Življenje je drag šport". V množici gostov mi ga je uspelo "skinit" za par minut.
Pa dej nehi no Andrej, a je že nova?
"Točno tako. In reče se ji "Življenje je drag šport". No, glede na to, da sem bil do sedaj med posameznimi ploščami navajen delati premore po 7 let, je tale "otrok" po devetih mesecih, kar je sicer za ljudi normalno, v glasbi res rekordno hiter. A kaj naj rečem, kup novih kreativnih vibracij in novo rojstvo je bilo tu."
Spočeto je bilo baje v Kaliforniji?
"Res v vroči Kaliforniji, kjer vročina puhti iz betona in asfalta, vse se odvija zelo počasi, a ko pade noč folk zaživi, dobi novo moč... Namen mojega letošnjega pobega v Kalifornijo je bil potep k p'rjatlom. Ko je bila moja "Irska zgodba" zaključena, številni nastopi in tako na gosto pripravljena turneja je bila izredno naporna, tako da sem si v juniju vzel počitnice.
A to, da greš v glasbeni studio so zate počitnice?
"To se ti pa zgodi, če po svetu hodiš brez glasbenih kondomov. "Življenje je drag šport" je neplaniran otrok brez zaščite. V Kaliforniji sem obiskoval nekakšen tečaj za songwriter-je, tekstopisce, ki mi je zelo pomagal, da sem se naučil, kako se posameznega komada lotiš bolj "obrtniško", ameriško... Skladbe so dodelane, nadzorovane, kot rečejo oni."
Instrumentalno so skladbe precej bogate s kitarami.
"Imel sem skupino izvrstnih studijskih glasbenikov in štirje kitaristi so imeli vsak po enih par kitar, vseh skupaj se mi zdi šestnajst različnih vrst kitar."
Baje je naklada tvojega "Irskega" albuma dosegla cifro 20.000? Kaj pa tale zadeva?
"Počakaj, da se prime. Če vprašaš mene, je zadeva narejena odlično, sicer pa to moraš poslušat'."
A hit za Barcafc je? Men se recimo dopade una "Obleka naredi človeka"?
"Ponavadi ne delam plošče tako, da bi gor bil en komad, ki bi bil totalen hit, tu so najmanj trije, štirje komadi, ki so si po "hitoidnosti" enakovredni. Sicer pa, Amerikanci so navdušeni nad "Mojo čebelo". Mislim, da je to, da se ljudje ne morejo odločiti za eno in najboljšo, čisto uredu."
Kaj pa po naslednjih devetih mesecih?
" Za štir' leta 'mam dost'. " • Tekst in foto: Igor K.
Ko so poslanci oni dan v Parlamentu branili svoje privi-cS'/e - da bi namreč odšli "Jedčasno v pokoj in za to nekaj manj kot 100 tisoč Jtnških mark odpravine - se je
Poslanskih klopeh razvnela rovičniška debata o tem, kdo ?e yriv, da jim je v javnosti tako l 1° upadel ugled. Saj se ve, "o je kriv! Novinarji - kdo pa!
Zanimivo je, da se je razpravi o ugledu parlamenta raz-p Qfnenela ravno ob vprašanju ^diasnega upokojevanja in
Qznih odpravnin! Kaže nam-
c> da se osebi ob prevzemu ra^^je funkcije in oblasti, ^nlo zasučejo koleščki v glavi n Rlava ne producira več °"ene pametne razsoje in ta,$ani niso sposobni vzpos-
v(/a?/ nobenih pametnih raz-nerij več. Vse to je izgledalo .^reč" takole: prepričani so Upin°st prepričevali, da jim l%l,ed sicer pada, a za to so
,v' novinarji. V resnici so na>nreč oni ugledni le po ye/"av' stvari, kaj šele po svo-^ neumornem trudu in delu, ?. 0 morajo predčasno v pen-0 ,n z nekaj sto tauient mark fpravnine! Jasno kot beli fex' Greš ti k šefu in mu
del Vem' da se 0 mo!em "iew S^a°° govori in v resnici Ug[.^e8' nimam nobenega nyeda, ampak kolegi so strašno     °< ker delam kot za-
'c> hočem višjo plačo! tnerQ enostavna so ta raz-je Ja- Javnost, ki me ocenjuje, tr^dasta, kajti moje delo je sQ° ln dobro - zdaj pa si bom ifil,SeDi krojil tudi privilegije
Plačo. Preprosto kot pasulj!
V tej strašni debati seveda ni šlo brez poudarjanja njihove lastne pomembnosti in odgovornosti: koliko da so obremenjeni in v kakšnih nemogoče slabih pogojih da delajo. Ko so jih obiskali nemški kolegi, parlamentarci, so se baje zgražali, v kakšni neugledni restavraciji se naši poslanci hranijo in kako so
je vse tako, kot govorijo. Ko ti enkrat splezaš na visoko goro, je vse spodaj tako malo in nepomembno in se prav nič ne vidi, da spodaj kmetje še s konjički furajo in se kmetice na poljih krivijo pod sončno pripeko. Slika je idilična - kako je lepo in kako sem jaz heroj, da sem na goro splezal in od tu to lepoto dol gledam!
Tema tedna
Več
samovšečnosti - manj razuma
Ena izmed najvidnejših karakteristik našega parlamenta je: samovšečnost. Že Nietzsche
pa je dejal: »Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kot mu manjka razuma...«
poslanski stoli neudobni. Torej: ugledni so te po definiciji in statusu, kaj šele po delu, a ugled jim ruši udbomafijska novinarska srenja, stoli in kantina.
Hec je v tem, da so naši poslanci res tudi prepričani, da
Tisti poslanci pa, ki niso ravno stoodstotno prepričani, da si zaslužijo toliko priviligi-jev, ki bremenijo davkoplačevalce, pa so lepo • tiho! Saj ste morali opaziti, da se oglašajo vedno eni in isti in javno terjajo, kaj vse mora zanje iz
davkoplačevalskega žepa! Tise bodo zaradi svojih glasnih zahtevkov na veke vekov priskutili javnosti, medtem ko se drugi, ki so tiho kot miške, muzajo v klopi! Naj gredo v boj večni rogovileži in se zasračkajo narodu, mi bomo pa samo - glasovali! Zase • seveda!
Najbolj tragikomično pri tej stvari pa je, da je parlament najvišja zakonodajna oblast v državi in da si lahko naprti milijon mark odpravnine, pa mu nihče nič ne more! Kakšna novinarska kampanja proti parlamentarcem neki! Kaj pa v resnici more neka novinarska kampanja proti skupku privi-legirancev? Nič! V najbolj tragični konsekvenci jih novinarsko naščuvan narod kvečjemu na cesti kje lahko popljuva ali z jajci obmetava - kar pa ni nič v primerjavi s tem, da imaš predčasni penzijon in veličastno odpravnino.
Niti enega heroja ni, ki bi stopil gor za oder in pred kamero dejal:
»Jaz pa se tu, na licu mesta odrekam privilegijem!« Bumbar! Bi zaklical ves parlament in pol Slovenije zraven! Le kaj ima pa ta butelj zdaj za bregom?
Pa ne bi imel nič za bregom, le malo manj je samovšečen kot drugi. Prav samovšečnost pa je ena izmed dominantnih karakteristik parlamenta.
In kako je že dejal Nietzsche?
»Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kot mu manjka razuma.« • D. Sedej
RADIO m,i ifti tos.»
■■imr
ion VyyU ioi.s «1.1
ognjišči;
Kl. IS1 II J6 (.i
GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM
Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid.
VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 9. 10. 1995 Popevke:
1. EDINA - MALI PRINC
2. POZABLJEN DAN - FARAONI
3. NEKJE V DALJAVI - KOTAR RIHARD
Nz - viže:
1. RASTI, RASTI ROŽMARIN - vokalna skupina KRILA
2. PA SE SUŠ - kom. zbor AVE
3. MOJ OČKA IMA KONJIČA DVA - LJUBLJANSKI OKTET
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
1. ZDAJ ŽARIM - IRENA VIDIC
2. TAM SMO DOMA - FANTJE Z VSEH VETROV
VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče
Glasujem za: Popevka:
Narodnozabavna viža:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
"Zlati mikrofon" Radia 3ri
Lestvico pripravlja Boštjan Rupar
Mesec september je tudi že za nami in ponovno imamo mesečnega zmagovalca lestvice, ki jo pripravlja Radio Žiri. Mesečni zmagovalec je ansambel Glas Slovenije in skladba Naša Škofja Loka.
Novi predlogi meseca oktobra pa so:
1. ZA KRVAVCEM - Rudi Jevšek
2. RADA ME IMEJ - Niko Zaje
3. SOSED, DOBER DAN - Fantje z vseh vetrov
4. NOVO ŽIVLJENJE - ansambel Petra Finka
5. STARA POLKA - Trio Svetlin
Glasujte in določite vašega zmagovalca naše lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri.
Glasovnica
Glasujem za: Moj predlog; Moj naslov:
ATM TV na gorenjskih ekranih
Konec decembra leta 1994 je v Kranjski Gori začela poskusno oddajati zasebna lokalna televizija ATM TV, ki iz pretvornika Brvogi na 50K pokriva Zgornjesavsko dolino. Pred nedavnim pa se je ATM TV vključil tudi v Gorenjski kabel, tako da program lahko sedaj spremljajo gledalci od Podkorena do Radovljice. V Ratečah pa bodo lahko program kmalu spremljali na 52K. Osnovni namen TV postaje je obveščanje in informiranje občanov in turistov v Zgornjesavski dolini. S kamero in mikrofonom so prisotni na vseh važnejših dogodkih in prireditvah na območju Gorenjske. Oddaje so informativnega značaja. Prikazuje se tedenski pregled v KRONIKI TEDNA, snemajo razne reportaže, igre, športne dogodke, stare običaje, kuharske nasvete... V načrtu pa imajo tudi druge zanimive oddaje.
ATM TV je prisoten na TV ekranih v Zgornjesavski dolini 24 ur na dan in to od 18.15 do 19.15 z lastnim programom, od 19.15 do 21.15 je vključen nemški informativni program Deutsche Welle, od takrat dalje pa videostrani, kjer turisti in občani izvejo najbolj sveže informacije in zanimivosti. V jeseniškem kablu je ATM TV KRANJSKA GORA prisoten dve uri dnevno, v Gorenjskem kablu pa le z lastnim programom (eno uro). Zvočna podlaga v času oddajanja videostrani je Radio Triglav Jesenice.
Ker je ATM TV zasebna televizija, je kvaliteta in vsebina odvisna od denarnih sredstev, kajti televizija se financira izključno samo iz EP P bloka in zato lahko pripravi le toliko programa, kolikor dopuščajo finančna sredstva. V načrtu pa imajo kranjskogorski televizijci še veliko projektov, pripravlja pa se tudi dokumentacija za izgradnjo TV studia.
P. S.: Na videostraneh ATM TV je že od vsega začetka vsak teden dvakrat tudi najava za Gorenjski glas. Lojze Kerštan
Turistično podjetje ALPINUM
vabi k sodelovanju pridne in vestne delavce / delavke, ki jih veseli delo v gostinstvu:
1. KUHAR
2. NATAKAR
3. POMOŽNA GOSTINSKA DELA
(čistilka, sobarica, nočni čuvaj)
Pogoji:
pod 1.: KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj,
znanje 2 tujih jezikov pod 3.: zaključena osnovna šola, zaželene delovne izkušnje
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas in 1-mesečnim poskusnim delom. V želji, da bi našli skupni interes za dobro delo, kar bi prineslo obojestransko zadovoljstvo, vas vabimo, da pošljete pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Turistično podjetje ALPINUM, Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko Jezero.
Pripravimo se na zimo
Gobe v kisu
2 kg majhnih, trdih jurčkov, 1 l po okusu razredčenega in osoljenega kisa za vkuhavanje ali vinskega kisa, sol, poper, lovorov list
Majhne, trde jurčke očistimo, operemo, nekoliko večje jurčke prerežemo in jih kuhamo v vreli soljeni vodi 15 do 20 minut. Stresemo jih na cedilo. Posebej zavremo kis z dišavami in vanj stresemo pripravljene gobe. Ko zavrejo, potegnemo kozico na kraj štedilnika in čez 7 minut še vroče gobe damo v ogrete kozace in jih zavežemo ali drugače zapremo. Na enak način pripravimo štorovke, sivke, šampinjone.
Vložene zdušene gobe
Jurčki, štorovke, šampinjoni, sive ali druge gobe, sol, poper.
Gobe očistimo, operemo pod tekočo vodo in odcedi-mo. Narežemo jih na listke ali na nekoliko večje kose. V kozico damo za prst visoko vode, jo osolimo, dodamo nekaj zrn popra in stresemo gobe. Pokrite dušimo na majhnem ognju 35 minut. Se vroče damo v pripravljene patentne kozarce. Na rob položimo v vodi splaknjene gumijaste obročke. Na obrnjen pokrovček prilijcmo žlico močnega žganja, s svečo ga prižgemo, in ko se plamen razširi po vsem pokrovčku, ga obrnemo
na kozarec in pritrdimo vzmetnico.
Če nimamo patentnih kozarcev z vzmetnico, jih lahko vroče zdevamo v segrete navadne kozarce za vlaganje ozimnice, enako v pokrovek zlijemo žganje, prižgemo, hitro zapremo kozarec in počasi (pod odejo) ohlajamo.
Paprika v kisu
2 kg paprik, 1 l po okusu razredčenega kisa, 12 dag olja, 12 dag sladkorja, 12 dag soli.
Lepe, zdrave, podolgovate ali okroge paprike operemo, tik ob papriki odrežemo pecelj in jih obrišemo. V kozico vlijemo kis, dodamo olje, sladkor in sol ter vanjo vložimo drugo poleg druge paprike. Pokrijemo in pristavimo. Papriko kuhamo na eni strani toliko časa, da spremeni barvo, potem jo obrnemo. Kuhano papriko preložimo v ogret
kozarec, ga vedno pokrijemo in v kis položimo drugo plast paprik. Ko je vsa paprika kuhana in kozarec poln, zalijemo z vročim kisom, kije ostal v kozici. Kozarec zapremo s pokrovom ali zavežemo z dvojnim celofanom.
Pečena paprika v kisu
2 kg paprik, 2 dl olja, 1,5 l po okusu razredčenega kisa, česen.
Oprano in obrisano papriko okrog in okrog opečemov vročem olju in sproti dajemo v ogret kozarec. Med posamezne plasti polagamo stroke olupljenega česna. V poln kozarec nalijemo vrel kis, pokrijemo s pokrovom ali zavežemo z dvojnim celofanom. ,t
Paradižnikova mezga
Zrel, zdrav paradižnik, sol, olje.
Rdeče zdrave paradižnike operemo, očistimo in damo cele ali prerezane v lonec ali kozico. Dušimo jih v lastnem soku do mehkega. Skuhanega stresemo na cedilo, pustimo ga čez noč, da se počasi odteka. Paradižnik naslednji dan pretlačimo in pristavimo. Kuhamo na vroči štedilnikovi plošči in pridno mešamo. Ko se začne mezga gostiti, jo osolimo, še malo kuhamo in gosto nadevamo v ogrete kozarce. Na vrh prilijemo malo olja, pokrijemo s pokrovi ali zavežemo.
Domači zdravnik:
Črna redkev krepi zdravje
Črna redkev - Raphanus sativus var. nigra -spada v družino križnic in je stara kulturna rastlina. Že v starem Egiptu so delavcem, ki so gradili piramide, dajali redkev in česen za zdravje in za moč.
Gojimo več vrst redkev. Najizrazitejši in najostrejši okus ima črna redkev, ki ji pripisujejo tudi najmočnejše zdravilne učinke. Vsebuje eterično olje z žveplovimi spojinami, gorČično olje, rafanol in rafanin, karotin, vitami C, v sledeh tudi BI, B2 in niacin. Med mineralnimi snovmi pa so najpomembnejše kalijeve, kalcijeve, fosforjeve in natrijeve spojine. Črna redkev je okusna surova vrntina, hkrati pa tudi dobro domače zdravilo. Zoper trdovraten kašelj jemljemo redkvin sok z medom. Pripravimo ga tako, da večjo črno redkev izdolbemo, v vdolbino damo med in posavimo za nekaj ur na toplo. Sok, ki se tako nabere v redkvi, popijemo trikrat do štirikrat na dan.
Lahko pa pripravimo sok tudi tako, da redkev nastrgamo in ji primešamo približno enako količino medu. Mešanica naj stoji 10 ur, nato sok iztisnemo skozi krpo. Proti kašlju ga vzamemo večkrat na dan po eno žlico. Crna redkev pospešuje izločanje žolča in
delovanje prebavnih žlez in krepi delovanje prebavil, zato jo priporočajo ljudem, ki opravljajo delo sede in imaj leno črevo. Vendar pa velja za črno redkev tudi opozorilo: Kneipp pravi, naj redkve ne bi solili, sicer postane škodljiva, pa-t e r A š i č pa pristavlja, naj je nikakor ne uživajo ljudje z vnetim želodcem. Slednji tudi opozarja, da črne redkve ne smemo uživati v prevelikih količinah, ker bi to nadražilo ledvice. Uporabljajmo le sveže naribano, ker je takrat najbolj zdravilna. Stolčeno redkvino seme deluje antimikrobno in anti-mikotično. Zdravi glivične bolezni kože. V ta namen seme zdrobimo in oboleli del posujemo s tem prahom.
Ta mesec na vrtu Biokoledar za oktober - vinotok, kozoprsk
Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi.
Konec vinotoka dež - rodovitno leto. Prej ko v kozoprsku listje odpade, rodovitnejše bo prihodnje leto.
Sv. Luka (18. 10.) sneg prikuka. Uršula (21.10.) zemljo zaklene, Rupert (27. 3.) jo spet odklene.
Če v god sv. Šimna (28. 10.) in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Oktobra je naše glavno  mraza. Porežemo zelišča, za-opravilo na vrtu pospravljanje  varujemo vrtnice. Sadimo:
pridelkov in priprava zemlje za prihodnjo pomlad. Z vrta pospravimo pozno korenje, pozni fižol, izkopljemo radič, peso in zeleno pa pustimo v zemlji do
zimski česne, žive meje, čebulnice, trajnice, vrtnice, bezeg, glog, lesko, jablane. Presajamo: trajnice, cvetje in zelišča. Gnojimo sadno drevje in ga
Shranjevanje pridelkov v zasipnici
Če v centralno ogrevani hipi nimamo primerne shrambe za krompir, repo, rumeno kolerabo in korenje, lahko te vrtnine shranimo v zasipnici, kot so to delali naši predniki.
Na prazni gredi skopljemo primerno jamo, jo obolimo s kovinsko mrežo (proti voluharjem) na dno damo malo slame in nanjo zložimo vrtnine. S slamo jih tudi pokrijemo, nato pa zasujemo s prstjo.
škropimo z naravnimi škropivi. Nabiramo zdravilne rastline: angeliko, glog, brinove jagode, koprivo, encijan, regrat, komorač, baldrijan, milnico, slez, sladki koren.
1. in 2. so na vrsti korenaste rastline (sadimo zimski česen, kopljemo krompir, nabiramo zdravilne rastline - korenine, kot na primer korenine regrata), 3. in 4. presajamo rože, sadimo čebulnice, 5. in 6. je čas za listnate rastline - porežemo zelišča, skopljemo zimski radič (štrucar), ga tesno zložimo v zabojčke in postavimo v klet. 7., 8. in 9. so na vrsti plodovke, kot so fižol, bučke in buče, jabolka, kumare in podobno. 10. in 11. so spet na vrsti korenaste rastline, 12., 13. in 14. rože, 15. in 16. listnate rastline, 17., 18. in 19. plodovke, 20. in 21. korenovke, 22. in 23. rože, 24. in 25. pa listnate reastline. 26. oktobra na vrtu ne delamo. 27. je čas za plodovke, 28. in 29. za korenovke, 30. in 31. pa za rože.
SREDA, 4. OKTOBRA
TVS 1
10.40 Cobi in prijatelji, španska risana serija
11.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija
12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Širjave, evropski magazin o varovanju okolja 13.00 Poročila
16.20 Biblija: Posebnosti Janezovega evangelija, ponovitev 29. oddaje
17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Gospod Mimo in gospodična Ta-pa-ta 17.45 Marjanca Jemec - Božič: Pravljični portret
18.00 Samo za šalo, 1. epizoda
angleške nanizanke
18.30 Umeznost in civilizacija:
Umetniki za svet
18.45 Lingo, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport
20.05 Slavnostni koncert: Ob 15-letnici Cankarjevega doma, prenos 1. dela
21.10 Frančišek Asiški 1: Duh Assisija
22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova;
Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
Severna obzorja, ameriška nanizanka
TVS 2
13.00 Euronevvs 14.30 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 14.40 Zgodbe iz školjke 15.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka, zadnji del 15.55 TV 101, ameriška serija, zadnji del 16.40 Sova, ponovitev 18.00 RPL -studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 Sejem sodobne elektronike 20.05 Športna sreda 20.05 Litija: Rokomet za pokal mest (m) Rudis Rudar : Niendervvuerzbach, prenos 21.30 SP v kolesarstvu -kronometer, posnetek iz Kolumbije 22.30 Omizje 0.30 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Dracula, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 11.40 Benny Mili, angleška nanizanka 12.10 Spot tedna 12.15 A snop 1230 Video strani 17.20 Spot tedna 17.25 A snop 17.45 Brlog, ponovitev 10. dela španske nanizanke 18.15 Zgodovina amer-iškjega podjetništva, ponovitev 18.45 A snop, ponovitev 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Vreme 20.05 Sirene, ameriška nanizanka 20.55 Karma: Reinkarnacija in rabljeva freska 22.00 Dance session 22.30 Bennv Mili. angleška nanizanka 23.00 Epikur-ejske zgodbe 23.15 Vreme 23.20 A shop 23.35 Spot tedna
M MTV - TELE 59
8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 15.25 Santa Barbara 16.10 Izgubljeni bratranec, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1099. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Prah in kri, ameriški barvni film 22.35 Živa scena, ponovitev 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Sledge Hammer, humoristična nanizanka 13.10 Svet narave, dokumentarna serija 14.00 To ni tvoj sin, ameriški barvni film 15.30 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Zabavno-glasbena oddaja 21.35 Poslovni klub 22.45 Dnevnik 22.45 Slika na sliko 23.15 Jazz 0.05 Sanje brez meja
17.05 TV koledar 17.15 Slika na sliko 18.00 Modra divjina, ponovitev dokumentarne serije 18.30 Anglosaško vedenje, ponovitev 4/ 6 dela dokumentarne serije 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 21.30 V dobrem in slabem, francosko-kanadski barvni film 20.45 Anglosaško vedenje, angleška nadaljevanka; Videostrani
AVSTRIJA 1
6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 9.50 Bavvvatch, ponovitev 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Columbo: Nihče ne umre dvakrat, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremečkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 Bavvvatch, Mrtvo dekle iz zaliva 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Krvava sled, nemški TV triler 21.50 Kraj zločina 23.20 Čas v sliki 0.10 Bojujem se za sinova, italijanska nadaljevanka 1.00 Schiejok, ponovitev 1.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Ciociara, italijans-ko-francoski film
AVSTRIJA 2
7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Hura, deček je!, nemška komedija 13.10 Opice v ogledalu, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svhie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežala danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi pod strani 20.15 Kdor zna živeti 21.15 Čas v sliki 22.30 Državljanska vojna, dokumentarna serija 23.20 New York Ungerground 0.10 Lenny Kravvitz, portret 0.55 Pogledi od strani 1.05 Vrdeo noč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Turistični utrip občine Tržič 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Predstavljamo vam anketo TELE-TV 20.30 Okrogla miza: Vzemimo si čas, ne življenje; sodelujejo: Matej Herlec, predsednik SPV Kranj, Stane Inkret, sekretar Zveze združenja šoferjev in avto-mehanikov Slovenije, Ivan Demšar, inšpektor za promet UNZ Kranj; voditeljica: Beti Valič (v živo) 21.10 Sejem zaščita 95 -Protection 95 21.23 EPP blok - 3 21.30 Utrip Mlake 21.50 Iz sveta glasbe: Obvezna smer 10 let 22.25 Tržič - mesto s tradicijo in mladim županom, portret: Pavle Rupar 22.42 Poročila: Objektiv Gorenjske 28 23.02 Videostrani
LOKA TV
Videostrani, non stop
TV ŽELEZNIKI
19.00 Odrska predstava PŠ Sorica 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.51 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Predstavitev sklada republike Slovenije za raz-
KINO
voj malega gospodarstva 1j Informacija - zaposlovanje *v Osmrtnice - zahvale 13.00 f . tedna 14.00 Gorenjska dal 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes, I" 20.00 Večerni program - Pari*
R TRŽIČ
Oddajamo na UKV frekve"* * 95 MHz z oddajnika KovoM 88,9 MHz z oddajnika Gra", stereo tehniki, od 13.30 do 1 i
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, odnišnici 8.00 Nočna kron (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 1* Aktualno 12.00 BBC noj" osmrtnice 13.00 Minute za L telje narodnozabavne glasb« ? sambel Mesečniki) 14.00 Me1^ tedna 14.30 Popoldanski telw 15.00 Poročila 16.00 Zdravnj nasvet 16.30 Osmrtnice, dofr
nasvet io.3u usmrrnice, osnovice 17.00 Pogovor 18.00^ čila 18.30 BBC novice 1» Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika. Slovenija 5.40 Napoved pr°? ma - servisne informacije 6.20 ima svojo moč 7.00 Novic* dogodki 7.30 Minute za naroO zabavno glasbo 8.30 Kuhajo nami 9.30 Nasvet za kosilo ' Glasbo izbirate poslušalci Teden otrokanovice 11.00 KU7 paberki 12.00 Škofjeloških 61 Brezplačni mali oglasi 15. godki danes - jutri 15.30 Slovenija 17.00 Glasbeno J poldne: BOOM 19.30 Odp°* programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE-MHz - LJUBU ANA: 105,1 W 5.00 Jutranji program 5.15 N0i 6.15 Novice 7.00 Horoskop Ji! Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopo% z Majdo Juvan 8.15 NaP°J dogodkov 8.30 Jutro je tudi vr no 9.30 Kam danes 10.15 Wv 11.00 Anketa 12.00 BBC n°' 12.15 Novinarjev gost 13.00 3\ glasbena oddaja 13.15 Nf 14.05 Pasji radio 14.15 NOji 14.30 Glasbena oddaja Popoldanski vodeni progna Edito Žugelj - Trček 15.15J komentira in obvešča 15.4».j vosti Alpetour-Remont 1*1 Spoznajmo se 16.25 NagraS uganka 17.00 Naj-naj pesem . na 17.15 Novice 18.00 Glas<f, za pesem tedna 18.15 RGv rajžo gre... ROYAL in HIT 1 Novice 19.25 Vreme 20.00 i position 22.00 Velike radosti ^ jenja - Alenka Sivka 24.00 ^ age glasba - Uroš Novak 2.00" in Čure z vami do jutra
R OGNJIŠČE
5.3d - 8.30 Jutranji prograrfj "J Duhovna misel, svetnik dj 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15^ oglasi 11.10 Svetovanje L Pop. inf. oddaja 16.05 ČestJJ pozdravi poslušalcev 17.15j\ vor o... 18.30 Večerna inf. °7\ 19.00 Glas Amerike 19.*U,( najmlajše poslušalce dobrote oz. Luč v temi oz a teljstvo bolnih... 21.35 W°J roman 22.00-5.30 Nočni glflS ' program
MMTV 21.05
PRAH IN KRI, zgodovinski Jean-Yves Bertaloot, FernanO*) Jean-Piere Caasel, Thomas Ho*9** Brookm, David Wamer, Vaktri* i režija: Jim Goddard Rim Prah in kri sa dogaja v f"L r srednjem veku, v času križarskih doba, v kateri se življenje in smrt točko, ki označuje zgodovino «*"j Film je zgodovinski spektakel. P°^,\i\ prežet z romantiko, ki vas skuša vrt**' zgodovinskih romanov. Zgodba nasilnega Saladlna, ki s svojimi.»' vse možne načine ohranja s^Uufl Okoli oseb, M jih ogroža, se w™ zgodb z vsemi Intrigami, potr,^rl
Sjodovlnski spektakl. Film je veh delih. Prvega si boste lahk° nocoj, drugI del pa bo na sporedu r sredo.
\
HTV 2
CENTER amer. pust. thrill. CONGO ob 16., 18. in 20. uri STO' amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 16.30, 18.45 in ZJ^J ŽE LE ZAR amer. druž. kom. CASPER ob 18. uri, amer. ljub- 0*0 NAJINI MOSTOVI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rorn. r^f ZORO ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA am«r kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 20. uri j
V SOTOČJU
čiloga Gorenjskega glasa o občinah Tržič in Naklo (17)
Novo obdobje v razvoju glasbene šole v Tržiču
Iz pretesnih prostorov v prenovljeno stavbo
---letnico delovanja šole bo Tržič podaril ljubiteljem glasbe najbolj j^agoceno in najtežje pričakovano darilo. Še pred koncem leta nai bi odprli renovljene prostore nad tržiško delavsko univerzo.
Tržič,
septembra - V dosedanjem razvoju je tržiška
Klif k6na ^°'a doživela kar nekaj vzponov in padcev. Jub slabim delovnim razmeram so pedagogi vztrajali SvQjem delu. Vzgojili so vrsto mladih Tržičanov v ^~Te amaterske glasbenike, nekaj pa jih je uspešno jf^oljevalo študij glasbe na srednji in visoki stopnji. 197b ^rePr^ari ravnatelj Andrej Puhar. ki vodi šolo od 'o- leta, bodo novi prostori omogočili še več uspehov rrL ^}asoenem področju, mestu pa vrnili nekdaj že ^^ojconcertno dejavnost._
tov  'Ču *e Prec* drugo sve" tm Planinšek in Franc Slabe,
br 1?° VoJno m manjkalo do- posebej nadarjena pa je bila
" 8'asbcnikov. Znani so bili rodbina Ahačič, v kateri je
Sanisti Pavel Rančigaj, Mar- izstopal Rudolf kot citrar,
Franci Podlipnik, učitelj klarineta: "Sam sem bil učenec te Šote, od leta 1989 pa poučujem v njej. Razmere 50 res slabe. Pouk je moten, ker prostori niso zvočno Polirani. Gradiva je potrebno stalno seliti sem in tja, sedaj pa ni niti prostora za vse pedagoge. Za glasbila je Škodljiva vlaga oziroma nestalna temperatura. To bo odpadlo po preselitvi v nove prostore, kar vsi že težko pričakujemo. Šele potem se bo pokazalo, kaj vse smo v f*h letih izgubili zaradi slabih pogojev za delo. Prepričan 5*m, da bomo dosegali boljše uspehe, pa da bo dovolj fencev tudi za nove oddelke. V Pihalnem orkestru Tržič 6°>no veseli zlasti več glasbenikov, ki igrajo na trobila."
harmonist, organist, pevec in dirigent pihalnega orkestra. Tudi po vojni so nadaljevali z glasbeno dejavnostjo v pevskih zborih in orkestru, vendar je primanjkovalo mladih glasbenikov. Zato so že leta 1947 organizirali začetni glasbeni tečaj. Ko so 1950. leta za pouk glasbe namenili dva prostora v sedanji šoli, so zaprosili za registracijo glasbene šole.
Glasbena šola Tržič je postala redna državna šola aprila 1950. leta. Takrat jo je vodila Milica Debeljak, leta 1951 je ravnateljstvo prevzel Jurij Bo-cak, dve leti zatem pa je ravnatelj postal Oton Zazvonil. Zanimanje za pouk klavir-ja, viloine, violončela, kontrabasa, različnih pihal in trobil, kitare in solo petja se je tako povečalo, da je v šolskem letu 1956/57 šolo obiskovalo celo 200 učencev, v šolskem orkestru pa je sodelovalo 35
ZA ZNAČAJ IN SIJAJ STAREGA MESTNEGA JEDRA
(9c//)ira/no /)oseke/^/()ncl za 06/1000 kultiimne cfetlt&čine $7tKžiča.
ima ose, kiji/nje SfcžiČ t/rag, da s soo/imiprostoooj/ninu;prisfieoki clopolne/o^nančna občim/ta sredstva namenjejia obnoo^Jasad^ p f*ostoro obesit, stonz/i, oež, at/y'eo... &/*is/)eoke lakko nakažete s splošnopoložnico na naslov:
OBČINA TRŽIČ - ZA REVITALIZACIJO
steoifka računa: 51520-630-50134
*A/ic na it.: 00 78960
TRG SVOBODE 18, 64290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790
Andrej Puhar, ravnatelj Glasbene šole Tržič
mladih glasbenikov. Ta razcvet se je v začetku sedemdesetih let spremenil v stagnacijo glasbene dejavnosti. Dela ni bilo več dovolj niti za štiri učitelje, zato so 1972. leta glasbeno šolo priključili osnovni šoli heroja Grajzerja.
skrbi za njihovo vzgojo 15 pedagogov. Med njimi je tudi Andreja Praprotnik, ki je je v drugi polovici septembra diplomirala na oddelku za flavto Akademije za glasbo v Ljubljani. Za uspešnost šole se mi zdi najpomembnejše dejstvo, da so pedagogi v glavnem domačini, ki so zrasli iz tržiške glasbene šole," je odkril ravnatelj Andrej Puhar pozitivne strani v novejšem razvoju šole.
Nove možnosti za napredek
"Delovne razmere v sedanji šoli so že dolgo povsem neprimerne, saj poučujemo v šestih učilnicah brez zvočne izolacije, dobre osvetljave in ogrevanja. Pouk poteka vsak popoldan med 13. in 20. uro v motečem hrupu in drenjan-ju. Ker smo letos načrtovali delo v novih prostorih, smo zaradi večjega vpisa morali organizirati pouk delno tudi v prostorih Pihalnega orkestra Tržič, nekaj pedagogov pa poučuje učence tudi doma. Vodstvo šole je skupaj s starši že dolgo iskalo možnosti za preselitev v druge prostore.
Ob prenovi zgradbe delavske univerze je občinsko vodstvo pred petimi leti sprejelo odločitev, da bo tam tudi glasbena šola. Obnovitvena dela so se začela leta 1992. Septembra letos končujejo obrtniki še zadnja dela. Naročili smo tudi najnujnejšo opremo za prostore. Izdelana bo predvidoma novembra, ko načrtujemo tudi preselitev. Takrat bomo proslavili tudi 45-letnico glasbene šole, gotovo s koncertom naših učencev in študentov glasbe v novi koncertni dvorani," je napovedal ravnatelj Puhar.
* Poleg lepe koncertne dvorane, pisarne in sanitarij bo v prenovljenih prostorih nad delavsko univerzo kar K) sodobnih učilnic. V njih bodo lahko povečali število učencev na deficitarnih oddelkih trobil in harmonike ter odprli oddelek godal. Poleg možnosti
Nova koncertna dvorana - obeti za boljšo prihodnost
Za prenovo glasbene šole v Tržiču je ministrstvo za šolstvo in šport letos odobrilo 8 milijonov SIT. Večino tega denarja, 6 milijonov, so v Tržiču namenili za nakup opreme. Samo letos so jih obnovitvena dela stala približno 15 milijonov SIT, zato so se morali pri nakupu opreme obnašati čimbolj varčno. Začetek oktobra načrtujejo tehnični prevzem objekta, opremo pa pričakujejo do 1. novembra. Tako naj bi nove prostore slovesno odprli med 10. in 15. novembrom.
Število učencev se je ponovno povečalo na okrog 100. V šolo so prihajali novi glasbeni pedagogi, med njimi tudi Andrej Puhar.
Ponovna
samostojnost šole
"Desetletje sem delal kot učitelj glasbe v osnovni šoli na Zalem rovtu, obenem pa sem poučeval pihala in trobila v glasbeni šoli. Odkar so me 1978. leta imenovali za vodjo enote, sem si s sodelavci prizadeval za ponovno samostojnost glasbene šole. To se je zgodilo v letu 1992, ko sem postal ravnatelj glasbene šole. Odtlej se je vsako leto vpisalo med 110 do 130 učencev, kvaliteto pouka v Tržiču pa smo spet dvignili na raven drugih gorenjskih šol. Letos je vpisanih v oddelkih za klavir, kitaro, harmoniko in orkestralne instrumente -med njimi je prvič tudi violina, celo 142 učencev. Ob tem obiskuje še 29 učencev malo glasbeno šolo. Z menoj vred
za normalno delo komornih skupin in harmonikarskega orkestra šole bo pomembno odpiranje vrat šole tudi navzven. Vodstvo šole namreč načrtuje oživljanje koncertne dejavnosti, ki bo mestu vrnila nekaj glasbenega slovesa iz preteklosti. • Stojan Saje
POSLOVALNICA TRZIC
Cankarjeva 1, tel.50-189
Odprto od 8. do 16. ure, SOBOTA ZAPRTO.
PRED POKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM
AXX\
SALON
POHIŠTVA
AJA KRANJ, PREDOSUE 34
(KULTURNI DOM) TEL:241-031
PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI!
VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI!
Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure]
POD GORAMI
Prenova ceste
Lom • Prebivalci naselja Potarje nad Lomom si že dolgo želijo, da bi se tudi njim približala asfaltna cesta. Ta gorska vasica leži na 800 metrih nadmorske višine, v njej pa živi le 66 prebivalcev. Prav zato bi sami težko zmogli velike stroške pri prenovi ceste. Z zbranim denarjem v vasi in približno 10 milijoni tolarjev iz tržiškega občinskega proračuna bodo zmogli razširitev ceste in asfaltiranje v bližino Odri-čarjeve domačije. Obenem bodo sami napeljali vodovod, saj nimajo redne oskrbe z vodo. Dela. so začeli konec septembra, končali pa naj bi jih pred zimo.
Notar tudi v Tržiču
Tržič - Vodstvo tržiške občine se je odločilo, da povabi k sodelovanju notarja iz Kranja. Za prebivalce tržiške občine je namreč precej nerodno, da ne morejo opraviti vsaj najnujnejših overovitev dokumentov doma. Zato bo od oktobra naprej prihajal ob četrtkih popoldan v Tržič notar Vojko Pintar. Kot je povedal, bo delal v enem od občinskih prostorov od 16.15 do 19. ure. Tam bodo stranke dobile tudi razne informacije o urejanju določenih zadev. Če bo dovolj zanimanja, bodo morda pozneje delo notarja organizirali še kakšen drug dan v tednu.
Imenovani odbori
Tržič - Občinski svet je na septembrskem zasedanju sprejel predloge za im-enovanje odborov občinskega sveta. Odbor za okolje inprostor sestavljajo Ignac Primožič, Nikolaj Ahačič, Rajmund Premrl, Janez Škerianec, Vito Primožič in Bojan Prešern. V odbor za družbene dejavnosti so bili izbrani Janez Šter, Milan Gregorčič, Mira KramariČ, Ludvik Perko, Ludvik Sok-liČ in Marija Lavtar. V odboru za gospodarstvo in finance bodo sodelovali Majda Pivk, Janez Zupan, Marko Zupan, Borut Sajo-vic, Vincenc Perne in dr. Janez Poklukar. Pri predlogih kandidatov odbora za lokalno samoupravo so se sporazumeli, da eno mesto odstopi SKD za kandidata Združene liste. Njegovo ime bo znano pozneje, drugi člani odbora pa so Gabrijel Kraševec, Peter Belhar, Jože Južnič, Jože Prašnikar in Marijan Dež-
Protest zaradi gradenj
Tržič - Svetniška skupina SKD Tržič je poslala odprto pismo ministrstvu za okolje in prostor. Meni namreč, da se morajo tudi najodgovornejše osebe v njem seznaniti s problemi zaradi gradnje črpalke v Podljubelju. Zaradi prepričanja, da območje vodnega zajetja ni primeren prostor za tako gradnjo, zahteva ukrepanje pristojnih služb. To je potrebno, da bi še naprej ohranili oskrbovalno območje pitne vode za več kot polovico prebivalcev tržiške občine.
S. Saje
Članica tržiškega občinskega sveta Marija Šimenko-Vodnjov
POSLOVNO TRGOVSKI CENTER BPT
Z dobrO VOljO nad SlabOSti TRŽIČ Predilniška 16, tel: 53-571
Kranj, septembra - Srečanja s tržiško svetnico nismo izbrali v Kranju zato, ker je po rodu od tod, ampak preprosto zato, ker tam dela in je našla čas za pogovor. Danes je predstojnica oddelka za nalezljive bolezni v zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, kjer je zaposlena že 28 let. Že prej je prišla živet v tržiško občino. V Retnjah ima hišo in družino. Kot ocenjuje, je uspešno materinstvo najbolj odgovoren poklic. Ne skriva zadovoljstva, da je ohranila tesen stik s sinom in hčerko ter štirimi vnuki kljub zahtevni službi injdrugim obveznostim. Kar 25 let se je ukvarjala z zdravstveno vzgojo pri Rdečem križu, desetletje manj pa je aktivna v izvršnem odboru Zdravniškega društva Gorenjske. Tudi politika jo je zanimala, a ni bila dejavna v njej.
"Po očiščenju med prenovitelji sem se odločila za sodelovanje v Združeni listi, da bi kaj prispevala s svojim znanjem, pa tudi kot ženska. Pričakovala sem predvsem, da bomo stvari reševali v občinskem svetu pošteno, v interesu ljudi. Žal so bili doslej v ospredju predvsem strankarski interesi. Tudi odnos med svetniki in županom ni vedno najboljši. Razočarana sem zaradi dejstva, da svetniki nismo obveščeni o mnogih stvareh, za katere bi morali vedeti. Pri tem gre tudi za nenadzorovano porabo denarja. Na primer, strinjam se z nujnostjo prenove socialnih stanovanj, vendar ne pred sprejemom proračuna in mimo vednosti občinskega sveta. Nič nimam niti proti črpalki v Podljubelju, vseeno pa mora biti na prvem mestu človek, nato narava in šele zatem interesi! Svetniki iz naše stranke, ki smo med starejšimi in bolj izkušenimi, skušamo vedno izbrati najboljše rešitve. Žal smo le opazovalci, saj naših pripomb večinoma ne upoštevajo.
Prej si nisem predstavljala, da bo v občinskem svetu
toliko dela. Motijo me predvsem slabo pripravljene seje, ki se predolgo vlečejo. V
Eolitiki nasploh se mi upira rskanje po preteklosti, medtem ko je skrb za sedanjost in prihodnost premajhna. Zavedam se, da je lahko tudi položaj drugega enoumja škodljiv, zato čutim potrebo po sodelovanju v politiki. Prepričana sem, da se bodo stvari uredile. Tudi slabosti sprejemam z dobro voljo, zato mi ni žal niti truda niti časa. Žal slednjega zmanjkuje predvsem za obisk prireditev, kamor vabijo tudi svetnike."
S. Saje
Član tržiškega občinskega sveta Ludvik Perko
Skoraj ni dneva brez seje
Tržič, septembra - Čeprav je pred mesecem praznoval šele 46. rojstni dan, je poleg poklicnega dela tehnologa v Pekovi orodjarni doslej opravljal vrsto različnih dolžnosti. V tovarni, kjer je 25 let, je deloval v samoupravnih organih, sedaj pa je tudi član sveta delavcev. Politično se je kalil v mladinski organizaciji, trikrat so ga izvolili v občinsko skupščino, kjer je bil en mandat predsednik družbenopolitičnega zbora, že 12 let pa je tudi član sveta KS Bistrica. Štiri leta je vodil sklad stavbnih zemljišč v občini, imenovali pa so ga tudi za predsednika gradbenega odbora v naselju Na jasi, kjer neka) manj kot desetletje živi z družino. Poleg raznih del pri hiši in športa mu je v največje veselje organizacijsko delo v folklorni skupini Karavanke.
"Še sedaj imam toliko raznih dolžnosti, da skoraj ne mine dan brez kakšne seje. Vseeno sem po letu 1990 vstopil v stranko in postal predsednik območnega odbora ZLSD Tržič. Za to dolžnost sedaj iščemo zamenjavo, ker se želim še bolj posvetiti delu v občinskem svetu. Kandidaturo za svetnika sem prevzel z namenom, da bi pomagal pri odpravljanju težav. Vse stvari v Tržiču gredo iz leta v leto na slabše, ni pa pravih ukrepov. Tudi občinski svet se zaenkrat ukvarja bolj sam s seboj in s trenutnimi akcijami, ni pa programskega dela na vseh področjih, zlasti na gospodarskem.
V Združeni listi zaenkrat ne moremo biti povsem zadovoljni, vendar tudi razočarani nismo. Žalostno je le, da našo stranko še vedno enačijo s Komunistično partijo, pa da v nas iščejo krivce za velike napake. Ne spoštujejo niti dogovorov o kadrovanju v odbore. Čeprav naj bi kot četrta najmočnejša stranka sodelovali v vsakem odboru, so le mene sprejeli med kandidate odbora za družbene dejavnosti. Posledice takega ravnanja so
enostranske odločitve, ki niso vedno pravične in pravilne. Žal je zakonitost dela še bolj dvomljiva, dokler ni niti poslovnika sveta niti pravilnikov za delo odborov. Neprofesionalno delo dokazujejo strokovno pomanjkljiva gradiva, prestavitve točk dnevnega reda sej na poznejšo obravnavo in neuresničeni sklepi. Na sejah bomo morali doseči pri-
Eravljenost vseh svetnikov, da o v ospredju skupnega zanimanja določen problem, ne pa želja po strankarski uveljavitvi na račun take ali drugačne rešitve. • S. Saje
P10Ll\T
Tržič, Predilniška 16
vam nudi:
vodovodni material in material za centralno ogrevane, keramične ploščice... ter mojstra, ki to vgradi
Odprto:7-19, sobota 7-13. tel.&fax: 064/50-516
Avto M d.o.o. Predilniška 16,64290 Tržič tel./fax: 064/53-334
AVT0SAL0N IN SERVIS
- AVTOKLEPARSTVO
- AVTOLICARSTVO
- VULKANIZERSTVO
- PRANJE IN NEGA VOZIL
- UGODNO: AVTOAKUSTIKA
TRGOVINA
Predilniška c. 16 Tel.: 064/ 53 571 int. 258
A
W   i barve, laki, lepila, tapete,
J     l ^ talne obloge, slikopleskars*
ČOPIČ   TDTI t 4 pribor, Izposoja pribora Z8
I KLIK polaganje tapet
ZELO UGODNE CENE, 5% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
PRI NAS KUPLJENE TALNE TEKSTILNE IN PVC OBLOGE VAM BREZPLAČNO POLOŽIMO!
NOVO: LAMIMATOI PARKETI
DELOVNI čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
Tel.: 53-571 in 53 - 910 int.: 258 ^
SLIKALI STE NA ŠUŠTARSKI NEDELJI
Kot izbrano fotografijo letošnje tržiške ŠuštarsK* nedelje objavljamo f0*l grafijo Gregorja Eržena Tržiča, ki je bila po mne^ predstavnikov Turistič^ ga društva Tržič, F°^ Cebron in Gorenjske^ glasa najboljša. Nagr^. pa smo razdelili tako', fotoaparat prejme Gre0' Eržen iz Tržiča, pet fili^ Ani Kuhar iz Cerkelj 1 izlet z Gorenjskim glas°^ pa bo šel Aljaž Anderie Tržiča.
Takih ne delajo več...
Rekli so mu Grča
DOGODEK MESECA
fflftMJf.1V.
*»11 m ii t • i <i j
^ nedavni ljubeljski dirki je močno prehitel vso konkurenco.
^a. svet je privekal pred dobrimi štirimosemdesetimi leti v Ivančni Gorici na Dolenjskem. Na Dolenjskem je tudi Preživel svojo mladost, nato se je družina preselila v jjublfano. Vedno so ga zanimali motorji, pa avtomobili. 'Zučil se je za ključavničarja, opravil mojstrski izpit za ^hanika. Od takrat pa do danes so motorji nepogrešl-u ^ 1/efifouePa življenja tako v delavnici kot na dirkah. Miro Hrast je kljub svoji častitljivi starosti pred nekoj tedni na ljubeljski dirki konkurenco močno prehitel.
Miro Hrast sedi na motorju * skoraj vse življenje. Prvega mu je kupila mati. Ne čisto novega, rabljenega, ki je vozil j^tobus družinskega podjetja, hitrost in čar dvokolesnikov ?k ga zastrupila za vedno. Miro se je z dušo in telesom Zapisal motociklizmu.
Prišla je vojna. Z njo intcr-nacija. Znanje mehanike mu je Pomagalo, da je nemško ujet-nistvo lažje preživel. Že med )J0Jno so ga izpustili, vrnil se je aomov, v Tržič k ženi. Takrat
je kupil angleški motor BSA, a se z njim ni kaj dosti vozil. Odšel je v partizane, motor pa skril v mrvo k bližnjemu kmetu. Beli so ga iskali, iskali, a ga niso našli. Ne motorja, ne Mira.
Oba sta dočakala svobodo, a kaj, ko so tisti v Ljubljani na vsak način hoteli imeti njegov motor. Dobili so ga, razstavljenega, a se očitno nikomur ni zdelo vredno motor ponovno sestaviti. Vrnili so mu ga, Miro ga je sestavil, ga "sfriziral" in
Star je, star tale motor, pa še vseeno vozi zelo hitro.
Miro Hrast pred zbirko svojih pokalov
začel dirkati. "Dirkali smo za zabavo, zato da smo drug drugemu dokazovali, kdo je boljši. Nagrade v začetku sploh niso bile velike. Namesto pokalov smo sprva dobili kakšne rokavice, pa nekaj litrov bencina, kakšno medaljo. Pokale smo dobivali šele kasneje."
To, da je zares mojster mehanike, je najbolje dokazoval jegov motor na dirkah. Z njim je zmagoval tako v svojem razredu kot tudi v tistih višjih, močnejših. "Fantje z močnejšimi motorji so se mi v začetku dirke
MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ
• SALON POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG,
BALOS 1, tel.: 50-898
pohištvo in talne obloge za popolno opremo vašega stanovanja Akcijska prodaja jogi vložkov in preprog Kredit do 48 obrokov brez pologa - nudimo vam tovarniške gotovinske popuste tudi pri nakupu s kreditom.
• SALON TEGO NA DETELJICI,
tel.: 53-017
in BLAGOVNICA odd. OPREME, Cankarjeva 1, tel.: 53-180, 53-202
peči in štedilniki na trda goriva , peči na.petrolej, plin in olje bela tehnika Candy in Gorenje akustika Samsung in Gorenje globinski sesalci Hoover, Dirt Devil, Lava
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
- kredit do 48 obrokov brez pologa - možnost plačila na več čekov brez obresti - gotovinski popusti
• TRGOVINA ŠPORT IN AVTO DELI,
Cankarjeva 1, tel.: 50-234
- akumulatorji Fiamm in Topla - zimski avtoplašči za osebne avtomobile - sobna kolesa Viva digital - UGODNO - motorno kolo APN - 6S, cena 130.020,00 SIT - kredit do 24 obrokov brez pologa - POSEBNA PONUDBA - prodajna akcija Husqvarna
STARO ZA NOVO
% Lastnikom starih motornih žag, katerekoli blagovne znamke in ne glede na stanje stare žage, omogočimo zamenjavo in priznamo 15 % popust pri nakupu nove motorne žage H U SQ VAR NA tip 61FF in 266 SE
Možnost nakupa na več čekov brez obresti Gotovinski popusti!
smejali, na koncu pa se je vse obrnilo. Smejal sem se jaz s pokalom v roki." Prav zaradi svoje borbenosti in nepopustljivosti kot tudi zaradi mnogih tudi vratolomnih padcev, ki jih je srečno preživel, so mu sotekmovalci rekli Grča. In Grča je še danes.
Miro Hrast je dirkal tako sam kot voznik kot tudi sovo-znik na motorju s prikolico in nazadnje kot voznik prikoli-čarja. "Vožnja s prikohčarjem je še posebej zahtevna, pri njej sodelujeta oba; tako voznik motorja kot sovoznik. Dober sovoznik mora dobro vedeti, kako in kdaj ter predvsem kam se bo nagnil. Napaka je lahko usodna za oba." Verjetno največ dirk je prevozil z BMW-jevim prikoličarjem, ki smo ga lahko videli tudi na nedavni dirki na Ljubelju. Vse do začetka februarja je motor ležal razstavljen in varno spravljen na podstrešju v zabojih. Pod rokami očeta in sina je počasi začel dobivati svojo prvotno obliko. Še tisto zadnjo soboto pred dirko nista vedela, če bo motor gotov. Pa vendar sta uspela, prišla na dirko, videla konkurenco in zmagala. Stari BMW je danes tak, kot je bil včasih, s črno naslikano mrtvaško glavo na prikolici. "To mi je naslikal neki prijatelj, da bi, ko bi med dirko pogledal prikolico, pomislil na to, kaj me lahko čaka." Do tega nečesa pa menda kar nekajkrat ni prav dosti manjkalo. • Besedilo in slike: Uroš Špehar
Tržič - Šuštarska nedelja je največja septembrska prireditev v Tržiču. Na 28. prireditvi ni manjkalo raznih obdaritev, med katerimi je bila najbolj odmevna za milijonto obiskovalko in še štiri srečneže iz raznih krajev. Domačine je Turistično društvo zopet nagradilo za ureditev izložb. Pri tem so se najbolje odrezali BPT Tržič, Drogerija Šik in Optika Debeljak. Upajmo, da bo to spodbuda za vse letol • S. Saje
TRZIŠK' FIRB'C
Tržič - Bojazni za porušitev Kurnikove hiše ni, so ugotovili med septembrskim ogledom tega kulturnega spomenika. Na pogled so opazili le poškodbe žleba in odtoka ter ometa na vogalu hiše. Šele statik bo ocenil morebitno večjo škodo in predpisal način sanacije. Občina bo naročila popravila in zahtevala vračilo stroškov od izvajalca del na sosednjem gradbišču. Gradbena inšpekcija je namreč ugotovila, da ni bilo zavarovano. • S. Saje
Discoteka Cafe Anaconda
Anaconda, jessssss
Mimogrede, ali veste, katera je največja kača na svetu? Anakonda, jasno. Od repa do glave meri štiri metre in od glave do repa prav tako štiri, skupaj torej osem. Hmmm... pa mogoče veste, katera Anaconda je najboljša na svetu? Ja, točno ta, Discoteka cafe Anaconda, na tako imenovani Deteljici, v Bistrici pri Tržiču. Kateri dan je že bil?
Aha... četrtek. Klasika, človek se nima kam dat'. Pa nekdo iz družbe predlaga, da gremo proti Tržiču, tam, da je bila v Bistrici pred kratkim odprta neka nova zadeva, discoteka in cafe Anaconda. Ne verjamemo, a gremo vseeno pogledat, da se človek vsaj premakne, če ne drugega. Pridemo do nakupovalnega centra na Deteljici in res.
Na desni strani pod banko, poleg samopostrežne trgovine, ma kaj, saj boste vedeli, če napišem, da na lokaciji bivšega Robinsona, je bila prvega v prejšnjem mesecu uradna otvoritev novega cafeja, in štirinajst dni zatem tudi diseoteke z zanimivim imenom Anaconda. Pa ne, da se lastnika Igor in Natalija ukvarjata z uvozom tovrstnih plazilcev, problem je svežem zraku, vse nadaljnje informacije pa seveda na mestu samem. Lično opremljen prostor z osemdesetimi sedišči in plesiščem sprejme tja do 200 gostov plus seveda eno zeleno kačico, anakondo, ki se razteza pod stropom. Poleg
takih in drugačnih pijač bodo vašo družbo postregli tudi s kaj malega za prigrizniti, narezki in te zadeve, do konca leta pa bodo v ponudbi še raznovrstne slaščice. Medtem ko bodo ob četrtkih tako imenovani "živi nastopi", zadnjič je bil gost Vlado Kalember, ta teden bo gostja... (to boste izvedeli na koncu), potem pride Sendi..., v načrtu so modne revije, pa ob petkih in sobotah v Anacondi kraljuje taka in drugačna glasba seveda s poudarkom na plesnih ritmih.
Nočna Anaconda je odprta od 21. pa do 3. ure zjutraj, dnevna Anaconda pa vam je na voljo od 9. ure naprej, ob nedeljah pa od 17. ure naprej. Ja, discoteka se podnevi spremeni v cafe, ki je poleti bogatejši tudi za teraso. Vse ostale informacije seveda pri Igorju in Nataliji, sicer tudi lastnikoma bistroja Školjka v Podljubelju, na Anacondini številki 52 - 266. "Lajf" tega konca Gorenjske je prav gotovo v Anacondi, kjer boste v četrtek, 5. oktobra, srečali tudi Simono Weiss. Kaj pravite? •
Član nakelskega občinskega sveta Ivan Meglic
Svetniška dolžnost v veselje
Kranj, septembra - Danes se malokdo pohvali, da je zadomljen v svoji službi Ivan Meglic zase pravi da rad dela kot projektant cest in komunalnih naprav v Projektivnem podjetju Kranj, kjer je zaposlen že 17 let. Se nekaj let več Je član Gasilskega društva Duplje, kjer se kot tajnik ukvarja predvsem z administracijo in organizacijskimi zadevami. V preteklosti je bil tudi vnet jilmar pri dupljanskem kino klubu. Še samski se Je lotil gradnje hiše, da je bilo v njej postlano za družino, v kalen sta danes drugošolka in mali šolar. Če ni ravno nujnega dela doma, rad priskoči na pomoč sorodnikom pri kmečkih opravilih. Nazadnje je prišla še politika, za katero seje vedno zanimal.
"Leta 1990 sem postal član SKD, kjer sem bil nekaj časa podpredsednik kranjskega odbora, tri leta pa tudi predsednik gorenjskega odbora. V nakelski občini je naša stranka dosegla dobre rezultate na volitvah, zato ima tudi največ članov v občinskem svetu. Že prej smo zagovarjali ustanovitev novih občin, glede na sedanje razmere v kranjski občini pa se mi zdi ta odločitev sploh dobra. Tudi pri nas se ubadamo z začetnimi težavami, vendar ni strankarskih nasprotovanj, ki bi ovirala delo. Prav tako prihaja do izraza upoštevanje vseh treh krajevnih skupnosti v občini. Prej smo se morali stalno borili za denar, sedaj pa ga bomo morali le pravilno in razumno razporejati. Že letos so vidni prvi rezultati, na primer, pri prenovi številnih cest.
Kot svetnik sodelujem v odboru za komunalno dejavnost, aktiven pa sem tudi v komisiji za izgradnjo osnovne Šole v Naklem. Zdi se mi pomembno, da odbori že delujejo, v njih pa razen svetnikov sodelujejo še drugi prebivalci. Delo sveta, odborov in župana jev dokaj skladno, zato mi je bolj v veselje kot v breme. Če bom čutil, da drugi sprejemajo moje sodelovanje, bom zagovoto pripravljen za nadaljnjo aktivnost v občinskem svetu," je Še povedal Ivan Meglic, 36-letni gradbeni tehnik, o svojih političnih ambicijah.
V pogovoru je med drugim omenil, da nekateri prebivalci že prihajajo k svetnikom z raznimi vprašanji in predlogi. Še več takih pobud pričakuje tudi sam, saj bo s tako povezavo še bolj občuten vpliv nove občine. • S. Saje
Občina Naklo kmalu v novih prostorih
Preselitev predvidoma sredi oktobra
Občinsko vodstvo in krajevni urad se bosta preselila v prvo nadstro zadružnega doma. Dovolj prostora bo tudi za dejavnost strank.
3S
Naklo, 30. septembra -Preselitev je bila predvidena že nekoliko prej, vendar so med prenovo stavbe ugotovili potrebo po večjem obsegu del. Tako so na zadružnem domu v Naklem zamenjali kritino in obnovili fasado, v prvem nadstropju pa prenovili električno napeljavo. V tamkajšnjih prostorih bodo tudi prelakirali pode in prebelili stene. Vsa dela pri prenovi financira Kmetijska zadruga Naklo, ki se je že dogovorila za oddajo prvega nadstropja v najem občini Naklo.
"Občina je že naročila potrebno opremo za tri pisarne in sejno sobo. Kot predvidevamo, bodo vsa obnovitvena dela končana v prvi polovici oktobra. Preselitev načrtujemo sredi oktobra. Zaenkrat bosta delala v novi upravi le tajnik in administratorka. Ra-čunovodkinja bo delala v Kranju, dokler bomo tam imeli skupni račun. Dve pisarni bosta namenjeni za potrebe strank in drugih uporabnikov, v enem prostoru bo deloval krajevni urad, končno pa bomo dobili tudi možnost za županovo pisarno. V njej bom lahko sprejemal stranke vsaj dvakrat na teden," je z zadovoljstvom napovedal Ivan Štu-lar, župan občine Naklo.
Občina bo torej imela kmalu svoj sedež na Gavni cesti 24 v Naklem. V imeniku že ima
Uspehi člana Kinološkega društva Naklo
Ob dober rezultat zaradi smole
o je izkusil Peter Studen na nedavnem svetovnem prvenstvu šolan ih psov na Finskem. Njegova psica K vin anovska le nastopila kliub bolezni in poškodbi.
Breg ob Bistrici, septembra - Tekmovalna pot sedemin-polletne nemške ovčarke se počasi izteka, zato njen lastnik išče dobrega naslednika. Izbral naj bi ga iz zadnjega legla Kvininih mladičev predvidoma začetek prihodnjega leta. Psica bo najbrž še zmogla sledarske tekme, kjer se je tudi letos izkazala med drugim svetovnim prvenstvom. Peter je že dolgo ljubitelj psov, Kvina pa je njegova prva rodovniška žival.
Kot otrok je imel svojega prvega psa na domu v Seben-jah. Njegov prvi pes z rodovnikom je postala nemška ovčarka Kvina Janovska, ki jo je dobil pri prijatelju v Tržiču kot majhno kepico. Peljal jo je na začetni in nato še nadaljevalni tečaj. Zaradi želje, da bi se primerjal z drugimi ljubitelji psov, se je 1987. leta včlanil v Kinološko društvo Naklo. V njem so ga leto pozneje uvrstili v ekipo tekmovalcev.
"Kar precej časa in vztrajnosti je potrebno, da se pes izuri v določenih nalogah. Športne tekme so namreč sestavljene iz vaj poslušnosti, sledenja in obrambe. Sledenje je specializacija ene od teh panog, kjer pes išče osem predmetov na 2000 korakov dolgi sledi. Najpomembnejši so redni treningi, saj brez njih ni dobrih rezultatov. Že na
Ervi tekmi leta 1990 v Mari-oru sva bila s Kvino zelo uspešna, kar me je spodbudilo k nadaljnjemu delu. V veliko pomoč so mi bili tudi drugi tekmovalci, predvsem Tomaž Bartol in Robi Zadnik. Tekmovalci iz našega društva igramo kar pomembno vlogo
v slovenskem merilu. Midva s Kvino sva doslej sodelovala na 50 tekmovanjih. Kar 15-krat sva dosegla 1. mesto na državnih tekmah A in B skupine, v sezoni 91/92 sva se uvrstila na 2. mesto v B skupini in 4. mesto na sledars-kih tekmah, sezono zatem in letos sva bila državna prvaka, v sezoni 93/94 sva si priborila zmago na mednarodnem tekmovanju šolanih psov v Mariboru, petkrat pa sva nastopila tudi za državno reprezentan-
►oškodbi.
co," je naštel dosedanje uspehe Peter Studen, 38-letni član KD Naklo.
Najodmevnejši oziroma najboljši slovenski rezultat doslej sta Peter in Kvina dosegla z 8. mestom na 2. svetovnem prvenstvu v sledenju maja 1995 v Prekmurju. Petru namreč veliko pomaga pri teh treningih s psico njegov brat Janez, ki je letos postal državni prvak v sledenju. Solidno uvrstitev si je Peter obetal tudi na septembrskem svetovnem prvenstvu šolanih psov na Finskem. Žal je med potjo Kvina zbolela, na treningu pa si je poškodovala še tačko. Vseeno je prvi dan zablestela s 6. mestom v preizkusu sledenja, tekem poslušnosti in obrambe pa ni več zmogla tako dobro. Kljub temu je dosegla v ostri konkurenci, iz katere so izločili kar 25 psov, 43. mesto v skupni uvrstitvi.
"Kvina je dosegala tako dobre rezultate zaradi izjemne navezanosti name. Zaradi starosti so zanjo športne tekme že prezahtevne, vsaj nekaj časa pa bo lahko še sodelovala na sledarskih tekmah. Sedaj načrtujemo njeno tretjo brejost, da bi iz njenega zadnjega legla dobili čim boljšega naslednika. Tako dobro psico in tekmovalko pa bom po vsej verjetnosti le težko še kdaj dobil," je izrazil obžalovanje ob izteku vrhunske tekmovalne kariere Kvine Ja-novske njen lastnik, ki pa bo zagotovo še ostal navdušen kinolog. • Stojim Saje
V zadružnem domu bo kmalu sedež občine Naklo.
novo telefonsko številko - 47-890. Opremljena bo tudi s telefaksom in drugimi napravami za pripravo oziroma kopiranje gradiva. Svetniki bodo seveda najbolj veseli prostornejše in udobnejše sejne sobe. • S. Saje
KRAJEVNE NOVOSTI
PO DOBRAVAH
Rušenje na igrišču
Naklo - Občinski svet v Naklem se je seznanil z zahtevo inšpekcijskih služb, da lastnik nogometnega igrišča pod Štucljem (TVD Partizan) do 20. oktobra 1995 uredi lokacijsko dovoljenje, sicer bodo 25. oktobra po uradni dolžnosti opravili rušenje vseh objektov na igrišču. Svetniki so podprli predlog, da občina zaprosi inšpekcijo za prostor in okolje za podaljšanje roka za izvršbo. Če bodo prošnji ugodili, si bodo skupaj z lastnikom igrišča prizadevali za rešitev problema. To igrišče bi namreč radi obdržali vsaj za domačo mladino, ki gotovo ne bo imela vstopa na novo igrišče ob kranjskem Merkurju, namenjeno le tekmovalnemu nogometu.
GLAS že tretjič
Naklo - Namesto glasila Naklan'c za krajevno skupnost Naklo od letos izdajajo GLAS občine Naklo za prebivalce iz vseh treh krajevnih skupnosti v novi občini. Doslej sta izšli dve številki, v pripravi pa je že tretja, ki bo prišla med bralce sredi oktobra. V njej bo poleg pregleda dela občinskega sveta in njegovih odborov od julija dalje še nekaj zanimivih prispevkov, je napovedal urednik Viktor Jesenik. Kot je bilo slišati na seji sveta konec septembra, urejanja ne namerava svetnik Jesenik opravljati zastonj, zato naj bi se uredniški odbor dogovoril tudi o nagrajevanju.
NAKLO - V prvi polovici septembra so začeli urejati novj? parkirišče pred nakelski m vrtcem Rožle. Najprej so izdela'1 nizek oporni zid in utrdili prostor ob cesti, ki so ga 26' septembra 1995 prekrili z asfaltom. Malo manjše parkirišče *° uredili tudi na nasprotni strani ob Glavni ulici. Denar l% približno 800.000 SIT vredno naložbo je zagotovila krajevi"1 skupnost Naklo.
STRAHINJ - Novembra bo že leto dni, odkar so se W urejanja križišča v Strahinju in regulacije potoka Dupeljšči** Oktobra bo končno asfaltirana cesta, glede regulacije pa se \ zapletlo zaradi nasprotovanj prebivalcev odprti izvedbi kan11 v nadaljevanju. Zato je občinska komisija za komunal11 dejavnost predlagala začetek del v južnem delu Strahinju-
DUPLJE • Republiški prometni inšpektorje zahteval /aP'!jii ceste Duplje - Strahinj ob hiši v Spodnjih Dupljah L Obs» K namreč možnost zrušitve bunkerja iz druge svetovne v°J<Il1j0 strehe te stavbe na cestišče, kjer hodijo tudi otroci v ^fjM šolo. Cesta bo zaprta do ureditve razmer, obvoz pa bo p<>*e po krajevnih cestah. • S. Saje
ČETRTEK, 4. OKTOBRA
TVS 1
|00O Otroški program
10.00 Snorčki, ameriška risana
nanizanka
10-25 Uganke med nitkami
'0-45 Odkrivanje zemlje, ameriška
Izobraževalna serija
J3-00 Poročila
13-05 Videostrani
]f.15 Tedenski izbor
;5-15 Frančišek Asiški 1: Duh
^ssisija
15.50 Primer Paragon, švedska drama
JJ.OO TV dnevnik
««.10 Otroški program: Živ žav
■8.00 Samo za šalo, 2. epizoda
angleške nanizanke
18-30 Umetnost in civilizacija:
umetniki za svet
i*-45 Lingo, Tv igrica
18- 30 TV dnevnik, Vreme
19- 56 Šport
*°-05 Primer za dva, nemško-avstrijsko-švicarska nanizanka
21- 10 Tednik
22- 00 Nikar, oddaja o prometu <2.05 TV dnevnik, Vreme H21 šPort
22-25 Žarišče
22-45 Poslovna borza
g-55 Sova
22-55 Alfred Hitchcpck vam predstavlja, ameriška nanizanka ^3-25 Severna obzorja, ameriška l!§nizanka_ _
TVS 2
13-00 Euronevvs 16.10 Tedenski 'Zbor 16.10 Umetniki za svet: Ob ^-letnici OZN, ponovitev 16.20 »amo za šalo, 1. epizoda an-ateške nanizanke 16.45 Sova, Ponovitev 18.00 Regionalni pro-9ram 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Tok, tok, *°ntaktna oddaja za mladostnike 20-00 Sejem elektronike 20.05 •ecer pri... 21.05 Oči kritike «2.05 Kinoteka: John Ford -»odnik Priest, ameriški film (čb) 23.25 PEP v košarki (m): Smelt P"mpija - Orthez, posnetek iz HUbljane 0.45 Umetniki za svet: °b 50-letnici OZN
KANALA
1B°° SDOt t6dna 1005 A Sh0D
-•20 Luč svetlobe, ponovitev periske nadaljevanke 11.10 fr,og 11.40 Benny Hill 12.10 Spot «dna 12.15 A shop 12.30 Video f/ani 16.00 Spot tedna 16.05 *reme 16.10 S shop 16.25 Dance ^ession 16.55 Dracula, ameriška nanizanka 17.25 Sirene, ameriška .nanizanka 18.15 Generacija trans-°rmerjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Vreme 20.05 Film yt Fest na Kanalu A: Daens, ?e'gijsko-nizozemsko-luksem-PUrški barvni film 22.20 Dežurna jjfarna, humoristična nanizanka 22-50 Magnetoskop 23.20 Vreme £»■25 A shop 23.40 Spot tedna fg-45 Video strani
MMTV - TELE 59
J-30, 12.00 in 14.30 MMTV shop JJ-26 Santa Barbara 16.10 Ka-p6ra na potepu, ponovitev 16.40 ^rah in kri, ponovitev filma 18.10 , a* Hedroom, ponovitev nanizanke 18.40 Santa Barbara, -iOO- del 19.30 Glasbeni spoti f"00 Triperesna deteljica, 12. del 2q-30 Spot tedna Žive scene
u.35 Moja inštruktorica, ameriš-g komedija 22.10 MMTV šport 2ao   To je ljubezen, ponovitev
d-25 Sanje in resničnost, 7
tip/umentarne "eutsche VVelle
oddaje 1
del 00
HTV1
dS ^ koledar 7.55 Poročila 8.00 y°pro jutro 10.00 Poročila 10.05 ^obraževalni program 11.30 12 is ' Pro9ram 12.°° Dnevnik wV\ Mubezen, nadaljevanka ti6n ^ledge Hammer, humoris-dr£a seriia 13.05 Svet narave, I UKumentarna serija 13.55 Gomi-F>i'až|. anglčeški barvni film 15.25 Q sanka 15.30 Izobraževalni pro-Srlmj ponovitev 16.00 V vrtincu
pref-.Kolo sreče 18.50 Glasba orirt na v vino' dokumentarna bavla 19,30 Poročila 20.15 Za-Okv1- Pro8ram 21.20 Ekran brez -wirJa 22.20 TV razstava 22.30 Sl^: denarja 22.40 Dnevnik 23.00 rneja 03 Sliko 23-30 San'e brez
HTV 2
s|iko^i koleclar I*-50 Slika na cjok  17.35 Dediščina: Kitajska,
sašk entarna ser'ia 1830 An9|0-*° vedenje, ponovitev an-
gleške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dediščina: Srednja Amerika, dokumentarna serija 21.10 Carrotov reklamni zlom, ameriška humoristična nadaljevanka 21.35 Anglosaško vedenje, zadnji del angleške nadaljevanke 22.20 Na pomoč, 911 23.00 Fluid Expo/ Videostrani
AVSTRIJA 1
6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program 9.05 Umor, je napisala, ponovitev 9.50 Bavvvatch, ponovitev 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.20 Nasprotja se privlačijo, ameriška TV komedija 13.00 Otroški program 15.30 Vesoljska ladja Enterprise: Nova generacija 16.25 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Hunter, Legija strahu/Kuharski mojstri 21.50 Čo-bra, 3. del: Smrtna sovražnika 22.35 Igra s solzami, britanski politični triler 0.20 Čas v sliki 0.25 Človek kot Hiob, ameriški film 2.35 Strašno prijazna družina, ponovitev 3.00 Schiejok, ponovitev 4.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.30 Vreme 8.00 Šport 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Priznanje med štirimi očmi, nemška kriminalka 11.40 Živijo nevarno, Črni luni - hongkonški ogroženi ptiči 12.10 Dežela dolin 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dečela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dva na poti po Avstriji 21.10 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Živi pekel 0.00 Doba vesoljskih poletov, 4. del 0.35 Pogledi od strani 0.45 Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Denas na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa po telefonu: 33 11 56, rubrika VIDEO TRAČ...; voditeljica: Aja lic (v živo) 20.30 Rudnik živega srebra v Idriji 21.10 Sejem zaščita 95 - Protection 95 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, votitelj: Filip Kocijančič (v živo) 22.30 Gorsko hitrostna dirka: Ferrari 95 23.00 Videostrani
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 Izmenjava programa LTV ... Videostrani, non-stop
TV ŽELEZNIKI
19.00 Otroška oddaja 20.00 Predstavljamo vam - ansambel STRMINA
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Koncert moškega in ženskega pevskega zbora 18.48 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Predstavitev Agencije za radioaktivne odpadke 10.40 Informacija - zapo-
KINO
slo van je 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor).
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 31. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Teden otroka 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnoza-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz
5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.00 dr. Drnovšek v studiu Ra Celje -prenos 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer -Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program
MMTV 20.35
MOJA INŠTRUKTORICA, komedija; Igrajo: Caren Waye, Matt Lattanzi, Kevin McCathv; režija: Geroge Blowers
Romantična komedija, kjer
?lavni junak spozna lepo dele, ravno ko se pripravlja na zaključne izpite. Dekle je njegova inštruktorica francoskega jezika. Toda on želi mnogo več, kot samo pomoč pri učenju.
CENTER amer. pust. thrill. CONGO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. druž. kom. CASPER ob 18. uri, amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 20. uri BLED voh. trill. ŠKRLATNA PLIMA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. PRED ZORO ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. zgod. film PRVI VITEZ ob 18. in 20. uri BLED voh. trill. ŠKRLATNA PLIMA ob 20. uri
TVS 1
10.05 Tedenski izbor 10.05 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.25 Trgatev 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami
13.00 Poročila 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 40. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Samo za šalo, 3. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija: Umetniki za svet 18.45 Hugo - TV igrica 19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 19.56 Šport
20.05 Veter v mreži, slovenski film 21.55 Turistična oddaja 22.15 TV dnevnik, Vreme
22.31 Šport 22.35 Žarišče 22.55 Sova
22.55 Frasier, ameriška nanizanka 23.20 Sabotaža, ameriški film (čb)
TVS 2
12.40 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 12.50 Učitelj, francoska nadaljevanka 13.35 Omizje 15.35 Osmi dan 16.25 Samo za šalo, angleška nanizanka 16.50 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja, 3. del 19.15 Poglej me! 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija 21.05 Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka, 1/4 22.05 Sejem sodobne elektronike 22.10 Koncert orkestra SF 23.10 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 23.20 TV jutri
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe 11.10 Dracula, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 11.40 magnetoskop, ponovitev glasbene oddaje 12.10 Spot tedna 12.15 A-shop, televizijska prodaja 17.20 Spot tedna 17.25 A-shop, televizijska prodaja 17.20 Spot tedna 17.25 A-shop, televizijska prodaja 17.40 Vreme 17.45 Brlog, 11. del španske nanizanke 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 45. dela španske nanizanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Vreme 20.05 To trapasto življenje, 5. del ameriške nanizanke 20.55 Dama s kamlijami, ameriški film 22.35 Vreme 22.40 Daens, ponovitev belgijskega filma 0.55 A-shop, televizijska prodaja 1.10 Spot tedna 1.15 Videostrani
MMTV - TELE 59
7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1095. dela 16.05 Triperesna deteljica, ponovitev 12. dela serije 16.35 Moja inštruktorica, komedija 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1101. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Angel za mojo mizo, novozelandska biografska melodrama 22.40 Spot tedna Žive scene 22.45 Radio F.M., nadaljevanka, 1. del 23.15 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 23.45 TV shop, televizijska drama 0.15 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen 12.45 Naravni svet, dokumentarna serija 13.25 Rop, francoski film 15.30 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.15 Čuvarji hrvaškega Jadrana, dokumentarna oddaja 20.50 Zabavno-glasbe-na oddaja 21.50 Split samim sebi, dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 22.55 S sliko na sliko 23.25 Male cigare, ameriški film
16.40 S sliko na sliko 17.25 Jazz 18.30 Anglosaška ravnanja, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Little Dorrit, britanski dilm 23.10 Cro pop ročk
AVSTRIJA 1
6.00 Jutranji program 11.20 Delfin Flipper, ameriški film 13.00 Mali tjulenj Albert 13.25 Confetti 13.40 Mila superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, nanizanka 16.25 Reševalci z Malibuja, nanizanka 17.10 Grozno prijazna družina, nanizanka 17.35 Zlata dekleta, nanizanka 18.05 Starši niso slabi, nanizanka 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moja Afrika, ameriška komedija 22.50 Nogomet 23.35 Čas v sliki 23.40 Rožnati cadillac, ameriški akcijski film 1.30 Grozno prijazna družina 1.55 Schiejok vsak dan 2.55 Dobrodošla Avstrija! 4.40 Grozljivka, nanizanka
AVSTRIJA 2
6.00 Jutranji program 10.05 Morilec žensk, nemška kriminalka 11.40 Dva v Avstriji 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Čas v sliki 22.30 Križem kražem 0.15 Tisoč mojstrovin 0.25 Tisti čas, dokumentarni film 1.10 Nepristranski pogledi
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 84. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Ozimnica: Tutti fruti Naklo 20.30 Moje telo - lepo in zdravo; sodelujeta: ga. Mojca Zaplotnik - Studio MA, dr. Marjan Fabjan, plastični kirurg; voditeljica: Mateja Praprotnik (v živo) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odkod človek, tvoja pot? 22.05 Film 23.35 Petkov tedenski pregled, 84. tedenska informativna oddaja 24.05 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
LOKA TV
20.00 Napovednik ... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlag] Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost šolskega radia GA-GA 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Gasilski kotiček 18.58 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
R TRŽIČ
KINO
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 RTeden otroka 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBU ANA: 105,1 MHz „5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program
MMTV 20.00
ANGEL ZA MOJO MIZO. novozelandska biografska melodrama; igra: Jane Campion
Angel za mojo mizo je trilogija, ki sloni na avtobiografskih knjigah Janet Frame. Pisateljico najprej spoznavamo v njenih otroških letih, ki so zaznamovana z bratovim bojem s padavico in s smrtjo starejše sestre, Janet pa se zapira vase in v svet poezije. Nato jo vidimo kot plašno, občutljivo študentko, ki poskuša narediti samomor in jo pošljejo v zavod za duševno bolne z diagnozo shizofrenije. Zdravniki kasneje ugotovijo, da v resnici ni bila nikoli duševno bolna in se lahko v miru posveti svojemu delu. Tako se osamosvoji in doživi svojo prvo ljubezen. Jane Campion, veliki občudovalki Janet Frame, Je po svojem prvem celove-čercu Svveetic na filmsko platno uspelo prenesti vso lepoto Nove Zelandije, obenem pa represivno okolje njune skupne domovine. Gre za pretresljivo delo o krhki ženskosti, ki jI uspe preživeti zgolj po zaslugi ustvarjalnosti.
20.55 KANAL A
DAMA S KAMELI JAMI, Ameriška drama, 1984
Leta 1984 so posneli film po romanu Aleksandra Dumasa mlajšega. Marguerite Gautier in Armond Duval sta ljubimca s podobnimi problemi kot Romeo In Julija. Po postavitvah zgodbe na odru, v operi in baletu si lahko njuno romanco ogledate tudi na televiziji.
HTV 2
ŠKOFJA LOKA amer. zgod. film PRVI VITEZ ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, kom BATMAN ZA VEDNO ob 18. in 20. uri BLED voh. trill. ŠKRLATNA PLIMA RADOVLJICA voh. trill. ŠKRLATNA PLIMA ob 20. uri
brati, berem
TRALALA PLAC
REKLI SO
LITERARNA DELAVNICA
Mladi gasilci v Mojstrani
Domovina, ljubezen moja
Ja, precej iz unega, tas-tarega sistema se sliši tale zadeva. V bistvu pa gre za parodijo na nekatere za Slovence jako značilne zadeve, naprimer tisto, da naj sosedu koza crkne, pa o naši včasih jodlarski mentaliteti, pa butastih politikih, pa o Evropi in Balkanu, hmmm... celo o zvokih iz črevesja. Naj končno napišem za kaj gre. "Domovina , ljubezen moja" je originalna glasba iz gledališke predstave, ki jo je sfural, Gojmir LeŠnjak - Gojc skupaj s skupino glasbenikov, ki si je prav za predstavo nadela simbolično ime D' Hamrs. Gojc, ki je sicer svoj čas pel pri skupini Srp, se je tokrat zopet na celi Črti preizkusil kot pevec in moram reči, da je mega, tako kot so njegova besedila. Muzika je raznolika, od rockovs-kih, blues in jazz - rock-ovskih komadov, do takih v stilu "fifties", pa reagge zvokov in na koncu balad. S svojimi glasovi tako v predstavi kot na cedeju z zapetjem kakšne kitice sodelujejo tudi Vlado Kre-slin, Zoran Predin, Rober-to Magnifico in vokalna skupina Katice. Cedejka je bila napravljena v Amsterdamu. Dobite jo lahko ob predstavah, ki jih je bilo zaenkrat mogoče videti v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gojc je skratka fenomenalen tudi na glasbenem področju, ni kaj.
Ljubezen ne pozna letnega časa
Če bi ubogali pesnike, potem bi se vsi zalj ubij ali samo maja. Zdaj je jesen in še deževna povrh, skratka, skrajno "neprimeren" čas za rojevanje . vročih prijateljstev. Res? Mojca Tompa iz Sp. Luše: "Letni čas za novo ljubezen ni pomemben. Sama imam trenutno fanta, hodiva nekaj mesecev, spoznala pa sva se že na "žurki" za novo leto. Mislim, da to še ni tista prava ljubezen za vse čase, čeprav se seveda nikoli ne ve." Nataša iz Kranja: "Lahko se zaljubim, kadar hočem. Zdaj sem zaljubljena, s fantom hodiva že dobra dva meseca. Kakšen je moj tip moškega? Nimam določenega. Najprej mi mora ugajati na pogled, kasneje, ko ga bolje spoznam, pa je pomembno tudi to, kakšen človek je."
Damir Kovačevič iz Škofje Loke: "Tudi jeseni se da zaljubiti. Letos smo v šoli dobili nekaj novih punc, vendar se šolske ljubezni redko obnesejo. Za puncami raje gledam zunaj šole. Najprimernejši kraji za spoznavanje so zame diskoteke. Stalne punce nimam." Sead Kolenovič iz Kranja: "Za ljubezen letni čas ni poni e m b e n . Vroče lahko postane tudi pozimi. V šoli se da najti kakšno punco, sicer pa je naj-primernejše mesto disko ali kakšna podobna "žurka", kjer je veliko mladih. Trenutno delam na tem, da dobim stalno punco, zaenkrat mi kar dobro kaže." • H. J., foto: G. Šinik
VASA POSTA
Prejšnji teden ste nam pisali: učenci in učiteljica iz Bukovice, Matej Šimnic, Petra Hlebanja, Petra Bogataj, Miro Lotrič, Blaž Potočnik, Irena Rabič, Anja Tavčar, Jerica Mesec, Petra Fireder, Mohor Prevc, Jerica Habjan, Gregor Demšar, Nina Obid, Tadeja Česen, Ana Svoljšak, Marijan Dolenc, Sanara Čiča in Jana Potočnik. Z izletom smo tokrat nagradili Mateja Šimnica.
NAGREJENI SPIS
Oh, to vreme
V soboto zjutraj me je zbudilo prijetno sonce. Kmalu se je ozračje ogrelo, kot da bi bilo poletje. Mamica se je zato lotila čiščenja. Pomivala je okna in namazala balkone. Jaz sem že takoj vedel, da bo dež, ker kadar mami pomiva okna, vedno dežuje.
In res. Po kosilu smo sedeli v dnevni sobi in se pogovarjali, kako lepe rože imamo in koliko solate bomo pridelali. Naenkrat se je pooblačilo in ob šipo so začele udarjati debele kaplje. 7.a to se nismo menili. Ko pa je zunaj zašumelo, smo vsi skočili k oknu. Ati je tekel ven in pokril avto s kartonom, nato pa ga je hitro odpeljal v garažo. Ostali pa smo skozi
okno opazovali, kako nam ledene krogle z neba uničujejo pridelek in rože. Ko je toča ponehala, sem se sprehodil po vrtu. Drevesa so bila skoraj brez listja, jabolka taka, kot da bi jih objedle miši, solata je bila sesekljana, kot da jo je mamica že pripravila za kosilo, od rož pa so ostala samo stebla. Vrt in cesta sta bila, kot da bi ju prekril sneg.
V nedeljo dopoldne smo pospravili po vrtu. Pograbili smo listje in pobrali uničene pridelke. Šele takrat smo se zavedali, koliko škode nam je povzročila toča. Upamo in želimo, da se tako huda toča nikoli več ne bo ponovila.
• Matej Simnic, 6. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
ROŽNATI PLANET
Vsako soboto ob 9.20 na Radiu Kranj Vodi klovnesa Eva Škofič Maurer
Prvi potniki v balonu so bili raca, ovca in petelin. Na vprašanje je pravilno odgovoril tudi Marko Habič iz Kranja, ki bo za nagrado gost vojaške letalske brigade na Brniku. Drugi gost bo izžrebanec, ki bo pravilno odgovoril na tole vprašanje:
KUPON
Vojaška letalska brigada na Brniku ima tri tipe helikopterjev. Napišite vsaj en tip
Moj naslov:..........................................................................
(Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1)
Tudi tretji srečnež, ki bo poletel s helikopterjem, bo znan v soboto. Še je torej časa, da primete za pero in napišete spis z naslovom Leti, leti, leti. Pošljite ga na Radio Kranj.
MLADINSKA POROTA     MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Boj za disko
Vem, da moje vprašanje ne bo nič novega, vendar je odgovorov nanj skoraj toliko kot ljudi, iuli pa zagotovo ne samo mene. Gre seveda za disko. Stara bom šestnajst let, hodim v prvi letnik srednje šole. Vključila sem se v "klapo", ki konec tedna redno hodi v disko. Seveda vleče tudi mene. S starši smo o tem ze večkrat debatirali, vendar se ne nikakor ne moreta odločiti, ali naj me pustita ali ne. Vem, da sem še mlada za "nočno pohajkovanje", vendar so v moji novi klapi čisto normalni frendi. Ne pijejo alkohola, ne kadijo, radi se pač zabavajo, plešejo, debatirajo. Kam pa naj mladi danes pravzaprav sploh gremo? Lepo prosim za nasvet, kako naj prepričam starša, da se v disku ne dogaja nič grešnega.
• Majda iz okolice Kranja
Miha, 12 let: Tvoja starša naj se najprej dogovorita za uro izhoda in kdaj moraš biti doma. Dogovarjajte se demokratično, glasujte ali žrebajte. Za dekle tvojih let je med tednom najbolj primeren čas do 21. ure, en vikend v mesecu do polnoči, ostale vikende do 22.30. Seveda pa imata
starša pravico zvedeti, ali gre za zabavo, zmenek ali obisk pri prijateljici.
Bojan, 15 let: Tvoj problem zame ni nič novega, vendar imam očitno veliko srečo, ker moja starša nista starokopitna in smo se kar lepo sporazumeli. Njunega zaupanja nisem zlorabil, ko smo šli prvič v "lajf", in odtlej ni nobenega posebnega problema. Jasno, če mi šola ali zdravje kaj zašteka, potem diskač odpade. Vse to sem ti seveda napisal zato, da doma lahko pokažeš, kako je možno doseči pameten dogovor med mladimi in starimi.
Sergeja, 13 let: Starši se velikokrat preveč bojijo za nas in pojma nimajo, da smo pravzaprav, vsaj večina, v redu klapa. Tudi tvoje frendi so, kot pišeš, zrela klapa, ki ne krši družinskih dogovorov, kaj se sme in česa se ne sme. Če si v šoli uspešna, če doma vse narediš in si, kot se reče, neproblematičen otrok, potem res ne vidim razloga, zakaj tvoja dva kom-plicirata.
Marjeta, 19 let: Iz svojih izkušenj in primerov prijateljic vem tole: če starši otroku pustijo nekaj svobode, je to zagotovo pametneje, kot če ga na silo držijo doma. Mene so občasno pustili v disko, zahtevali so le, naj
bom do določene ure doma. Dogovor sem spoštovala in problemov ni bilo. Sošolke, ki pa so jim starši prepovedali iti v disko, so prej ali slej "ponorele" in iz golega kljubovanja staršem storile tudi kakšno neumnost. Nove prepovedi so potem stvari samo še poslabšale.
Klemen, 22 let: Ko se v družini pojavi vprašanje diska, je začetni odpor staršev povsem razumljiv in pričakovan. Zato si oklevanja svojih staršev ne ženi preveč k srcu. Vseeno pa bo njuna odločitev odvisna predvsem od tebe. Da te bosta pustila v disko, si moraš pridobiti njuno zaupanje. Najbolje je, da jima svoje prijatelje tudi osebno predstaviš. Zapomni pa si, da nikoli in v nobenem primeru ne smeš sprekor-ačiti "policijske ure", ki ti jo predpišeta. V nasprotnem primeru bodo tvoje naslednje prošnje pristale na trhlih tleh.
Če imate težave, ki jim sami niste kos, nam pišite! Več glav več ve in skupaj z našimi porotniki bomo skušali najti rešitev. Naš naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto.
Osnovna šola Mojstrana je bila 16. septembra gostitelj 7. srečanja društev mladi gasilec Gorenjske. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip mlajših in devet ekip starejših učencev iz osnovnih šol Kranjska Gora, Mojstrana, Polde Stra-žišar Jesenice, Ovsiše, Ljubno, Naklo in Kokrica. Tekmovali so v teoretičnih in praktičnih znanjih ter v poznavanju kraja prireditelja srečanja.
Med starejšimi učenci so prva tri mesta osvojile ekipe Mojstrana I, Mojstrana II in Ovsiše I, med mlajšimi pa Ovsiše, Kranjska Gora in Ljubno II. Med tekmovanjem so učenci-likovniki risali na temo Gasilec je tudi varuh narave. V skupini starejših so bili najuspešnejši Maruša Ko-zan, Jure Grohar in Aleš Udir, med mlajšimi pa Jurij Brezavšček, Miha Urh in Katarina Kolar.
Petra Hlebanja iz 4. razreda osnovne šole Mojstrana nam je po srečanju napisala tole.
Komaj se je začelo novo šolsko leto, so se začele priprave na tekmo Mladi
gasilec. Priprava je bila zplo kratka. Na vajah so nam pokazali nekaj vrst vozlov, spoznali smo gasilsko orodje in aparate. A najbolj so nas skrbeli testi.
16. septembra je prišel dan za tekmo. Našo ekipo smo zastopali: Uroš Legat, Klemen Zima in jaz. Zjutraj smo se zbrali na šolskem igrišču. Vse tekmovalce )e pozdravil ravnatelj in opisa' Mojstrano ter njene posebnosti. Potem se je začelo.
Najprej smo delali vaje 2 vedrovko, nato pa smo \ učilnici 3. razreda pisal' teste. Tekmovali smo še na označenih delih v Mojstrani in na Dovjem, tako da so tudi drugi videli vsaj delček našej ga kraja. Največja smola je bil dež, ki nas je ujel na Dovjem-Ob vrnitvi v Mojstrano je izza oblakov že posijalo sonce. 1 šolski jedilnici nas je čakalo kosilo. Po kosilu je bil3 razglasitev rezultatov. Naša ekipa je dosegla drugo mes; to. Dobili smo lep pokal. Bil' smo zelo veseli. S pokalom smo tudi dokazali, da se zavedamo pomena znanja varstva pred požari.
Bo deček ali deklica?
Ko tole pišemo, naša in vaša prijateljica Romana Krajnčan še z napetim trebuščkom čaka doma, kdaj bo novorojenček potrkal na vrata sveta. Bo deček ali deklica? Odrasli sicer menimo, da to ni pomembno, da bo le z otrokom in mamico vse v redu, pa vendar. Romana in Lojze Krajnčan imata doma že Kristjana, ki si želi bratca. Ga bo dobil?
Kaj menite vi? Brž izpolnite kupon in ga do petka pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Med vsemi, ki boste sodelovali v ugibanju, bomo izžrebali pr'jateljčka, ki bo z nami obiskal Romano in njeno družinico.
KUPON
Kristjan bo dobil (obkroži)
BRATCA SESTRICO
Moj naslov:
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Umri pokončno - Brez oklevanja
Na veliko platno prihaja najnovejši film iz serije Umri pokončno, ki ima podnaslov Brez oklevanja. Glavnega junaka, detektiva Johna McClanea, je spet upodobil odlični Bruce VVillis, ob njem pa igrata še Jeremy Irons in Samuel L. Jackson-
Kratka vsebina: detektiv John McClane meni, da je doživel že vse in ga nič več ne more presenetiti. Spet je v New Yorku-Tu pa ga že čaka nevarni genij Simon, ki namerava mesto m detektiva zaplesti v smrtonosno igro.
Film odlikujejo izjemni efekti, spektakularni prizori, mesto New York, odlična igralska trojka ter izkušena režijska roka Johna McTiernana. V zvrsti akcijskih filmov sodi med najbolj* gledane.
Nagradno vprašanje: katero nadaljevanje filma Umri p0-končno je Brez oklevanja? Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Pravilni odgovor na prejšnje vprašanje je Jurski pat*' Brezplačne vstopnice, ki jih podarja Kino podjetje Kranj/ dobijo: Mirja Kokalj, Zg. Jezersko 102 b, Agnes Brezovnik f Kranja, Župančičeva 8, Ivan Dragoš iz Kranja, Gradnikova 3, & Tadeja Zabret iz Kranja, Bobovek 10. Vsem nagrajencem čestitamo.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
BORZNI GRAFIKONI
Septembrski pregled investicij v vrednostne papirje smo Mejili le na delnice, ki so uvrščene v borzno kotacijo A in B a Ljubljanski borzi. V septembru je vrednost delnic vztrajno ^raščala. Tako je slovenski borzni indeks od 1. septembra, koje 2q "jegova vrednost 1143,7 indeksnih točk, narasel do petka, septembra, na 1192,27 indeksnih točk. V opazovanem »dobju je pridobil 48,57 indeksnih točk, oziroma je porasel za 7*5 odstotka.
septembra smo lahko z delnicami, ki izpolnjujejo zahtevne P°goje za uvrstitev v borzno kotacijo A in B, dosegli zelo dobre JjPitalske donose in sicer: z delnicami UBK banke, 34,27-^totni donos, z delnicami Komercialne banke Triglav, 21,24-^stotni donos, z delnicami Primofina, 18,35-odstotni donos, z jje|nicami NIKE, 12,11-odstotni donos, z delnicami Probanke, l' ^odstotni donos, z delnicami SKB banke 8,91-odstotni donos ,n z delnicami BTBR, 7-odstotni donos. Zelo dober mesečni
apitalski donos smo dosegli tudi z investicijami v delnice GP
rosuplje, Term Čatež, Dadas, banke Vipa ter Hmezad banke.
naložbami v te vrednostne papirje smo dosegli donose večje i~ 4,5 odstotka. Podpovprečen donos smo dosegli z delnico ^'adinska knjiga založba, samo 2,29 odstotka. Med septembrske Poražence lahko s tega dela borzne kotacije uvrstimo le delnice in Salusa.
■ ^e prvi dan trgovanja v oktobru nas čakajo na Ljubljanski • 0rzi nekatere nove spremembe. Tokrat omenimo le spremen-j no sestavo Slovenskega borznega ineska. Vanj bodo vključene »e redne delnice, skupaj osem delnic. Metodologija izračuna* anja SBI pa bo ostala nespremenjena. • R. S.
SEPTEMBERSKA DONOSNOST DELNIC -1. DEL
20.00% '0.00% 0.00%
K27V.
12.11%
8,91% 7,
UBKP KBTP
SEPTEMBERSKA DONOSNOST DELNIC - II. DEL
<>.oo«, ,
4,8-1%   4M'/.   4.49% 4.4«%"
40l)oo
J.00«. JJ I_
"DO«. .
2.92%
•-oo% .
°*\ i
•«,oo% L____
gpgr    tctr     dad     vipp    hmer mkz
-4,15%
-5^4'/.
Največje banke
uranj» oktobra - Na 27. mesto seje uvrstila Nova Ljubljanska "ka, na 35. mesto SKB in na 38. mesto Gorenjska banka.
g. Takšna je bila po višini kapitala uvrstitev v septembrski ev'lki londonske revije The Banker, na seznam t.i. centralno r°pskih bank se je uvrstilo enajst slovenskih bank. Po bilančni
e*oti se NLB nahaja na 17. mestu, SKB pa na 42. mestu. Med 500
. r°pskih bank so se uvrstile tri slovenske banke: NLB na 425.
j^sto< SKB na 480. mesto in Gorenjska banka na 495. mesto.
planska založba Reed information servis pa je NLB kot edino vensko banko uvrstila med tisoč največjih bank na svetu in Cer na 976. mesto.
STARI DVOR
Škofja toka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 IY VOYAGER 51 TTX 44.990.-
ZAMRZOVALNA OMARA 941 34.732.-
j^ALNI STROJ GORENJE VVA 904X 48.250.-
pLOBINSKI SESALEC PHILIPS 49.908.-
Ustavitev. 6.10/95 od lOh do 17h)
OKTOBER JE DOBER - ZA NAKUPE -
V PC STARI DVOR bil i a. m ,i t .i t.. i .f.u/t .1 *\ ww
»stavitev: 6.10/95 od lOh do 17h)
NA PETROLEJ TOVOSET RCA 37 37.890.-
600 2
^ALNO SUŠILNI STROJ PHILCO 88117.-
žllPTORNE ŽAGE JONSERED AKUMUUTORJI
VELIKA IZBIRA OSTALEGA TEHNIČNEGA MATERIALA
NEMOGOČEJE MOGOČE!!!
KM€ČK/ STROJI KOVIN OTEHNA
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
NAJEMNINA
Kot smo že zapisali, ima najemnik pravico do najemnine, ki je določena v-skladu s predpisi. Če mu lastnik zaračuna previsoko (oderuško) najemnino lahko zahteva povrnitev preveč plačanega zneska. Ločimo dve vrsti najemnin. Najemnina za socialna in neprofitna stanovanja se oblikuje skladno z metodologijo, ki jo je predpisal republiški minister za okolje in prostor in je podrobneje urejena z vladnima uredbama. Najemnik v neprofitnem stanovanju ni dollan plačevati višje najemnine, kot jo določa omenjena uredba. Poleg najemnikov socialnih in neprofitnih stanovanj, so upravičeni do plačila neprofitne najemnine tudi prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za nakup stanovanja, in prejšnji imetniki stanovanjske pravice na nacionaliziranih stanovanjih, ki stanovanj niso mogli odkupiti. Neprofitna najemnina bi morala kriti vse dejanske stroške, ki nastajajo v zvezi z gradnjo, tekočim in investicijskim vzdrževanjem hiše, upravljanjem in amortizacijo. Glede na to, bi tako najemnino lahko poimenovali kot stroškovno najemnino. Socialna stanovanja naj bi bila namenjena predvsem državljanom s podpovprečnimi dohodki, medtem ko so neprofitna najemna stanovanja name-nj ena državljanom s povprečnimi in nekoliko nadpovprečnimi dogodki, ti pa
zanesljivo predstavljajo večino vsega prebivalstva.
Drugo je profitna najemnina. Ta se praviloma oblikuje prosto na trgu, vendar pa zakon določa, da ne sme biti oderuška. Oderuška je najemnina, ki za več kot 50 odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo stanovanj, pri čemer je potrebno upoštevati lokacijo in opremo stanovanj. V občini, kjer po prosto oblikovani najemnini oddaja najemna stanovanja manj kot pet lastnikov ali večino teh stanovanj oddajo manj kot trije lastniki, se oderuška najemnina primerja s povprečno prosto oblikovano najemnino v regiji. Najemnik ima pravico zahtevati, da občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve preveri višino profitne najemnine. Občinski upravni orgna je dolžan na zahtevo najemnika v 15 dneh zavzeti stališče o višini profitne najemnine, pri čemer mora poleg prej omenjenih okoliščin upoštevati še vse okoliščine, ki so vezane na konkretno najem-niško stanovanje. Oškodovani najemnik ima pravico zahtevati spremembo najemne pogodbe za ustrezno najemnino ter vračilo preveč plačane najemnine. Zastaralni rok za vložitev tožbe za vrnitev preveč plačane najemnine je pet let.
Prava pisarna ZPS Jure Markič
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAKUM/raODAJNI	NAKlTOl/HtODAlN!	I NAKUM/RODMM
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 III
A BANKA (Kranj,Tržič ) 85,15
AVAL Bled 85,50
AVAL Kranjska gora 85,25
BANKA CREDITANSALT d.d. L| 85,30
EROS(Starl Mayr), Kranj 85,40
GEOSS Medvode 85,40
GORENJSKA BANKA (m enote) 84.35
HRANILNICA LON, d.d.Kranj 85,40
HIDA-tržnlca LJubljana 85,45
HRAM ROŽICE Mengeš 85,20
l URI K A Jesenice 85,15
INVEST Škofja Loka 85,30
LEMA Kranj 85,30
MIKEL Strelišče 85,30
NEPOS (Škofja Loka, Trata) 85.40
PBS d.d. (na vseh poštah) 84,15
ROBSON Mengeš 85,30
SHP-Slov. hren. In pos. Kranj 85,30
SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 84,35
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 84,35
SLOVENIJ ATURIST Jesenice 85,15
SZKB Blag. mesto Žiri 85,00
ŠUM Kranj 85,40
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 85,41
TALON Zg. Bitnje TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnlk UBK d.d. Šk. Loka VVILFAN Kranj
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič
POVPREČNI TEČAJ
85,41 85,10 85.45 85,10 85,40 85,40 85,45 85,15
86,35 85,90 85,90 86,00 85,80 85,70 86,40 85,80 85,75 85,60 86,15 85,90 85,70 85,80 85.80 85,80 85,60 85.70 86.05
86,30 86,20 85,70 85,85 85,85 85,90 85,79 86,05 85,60 85,70 85,65 85,88
11.95 12,10 12,05 12,05 12,08 12,10 11,75 12,09 12.08 12,11 11,97 12,07 12,08 12,12 12,06 11,20 12.10 12,10 11,95 11,75 11.97 11,75 12,10 12,03 12,03 12,05 12,10 11.95 12,10 12.08 12.08 12,00
12,25 12,20 12,20 12,25 12.14 12,15 12.28 12,19 12,14 12,21 12,23 12.22 12,16 12,17 12,18 12,20 12,20 12,15 12,30
12,23 12,27 11,15 12,19 12,19 12,25 12,16 12,28 12,15 12,15 12,12 12,20
7.39 7,45 7,04 7,50 7.50 7,60 7,13 7.60 7,60 7,45 7.40 7.40 7.60 7,50 7,50 7,00 7,70 7,60 7.25 7.13 7,40 7.45 7,60 7,40 7,40 7,40 7,65 7,45 7,65 7,60 7,70 7,46
7.93 8.00 8,00 6.10 7,80 7,75 7,91 7,80 7.75 7.68 7.90 7.95 7,85 7.90 7,80 7,95 7.90 7.95 7,75
7,90 7,96 7,75 7,89 7,89 8,00 7,80 7,92 7,75 7.79 7,80 7.
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,90 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah.
radio triglav
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4
STEREO 96 MHz RDS
Drzna odločitev inovativne profesorice
Zasebna šola Vitez A šola frizerje
Prof. Vida Varga iz Ljubljane je z Ministrstva za šolstvo in šport dobila odločbo, ki ji dovoljuje osnovati zasebno frizersko šolo za odrasle.
Kranj, 2. oktobra - Podjetna lastnica prve zasebne poklicne šole je v šolstvu tako rekoč doma. Delala je kot glasbena pedagoginja, slavistka, profesorica pedagogike, se lotila zasebnega jezikovnega izobraževanja, pred nekaj leti pa so jo povabili na srednjo šolo za frizerje, kjer je prevzela izobraževanje odraslih. Pozneje je šola ta triletni program izgubila in prof. Vargova se je na šolskem ministrstvu začela zanimati, kakšne so možnosti za prodor zasebnega šolstva na tem področju.
Odtlej sta minili dve leti, pritisniti je bilo treba na mnogo kljuk in se spoprijeti z mnogimi birokratskimi ovirami. Vida Varga pa se izziva ni ustrašila in rezultat je z odločbo ministrstva potrjena frizerska šola za odrasle. "Šola je namenjena vsem tistim, ki so od nekdaj želele postati frizerke (frizerji), pa te možnosti niso imele. Primeren poklic človeka osrečuje in je pogoj tudi za siceršnjo srečo v življenju," je prepričana prof. Vida Varga, ki s svojo šolo obljublja prvovrstno kvaliteto izobraževanja. To obeta tudi ime šole Vitez A, sestavljeno iz prvih črk njenega in sinovega imena, a pa pomeni kakovost.
"Šola se drži predpisanega učnega programa, dodala pa
sem mu še nekaj učnih vsebin, ki bodo povečale kakovost poklicnega dela frizerjev. Tako bo k temu pripomogel denimo predmet umetnost in estetika, ki ga bo predavala akademska slikarka. Dodala sem več družbenih znanj, med njimi računalništvo. S pomočjo računalnika bodo lahko frizerji svojim strankam prikazali, kako se različne pričeske prilegajo njihovemu siceršnjemu videzu. Tudi tujim jezikom bomo dali večji poudarek, zlasti operativnemu znanju tujih jezikov, saj pričakujemo, da bodo naše salone obiskovali tudi tujci. Tudi zunanji urejenosti frizerjev in frizerk ter kulturi gibanja in komunicir-
anja s stranko bo namenjena velika pozornost."
Izobraževanje bo potekalo v triletni šoli, organizirali pa bodo tudi enoletno izobraževanje za tiste, ki imajo že končano srednjo šolo, pa bi se radi izučili prav frizerskega poklica. Kakovost izobraževanja bo med druigim jamčili tudi majhni razredi, saj lastnica šole predvideva, da bo v vsakem letniku 10 do 12 slušateljev. V prostorih gimnazije na Ledini so že najete učilnice, praktični pouk pa bo potekal v frizerskem salonu. Prof. Varga se je že dogovorila s Katarino Kos, ki ima salon v Šiški, da bo vodila praktični pouk. Ob koncu izobraževanja bodo opravljali zaključni izpit. Podjetna lastnica zasebne šole pa bi svojim bodočim slušateljem rada dala še širše znanje, zato je uvozila in opremila tudi lasničarsko delavnico, kjer se bodo bodoči frizerji lahko naučili izdelovati lasuje, lasne vložke, brade in druge lasničarske izdelke.
Vsi načrti, ki si jih je v zvezi z zasebno šolo zastavila pred leti, se ji še niso uresničili. Frizerski šoli bi v prihodnje rada dodala tudi kozmetično, po končani frizerski šoli bi poleg zaključnega izpita rada vpeljala tudi mojstrski izpit.
Zaenkrat ostaja pri frizerski šoli, ki od junija že izobražuje v tretjem letniku, zdaj pa vpisuje že drugo paralelko. Ker šola odrasle, ni vezana na začetek šolskega leta, temveč se lahko začne takoj, ko bo zbranih deset slušateljev, letnik pa je lahko "pod streho" v enem koledarskem letu. Prof. Varga še dodaja, da lahko enoletno šolnino razdelijo na deset obrokov, da bo šolanje dostop-nejše tudi materialno slabše situiranim slojem. Sicer pa se je za šolo zanimalo tudi nekaj brezposlenih kandidatk, ki bi jim k šolnini prispevali na zavodu za zaposlovanje, kjer gmotno podpro tiste iskalce zaposlitve, ki se želno "prestrukturirati". • D.Z.Žlebir
EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20   -¥ SAMO ZA ODRASLE -+156 SfT/MIN   -► KJSSUNE -¥ 24 UR V ŽIVO
, VEDEŽEVANJE iASTROLOOUA
lAt O 05rrm 65 ^ '^1 «Wzf in pismeno:
PREROK p.p.101, 61260 LJUBLJANA
Zaupajte evoje težave riažlm prerokom, »»vojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire!
Prerokl.-Tanja, Marica,Rada, Jožica .Ivanka,Majda, aotrolog.:Milena.. \^7silil'AJTE NAJBOLJŠIM J*
Jrr^itTTiasTT^;4>
NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM
KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2*» MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2*
* servis odprt tudi ob nedeljah!
VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO
PETAOL    PETROL PETROL
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Ob svetovnem dnevu Hvali
Most k naravi
Mednarodna konferenca za zaščito živali je že 1932. leta v Firencah razglasila 4. oktober, obletnico smrti zavetnika živali Frančiška Ašiškega (1181 - 1226), za svetovni dan živali. Kot navajajo viri, je bil Ašiški sin bogatega trgovca iz Assisija. Odrekel se je očetovemu premoženju, postal potujoči pridigar in kasneje ustanovitelj redu frančiškanov. Že pred osemsto leti, ko je pridigal na prostem in prekrižaril ob tem skoraj vso svojo deželo, se je zavzemal za vsa živa bitja in podpiral harmonično sožitje z živalmi. Številne legende pripovedujejo, da je Sv. Frančišek "govoril z živalmi" in da je zelo spoštoval naravo in njene stvaritve.
Ob svetovnem dnevu živali se spomnimo različnih področij, ki so tako ali drugače povezana z živalmi - od primerov mučenja živali v korist (ne)znanstvenih farmacevtskih, kozmetičnih, medicinskih, vojaških in drugih raziskav (pri iskanju zdravila zoper raka in aids je bilo pobitih in mučenih že ogromno živali) do trpičenja živali pri reji, prevozu in klanju ter vloge in pomena živali za razvoj človekove osebnosti... V Društvu za odgovoren odnos do malih živali (sedež ima v Ljubljani) so, na primer, ob svetovnem dnevu Živali med drugim zapisali: "V našem, visoko stehniziranem času so štirinožni spremljevalci dobili še dodaten, večji pomen za človeka kot v času Sv. Frančiška. Gradijo nam - kot je nekoč zapisal Nobelov nagrajenec Konrad Lorenz - most k naravi... Ta povezava je posebej pomembna za otroke, ki se ob živalih sami naučijo družbenih funkcij, kot so odgovornost, toleranca, strpnost do drugačnega načina življenja. Ko odrastejo in se vključijo v družbo odraslih, jim te lastnosti veliko koristijo. Tu je še čustvena stran: otrok lahko ure in ure razlaga svoje "nerešljive" probleme štirinožnemu prijatelju, saj sta kodrasti Floki in priliznjena Margareta izjemna poslušalca otroških težavic. Jasno je, da pri izbiri živali sodelujejo tudi starši, saj ji prav oni omogočijo ustrezno življenjsko okolje..., vendar tisto, kar živalica najbolj potrebuje, dobi brez opominjanja od svojega malega gospodarja ali gospodarice -to je veliko ljubezni in pozornosti. In to bo žival vedno nesebično vračala. • CZ.
Občina bo pripravila program kmetijstva
Kako doma pridelano doma prodati
Bled - Blejski občinski svet je na četrtkovi seji soglašal s predlogom odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, da bi odbor pripravil program razvoja kmetijstva m gozdarstva v občini. V njem bodo dali poudarek temu, kako bi to, kar pridelajo v občini, poskušali na območju občine tudi prodati, in kako bi za posamezne pridelke uveljavili blagovne znamke. V razpravi je bilo slišati, da bi z uresničevanjem takšnega programa kmetje z območja občine lažje prenesli prehod v Evropsko zvezo. Program bo predvidoma še do konca leta pripravila strokovna komisija, ki jo bo vodil predsednik odbora in občinski svetnik Jože Skumavec. • CZ.
"Na vasi" izbirali najdebelejši krompir
Grad pri Cerkljah - V nedeljo popoldne so v okrepčevalnici Na vasi izbirali najdebelejši krompir in krompir najbolj zanimive oblike. Najtežje krompirje so na tekmovanje prinesli Ivan Zupan iz Trboj (1,74 kilograma), Janez Eržen iz Zgornjih Bitenj (1,51) in Franc Langerholc iz Spodnjih Bitcnj (M9), krompir najbolj izvirne oblike (v obliki tjulna) pa Niko Stern iz Kranja. Po tekmovanju so v okrepčevalnici pripravili še razstavo najdebelejših krompirjev.
V Cerkljah se pripravljajo že tudi na prireditev Izbiramo najtežje kmečke pridelke Slovenije, ki bo 4. novembra letos. • J. Kuhar
Kmečka zveza o lovskem zakonu
Zakon ne upošteva lastnine
Ljubljana - Slovenska kmečka zveza je v četrtek pripravila v Ljubljani posvet o predlogu zakona o lovstvu. Člani odbora za gozdarstvo in lovstvo pri zvezi ter predstavniki strsankinih podružnic z različnih koncev Slovenije so v razpravi poudarili, da zakon zamuja, da ne upošteva lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov in da slabo rešuje ocenjevanje in izplačilo škod ter zastopanost kmetov. Kmečka zveza je oblikovala skupino, ki bo pripravila konkretne pripombe na zakon; poslanci Slovenske ljudske stranke pa jih bodo skušali uveljaviti v parlamentu. • CZ.
Iščemo najdebelejši gorenjski krompir
Tako zelo, zelo debel...
Na Zupanovi kmetiji v Trbojah so na njivi v Vogljah pridelan* tako debel krompir, da bi ga komaj spravili v lonec. Ob našem obisku je (krompir namreč) tehtal en kilogram in 80 dekagramov, ob izkopu pa menda še nekaj "dek" več.
Trboje - Če smo za Langjer-hoičev, 1,54 kilograma težak krompir iz Spodnjih Bitenj pred enim tednom zapisali, da je pravi debeluhar, bi za Zupanovega iz Trboj lahko rekli, da je mogočni velikan z dvema nogama ali "nesrečna igra" neukroćene narave, ki je dva gomolja spojila v enega, težkega 1,80 kilograma.
Akcija Gorenjskega glasa Iščemo najdebelejši gorenjski krompir je med pridelovalci krompirja naletela na ugoden odziv. Med tistimi, ki so nam minuli teden sporočili, da so pridelali debel krompir, so bili tudi Zupanovi iz Trboj. Ko smo prebirali njihovo sporočilo, češ da imajo krompir, ki tehta okoli 1,80 kilograma, smo malce nejeverno zmigovali in se spraševali, ali smo prav slišali ali ne... Dvomi so se razblinili, ko smo jih v petek obiskali na njihovi kmetiji v Trbojah, si ogledali krompir, ga stehtali in jim kajpak tudi izročili, kar smo obljubili pridelovalcem debelih krompirjev - namreč škatlo hrustljavega krompirčka iz kranjske tovarne Sločips, ki sta se je še posebej razveselila četrtošolka Helena in Boris, ki obiskuje drugi razred trbojske osnovne šole.
Ko so Zupanovi pred približno tremi tedni izkopavali krompir na njivi v Vogljah, so bili na kombajnu Ivanova mama, žena Minka in sestra Liljana. Debel, velik krompir so sicer opazili (kombajn ga je tudi malce poškodoval),
Zupanovi - Minka, Ivan, Helena in Boris
vendar ga niso izločili in dali posebej. Ko so potlej krompir
fmpravljali za prodajo škofje-oški kmetijsko gozdarski zadrugi, so ga že dali v vrečo, a so ga potlej, ko je "vaga" pokazala preveč dobro mero, vzeli ven. Čeprav je velikan videti povsem zdrav, ga Zupanovi zaenkrat ne nameravajo stlačiti v lonec in pojesti. Ne zato, ker bi bili krompirja že od dela dovolj siti, ampak zavoljo tega, ker bi ga radi prej nesli še na prireditev Naj pridelki", ki bo v začetku novembra v Cerkljah.
Tako debel, da so se zbali za prodajo
Zupanovi obdelujejo štiri hektarje lastne in tri ličk-
ih Izboru Iščemo najdebelejši gorenjski krompir lahko sodelujejo vsi pridelovalci krompirja: vrtičkarji, kmetje, posestva...Dovolj je, da nas po pošti, s pomočjo telefona ali kako drugače obvestite, da ste pridelali debel krompir. Naš naslov Je: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, naša telefonska številka pa 064/ 223-111. V sporočilu navedite telo gomolja in vaš polni naslov! Vsak teden ali vsake dva tedna, odvisno od odziva, bomo izbrali najdebelejši krompir, njegovega pridelovalca obiskali in ga nagradili s škatlo čipsa iz kranjske tovarne Sločips.
tarje najete obdelovalne zemlje, poleg tega imajo še okoli tri hektarje gozda. Ukvarjajo s z živinorejo, predvsem z rejo pitancev, in s
gridelovanjem krompirja, edijo petnajst glav živine, krompir pridelujejo na 2,5 do treh nektarjih. V časih (od 1970. do 1985. leta), ko se je pridelovanje še izpačalo, so ga sadili še precej več, od pet do šest hektarjev. Takrat so na kmetiji tudi največ naredili: zgradili so nov hlev (pred osemnajstimi leti), nabavili najpotrebnejše kmetijske stroje in priključke...
Letos so na njivah v Trbojah in v Vogljah posadili dober hektar zgodnjega in približno poldrugi hektar poznega krompirja. Čeprav je bilo pridelovanje zaradi obilnih padavin v poletnem času zelo zahtevno (nasade so sedemkrat škropili proti plesni), pridelek ni bil slab. "Pri nas je zemlja dokaj plitva, zato krompir zelo hitro občuti pomanjkanje padavin in moče. Letos je bilo dežja dovolj in tudi krompir je kar dobro obrodil," je dejal Ivan
in poudaril, da so s pridelkom od 30 do 35 ton na hektar lahko že zelo zadovoljni-Letos so sadili sorte jacrla, sante in kondor. Še posebej dobro je obrodil kondor, ki je bil tako debel, da so se Že malo bali, ali ga bodo sploh lahko prodali. No, s prodajo ni bilo težav, zato ga bodo prihodnje leto spet zanesljivo posadili!
Staro seme?
Bolje, da sediš v senci!
Dobri pridelovalci krom; pirja, med katerimi so tudi Zupanovi, se strinjajo s strokovnjaki, ki zatrjujejo, da je prvi pogoj za dober pridelek redno menjavanje semena in saditev potrjenega, kako-; vostnega semena. Zupanovi vsako leto kupijo nekaj se; mena elita, ga potlej sami razmnožijo in prihodnjo spomlad posadijo novo seme. "Da bi sadili stare seme! Ne, to se ne izplača! Je bolje, da sediš v senci," pravi Ivan in dodaja, da so to enkrat že poizkusili, pa se ni obneslo.
S prodajo krompirja ne bodo imeli problemov. Nekaj ga bodo na drobno prodali doma, na kmetiji) medtem ko bodo večino pridelka oddali v škofjeloško zadrugo, katere člani so-Zadruga spoštuje pogodbo in za dogovorjene količine poišče kupca. "Odkupna cena je porazna: petnajst tolarjev za kilogram," pravi Ivan in poudarja, da je to cena, ki je sprejemljiva že za vsakega evropskega kupca-Izračunali so, da jim pridelek 25 ton na hektar pokrije samo materialne stroške in da jim šele višji pridelki zagotavljajo tudi plačilo dela. Če se bodo sezone s tako skromnim izkupičkom še nadaljevale, bodo pridelavo verjetno nekoliko zmanjšali in raje privezali v hlevu še kako govedo. • C> Zaplotnik
Odločitev slovenske vlade
Podražili pšenico in "zamrznili" kruh
Vlada je na četrtkovi seji povišala izhodiščno odkupno ceno pšenice s 25,53 na 26,50 tolarja za kilogram, pekom pa je zamrznila cene kruha na ravni 20. septembra.
Delniška družba JURMES Šentjur se predstavlja z rezultati tridesetletnega uspešnega dela mesne industrije v Šentjurju z uveljavitvijo blagovne znamke YURIJ.
V prodajalnah delniške družbe JURMES in vseh večjih prodajalnah z živili poleg klasičnega programa svežega mesa in delikatesnih izdelkov tržimo še nekatere dopolnilne programe konjskega, kunčjega, nojevega mesa itd.
Prodajno mrežo smo razširili tudi na Gorenjsko. V Kranju na Planini 1 smo odprli svojo deseto prodajno enoto, to je MESNICA KRANJ, Ul. Janka Puclja 7, kjer bomo izpolnili vsa vaša pričakovanja in želje.
Razpisujemo prosto delovno mesto
MESARSKEGA POSLOVODJE
v MESNICI KRANJ
Zahtevani pogoji:
- izobrazba V. stopnje - mesarski poslovodja
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu mesarski poslovodja
- opravljen tečaj higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: JURMES, d.d., ŠENTJUR, Leona Dobrotinška 16, 63230 Šentjur.
Ljubljana - Ko so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano analizirali kakovost letos odkupljenega pridelka pšenice, so ugotovili, da je bila letošnja pšenica bogatejša z beljakovinami, manj vlažna in z višjo hekto-litrsko težo kot lanska, medtem ko je bila letošnja povprečna odkupna cena 25,94 tolarja za kilogram celo nekoliko nižja od lanske (26,05 tolarja).
To je bil tudi razlog, da je vlada na četrtkovi seji popra-
vila tržni red za letošnje letine, povišala izho diščno odkupno ceno s 25,53 na 26,50 tolarja za kilogram in hkrati določila tudi novo metodologijo za izračun odkupne cene pšenice slabše kakovosti. Vlada je s spremembami tržnega reda povišala odkupno ceno povprečno za 3,6 odstotka, tako da bo morala za plačilo pšenice, ki so jo odkupile blagovne rezerve (okoli 91 tisoč ton) zagotoviti še dodatnih 150 milijonov tolarjev.
Osem tisoč ton krompirja v blagovne rezerve
Da bi v Sloveniji ublažili nihanja na "krompirjevem trgu" in si zagotovila krompir za posredovanje v času, ko bo to najbolj potrebno, je vlada na četrtkovi seji sklenila, da bodo blagovne rezerve odkupile osem tisoč ton pridelka.
Najvišje drobnoprodajne cene moke
Vlada je z uredbo določila tudi najvišje drobnoprodajne cene pšenične moke, in sicer za pšenično moko T-400 84,70 tolarja za kilogram, za moko T-500 76,40 in za moko T-850 66,30 tolarja. V najvišjih cenah so vključeni tudi stroški trgovine na debelo in na drobno, ki so lahko največ 20-odstotni, ne pa prometni davek.
Ce so se spremenjenega
tržnega reda razveselili predvs^ pridelovalci, so nad vladn^ odločitvami razočarani mlin^ ji in peki. Vlada je namreč J) četrtkovi seji tudi sklenila. \ bodo mlinarji in peki odslej blagovnim rezerv2 v plačevati pšenico po 26 tola
pšenico  r   ^ kil medtem ko5
• jo doslej po 23,50 tolar! Surovina se jim je podraz'y približno za deset odstop medtem ko sami cen ne sm^J toliko zvišati. Nasprotno: vl da je mlinarjem dovolila Pjf dražiti moko le od 3,2 do ' odstotka, medtem ko je K kom predpisala, da moraj| cene osnovnih in poseb^L kruhov iz pšenične moke z3^ žati na ravni, kot so veljale; septembra letos. J Vlada je na četrtkovi g sprejela še nekatere druge ^ repe s področja kmetijstva t živilstva. Ker se bliža čas y* jega povpraševanja po svn, kem mesu, je za 61,5 oU,st?aj* znižala višino posebnih tev (prelevmanov) pri
Prašičev in svinjskih p°^°.j osebne dajatve za ti ^ izdelkov iz svinjine je P°v^ji la do najvišje možne fi^i kot jo še dovoljuje sporaZu y GATT, dajatve za uvo* delkov iz govedine Pa povišala za 155 odstotko^ <p
SCOTT
"to je to - dob'r kolo"
Največja izbira koles na Gorenjskem:
- kolesa: gorska, treking, dirkalna
- znamke: SCOTT, MARIN, SCHvVINN itd. ■ popravilo koles, rezervni deli in oprema
- posebna ponudba dirkalnih koles
- rollerji
VALY - ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025
S Y S T E M S d...
1n\ M
Konec tedna so se najmlajši smučarji skakalci pomerili v Žirovnici, člani in mladinci pa v Velenju
GORENJCI POBRALI VSE MEDALJE
foleg tekmovanj so strokovnjaki pri SSK Stol v skakalnem centru Glenca nad Breznico predstavili tudi slovensko 111 svetovno novost, smučino iz nerjaveče pločevine, ki so jo pripravili v sodelovanju z jeseniškim Acronijem
^teznica, Velenje, 30. septembra • Medtem ko so se najboljši s,°venski smučarji skakalci merili za naslove poletnih državnih P^akov v Velenju, je v mladinskem skakalnem centru Glenca j!ad Breznico potekalo državno prvenstvo za dečke do devet let. *'jub temu da najmlajši še niso upihnili pete svečke, najstarejši Pa še niso praznovali devetega rojstnega dneva, so nekateri Pokazali že kar lepe skoke in doskoke, zmagal pa je osemletni . as<> Trpin, član domačega smučarskega kluba Stol iz Žirovnice 1112 dvema lepima skokoma povedal, da po Franciju Petku klub ne ostaja brez velikih talentov.
Seveda je bilo državno P^enstvo najmlajših skakalnih "P°v na 15-metrski skakalnici e'ik dogodek za smučarske "rokovnjake (kar nekaj se jih Je. kljub tekmi v Velenju, zbralo j* skakalnici), pa tudi za tekmovalce in njihove starše, pa endar je velika pozornost e'jala tudi prvemu neuradnemu preizkusu srednje (22-^etrske) skakalnice z novo pučino, ki je po zamisli doma-
strokovnjakov izdelana iz
nerjaveče pločevine.
Novost za nas in ves svet
, "Nova smučina na 22-metrski čakalnici je gotovo tako po Sv°ji izdelavi kot kvaliteti izvir-j*a ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Po podatkih strokovnjakov, ki potujejo po svetu Kot serviserji, trenerji ali tekmovalci, ni zaletne smučine iz * ^teriala, kot smo ga izdelali •Tl nas. Tako smo dejansko
0vatorji. Izdelali smo namreč • kučino iz nerjaveče pločevine, *~ Kroma, ki ne zarjavi. Izdelo-
*'ec te kovine je Acroni, e'ezarna Jesenice, ki nam je Pomagala pri materialu, tako da l^o lahko uresničili svojo idejo, g le bila plod Darka Jenkoleta !rovnice> tehnično pa je pučino na računalniku obde-91 Tone Zupan. Klub je idejo Podprl in jima na 22-metrski Kakalnici dal možnost, da jo pre'zkusita. V začetku avgusta u      postavljena na napravo,
Sotovili pa smo kar nekaj J0rncmbnih prednosti. Tako je ja Srnučini večja zaletna hitrost D *Vem ve^Ja podobnost posekov na odskočni mizi s "egom. Dejansko "plastična" pučina delno zavira prehod iz s mine na odskočno mizo, ta
Pa xz nerJave^e pločevine p hitrost pospešuje in so ^ speški podobni razmeram na (j e8u. Tako smo že ugotovili, ^ skakalci na tej napravi v vprečju dosegajo dva do tri kla .ve^Je daljave kot na ta,Sl^ni plastični smučini, prav hit ^a smo izvet^1' meritve srn^1'- smu^ine' ^i so na nov> 15U^mi v povprečju večje od
f'a.°-° 2 kilometra na uro, kar ri]e 2a 22-metrsko skakalnico s u«Cno točko 22 metrov kar
Crecej. Predvidevamo, da bi ila na večjih napravah ta razlika še večja. Poleg tega je prednost novega materiala še, da ne potrebuje vzdrževanja, da skakalnice ni treba med tekmami in treningi polivati z vodo in da lahko na njej uporabljamo iste smuči (nenarezane) kot za zimo, pa tudi njihova priprava je bolj enostavna," je ob prvi neuradni predstavitvi nove smučine povedal Zvone Mik-lič, član upravnega odbora SSK Stol Žirovnica.
Sašo Trpin je slovenski prvak med dečki do devet let, saj se je izkazal z dvema lepima s ko k ama nad 11 metrov.
V Žirovnici so razmišljali tudi o trženju novosti. "Klub seveda od tega ne pričakuje velikih denarjev, gre za to, da bi skozi reklamo, ki bi jo nudili podjetju Acroni, saj bi na vse smučine napisali naziv Acroni, našli skupni interes med klubom in podjetjem. Že sedaj je veliko zanimanje za novo smučino, zato smo razmišljali tudi o patentiranju novosti, vendar smo nekako ugotovili, da je ta postopek zahteven in drag, in da nam patent lahko hitro prevzamejo. Če pa bi hoteli dobiti mednarodno licenco, pa bi to veliko stalo. So pa za novost zelo zainteresirani tako v naših klubih, kot tudi v tujini, tako da pričakujemo, da bo v prihodnosti to res "boom" na
Nova smučina je novost pri nas in v svetu. Prvič so jo v Glenci predstavili to soboto.
poletnih napravah. Če pa se bo ta smučina obnesla, pa upamo, da bomo s tem posredno dobili tudi kakšen tolar za nas in za druge slovenske klube, s čimer bomo lahko vzgajali nove mlade skakalce," razmišlja Zvone Miklič.
Novo smučino so klubski skakalci preizkušali že prejšnji mesec in prvič neuradno v soboto med odmorom državnega prvenstva, uradno predstavitev novosti pa bo v skakalnem centru nad Breznico v nedeljo, 22. oktobra, ko tam prvenstvo Gorenjske za dečke do 11 let.
Za Francijem Petkom prihajajo mladi talenti
Smučarsko skakalni klub Stol iz Žirovnice, ki je zadnja leta najbolj slovel po "svojem" Franciju Petku, tudi v novo smučarsko sezono starta z nekaterimi skakalnimi upi. "Naš klub ima trenutno štirideset tekmovalcev, od najmlajše do najstarejše kategorije. V članski kategoriji je naš tekmovalec še vedno Franci Petek, poleg tega
fia je član še Anže Zupan, mamo mladinskega reprezen-tanta Gašperja Mlačnika in kandidata za reprezentanco Uroša Urevca, zadaj pa prihajajo tudi mlajši skakalci, ki trenirajo v okviru planiških šol in s klubskimi trenerji. Profesionalno je kot trener zaposlen Stane Baloh, poleg njega pa so še trije amaterski trenerji: Damjan Legat, Boštjan Modrijan in Denis Ralteneker. Problemi v klubu so podobni kot povsod drugje, saj manjka denarja, težko je dobiti sponzorje. Trenutno to še "obvladamo" in upamo na bolje, vendar pa je vsako leto težje. Rad pa bi izpostavil Acroni Jesenice, Elan Begunje, GP Gorenc, Plivo s Cedevito, Lip Bled in številne zasebnike iz naše okolice, ki nam pomagajo finančno in materialno, toliko da še nekako zdržimo. Tako imamo dograjene vse štiri skakalnice v našem centru za
mlajše kategorije, pri čemer so nam veliko pomagali tudi starši tekmovalcev, v planu pa imamo tudi zimski center v Završnici, vendar pa je to še v "povojih" in upam, da nam bo v prihodnje nekoč s pomočjo sponzorjev tudi uspelo," pravi predsednik SSK Stol Žirovnica Anton Justin.
Vse medalje Gorenjcem
Da se v slovenskih, posebno pa še v gorenjskih klubih zbirajo mladi talentirani skalci, so v soboto v Glenci nad Breznico dokazovali vsi po vrsti. Kar 39 dečkov, najmlajši nismo imeli še niti pet let, se je pomerilo na skakalnici K 14. Dvakrat najdlje pa je skočil Sašo Trpin, član domačega SSK Stol iz Žirovnice. Zmagal je s skokoma 11,5 in 11, 7 metra pred Domenom Ropretom iz SK Tržič, ki je skočil dvakrat 11 metrov in Matevžem Šparov-cem iz SK Triglav, ki je skočil 10,2 in 10,7 metra.
Gorenjci pa so se dobro odrezali tudi na poletnem državnem prvenstvu za člane in mladince, ki sta ga v Velenju
f)ripravila Skakalni klub Ve-enje in Smučarska zveza Slovenije. Zmagal je Dejan Jekovec iz SK Tržič s skokoma 77,5 in 78,5 metra, drugi je bil Primož Peterka iz SK Triglav z dvema skokoma po 77,5 metra, tretji pa je Robi Meglic iz SK Tržič s skokoma 77 in 76,5 metra. Četrti je bil Primož Kopač (Alpina), peti pa Urban Franc (SK Triglav), ki je najprej skočil 82 metrov (kar je le pol metra manj od rekorda skakl-nice, zato so prvo serijo razveljavili) in najdaljši veljavni skok, 79,5 metra.
V mladinski konkurenci je zmagal Primož Peteka, pred Jakom Grosarjem (SK Tržič), ki je skočil dvakrat po 75 metrov in klubskim kolegom Matijem Stegnarjem, ki je skočil 72,5 in 73 metrov.
• V. Stanovnik
'•aH'
Ža| D tkalci so dokazovali, da imamo pri nas veliko talentov, v zn»ankuje denarja za delo klubov.
PRVAK GORENJSKE UROŠ PETERKA
Gorenja Sava, 1. oktobra - 31 skakalcev iz Alpine, Stola, Tržiča in Triglava je nastopilo na skakalnici K 62 m na Gorenji Savi. Skakalci so se pomerili na poletnem prvenstvu Gorenjske. Največ uspeha so imeli domačini, ki so osvojili prvih šest mest.
Rezultati: 1. Uroš Peterka 213,1 T 85 in 57,5 m, 2. Primož Delavec 212,7 T 59,5 in 60 m, 3. Marko Šimic 206,8 T 58,5 in 57,5 m, 4. Miha Rihtar 206 T 57,5 in 56,5 m, 5. Bine Norčič 196,1 T 56 in 57 m, 6. Aljoša Zelnik (vsi Triglav) 193,5 T 54,5 in 54,5 m. • J. Bešter
JESENIČANI ŽE V FINALU
Jesenice, Bled, 3. oktobra - Hokejisti v Alpski ligi so konec tedna odigrali 8. krog. Z novo zmago so si dva kroga pred koncem Jeseničani že zagotovili prvo mesto v svoji skupini in nastop na finalnem turnirju, slabše pa je šlo Sportini in Olimpiji Hertz, ki sta na gostovanjih ostali brez pomembnih točk.
Tako so se jeseniški hokejisti v soboto popoldne pred TV kamerami pomerili z ekipo CE Wiena z Dunaja in zanesljivo slavili s 5:1 (1:0, 2:1, 2:0). S tem so se železarji Dunajčanom oddolžili za poraz na njihovem terenu in si hkrati z zmago prislužili novi točki in nedosegljivo prednost na lestvici. Zbrali so namreč 14 točk, Gardena, VVien in Fassa jih imajo po 8, Bled pa po porazu pri Fassi z rezultatom 5:4 (2:0, 1:2, 2.2) le 6. Brunico ima na zadnjem mesto 4 točke.
Ekipa Olimpije Hertz, ki igra v centralni skupini, je gostovala v Bellunu pri Allegheju in izgubila z rezultatom 6:3 (1:2, 2:1, "3:0). Tako so Ljubljančani trenutno na drugem mestu za celovškim KAC - jem.
V predzadnjem krogu Sportina danes ob 18.30 uri v domači dvorani na Bledu gosti Brunico, ekipa Acronija Jesenic pa odhaja v goste h Gardcni. Olimpija Hertz danes ob 18. uri gosti KAC. • V. S.
ATLETIKA
POLAK IN JENKOVA DRUGA V MNOGOBOJU
Kranj - V soboto in v nedeljo je bilo v Novem mestu še državno prvenstvo v mnogoboju za vse moške in ženske starostne kategorije. Devetčlansko zastopstvo kranjskega Triglava je osvojilo dve drugi in eno tretje mesto, ženske pa so bile ekipno druge, za gostiteljicami.
Matjaž Polak, ki je letos zaradi bolezni bolj malo treniral, je v desetih disciplinah zbral 6.690 točk in bil na koncu drugi med člani, enako uvrstitev pa je v konkurenci starejših mladink dosegla mlajša mladinka Suzana Jenko, ki je v sedmih disciplinah zbrala 3.235 točk. Marcela Umnik je tokrat nastopala v članski konkurenci in s 4.397 točkami (izkupiček je približno za štiristo točk boljši od lanskega) osvojila tretje mesto. Tina Čarman je bila četrta med mlajšimi mladinkami (6.195 točk), Jana Zupančič, ki se je izkazala z osebnim rekordom v skoku v daljino (5,38) ter z dobrima nastopoma v skoku v višino in v teku na 600 metrov, pa četrta (5.410 točk) med pionirkami. Edi Okič, sicer specialist za mete, je bil med svojimi sovrstniki, pionirji, osmi, Urša Hribar v pionirski konkurenci deseta, njena klubska kolegica Meta Klančar trinajsta in Mateja Pire petnajsta. * CZ.
GOLF
NA BLEDU 79 GOLFARJEV
Bled, 30. septembra - Bled golf & countrv club je bil organizator letošnjega Liqui moly zwacknicum turnirja, na katerem se je pomerilo 79 tekmovalcev in tekmovalk. Na starem igrišču z 18 luknjami je bil med člani najboljši (brutto) Aleš Gregorič, Bled (34), med ženskmi Maja Božič, Bled (17), med seniorji Ivan Bele, Lipica (25) in med juniorji Miha Ažman, Bled (24). Rezultati- netto A : 1. Drago Kvas, Bled (37), 2. Srečko Medven, Bled (37), netto B: 1. Joc Tajnšek, Bled (40), 2. Borut Samastur, Bled (39), neto C : 1. Andrej Hiršman, Ljubljana (41), 2. Jurij Modic, Bled (40), netto D: 1. Matjaž Horvat, Bled(54), 2. Nace Bašelj, Bled (43), najdaljši udarec: Anton Štiherle, Bled, najbližje luknji: Matjaž Janša, Ljubljana.
Zaključni turnir sezone na Bledu bo turnir Gostilne Kunstelj & Pro shop Bled, potekal pa bo 15. oktobra. • V.S.
V ČETRTEK 9. CICIBANIADA
Kranj, 2. oktobra -Ta četrtek, 5. oktobra, bo Športna zveza Kranj organizirala že deveto športno srečanje cicibanov. Zbor otrok iz kranjskih vtfcev bo ob 9. uri, tekmovali pa bodo v skakanju v vrečah, teku po zastavicah, v kotaljenju košarkarske žoge, premagovanju ovir z velikimi, teku po lončke in premagovanju ovir ter prehodu skozi tunel. • V.S.
NA GOZDNI TEK!
Kokrica, 3. oktobra - Športna sekcija pri Intersportu bo v sodelovanju z gostiščem Dežman ta konec tedna organiziral gozdni tek za pokal "Gostišča Dežman". Ženske bodo tekle na 10 kilometrov, moški pa na 21 kilometrov. Tek velja tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti. Prijave bodo v gostišču Dežman sprejemali v soboto od 13.30 do 14.45 ure, start pa bo ob 15. uri. Informacije dobite po telefonu 218-956. • V.S.
MRAVLJE BO TEKEL S POLITIKI
Kranj, 2. oktobra -Konec tedna, od 5. do 8. oktobra, bo po Slovenskih goricah organizirana prireditev "Tek Dušana Mravljeta z novinarji, politiki in direktorji". Namen projekta je promocija turizma in športa, vzhodnih Slovenskih goric, Ormoža in pokroviteljev prireditve. Ob teku bo tudi družabno srečanje in predstavitev vrhunskih vin. • V. S.
OGOMET
SREČA RESILA NAKLO
NAKLO : DRAVA Ptuj 2 : 2 (0 :1), strelca za Naklo Kondič v 61. in Ahčin v 90. minuti, za Dravo pa Volk v 37. in 69. minuti.
Šenčur, 3. oktobra - Samo sreči se imajo zahvaliti Naklanci, da v nedeljo v tekmi z Dravo niso bili poraženi. Taktično in telesno zelo dobro pripravljeni Ptujčani so čakali na protinapade in napake domačih in taka igra se jim je obrestovala, čeprav so polovico drugega polčasa igrali z igralcem manj, saj je moral zaradi dveh rumenih kartonov iz igre Pučko, v 50. minuti
Ea je Čeh poslal v prazno strel z enajstih metrov. Oba gola za »ravo je zabil Volk, obakrat po grobi napaki naklanske obrambe. Naklanci so imeli nekaj priložnosti, Koprive je zadel prečko, vendar so igrali preveč komplicirano in premalo streljali na gol. Prvi zadetek je dal Kondič po podaji Koprivca, drugega pa v zadnji minuti Ahčin, ko je bila za veČino tekma že zgubljena. Tudi tokrat je dobro branil mladi naklanski vratar Botonjič, več živahnosti pa je prinesel tudi mladi Zupančič, ki je prišel v igro v drugem polčasu, prav lahko pa bi odigral vso tekmo. Za Naklo so igrali Botonjič, Gruden (Murnik), T. Pavlic, B. Pavlic (Kondič), Razdrh, Brkič (Zupančič), Puc, Kečan, Ahčin, Koprivec in Pavlin. • J. Košnjek
KRANJČANI IN VISOČANI PORAŽENI
Triglav Creina je gostovala pri Goriških opekarnah v Renčah in zgubila z 2 : 0. To je bila odlična tekma, po oceni ljudi iz renskega in kranjskega tabora, na prvoligaški ravni, na kateri pa je odločila izkušenost domačih nad mladostjo in neizkušenostjo Kranjčanov. Kot pravi trener Kranjčanov Janez Titan je bila tekma taktično postavljena tako, da so lahko prišli do izraza najboljši. V prvem polčasu so imeli Kranjčani več priložnosti, posebno Dejan Markelj, v drugem polčasu pa je kranjska obramba grobo pogrešila in domači so povedli. Drugi gol je padel pet minut pred koncem, iz sumljivega položaja. Renčani so priznali, da je bila Triglav Creina doslej njihov najtrši nasprotnik. So namreč vodilno moštvo tretje lige, "podružnica" novogoriškega Hita.
Tudi gostovanje Visokega na Primorsko ni bilo uspešno. Visoko je igralo s Telmontom iz Šmarij in zgubilo s 7 :1. Edini zadetek za Visoko je dal Hamzič. Za visok poraz vidi trener Stojan Humar več razlogov. Zaradi obveznosti igralcev je obisk na treningih padel, premalo pa je bilo tudi resnosti. Pet minut pred koncem prvega polčasa je bilo še neodločeno, potem pa sta padla dva nepotrebna zadetka. Visoko se z mladim moštvom psihično ni zmoglo več ujeti, vrstile so se napaka in zato tako visok poraz. Tbčke bo treba iskati na naslednjih tekmah, tudi v nedeljo, ko prihaja v goste vodilno moštvo lige Goriške opekarne iz Renč. Visočani bodo oslabljeni, saj je bil tokrat izključen Košir.,« J. Košnjek
Gorenjska nogometna liga
NAJVIŠJA ZMAGA ZA ŽARKO
Kranj, 1. oktobra - V gorenjski nogometni ligi so člani konec tedna odigrali 5. krog. Rezultati: Sava - Alpina 2:2, Šenčur -Jesenice 4:1, Zarica - Britof 4:0, Lesce - Bohinj 2:1, Jelovica LTH - Polet 0:1, Železniki - Bitnje 1:1. Na lestvici trenutno vodi ekipa Lesc pred Jelovico LTH in Zarico. • V.S.
JVIALI NOGOIVIET
PRVI GORENJSKI DERBI MARMORJU
V prvem krogu slovenske malonogometne lige sta se pomerila gorenjska Ugaša, boljša pa je bila ekipa Marmorja, ki je premagala ekipo Šport Fit Alples - LP iz Železnikov s kar 7:3 (2:1)
Kljub temu da je bila ekipa Sport Fit Alples lesni programi iz Železnikov favorit na papirju, saj je gorenjski prvak, pa se je Marmor poleti močno okrepil in zasluženo slavil prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Predvsem je škofjeloška ekipa igrala bolj povezano, pripravila je mnogo priložnosti in lepih akcij, medtem ko so Sport Fitovci napadali vsak zase in puščali "luknje" v obrambi. Po vodstvu Marmorja 3:1 so zaigrali nervozno, s tem pa izgubili še zadnjo možnost za ugodnejši izid. Ta je bil ob koncu kar 7:3 za ekipo Marmorja.
"V letošnjem prvenstvu smo si zastavili cilj, da se uvrstimo do petega mesta na lestvici slovenske lige. S tako igro, kot smo jo prikazali na današnji prvi tekmi, pa upam, da bodo naše ambicije še višje, morda do tretjega mesta. Igralci so doma predvsem iz Svetega duha in Škofje Loke, kot okrepitev pa smo dobili Branka Thalerja, ki je prišel iz Nakla oziroma Visokega
Ekipa Mamorja Hotavlje iz Škofje Loke je v prvem krogu letošnje slovenske malonogometne lise zasluženo ugnala tekmece iz Železnikov, ki so nastopili z odličnim Fereiro (na sliki).
ter reprezentanta Slovenija Damjana Droleta, ki prihaja iz Kneze pri Tolminu. Treniramo dvakrat tedensko v Žabnici, ob petkih pa v dvorani na Podnu, kjer je zelo težko dobiti termine," je po petkovi tekmi v Škofij Loki povedal trener in vodja ekipe KMN Marmor Hotavlje Franci Ahčin. Sicer pa za ekipo Marmorja letos igrajo: Sašo Pogačnik, Slavko Lebar, Marko Stojko, Damjan Drolc, Rok Jereb, Simon Leskovec, Andrej Ahčin, Denis Guzelj, Branko Thaler, Rok Pogačnik, Simon BogoviČ in Janez Potočnik.
Drugi krog slovenske lige malega nogometa bo v petek, 6.oktobra, ko Sport Fit Alples LP gostuje pri Hlapih Šanpier v Novi Gorici, Marmor Hotavlje Da pri Borocih v Škofijah pri Kopru. • V. Stanovnik, foto: G.Sinik
	ROKOMET			
Gorenjski rokomet je ostal brez prvoligaša
DENARJA NI BILO
NITI ZA TRETJINO SEZONE
Ekipni športni v Kranju iz leta v leto nazadujejo, še slabše kot moškim pa se piše ženskim ekipam - Interesa sponzorjev ni, klube brez denarja pa najprej zapuščajo najboljše igralke, nato pa še strokovnjaki in celo najbolj zagnani klubski zanesenjaki
Kranj, 28. septembra - "Nič bolje kot košarkaricam in odbojkaricam, ki so že odnehale, se letos ni pisalo rokometaši-cam, pa vendar smo ob povabilu, da kljub izpadu ostanemo v prvi ligi, zbrali zadnje moči in skušali pred sezono strniti vse sile za nastopanje. Vrnile so se celo nekatere starejše igralke, ki so že prenehale z nastopanjem in zbirali smo denar za prvo ligo. Toda tik pred začetkom smo ugotovili, da smo ga zbrali komaj toliko, da poplačamo dolgove iz minule sezone in morda zdržimo mesec ali dva, nato pa bi se lanska zgodba začela ponavljati...," pravi trener rokometašic Kranja Pavel Srečnik, ki je eden tistih, ki se najdlje ne more sprijazniti z usodo kranjskega ženskega rokometnega prvoligaša, ki bi v naslednjem letu praznoval 20-letnico, ko je bil klub ustanovljen v Preddvoru.
Tako je RK Kranj trenutno klub v mirovanju, ki čaka na boljše čase in morda na združitev vsaj kranjskega, če ne že gorenjskega rokometa. "Zgodba o neuspehu" je dolga že nekaj let, ko je klub bolj ali manj životarif, najboljše igralke so odhajale v druge klube (trenutno so kar štiri Kranjčanke članice RK Robit Olimpije), začetek konca pa se je za kranjske rokometašice začel v zadnji sezoni, ko so izpadle iz lige, klub pa si je nabral tudi precej dolga pri Rokometni zvezi, saj ni mogel plačevati svojih obveznosti. Obveznosti niso poravnal tudi do trenerjev, tako da je sodelovenje odpovedal trener mlajših kategorij in tako so odpovedali tudi igranje mlajših selekcij in na koncu izstopili iz vseh tekmovanj.
"Klical sem na občino, kjer so mi sicer obljubili, da bi lahko vnaprej dobili nekaj dotacij, tudi pri Športni zvezi so obljubili nekaj pomoči, vendar vse to ne bi zadoščalo več kot za poravnavo dolgov in morda kakšen mesec životarjenja. Dejstvo pa je, da si take sezone, kot smo jo preživeli lani, nismo več želeli, tako rezultatsko kot finančno. Zato smo se odločili, da izstopimo iz vseh tekmovanj. Nekatera dekleta so odšla v druge klube, nekatere so končale s treniranjem in igranjem. Upam, da bomo v tem letu v Kranju dosegli sporazum med klubi in morda za novo sezono pripravili enotno ekipo za drugo ligo. Igranja v prvi ligi pa zaenkrat Kranj ni pripravljen financirati, čeprav mislim, da so tako dekleta kot trenerji pripravljeni deleti ob minimalni stimulaciji," razmišlja Pavel Srečnik. • V. Stanovnik
LOČANKE SLAVILE ŠE V ZAGORJU
Rokometašice Škofje Loke so slavile tudi v Zagorju in tako imajo z obema ekipama, ki sploh lahko napredujeta, vknjižene prve pluse. Zdaj bodo lahko mirno nadaljevale jesenski del prvenstva in iskale novega sponzorja. Vse pa je seveda podrejeno uvrstitvi v prvo ligo.
Pri tretjeligaših so največje presenečenje Jezerjani, ki so tudi tretjič zmagali. Tako so prevzeli tudi vodstvo na lestvici, ki ga lahko zadržijo tudi po naslednjem krogu, ko bodo igrali s Preddvorčani. Radovljica je tokrat doma premagala Gorjanca Preddvor in popravila slab vtis iz prejšnjega kola. Nepričakovan poraz so tokrat doživeli Savčani v Žabnici in se poslovili od vrha. Tudi Krim je tretjič zmagal, tokrat so premagali drugo ekipo Šeširja, ki je naredila preveč napak skozi celo srečanje. Vsekakor pa prvenstvo postaja vse bolj Zanimivo in izenačeno.
V tekmovanju kadetov jn st. deklic ni nič novega. Le v ligi slednjih zdaj ni več nereda, saj so Ribničani in Kočevci naredili eno ekipo in bo zdaj, vsai upamo tako. vse potekalo po razporedu.
Še tole. Rokometaši Seširja so v Litiji odigrali zadnjo tekmo pred sobotnim začetkom druge lige. Izgubili so s tamkajšnjim prvoligašem 27 22, ob odmoru pa so vodili z 12 -14. Danes pa bo tudi pokalno srečanje med Kočevjem in Škofjo Loko. Ločanke bodo v Ribnici lahko dokazale, če resnično sodijo v prvo ligo, saj so Kočevke ena najslabših ekip v prvi ligr, saj se bodo zanesljivo borile za obstanek.
2. liga - ženske - 2. krog: Zagorje - Škofja Loka 13-21, Robit Olimpija "B" - Planina Kranj 30 - 23, Mlinotest "B" - Lokastar "B" 20 - 8, Krim Elekta "B" - Polje "B" 8-15. Na lestvici vodi Škofja I.oka. Planina je šesta, druga ekipa Ločank pa osma.
3. liga - moški - 3. krog: Jezersko - Duplje 29-15, Preddvor Gorjanc - Radovljica Špecerija Bled 25 - 30, Besnica "B" -Kamnik 19 - 25, DOM Žabnica - Sava 17 -12, Šešir "B" - Krim 20 - 24. Jezersko je med tednom odigralo preloženo srečanje s Kamnikom. Zmagali so Jezerjani s 27 - 24 in prevzele vodstvo na lestvici pred Krimom, oba pa imata po šest točk. Radovljica, Sava, Kamnik in Dom Žabnica s po štirimi točkami, druga ekipa Seširja jih ima dve, brez točk pa so Preddvor Gorjanc, Duplje in druga ekipa Besnice.
Kadeti - 2. krog: Sava - DOM Žabnica 25-14, Šešir - Besnica 28 -4, Radovljica Špecerija Bled - Preddvor 25 - 20.
St. deklice - 3. krog: Robit Olimpija - Planina Kranj 34 - 10, Kočevje - Ribnica - Sava 20 - 12, Krim Elekta - Polje 28 - 17.
Ta konec tedna štartajo tudi drugoligaši. Tri gorenjska moštva se bodo borila za uvrstitev med prvih šest, ki v naslednji sezoni prenašajo uvrstitev v novoustanovljeno prvo "B" ligo. Šešir bo v prvem krogu gostil Jestvino Koper, novinca v ligi, Preddvor enega od favoritov Delmar iz Izole, Besnica pa gostuje v Sežani.
Martin Dolanc
11. Križnarjev memorial
POKAL PREDDVORU
Preddvor - V nedeljo je bil na rokometnem igrišču osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru memorialni rokometni turnir v spomin na mnogo prezgodaj umrlega preddvorskega športnika in rokometaša Jožeta Knžnarja. Ob lepem vremenu in borbepih srečanjih si je turnir pod pokroviteljstvom Avtoprevozništva MANI iz Nakla ogledalo več kot 300 gledalcev. Nastopile so štiri ekipe RK Gorjanc, Radovljica, Besnica in Preddvor. V prvem srečanju so rokometaši Besnice prepričljivo premagali ekipo Gorjanca z rezultatom 30:8, v drugem pa Preddvor ekipo Radovljice z rezultatom 34:18. V Boju za tretje mesto je Radovljica premagala ekipo Gorjanca z rezultatom 22:18, zmagovalca pa je odločilo srečanje med Preddvorom in Besnico. Zmagali so rokometaši Preddvora z rezultatom 29:27. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Janeza Pokorna iz Besnice, najboljši vratar je bil Boštjan Bitežnik iz Preddvora, najboljši strelec turnirja pa Borut Kos iz Preddvora s 25 zadetki.
Janez Kuhar
KOŠARKA
DIDAKTA SLAVILA, TRIGLAV PORAŽEN
Kranj, Radovljica, 30. septembra - V Al slovenski košarkarski lig1 je ekipa Triglava doma gostila Rogaško Donat Mg in izgubila l rezultatom 93:96(48:54). Igra je bila večino časa enakovredna-varovanci trenerja Braneta Lojka pa igrali dobro zlasti v druge1" delu drugega polčasa, ko so razliko znižali za koš (na sliki), nato pa je Drobnjak uspešen za tri točke. Na koncu so v boju za vsako žogo slavili gostje, kot je dodal direktor kluba Rudi Hlebec, tudi po zaslugi sodnika Miloša Sabljiča. Triglav v prihodnjem krogi1 gostujem pri zadnjeuvrščeni Republiki v Postojni.
1«^
V B slovenski moški košarkarski ligi so novo zmago zabeležil' košarkarji Didakte, ki so doma gostil ekipo iz Medvod; Radovljičani so bili od začetka do konca boljši nasprotnik1, zmagali pa so z rezultatom 80:46 (39:26).
V radovljiškem klubu tudi opozarjajo, da se je v Veselo košarko prijavilo že več kot 200 otrok, in da bo vpis trajal le še teden djj
v A2 ligi bo tekma med Zagorjem in Loka Kavo jutri, v sredo-4. oktobra. • J.M., G.L., foto: LJeras
KEGLJANJE
TRIS ASOV IZ ROKAVA
Ravne na Koroškem, 30. septembra - V 2. krogu 1. SKL t* moške so kegljavci ISKRAEMECO zanesljivo ugnali tud' zagrizene igralce Fužinarja. Rezultat je bil pričakovan 2:* (5280:5393) za državne prvake.
Srečanje se je odvijalo po malce nepričakovanem scenariju. f° "prvem polčasu" so domači celo vodili 2:1 in imeli 65 keglja prednosti. Milan Beber je z 877 keglji komaj uspel premaga'! nasprotnika za samo en kegelj. Vane Oman (854) se nikakor 1 znašel na ravenskih stezah, vendar po besedah trenerja njegov* igra ni tako slaba, kot jo kaže rezultat. Dobro je igral tudi Mark'1 Oman (886), vendar mu je za točko zmanjkalo nekaj sreče, znanj* in samo 5 kegljev. Ko so domačini že optimistično pričakoval* nadaljevanje dvoboja, pa je trener Kranjčanov potegni) svoj "tf,s asov" iz rokava. Boris Urbane (927), Zdravko Štrukelj (945 ' najboljši rezultat srečanja) in Albin Juvančič (904) so preprost0 pometli z nasprotnikom. Dve veliki točki sta tako odšli v Kranj-
Na lestvici vodi ISKRAEMECO s 4 točkami, kolikor jih im3 tudi presenečenje DADAS RUDAR, ki je premagal Gradiš I Norik sredi Ljubljane. Tretji je, po spodrsljaju v Novi Goric'-Konstruktor iz Maribora s 3 točkami.
Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, 7. oktobra 1995, ko se boo0, prvič v letošnji sezoni domačemu občinstvu predstavili aktual"' državni prvaki. Tekma z ekipo CP Celje iz Celja se bo začela o" 16. uri. Vabljeni! • V. O.
GORENJSKI DERBI LOG STEINELU
Kranj, 30. septembra 1995 • Žreb je določil, da sta se že v drug^ krogu medregijske lige srečali med seboj gorenjski ekipi r Commerce Jesenice in Log Steinel.
Zaradi pomembnosti sečanja so oboji tekmo začeli zelo živčfl0' vendar sta vse boljši Damjan Hafnar in letošnja okrepitev L°r Steinela Kari Boštar domače zanesljivo popeljala v vodstv0' Jeseničani niso znali izkoristiti slabšega nastopa drugega para Steinela, tako da sta zadnja domača igralca Tone Šemrl najboljšim rezultatom srečanja ter trener in igralec Tone ČeseP le še potrdila popolno premoč Log Steinela nad Jesenicami. , Rezultati: Log Steinel: EP Commerce Jesenice 8:0 (5219:4973}
D. Hafnar : D.Geršak 1:0 (896:811), K. Boštar : B. Langus 1 (861:837), B. Benedik : S. Jezeršek 1:0 (822:798), B: Hafnar : ^ Jan 1:0 (837:819), a. Šemrl: Š. Jesenšek 1:0 (921:854), A. Česen j I Simeonov 1:0 (882:854).
V vodstvu je Log Steinel s štirimi točkami. ]
V prihodnjem krogu v soboto, 7. oktobra 1995, gostuje Jjjfl Steinel v Ljubljani, Jeseničani pa ob 16. uri na domačem kcg1j'*c gostijo kegljavce Mehano iz Izole. • M. S.
VATERPOLO
TRIGLAV DRUGI NA ČEŠKEM
- Vaterpolisti Triglava so se odzvali vaD,']j so sodelovali na mednarodnem turnirju, ,
Usti nad Labem - Vaterpolisti Triglava so se odzvali vab' češkega prvaka in so sodelovali na mednarodnem turnirju, < katerem je nastopil belgijski prvak Kortrijkse K.Z.K., tretjeuv ■ čena ekipa češkega prvenstva Slavia Praga, šestouvrŠče, slovaškega prvenstva Lokomotiva Vrutkv in prvak češke Sp° chemie iz Usti nad Labem. .t Že prvi dan je ekipa Triglava, naletela na razigran^ nasprotnika belgijskega prvaka, za katerega igrata Slovak Rj"1 }C in Romun Geanta in iztržili neodločen rezultat 8:8. V srečanju\ j bili celo boljši od Belgijcev, vendar sta sodnika naredila p*e. t
~ glavam i
lOVOljiti   S   IOCKO.   V "»"PjfJ
srečanju drugi dan so z 11:4 odpravili predstavnika glavnega me 0 češke in le uro zatem še domačina Spolchemie z 12:7. V nedelj0 ^ igrali še s slovaškim predstavnikom, ga odpravili s 16:7, ven.^Ii> bilo to premalo, da bi imeli boljšo razliko v golih od belgijs'c prvaka in tako osvojili drugo mesto. ^ Na turnirju je Triglav pod vodstvom trenerja Igorja ŠTIJ* a, nastopil v postavi: Matjaž HOMOVEC, Marko OBERST* „ Jure KERN, Žiga BALDERMAN, Matej NASTRAN, KlejV STROMAJER, Matej RAMOVŠ, Teo GALIČ, Erik B-Uj^j. VAC, Branko KLANCA R, Tadej PERANOVIČ, Krištof ST* MAJER in Primož TROPPAN. • Jože Marinček
bili celo boljši od Belgijcev, vendar sta sodniKa naredita P1 /.j, napak, ki so vplivale na rezultat. Triglavani so celo vodili 3:1 > % vendar so se morali na koncu zadovoljiti s točko. V drug .
Marjan Zagoršck, smučarski tekač iz Rateč
na campu smučarskih tekačev
.Tekmovalci, ki tekmujejo v *"»iskih športih, tudi poleti ne Počivajo. Med njimi je tudi ^'jbolj perspektivni slovenski
ekač na smučeh Marjan Za-Ijoršek iz Rateč, član Športnega '"Ušiva Planica in slovenski ?'adinski državni prvak v smu-c'rskih tekih. Marjan se je J'deležil celo treninga preko Luže.
Kje in kdaj je potekal trening v Ameriki?
y sredini meseca julija je bil v bližini mesta Seatle organizir-an tradicionalni trening Camp smučarskih tekačev. Tovrstna °blika treninga je namenjena *'asti mladim tekačem iz Ka-ladc in ZDA. Organizator je ^Carski klub SPOKANE iz *yezne države VVashinglon, 'fening pa poteka pod vodstvom bivšega serviserja amer-!**e reprezentance v tekih Nata Brovvna in bivšega tekmo-v'alca, sedaj trenerja Jima Gala-nesa « J J Ali
je bil to prvi trening SIoyenskih tekačev v Ameriki?
"Ne. Že v preteklosti so bili Hed vsakoletnimi tujimi gosti udi že slovenski mladinski j^Prezcntant in sicer Peter K1«futar, Matej Soklič in naša |renutno najboljša tekačica Na-'aSa Lačen. Letošnjega treninga Pa sem se udeležil sam. Smučarski klub Spokane je pred dyema letoma gostil tudi naše Udeležence spomladanskega 'reninga v teku na smučeh, fane SD Planica - Joška Kava-^rja, Mateja Sokliča in Igorja Bašlja."
. Kaj si pridobil na tem tren-Uigu?
"Na 12-dncvnem treningu Sem pridobil različne izkušnje "t novo znanje, zlasti pa nova Prijateljstva. Za vse to pa se j^oram zahvaliti trenerju Marku Graccrju, čigar sodelovanje 2 ameriško ekipo je tudi omočilo udeležbo naših tekačev na Omenjenih treningih in tekmovanjih. Omenim naj tudi, da Je tudi ŠD Planica v preteklosti 8°stilo ameriško reprezentanco 113 trenignu v Planici."
Trening v Ameriki pa ni bil Poceni?
"Res je. Trening in sama ^ožnja sta stala kar nekaj enarja. Zato se zahvaljujem Vsem sponzorjem, ki so mi Ornogočili trening in s tem
prispevali k mojemu napredku. Ti sponzorji so bili: Občina Kranjska Gora, Sava Kranj, Združenje računovodij Kranj, Petrol Sednjak Kranjska Gora, Avtoservis Primožič Jesenice, Gostilna Vitranc Podkoren, Gostilna Šurc Rateče, Dom Planica, Cementni izdelki
Pučko Domžale, Mizarstvo Oman Rajko Gozd - Martuljek, Zlatar Kranjska Gora in Godec Pub Rateče."
Kako se sedaj pripravljaš na tekmovanja?
"Treniram po programu in novembra bo že doseganje vrhunca. Treningi so dolgi od 1 in pol ure do 2 uri in so bolj hitri in težki. V mesecu novembru pa bomo došli v Skandinavijo, kajti več si na snegu, toliko boje za samo tekmovalno sezono."
Ratečan Marjan Zagoršek je član perspektivne selekcije. Njegova želja pa je, da bi čimprej prestopil v A-rcprezen-tanco. V sezoni 1995/96 se bo udeleževal tekmovanj za državno prvenstvo. Sami rezultati pa ga bodo uvrščali v nadaljnja mednarodna tekmovanja, kot so evropsko prvenstvo, Evropski pokal in Alpski pokal.
Besedilo in foto: Lojze Kerštan
GORSKI TEK
ZUPANČIČ Z REKORDOM
Četrtega gorskega teka trmastih na Kališče se je v soboto, 30. septembra, udeležilo skoraj 50 tekačev, ljubiteljev gorskega teka. Udeležba skoraj vseh najboljših slovenskih gorskih tekačev kaže, da se tek uveljavlja v slovenskem prostoru. Kar 25 tekačev je za progo od OS v Preddvoru do člana na KaliŠču porabilo manj kot uro. Zmagovalec teka, Zupančič Marjan (Klešman), pa je za dobre tri minute popravil dve leti star rekord.
Na cilju na Kališču je bilo med tekmovalci tudi nekaj žolčne diskusije, ker je zmagovalec in Še nekaj drugih krajšalo progo (sekali ovinke). Organizator se je odločil, da je zaradi posebnosti proge, ki je speljana v serpentinah, to je dovoljeno, saj je namen gorskega teka, da se premaga višinska razlika v čim krajšem času, če to seveda ni drugače označeno z zaporami ali reditelji. Vsekakor pa bo potrebno to vprašanje za prihodnje rešiti tudi z atletsko zvezo za gorske teke.
Naj za konec omenim najmlajšega udeleženca teka Blaža Berganta (letnik 1982), ki je za progo porabil 59 minut in 28 sek. in je s tem rezultatom opozoril nase in na to, da je tudi v gorskih tekih nekaj kvalitetnega podmladka.
Rezultati: moški:
1. Marjan Zupančič, 43.39 - VIPI Brezje, 2. Zvone Zore, 45.04, Šmarnogorska naveza, 3. Metod Močnik 45.46; ženske: 1. Veronika Bohinc 53.59, 2. Olga Grm 59.15, 3. Sonja Bernard 1.07.34.
Organizator se zahvaljuje pokroviteljem teka: HUDELJA, d.o.o. - SLIKOPLESKARSTVO PREDDVOR, AVTOSER-VISU KERŽAN PREDDVOR, CAFFE LEV PREDDVOR, UNIONU LJUBLJANA in OBČINI PREDDVOR za pomoč pri organizaciji. • M. Petek
NI Al flfli B 3K N1 TE[fNT(!5^
PRIČAKOVAN PORAZ ČLANIC NTK MERKUR
Kranj, 30. septembra - V drugem krogu 1. SNTL za članice je e*ipa NTK MERKUR gostovala pri močni ekipi Šampionke in Pr'Čakovano izgubila s tradicionalnim rezultatom 2:5 (četrtič po ^rsti v 1. ligi). Za MERKUR so igrale: Alenka Nišavič, Petra p,°jkar in Urška Petrič. Po eno točko za Merkur sta priigrali
°jkarjeva in Petričeva. Merkurjeva ekipa je prikazala dobro igro, P° vodstvu Šampionke s 3:1 je imela celo priložnost, da si z dvema pobijenima dvobojema pribori končno zmago, vendar ji presene-
enjc na žalost ni uspelo.
. V tretjem krogu, 4. oktobra, bo MERKUR v gorenjskem Qerbiju gostil jeseniško ekipo GRADIŠ.
SLAB START V 2. LIGI ZA ČLANE
.Kranj, 30. septembra - Članska ekipa NTK MERKUR je ,lartala v novo tekmovalno sezono 1995/96 z dvema porazoma na . °rnačem terenu. Dopoldne je gostila ekipo Šampionke iz Vrtojbe 11 izgubila z izidom 2:5. Za domače igralce sta po eno točko Pr''grala Aleš Porenta in Matej Ošlaj. Popoldne so člani Merkurja Srali z ekipo Škofije Skripta in izgubili z rezultatom 0:7. Izida '^r ne kažeta dejanskega stanja na obeh dvobojih za zelenimi j^ami, saj bi domačin MERKUR z malo več sreče in borbenosti Bralcev lahko tudi obakrat zmagal.
<> NTK MERKUR je nastopil obakrat v postavi: Matej Ošlaj, Robida, Aleš Porenta in Jure Maček. • F. Ošlaj
V KRIZAH DOBRO ZAČELI
k Križe, 30. septembra - V soboto se je odigralo 1. kolo II.
.ržavne namiznoteniške lige za moške v Osnovni šoli Križe. V poldanskem času je NTK Križe gostil ekipo NTK Škofije
kripta. Po težkem dvoboju je zmagal NTK Križe z rezultatom p ■ V popoldanskem času pa so domači gostili NTK Šampionka jarica. Rezultat dvoboja je bil 5:2 v korist NTK Križe. Za NTK
Mr'že so igrali Aleš Smreker, Klemen Snedic, Matej Polanšek, it t i 'i i V* . i: !_   a _v    -V____• -
H*jaž Mali in Anže Žepič.
>Nr|ani
jier pa so izgubile 5:2. Za NTK Križe so igrale Andreja Mežek, a,t'ja Muzik, Maja Rozman, Anja Grum in Maja Teran.
M. Snedic
j^-lanice NTK Križe pa so prav tako v soboto igrale I. kolo II Ijj /L v Velenju, kjer so dobile z rezultatom 4:3 in v Ljubljani,
TENIS
KERSIC NAJBOLJŠI
Tržič, 2. oktobra - V okviru Tedna športa so člani Športne zveze in Teniškega kluba Tržič pripravili občinsko prvenstvo v tenisu za člane, članice, veterane in veteranke, ki se ga je udeležilo več kot 70 igralcev in igralk. Tekmovanje je potekalo na 'teniških terenih v Križah, najboljši med vsemi pa je bil zmagovalec absolutne moške kategorije Matej Keršič iz Ro-čevnice, ki je v finalu z 2:1 premagal Anžeta Majcna iz Pristave. Najboljši trije v posamezni kategoriji so prejeli častna priznanja, vsi pa tudi točke v točkovanju za Delavske športne igre 1995.
Najboljši trije v posameznih starostnih skupinah so bili:
moški - nad 65 let: 1. Sašo Uzar, 2. Vid Sušnik, 3. Tone Martinčič (vsi DU Tržič); od 55 - 65 let: 1. Mitja Stritih (SGP),
2. Dane Vidovič (OŠ Bistrica),
3. Hazim Omerovič (DU Tržič); od 45 - 55 let: 1. Milan Nadišar (Bistrica); 2. Štefan Jakšič (OŠ Križe), 3. Jure Janškovec (OOZ); od 35 - 45 let: 1. Lojze Polajnar, 2. Edo Rozman, 3. Dejan Bučinel (vsi OOZ Tržič); absolutna kategorija: 1. Matej Keršič (Ročevnica), 2. Anže Majcen (Pristava), 3. Brane Dolčič (OOZ); ženske do 45 let: 1. Milena Dolčič, 2. Bogomila Jeraj (obe Peko), 3. Duša Jazbec (Sebenje); nad 45 let: 1. Olga Bencina (Peko), 2. Mila Kralj, 3. Greta Pehare (obe DU Tržič). • Janez Kikel
ŠAH
JELENU ŠAHOVSKI PENTATL0N     ŠESTI TURNIR
Kranj, 30. septembra - Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja je v okviru tedna športa in rekreacije na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju in v Galeriji Dežman na Kokrici izvedla po zamisli Draga Rabiča zanimivo atletsko-šahovsko disciplino - šahovski pentatlon. 14 tekmovalcev se je pomerilo v teku na 4000 metrov, teku na 100 metrov, suvanju krogle, skoku v daljino in šahu.
Po posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek na 4000 metrov: 1. Hinko Krumpak, 2. Matjaž Šlibar, 3. Janez Šlibar Tek na 100 metrov: 1. Aleš Jelen, 2. Martin Kovačič, 3. Jaenz Šlibar Suvanje krogle: 1. Primož Kosmač, 3. Martin Kovačič, 3. Aleš Jelen Skok v daljino: 1. Aleš Jelen, 2. Martin Kovačič, 3. Janez Šlibar Šah: 1. H inko Krumpak, 2. Aleš Drinovec, 3. Uroš Kavčič
V konkurenci do 15 let je bil najboljši Uroš Kavčič (Tomo Zupan Kranj), ki je zbral 220.7 točk, pred Aljošo Rijavcem (133.6, Ljubljana) in Klcmenon Mrakom (122.6, Tomo Zupan Kranj).V starostni kategorji nad 30 let je bila odločitev zelo tesna. Zmagal je Hinko Krumpak iz Ljubljane z 281 točkami pred Primožem Kosmačem (215.1) z Jesenic in Alešem Drinovcem (261, Tomo Zupan Kranj). V absolutni razvrstitvi je bil najboljši Aleš Jelen iz Medvod s 373.3 točkami pred Martinom Kovačičcm (348.9, Kranj) in Hinkom Krumpakom, 4., je bil Primož Kosmač (257.7), 5. Aleš Drinovec (26f.2). Aleš Drinovec
M AZIJU
Kranj, 1. oktobra - V občinski stavbi v Kranju so odigrali že 6. predtekmovalni turnir za Nagrado Kranja. Tokrat je nastopilo 56 igralcev in igralk. Z 8 točkami je zmagal Besničan Leon Mazi pred mladim Bojanom Hribarjem iz Komende in Marjanom Kastelicem iz Novega mesta s po 7 točkami.
V skupni razvrstitvi je vodstvo prevzel Leon Mazi s 358 točkami pred Draženom Sermc-kom s 334 točkami in Vojkom Mencingerjem z 274 točkami. Na finalni turnir se bo uvrstilo 16 najboljših.
Naslednji, 7. turnir, je na sporedu 29. okotbra 1995 z začetkom ob 9.30 uri v avli občine Kranj. • Aleš Drinovec
ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3
telefon: (064)4;
telefax: 47-238, poŠta 64202 Naklo
objavljajo
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
dela poslovno-stanovanjske hiše v Podljubelju 130 s pripadajočim fundusom in funkcionalnim zemljiščem del pare. št. 361/2, 361/5, 361/4, 356/2 in 361/3 v skupni izmeri ok. 1150 m2, vse k.o. Podljubelj, kar v naravi obsega poslovne prostore v pritličju in nadstropju hiše s skupno koristno površino 251,48 m2, ki v odnosu do celote (hiše, fundusa in funkcionalnega zemljišča) predstavlja 3/4 solastninski delež in dela zemljišč pare. št. 361/3, 361/2, 361/5 in 356/2, v izmeri ok. 2162 m2, vse vi. št. 227 k.o. Podljubelj.
Glede na sedanjo namembnost in opremljenost poslovnih prostorov je mogoče istočasno opravljanje:
- gostinske dejavnosti v prostorih s koristno površino 180,48 m2
- trgovske dejavnosti v prostorih s koristno površino 71,00 m2.
Poslovni prostori so dani v najem, pri čemer je za gostinske prostore v teku sodni postopek za odstop od najemne pogodbe.
Izklicna cena za vse poslovne prostore in zemljišč je 27,973.000,00 SIT. Davek na promet in stroške prenosa lastništva plača kupec.
Mogoča je prodaja poslovnih prostorov in zemljišča kot celote ali ločeno prostorov, kjer se sedaj opravlja gostinska dejavnost, in ločeno prostorov, kjer se sedaj opravlja trgovinska dejavnost, s pripadajočim zemljiščem. V primeru ločene prodaje je predmet prodaje:
• del poslovno stanovanjske hiše v Podljubelju 130, ki v naravi obsega poslovne prostore v pritličju in nadstropju, kjer se sedaj opravlja gostinska dejavnost, s skupno koristno površino 180,48 m2, ki v odnosu do celotne zgradbe fundusa in funkcionalnega zemljišča predstavlja 52/100-ski solastninski delež; ter pripadajoče ostalo zemljišče v skupni izmeri 1682 m2; z izklicno ceno 19,855.500,00 SIT.
• del poslovno stanovanjske hiše v Podljubelju 130, ki v naravi obsega poslovne prostore v pritličju, kjer se sedaj opravlja trgovinska dejavnost, s skupno koristno površino 71 m2, ki v odnosu do celotne zgradbe fundusa in funkcionalnega zemljišča predstavlja 23/100-ski solastninski delež; ter pripadajoče ostalo zemljišče v skupni izmeri 480 m2, z izklicno ceno 8,117.500,00 SIT.
Prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi odkup celote za najmanj izklicno ceno, razen če ponudbe ponudnikov, ki ponujajo ločen odkup posameznih delov (ti pa v seštevku predstavljajo celoto) vsebujejo višjo ponujeno ceno.
V primeru prodaje plača stroške parcelacije zemljišč.
Ponudbo je treba poslati v 15 dneh od dneva objave tega razpisa (dan objave se všteva v rok) na naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., Splošno področje, NAKLO, Cesta na Okroglo 3, v zaprtih kuvertah s pripisom PONUDBA PODLJUBELJ - NE ODPIRAJ.
Ponudba mora vsebovati:
• podatke o kupcu s potrdilom o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba, oziroma z izpiskom iz sodnega registra, če je ponudnik pravna oseba,
• del nepremičnine, na katerega se ponudba nanaša,
• ponujeno kupnino,
• potrdilo o vplačilu varščine v višini 10 % od izklicne cene celote ali dela (odvisno od obsega ponudbe, ki jo ponudniki lahko plačajo na račun prodajalca št 51500-601-15762 ali na blagajni prodajalca v Naklem, Cesta na Okroglo 3, in ki bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brezobrestno vrnjena v 5 dneh po odpiranju ponudb.
Izbira med ponudniki bo opravljena naslednji dan po poteku roka za ponudbe, uspeli ponudnik pa bo obveščen o izbiri v treh dneh po opravljeni izbiri. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov.
Prodajna pogodba mora biti sklenjena v 8 dneh od dneva prejema obvestila o izbiri, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Kupnina se plača v celoti ob sklenitvi prodajne pogodbe.
Podrobnejša pojasnila se lahko dobijo na sedežu družbe ŽIVILA KRANJ, d.d., v Naklem, Cesta na Okroglo 3, osebno ali po telefonu 064/47-122, ga. MEŠIČ ali g. KORENČAN in sicer vsak delovni dan med 10. in 12. uro.
KOMENTAR
PREJELI SMO
Drnovškovo resno opozorilo
Alarfco J enšterle, zunanji sodelavec
Spodleteli ' '^SP Ml poskus zamenjave načelnika ^generalštaba Albina Gutmana je obrambnemu ministru Jelku Kacinu odvzel precej blišča, ki si ga je le nekaj dni pred tem pridobil z gostitvijo ameriškega državnega sekretarja za obrambo Wil-liama Perryja. Minister Kacin Slovenijo vse hitreje pelje pod okrilje Nata, vendar ima očitno sam dovolj težav z našo vojsko. Uspehi na področju mednarodnih povezav mu gredo ob notranjih problemih zato zelo na roko.
Ena njegovih največjih sedanjih težav bo vsekakor vzpostavitev čim uspešnejšega sodelovanja med njim in načelnikom generalnega štaba, ki ga je pred tem v javnosti označil za človeka, ki ni kos zadanim nalogam. Kmalu za tem pa je moral požreti obtožbe in si rešiti predvsem svojo glavo. Jelku Kacinu seveda niti na kraj pameti ne pride, da bi na enak način, kot z Gutmanom, komuniciral tudi s premierom dr. Drnovškom, saj bi to pomenilo takojšnji konec njegovega sodelovanja v vladi. Edina stvar, ki mu je preostala, je bilo zato spoštovanje premier-ovega opozorila, oziroma bolje rečeno "predloga, kako najbolje rešiti nastali položaj", kot se je diplomatsko izrazil dr. Janez Drnovšek. Predsedniku vlade je bilo pomembno ohraniti oba - načelnika generalštaba in obrambnega ministra, pa čeprav za ceno slabšega funkcioniranja naše vojske. Predsednik Drnovšek je Kacinu za premostitev razhajanj svetoval "poglobljeno komuni-
kacijo", v bistvu pa ga je y javnosti postavil v zelo neljub položaj. Če kateri minister potrebuje podobo popolnega obvladovalca položaja, potem je to ravno obrambni minister. Kadar pa to mesto zaseda Jelko Kacin, mora biti ta podoba še toliko trdnejša, saj je brez dvoma eden tistih politikov, ki najbolje obvlada manipuliranje javnega mnenja, zaotoje rušenje njegovega ugleda s strani neposredno predpostavljenega zanj hud udarec.
Opozicija je obema - Kacinu in dr. Drnovšku - očitala, da se gresta politične igrice. To naj bi bilo toliko huje, ker povrh vsega še izhajata iz iste stranke, Slovenija pa zaradi nerešenih problemov z Italijo in Hrvaško potrebuje stabilno in močno vojsko. Toda kolikor je mogoče te pripombe razumeti v luči opozicijskih napadov na vodilno slovensko stranko, ni mogoče na enak način odpraviti neki drug napad, ki je na Kacinov račun prišel s strani vojaške stroke. V nedeljski številki Republike je naš obrambni strokovnjak mag. Teodor Geršak v obširnem intervjuju natresel vrsto pripomb na račun sedanjega vodenja obrambnega ministrstva, pa tudi slovenske vlade. Mag. Geršak je med drugim opozoril na to, da slovenska obrambna doktrina ni strokovno in parlamentarno verificirana, s čimer se vlada močno približuje metodam bivše Jugoslavije, ki je te dokumetne prav tako najprej sprejemala tajno, šele zaradi pritiska tedanje ZSMS pa so jih morali obelodaniti. Poleg tega naj bi bilo v doktrini nekaj popolnih nesmislov in
neuresničljivih stvari, kot sta naslednja primera: "Učinkovit in sorazmeren odgovor na vse vrste ogrožanja" in "Naša vojska mora biti tehnološko in organizacijsko enakovredna vojski morebitnega nasprotnika". Mag. Geršak takoj za tem pojasni to, kar je sicer jasno vsakemu laiku, da majhna država objektivno ne more biti vojaško enakovredna velikim. Težko si predstavljamo, da bi Slovenci začeli oboroževalno tekmovati z ZDA. Veliko kritičnih besed nato leti še na izobrazbo in usposobljenost naših častnikov in na problematično moralno trdnost, saj "se po številu zamenjav v letu dni, izraženo proporcionalno glede na velikost armade in obrambnega sistema, s Slovenijo ne more primerjati nobena članica Nata v 46 letih obstoja."
Če je premier dr. Drnovšek s preprečitvijo zamenjave Albina Gutmana skušal prekiniti ravno to tradicijo in resnično depolitizirati vojsko, potem je bila njegova poteza več kot upravičena. Če pa je bilo vse skupaj mišljeno le kot odvzemanje prevelikega medijskega prostora ministru Kacinu, bomo posledice videli zelo hitro.
Posredna nezaupnica obrambnemu ministru je dovolj veliko opozorilo, ki ga bo Jelko Kacin vsekakor vzel skrajno resno, saj bi njegov odhod iz vlade naredil preveliko uslugo predhodniku Janezu Janši. Tudi premier dr. Drnovšek Janše noče spravljati v veselje, zato raje ohranja sedanjega ministra, ki mu pa je malo pritegnil vajeti.
Gros zahteva denar nazaj
(Gorenjski glas, 19. septembra)
Krajani Primskovega prosimo, da v vašem časopisu, objavite odgovor krajanov Primskovega, na navedeni članek.
Vodstvo Krajevne skupnosti Primskovo, naj se vpraša: Ali je namenjeno samemu sebi?
Ali je postavljeno v korist krajanov Primskovega? Na drugo vprašanje so v vodstvu krajevne skupnosti očitno pozabili in so se v glavnem držali prvega. Zato sprašujemo vodstvo Krajevne skupnosti Primskovo: Kaj ste zadnjih nekaj let storili za krajane Primskovega?
STE! Seveda: Zadružni dom na Primskovem ste spremenili v zbirališče Srbov iz vse Evrope, ki potem vsako soboto Primskovo za celo noč spremenijo v Beograd, ceste v dirkališča, okolico pa v "korzo" in smetnjak. Menimo, da g. Gros ni pravi naslov za podpiranje takšne dejavnosti in ga v celoti podpiramo, ker ne da denarja za obnovo dvorane, ki jo uporabljajo izključno Srbi. Primskovo, 20. 9. 1995 (27 podpisov krajanov Primskovega)
Križišče "Petrol"
Že veliko napisanega in slišanega je bilo v zvezi s tem križiščem. Res je kritično. Bilo je že veliko nesreč in dolgega čakanja, tudi do 20 minut. Rečeno tudi, da se bo rekonstruiralo in semaforizir-alo? Stanje ostaja nespremenjeno in nadaljevanka gre naprej.
Nujno je, če bo tako ostalo,
da se ob konicah ureja promet s prometnim policajem.
Kratkoročno predlagam, da se ali uredi krožni otok (? prostor) ali da se dodatno dogradita izvozni in navozni pas na Kidričevo cesto. Izvozni naj se uredi iz mesta v dlž. cca 50 m v Poljansko dolino (tehnično? radij). Navozni naj se uredi iz Lahovega klanca v dlž. ? 50 m proti Bandagu. Majhen izvozni radij v Poljansko dolino gotovo zadošča za osebna vozila, kar je sprejemljivo.
Skratka to križišče nujno kliče, da ga dajo na mizo strokovnjaki, merodajni pa naj prispevajo sredstva za čimprejšnjo ureditev - odlaganje ni rešitev. Že nastala škoda in poškodbe stroškovno gotovo že odtehtajo predlagani vložek.
Se o dejavnostih na škofjeloških cestah. Res izvajalcem se zelo mudi, da bodo hitro počasi uredili in dokončali vsa dela na odsekih pred Jelovico in Zdravstvenim domom.
Morda bi se dela res dalo pospešiti?
Pa foez zamere! Rafael Kalan
Novakovo zrcalo
Ko prebiram Novakove komentarje, bi mu priporočil, naj se kdaj pogleda tudi sam v zrcalo. V torek, 5. septembra 1995, piše, kateri časniki podpirajo stare komunistične sile, in da v njih ni zaslediti člankov Janševe SDSS in Podobnikove SLS. Torej Novak šteje Gorenjski glas med Janševe oz. SDSS časnike, ker objavlja njegove članke, mojih dveh člankov pred leti pa ni objavil (morda tudi tega ne bo), pa kljub temu ne trdim, da je to strankarski časnik, kot to počne Novak.
Nadalje Novak pravi, ^ Dnevnik redno kritizira kat' koli naredita oba opozicijski politika (Janša, Podobnik)' medtem ko pa ni kritičen o» vlade dr. Drnovška. Nov^ naj prebere svoje komentarf za nazaj in bo ugotovil, #j žali in kritizira vsevprek 0* Kučana, Kacina, ZLSD, LV> itd., sam pa ni kritičen $ SDSS in SLS in njunih p* dsednikov, čeprav bi lah*0 marsikaj kritičnega napisi, če bi smel. Nadalje Nov& piše o mrtvorojenem detef. Republiki, nič pa o poko0 Demokraciji, piše o ostri*1 sporih v uredništvu Mladin1, o uspešnosti MAG-a, nič p% od kod vse je denar zanj. V se spustim na raven Novake vega pisanja, morda tudi 0» prodanega orožja?
V članku "Sluga dveh M podarjev" Novak pravi, <*" Jelinčič deluje kot Kučano^ trobilo. Če se izrazim f Novakovo, je Novak sofi Janševo trobilo. Nadalje v komentarju "Klofuta za a"' cina" ob zamenjavi Gutma^ Novak pravi: "Posledice Čisf. so grozne. Kacin je zamenfi več sto ljudi (naj Novak po^ koliko je to "več sto" - 30*» 500, morda 900?). Če Jan* zamenja Slaparja, je to hrav ro dejanje, če misli Kac$ zamenjati Gutmana pa pO'1' tična čistka."
Ko poslušam Janša, Slivn! ka, Podobnika, Pučnika druge ter berem Novakov komentarje, se često spo^' nim na pisatelja F. S. FinžRa1 ja, ki v svoji knjigi "Le>* mojega popotovanja" p$' "Glej ga v vsakem človek* brata, bodi mu dober in išči njem, kar je dobrega. Kdor f stika le za napakami in t vsaka njegova beseda grafi
Nadaljevanje na 27. strad s'
13
JANKO
in
MARJANCA
USODE
PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ
"Si že bila pri Janku Čemaiarju?" me je oni dan pobaral po telefonu prijazen glas. Seveda nisem bila in tudi zanj še nisem nikoli slišala. "Že več kot 20 let ne more govoriti in še gluh je povrhu."
Tako približno se je začelo. Vem, da med nami živi veliko ljudi, ki jih je usoda zaznamovala, ki jim je spremenila življenje in jih prisilila, da so v nekem odločilnem trenutku krenili po povsem drugačnih poteh, kot pa so si jih sami začrtali. Toda na žalost vseh ne morem poznati, čeprav bi jih rada. In zato mi je takale pomoč več kot dobrodošla. Prav razveselim se je.
Murave so prijazna vasica tik nad Javorjem. Cesta se vzpenja visoko v hrib, in ko sem se na
ostrem ovinku srečala s prav neprijazno voznico, ki mi je pripeljala nasproti, me je malce stisnilo pri srcu. Pa ne, da živijo na tem koncu ljudje, ki se ne znajo nasmehniti?! Bil je značilen jesenski dan. Megle so se vlekle po vrhovih in prav neprijetno je pihalo. Toda razgled, ki se mi je ponujal, je bil kljub temu veličasten. Da bi človek razširil roke in vse skupaj objel in stisnil k sebi! Ni mi bilo potrebno trkati. Vrata so bila odprta. Čakali so name. Janko je sedel na peči in mi prijazno prikimal ter krepko stisnil roko. Nekaj je zagrčal, toda nisem ga razumela, kaj mi je hotel reči. "Gotovo mi je zaželel dobrodošlico," sem pomislila sama pri sebi. Hotela sem mu že nekaj reči, tedaj pa je pokazal na ušesa, češ saj ni vredno, ker sem gluh. Nekoč je moral biti postaven in lep fant. Tak, za katerim rade pogledajo dekleta. "Res je bil nekaj posebnega," je povzela žena Marjan-ca. Poleg tega pa je bil zelo sposoben, delaven in priden. Njegov oče je imel doma trgovino in "žnidarijo", pa se je pri njemu izučil ter mu potem pomagal. Rad je bil med ljudmi in z vsakim se je dobro razumel. Dokler... "Saj ni bil nikoli bolan, tako da bi jamral in stokal. Le kadil je veliko. Preveč! Ta presneti tobak! Tistega dne je obiral ribez- Tako kot že velikokrat prej. Cisto običajen dan je bil... čudno se mi je zdelo, ker je prišel domov prej, kot sem ga pričakovala. Mogoče se slabo počuti, sem pomislila. Nekaj ga je bolelo v prsih, kot bi se ga hotela lotiti pljučnica. Vlegel se je v posteljo in naslednji dan se mu je zdelo, da je že bolje. Napravil se je za k maši..." "Pa je šel?" sem pohitela z radovednim vprašanjem. "Seveda, zakaj pa ne. Kdo je pa kaj slutil. Po maši so možakarji sedli v gostilno h klepetu. Nič posebnega. Na ta način ponavadi zaključijo nedeljski obred. Tam je Janku postalo slabo. Pripeljali so ga domov. Grozno sem se ustrašila. Bil je spremenjen, drugačen. Že čez kratek čas ni več ne govoril in niti slišal nas ni. Nikogar." Janka so odpeljali v bolnišnico. Kap, so rekli zdravniki. Prav nič mu niso mogli več pomagati. Od tistega dne naprej je bil Janko
fluh in nem. In drugačen. ~>olgo časa je potem preživel tudi v bolnišnici na Polju. Dr. Muller, ki je skrbel zanj, je
družini vlival upanje, da še ni vse izgubljeno. Da bo Janko ozdravel, da bo čas prinesel svoje. "Takrat je bilo zelo hudo," je pripovedovala mama Marjanca. Mož je zaradi svoje bolezni bil živčen, počel je stvari, jih prej ni nikoli. Saj ni vedel, kaj dela... Včasih nam je sredi noči odpiral vrata, zunaj je snel table... Najmlajša hči, ki je bila takrat stara tri leta, se ga je bala. Ker ni mogel govoriti, je le grčal in to je bilo zanjo nekaj strašnega... "Potem ste morali za vse sami skrbeti?" Marjanca me je pogledala in se nasmehnila. Brez slabe volje, tako je pač bilo in nihče ni mogel pri tem nič pomagati. Skrbela sem za dom, za štiri otroke, pa še v službo sem hodila. Ne rečem, da ni bilo naporno, da ni bilo težko, samo, upanje, da bo nekoč bolje, mora človek zmeraj imeti, mar ne?!" In upanja Marjanci nj nikoli zmanjkalo. Zdravniki so ji povedali, da Janko ne sme biti nikoli brez dela, da ga bo edinole to "spravilo k sebi". Potrudila se je, da je imel zmeraj dovolj orehov, ki jih je luščil, da je bilo doma vedno na kupe koruze, ki jo je bilo potrebno ličkati, in da se je v peharjih znašlo zmeraj nekaj fižola, ki ga je bilo treba prebirati. "Počasi sem mu tudi dopovedala, da ne bo nič narobe, če se loti pometanja, pomivanja posode in drugih gospodinjskih del. Da le ni sedel križem rok, ker bi mu takrat misli zbežale drugam..." "V kuhinji sem obesila velik plakat, na katerega sem napisala, kaj mora delati ,in da me mora ubogati. Veš, ker smo bili predaleč stran od Ljubljane, tudi ni bilo priložnosti, da bi se naučil govorice nemih in zato sem mu morala vsako malenkost povedati tako, da sem mu jo zapisala. In še danes to počnem." In res. Sem in tja med našim pogovorom, je vzela v roke svinčnik in na svoj način "vprašala" moža za to ali ono podrobnost, ki ji je že ušla iz spomina. Naprimer, kdaj sta se poročila, kdaj se je rodila najmlajša hči, kdaj je zbolel... Ko sem jo opazovala, sem sama pri sebi razmišljala, komu od njiju je usoda bolj kruto posegla v življenje. Kaj vse se skriva za temi prijaznimi očmi, polnimi topline in ljubezni? Koliko neprespanih noči, tihih prošenj, odrekanj, koliko izgubljenih sanj? Kaj bi bilo z Jankom brez njegove Marjance
in kaj bi ona počela, če se ne bi usoda tako kruto poigrala?
"Poročila sva se daljnega 1952. leta. Poznala sva se že prej, kot otroka, saj sem bila doma le malo više odtod. Ko sem prišla k hiši, sem bila gospodinja, imeli smo le malo zemlje, ki smo jo obdelovali. Pri hiši so bili za tiste čase zelo premožni, lahko bi rekla, da celo preveč, saj je potem prišlo "vsesorta", da nam je življenje marsikdaj teklo drugače, kot pa bi si želeli. In potem je prišla še moževa bolezen. Vsak trenutek posebej smo se zavedali, da ne smemo dopustiti, da bi postal živčen, da bi ga ka] spravilo iz tira, da bi imel vzrok, da bi vzkipel... Posebno za otroke je bilo to težko, saj veste, kakšni so: nagajivi in razposajeni, k° je najmanj treba. Danes je že veliko bolje-Jankova živčna bolezen se je malo unesla, tako da se mi je s te plati oddahnilo. "Pa vi, ste bili zmeraj tako močni, ko ste se srečevali s problemi?" Marjanca je na hitrico pogledala moža, ki je sedel zraven nje. Ta se )l je toplo nasmehnil, kot bi ji hotel reči: ja, kaj H čakaš, povej, vendar. In potem je pripovedo' vala o padcu, ko se je spotaknila na stopnicah in ji je iz ušesa pritekla kri, pa je vse skupaj potlačila, ker ni imela časa misliti na bolezen ij* na to, kako je potem slabo slišala in ni upa'0 tega nikomur priznati. Saj je morala iti v službo, med ljudi, da je malo "pozabila" n<1. težave, s katerimi se je spoprijemala doma. Kaj bi bilo, če bi še ona jamrala ali celo obležala-Čas pa teče in teče in ljudje se kar nekak0, navadimo, da nam življenje vsak dan spro*1 pripravi kakšno presenečenje. Včasih grenko, drugič spet sončno, prijetno in toplo ko[ poznojesenski žarek, ki se je pritihotapil skoti odprto okno. Marjanca pa je spet vzela v roke svinčnik in nekaj zapisala možu, ki ji !:, radovedno gledal pod prste in počasi sle"1 besedam.
"Sedaj že razmišlja, kot bi bil ženska," se B oglasila Marjanca, medtem ko mi pripravlja0 čaj iz "terjaka": Začudeno sem jo pogledaj^ "No, saj to ni nič nenavadnega, ko že tolik časa ponavlja za menoj." "In kaj bosta še počela danes? " i Janko bo narezal sadje za šnopc, jaz ga bo^ pa skuhala! je vedro dodala med rezanje^ ocvirkovce. ( Gledala sem ju, Marjanco in Janka, in bilo & je toplo pri srcu.
^daljevanje s 26. strani!
^Pad, zaničevanje drugih, bo Prt osovražen in bodo izstrelile puščice letele nazaj, tudi ion;." in marsikaj se že Zaničuje.
r°fja Loka, 9. septembra 1995 M*fon Langus
Spoštovani Bohinjci in Bohinjke, spoštovani ?• Cundrič!
Navadno se ne pogovarjam ^ 5 svojimi sogovorniki po popisu, vendar tokrat, ko se le8- Cundrič, občinski svetnik *tranke SDSS v Bohinju s P^mom v Gorenjskem glasu °vrnil osebno name, moram opraviti izjemo. Drugi, še VaŽnejši razlog, ki zahteva °Movor, pa so številne Boljke in Bohinjci, ki so na ^jitvah za občinski svet ločine Bohinj oddali svoj Vas za stranko SKD in ,,aterim moram pojasniti
'udno" pisanje g. Cundriča.
2 velikim veseljem smo ^Čakali ustanovitev Občine °°hinj in se veselili lepega v°Hlnega rezultata, ki nam je *0delil kar štiri svetnike od fftnajstih v občinskem svetu, cedila je povezava občinskih letnikov programsko sorod-¥i strank SLS, SDSS in SKD v koalicijo. Predsednik te združbe je postal g. Cundrič.
Res je, da je bil g. Cundrič ?e'o razočaran, ker ni bil ^voljen za župana Občine °°hinj, vendar njegovih tako °Urih samovoljnih in celo za °°hinj škodljivih političnih P°(ez ni bilo mogoče s strani $KD več prenašati in še manj °Pravičevati. Preprečevanje ^faltiranja ceste od Podjetja pr°ti Koprivniku, zaviranje spre)etja proračuna Občine
Bohinj, nasprotovanje izgradnji kanalizacijskega sistema ob Bohinjskem jezeru "igre" okrog sestave komisij in nenehno povzročanje proceduralnih zapletov na sejah, je samo nekaj primerov.
Kmalu po začetku delovanja občinskega sveta je prišlo do položaja, da ne bi mogli sprejeti niti občinskega statuta kot osnovega akta in ne poslovnika. Pozneje je bilo nujno sprejeti občinski proračun, ker bi brez tega še sedaj sredstva Občine Bohinj prejemali iz Radovljice.
Občino Bohinj smo vendar ustanovili zato, da bo njeno delovanje v korist vsem nam, da bomo čim več dobrega uredili in zgradili in ne podirali ter preprečevali. SKD Bohinj so volivci volili zato, da bo podpirala napredek in razvoj Bohinja tako v materialnem kot duhovnem smislu. Zato je bila naša edina možna odločitev, da prej omenjeno združbo zapustimo in kot samostojna stranka poiščemo sogovornike in podpornike za vse pozitivno, kar lahko v Bohinju pomagamo napraviti. Občina Bohinj ni poligon, kjer se bomo prepirali, kdo je "ta prava stranka slovenske pomladi"; ampak želimo dokazati, da je ustanovitev Občine Bohinj že sedaj in tudi dolgoročno zelo važna za odločanje na našem območju. Stranka SKD in sam osebno srno vedno podpirali predloge, za katere smo menili, da so usmerjeni v uspešno delovanje občine in zadovoljstvo občanov.
Tako smo podpirali sprejetje Občinskega proračuna, da se denar zbira v Bohinju; samo podprli asfaltiranje ceste od Podjelja proti Koprivniku, da smo tako pridobili še dodatna sredstva države; samo med prvimi novimi občinami sprejeli Odlok o grbu in zastavi in
kmalu bodo zastave Občine Bohinj z grbom že izobešene; in smo sprejeli Odlok o prometnem in obalnem režimu ob Bohinjskem jezeru, po katerem smo uspešno urejali promet v vrhuncu turistične sezone. Tudi v res že večletni bitki za posebne zakon o lastninjenju družbenega premoženja turističnih objektov v TNP še ni bila izrečena zadnja beseda, čeprav si g. Cundrič glasoval tako, kot si.
Glede mojih osebnih interesov pa samo tole. Z ureditvi-j o kanalizacije ob Bohinjskem jezeru bom za razliko od ostalih v Bohinju moral plačevati zanjo kar visok prispevek. Ker pa vem, da je ohranitev čistega Bohinjskega jezera zelo pomembna za celotni razvoj Bohinja, sem odločno podprl to gradnjo.
G. Cundrič, nisem bil jaz član ZKS, nimam jaz najožjih sodelavcev, ki so obiskovali Kumrovec in tudi ne lažem. MHE Bistrica, ki jo gradi skupina več domačih investitorjev, in ki jo je podprla KS Boh. Bistrica že konec leta 1991, se gradi z vsemi potrebnimi dokumenti in bo prinašala stalni dohodke (koncesija) tudi Občini Bohinj.
Kot predsednik občinskega sveta Občine Bohinj in kot predsednik SKD Bohinja se bom kljub napadom nekaterih vedno zavzemal za dobro Bohinja. Vesel sem vseh prej naštetih uspehov in vseh tistih, ki so pri njih sodelovali in jih podprli. Med njimi žal ni bilo Tebe, g. Cundrič!
Lep pozdrav
Jože Cvetek
Cerkljanski nazadnjaki
V Gorenjskem glasu od 12. septembra in 19. septembra sta g. Bohinc in g. Mlakar
vsak po svoji plati ocenila Cerkljane kot nazadnjake, in ker g. Mlakar s tem v zvezi omenja priseljence (preselj-ence) in obrat KŽK, kjer sem bil tudi sam zaposlen, mu želim opisati nekatere vzroke "nazadnjaštva". Tudi izjava nekega domačina pravi, da se prišleki pasejo na ukradeni zemlji. "Želim povedati nekaj v naše "opravičilo". Pišem sicer v svojem imenu, vem pa, da je bila usoda večine priseljenih zelo podobna ali enaka kot moja.
Zaposlitev na farmi KŽK sem dobil na podlagi razpisa delovnega mesta in kolikor se spomnim, sem bil edini kandidat, saj za domačine takrat ni bilo zanimivo "nazadnjaško delo v kmetijstvu, ampak so se zaposlili" v Savi, Iskri, IBI-ju, na Aerodromu in tudi v tujino so mnogi šli za boljšim zaslužkom, kar so povečini tudi dosegli in so danes tudi njihove pokojnine temu primerne. Prav pred kratkim mi je neki domačin povedal, da dobi za eno tretjino delovne dobe, ki jo je prebil v Nemčiji več pokojnine, kakor za dve tretjini doma prebite delovne dobe. Delo na novo ustanovljeni farmi pač ni bilo lahko niti lepo, še manj pa primerno plačano. Ker je bilo treba spremeniti nekatere navade in prilagoditi dolžnosti posameznikov novim potrebam, sem kmalu postal nezaželen.
Ker tudi nisem prinesel "rdeče knjižice", so se nekateri posluževali zelo "nazadnjaških" posegov, da bi me odslovili. Škoda res, da jim nisem ustregel, morda danes ne bi bil več "nazadnjaški priseljenec".
V pismu g. Mlakarja so omenjene tudi velike duž-bene pomoči, ki naj bi je bila deležna posestva, zato bi res rad, da nam nekdo pojasni,
kam je ta pomoč spahnela, saj smo, vsaj dokler sem bil zaposlen, vedeli le za velike kredite, ki jih je bilo treba odplačevati in so čisto vplivali tudi na naše plače.
Zemljšče, na katerem smo nekateri zgradili oz- "na katerem se pasemo", smo tudi plačali. Res, da zanj nisem dal toliko, kot je predlagal neki domačin, ki je prodajal gradbene parcele in sicer, naj pri KŽK kupim en ha njive, za katero bi mi dal gradbeno parcelo za izgradnjo ene hiše, vendar smo plačali ceno, ki je bila primerna našim plačam.
O polemiki odvzete najboljše zemlje naj povedo svoje tisti, ki so sodelovali pri ustanavljanju posestev in arondiranju, sam naj pripom-
nim le toliko, naj se odvzeta zemlja vrne lastnikom, vendar naj se obenem rešijo tudi zadeve zaposlenih sedaj, da posledice ne bodo preveč "nazadnjaške". • Ivan Lubej
Spoštovanemu gospodu dr. Pavlu Gantarju -ministru
Veseli me, da ste si poleg drugih obveznosti našli še čas, da ste se seznanili z mojim pismom, objavljenim v Gorenjskem glasu.
Vaš odgovor, objavljen v Gorenjskem glasu je na visokem kulturnem nivoju.
Čim bom uspel, vam bom pisal osebno' pismo.
Jože Dolhar
Glasov oktobrski avtobusni izlet
Veliki Klek
je najlepši oktobra
Vabimo ljubitelje lepih izletov, da z Gorenjskim glasom, Potovalno agencijo Alpetour in vodičem Francem Šenkom doživite Veliki Klek v oktobru, najlepšem jesenskem mesecu. Glasov izlet tja gor po Alpski cesti na 2500+ metrov bomo pripravili prihodnji torek, 10. oktobra 1995. Ker spoštujemo staro gorenjsko modrost, da "...se zjutraj dan išče...", bo Glasov izlet tudi tokrat izveden tako, da bo cel dan izkoriščen, saj je zgolj vožnje več kot 500 km in bo Glasov avtobus odpeljal izletnike po naslednjem voznem redu: že ob 5.20 iz Škofje Loke; 5.45 iz Kranja; 6.15 bo ustavil udeležencem v Radovljici in ob 6.45 še na Jesenicah. Cena izleta: 3.600 SIT/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa 3.200 tolarjev oziroma le 2.900 SIT za naročnike, ki imate za leto 1995 plačano celoletno naročnino.
Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Zoisovi 1 v Kranju/. Za oktobrski Glasov izlet na Veliki Klek organiziran le en avtobus, prijave sprejemamo do zasedbe sedežev.
Največje trgovsko podjetje na področju audio in video tehnike v Slovenije
Slovenski trg si zasluži kvalitetno
Podjetje Corning z Vrhnike je Prejšnji teden odprlo že svojo deveto prodajalno v Sloveniji, tokrat v Kranju, v komunalni coni na Primskovem ob trgovini s čevlji Turbo schuh.
Corning je največje trgovsko podjetje na področju audio in video tehnike v Sloveniji, z odprtjem nove prodajalne v Kranju, v
ulici Mirka Vadnova pa dodatno utrjujejo svoje konkurenčne prednosti, med katere sodijo največji 'zbor audio in video tehnike, konkurenčne cene in ugodni planini pogoji - to je možnost nakupa Ua 12 čekov brez obresti ali popust Pri gotovinskem plačilu.
V trgovinah Corning za uspešen nakup jamčijo izredno usposobljeni trgovci, ki ob nakupu tudi ^trezno svetujejo, ob nakupu Vseh izdelkov pa podjetje Corning Ugotavlja dve leti garancije, ustrelil servis (za večino blagovnih ?°arnk v kranjskem podjetju Erp) in po želji kupca tudi ^°stavo na dom. Vsem audio in v,deo izdelkom so dodana tudi
COMING
KRANJ - Mirka Vadnova 7, Primskovo, tel.: 064/241-056
TV VIDEO HI-FI CENTER
nagrade TV in video aparati ter družinske počitnice.
V veliki izbiri audio in video tehnike je na voljo tudi avtoakus-tika, v Comingu pa gredo tudi v korak s časom in bodo kupcem že v kratkem ponudili tudi tako imenovane 100 Hz televizijske aparate, ki se odlikujejo z izjemno jasnostjo slike.
In zakaj v trgovini Corning ni zasledit znamk nižjega cenovnega razreda? Odgovor trgovcev se glasi, da si Slovenci absolutno zaslužimo višji kvalitetni razred audio in video tehnike po skoraj enakih cenah, kot jo imajo izdelki slabše kvalitete ali 'no name' blagovnih znamk in kvaliteto po sprejemljivih cenah v trgovinah Corning tudi ponujajo.
navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
V trgovini Corning imajo vsa največja svetovna imena na področju audio in video tehnike: Philips, Grundig, Sony, Panasonic, Tcchnics, telefunken in druge priznane znamke. Do 15. oktobra za večino izdelkov nudijo promocijske cene, kar pomeni še dodatno znižanje konkurenčnih cen. Vsi kupci s prvim nakupom v trgovinah Corning postanejo imetniki Corning kartice, kar jim pri naslednjih nakupih ne glede na obliko plačila zagotavlja še dodatne 4 odstotke popusta in dvakrat letno tudi sodelovanje v nagradnih žrebanjih, v katerih so
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
HLAO, HALO, GLASOV KAŽIPOT
Torek, 3. oktobra 1$
S HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 223 111
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22
IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS
NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. 10.
95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
V Avto Soli B. & B.
Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22
NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND - OKTOBERFEST 7.10. MADŽARSKA - LENTI, 5.10.; GARDALAND PALMANOVA 11.10.; TRST 24.10. Rozman, tel.: 064/715-249
AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO
Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puhar ja 10 Tel./fax: 064/325-257
NAKUPOVALNI IZLET
Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel./fax: 064/325-257
SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205
Pralni stroji PS 604, PS 711 25 % got. popusta
Mali gospodinjski aparati 25 % got. poputa
NOVO - BTV - soft line 70 cm (slika v sliki) - NOVO Cena 131.880 SIT
Kuhinje Gorenje 35 % got. popusta.
21.10. in 4. 11. MADŽARSKA • LENTI, 19. 10. PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA; Tel.: 242-356, Konrad
ženske bluze 20 % popusta, ženske špichose 2.900 SIT, ženske vrhnje maje od 2.590 do 3.590 SIT in velika izbira otroških oblačil za jesen in zimo. Vljudno vabljeni!
KVARNER EXSPRESS dd vas vabi za konec tedna v mini hotel "OAZA ŽIVLJENJA" na Poslovalnica Lovran specialitete VEGETARIJANSKE KUHINJE. Inf.: KEI d.d. posl.
Inf., tel: 00385-51-291-119
V HIT CASINO PERLA Kranjska Gora
REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU
Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Keševa 14, Kranj
AKCIJSKA PONUDBA PIZZ!
RONO SENČILA
Mavsarjeva 46
61357 Notranje Gorice
PO NAKUPIH SE PEUITE Z NAMI
bo 6. - 7. oktobra ob 22. uri nastopila angleška plesna skupina BLACK BODY in slovenski iluzionist BOGDAN FRAS
V športni dvorani na Bledu bo rekreacijsko drsanje v oktobru samo ob nedeljah od 18. do 19.30 ure.
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667
ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termoveluria po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTC, LINNE, VENUS...
10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051
Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014
14.10. LENTI, 19.10. TRST. Drinovec tel.: 064/731-050
MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7
WEBASTO EBERSPACHER
ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in v tujini. NOVO -NOVO - Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo Doceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka 061/624-155, fax 064/624-169
GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIA TRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08
zenice* Tortoro
Vsak petek soboto in nedeljo!
z - 'Benetke Venezia - (Poriorose
73 1 60. 73 1
67. 061 310 320. 302 080
GLASOV KAŽIPOT
ob 7. uri. Na voljo je še nekaj prostih mest!
V Benetke
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na zanimiv izlet v Benetke, ki bo v torek, 17. oktobra, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
It It It It It It It It It It It It It
Na Štajersko
in v Atomske Toplice
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet na Štajersko in v Atomske Toplice, ki bo v torek, 10. oktobra, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
ltltlt»tlt»tltlt»tltlt*tlt
Na Dolenjsko
Kranj - Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Kranj
organizira v četrtek, 5. oktobra, izlet na Dolenjsko. Odhod bo ob 8. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave z vplačilom sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Pohod bo v vsakem vremenu. 1HHHHHHHHHHHH*
V Belo krajino
Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na izlet v Belo krajino, ki bo v ponedeljek, 9. oktobra, z odhodom ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejema DU Žabnica oz. poverjeniki društva.
Predavanja M
Čudežni astralni svet
(Skrivnost paranormalnih pojavov)
Škofja Loka - Jasnovidnost, izventelesne izkušnje klinično mrtvih, telepatija, levitacija, čudežne ozdravitve... Pogled skozi zgodovino človeške kulture nam pokaže, da so taki pojavi že od nekdaj stalni spremljevalci "normalnega življenja".
Zakaj prihaja do teh pojavov, boste lahko izvedeli na predavanju, ki bo jutri, v sredo, 4. oktobra, ob 18. uri v prostoru Centra kulturnih organizacij, Mestni trg 26, v Škofji Loki. Itltltltltltltltltltltltlt
Pokojninski sistem
Bled - Društvo upokojencev Bled, Gorje in Zasip sporoča, da organizira okroglo mizo na temo "Pokojninski sistem in problematika upokojenk in upokojencev". Okrogla miza bo danes, v torek, 3. oktobra, ob 18. uri v dvorani GG Bled.
Rekreacija M
V Cerkljah
Cerklje - Jutri, v sredo, ob 19.30 se bo v telovadnici OŠ Davorin Jenko začela redna tedenska rekreacija za ženske. Do predvidoma začetka aprila bo rekreacija potekala redno, vsako sredo. Itltltltltltltltltltltltlt
Gremo na trim! Bled - Občina Bled je v okviru Tedna športa obnovila staro trimsko stezo na Straži. Stare steze pa niso samo obnovili, ampak so jo tudi podaljšali in namestili novo opremo, ki jo je podarilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Tako je sedaj 20 označenih in lepo urejenih vadbenih točk.
Prireditve
Predavanje z diapozitivi škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v četrtek, 5. oktobra, ob 17.30 Urban Kan-dus ob diapozitivih predstavil Francijo.
Itltltltltltltltltltltltlt
Dišavnice, začimbe...
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Milan Budi-
221-051
HALO - HALO
PI« BIP
P1ZZA ZREZEK SOLATA 0D9-02
mirovič ob dispozitivih govoril o zdravilnih učinkih dišavnic, začimb in solatnih zelišč. Itltltltltltltltltltltltlt
Vasovanje s Podokničarjem
Kranj - V petek, 6. oktobra, se bo ob 20. uri v organizaciji Radia Kranj v kinu Center v Kranju začela javna radijska prireditev Vasovanje s Podokničarjem v živo. Nastopilo bo 15 ansamblov.
Itltltltltltltltltltltltlt
Srečanje malih pevskih skupin
Stražišče - V kulturnem domu v Stražišču bo v soboto, 7. oktobra, območno srečanje malih pevskih skupin. Sodelovale bodo male vokalne pevske skupine iz Nakla, Šenčurja, Preddvora, Cerkelj in Mestne občine Kranj. Prireditev se bo začela ob 20. uri.
Gledališče
Kranj - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 predpremierno uprizorili komedijo Rayja Cooneyja To imamo v družini, jutri, v sredo pa bo premiera. V četrtek, 5. oktobra, ob 19.30, bodo komedijo ponovili za abonma četrtek, izven in konto.
flALLo
nzzA
DELOVNI ČAS: i VSAK DAN    OD     85° - 22„ LnLDELJA      OD   1 l00 - 2V
MALI OGLASI
Koncerti
Večerna serenada
škofja Loka - V kapeli Puš-talskega gradu bo v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri po ogledu obnovljenih prostorov Glasbene šole koncert violonista Michaela Gruberja in pianista Igorja Dekleve. Glasbenika bosta igrala dela Faureja, Masseneta, Paganinija, Rave-la, Dekleve in Sarasateja. Itltltltltltltltltltltltlt
Koncert duhovne glasbe
Kamnik - V frančiškanski cerkvi bo danes, v torek, ob 20. uri koncert krščanske duhovne glasbe iz Amerike. Nastopila bo vokalno glasbena skupina Novo življenje iz ZDA.
Na Vinsko goro
Kranj - Planinska sekcija Iskra, ki deluje pri Planinskem društvu Kranj, vabi na "potep" po Vinskogorsko-šaleški poti, ki je delno tudi pot 14. divizije. Odhod udeležencev bo v soboto, 7. oktobra, ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Skupne hoje bo za 6 do 7 ur. Prijave z vplačili sprejemata ga. Volga Pajk v tajništvu Iskra ERO (tel.: 221-321, int. 2822) in g. Matija Grandovec iz Iskratel (tel.: 273-093) do vključno četrtka, 5. oktobra, do 13. ure.
Itltltltltltltltltltltltlt
V Kočevje in v Avstrijo
Cerklje - Društvu upokojencev Cerklje vabi svoje člane in ostale zainteresirane na celodnevni izlet v Kočevje in okolico ter naprej v Dolenjske Toplice. Izlet bo 14. oktobra, odhod pa ob 6. uri. Obenem vabijo tudi na poldnevni izlet po nakupih v Avstrijo, in sicer 11. oktobra
Mcdi
San '•
MM« Kidričeva 47a, Kranj      S/fax: 064/ 21 87 87
• Pomožna zdravilna sredstva Ortopedski pripomočki
• Nogavice proti krčnim žilam
• Program inkontinence
BEURER atestirani elektronski merilniki krvnega tlaka
ogrevalne pododeje
masazne peneče kadi
Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
® 223-444
DISCOTEKA
RADOVLJICA
Vsak četrtek, TRIO MORf
Petek, 5. 10.:
ALEKSANDER MEŽEK
APARATI STROJ*
PANASONIC telefoni, telefaxiJ! niče in telefonske centrale. SE°, telefonskih aparatov. ©632-595^,
MOBITEL YANNI,d.o.o., - K0. PLETNA PONUDBA. Ne izgub^ časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317
AGROIZBIRA ČIRĆE, nudi ugo<*jj rezervne dele za silokombajne * Šempeter, vse vrste gum za traktoj akomulatorje Vesna in Topla. Ve^ na zalogi deli za treaktorje TV, Urs Zetor, Univerzal, IMT, Torpe°,( Deutz, filtri olja, jermeni itn. Obi*''', nas ali pokličite na © 324-802^
Izposodite si VIDEO KAM^ SONY. Uporaba je zelo enosta^ posnetki pa odlični. Cena ugo°I B 222-055___^1
PLETILNI STROJ Brother 270J grobo volno, tudi domačo, l *.,-> tronskim vzorčenjem (žakarl!), y dam, a 78-361___g
Prodam SEKULAR. Frelih, Pos^, 64__4
Zelo ugodno prodam kuppersb^ in PEČ Tovoset. ©682-221 M
---
Ugodno prodam novo PEC 'C STADLER 50.000 Kcal. ©738-9z'
Ugodno prodam 8 t tovorno m PRIKOLICO in predsetvenik. 9^ 796-925, do 15. ure__
Prodam PEČICO na trda poceni. P53-268____£
Poceni prodam notranjo razd^
omarico. ©87-865
Prodam PRALNI STROJ PS nov v okvari in 25 I, prešo za 0M »730-232
Prodam rabljen MEŠALEC za b«'
©621-468
Prodam PEČ STADLER, f kombinirano, 35000 Kcal.aj 110.000 SIT. ©718-434
Za polovično ceno prodam vtj4 sikular dim.obr. 52200/300, kli% ; cirkular. ©218-662___Vj.
Prodam termoakumulacijsko j po nizki ceni. ©46-742
Prodam PISALNI STROJ Ovrsi manjši okvari. ©46-074
URžKA
(Teč kot plesna šoltT)
V Kranju, Škofji Loki. Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. ^
Vpisuje začetnike i«1 dobre plesalce
g 064/41-5Sjjj
---bIF
Ugodno prodam malo r*5H
trajnožarečo PEČ za dnevni P^ ©061/817-540___(-)
Prodam STROJČEK za pritri6^ bleščic na tkanino. ©41-195^.
Prodam RAČUNALNIK PC 28&V MB RAM, 80 MB HDD, kOprOGjB tiskalnik Star LC 20. g3l2^X
KOLUTNI MAGNETOFON ^JJfl ken stereo 205, prodam. ©5B j
Prodam OUNI GORILEC, "J ohranjen, mikrovalovno P^^jJ mrežaste betonske plošče, ce ,if dogovoru. ©422-336
Torek, 3. oktobra 1995
MALI OGLASI, OBVESTILA
29. STRAN • GORENJSKI GLAS
zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije območna enota kranj
vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
*a delo VODJE ODDELKA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO
Kandidati morajo, poleg splošnih, z zakonom določenih Pogojev, imeti:
visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj, poznavanje orodij za urejevanje preglednic in besedil.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v 8 dneh na naslov: ZZZS - Območna enota Kranj, Gosposvetska 12, Kranj, s pripisom "za razpis".
prodam industrijski ŠIVALNI STROJ •oerdec znamke Rimoldi 3 igelni in 5
2^ ©78-351_24244
Prodam kuppersbusch 43 cm, bel "pR cena 25000 SIT. O67-09 824245
GLASBILA
SVNTHESIZERJI Casio, Roland, |Jarnaha, po ugodnih cenah v trgovini Sinkopa, Žirovnica 59, ©802-274,
■01-21 1 23045
GR. MATERIAL
-
AKCIJSKA CENA strešnih oken in Podstrešnih stopnic. Nudimo vam •udi opaž, ladijski pod ter vse vrste •esnih. stopnih, stenskih ter talnih fblog. LEKERO, ©43-345 ali 224-
__23971
Izdelamo cisterno po meri, lahko 'udi na vašem domu iz 4 mm Pločevine. ©0609/635-262, 85-292
5 cm STIROPOR plošče za fasado, 3 Cfn stiropor plošče za tlake, kombi Por plošče, večja količina 15 % peneje, prodamo. ©312-408, 332-
319___23954
Prodam ugodno OPEKO FOLC. °lgweisova 45, ©212-087, 213-157
Leseno stavbo 4,5x4,5 m, prodam. ®401-405, popoldan 24157
Prodam rabljena dvokrilna OKNA sm. 100x120. Koselj, Upnica 5,
_24173
IZOBRAŽEVANJE
JNŠTRUIRAM MATEMATIKO in FIZI-
KO 501
za srednje šole in fakultete. ©50-
UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-47 1 23844
Prodam KNJIGE za I. letnik organizacije dela. ©46-830 24120
Osnovnošolcu nudim pomoč pri učenju. ©311-887 24139
ATLAS SVETA - lingen, nov, A 3 foramt, 100 kart, ugodno prodam. ©242-442 24143
Knjigo GORENJSKA, novo, prodam 50 % ceneje. ©631-739 24212
Se vaš otrok ne zna učiti? "KEKEC" Profesionalne instrukcije šol. predmetov MA, SL, NE, Fl, KE, AN, Latinščina, strokovni predmeti, celoletna stalna ali občasna pomoč, instrukcija v Kranju, možnost tudi na vašem domu dopo. ali popol. v vašem kranju. Informacije po MOBI 0609/632-874, tel., fax:064/710-099
"KEKEC" Priprave na malo maturo in na maturo SŠ v Kranju. MOBI 0609/ 632-874, tel., fax: 064/710-099 24270
"KEKEC" se vaš otrok v šoli dolgočasi in želi nekaj več na naravoslovno matematičnem in jezikovnem področju (SL.AN). Prisrčno vabljeni v prijetno družbo v majhnih skupinah v dopo. ali popol. času v Kranju (OŠ 5.-8.r, SŠ). MOBI 0609/ 632-874, tel., fax.:064/710-099 24271
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2
HLODOVINO vseh vrst in celulozo, odkupujemo. © 55-151 dopoldan, 57-848 zvečer! 23557
Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetja, Kidričeva 54, škofja Loka
PRISLUHNITE SAMSUNGOVI PONUDBI
Nižje cene od 2. do 15. oktobra
Glasbeni stolp že za 57.603 SIT sprejemnik (ekran 51 cm) že za 53.873 SIT Videorekorder že za 44.070 SIT
Popusti veljajo pri takojšnjem plačilu
V BC v Medvodah in v blagovnici v Železnikih
"GODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP
Kupim GARAŽO okoli Vodovodnega stolpa. ©213-415_23690
Kupim manjšo tračno brusilko za les, zadostuje 1 m dolžine. ©326-594
24163__
Kupim čelni NAKLADAČ in sveder za drva. ©802-040 24232
LOKALI
Dnevni lokal 170 m2 plus DISCOTE-CO 350 m2, teraso 350 m2 z šest sobnim stanovanjem vse v enem kompletu, oddam v najem, obvezen odkup inventarja, možnost inozemskega hipotekarnega kredita. © 45-
481 23512
Poceni oddam urejen prostor za mirno obrt. ©632-62 2 23891
V Radovljici oddam poslovni prostor. ©710-097 24105
V centru oddamo 80, 60 in 100 m2 za poslovne prostore ali mirno obrt. KOŠNIK, s.p., 332-061_24195
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj Center, več trgovskih lokalov različnih površin; Planina II - 40 m2 trgovina za živila( odkup inv. 18000 DEM); Kokrica 80 m2 proizvodno skladiščne površine itd. DOM NEPREMIČNINE, ©211-106 24279
POZOR! če se ukvarjate z direktno prodajo, zastopništvom, akviziterst-vom, mrežnim marketingom, ne hodite, ampak tecite k telefonu! Kompletna navodila za uspeh v vašem poslu, v treh knjigah mag. Aleša Lisca. Prednaročniška cena 6,990 SIT. za naročila ali brezplačen prospekt pokličite: 061/40 698, 37 55
37 . 23456
OSTALO
OBLAČILA
Prodam belo poročno OBLEKO unikat. ©66-901 24117
Prodam belo POROČNO OBLEKO, unikat, številka 38. © 66-901 24220
VERITAS - najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji, samo 10-15000 SIT z vsemi dodatki.
©224-158 24248
NEVESTE - obiščite izposojevalnico poročnih oblačil v centru Kranja (Adamičeva hiša), Maistrov trg 11, ©224-158 24249
Mladoporčenci: izposojevalnica VERITAS, vas vabi, da si pridete izbrati razkošne POROČNE OBLEKE iz uvoza. ©224-158 24250
Zelo ugodno prodam VEČERNO OBLEKO št. 40. ©682-720 24265
OSNOVNE ŠOLE OBČIN:
KRANJ, CERKLJE, ŠENČUR, PREDDVOR, NAKLO
Obvestilo
Vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1996/97 bo v soboto, 7. 10. 1995, od 8. do 12. ure v prostorih šole. Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni
leta 1989 ter januarja in februarja 1990. Vpišete lahko tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. K vpisu pripeljite otroka in prinesite s seboj njegov rojstni list.
OŠ občin Kranj, Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo
OBČINE BLED, BOHINJ, RADOVLJICA
OBJAVA VREDNOSTI TOČKE
Na podlagi 2. člena odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica (Uradni list RS, št. 1/92) objavljamo župani občin Bled, Bohinj in Radovljica revalorizirano vrednost točke, ki od 1. 10. 1995 dalje znaša 5,90 SIT.
Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drobno, ki jo objavi Vladna služba za statistiko Ljubljana.
Datum: 29. 9. 1995 Župan občine Bled: Vinko Gole, dipl. ing., I. r. Župan občine Bohinj: Franc Kramar, dipl. ing., I. r. Župan občine Radovljica: Vladimir Černe, dipl. ing., I. r.
NAJAMEMO trgovske in gostinske lokale na Gorenjskem ter prostor za obrt 200 m2 v Kranju. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON, 331-292_24294
Prodamo TRGOVSKI OBJEKT v bližini Kranja, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj, 221-353
24308
NAJAMEM v mestu Kranju nudimo najem kava bara z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353
PRIDELKI
Poslovne prostore v središču Radovljice, popolnoma nove, 53 m2, s telefonom, oddamo. Tel.: 064/715-988, do 15. ure.
Nudimo najem bistroja z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj, 221-353
24310
KOLESA
Prodam ZELJE v glavah, katerega tudi naribamo. Matijovc - Jeglič, Podbrezje 192 23721
Prodam zemljo za grobove in rože. Jezerska c. 88, ©242-686 23739
Krmilni in jedilni KROMPIR, prodam. Strahin 10, Naklo. © 47-103 24103
MESO junečje prodam oktobra 580 SIT. ©691-503, od 19. do 20. ure
Prodam HRUŠKE moštarice in jabolčni kis. ©725-254 24162
Jedilni krompir za ozimnico prodam. Sp. Otok 2, Radovljica 24171
Jedilni in krmilni krompir, prodam. ©325-754 24184
Prodam uležan GNOJ brez žaganja in kupim teleta. 0802-040 24233
Prodam SILAŽNO KORUZO v Trbojah. Žirovnik, Trboie 74 24242
Prodam OKOVANE GAJBICE za jabolka ali krompir. ©731-208 ali
731 -366 22754
Ugodno prodam strojene LISIČJE KOZE. ©328-498 23733
Prodam GAJBICE za jabolka. Frelih, Posavec 64 23804
Prodam dve KADI za namakanje sadja. ©66-752 24170
Ugodna prodaja KVALITETNIH SVEČ. ©332-706, zvečer ob 20. uri
24201
JEKLENKO za gospodinjski plin (10 kg), prodam. ©631-739 24211
SLIKARSKO STOJALO novo, prodam za 12000 SIT. ©731-250 24263
Z IGRO DO NAGRAD
VSAK DAN NAJBOUŠI PREJME 100 DEM
09045 09 tena 50.50 SIT/0,5 min
POSESTI
Gradbeno PARCELO v Zmincu prodam 500 m2, mirna lega ob Sori. ©614-275, dopoldan 24161
Prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 2000 m2 na Brniku in 5000 m2 v Hotemažah. KOŠNIK.s.p., ©332-
06 1 24191
V Šenčurju prodamo HIŠO v III. gradbeni fazi in v centru poslovno stanovanjsko hišo. KOŠNIK, s.p.
©332-061 24196
Prodam GOZD na Jelovici cca 4,5 ha za 80.000 DEM. ©061/319-943
24239
DOM NEPREMIČNINE KRANJ, Koroška c. 16, NAKUP in PRODAJA NEPREMIČNIN,GRADBENI INŽE-NIRIN, CENITVE. Del. čas: vsak delavnik od 8h do 18 h, tel.: 211-106
24275
HIŠE PRODAMO: Kranj Center, Primskovo - hiše primerne za poslovno dejavnost, Stražišče-Kalvarija - visokopritlično hišo, cca 130 m2 bivalne površine z uporabo dvorišča 328 m2 za 188000 DEM; ŠKOFJA LOKA Center, starejša hiša brez vrta 70.000 DEM, Bled vis. priti, hišo z garažo za 188.000 DEM, BLED vikend hišo na manjši parceli za 280.000 DEM, Podbrezje, vis.pritl. hišo, dvojček, na parceli 500 m2 za 195.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE. ©211-106 24278
Prodam še nezazidljivo PARCELO v vasi na Zg. Brniku, 1500 m2. ©422-
33 6 24290
PRODAMO: v mestu prodamo novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-
353_24301
PRODAMO: v Šenčurju prodamo hišo v 3. gr. fazi in 500 m2 zemljišča za 125000 DEM. K 3 KERN Kranj.221-353 24302
PRODAMO: hišo v gradnji v Stražiš-ču. K 3 KERN Kranj, 221-353 24303
Prodamo gornji del hiše z vrtom v Britofu. K 3 Kern Kranj, 221-353
24304
PRODAMO v Goricah (pred Golnikom) novejšo hišo - dvojček in 1000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24305
PRODAMO v Vogljah pri Šenčurju prodamo starješo pritlično delno podkleteno hišo in 970 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221353_24306
Prodamo v Žireh hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 24307
PONY KOLO ohranjeno prodam, cena 7000 SIT. ©225-392 24133
Prodam dva nova GORSKA KOLESA in otroško gorsko novo. Lahko na čeke. © 632-110 24153
Manjše gorsko kolo SCOTT Mon-tana, Schimano 500 LX oprema, prodam. ©064/311-266 24273
OBVESTILA
FOLKLORNA SKUPINA SAVA KRANJ vpisuje nove člane. Informacije na telefon 222-241 int. 902, dopoldan 21417
MADŽARSKO - nakupovalni izlet s kombijem - torek, petek, sobota.
©49-442 22924
NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. ©49-442 22925
ZIMOVANJE PRIKOLIC in ČOLNOV, možen prevoz! ©0609/630-946, 0609/620-016_24176
PALMANOVA - PORTOGRUARO -GORICA 19.10. LENA Žiri, ©691-
624 24262
GORENJSKE NEPREMIČNINE
SILAN GORENJSKE
Promet z nepremičninami, d.o.o. ^'jl^^^^fiO
Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, tel./fax: 064/22 33 76
KRANJ - CENTER, 2SS, 63 M2, CK, BALKON, VSELJIV0 TAKOJ
KRANJ - CENTER, MEŠČANSKA STANOVANJA 76 M2 IN 88 M2
KRANJ - CENTER, STANOVANJE 100 M2, POTREBNO MANJŠE ADAPTACIJE
ŠKOFJA LOKA, 2SS, 58 M2, 68.000 DEM, 3SS, 73 M2, 70.000 DEM
ŠKOFJA LOKA, 3SS, 75,5 M2 ALI MENJAMO ZA MANJŠE
ŽELEZNIKI, GARSONJERA 24 M2. ADAPTIRANA IN OPREMLJENA.
i:rtf 1 m ti-i.1,!-w
POLJANSKA DOLINA - STAREJŠO HIŠO, TAKOJ VSEUIV0. CENA ZELO UGODNA.
ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEL11500 M2
ŠKOFJA LOKA - VRSTNO HIŠO NA MANJŠI PARCELI
KRANJ - STRAŽIŠČE, EN0NADSTR0PN0 HIŠO KOMPLETNO OBNOVLJENO
GOLNIK - HIŠO V III. GR. FAZI NA PARCELI 340 M2
SMLEDNIK - STAREJŠO HIŠO. 150.000 DEM
V Šutni pri Žabnici prodamo PARCELO 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj, 221-353
PARCELE na Šenturški gori prodamo 1.200 m2 zazidljive parcele z dokumentacijo. K 3 KERN Kranj, 221-353_24312
PRIREDITVE
URŠKA, več kot plesna šola na Gorenjskem. Če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v VESELI SVET PLESA v KRANJU. ŠK. LOKI, na JESENICAH, v RADOVLJICI in KAMNIKU. © 064/41-581 23352
TRIO ali DUO vam pride igrat na ohcet in obletnice. ©731-015 24106
TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah. ©685-459 24204
RAZNO PRODAM
Komplet prevlek iz avstralske volne za sedežno in ele. trofazni števec, ugodno prodam. ©725-034 2410?
STARINSKI PREDMETI: avba za narodno nošo, skrinja, omarice, zelc ugodno prodam. ©725-034 24108
Prodam novo OKNO 140 x 140 in malo rabljen kuppersbusch, prodam.
©632-10 1 24136
HRUŠKE za namakanje, kuppersbusch, konjsko opremo, prodam. ©57-37 3 24165
SATELITSKE ANTENE
SISTEMI "Amstrad"
199 KANALOV
GRAFIKA NA EKRANU (11 JK7IKOV) TV IN RADIJSKI PROGRAM!
Z MONTAŽO SAMO 549 DEM
OEKODERJI KARTICE ZA EILMNET* ♦VRTLJIVI SISTEMI • •OBROČNO PLAČILO ♦
SAT- VRHOVNIK
Šk. Loka, GODEŠ1Č 125 TEI~: 064/633-425
Prodam moško in žensko kolo, okno in vrata, tri pomivalna korita, cena simbolična. ©242-433 2418?
Prodam KLETKO za kokoši nesnice za 20 kom. ©47-237 24215
Prodam OTROŠKI VOZIČEK, ambo-I i je (pregrinjala, žen.zimski plašč, satelitsko anteno in radijski stolp.
©81-486 24268
STAN. OPREMA
Prodam nov POGRAD. ©53-119
24122_
Prodam novo kopalniško toaletno omarico, bele barve, s trodelnimi ogledali, dolžina 105, višina 60, širina 15 cm za 10.000 SIT. Mesec. Breg 116, Žirovnica 24130
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
MIZARSTVO IN TESARSTVO
KOLAR MARJAN s.p.
Ladja 20, 61215 Medvode
Mizarstvo KOLAR vam v kratkem roku kvalitetno izdela
• OKNA in VRATA
Možnost zamenjave oken in vrat brez poškodbe ometa na osnovi SUHOMONTAZE (v obstoječ okvir vam vstavimo novo okno ali vrata, star okvir pa vam zakrijemo z novimi obrobnimi letvami). .. .
• VSi VRSTE POHIŠTVA
• OGRAJE
(vrtne in baikonske)
• STOPNICE
in stopniščne ograje OPREMLJAMO LOKALE IN PISARNIŠKE PROSTORE Možnost plačila na čeke.
V mesecu oktobru dodatni 5 % popust in poseben popust za večjo količino!
PokIMte nas, no bo vam žalili
Tel.: 0609 - 626 620,0609 - 613 284
Prodam dnevno sobo v beli barvi + trosed in 2 fotelja. Cena po dogovoru. ©213-700 24137
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO, lahko na čeke. © 632-110 241b;
Prodam novo črno klubsko MIZICO.
©67-0 1 0 24188
Prodam novo 3 delno OMARO HRAST. Zadružna 8, Kranj 24225
Prodam PISALNO MIZO 55x100.
©43-115 2428.-'
SPORT
PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme Q 323-320
Prodam nove TEKAŠKE SMUČI SR, 170 cm, cena 110 DEM. © 725-215
STORITVE
SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 21696
PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI - popravilo, montaža, čiščenje. ©325-815 22188
Kamionski prevoz tovora - 3 t. © 064/218-798 22344
Pralni, pomivalni stroj, štedilnik -popravimo hitro in strokovno. ©331-
45 0 22815
AVTO SERVIS NASTRAN: popravilo vozil Renault, Cimos, Peugeot, avto-imehanika, avtokleparstvo, avtovleka, ocenjevanje vozil.S 422-098 23505
izdelovanje testenin Grobovšek
CROBOUŠKOUl DOMAČI REZANCI
tel.: 45-596
Strokovno, hitro in poceni uredimo vaš vrt. ©310-744 23538
Knjigodovske in računovodske storitve po zelo ugodnih cenah. ©213-
44 0 23714
Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, stavbno pohištvo - okna, vrata, stenske in stropne obloge, panelni parket ter laminatne talne plošče. LEKERO, ©43-345 ali 224-620 23972
TV-VIOEO-AUDIO-HI-FI
zastopstvo in prodaja
CrO PIONCEEjR
RADIO
104.5  a|W 105.9
-m-
107.3 107.5
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 f«. 152-13-62
VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI LINIJ ZNAMKE PIONEER
Km Jama KEF
marantz 80NY
DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENT
SURROUND
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
SATELITSKI SISTEMI z montažo od 377 DEM, lahko na čeke. ©719-014
24132
KROJAŠKI SALON OREHAR, Špi-kova 18, Kranj, novo naselje Drulov-ka, tel.: 332-171. Izdelava oblačil po meri - ženski kostimi, kompleti,
plašči! 24134
Prevozi blaga s kombijem. ©57-827
24150
MONTIRANJE oljnih gorilcev, napeljava, avtomatike, servis in meritve. ESA Kranj, ©327-319_24164
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 24185
TELETEKST Gorenje! Vgradnja de-koderja na vašem domu, cena ugodna. ©331-199 24186
Vodovodne inštalacije, hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠNIK, S.p. 332-061 24193
BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički... popravilo in montaža. ©325-
815 24197
SERVIS TV, VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev, Smledniška 80, Kranj, obvešča vse stranke, da imamo NOVO TEL. ŠTEVILKO: 324-698. Del. čas od 9. do 17. ure. Se priporočamo! 24208
Popravilo hladilne tehnike, previtje elektromotorjev, rotorjev, ročnega orodja. Pivka 20, Naklo, ©47-490
24218
SERVIS ORODJA Iskra, B & D, Bosch, AEG, Makita, Elu. Pivka 20, Naklo, © 47-490 24219
VODOVODNE INŠTALACIJE v hiši (predelava kopalnic, razna popravila) vam naredimo z obrtniško kvlaiteto, lahko tudi z zidavo in vsemi ostalimi deli. Delamo kvalitetno in z garancijo. ©218-427 NON-STOP! 24236
ŠIVANJE po naročilu. ©622-186
24266
STANOVANJA
Najameva 1 ss ali garsonjero na območju občin Bled ali Radovljica. ©733-430 do 20. ure, 710-046, po
20. Uri 23855
Menjam pritlično 2 ss v Bistrici za večje stanovanje. ©53-35 9 23763
V Škofji Loki kupim stanovanje do 50.000 DEM, lahko tudi starejše s CK ali brez. ©622-959 23961
Prodam 4 sobno STANOVANJE, 79 m2, CK, Jesenice. ©83-159 24ns
Oddam opremljeno 2 sobno STANOVANJE v najem na Jesenicah.
©81-991 24167
V Kranju kupimo več 1 ss in 2 ss obvezna CK in telefon. KOŠNIK. s.p. 332-061 24190
V centru prodamo 3 ss v Lescah 2ss, Podljubelju 2 ss + 500 m2 zemlje. Košnik, s.p. 332-061 24194
V škofji Loki ugodno prodam STANOVANJE 73 m2. ©623-243
V Šenčurju ali Kranju najamem manjše STANOVANJE ali garsonjero za daljše obdobje, plačilo po dogovoru. ©41-464 24253
Bled - najamemo centr. ogrevano STANOVANJE - hišo- za nekaj mesecev. ©78-997 24257
STANOVANJA PRODAMO: Kranj Center obnovljeno 2ss, 63m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, obnovljeno, 2ss, 75 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, Planina II, 2ss, 68 m2, CK., tel., 1200 DEM/m2, 2 ss, 70 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, škofja Loka Center, obnovljeno stanovanje 120 m2, CK, tel, 120 m2, 1000 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, ©211-106
24276
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ -garsonjero, 1 s in 3 s stanovanje v S delu mesta; 2s+2k na Planini III. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©211-106_24277
GARSONJERO v nizkem bloku kupim za gotovino. ©2 1 8-82 4 24280
STANOVANJA PRODAMO: stanovanje 76 oi2 v mestnem jedru Kranja 63m2 blizu sodišča. KERN Kranj.d.o.o., ©221-35 3 24296
STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 s 79 m2, 82m2, 84 m2. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-
35 3 24297
STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 54 m2 (ni CK) z garažo, 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, 3 sobno 72 m2. K 3 KERN Kranj,
221-353 24298
STANOVANJA PRODAMO v Škofji Loki prodamo 2 sobno 65 m2 v Podlubniku. K 3 KERN Kranj. 221-
35 3 24299
STANOVANJA PRODAMO: v Kranjski gori prodamo apartman 34 m2 z opremo. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 24300
NAJEM STANOVANJ nudimo najem 2 s + 2 k na Drulovki z vso opremo in najem hiše z garažo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24313
TELEFON z obrazom in vsebino
1 >w KOROŠKA C. 5 KXf\\} TRZlč
•. • Tel.: 064/52-233
POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE.
ISDN
VOZILA DELI
AVTOAKUSTIKA po zelo ugodnih cenah Peoneer, Blaupunckt, montaža in prodaja. SINKOPA trgovina, Žirovnica 59, ©802-274, 801-211
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965
VOZILA
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. ©325-981, 325-659, po 20. uri 9528
Nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek-petek-sobota,
049-442 22923
NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. ©49-442 22926
digitalno omrežje z integriranimi storitvami
Vabimo Vas na predstavitev isdn storitev, ki je na sejmu Elekronike, v hali b Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, vsak dan od 2. do 6. oktobra 1995 ali pa nas pokličite:
T€L€KOM
SLOVCNIJC
Informacije: 080 80 80
Prodam R 19 RN, oprema RT 1,4, chamade, metalik siva barva, letnik 1992, registriran do 5/1996, lepo ohranjen, prevoženih 35.000 km. Možna tudi menjava za Opel, Ford, Passat, z mojim doplačilom. Kličite po 16.30 uri. © 327-411, Aleš 23005
Kupim JEEP WILLYS za rezervne dele. © 218-480 23128
AVTOVLEKA NON-STOP. © 064/
241-168 23132
AKOMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo PO ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS. BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije. Predno se odločite za nakup, nas pokličite na © 324-802. Še priporočamo AGROIZBIRA ČIRČE.
Ko je Primož Trubar natisnil prvo slovensko knjigo«smo mu v Sloveniji priredili topel sprejem«
Fjegove knjige smo sežgali, njega pa preganjali.
Samo sato,
ker je bil '' napačne vere
ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL. ©323-298, 331-214 23800
Prodam dobro ohranjen YUGO, cena 3.000 DEM.©215-637 zvečer.
24036
Prodam ŠKODO FORMAN 135 L, letnik 1992. reg. do 10/96. © 688-
066 24101
Prodam ŠKODO 105 S, letnik 8/ 1986, prevoz. 78.000 km, cena 1800 DEM. Pungrat 24, Šk. Loka 24102
Prodam Z 750, letnik 1979, reg. 25.3.96. ©53-077, po 18. uri 24112
Prodam R 9 EXCLUSIVE, letnik 1989. ©66-148 24115
Prodam CLIO 1,4 RT, I. 93, R 21 1,4 TL, letnik 91, R 5 CAMPUS, 5 v, I. 91,90, LADA SAMARA, I.93, JUGO 55, I. 89, BMW 316, I. 87. Za vsa vozila je možen kredit. ©422-522
24124_
Prodam Z 101, letnik 1988. ©686-
049 24127
Prodam R 4 GTL, reg. do 7/96, letnik 1989. ©211-738 -_24131
Prodam Z 128, letnik 1988, reg. avgust 96. ©736-565, popoldan
24140
Prodam FIAT CROMA 1.6, letnik 1989, 107.000 km, reg. do 20.9.96. možna menjava za cenejše vozilo. ©731-356 24146
ROVER 216 GSI z vso opremo, december 93, prodam. ©325-754
24183
Prodam .Z 101 december 1986-©45-749
Prodam FIAT UNO 45, I. 83, reg. d° 11.1.96. ©324-481_j«*
Prodam OPEL KADETT, letnik 1988, oprema Tifany, cena 12.800 DEM. » 064/633-954__2^
Prodam AX 14 RD, letnik 1990, registriran do 13.04.1996 ali zamenjam za cenejše vozilo. Q 327-369
24216
101 GTL, letnik 1986, ohranjen, prodam, cena 2000 DEM.©225-39'
24221 ____
GOLF D, letnik 1979, motor 1-6' letnik 1983, obnovljen, poceni Pr0' dam. ©45-356_24226
Prodam OPEL KADETT I. 1977, v voznem stanju, reg. do 1/96, cena P° dogovoru. ©691-837__242^
Prodam Z 750, letnik 1984, reg. d° 14.9.96, ogled sobota, nedelja ©221-321, int. 22-36_2^
Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, reg. celo leto. ©734-023^
AUDI 50 LS nereg. prodam za 35" DEM. ©731-250_2*&
HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1990, TOYOTA TERCEL 1.51, letnik 1991. JUGO KORAL 45, letnik 1987 in A* ALUR, letnik 1993, prodam. ©63Z'
286__242^
Prodam ŠKODO FAVORIT, modre barve, I, 7/93, lepo ohranjeno, z veliko dodatne opreme. ©212-260
24286 __d
ZAPOSLITVE
Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. ©0609/629-033 ali 45'
481 21280
Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS, ®v 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso P0' trebne. ©51-297, po 15. uri 22^
Zaposlimo dekle ali fanta z izkušnja' mi za delo v pizzeriji. tU 211-n4J dopoldan ,
Posebna direktna prodajna enota, K' se ukvarja z zbiranjem naročil li dodatni šolski izobraževalni pr°" gram, nudi redno zaposlitev vse^ tistim, ki jim delo ni odveč. D6'0, poteka v dopoldanskem času °9 ponedeljak do petka. »634-064' 56-105, mobitel 0609/620-475 n&
Nehajmo se sprenevedati.
Zavračanje ljudi« ki so drugačni od nas«
je dokaz nase« ne njihove slabosti.
AVTO-avdio -alarm -mobitel MSTM
Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016
AVTOAKUSTIKA
AVTO ALARM
mobitel
pooblaščeni servis za prodajo In montažo
GORENJSKA VOLNARSKA DRUŽBA KRANJ
Komercialisti, trgovci - pridružite se promociji in prodaji najboljše volnene posteljnine z znakom SQ ter vzmetnic iz naravnih materialov. Od vas pričakujemo izobrazbo V. -VII. stopnje in lasten prevoz-
Zaposlitev je lahko redna ali pogodbena-
Sestanek bo 4. oktobra ob 19. uri v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju.
Takoj zaposlimo ŠOFERJA (lanKj starejši) in delavce za priučitev kamnoseški dejavnosti. ©47-845 23658___^
Cvetličarne, vrtnarije - štude/j' agronomije išče priložnostno Ofjj Naslov v oglasnem oddelku.
Zaposlimo šivilje za šivanje usnje^
nhlačil na rinmu fš»;>1 3-440 23?
Gostilna v Kranju zaposli KV Kj^ IARJA s prakso. © 213-484
HARJA s prakso
DELAVCA v predelavi plasti«^ mas, zaposlim. ©741-038 238
Prodam R 5 diesel, letnik 1993, registriran do septembra 1996, cena po dogovoru. Đ 620-211 popoldan
24148
Prodam FIAT 750, letnik 1980, registriran, za 400 DEM. ©47-627
24T49
Prodam R 4, letnik 1983. Zalog 60, Cerklje 24155
Prodam CITROEN AX, letnik 1990, reg. 6/96. Zg. Bela 21, Preddvor,
©45-713 24156
Prodem OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1974, vozen, neregistriran. ©880-044 24168
JUGO KORAL 55, letnik 198, reg. do 7/96, cena 3400 DEM. ©714-879
24174
Prodam VOLVO 340 GL, letnik 7/ 1986, dobro ohranjen, ter nekaj dodane opreme, cena po dogovoru. ©52-253 24178
Prodam ZASTAVO 850, lepo ohranjeno, registriran do 7/96. ©731-333
Podjetje SIGMA elektronic, d.o.o-' Predilniška 16, 64290 Tržič
objavlja prosta delovna mesta:
- TAJNICE
Pogoji: ustrezna izobrazba, k0' munikativnost, znanje tuje<J8 jezika in delo z računalnikom
- TEHNIKA,
smer elektronika -telekomunikacije ^
Pogoji: izkušnje na podroCJ telekomunikacij (digitalnih Wff tonskih central)
- INŽENIRJA,
smer elektronika -telekomunikacije
Pogoji: izkušnje na podroCJ telekomunikacij (digitalnih *el tonskih central) . a
Delovna razmerja za razpis3 delovna mesta se sklenejo nedoločen čas s poskusno do treh mesecev. .r Pismene ponudbe z vašo ^ j, fonsko številko pošljite v 10 W po objavi oglasa na naš
:«X-*m:;-:vw>:>^ „ ;:: v:„::,jv,:,:i:x:W
'■V: :-:¥:&»::--:::¥S::-vV. ■:■:» :
Adriatic
»varovalna dmibi d.d. kopa
Adriatic ZAVAROVALNA DRUŽBA, d.d., Koper Poslovna enota Kranj Kidričeva 2, tel.: 064/211-686
VABI K SODELOVANJU KOMUNIKATIVNE, DINAMIČNE IN KREATIVNE SODELAVCE ZA POSREDOVANJE NAŠIH ZAVAROVANJ NA PODROČJU OBČIN:
škofja Loka, Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, kakor tudi z drugih območij Gorenjskega.
Ponujamo vam:
- zanimivo delo
- strokovno izpopolnjevanje
- pošteno plačilo
- možnost redne zaposlitve
- samostojno razporejanje delovnega časa
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Adriatic Zavarovalna družba, d.d., PE Kranj, Kidričeva 2.
Redno zaposlim NATAKARICO s končano srednjo gostinsko šolo. 0632-567, Šk. Loka 24247
Iščemo prodajalce kozmetike, dober zaslužek. O064/82-897, od 15. ure dalje 24258
TAKOJ!
24282
Iščem MONTERJA za CK. 0713-358
Matematični priročnik za lažje razumevanje šolske matematike in turistični vodnik Slovenije sta projekta vredna, da jih predstavljate tudi vi. Možna redna zaposlitev, tedenska izplačila honorarjev. 0212-260, 0609/620-560 24291
ŽIVALI
Prodam 3 mesece stare RJAVE JARKICE ter bele za dopitanje. Stanonik, Log 9, 0685-546 24027
Prodam JAHALNEGA KONJA z opremo. Crngrob Šk. Loka, 0631-
61 8 24109
Prodam en teden staro TELIČKO in 100 kg težkega BIKCA črnobela. Podbrezje 160, 0730-676 24110
Prodam dva PRAŠIČA za nadaljno rejo. 60-80 kg. 051-047 24116
Kupim BIKCA starega do 10 dni 049-076 24129
KUNCE francoske ovnače, stare 5 mesecev, samce in samice, prodam. 045-532 24135
Prodam TELE za nadaljno rejo. 0633-277 24142
Prodam dva meseca staro TELICO, Rupar, Na logu 5, Škofja Loka 24144
Prodam 100 kg, težko teličko simentalko. 0401-228 24145
Kupim TELETA simentalca starega 7 dni. 0733-825 24154
Prodam TELIČKA SIMENTALCA ali zamenjam za črnobelega. 064-454
Prodam 150 kg težkega TELETA SIMENTALCA. O738-876 24160
NEMŠKI OVČARJI z rodovnikom, kvalitetno leglo, prodam. O 738 964
Prodam dve SIMENTALKI 100 kg in 115 kg za rejo ali zakol. 0421-676
24180
Prodam čistokrvne NEMŠKE OV-ČARKE, stare 7 tednov, z rodovnikom. 0633-809 24203
Po ugodni ceni prodam IRSKE SETRE brez rodovnika. 0063/36-
08 1 24210
ODDAM KANARČKE dobre pevce, lahko posamezno ali v paru. Kološa, O 325-368 24223
Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. 046-589
24237_
Menjam bika simentalca 400 kg za brejo telico. 0685-296 24241
SRNINE PINČE čistokrvne mladiče, mater in očeta, prodam. Oče ima rodovnik. 0061/614-033 24251
Prodam okoli 20 kg težke PRA ŠIČKE. Šparovec, Zg. Duplje 2624254
Prodam PUJSKE za nadaljno rejo ali odojke. 0622-180 242so
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Legat, Hraše 31, Lesce
24267
Prodam PRAŠIČE 70-100 kg, za nadaljno rejo. Šenk, Jezerska c. 24. Kranj 2427?
BIKCA SIMENTALCA 150-170 kq prodam. O738-966 24?bs
Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev iz A kontrole. Q46
37 0 24287
Prodam 10 dni starega črno belega BIKCA. Oselj. Voglje, Na vasi 20,
049-072 24288
'ščemo zastopnike za prodajo Jamstvenega artikla, možnost *W8oe 2aPoslitve. 053-415, v sredo
Ste brez zaposlitve in bi radi v dobri ^u*bi dobro zaslužili, pokličite .^25-914, popoldan_23906
^aposlim KV MIZARJA. Mizarstvo ^3^041-532_24104
^VTOMEHANIK ŠOFER C kat. - dobi ^jo_0 0609/627-575_24111
CuVaja parkirišča ob petkih in °°ootah pred hotelom GRAJSKI
VOR . honorarno zaposlimo. ^^38-873, Uroš 24138
.zaposleni - nezaposleni! Avstrijsko ^ozmetično podjetje nudi delo. Ni S^iterstvo. 0872-105, 84-567
budimo dobro plačano honorarno ^jo 0 064/622-622 24147
Odlična možnost zaslužka na vašem S°*nu. O 211-951, zvečer 24151
'ščem izvajalca za polaganje tlakov-03 200 m2. 0325-754 24182
ŽIČNICE VOGEL BOHINJ Ukane 6, 64265 Bohinjsko Jezero
Žičnice Vogel Bohinj objavljajo razpis za prosto delovno mesto
ČISTILKE.
Pogoj je dokončana osnovna šola. Zainteresirane kandidatke prosijo, da se zglasijo na upravi žičnice Vogel Bohinj, Ukane 6, 64265 Bohinjsko Jezero v dopoldanskem času.
Zaposlimo pohištvene mizarje in ličarje za površinsko obdelavo v pohištveni industriji. Mizarstvo šenk, informacije po telefonu: 0609-620-030.
' Uposli več dinamičnih oseb za plovna mesta komerciale, uvozno * izvoznega oddelka in tajništva
" delavca z izpitom E kategorije
Prošnje pošljite na naslov:
L£ TEHNIKA, d.o.o., Hrastje 75, Kranj.
SUKNO ZAPUŽE
Iščemo strojnega ključavničarja za delovno mesto vzdrževalca, za redno zaposlitev, z delovnimi izkušnjami^ ali brez njih. TgL: 064/733-231
Zaposlimo več MIZARJEV in delavcev. Lahovče 31, 0421 -781 24205
Za terensko delo nudimo dober OD. Inforamcije v nedeljo dopoldan,
O2 1 4-08 0 24207
Na Drulovki pri Kranju iščemo £wtioč v gospodinjstvu 2xtedensko ^Poldan (likanje, pospravljanje, ku--r1!^) zaželjena mlajša upokojenka *332-071 •><«-
24199
PRELITE ODLIČNO ZASLUZITI?! n^°daja enkratnega artikla. Možnost c"P**dovanja in redne zaposlitve, če ž .a'e najmanj SŠI komercialne ali
narv*stvene smeri in osebno vozilo Izpišite kratek življenjepis pod Šifra: jSjgMNA PRILOŽNOST 24200
delr0da'alca za de'° v dvorim Ij^ovnem času z izpitom D kategor-ffI saposlimo za določen čas.
",211-142 2420?
TELE-TV
KOMUN'IKACI.ISKI ENGINEERING
TELEVIZIJA KRANJ vabi k sodelovanju
• VODITELJE ODDAJ
• VIDEO TEHNIKE
• SNEMALCE
• MONTAŽERJE
Prijave pošljite na naslov: TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ, Nikole Tesle 2, p. p. 181, Kranj 64001, z oznako "NOVI SODELAVCI".
Naša ponudba tudi v letu 1995
MAU OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO
V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali ~r&zplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 °esec/ poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nfm lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno g"*bo na ZOISOVI 1 v Kranju.
^° telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, r*Wio tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši TO besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v glasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku ^looglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa *P odstotkov nižje!
£° vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 °esed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v °oseg največ 10 besed prištevamo tudi objavo podatka, kako ^eresenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali g'ofona, ki naj bo objavljeni)
,° telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase nepre-*"Veno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 rrto Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. ur*>. ob sredah do 17. ure.
Prežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ
Ll^jn priimek, naslov:
E
MESNICA DOLHAR
Koroška c. 26 Tržič
tel.: 50-348
zaposli
komunikativno osebo
za ambulantno prodajo mesnih izdelkov.
Prijave z dokazili (najmanj IV. stopnja izobrazbe) sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
Takoj redno zaposlimo: /. VODJA PRODAJE
Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, izkušnje eno delovno mesto
2. KOMERCIALIST NA TERENU
(Gorenjska, Ljubljana z okolico)
Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, izkušnje, dvoje delovnih mest
3. REFERENT PRODAJE
Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, izkušnje, eno delovno mesto
Prošnje z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Pro Commerce, p.p. 35, 64000 Kranj.
Iščemo skupine ali posamezne prodajalce, za prodajo Italijanske kozmetike. Dober zaslužek, če vas zanima pokličite na telefon 064/82-897 po 15. uri. 22975
Ste v denarni stiski in radi prodajate?! 0874-061, po 15. uri 23427
Iščemo nove moči za delo v šanku, pri peki in razvozu pizz. 0331-339
Prijazno trgovko v živilski trgovini zaposlimo v Šk. Loki. 0623-090
24224
Simpatična, mlada dekleta za delo v strežbi, zaposlimo. Đ45-356 24227
Urejeno prodajalko takoj ZAPOSLI trgovina s pleteninami in otroško konfekcijo v šk. Loki. Pokličite 0061/341-916 24230
Zaposlim več MESARJEV. 0325-
99 8 24235
Iščem pomožnega delavca za delo na terenu in v delavnici za stavbno kleparska dela. 066-046, od 7. do 8.
Ure 24240
Iščem pomoč za delo na srednje veliki kmetiji. Nudim stanovanje, plačilo po dogovoru. 0712-084, od 16. ure dalje 24243
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata, strica, bratranca in prijatelja
FRANCA SINKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: sestra Kristina, nečaka in nečakinja 1 družinami Sp. Besnica, 25. septembra 1995
OBVESTILO O SMRTI
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec
ANTON PELKO
pomočnik ravnatelja /a obutveno in gumarsko usmeritev v pokoju
Pogreb pokojnika je bil v nedeljo, 1. oktobra 1995, na kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj
ZAHVALA
VSI SMO PRAH, nekateri so zlati prah...
Za vedno nas je zapustil naš dragi
SAŠO ČUHALEV
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili cvetje in sveče, nam izrekli sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku in pevcem za lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ste nam v teh težkih trenutkih pomagali.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
IVANKE LIKAR
rojene Šlibar
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Tatjani Primožič, dr. Demšarjevi in ostalemu osebju v Domu upokojencev Kranj, višji medicinski sestri Mojci Kuster, negovalki Emiliji Bagič, Francki Arh in ostalim sosedom.Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
NESREČE NESREČE NESREČE
Izsiljevanje se ne splača
Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah devet hudih prometnih nesreč, od teh kar šest konec tedna. Ranjenih je bilo šestnajst ljudi. Med najpogostejšimi vzroki je bilo spet izsiljevanje prednosti, nepravilna stran vožnje, nepravilno prehitevanje in neprilagojena hitrost, za štiri povzročitelje pa prometni policisti sumijo, da so vozili pod vplivom alkohola.
ni. 20-letna Nina T. iz Ljubi-  Kranja z golfom vozil od viso pripeljala iz
Iskan voznik juga
Kranj - Policisti Še vedno preverjajo osebna vozila Z jugo modre barve. Voznik enega teh vozil je v soboto, 23. septembra, ob 19.45 povzročil prometno nesrečo pri trgovini Emona Merkur na Delavski cesti v Stražišču. Na pločniku je zbil 59-letno domačinko Ljudmilo V, ki je obležala hudo ranjena, sam pa mirno peljal naprej proti Gorenji Savi.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o povzročitelju in poškodovanem modrem jugu (odpadlo mu je desno zunanje ogledalo, verjetno pa je poškodovano tudi po prednjem desnem delu), naj pokličejo na telefonsko številko 92. Najpa-metneje pa bi bilo, pravijo, da se pobegli voznik oglasi kar sam. Kmalu po nesreči se je namreč na Petrolovem bencinskem servisu na Zlatem polju oglasil mlajši moški in spraševal po desnem ogledalu za jugo. Ker dogajanje na servisu spremljajo kamere, so policisti že prišli do fotografije osumljenca, ki mu bodo prej ali slej potrkali na vrata.
jane je z
smeri delavskega mosta in v križišču zavijala levo proti Planini, ko ji je nasproti presekal pot 38-letni Emil G. iz okolice Škofje Loke. Voznik fiata croma je zaviral sedemnajst metrov, kljub
Jeprce proti Kranju. Pred Mejo, kjer je blag desni ovinek - zaradi visoke koruze slabo pregleden - je začel prehitevati. Dva osebna avtomobila je gladko prehitel, ko je bil vzporedno z avtobusom, pa je nasproti pripeljal s
temu sta avtomobila silovito fiatom punto 36-fetni Ljubl-trčila. Fiata je odbilo v desno jančan Slavko J. Čeprav je ta proti Planini, vnel se je, zaviral in se umikal na skrajni
medtem ko je visa pristala na kolesarski stezi pred mlekarno. Nino T. so reševalci odpeljali v Klinični center, Emila G. pa so po pregledu v zdravstvenem domu spustili domov.
Kaj je bilo kolesarju?
Križe - V petek, 29. septembra, ob dveh popoldne je bila huda nesreča na regionalni cesti v Križah. 53-letni Janez G. iz Sebenj je prikolesaril po dovozni cesti od gostinskega lokala Košuta proti križišču s prednostno C. Kokrškega odreda. Janez G. je počasi zapeljal nanjo in zaprl pot vozniku fička, 21-letnemu Petru G. iz Bistrice pri Tržiču, ki je vozil od Križev proti Re-tnjam. Čeprav je avtomobilist hupal in se umikal na levi vozni pas, ga je zbil. Vrglo ga je ob vetrobransko steklo, nato
desni rob ceste - umikal se je tudi avtobus - je bila cesta za vsiljivega golfa očitno preozka. Punto in golf sta trčila 1,40 metra od levega roba ceste, gledano v smeri proti Kranju. Trk je bil tako močan, da je na fiatu odtrgalo kolo z amortizerjem, prevrnil se je na travo, medtem ko je golfa odbilo v desno, po 32 metrih je zdrsel na travo in se po njej prevračal še 28 metrov. V nesreči je bil Aleš H. hudo ranjen, Slavko J. in njegova sopotnika Verica N. iz Ljubljane ter Anton D. iz Grosuplja pa lažje.
Vozil kljub prepovedi
Tupaliče - V soboto ob 1.50 ponoči je 19-letni Jaka M. iz Smlednika z jugom kljub trimesečni kazni prepovedi vozil po stari cesti od Gorjanca proti Preddvoru. V Tupali-čah je v križišču zavijal levo
na streho in na cesto, kjer je obležal. Hudo ranjenega so
Trk v kri/Kfii nri (en&irin  reševalci odpeljali v jeseniško ™ prednostno cesto v trenut-
IrkV^nZlSCUpn^enCUrjlI bolnišnico JcjeV so zdravniki ku, ko je iz preddvorske smeri
med drugim ugotovili tudi to, g>        pripeljala 20-letna
Šenčur - V ponedeljek, 25 septembra, ob 18.25 je spet počilo v križišču pri Šenčurju. 32-letni Ciril N. iz Kranja je z oplom kadettom peljal od Šenčurja proti Voklem in v križišču s prednostno cesto Kranj-Brnik izsilil prednost 25-letnemu vozniku lade samare Bojanu S. iz Bistrice pri Tržiču. V nesreči je bil Ciril N. hudo ranjen, sopotnica v samari, 22-letna Barbara B. z Jesenic lažje, medtem ko jo je Bojan S. odnesel z buškami in praskami.
da je bil mož precej okajen. Zato bodo prometni policisti poslali k sodniku za prekrške tudi natakarico iz lokala, ki je, tako kot njen gost, prekoračila mejo.
Do konca septembra je na gorenjskih cestah umrlo 32 ljudi, eden manj kot v enakem času lani. Ker pa sta bila lanski oktober in november brez smrtnih Žrtev in ker v drugo vselej ne gre rado, je upravičena bojazen, da bo letošnji celoletni izkupiček prekosil lanskih 36 mrtvih.
Izsiljevanje pri mlekarni
Kranj - V sredo, 27. septembra, ob 21.25 pa je počilo v križišču pri kranjski mlekar-
anijela B. iz Kranja. Voznica petke se je umikala v levo in zavirala, kljub temu pa je silovito trčila v desni bok juga, ki se je prevrnil na streho. Posledice so bile hude tudi zato, ker nihče ni bil pripet z varnostnim pasom. Huje ranjen je bil Jaka M., Danijela B., njena sopotnica Zorica Dj. iz Kranja ter sopotnik v jugu Jernej B. iz Zbilj pa so bili lažje ranjeni. Vse so odpeljali v Klinični center. Prometni policisti so za oba voznika zahtevali odvzem krvi za analizo.
71 metrov po nasipu
Kr. Gora - V nedeljo ob štirih zjutraj je 23-letni Marko M. z Bleda z avtom vozil od Kranjske Gore proti Jesenicam. Na Belci je pri hiši št. 2 v rahlem desnem ovinku zapeljal povsem na levo stran ceste, nekaj časa vozil po bankini, nato pa zdrsel po nasipu, po katerem se je prevračal do-v brih 71 metrov. Hudo ranjc-
Prehlteval V Škarje nega voznika so prepeljali v
Meja - V petek ob desetih jeseniško bolnišnico. • H. zvečer je 25-letni Aleš H. iz Jelovčan
Septembra je bilo na Gorenjskem 30 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest ljudi (samo v eni pet). Po številu mrtvih je bil ta mesec letos najslabši. Hudo ranjenih je bilo petnajst ljudi (med njimi trije otroci in dva mladoletnika), lažje pa 26 (med njimi en otrok in trije mladoletniki). Deset nesreč je bilo zaradi nepravilne strani vožnje, sedem zaradi neprilagojene hitrost, šest zaradi izsiljevanja prednosti v križiščih, enajst povzročiteljev pa je bilo domnevno tudi pijanih.
KRIMINAL
Za lepše doživljanje ravea
Hrvatje tihotapili extasy
Karavanke - V nedeljo ob 22.15 so se na mejni prehod Karavanke iz Avstrije pripeljali trije hrvaški državljani.
27-letni Š. Z. in 24-letna D. A., oba iz Zagreba, ter 21-letni M. B. iz Petrinje so morali na slovenski strani meje ustaviti avto. Pri pregledu dokumentov in prtljage je policist za sedežem v škatli s pasjo hrano odkril 636 tablet mamila extasy, pol grama heroina, pol grama konoplje in 200 pivnikov LSD.
Tablete extasy, za katerimi menda norijo obiskovalci diskotek in "sodijo" k rave glasbi, ter ostala mamila so bila po ugotovitvah kriminalistov UNZ Kranj namenjena na hrvaški črni trg. Zanja bi tihotapci iztržili približno 25 tisoč mark. Mamila naj bi pripotovala iz Amsterdama.
Hrvaško trojico, osumljeno kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in preprodaje mamil, so po 48-urnem policijskem pridržanju v ljubljanskih zaporih pospremili na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Z. V. iz Lesc založen s heroinom
Zaloten pri kupčiji
Kranj - Kriminalisti UKS so 28. septembra aretirali 27-letnega Z. V. iz Lesc, ki čaka na sojenje v priporu.
Razlog za prijetje sta bila dva grama heroin, ki ga je Leščan 15. septembra v stranišču restavracije Park v Kranju nameraval prodati za 19.000 tolarjev. Kasneje so preiskovalci v njegovih oblačilih našli še osem gramov heroina, to pa je bil že dober povod za hišno priskavo. Sodišče jo je dovolilo, kriminalisti pa so pri Z. V. doma dobili še 35 gramov heroina. Skupaj torej 45 gramov, za katere se na črnem trgu dobi že kar lepa vsotica denarja.
Heroin naj bi bil namenjen kranjskim narkomanom. Z. V. je po dvodnevnem policijskem priporu moral na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor.
V kasnejši preiskavi so ugotovili tudi to, da naj bi Z. V. zagrešil kar enajst kaznivih dejanj izdajanja ponarejenih čekov, ki jih je vnovčeval po Kranju in si z njimi pridobil okrog sto tisočakov protipravne premoženjske koristi.
Prevelika doza mamila
Kranj • 28. avgusta so kranjski kriminalisti zvedeli, da naj bi P. I. zaradi prevelikega odmerka mamil doma izgubila zavest. Odpeljali so jo v zdravstveni dom, od tam pa v toksikološki oddelek v Ljubljano na opazovanje.
Zakaj se je dekle znašlo v smrtni nevarnosti? Kriminalisti si si zadevo pobliže ogledali in ugotovili, da jo je 18. avgusta obiskala 25-letna prijateljica, someščanka, in ji prodala heroin za dva tisočaka. To mamilo si je P. L kasneje vbrizgala v žilo.
11. septembra so kriminalisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pri Š. Z. opravili hišno preiskavo. Našli so 0,2 grama heroina, ki so ga zasegli, Š. Z. pa ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu. • H. J.
4. prvenstvo posebnih policijskih enot
Kranjčani so bili šesti
Kranj, 3. oktobra - To je v štirih letih, kar prirejajo prvenstvo posebnih policijskih enot slovenskega notranjega ministrstva, najboljša uvrstitev ekipe UNZ Kranj.
Tekmovanje, letos četrto po vrsti, je bilo 27. in 28. septemb^ v vadbenem in oskrbnem centru Gotenica. Sodelovale $° ekipe iz enajstih uprav za notranje zadeve, ekipa specialn* enote MNZ in ekipa Uprave za varnost in zaščito.
Kranjsko UNZ so zastopali: Viktor Marek, Miran OŠM Žiga Planinec, Dejan Lavrič, Robert Uzar in Mišo Radovaf čevič. Ekipo je vodil Drago Zadnikar, pomagal pa mu r Zvone Jurkovič.
Šesto mesto, ki so ga po skupnem seštevku točk iz k&f štirinajstih disciplin med trinajstimi ekipami osvojili Kranjčan'-je izjemno lepa uvrstitev. Tudi zato, ker so se na tekmovanje skupaj pripravljali le šest dni, precej manj kot, denim^ zmagovalci. Zmagali so Novogončani pred specialno enoto MNZ in Celjani. • H. J., foto: Zvone Korenjak
CESTNO PODJETJE KRANJ p. 0.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 O TEL.: 084-242 221
OBVEŠČA, da bo na cesti R-317 KRNICA - DOVJE, na odseku št 1101 Krnica - Zg. Radovna
- polovična zapora ceste v dolžini do 200 m hkrati, in sicer od 27. 9. 1995 do 7. 10. 1995 vsak dan od 7. do 17. ure, razen v nedeljo
- popolna zapora ceste dva delovna dneva v času med 3. 10. in 11. 10. 1995 med 8. in 15. uro
Promet pri zapori ceste bo urejen s semaforji, ob prometnih konicah oz. povečani gostoti prometa se bo promet usmerjal ročno.
Obvoz v času popolne zapore je možen na relaciji KRNICA-GORJE-POLJANE-JAVORNIK-DOVJE-ZG. RADOVNA in obratno.
Zapora ceste je potrebna zaradi planiranja in utrjevanja vozišča ter asfaltiranja v vsej širini naenkrat.
Kdo je potopil blejsko pletno?
Barbaro potegnili iz jezera
Napovedi, da je sredi julija izginula pletna Barbara najbrž na dnu Blejskega jezera, so se potrdile. V četrtek so jo z zračnim balonom dvignili iz vode.
Zanimivo je, da so pletno Barbara, last Janka Poklukarja iz Zasipa, po njenem skrivnostnem izginotja sredi julija letos, dokaj vztrajno in množično iskali-Policistom in kriminalistom, ki so se vrgli v "teoretični', del naloge, so se na jezeru in nad njim pridružili še blejski potapljači, pletnarji, sodeloval je celo helikopter.
Vsa iskanja so bila zaman. Če bi bila Barbara res potopljena, kar smo po znanih razprtijah med blejskini1 pletnarji, napovedovali kot najbolj verjetno možnost, bi )° morali najti, so trdili iskalci. Pletno je nekdo moral odpeljati in skriti. .
A se je izkazalo ravno to, kar smo napovedovali. * četrtek se je pet blejskih potapljačev spustilo 22 metro^ globoko do jezerskega dna, približno sto metrov sevef' ovzhodno od otoka, kjer naj oi bila pokopana. Res so J° našli in jo dvignili z zračnim balonom.
Kdo je Barbaro potopil, pa je še vedno uganka-Kdorkoli je bil, je delo temeljito opravil; pri prednje111 delu je dno pletne dvakrat prevrtal, vanjo pa naložil »e okrog 200 kilogramov kamenja. Nemogoče, da bi ostal3 na površju! ,
Vrednost približno 400 kilogramov težkega, za Ble^ značilnega, čolna, s katerim se turisti radi prevažajo o° otoka in nazaj, cenijo na blizu pol milijona tolarjev. Še bo») kot sama vrednost pletne pa spodbuja zanimanje člove*' ki jo je potopil. Zakaj, komu je bila pletna (ali pletnafj tako zelo na poti, da se je je želel znebiti? Preiskava še fl* zaključena.
313 F/7
»TEREO
JAVNA PRIREDITEV RADIA KRANJ
TiSOTllJE £3 PODOKMČABJEM
V PETEK, 6. OKTOBRA, OB 20. URI - KINO CENTER KRANJ. PRODAJA VSTOPNIC PRI BLAGAJNI KINA.