Po pgitl projeiaaa:
M
ctlo leto naprej 26 K — h pol leU , 13, — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu] prejemati: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ¿•«trt , , o , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofialna in tinserato sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve alice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 131.
V Ljubljani, v torek 11. junija 1901.
Letnik XXIX.
Kat. politično društvo v Slov. Bistrici.
Med okraji na Sp. Štajerskem, ki še niso imeli svojega političnega društva, se je nahajal tudi slovenjebistriški okraj. Dne 9. t. m. pa je dobil tudi ta okraj svoje politično društvo. Ziradi krajevne bližine bi sicer lahko ta okraj oskrbovalo politično društvo v Mariboru, toda to spi tako trdno, da se še niti za ožji mariborski okraj ne zmeni. Zato so storili slovenjebistriški rodoljubi hvalevredno delo, da so dali svojemu okraju lastno politično organizacijo.
Ustanovni shod katol. političnega društva za slovenjebistriški okraj so je vršil povsem gladko. Niti nemški niti slovenski liberalci ga niso skušali motiti. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče zboro-valce g. Martin Medved iz Laporja ter potem spretno vodil zborovanje. Najprej je dobil besedo drž. poslanec g. Iv. V e n c a j z iz Ljubljane, ki je bil že ob nastopu živahno pozdravljen. Z veseljem je pozdravil dejstvo, da na Sp. Štajerskem napreduje kat.-polit. organizacija, kakor jo je načeloma priporočal in načrtal prvi ter drugi slovenski katoliški shod. Kat. polit, društva namen je da brani slovensko ljudstvo pred onim;, ki napadajo njegovo versko mišljenje, njegovo narodnost in ki ga gospodarski uničujejo. A ne samo braniti, je namen političnih društev, ampak tudi zidati. Posebno z ozirom na gospodarske potrebe slovenskega ljudstva je potrebno, da nastopa politično društvo kot učitelj in voditelj svojega okraja. Kakor katol. narodna stranka na Kranjskem, tako naj tudi spodnještajerski Slovenci vedno zvesto stojijo za svojim praporom, na katerem se blišči staro slovensko geslo : Vse za vero, dom, cesarja. Že med govorom je bil govornik večkrat prekinjen po odobra-valnih mejklicih izmed zborovalcev, ob koncu pa so navzoči v zahvalo zaklicali gromoviti trikratni živio !
Nato je dobil besedo gosp. prefekt A. Korošec iz Maribora. Tri stranke se sedaj na Sp. Štajerskem približujejo spodnješta-jerskemu kmetu ter mu obetajo rešitev, to je nemškutarska, liberalna in naša stara krščanska slovenska stranka s programom : Vso za vero, dom, cesarja. Nemškutarska stranka je v zadnjem času začela posebno krepko nastopati. Njeno glasilo je zloglasni „Štajerc", njeno vodstvo pa pred kratkim ustanovljena nemškutarska kmetska zveza. Druga stranka je hčerka kranjske liberalne stranke in ima že dve društvi, jedno v Šmarju, drugo pa v Gornjem gradu. Hlini se sicer, da hoče kmetu pomagati, a dosedaj še ni druzega storila, nego da je razganjala njej neljube shode in po svojih glasilih „Rodoljubu" in „Narodu" smešila cerkvene institucije ter napadala duhovsko in posvetno razumništvo.
Na Spodnjem Štajerskem nimamo sedaj nobenega vodstva, ki bi dajalo smer naši domači politiki. Brez ugovora so se pripoznavali dosedaj kot naši voditelji spodnještajerski slovenski državni in deželni poslanci. Toda v zadnjem času, ko se je nemškutarstvo začelo tako mlade-niško gibati pri nas in ko seje začel kranjski liberalizem laku liliro a tri V- tinta uu.ui i,ur rušiti našo nam toli potrebno slogo, sedaj pogrešamo svojih poslancev, da bi stopili med ljudstvo ter rekli: Varujte se starega neprijatelja nemškutarije in novega sovražnika kranjskega liberalizma.
V državnem zboru ne samo da nimajo državni poslanci natančno določenega programa za svoje delovanje, ampak so celo ločeni. Deželni poslanci so izstopili iz deželnega zbora ter razglasili geslo : Proč od Gradca!
Toda to geslo so pustili ostati samo geslo ter niso storili ne korakov, da bi je skušali uresničiti, ne korakov, da bi vsaj pod častnimi pogoji zopet prišli v deželni
zbor. To j epolitikabrez jasnega načrta in brez potrebne vztrajnosti. Sola za šolo se nam ponemčuje, urad za uradom ae polni vedno bolj drzno s trdimi Nemci, a nikjer ni slišati proste besede naših poslancev, ki bi ljudstvo poučevala in navduševala.
Ničesar nam ni na Spodnjem Štajerskem za naše delovanje sedaj bolj potrebno nego političnega vodstva, ki bi dajalo smer delovanju naših političnih društev, a tudi naših poslancov. Proti nemškutarskemu in libéral. rovanju med našim ljudstvom treba bo torej zbrati vse dobromisleče spodnje-Stajerske može v našo staro, a odločnejšo krščansko - slovensko k m e t s k o stranko ter ji dati vodstvo z jasnim načrtom. Govornik sklene ob burnem odobravanju : Bog živi tako stranko krščanskih slovenskih kmetov !
Nato so se vsprejele enoglasno resolucije: naj se fu z ion i rat a jugoslovanska državna kluba, obsodil seje »Štajerc« in priporočil »Naš dom«, obsodilo se je delovanje nekaterih štajerskih rodoljubov proti »Našemu domu« ter se zahtevalo nasproti nemškutarski in liberalni kmetski zvezi tesnejše združenje v krščansko slovensko kmetsko stranko.
Itu"c,"J w J«* ""lil odbor in velezname-nito zborovanje je bilo končano.
Državni zbor.
Dunaj, 10. junija. Železnice nižje vrste.
Od leta 1894 je državni zbor dovolil 79 železnic nižje vrste, ki so dolge 2481 kilometrov in s skupnim proračunom 274,106.400 kron. Od teh 79 železnic je 50 že gotovih, druge so v delu. Vlada pa sama priznava v svojem poročilu, da so mnoge teh lokalnih železnic pasivne, da morajo torej država in dežele prispevati k troškom v pokritje primanjkljaja. In to je ravno slaba stran lokalnih železnic, da se večkrat gradé brez temeljitega preudarka in potrebne pre-
vidnosti. Država navadno sama upravlja vse železnice, katerih zgradbe je finančno podpirala, toda ima znatno izgubo. Za tekoče leto izkaže državni proračun primanjkljeja 1,400.000 kron samo za železnice nižje vrste. Čudno je le to, da so nekatere železnice v jako obljudenih in industrijskih krajih pasivne. Na Češkem n. pr. je več manjših železnic, ki niti svojih upravnih troškov no pokrivajo z dohodki, bkoraj gotovo je temu vzrok slaba uprava. Za vsako najmanjšo železnico je upravno vodstvo na Dunaju. To je vendar nesmisel. Lokalne železnice so takorekoč navezane na krajevno razmere, a te morejo poznati le možje, ki bivajo v kraju, ob železnici. Razvada pri nas pa je, da se izbirajo v železniške svete možje, ki se ali dosti ne zmenijo za vso upravo ali pa se jim pot do Dunaja zdi predolga. Vsaka krajevna železnica naj ima svojo upravo vsaj v središču dežele, kjer je mogoče videti razne napako in slišati razne pritožbe ter želje občinstva. To se mi zdi vredno in potrebno omeniti pri tej priliki.
Letos je vlada zopet zagotovila 18 novih železnic nižje vrste, ki bodo dolge 605 kilometrov ter se proračunavajo na skupno 69,402.200 kron. Država prispeva za te železnice v gotovini 7,742.000 kron, dežele
3 9Hfl OftO ud»)»*—; u/iu (¡An ______,-j„
pa prevzamejo: država za 24,290.000, dežele za 23,014 600 kron. Od teh železnic se jih bode 6 gradilo na Češkem, 3 na Morav-skem, 2 v Galiciji, 4 na Nižje-Avstrijskem, 2 na Tirolskem, 1 na Štajerskem.
Poslanci iz raznih dežel pa so vložili nebroj prošenj za več ali manj potrebne železnice nižje vrste. Železniški odsek se je oziral že sedaj na mnoge prošnje ter sklenil celo kopo resolucij, v katerih vladi priporoča zgradbe raznih železnic.
Za slovenske pokrajine so sledeče resolucije:
Vlada so poživlja, da že v bodoči predlogi glede lokalnih železnic zagotovi zgradbo železnic: 1. Od Kranja do Tržiča;
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos, Lavtižar.
(Dalje.)
Pri prvem, katerega se držita še oltarja ob desni in levi, kleči mnogo ljudi. Vsem so oči obrnjene v prcblaženo Devico, držečo v naročju božje Dete, ki ima majhnega ptiča v roki (pajarito). Mati in Sin sta opravljena v dragoceni obleki, katero zamenjujejo ob raznih godovih z drugimi šc bolj dragocenimi krili, darovi španskih kraljic in princesinj. Marija stoji na marmornatem, poldrugi meter visokem stebru. Mnogo lučic v srebrnih svetilnicah miglja v svetišču, nad katerim se vspenja ovalna, na več krajih prevotljena kupola, podprta s štirimi korint-skimi stebri s pozlačenimi kapiteli. Na ravno tem marmornatem stebru, na kateiem stoji Mati božja, jo je videl stati apostol Španije, sv. Jakob Veliki, ko je ob bregovih reke Ebro oznanjeval sv. evangelij. Da morejo romarji steber poljubovati, je na zadnji strani mala odprtina, ki dopušča počeščenje tega starodavnega spominjka. Ljudje stojč v dolgi vrsti eden za drugim ter skazujejo zapored spoštovanje sv. ostanku.
Med božjepotniki vidim gospodo, ki se ne loči veliko od naše; bolj nenavadni se
/ ;
mi zdijo čevlji iz belega platna, katere nosijo gospodje zaradi vročine. Gospe so črno opravljene z običajno mantilo čez gorenji život, s kratkim kapucem na glavi in s svileno mrežo okoli las. Najbolj me zanima aragonski kmetic v belih nogavicah, črnih baržunastih hlačah, segajočih do kolen, v višnjevkastem, na hrbtu nabranem in za-drgnenem jopiču ter s širokim pasom okrog ledij.
Iz Marijine kapele pridem mimo manjših kapel k velikemu oltarju, gledajočemu proti zapadni strani. Tu se je pravkar začela slovesna s v. m a š a, pri kateri imam priliko opazovati španjolsko grandeso; med drugim mi je bil jako všeč ponosno korakajoči ceremonarij v beli obleki z zlatimi okraski in s svetlo obredno palčico v roki. Nad menzo se vzdiguje mogočna alabastrova skupina Marijinega vnebovzetja, duhovščina je oblečena v snežnobelih leskečih para-mentih, sv. dejanje pa se vrši ob finem ko-ralu moških in deških glasov. Odgovori so se peli brez orgelj; melodijozno, ne sicer umetno, a vendar dostojno latinsko mašo so spremljevale orgije.
Občudoval sem čiste, elastične, skoro bi rekel sladke deške glasove, ki jih je podpirala umna registratura z nežnimi 8' in 4' piščalimi. Polne orgije, katerim dajejo spremeni na jezičke šc večji sijaj, sc čujejo prijetno doneče. Kratko: vsa glasba jc bila
„musica saera", petje in orgljanje cerkveno, kakršno bi težko dobil v Italiji.
Ta krasna liturgija v katoliški cerkvi in enakost v bogoslužju! Kako domačega sc čutim pri sv. obredih, da-si daleč daleč od domovine! Vse mi je ptuje, le cerkev mi ni ptuja. In ko pristopim k oltarju, prisostuje ljudstvo sv. daritvi kakor bi jo opravljal domačin; mali deček, Španec od nog do glave, pa razume Slovenca in Slovenec njega.
Ne samo pred konfesijo sv. Petra v Rimu, tudi tukaj mi stopi živo pred oči sim-bolum: „Et unam, sanetam, catholicam et apostolicam ecclesiam."
Pozdravljeno bodi šc enkrat prečastno svetišče, preden sc ločim od tebe! Davno so že pretekla leta, ko si bilo v oblasti nezna-bogov, a tudi oni so cenili versko prepričanje vsaj toliko, da so prepustili za določeni tribut to sveto posest kristijanom. Zaragoza se je prištevala namreč že ob vladanju Arabcev glavnim mestom države. Kalifi so imeli sicer prestolnico v Kordovi, toda ponašali so se tudi s Zaragozo, ki sc jc z drugimi mesti osobito za časa Abderamana III. (913—961) odlikovala po izvanrednem blagostanju. Tu in tam je še ohranjen mav-riški značaj mesta, ki broji dandanes krog 90.000 prebivalcev.
Iz cerkve grede vprašam starega in na videz odličnega gospoda, kje jc nadškofijska
stolnica „la Seo." Dotičnik mi ne d.1 samo prijazne besede, temveč jc šc toliko dober, da gre sam z menoj.
Popotnik ve ceniti malenkostno vslugo bolj, kakor bi mu bila skazana velika dobrota, zato se mu takoj prikupi vljuden človek.
Kako prijetno me iznenadi v ptujini dobrovoljen obraz ali celo ljubezniv nasmeh; večkrat sem se prepričal o taki priliki, da ni treba obupati nad človeštvom, kjer jc še dovolj dobrih ljudi na svetu. Pač sem dobil na vprašanje včasih tudi oduren odgovor, kakor bi bila moja oseba premalenkostna, da bi sc kdo zmenil za-njo. Značaji so seveda različni. Ta je dober, ki bi dal — kakor pravimo — srce iz sebe, drug pa surov in brez sočutja.
Med obema skrajnostima jc mnogo stopinj, ki sc nagibljejo na boljšo ali na slabšo stran, a vsa razlika je vtcmeljena v naši naravi, kolikor jc namreč ni spremenila vzgoja. Marsikdo ne more občevati drugače nego elegantno, nerodnež pa skoro ne drugače nego nevljudno, dasi jc pod trdo lupino mnogokrat skrito dobro jedro. Ljudje smo žalibog žc taki, da sodimo po vnanjosti in osobito po prvem vtisu, ki ga napravi na nas nepoznancc. Toda pravilo, ki se čuje večkrat: „Prvi vtis je navadno pravi" ni nikakor resnično, kajti človeka spoznaš kmalu po obrazu, a nc tako naglo po značaju.	(Dalje prih.)
2. od Trebnjega do Tržišča in Št. Janža, 3. od Polzele do kamniške železnice b postransko progo od Rečice do Gor. Grada.
Dalje se vladi naroča, naj vse potrebno ukrene: 1. da se podaljša dolenjska železnica do Črnomlja in Metlike; 2. da se podaljša vipavska železnica do Postojne, Logatca ali sploh zgradi primerna železnična zveza; 3. da se zgradi železnica od Sv. Lucije mimo Idrije v poljansko dolino do Škofje Loke ; 4. da se zagotovi železnica od Poreča do Kanfanara.
Današnja razprava o lokalnih železnicah je pokazala, kako brezmiselno se večkrat kujejo zakoni. V eni seji je železniški odsek odobril vladno predlogo glede železnic nižje vrste in v treh urah je zbornica prebičala ves zakon, ki zagotavlja kar 18 novih železnic. Človek mora kar dvomiti, ali je bila obstrukcija sploh resna, bkoraj štiri leta zbornica ni ničesa storila, a sedaj seja noč in dan in o najvažnejših vprašanjih stranke niti svojega stališča ne morejo označiti. Češki poslanci hočejo domov, da se udeleže ce sarjevega vsprejema, zato pritiskajo na vse 6trani, da zbornica, če mogoče še danes pc-noči prekine svoje delo.
Vpisanih je bilo danes dolgo vrsto govornikov, toda parlamentarna komisija je marljivo zapirala zatvornice. Od slovenskih poslancev sta prišla do besede le Plantan in P l e i i e r, ki sta priporočala podaljšanje dolenjske železnice. Res žalostno, da mora kranjska dežela vsled garancije plačevati lepe tisočake. To je menda edini slučaj v Avstriji, kar je mej glasnim odobravanjem svojih tovarišev naglašal tudi posl. Pfeifer. Mnogo je železnic veliko manjšega pomena, za katere je država prevzela garancijo. Zato je pač opravičena želja, naj se dolenjska železnica podaljša do hrvaške meje.
Naglašala pa se je tudi potreba drugih železnic na Kranjskem. Železniški minister je v svojem odgovoru naglašal, da je najbolj dozorela železnica Tržič Kranj in pride že v bodočem zakonu na vrsto.
Ob 3. uri je zbornica tudi v tretjem
raniu vsnreiel^ zakon o lokalnih železnicah, aradi delegacije zbornica nadaljuje sejo
zvečer od 7. ure dalje.
Gojzdi verskega zaklada.
Posl. Pogačnik in tovariši so danes v interpelaciji poživljali poljedelskega ministra, naj ustavi prestrogo in brezozirno postopanje nekaterih gozdnih čuvajev nasproti posestnikom iz Kuplenika in Sela v blejski okolici, ki imajo servitutne pravice v gozdih verskega zaklada.
Kmečke zadruge.
Posl. P o v š e je dovršil obširno poro ■ čilo o kmečkih zadrugah. Poročilo z zakonom je zbornici predloženo, toda pride šele na jesen v razpravo.
Melioracijski zaklad.
Danes je vlada predložila proračun melioracijskega zaklada, ki za novomeški vodovod kot prvi obrok določa 49 600 kron, za Mirno 10.000 kron kot peti obrok.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. junija. Dezelnozborsko zasedanje. Včeraj je bila objavljena oiicijelna vest, da se snidejo deželni zbori v drugi polovici meseca junija, in sicer istrski 20. junija v Kopru, češki 18., vsi ostali dež. zastopi, torej tudi kranjski, pa v ponedeljek, 17. junija. Češki deželni zbor se snide radi tega jeden dan pozneje, ker bo dne 17. t. m. Praga imela v svoji sredi še visokega gosta in bodo poslanci udeleženi pri raznih vsprejemih, v istrskem deželnem zboru pa želi vlada izvršiti prej še nekatere nujne priprave. Zasedanje bo bržkone trajalo kake tri tedne, najdalje do srede julija. V mora vskem deželnem zboru bo zopet na dnevnem redu razgovor o spravni akciji. Dva dni pred pričetkom zasedanja torej 15. t. rn. se snide k posvetu pododsek za zakon o določitvi narodnih kurij v dež. zboru. Ako se v tej točki doseže jedinost, je mogoče, da se prično že v plenumu razprave o spravnem vprašanju, ker so druge točke tega vprašanja že precej dozorele.
Dršavnozborsko zasedanje cdgodeno.
Z današnjim dnem nastopi parlament daljše poletne počitnice, ki bodo bržkone trajale do pozne jeseni ali pa še celo dalj. Splošno se je sodilo, da bota danes zborovali de obe zbornici, toda ker je bila sinoč-nja seja zaključena, ne da bi bil predsednik naznanil dnevni red današnje seje, je go tovo, da poslanska zbornica danes več ne zboruje. Pač pa se jo glede gosposke zbor niče trdilo včeraj popoludne, da bo imela danes sklepno sejo, da reši zakon o lokalnih železnicah in nekatere druge zadeve, ki jih je rešila te dni poslanska zbornica.
Pomnožite v nemške armade.
Vkljub temu, da še ni potekla petletna doba, s katero se je določila moč stalne armade do 31. marca 1904 na 495.500 mož, in da ta višina v proračunu za leto 1901 še ni bila dosežena, ker manjka še vedno 1049 mož, je vendar izgotovila pruska vojaška uprava že vse potrebno, da pride že v je senskem zasedanju državnega zbora na dnevni red razgovor o novem povišanju armade. S tem korakom vojne uprave menda ne bo zadovoljna nobena Btranka, tem bolj, ker za povišanje ni prav nobenega razloga. »Še tega se nam manjka,« pravi neki list, »da se ob skrajno neugodnem finančnem stanju poleg pomnožitve mornarice in naprave novih kanalov še zahteva novih ogromnih izdatkov za pomnožitev stalne armade. Zmešnjava brez primere bi se pojavila v prihodnjem zasedanju, ko bi se bojem o carinskem tarifu in kanalih pridružil še vojaški konflikt.
Afera Calmon pojašnjena.
Veliko vrišča je po vsem framasonsko-Iiberalnem svetu povzročila znana afera hčere hrazilijskega konzula Calmon v Lizboni. Framasoni so ovadili sodišču celo vrsto oseb, češ, da so jo po sili hotele spraviti v samostan in uganjale mnoge druge nepostav-nosti. Sedaj je govorilo sodišče in razsodilo, da ni v tej aferi prav nobenega povoda za nadaljnje preiskave, da je Calmon sama
opetovano izrazila željo, da hoče osUvili _____________u: — —...uutati, tor ua useue,
ki so jo podpirale pri tem koraku, niso
učinile nič kaznjivega. Zadeva je torej rešena
v največjo jezo framasonov tako, kakor so
pričakovali pravični, nepristranski opazovalci
te afere.
Premirje v Južni Afriki?
Z dehodom soproge burskega generala Bothe na angleška tla se je baje v Južni Afriki takoj obrnilo na bolje, ako smemo verjeti sledečemu poročilu neki iz najza-nesljivejega vira. Poročilo pravi, da se je minulo sredo mej Kitchenerjem in generalom Botho v Standertonu sklenil dogovor, katerega vsebina pa še ni znana. Ve se pa že sedaj, da je na podlagi tega dogovora veliko nade na konečni sklep miru. Upanje je neki tako veliko, da je vojna uprava tekom 24 ur ustavila odhod parnikov s konji, živežem in vojno potrebščino v Južno Afriko, kar je zahteval v zadnjih dneh lord Kitchener. Bivanje soproge generala Bothe je s temi pogajanji v ozki zvezi. V soboto je bila vsprejeta v kolonijalnem uradu ter se je pozneje dogovarjala z Robertsom in vojnim ministrom. — Precej drugače se pa glasi poročilo lista „Times" iz Middelburga. Tudi v tem poročilu se naglaša, da se v kratkem konča vojska, toda na ta način, da se konfiscira premoženje vsem farmovcem, ki se še udeležujejo vojske. „Times" pripominja, da se s tem drakonskim sredstvom še ni pričelo ; prej ali slej se bo pa moralo poseči po njem, toda dokler razpolagajo Buri s toliko močjo, kakor ji poveljuje De-larey, se Burom morajo priznati pravice vojskujočega Be dela.
Dopisi.
Iz ljubljanske okolice, 10. junija. Duševno obzorje naših naprednih. »Slov. Narod« z dne 29. maja št. 121 prinaša pod naslovom: »Tako pa ne gre« sledeče budalosti znanega sluge liberalne misli:
Iz vevške okolice se nam piše: Ni dovolj, da nas naša »gospoda« osrečujeta več kot potrebno z Jegličevim novodobnim »ka-toličanstvom«, zdi se naše ozemlje tudi še drugim brumnim dušam primeren »ekser-
cirplaca (»kako duhovito«) za njihove po* božne poskuse.
Pred nekaj dnevi videli smo ženski sprevod viti se po naših cestah (kako pesniško !), udeležnice so glasno molile rožni venec (kako grozno) v opoludanskem prahu (ali ne v bolni domišljiji dopisnikovi?). Ker je letos sveto leto (nad tem se verni katoličan zgražati), mislili smo, da so naše ter-cijalke napravile (kako hudo) »ekstrapro-cesijo«, če tudi nismo vedeli, kaj pomenjajo sestre usmiljenke med njimi. Stvar nam jo postala še le jasna, ko smo zagledali gospo dr. Divjakovo (kolika sramota za dopisnika!) s Studenca s spremstvom soproge blazniškega »hausmeistra« gospe Walantove, kateri sta se pripeljali za blaznimi ženskami (Uh, uh!).
Te so napravile ta dan svoj majnikov izlet. Čudno se nam zdi, da se pušča bolne žene na izlet same brez zdravnika (kako neomejena napredna samozavest!), ko se vendar lahko to in ono zgodi; še bolj čudno pa se nam zdi to, da se tem revam (kako človekoljubno!) izlet spremeni v romarsko pot. (Uprav škandal!)
Mi nismo zdravniki (aha!); tega pa vendar ne mislimo, da bi bilo to na umu bolnim, razvedrila potrebnim ljudem (kako mo demo!), koristno, da se jih sili nastopati po cestah, in rožni venec moliti (tako pa res ne gre med tako razsvitljenimi glavicami!) in hoditi iz cerkve v cerkev. (Da so hodile iz gostilne v gostilno, so vpile in razgrajale v opoludanskem prahu, bilo bi se ve — modernejši.)
Zakaj tudi v cerkev so gnali ubožice (kje je policija?), kjer so opravile svojo »an-doht« (kako ginljivo!) in morale, prisostvovati litanijam (kako krasno vibriranje umo-bolnih možganov!), zunaj pa je sijal lep pomladanski dan. Če se ljubi kakemu zdravniku in njegovi ženi hoditi k misijonu (ali peče) in očitno kazati svojo svetost (pravi izbruh liberalne olikanosti in strpljivosti!), je to privatna stvar (peče pa le) in nikdo jima ne bo kratil veselja. (Kako popustljivo ! Ni pa li .črni liberalno-znani terorizem glavni vzroK tolikanj nagromadenm lažij m zavijanj v vsem lako duhovitem dopisu ?) A odločno pa se zavarujemo proti temu, da bi se na umu bolni ljudje silili k udeležbi pri tacih priredbah. Merodajno kroge opozarjamo na to, da store jedenkrat za zmiraj konec takim poskusom — zdravljenja.
Z zadnjim stavkom, pa tudi s samo zadnjim, strinjamo se povse tudi mi, in zahtevamo od merodajnih krogov, da gledajo strogo na to, da se bode verski čut tudi pri umobolnih revah na Studencu bolje upošteval in gojil; sedaj se poskuša izpodkopavati nekaj čaBa ne le med bolniki, ampak tudi v okolici od neke strani. Po tem in le še potem bodo največji revčki med človeštvom — umobolni, dobivali mir in tolažbo, ko bodo zavarovani pred vsako-jakimi izbruhi novodobne olikanosti, katera si dela strašila v svoji bolni domišljavosti.
Resnica na dogodku je samo ta, da se umobolne ženske iz deželne blaznice, se zna samo boljše, ker nekatere niso za nikamor, — napravile svoj običajni majnikov izlet na bližnji senčni grič dobrunjski, na katerem stoji prijazna cerkvica sv. Urha, in si mimo grede ogledale tudi cerkev, ki se jim je na prošnjo blagohotno odprla, in potem potoma tudi novo župno cerkev v Sostrem. Umobolnih ni spremljal hišni zdravnik g. dr. Divjak, ki je moral imeti svoje gotove opravičene vzroke, da kot edini moški ženskih ni spremljal. Pač pa ta zdravnik s svojo g. soprogo nikdar ne zatajuje svojega verskega prepričanja. Tega tolikanj vestnega in natančnega zdravnika radi njegove vernosti v svojih krogih očrniti, — če ne še ostudna zavist, — biti je moral glavni nagib dotič-nega dopisnika, ki pa s tem kaže le vso svojo lažnjivost. Niti to ni v dopisu resnično, da bi umobolne bile prisostvovale litanijam in glasno molile rožni venec v opoludanskem prahu. — G. dopisniku pa samo tole:
Starodavni Sokrat je svoj čas v svoji najivnosti dejal, »da koliko več znanja kedo ima, toliko večje imej prepričanje, kako malo zna«. Pri mladem dopisniku bo najbrže ravno narobe, kajti kolikor manj ve, tembolj si domišljuje, da prav veliko ve. Kolikor manj ima olike, tem več se mu dozdeva, da
je ima, da si tako zravna svojo domišljavost. So pa zdravi, — njegovi možgani ?
Iz Aleksandrije. (Konec.) Drugo nedeljo po Veliki noči ob pol štirih popoludne sem pozdravil v cerkvi svoje rojake. Jako so veseli in hvaležni, da imajo zopet svojega dušnega pastirja Vsak dan sem v spovednici in ob nedeljah in praznikih je dokaj dela. Prve tri tedne sem imel govore samo popoludne. Reklo se mi je namreč, ko sem vprašal, ke-daj je za Slovence jutranja služba božja b pridigo, da je nikdar prej ni bilo, da je nemogoče itd. Toda s tem nisem bil zadovoljen, Hotel sem na vsak način dobiti Slovencem jutranjo službo božjo s pridigo in posrečilo se mi je. Na praznik sv. Marka, prvega škofa aleksandrijskega, je prišel iz Jeruzalema nov predstojnik k nam, P. Barnaba iz Cipra. Takoj sem mu pojasnil svojo zadevo ; priznal je precej potrebo slovenske službe božje in mi tudi naročil, da je naj takoj pričnem. Peto nedeljo po Veliki noči ob pol sedmih sem pričel s slovensko jutranjo Blužbo božjo. Ta čas je pa tudi edini prost in ob enem še precej prikladen za Slovence.
Kako je pa res v naši cerkvi veliko opravil, kako se vrsti od ranega jutra do poldne služba božja za razne naselbine ! Ob petih je prva in ob pol šestih druga tiha sveta maša. Ob šestih je služba božja s pridigo za Malttze, ob pol sedmih za Slovence, ob pol osmih za Arabce, ob 8. za Nemce, ob 9. za Francoze, ob 10. za Italijane, in zadnja sveta maša je ob četrt na dvanajst. Popoludne ob treh krščanski nauk za šolarje, ob pol štirih za Slovence, potem italijanska pridiga za majnikovo pobožnost, ki traja celo uro, na to pete litanije in drugo iiii tretjo nedeljo v mesecu še shodi tretjega reda in raznih bratovščin, katerih je osem ustanovljenih v naši cerkvi. Poleg tega so še poroke, krsti, pogrebi, kar je pri župniji, broječi 40.000 duš, zelo pogosto.
Lahko rečem, ni je kmalu cerkve, v kateri bi bilo toliko govorov vsako nedeljo, toliko duhovnih opravil, kakor je cerkev sv. Katarine v Aleksandriji. Iz tega je pa tudi razvidno, kako potrebna je že samo ta cerkev za blovence, da bi se v njej v miru in v času ljudem najbolj prikladnem mogla obhajati služba božja.
Naša cerkev ni samo župnijska, ampak je ob enem tudi škofijBka ctrkev. V njej ima tudi aleksandrijski nadškof ob velikih praznikih slovesne svete maše in druga škofovska opravila, sedanji nadškof in apostolski vikar v Aleksandriji se imenuje P. Gavdencij Bonfigli iz frančiškanskega reda. Štirikrat v letu pride tudi francoski konzul b svojimi uradniki k tem slovesnim mašam, zato jih imenujejo konzularne maše. Francija je namreč zaščitnica katoliške cerkve v južnem Egiptu. Te slovesnosti se vrše jako veličastno, katere še posebno povišuje godba in petje gojencev šolskih bratov, saj so pa tudi izvrstno izvežbani. Na binkoštno nedeljo jih je bilo blizo sto v oratoriju, kjer je pevski oder.
Na binkoštni ponedeljek, ki pa tu ni zapovedan praznik, je bila slovesnost prvega sv. obhajila; vršila se je na vso moč slovesno in lepo. Godba je spremila srečne prvoobhajance v cerkev, v kateri je že čakalo polno ljudi. Obhajal jih je prevzvišeni nadškof sam, ki je imel mej sveto mašo na nje ginljiv nagovor. Bilo jih je obhajanih blizo 200, dečki so iz francoske šole šolskih bratov, deklice pa iz italijanske šole sester frančiškank. Prav lepo so se vedli pod iz-bornim vodstvom svojih učiteljev. Popoludne pa je presvetli delil sveto birmo, pred katero je navdušeno govoril.
Tudi šmarnice pri nas slovesno obhajamo, zjutraj v arabskem jeziku, na večer pa v italijanskem. Že na predvečer majnika so se pričele in prvi nagovor je trajal nič manj kot poldrugo uro. Zdaj je vsak dan le eno uro; prej se moli sveti rožni venec in po pridigi so vsak dan pete litanije, vse skupaj torej nad pol drugo uro. Meni se zdi predolgo in mislim, da je to tudi vzrok, da ni toliko poslušalcev, čeravno je izvrsten govornik.
Ker imam dolžnost za sedaj, skrbeti za vse Slovence v Egiptu, sem se peto nedeljo po Veliki noči popoldne peljal v Kahiro z nemškim kuratom P. llemigijem, da bi tudi ondotnim Slovencem prinesel dušno tolažbo.
Ostal soir« tam 6n teden; prišlo jih pa ni ravno veliko k spovedi, ker mej tednom ne morejo, zato sem imel priliko obiskati piramide, zamorsko naselbino dečkov in deklic v Gizeri, kjer so misijonarji očetje iz družbe Jezusovega Srca in sestre misijonarke, ter Matarijo, kjer je tako imenovano Marijno drevo. Pač bi bil potreben eden slovenski frančiškan v Kahiri, kjer je tudi mnogo Slovencev, dokler pa ne pride, bom moral vsaj dvakrat v letu za dalj časa ostati v Kahiri.
Obiskal sem tudi ondotnega avstrijskega generalnega konzula, ki je jako prijazen, vnet za katoliško stvar ter hoče na vso moč podpirati naše zadeve. Izšolal se je, kakor mi je rekel, pri frančiškanih od začetka do višjih šol. Povedal mi je lepo besedo, da mora tudi on biti misijonar v svojem stanu. Ravno tako je pa tudi naš konzul v Ale-ksandriji naklonjen in prijatelj našim težnjam.
V	kratkem času, odkar bivam tu, je društvo »Slov. Palma ob Nilu« priredilo tri razvedrilne večere na vrtu slovenskega trgovca g. Zarlija. Namen jim je bil seznaniti tukajšnje Slovence mej seboj, se pošteno razvedriti v krogu domačem ter poslaviti imendan dveh tukajšnjih zaslužnih Slovencev : g. Ivana Fernusa in Frančiška Zarli. Veliko smeha je povzročil g Jakob Velka-vrh s svojo dovtipno pesmijo: »Šaljivi brivec«. Vsakega navzočega je pošteno obril, prejel pa je tudi zato lepo plačilo: občno veselost. Prav krepko, ravno tako v šaljivo-podučni obliki, je g. Jakob Debelak ožigosal lahkožive in lahkomišljene tukajšnje slovenske dekleta v pesmi: »Pepina ob nedeljah«. Take zabave so jako koristne in prav zadovoljen sem se od njih podal. Lepo se prilegajo tem našim razvedrilnim večerom besede Horacijeve: Omne tulit punetum, Qui miscuit utile dulci.
Krasno je polje, katero imam obdelovati, seveda ne manjka se pa tudi trnja in o«ata, dosti je že dela in truda, še več se mi ga obeta, toda ne strašim se, ker apostol govori : Če je Bog z nami, kdo je zoper nas ?	P. Benigen.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. junija.
V	nedeljo na Šmarno goro! Vabilo k izletu na Šmarno goro, katerega priredi »Slov. kršč. soc. zveza« v nedeljo dne 16. t. m. Vspored : Ob 10. uri dopoludne sv. maša in cerkveni govor. Po sv. maši litanije. Ljudska veselica z raznovrstnim vsporedom. Povratek v Ljubljano z večernim vlakom. Kršč. soc. in kršč. socijalke udeležite se izleta s svojimi rodbinami v največjem številu! — Odbor „Slov. kršč. soc. zveze".
Ustne zrelostne preskušnje bodo na tukajšnji realki 1., 2. in 3. ju!., na novomeški gimnaziji od 4. do 16. jul. na gimnaziji v Kranju od 22. do 25. t. m.
Slovenski arhitekt na Kitajskem. Dosedanji asistent prof. Gruberja na tehnični visoki šoli na Dunaju g. Ivan Jager, rojen kranjski Slovenec, je dobil poverjenje za vodstvo arhitektoničnih del pri zidanju projektiranega avstroogerBkega poslaniškega poslopja v Pekinu. G. Jager se je 3. junija t. 1. ukrcal v Trstu ter pride 25 julija v Pekin, kjer ostane okolu dve leti.
Lepo sliko Jezusovega Srca je izdelal za veliki altar župne cerkve v Kamniku domači slikar g. Mat. Koželj. V jeseni je pa na novo preslikal naše kalvarijske kapelice, katere zlasti v postnem času prav mnogo častilcev Jezusovega trpljenja iz vse okolice privabljajo na našo lepo kalvarijo. Delo splošno ugaja. Vidi se, da naš g. umetnik krepko napreduje. Gotovo ni ostalo njegovo zadnje romanje v večni Rim, mesto umetnikov in umetnin, brez upliva na njegovo izobrazbo.
Katoliško izobraževalno društvo »v. Jožefa v Tržiču je sklenilo, udeležiti se ob ugodnem vremenu z zastavo izleta na Šmarno goro dne 16. t. m. Udje se prav marljivo oglašajo, prijavljenih jih je že nad 30. — V nedeljo 9. t. mes. se je društvo udeležilo procesije sv. Reš. Tel. v Lomu z zastavo.
Izlet pevskih zborov „Glasbene
Matice" k sv. Joštu izvršil se je v nedeljo 9. t. m. nad vse pričakovanje lepo in v veliko zadovoljnost udeležencev. Z jutranjim
gorenjskim vlakom odpeljalo so je do 60 izletnikov, drugi so se pa odpeljali z opolu-danskim vlakom iz Ljubljane. Veselo in pogumno korakala je družba v slogi lepo pot čez livade in skozi gozd na goro. K svetemu Joštu dospeli bo ob 10. uri dopoludne, živahno pozdravljeni z grmenjem topičev. Ob 11. uri bila je za udeležence maša, katero je daroval duhovnik iz škofjeloškega samostana č. oo. kapucinov. Oddelek moškega in ženskega zbora „Glasbone Matice" pel je Nedvedovo mašo in dva mešana cerkvena zbora. Lepa sloga med udeleženci, prijetna zabava, razgled raz gore, lepo in navdušeno petje pevcev in mešanega zbora ter dobra postrežba obdržala je vse izletnike pri najboljši volji in prijetni zabavi. Proti večeru šli so izletniki skupno v Kranj, kjer so skupno večerjali in tudi tukaj zapeli par lepih zborov. Vrnili so se z večernim vlakom vsi zadovoljni nad tako prijetnim skupnim izletom v Ljubljano.
O f dekanu Jožefu Kresetu se nam poroča še sledeče : O veliki pokojnikovi ljubezni do ubogih priča marsikatera hvaležna solza ob njegovi rakvi. Zato je tudi njegova zapuščina zelo skromna. Smrt je ugrabila pok. g. dekana sredi dela. Osem dni pred smrtjo, 2. t. m. je vodil cerkveni obhod za sv. leto in na večer istega dne se je odpeljal na dekanijsko vizitacijo v Faro pri Kostelu. Čutil je že, da nosi v sebi smrtno bolezen. Pri odhodu je rekel: „Ce boste slišali, da sem v Fari umrl, pa pridite po me". Dj smrti zmučen se je pripeljal drugi dan domov. V petih dneh je huda bolezen končala drago življenje. Najlepši pokojnikov spomenik bo nova kočevska župna cerkev, ki se že eno leto zida. Znanci g. dekana vedo, koliko pročutih noči, koliko pisanja, skrbi in žalosti ga je stala ta cerkev tekom 17 let, ki jih je preživel v Kočevju. Po pravici lahko imenujemo pokojnika mu-čenika za kočevsko cerkev. Brez dvoma mu je zdatno prikrajšala sicer krepko življenje. Srčno je želel, da bi še doživel posvečevanje nove cerkve. Toda mera njegovega trpljenja je bila polna in Bog mu je hotel preje povrniti gorečnost in vstrajnost, s katero je pripravljal veličastno hišo božjo. Večkrat je pokojni g. dekan rekel: Če bo Bjgu do-padljiv ta trud, ki sem ga imel in ga še imam z novo cerkvijo, mi bo gotovo mi-lostljiv sodnik. Upamo, da mu je bil.
Izpred porotnega sodišča Kot druga je bila včeraj na vrsti obravnava zoper Matevža Por-a, tesarja iz Gorij zaradi uboja. Dne 28. januvarja t. 1. ponoči med 10. in 11. uro sta namreč delavca Anton Plestenjak in Matevž Ipavec v svoji pijanosti začela strašno razsajati po delavski baraki na Javorniku, kjer je tedaj spalo kakih 12 tesarjev. Plestenjak je dvignil celo sekiro in hotel z njo udariti po tesarjih. V tem hipu planili so tesarji po njem, med njimi tudi Matevž Por, ki je s polenom dvakrat udaril Plestenjaka po glavi in mu črepinjo prebil. Plestenjak je vsled tega drugi dan umrl. Obtoženi Matevž Por, ki mu vsi, ki ga poznajo, dajejo najboljše spričevalo, priznava svoje dejanje, a pravi, da je ravnal le v pravičnem silobranu. Por je bil od porotnikov soglasno oproščen, zagovarjal ga je g. dr. Brejc. — Danes dopoludne je bil 22-letni hlapec Martin Dolenec iz Pungerta, obtožen hudodelstva posilstva, oproščen.
Umrl je v Rihenbergu na Goriškem, v visoki starosti, posestnik gosp. Jos. Fur-lani, oče pred par leti umrle grofinje Lanthieri in v II. Bistrici na Notranjskem službujočega davčnega kontrolorja Furlanija. Naj v miru počiva !
Iz Tržiča. Ljubljanska »inteligenca« je poslala nekemu poštenjaku celo butaro znanih brošur, a vsa umazanost je romala nazaj v — »pekel« (Narodno tiskarno), kamor v resnici spada. — Opomba uredništva: Take brošure zaslužijo oni pekel, v katerem v resnici zgorč.
Strela udarila v šolo je 4. t. m. v St. Petru na Notranjskem ter je šolsko poslopje poškodovala na raznih krajih. Strela je udarila v poslopje mej podukom, zato je napravila mnogo strahu, druge nesreče ni bilo.
Novomeški vodovod. Z deli za ta vodovod, čegar stroški so proračunani na 310.000 K, se prične takoj, ko odobri mini-sterstvo ponudbe tvrdk G. Rumpel, Langen
& Wolf na Dunaju ter Maks Samassa v Ljubljani (razne sesalke). Vodovod bo še letos izročen svojemu namenu.
Umrla sta v Ljubljani : v Gospodski ulici št. 3. g. Jurij Rapovš, rudniški blagajnik, v dež. bolnici pa g. Sim. II u p n i k.
Požar. Dne 9. t. m. je ogenj napravil velikansko škode županu g. Josipu Marko-viču iz Martinje vasi, lara Št. Lorenc. Hlevi, pod, čebelnjak so uničeni. Ogenj jo uničil mnogo blaga. Zgoreli so štirje prašiči.
Požari v ljubljanski okolici. Včeraj je požigalec v Dobrunji zopet poskušal svojo srečo, kar kaže, da »požigalec«, kate-roga ima v rokah ljubljanska policija, še ne bo pravi. Včeraj je v bližini Svetka v Dobrunji zažgal požigalec neko pasjo lopo. Ako bi se ljudem ne posrečilo ogenj pogasiti, bi se ogenj razširil na steljo in nastal bi zopet velik požar. — Požigov sumljivi 301etni Rudolf Fleischman, o katerem smo včeraj poročali, da je v rokah ljubljanske policije, je bil natakar na Dunaju. Pristojen je v Ljubljano. Fleischman pripozna, da se je brez posla klatil po ljubljanski okolici, pravi pa, da ga 5. t. m., ko je gorelo v Bizoviku, ni bilo ondi in da je bil v okolici gradu Rakovnika, nekatere priče pa trdijo, da so ga takrat videle v Bizoviku.
Prosimo pomoči za pogorelce v Kropi! Ogenj v Kropi je že itak revnim delavskim družinam uničil poleg poslopij tudi obleko. Revno ljudstvo je potrebno nujne pomoči! Obleko v Ljubljani sprejema delavsko tajništvo pred škofijo štv. 13 v pro-dajalnici g. Brusa. Vsak tudi najmanjši denarni dar sprejema hvaležno naše ured ništvo.
Umrl je v Zagrebu plemenit Hrvat posestnik in gostilničar g. Josip B r o z , po svoji gostoljubnosti tudi izletnikom »Slov. kršč. sc c. zveze« k slavnosti v Karlovec dobro znan. bvetila mu večna luč !
Sirarstvo v Bohinju Deželni odbor je ustregel davni potrebi in najel nekoga Švicarja, ki uči bohinjske sirarje prave iz delave sira, kakor je »Slovenec« po zimi priporočal. Upati je najboljšega vspeha, če se osnuje letni ali vsaj spomladni kurz za podučevanje.
Efektno tombolo z 10.000 srečkami a 50 h je dovolilo ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Radovljici.
Družbinski večer, ki ga priredi v sredo uradniško društvo v »Mestnem domu«, so bode vršil pri pogrnjenih mizah, katere bodo postavljene v veliki dvorani in na galeriji. Vhod v »Mestni dom« jo iz streliskih ulic. Konec vsporeda je določen na 12. uro po noči.
Slovenske postrežbe se boje v restavraciji na južnem kolodvoru v Ljubljani. Prišli so se nam pritožit gospodje, da se jim na slovensko zahtevanje natakar ni hotel odzvati. Ali meni restavrater g. Hafner ml., da je v Prusiji? Toliko takta do slovenskih gostov bi pač lahko imel, da bi se ne čule vedno take pritožbe. Veselilo nas bode, ako bode ta beležka kaj pomagala, ako ne, bomo pa govorili resnejšo besedo.
Desertiral je vojak Anton Poznič iz Kamne gorice. Nastanjen je bil v žrebčariji na Selu.
K smrti na vislice je bila obsojena pred celovškimi porotniki Marija Dom, ki je svojega otroka v Beljaku vrgla v Dravo.
Učiteljska služba je razpisana z rokom do 6. julija na trirazrednici v Veliki Dolini. Prošnje vsprejema okr. šol. svet v Krškem.
ti
Oblegana železniška postaja Iz
Debreczina se javlja: Tolpa ciganov je napadla železniško postajo Pusta Mocs in jo zahtevala od postajnega načelnika, naj ji izroči denar. Uradnik je brzojavil po pomoč. Ko je došla pomoč, posrečilo so je po hudem boju odgnati napadalce.
Maščevala je sina. Pred porotno dvorano v Zadru so je zgodil pretresljiv slučaj. Kmetskega fanta Ante Grdovica, ki je v pretepu ubil svojega tovariša Ivana Curkoviča, so peljali stražniki proti porotni dvorani. Za pričo je bila povabljena Čurko-viceva mati. Ko jo le-ta videla ubijalca svo jega sina, skočila je proti njemu in mu zasadila nož v prsa. Umirajočega ubijalca so prenesli v bolnico, žensko, ki je na tak strahovit način maščevala svojega sina, pa so odpeljali v zapor.
Zverinska mačeha. V Rzcszowu bo obsodili na pet let težke ječo neko Ano
Dzturko, ki je na uprav nečloveški naču. mučila 2'/, letnega de *ka, katerega |i je pripeljal saboj v zakon njen mož kovač. Da d< bi dečku varuhinjo, se je poročil s to žensko, ko mu je umrla j>rva žena. Malega 2'/,letnega Stanislava je pa ta „varuhinja" pričela skoro tako mučiti, da mu |c daiala jesti samo kuhinjske odpadke in suho testo. Z dečltovo glavo je bila ob zid, da je dečjk zgubil zavest. Po zimi j- de^ka položila v snežno vodo, v kateri je moral deček ležati več ur. Ako je dobil deček radi tega nahod, utaknila mu je razbeljeno železo v nos Umeje se, da ie deček po tolikih mukah umrl.
Tcž^a proti predsedniku državnega zbora „Hlaa" javlja, da je češki agrarec naperil tožbo proti predsedniku drž. zbora grofu Vetterju in podpredsedniku Pradeju. ker mu nista hotela podpisati češko pobotnice za izplačanje dijet od meseca majnika v znesku 600 K.
Princezinja Jolanda. Krst novorojene laške princezinje bode 15. junija. Kralj je dal 235 laškim otrokom, ki so bili rajem isti dan kot jmncezinja Jolanda, po 100 1 r in popolno ojiravo za Otroke.
Dvoboj. V Parizu se je vršil dvoboj mej vodjem antiaemitov Maks Regisem in časnikarjem Laberdeeque. Osemnajstkrat sta se dvobojevnika spopadla. Regis je svojemu nasprotniku mej dvobojem zaklicat, da je kot morilec najet od njegovih nasprotnikov. Konečno je bil Regis precej hudo ranjen na roki. Ker je Regis mej dvobojem »razžalil« žurnalista Laberdei-que, je ta sedaj líegisu vnovič poslal svoje priče.
Najmanjšo železnico so se/.idali za razstavo v Omaha. Ta železnica ]e pravo veselje otrok, ki se v njej pr:dno vozijo po razstavi. Dimnik železniškega stroja je visok 25 palcev, skupna dolžina železnišk. stroja in tenderja znaša 7 čevljev in 3 ¡.alce. Kotel ima premerja 10 p. Ves železniški stroj je težak 600 funtov. Voz ima ta vlak 10, in v vsakem vozu se lahko vozijo 4 otroci.
Kaj pa »inteligenca«. Ta je ¿-isto zbogana. O s bi ne ve kaj jirida pisati; zato pa samo nad »klerikalci« rjove. O »Gospodarski Zvezi« je napisala že celo literaturo. Pred nekaj dnevi je dokazoval »Narod«, da dela »G. Zv.« »velikanske dobičke«, v soboto pa dokazuje, da ima »velikanske izgube«. To je — natančno! — Liberalec uči krščanski nauk duhovnike! To je nekaj novega. V dopisu »Iz Dolenje Vasi pri 11 bnici« se je oglasil tak liberalui pismouk, ki svojemu župniku citira iz svetega pisma besede: »Otročiči, ljubite se med seboj!« in pristavlja: »Kako lepe so te besede, ki jih je naš Izveličar tolikokrat govoril svojim učencem!« Ta liberalec naj le gre v cerkev rajši poslušat, da bo zvedel, kdo je te besede govoril! Iz psovk se pozna, da je to pisal kak učitelj. — Zaslužni hrvaški domoljub dr. pl. Brestyensky se zove v »Narodu« »najsmešnejši ultramontamc «. — »Prav kmalu doživimo čudni prizor, da se bode na akademičnem obnebju katoliška »Danica« grizla s katoliško »Zarjo«, ker bode vsaka hotela sama vse pozobati iz du-hovskega koritca«, piše »Narod«. Mi mislimo, da je take perliJije nasproti poštenim akademikom zmožen le človek, ki je žlice kradel !
L>i*uštva.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju t. 1. je 189 strank vložilo 47.427 K 14 h., 204 strank je vzdignilo 58.253 K 96 h., torej manj vložilo 10.826 K 82 h. 14 strankam se jo izplačalo posojil 17.880 K. Stanje vlog 1,658.454 K. 63 h. Denarni promet '221.990 K 96 h.
Darovi.
Za pogorelce v Gorenji vasi: G. Jurij Grampovčan na Vrhniki 5 K. — G. J. K. z Vrhnike 5 K. — Neimenovan 2 K tistemu, ki ima največ otrok.
Za pogorelce v Kropi: Gosp. Jurij Grampovčan na Vrhniki, 5 K. — G. Peter Majdič v Jaršah, 100 K. — G. Fel. Knižek 10 K. — G. J. Demšar 20 K. — G. J. K. z Vrhnike, 5 K. — Nekaj oseb po gosp. J. Potokarju v Tržiču, 11 K. — G. kanonik dr. Andrej Karlin 10 K. — Neimenovan 2 K tistemu, ki ima največ otrok.
Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročili.
Dunaj, 11. junija. V nagodbeni odsek sta bila iz srede „Slov. centra" izvoljena poslanca P o v š e in B a r-w i n s k i, iz srede jugoslovanskega kluba pa posl. P 1 o j in I v č c v i č. Načelnikom je izvoljen poslanec vit. J a w o r s k i, prvim namestnikom posl. IVI e n g e r , drugim pa poslanec P o v š e. Razprava o kvotnem zakonu se je odložila do jeseni.
Dunaj, 11. junija. V sinočnji večerni seji, ki se je pričela okolu
„ ure, je rešila zbornica celo ¿to manjših predlog večinoma brez debate, mej temi glede prodaje drž. posestev v nekaterih mestih, glede pristojbinskih olajšav za deželo Kranjsko, za mesta Ljubljana, Celovec in dr. Dalje so obveljali v drugem in tretjem branju zakoni o reviziji obrtnih zadrug, o štetju poljedelskih in obrtnih obratov, o delavski Statistiki ter o ureditvi službenega razmerja drž. živinozdravni-kov. Pri tej točki se je vnela živahna razprava in z 7S proti 78 glasovom je bil odklonjen predlog posl. Hau-eisa, naj se zadeva odloži na jesen. Konečno je zbornica vsprejela vse nujne predloge v zadevi drž. podpor za ponesrečene kraje. Ministerski predsednik je odgovoril še na nekatera vprašanja, na kar je predsednik po 12. uri zaključil sejo, rekoč: Ob sklepu sesije smo, ki ostane v zgodovini avstr. parlamentarizma v hvaležnem spominu, sklenili smo zakone gospodarskega in socijalnega pomena in moremo biti prepričani, da nam bo hvaležno vse prebivalstvo. — Želeč prijetne počitnice je predsednik zaključil svoj govor.
Dunaj, 11. junija. (C. B.) Gosposka zbornica je v današnji seji rešila načrt zakona o rentnem davku, lokalnih železnicah ter vse druge načrte, ki jih je sinoči sprejela poslanska zbornica, le načrt o štetju poljedelskih in industrijskih podjetij se je na predlog poročevalca Inama-Sternegg vrnil gospodarski komisiji. Ob 1. uri je bila seja zaključena in ministerski predsednik je naznanil, da je zasedanje odgodeno.
Dunaj. 11. junija. „Fremdenblatt" poroča, da je ministerski predsednik dr. Koerber prejel od cesarja povabilo, naj se v Pragi nastani v Kraljevem gradu Hradšinu in se na potovanju posluži dvornega vlaka.
Dunaj, 11. junija. Listi poročajo, da namerava vlada do jeseni predelati načrt zakona o uvedbi davka na železniške vozne karte.
Dunaj, 11. junija. Grofica Lonvav je v Badenu nevarno zbolela. Nadvojvoda Evgen ji je dal na razpolago svojo vilo.
Zofija. 11. junija. Iz verodostojnega vira se čuje, da se bode knez Ferdinand zaročil s princezinjo Ksenijo črnogorsko. Zaroka se bo vršila na ruskem dvoru.
London, 11. junija. Tu vlada velika razburjenost, ker je sporočil lord Kitchener, daje bilo poročilo o porazu burskega poveljnika Beyerja blizu VVarmbada popolno neresnično.
London, 11. junija. Iz Shanghaja poročajo, da so Nemci v tem mestu nakupili nekaj sveta, kjer si zgrade vojašnico za stalno posadko 800 mož.
(T „T. „ venecijanske in španske. Najcene ie ima TUUV, v zaiogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju 228 22 11—11
Umrli no:
8.	junija. Antonija Doberšek, pisarniškega pomočnika žena, 26 let, Rimska cesta 24, jetika.
V hiralnici:
9.	junija. Marija Mikuž, dninarica, 40 let, abscess. abdom.
Žitne cene
dni 10. junija 1901. (Termin.)
Na dunajski bor si:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za junij.......K	8-20
n lesen.......„	8 45
Rž za junij..........7-97
„ m jesen..........7"30
Turšica za junij........5 03
„ „ julii-avgust.......5-66
, , september oktober . . „	5-87
Oves za julij.........800
n . jesen.......„	6 45
Na budimpeitanBki borzi:
Pšenica za oktober........8.16
Rž za oktober.........6 88
Oves za oktober......»	609
Koruza za junij.........5-36
„ » julij.......,	5-40
(EfTektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	8'05
„ južne žel........ —
Rž	„ ,......„	7-70
Ječmen , .......„	7-30
„ ob Tisi.........7-20
Koruza ogerska.........5-75
Cinkvant „ ......„	6-90
Oves srednji..........7-80
Fižol............8-00
VABILO
603 1-1
do
8 25 8-46 7-98
7-31
5-64
6-67 588
8-10 6 16
8-17 6-89 6-04 5-37 5-41
do 8-65
"	7-95
„	825
„	8-25
„	5-85
„	7-25
„	810 „ 10'CO
Meteorologldno poročilo.
TiSina nad morjem 306*8m,srednji zračDi Mak 736-0ram
Stanj s Cht opa- | t-nro-X6T&BÍK metra I » oira.
Temperatura
po Oliiju
Vetrorl
IS J * t
"9 S
10| 9 zvee. rmo I 16 4 I brezv.
dež
11| 7. zjutr. x|2. popol
52
734 4 I 16 3 I si svzh. I oblač. 733 3 | 23 2 | si. jug | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 16 C . normale: 17 2
Zahvala.
602 1—1
V	svojem in v imenu svoje hčerke Anice izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem povodom smrti najinega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frana Kovač-a
za vsestransko izraženo tolažilno sočutje, za mnoge darovane vence, za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno pa tvrdki gosp. Vaso Petričiča in slav. pevskemu društvu „Slavec" za ginljivo petje iskreno zahvalo.
V	Ljubljani, dr.e 10. junija 1901.
Antonija Kovač.
Zahvala.
605 1-1
Za mnogoštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni, smrti in pogreba nepozabnega, najboljšega strica, gospoda
Ivana Taboure
o. kr. okr. tajnika v p.
izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi prečastiti duhovščini.
V Ljubljani 10. junija 1901.
Mihajla Svetličič, roj. Svetic.
iliti cvet.
Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precum in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(II. Ničman.)
Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več.
na
III. redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Dobrunjah",
kateri se vrši
v nedeljo dne 30. junija 1901
ob 3. url popoldne
v hiši kmetijskega društva.
V spored:
1.	Razglas računov za 1. 1900.
2.	Fotrjenje računov.
3.	Volitev 5 udov načelstva.
4.	Volitev 5 udov nadzorstva.
5.	Razni nasveti in predlogi.
K obilni udeležbi vabi
Odbor. Vabilo 6)1 1~1
net
II. redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Scdražici,
registr. zadruge z omejeno zavezo", ki bode
na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija ob '/>4. uri popoldne
v društvenih prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
8.	Potrjenje računa za 1. 1900.
4.	Dopolnilna volitev načelstva (trije člani).
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
571 1-1
Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b'I ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na Število vdeležencev.
Vabilo
na
III. redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Ratečah,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki bode
v nedeljo doč 30. junija 1901
ob Vi 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročila načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1900.
4.	Dopolnilna volitev načelstva (trije člani).
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
VABILO
000 1-1
Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vršil se bode ob 4. uri popoldne isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število udeležencev.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
na
III. občni zbor
hranilnice in posojilnice v Dotrajali,
ki se bode vršil
v nedeljo dne 30. junija 1901
ob 4. uri popoldne v hiši kmetijskega društva.
Vs p o r e d:
1.	Razglas računov za 1. 1900.
2.	Potrjenje računov.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Razni nasveti in predlogi.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
604 1-1
odbor.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v Lijubljanl
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krepkujočein tek vzbujajoče, dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpč na navad aem telesnem za-nrtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničk. 591 50—38
gÜ Dunajska borza.
Dni 11. junija.
Skupni državni dolg t notab..... 98 60
Bknpni dri avti dolg v «rebru...... 98 2)
Avstrijska zlata renta 4°/0.......11815
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 96 05
Ogerska zlata renta 4°/0........117 95
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 92*95
Avstro-ogerske bančne deinice, 600 gld. . . 16?0 —
Kreditne delnice, 160 gld....... 688 25
London vista ..........240 25'/,
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj 117-471;,
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dni 10. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23'50 19-08 90-60 11-33
181-171-—
207 50 95--144 25 258--
Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . . .	105-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94 25
Prijoritetne obveznice državne leleznice . .	425-25
» » južne teleznice 3•/, .	346'GO
>	» južno železnice 6"/„ .	122' —
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............400 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	397 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49-15
Ogerskega » „ » 6 » .	25 —
BudimpeSt, bazilika-srečke, 5 gld.....16'7o
Rudolfove «rečke, 10 gld. . . . .	58—
Salmove srečke, 40 gld................200 -
St. Genčis srečke, 40 gld................233"—
VValdsteinove srečke, 20 gld..............394 50
Ljubljanske srečke....................6'J —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . ,	280 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v. .	6030. —
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld..........888 —
Akcije južne leleznice, 200 gld. sr. . . .	103 50
Splošna avstrijska jtavbinski družba . . .	157 —
Montanska družba avstr. plan............464 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	440 —
Papirnih rubljev 100 ..................253-2 o
Kaki p ln prodaja ifi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev naročil na borzi?
Menjarnična delniška družba
„M E B € V
I., WoIIzbíIb 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasse 2.
66
• Pojasnila v vseh gospodarskih in flnnnfinfh stvareh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrednestalh papirja« in vastnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gj ?. nvnle, ~HJSt
Vožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■C<>cl ««a»ar» ZM^JL:wl
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	127 25—18
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
| Mizarska zadruga *
v Št. Vidu pri Ljubljani
se toplo pri-poroča preč. duhovščini in vsemu p. n. , občinstvu v 1 naročitev raznovrstne
hišne &
-NC
oprave*;
ter tudi dru-ge oprave, «p
temne in lika- ^ ne , poljubno ki* po želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz- iT/ vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz Vjf dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
1 £ >% K
^	J. Arhar
S^ 238 16	načelnik.	^