St. loi. V Gorici, v soboto dne 19. deeembra 1908. Letnik X. Izhaja Tiaktorek ineobutoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. xreöer. Staue po polti prejeman ali t Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno S*50K. ProdajaierGorici t to- bakamaa Schwarz t Solikih ulicah Jellenitz t Nunakih ulicah in Le- b a n na VerdijeTem tekalilSa po 8 Tin. Uredniötvo in upravniatvo ie nahajata t «Narodni tiikarni», alica Vetturini h. it. 9. Dopise je naaloriti iia uredniitro, Oflaie in naročnino pa na uprarniitvo »Gorice«. Oglaii ie računijo po petit- Trttah in sicer ako ie tiikajo 1-krat po U Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 via. Ako ie Teikrat tiikajo, raču- nijo se po pogodbi. Udajatelj in odgoYorni urednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukeziö). Govor državnega posl. FONfl v^državnem zl>oru 3. decembra. (To stenografskem zapisniku). PoBlanec F o n goYori slovensko in nadaljaje nemiko: „V Gorici vzdržaje držara te - Ie ačne zavode : c, kr. višjo gimnazijo in tffclka^.'ienako nčiteljiiče, deSko in de- klisKoVadnico. Na prvih dvth zavodih predava se skoraj izkljočno ˇ nemškem jezika, dasi jih obiskuje Ie neznatno itetilo dijakoT nemäke narodnosti ; na vadnicah pričenja so s ponkom nemščine že t dragem šol- Bkem me8eca ; že y prvem poliitja pre- pašča se nemščini iest ar ia tedeD, ma- terimmu jezika Ie osem ar; t tretjem razreda izgiae materinščina kakor po- uöni jezik in se pouönje samo še kakor predmet — raenda — itiri are na te- den. Zato je popolnoma izkljuöeno, da hi si mogel otrok prisYojiti materni jezik, in vendar je materni jezik nararna pod- laga zdrave vzgoje: eamo na njem te- melji — kar se prizoara povscd in pri Tsih narodih — zdrar in sistematičen razTOJ daievnih sil otroikega doha. Dočim bi pa še razamel, da se daje proatora pouka nemičine — če tadi ne toliko kolikor dosedaj — na deški Yadnici, mi je povsem nerazamljivo, za- kaj se poučoje toliko nemičine na de- kliški vadoici. DeSka vadnica je nekaka priprar- nica za srednje sole, ki iraa — kakor receno — nemški kakor poačni jezik; radi Uga in dokler trpe te razmere na aredujih šolab, si mo raj o prisYOJ'ti uöenci deike radnice znaQJe nemikega jezika. Vsa drngača paje stvar aa dekliiki Tadnici ; prosim, da si predočite dejstfo, da imamo v naii deželi odino Ie žennko nöiteJjiiöe kakor višji uöni zavod za de- klice ; radi tega se naJYec deklic bori, da si pridobe prostor na tej soli, dasi je BtrokoTna iola. Toda na tern zavoda se do četrtega tečaja sploh ne preda?a nemiko, ampak alovensko. Vprašam sedaj; iz katerega pametnega razloga so semoraliotroci na dekliiki Yadnici uöiti toliko nem- ičine ? Ali se ne imennje to po eni strani brezmiselno zapravljanje časa, po drngi strani pa brezpotrebno in brez- smotreno trpinčenje mladih Btraric? Kajti a samim znanjem nemiöine se pri nas ne pride daleč ! Pomanjkljivo znanje materinščine se pa poznej na učiteljižči le težko od- pravi in jaz am em takaj trditi — žali- bog, ne da bi se bal ngovora, da je Ie malo aöiteljic, ki bi obviadale popolnoma laatni materini jezik. Ta nedostatnoat pa upliva kakor strap na tse naie izobra- zevanje, ker ee njen nčinek prikaže zo- pet na dan ˇ Ijadski iol>. Široki prostor, ki je odmerjan nem- iöini na Tadnicah, ima čiato naravno po- Bledico, da se m o r a zanemarjati mate- riniöino in realne predmete tako, da priuaia tadniäki nöenec ob STOJem Yafopu T srednjo iolo — bodisi gimnazij ali realka — konraj najelementarnejie pojme o realijah in jako prekarno znanje materiniöine in žalibog je le pre?eö ra- zamljifc, ako tožijo prcfjsorji na gori- ikih aredajih iolab, da so Tadniški a- čenci pomanjkljivo izobraženi. Niö boije pa si ni ačenec, ako se napoti T aredoje iole skozi ljadsko solo. Na Ijadski ioli se namreö pri nas ne poučnje nemšoine. Da si kolikor toliko prisfoji ta jezik, mora nčenec po do- Träeni Ijndski soli obiskoTati Tsaj ie pri- prarnico, ki naj ma Ytepe nekoliko znanja nemiöine; rsled tega ae mora podati tsaj jedno leto t meato, mora zgabiti jedno leto, in kaj pomenja jedno zgabljeno leto za dijaka in za njegore redno ne bogate stariie, je paö Yseko- mar jasao. SloTenski dijak Tstopi toraj t sred- nje iole z več ali oqadj pomanjkljifim znanjem neraškega poačnega jezika, ?eö- krat tadi matorinega jezika in z neza- doctnun znanjem realnih predmeto?. Kako si je mogoče misliti, vpraiam, da si ob takih odnošajih naia mladina prisvoji TfiO ačno snov, kojo se jej pre- dava T lujem jezika? Kako je mogoče, da ima dijak na predmetih ono feselje, ki naj ga rlači h knjigi in k predmeta samema? Ali ni relika nevarnost, da se marljir dijak, kcji pa ne razame in ne more razameti nčitelja, ači le meh&- nično in da samo na pamet recitira m&- terije, katere bi moral popolnoma ra- zameti? Vže iz teh priproetih in — kakor mislim — prepdčevslnih razmišljevanj, ne glede na narodne ozire, ki soprivaa- kem nrroda etično utemeljeni, proizhaja jasno, kako opraviöena je naäa skozi de- aetletja redno zopet ponovljena zahterp, dr. se goriške crednje Sole ponarodijo in, ˇ zrezi s tern — da L8 korenito preos- novajo vado'c?, da bo peak odgovarjal načelom pametne pedfgogike. — (Jako dobro !) Ampak k tema prihtja še nekaj: V prejinjih letih se je predavslo od nekoj h prcfesorjer na najnižjih raz- rodih goriike gimnazije ˇ sloTenskem je- zika: poak se je rriil izborno, rspehi bo bili skozi in skozi zadoYoljm. Kasneje se je to postopanje fatavilo ; vendar pa je Se oatalo nekaj prcfesorjev, ki so imeli gorko sree za dijake, ki so teöi- noma poznali jezik mladine in so jej po- magili preko težkoč^. nemščine, dobro vedcči, da je jezik samo sredatvo, da se Jjndje mej aeboj rszamerajo. Odtlej pa so se sWari korenito pre- menile: dijaki se niti več ne uvričajo y paralelne razrede po narodnoat', ampak brez izbere — menda po a'fabeta. Razlog je jasen — konjsko kopito preočitno I Razan tega prihajajo k nam saplonti in prcfesorji iz nemikih krajer, ki mi- slijo, da smejo zrhtevati od naiih Bred- njesoIceY ravno toliko, kolikor y krajib, kjer se goYOri in poačaje samo nemiko. Očitalo ee je celo v list h nek&- terim teh goopodov — re com, da so mej nem. profesorji tadi spoitoYanja Yredni in pOYsem nepriatrankišolaiki — da, ker so Yzgojeni y nemikonacijonalnem Yzdaija, iz ioYinisticnih razlogOY ne praY posto- pajo napram slorenskim dijakom. Zi to pa nimam dokazoY in nočem tega oöi- tanja takaj Yzdrzerati ; zahtevam pa y imena naie stranke, da Yisoka vlada pošlje k nam samo takošne prcfasorje, ki temeljito poznajo naše razmere in so Yesöi jezika mladine, ki jim je po- Yerjen8. Vie y pretečenih zasedanjih sem opozarjal Yisoko vlado na nedostatnosti, ki viadajo na goriäkih srednjih iolah, zato jih takaj ne bom ponavljal. Obrniti pa se moram na Ylado z resnim, opominom, da se otrese Ypliva nemških poslanceY in da naredi enkrat konec aramotnim odnošajem, po katerih vladajo y naiih deželah isvestni nemiki poBlanci, ne pa naučna Ypravp. Primorje pripada Primorcem in naii zaYodi in uradi naj ne bodo preskrbovalnice z& tajce. (ZiYahno pritrjeYaDj'e).To podčrtam praY posebno radi tega, ker naia mla- dina izgabava Ysled vednega priseljeYanja iz dragih dežel yso opanje, da si dobi kedaj y sYOJej domovini nameiöenje, ka- terega . . drngod priboriti ne more. No- čem trditi, da se z našo mladino navlašo tako ravna, da bi se jfj Tzelo pogam in da bi se jo odatranib od ačenja, toda prokleto podobno je tema. Raj pa neki pomenjajo izYeatni proYizorji? Provizorij y dežeinem äol- 8kem oadzcrniiUa, y Yodstva realke, na stoiici za kluaično filolcgijo! Z»kaj ae zadnji dve meeti aplch nUta razpiaali ? AH pa niinamo morda gospodoY, ki bi ta mesta zaTzem» i? Je paö ncY si stem, no men je etari, samo, da ae je postalo nekoliko previdnejši. Vsekako bodemo st&li na straži ! Stara naäa zshteva je nadalje pre- meščenje elovenskib tečajev koprskega ačiteljišoa v Gorico. To nam je Ylada Yze davno obljnbila in, kakor marsikaj dragfga — ne izpoinila. V reanfei je ekrajni ča», da pride ta zavod proč iz Eopr». Prostori y pritličji so vlažni, temni, leže pod višino ceate in uu to!; pedubüi kltttm üego ^üiskim sobam (Čajtp, čnjte !); četrt metra pod podom leži voda (čojte) ali pa celo člc- Yeike koati ! Poslopje je bilo namreö n cam in radi tega si doYoljajem gospoda ministra predaednika opozoriti, da se po zakona, ki je äe Yedno v Yeljavi, nima kaznoYati nobenega kaznjivega dejanja najstrožje ampak samo po poata?i; sicer ma ne pristoja Yrhovna pravica y Tod- tvu, in YpÜYanje Ypravnih oblaatev nR «j&saj^^ sodnike je atrogo preporadano. (Odobra- TtDJe) S kakinimi občatki naj itopi mla- deniö pred sodnijo, iko je zredol iz ta- kih ust, da oe dobi poitirne kazni, am- pak viijo samo radi tega, ker je bilo njegOTo dejanje naperjeoo proti Nem- cem. Ztgotarljam aicer, da take izja?e naprarljajo r sodniikih krogib najmaö- nejii rtis, ker ge raled njih ftegae zbu- diti aom na nepristranostl sodnikor, ka- teri nočemo, da se fzbadi. To pa le mimogrede ! Toraj iUlijaoe ae hode sedaj spra- fiti do zaresti, da so t Arstriji doma in sicer se jim hoče to zatest s tem rce- piti, da se jim da prarno f«kalteto. Da bi le irnela ta rapeh I Toda kaj pa z oami Slorenci na Gorilkem in s Slorenci sploh ? Mi stuemo trditi, da nimamo v goriikem me- itaniti jedae ljadakeiole, dasi obiskaje naše zasebne iole č r e z t i- 8OČ otrok (Čajte!) mi nimamo nobene trgorake, nobene obrtne sale, nobenega riijega zaroda za deklice, nobene sred- nje sole, ne realke ne gimnazije — o rseačilišča sloreaskem niti gorora ! Ij rendar imamo dretretjinsko re- čino T deželi in reö nego tretjino pre- biralcer r Gorici. Kako naj se mi čntimo doma r tej držari? Aü pa je trebe, da postanemo ne- patrijotični, da zgrabimo za rerolrerje zatc, d» so bo ozir jemalo na naie opraričene želje? Apeliram prar gorko na viaoko rlado, da se Tendar že enkrat zare sfoje dolžnosti, da nam deli prarico in da uTažnje resnoat časor, da skaže nam srojo naklonjenosi z dejanji. Eajti lepib beaedij imamo zarea, že zaiosti. Visoka rlada je izdelala zelo lep — dasi še redno pomanjkljir načrt za go8podarako povzdigo naie dežele, Nisem tako neakromen, da bi mislila, da bodemo r kratkem kaj ˇideli. 0 tem nas žalo8tno podnče pritožbe,) katere so naii jako častiti torariii iz Dalmacije takaj prednaiali. To pa ridim tadi sam, ker, rkljub obljnbi da dobimo 35 norih polt, ie redno niso rstanorljeni poštni uradi T Volöjidragi, r Opatjemsela in Štanjela, kakor tndi ie ni niti izdelan načrt za rrarnaro Vipare in sicer samo radi tega ne, ker rlada noöe zato dati srojegain- ženirja, ki je po frha sedaj brez dela. Elino, kar dohira nekaj oblike je vsta- nora brzojarne poataje r Kojakem. Jaz pa aodim, da s par brzojarnih drogor od Rozane do Kojskega ie ne reii pre- teöega gospodarskega pogina. Mod tem se pa rrarnara Saöa r Farlaniji I Jasno je, da te zgradbe Teljajo re- fiko denarja. Jaz «em tako radoreden, da rpraiam, od kod pa prihaja prar za prat ta denar? Brzöaa ne bo fiksna ideja, ako mislim, da bo akaiala rlada po starih izgtadih najpoprej Far lane porzdigniti, in da nam prepnsti, da kje obtiöimo. Saj mi imo patrijotični! Jaz prafim: rlada naj da Farla- nom, kar zahterajo, naj se smeje itali- jansko solnce nad oareöeno Farlanijo, ampak naj se nam ne smeje. (Veselost). Zahteram pa, da se takoj priöne rrar- narati Viparo in Branico. Vipara odnaia Tsako leto valiko množino rodovitne zem- Ije, ki je za gospodaratTO nepo?račljivo zgabljena; Branica je naprarila letos, ko je izstopila grozno ikodo; ceni se jo na 400.000 E; tadi Vipara je pofzroöüa nesreöo in za to ikodo je soodgororno Železniiko ministerstro, ker je opostilo ob grajeoju nore železnice rodorje rsaj de- loma rrarnati, da bi preprečiio poplar, ki se je lahko naprej priöakoral. Rarno tako polagam rladi toplo na srce, da preskrbi briäke in banjike kraje s pitno rodo; nepopisno je, kaj morajo Ijadje Tsled pomanjkananja rode trpeti. Dogaja se, kakor na Kiraaa, da morajo TÖasih nre in are daleö hoditi, pogosto v pekočem solnca, do bliioje reke, da zajmejo rodo polrebno za Ijadi in žirino. Kako diii taka roda doma, si lahko mi- elite, za Ijadi gotoro ni aiitna. Ne morem takaj nareati tseh željTi srojih rolilcar; mislitn tndi, da to sploh ni potrebna, ker rsa jih s öaatüim tora- riiera gasp. dr. Gregoroičem Tladi vže pismeno nazoanila; rendar smatram za BYOjo dolžno8t, da opozorim prar poaeboo na tole, namreö na cesto Golobrdo- Britof, Birbaoa-Fieana Msdana, Karnica- Ssmpas in na kolonako bedt>. Mora) bi aedaj obiirno opiaati ža- lOBtne razmere naiih kolonor; toda tt dolžnost mi je odrzeta, ker ima risoka i zbornica pred seboj poročilo g. drornega j sretnika Schallern-a, kojega je poslalo , poljedelsko ministerstro, da prooöi kolo- aat. To porodiio potrjaje skozi in skozi, kar sem navedel r srojej lanski ioterpe- laciji. Eoloni mojega roliinega okraja bodo goap. poročeralcn posebno hraiežai, ker jih pohrali, „da so na sploino pridni in raröni". Gotoro ma je tadi pritrditi, ko izrazi mnenje, „da rsako zboljianje njihorega stanja vtrdi brezdromno mej njimi rladajoči patrijotizem in da bist- reno purzdigns mej njimi reselje do dela". Tej jako resniöni pripombi bi hotel doatariti: Res je !tNaie Ijadstro je skozi in skozi zreato ceaarja in držari, ampak rarno, ker je, ne more razameti, zikaj rlada zanje tako malo stori. Naši koloni menijo, da so zaslnžili redje spoštoranje arojib oprariöenih zeljä in da bi morala rlada, ako razame lastai interes, pričeti r njihoro korist z rečjo pomožno akcijo. Gospoda ! Proaim, da ne pozabite, da prebiramo ob meji držare in da smo raled tega predatraže Arstrije. Vladi a dolžnost bi bila, da skrbi pred rsem za to, da ima ob meji zadoroljno prebiral- atrOj ki si je r sreaU, da, ker rlada ngodi potrebam, spada k držari in da dobira srojo reiiter r tem spojenja z držaro. Ne morem pa trditi, da bi bila držara srojo dolžnoBt izpolnila ; rideti je sicer, kakor bi se hotela poboljiati, toda zdi se mi, da smo daleö do rresničenja. Ako pa je kje potrebna nnjna pomoč, je po- trebna takaj. Z dilatornimi in nezadost- nimi sredstri se tej mizeriji ne pride r okom, treba, da se strari korenito premene ! Prer?norani predlogi, ki jih starlja g. poročeralec na 12. in 13. strani so gotoro hralerredni, brezpogojno je odo- brarati odprarititer robot. Ampak rei ti predlogi, izrzemii jed- nega, se ne morejo drogače areljariti kakor potom zakona. In, gospoda, ne rarajmo se: ta ri- soka zbornica pasti preteči ie mnogo own, preden prinese zakon, ki ga ni- mamo ie r predloga, kolonom srčno za- željeno pomoč. (Oiobraranje). Med tem rlada beda naprej, potreba in nezadoroljnoqt raste redno bolj in neodrračljiri posledica tega bo, da zaöne gineritti patrijotidno miiljenje r naših krajih. Po mojem mnenja se da tej bedi r okom pritt, da se kolonako zemljo pre- meni r malo lastninsko posest. (Zelo resnično !) Na to sredstro aicer namigaje „poročilo", ampak zdrkne örezenj iz jako razamljirega razloga, ker se namred ne sme zahterati denarne pomodi od rlade! Dragače se pa rpraianja ne da reiiti. Jaz si strar tako predatarljam: Kolonom gre slabo, ampak istotako tožijc goapodarji, da jim posesWo tadi ob do- brih letinah malo rrže. Ako je tako, po- tem se lahko dobe posestniki, ki so roljni — o rporabi priailnih sredster ne sme biti gorora — prodati kolonom sroj sret po primerni ceni. Nai kolon pa je na- radno rbožen, goapodar torej nima jamatra, da dobi od njega kapnine. Me- nim toraj, da bi morala držara r tacih slaöajih dati brezobreatna posojila, ki bi se amortizirala r daljnih obrokih. Da se pa prepreči, da osrobodjeni kolon raled za- dolženja propade in da postane zopet kolon koga drngega, treba je najti|mejo, črez kataro bi se zemlja ne smela hipo- tekarno obreatorati. (Zelo res I) Mislim, da ta razmotriranja niraajo nikakor zna- čajtt nkatastro falnega preobrata", ampak da se dajo jako dobro rreanič ti, sereda pa mo a pomocjo drža roega denarja. Toda kdor hoöe pcmagati, — se no sme sa mo platoniöno držati. KoDÖno bi to akcijo lahko prevzeli naii denarni zarod1, samo bi jih morala rlada tako podpirati, da se zareže jim povrniti morebitno zgnbo. Ako ima pa rlada namen prediožiti ri8oki zbornici zakonBki načrt r srrho preosnoie kolonskih razmer, L,a*> to kmaln atoriti, a pri tem ne pozabiti na to le: Vstanoriti treba komisijo, ki porar- nara prepire mej koloni in gospodarji. Ta komisija naj bi imela prarico razaoditi brez prizira poseboo one spore, kjer gre za porrniter poboljianj. Ne sme se namreö takaj prezreti, da so koloni najrernejii Ijadje, ki se Ie fežko odloöijo za prardo z bogatejšim po8estaikom, in ki se morajo odporedati srojej prarici, ker nimajo deoarja, da bi si najeli prarnega zastopnika. Po drngaj strani gre r tacih slaöajih za priprosta prarna rpraianja, pogosto za pravne na- rade in najrečkrat samo za quantum odikodnioe, toraj za rpraiaoja, koja reii deželna komiaija reliko lažje, zanes- Ijireje in ceneje nego sodnija. (Tako je !) Is laatne skainje kakor sodnik mo- rem pričati, da nimajo takdoe prarde nobenega zanimanja za sodnika, ker za- htevajo od njega le redko in malo ju- ridičaega znaoja. Prchajam na rprašanje ceat in o- menjam, da ima rlada rže r rokah na- tančen načrt rsih pri nas potrebnih cest; tehniöne moöi pa, a katerimi razpolaga, so tako neznatne, da ni misliti na resno izrr^iter teh problemor, ako ae ne po- množi izdatno inženerskega osobja. Ne- obhodno potrebno je potem tadi, da se za projektiranje in izrräiter zgradeb rsta- npri cantrala, ki bi, neodrisno od okraj- nih oblaster, se barila edino le a to na- logo. Ampak ie na jedno nerarnost bi opczoril, ki preti našema cestaema pro- grama: Vlada namerara prisperati k reöema s 60% rkapnega potreška; troiki za zgradbo cost samo na Kanalskem pa znaiajo par milijonor kron! 40% prisperka dežele in intaresentor so pa tako ogromne srote, da se jih po mojem mnenja ne bo moglo dobiti, Ako noče rlada, da pade res tozaderni načrt r rodo, mora brezpcgojno poriiati držarni pri8perek, kakor prispera za ceste Golo- brdo-Britof, Vrhorlje-Kambreiko z 80% potrebščine. Kdo pa naj plača 40.000 za cesto Kamnica-Šempas ? Prosim r tem pogleda risoko rladö, da doloöeni prisperek po- riia, ker bi se sicer projekt moral iz- jaloriti. Pryoimenorani dre cesti ae je za- delo delati že pred leti. Doöim se pa sedaj nadaljaje zgradba gorenje ceste, rstarilo se je popolnoma delo na ce«ii r idrijski dolini iz neznanih ali rsaj iz nerazamljirih razlogor. Dograjena je cesta približno dra kilometra; ta del ceste ne zdražaje nobene rasi z drago, niti ne z osamljeno hiio. Po prfem ki- lometra se še ridijo sledori porabe, osta- nek je popolnoma zapaiöen. Na tboj cesti raste trava in robide samotarijo tamo; nekoliko odriračer gleda otožno in za- ristno na nasprotni breg Idrije, kjer ae vije na italijanaki zemlji, samo par me- tror oddaljeno, rzorno rzdržerana cent a; sredi naie ceste se rzdigaje že par me- tror risoko drero kakor ridno znamenje nemarnoati naäe rlade. (Veselost.) Eakošne so pa razmere r idrijski dolini? Dežela je rodoritna, prebiralstro pridno in delarno, toda je — člorek bi ne reroral — popolnoma loöeno od dr- žare. Tamo ni nobene rozne ceste, ki bi rezsla deželo ee soiko dolino ali pa B Krminom. Ljadje morajo, ako hoöejo avoje pridelke prodati r Arstriji, iti r Italijo črez Idrijo, — če sianje rode to sploh dopusti, ker tadi mostor ni — morajo, prišedii na italijanako cesto plačati ri- soko priatojbino in morajo potem roziti are in are, dokler dospö pri Golembrda xopet r Aratrijo. Kazan tega morajo re pastiti Bpremljati po rsej italijanaki ceati po italijanBkem fiaancarja, kojema mo- rajo zopet plačerati piedpisano priatoj- biao — mislim za zgaho časa. Ampak ta organ ni redno pri roki, ker mora izpolnjerati rendar äe drnge slažbene dolžnosti; iz tega prihaja, da morajo naii Ijadje čakati nanj rčasih po reö or in tako zgabljati sroj dragi čaa. To go rneborpijode razmere, ki zahterajo takojiaje remedare. Naäe cssarju zresto prebiralstro pa zasrkavajo in zaemehajejo Italijani, da bode namreč čakalo na reöne case do- gotorljenje caste. Ako ao pa razmere r dolini Idrije obapne, niso mairj žalostne na cesti — ako 86 sme imenorati cesta ilorita zemlja potroiena z debelimi kamni — Barbana- Fleana-Medana. Ako je ta — recimo toraj — cesta po dežja zmočena, ne more noben roz črez, člorek pa hodi po njej samo r največi nerarnosti, da mn čerlji obtiče r globokem blatn. Tadi takaj je nnjna pomoč potrebna. Visoka zhornica ! Prosim oproiöenja, da prar za prar nisem gororil o noj- naati badgetnega prorizorija, ampak go- rorili, sem o teh stvareh. ker so samo na sebi nnjne; moral sem jih omeniti, ker niraam drage prilike o njih takaj gororiti; moral sem to omeniti, da sem opozoril ie enkrat rlado, da so pri nas ljadje, ki morajo nararnost stradati. Razmere r teh legah so doapele tako daleö, da je prebiralstro obapano in da začenja zgabljati zaapanje r boljio bodočnost^ ker je izroöeno bedi in po- manjkanjn in rkljab tema ne dobira pomoöi od rlade. Zagotavljam Vas go- spoda, da prihajajo k meni ljadje, ki mi s solzami r očeh tožijo sroje stanje, ampak rkljab tema, da je rlada na te razmere opozorjena, ni je mogoče zdra- miti iz njene letargije! Eako dolgo bo to ie trpelo, ne rem; rem pa, da ne sme reö dolgo trpati, ako 86 hoöe rzdr- iAti patrijotiöno miäljenje naiega Ijadstra. Poslanec Fon je potem ie narel pritožbe itajerskih in koroikih Slorencer. Moderna, vzorna sola v Kopru. Tu pa tarn je že bilo naše poslopje nekoliko opisano. Ne vemo pa, če je kdo to prebral, ali se je sploh javnost za to kaj zanimala. Seveda, nihče si ne more predstavljati teh prostorov, ako jih v resnici nima pred očmi, ako ne gre noter in si jih ne ogleda. Morali bi imeti izvanreden dar, da bi natanko očrtali in živo predstavili to, v pravem pomenu besede, „gnojisče, podzemeljsko stranišče". Že sama zunanja oblika ti ne more povedati, da se skriva v tem zidovju c. k. učiteljišče. Nekoč je prišel neki kmet kupovat v to poslopje — to- baka. (Resnična dogodba.) A pustimo te akoravno opravičene sale. Ako stopiš v poslopje v suhem vremenu, tedaj ob- čutiš neprijeten hlad, ki te prešine do kosti. Od tal do vrha prepregajo stene velike plahte plesnobe in vlage. Kaj pa še le ob deževnem vremenu. Kadar ko- ličkaj potegne jug, že vam začne cur- kljati iz vseh kotov, od vseh strani. Na mnogih krajih moramo preskakovati cele mlakuže. Ravno tako je v posameznih razredih. Pod nami voda, nad nami voda, pred in za nami voda. Ako privzdigneš desfre in nekoliko pobrskaš, naletiš na 2 m debelo plast človeških kostij, pod ka- terimi je voda. Spodnji prostori so de- loma do 60 cm pod zemljo. Pod stro- pom nismo varni. Iz stranišč se širi pri- jeten duh po celem zavodu. Peči so tudi dobre. Vsako leto jih flikajo, a vendar ne odgovarjajo potrebi. V teh mokrih smradljivih, zaduhlih in zakajenih, pod zemljo se nahajajočih prostorih (luknjah) mora ubogi dijak in profesor presedeti do 8 ur na dan. In potem? Da bi prišel vsaj v kakšno suho Dalje r Prilogi. Prilofia „Gorici" ». 11 one 19. flee. 1908. in gorko staiiovanje, ali tarn naleti na skoraj isto. Vprašamo višjo gospodo, koliko časa nas pusti še tu liirati! In ti slovenska javnest, ali se ne zganeš sedaj za nas ? Vzbudi se, in za- htevaj kar ti gre po pravici!! Sloven ski učiteljiščniki. Premeščenje slov. uči- feljišča v Gorico. Znano je, da si prizaderajo poslanci S. L. S., da bi vlada premestila sloven- sko aöiteljiice iz Eopra v Gorico. Pre- meičenje uč.ieljiioa v Gorico je opravi- Čena znhteva goriških Sinvencev. 0 tern so naši listi ž9 večkrat pis».!! in pojas- njefali razloge. Vlada se yd bila že po- polnoma sprijaznila s to mialijo in dala naiim poslancem zagotovilo. A öajte ! V zadojem trenotka je zaöel tema naspro- tovati o b a o j e n i proit Faidatti in njega stranka. Tako-le piše 1' „Eco del Litcrale", g!asilo Faidatti-jere stranke, z dne 14. t. m.: „Z re sei j em nazna- njamo, da so naii poslancido- segli, da je vlada odgodila premeičenje Blov&nskega uöi- teljišča iz Kopra v Gorico, na drug i strani pa da so priborili vstanovitev novega ital. uöi- teljiiča t Gradiici neglede na to, ali dosežejo Slovenei premeiöenje ali ne. Ko bi Go- rica imela dragaöne zastop- nike (namreč Faiduttijevce), „bi se gotovo slov. ačiteljišoe nik- dar ne premestilo t Gorico". Ted a, kje so zastopniki gori- ikega meat a, d a bi ye uprli?... Veaeleč se s ija jne pridobi t t e za Gradišče, žolimo, naj bi naii poslanci ol> v urovali tudi posestrimo Gorico preteče nevarnosti". Tako deloje Faidattt-jeva stranka. Glasilo FaidattijeTe stranke sarno pravi, da liberalni Italijani niso tako nasprotni Slovencem ko Faidattijevci in da ne znajo tako ikodovati Slovencem, ko oni. Iz tega sledi, da so Faidattijevci, kar tadi sami priznavajo, najodloonejši in najnevarnejši naßprotniki Slovencem. Rojaki, čitajte in premiiljujte tebe- sede! Zapomnite si jih in povejte na vseh shodib liberalcem in „agrarcem" v obraz, da so v deželnem zbora zvezani s tisto ital. stranko, ki bo javno baha, d a z n a mejvsemiital. strankaminaj- bolje ikodovati Slovencem ter vničevati njih prizadeva nj a. Dopisi. Št Audrež. —¦ V zadnjem dopisu smo se poslužili nialo hurnorja, ki je, kakor pravijo stari ljudje, pol življenja. Smeha je bilo po občini polno. Danes hočemo resno govoriti in prisiliti neka- tere osebe, katere hočejo na vsak način dokazati brez prič in brez dokazov, da je naš g. župnik obljubil cerkvenim pevcem 60 gld., potem pa besedo snedel, da to javno dokažejo. Mi smo v nekem dopisu uže pri- bili, da naš g. župnik ni cerkvenim pevcem nič obljubil in zato seveda jim tudi nič dal ni. To smo trdili, in predno smo zgorajšnjo trditev napisali, smo se pri verodostojnih osebah tudi dobro informirali, kajti mi ne pišemo kar tje v en dan, kakor dopisnik „Soče", ko ne more še danes dokazati, da je pisal dopise iz Št. Andreža, ki so bili priob- čeni v „Gorici", g. dr. z mirenske ceste, vsled česar je ostal grd lažnik in podli obre k ova lee, častikajec, ki ne apada v pošteno družbo. — Mi pi- šemo resnico, in ko smo napisali trditev, da g. župnik ni obljubil cerkvenim pev- cem nobene nagrade, smo pisali tudi resnico, katerv lahko vsaki čas doka- žemo. Poprej pa slovesno pozivljamo lažnjivega dopisnika, naj pride z imenom na dan, pred kom in komu je g. župnik obljubil cerkvenim pevcem nagrado. Do- pisnik sicer nas pošilja k našemu g. županu, da nam bo on povedal ko- mu je naš g. župnik obljubil onili 60 gld. ~ Na tern mestu pozivamo dopis- nika „Soče", naj se še enkrat natančno informira pri našem g. županu, in mi trdno upamo, da mu bo naš g. župan resniffo povioal, kajti resnica je Bogu in ljudem ljuba. Ako nam potem do- pisnik dokaže nasprotno, kar mi tukaj trdimo, kapituliramo pred njim. Na dan resnica, naj se zgodi karkoli. Mi stojimo pred štandrežkim občinstvoni jasnega čcla in čisto vestjo, ter se bojujemo z odprtim vezirjem. Dopisnik se spodtika v „Soči" tudi ob govor našega g. župnika v cerkvi, v katerem je pojasnil zadevo g. organista. Govor je bil miren, stvaren. „SočV pa pravi, da je prišlo neki zelo pobožni gospej slabo vsled tega govora, češ, da je g. župnik napadel osebe itd. — Da bi prišlo slabo tisti zelo pobožni gospej zaradi cerkvenega govora, je — narav- nost rečeno — zlobno natolcevanje. Poznamo tisto gospo, katero so zadeli še veliko hujši udarci, pa ji ni prišlo slabo. — To smo bi i prisiljeni povedati po brezvestnem izzivanjn lažnjivega „So- činega" dopisnika, kateri vlači v dopisu samo take osebe, katere je v prej- šnjih časih mazal. Namen pa je prozo- ren: ker niso še popolnoma liberalne, jih moramo hvaliti, takoimenovani „kle rikalci" jih bodo pa napad ' . in tako postanejo te osebe, katere >tojijo na krmilu občine, naše, liberalne. Ta n men ima dopisnik „Soče". — Mi pa «.imamo pred očmi resnico in zato se bomo za njö bojevali junaško naprej! Več o b či narj e v. Kobariiko. — (Strašen zlo- čin T Staremaelu.) — 0 takem zlo- öinu, o kakorinem Vam moram sedaj poročati, moja roka ni še pisala. Groza speletava öloveka, ko pomisli na dogodek, ki se je odigral dne 10. t. m. v Starem- sela pri Kobarida. Oneajenega dad je prišel finanöni respieijent t Staroaelo in se pedal v krčmo k znanema gostilni- öarja „Barča". Nakrat so öuli sosedje iz gostilne streljanje. Prihiteli so pogledat, kaj 86 pri „Barča" godi. la glejte. Nadil se jim je grozen prizor: Gostilničar „Burč", star 80 let, je ježal mrter v krvi na tleb, zr&ren njega je tadi v kr?i ležal mrtev ftnačni respieijent. Ni treba poroč&ti, da je na- pravil ta krravi dogodek atraien alia na prebivalstro. Za pravi vzrok tej tragediji se ne re. Vsa stvar je v neko temo za- vita, je misterijozna, poiebao pa ie za- radi tega, ker se je na fnaaöni poataji T Ereda dne 2. t. m. aatrelil neki d r a g i sinančni nadstražnik. Ljadje komentirajo na razTe načine ta dra dogodka. Dolenje Cerovo. — Gosp. urednik, ! prosim sprejmite par vrstic v svoj cenj. | list, da se bo tudi naš glas slišal izveu | okvirja naše občiue, da bodo tudi drugi • vedeli, da se po naši občiui ne cedi med in mleko, da ui ne tako kakor bi moralo biti, da se nam ne deli pravica, kakor bi se nam morala deliti, kakor se deli n. pr. Nemcem, ki placujejo ravno : tako cesarske davke za vojaštvo, urad- ništvo in druge državljanske potrebe, kakor mi Slovenci, za katere naša vlada nima skoro nikoli denarja, da bi nam zboljšala naš gmotni položaj, ki smo ji le zato v državi, da ji služimo kot mr- tvo orodje, katero se da porabiti ob vsaki priliki. Poročati moram, kako slabo smo postreženi s poštn nv obhodnikom. K nam pride pismonoša iz St. Ferjana trikrat na teden in sicer vsaki pondeljek, sredo in petek. Mi ne nič očitanio pis- monošo, ker on naredi, kakor mu služba predpisuje. Da se nam krivica godi, to rneiida spozna vsak. Saj plačujemo dav- ke kakor meščani, ki imajo vsaki dan trikrat pismonošo na pragu. Mi sicer tega ne zahtevamo. Zahtevamo pač vsakdanjo pošto. Te dni je dobil nekdo zelo važno pismo iz bližnjega Solkana. Pismo iz Solkana do Dol. Cerovega je rabilo — čujte — štiri dni. Napravili smo prošnjo na poštno ravnateljstvo v Trst, a zastouj. Še odgovora nismo do- bili. Potem smo se obrnili na liašega drž. poslanca Fona, da bi nam ' on po- magal. In res, meseca oktobra je prišel poštni komisar iz Trsta in se natančno informiral o naši poštni zvezi. Spoznal je, da se nam krivica godi ter obljubil, da se bo ta reč uredila. Smo uže blizu konca leta, pa še ni nič. Same obljube, dela pa iiic. Takose ima ljudi za norca. Če bi vladale take razmere kje na Do- lenjeavstrijskem, bi se jih kaj odpravilo, za uas pa so dovolj obljube. Mi se mo- ramo s terni tcrlaiiti. Saj drugega Slo- venci uže tako nirnamo od naše slavne vlade, kot samo obljube. Mi ten obljub smo uže siti in pričakujemo kaj dejanj. Pri nas imamo tudi poštno nabi- ralnico. A kaj nam pomaga ta, ko pisma po dva dni v nabiralnici ležijo. Raje no- simo pisma v Gorico kot v našo nabi- ralnico. Mi potrebujemo svojega pošt- nega obhodnika in tudi ne odnehamo, dokler ga ne dobimo. Bližajo se občinske volitve, katere obetajo biti jako živahne. Bomo videli, kaj nam prinese prihodnjost. — Dne 2. dec. so imeli tudi naši otroci šolsko zabavc. Po sv. maši so se podali šolski otroci v solo, kjer so de- klamirali, peli in šolski voditelj g. Reja je obdržava! govor na cast našega vla- darja. Nekdo. iz Podgore. — Javljamo slaroema občinstTD, da bodeta imela tamoinja otroška trtca 20. t. m. btojo „Božičnico" T dforani g. Breganta. Otroci obehirtcav bodo deklamovali iaigrali. R^zjvetljeralo pa bode dvorano kraano božidno droro. Matere, prilika se Vam nadi, da razre- selite sfoje otrociöke. Ob enem razreae- liio se bode tadi vaie sres, in pomaga te z fašim obiskom, da bode naša „Božič- nica" tim bolj aaimirana. Ne zamaiite to trilike ! Vdeležte se tbi te „Božič- niceu. Pokažte, da üö zanimate zi našo mladino. Program „Bjziönice" je sledeči : I. GjTor. 2. Maliter. 3. Pozdrar. I. 4. Petje. II. ö. Bjžičnemn dreresa (dekU- macija) II. 6. Smetaaa. (prizorček) I. 7. Njega reličan^Ua (dek'amacija) I. 8. Bo- žična (deklamacija). I. 9 Štirje letni čaai. (prizor) I. 10. Ž ra siika, II. 11. Tonöek, (deklamacija) 11. 12. Sirots, (prizor) II. 13. Mala kaharies. II. U. Z**panöek, (prizor) II. 15. Igra. Sirotek t 2. dejanjih. 16. Zahrala. II. 17. Ž va slika. Razdeliter daril.^Mdd posamezni toökami sviratambu- raiki zbor drašUa „Podgorau. Začetek točao ob 3. pop. Vstopnina 40 Tin. Izpod Triglava. — (Zalostna smrt.) — Dae 10. t. m. cb itirih zja- traj so je podal Andrej Eomac (Mota) iz Trente it. 15, loTski in c. kr. gozdni čuraj, občeznani gorski rodnik, ki je sto- pil nad 100 krtd sireoaa TrigUrn na glavo, se je podal iz Trente črez Veriec ? EraDjskogoro po srojih opravkih, pa kakor sa je dognalo, ni došel v Eranj- skogoro. Pred odhodom od doma, je ja?il dražini, da se »roe najbrže že isti večer iz Eranjskegore domoT y Trento. V noöi od 10. na 11. t. m. je ˇ Trenti močno snežilo, rar no tako tadi ves dan ˇ petek. II. t. m. je iel takajioji posestnik Anton Tožbar, p. d. Špik ob 5. ari zjatraj na prošnjo žene Andreja Eomac naproti A. Eom&ca, a ga ni sreöal; sßl je celo t Eranjskogoro poizredovat po njem, toda tarn ga ni nihče fidel. Aatona Tožbar je biio sedaj jasao, da je zginil Andrej Eom&c na poti iz Trente v Eranjskogoro ter elutil nesreöo. Tcžbar se je vrnil še isti dan iz Eranjskegore po zelo sneženi poti. Ifti večer se je potrebno akrenilo, da se je podalo r soboto zjatraj 16 mož iskat pogrcianega A. Komac, in so ga res našli mrtvega pod smrekami na trati bliza poti t kraja „Hadararna*, nedaleö od prelaza „Mojstrorka". Zločin je iz- kljačen, kar ponesračeni Komac je imel le majhno neznatno rano na desnem lica, pod skranjo, najbrže veled padca. Skoraj gotovo ma je priilo slabo, krenil je nekoliko t stran, da bi se odpoöil na lepem prostora, r za?etja smrek, toda tarn n?a je neizprosna smrt pretrgala nit žifljenja in preselila t ?ečnost. Pad zalostna smrt! — Re» ne ?eno ne are ne dneva, zato bodimo vedno priprayljeni, ker kakor tat po noči pride snort ko člo?ek morda najmanj mtsli. Nagle in nepre?idene smrti, reii nas, Gospod ! — Pokopan je bil dne 14. de- cembra. — N. p. t m. Volčjigrad. — (Šolsko rpra- ianje.) — Žmi pa pride ko- menska komora, ali b^.je reöeno, le naii hlapci, 8 pahlim izgOTorom, da jih moti zTonjenje pri pooka ter bi radi noro iolo, in glejte, iol. stet bo öisto spreme- nil lice, kakorino je malo preje kasal nam, in z odprttmi rokami kleöe lezel naproti komori ter glasno izgorarjal: „Vaša želja je moja". Vpraiamo: Ali ne ravna okrajni šolski solski svet r Sežani z nami po maöehovsko, med tern ko ite- vilo petih komenakih reljakor Ijabeöe nase pritiska in z dobrotami obsipara? Vprsšamo: Ali ne stori Sol. sret naravnost nekaj kriviöneg«, ako zida ˇ Eomnn 6-iazrednico, katero sahtera ne* kaj sebiönezer in prevzetnežar, nas pa, Y ki res krTiTO Solo potrebajemo, hcče pritiioiti ob zid ter za Tedno h Komna T tem or.irn prikleniti? Vprsiamo: Ali je to prnično in poäteno, da zi naJe Sole ni denarja, med tem ko za komenske in preserske otroke popolnoma jsadoetoje sedanje poslopje ? AH ae no prari to kmetaki žaljari denar za nepotrebne nb'i t brezdco metati ? — To ae ridi, kakšen doh vlada t so- žanskera so), svetu i Kaj ne gospoda! Mi kmetje ee ne znamo elastično kretati, globokih poklonov delati ter izbrano go- toriti, kot komenski žapaoi in nöitelji ! Kaj ne, da nits kmete ne pozna nikdc, razen beriöa, ki pobira davke ? Naa imate za nevedneie in tepca. No, čeraTDO ne Btojimo T tisti rrati kot Vi, toliko pa le T6D1O, da*se nam godi krirfca, reiika krivica !! Do tega korakft nas je priredel obnp ker za naše aprafičene proiaje so pofsodi zaprta ošesa. Če se pa na gori opisanem koma godi krivica, naj se opr&- ričf, dragače bodemo začtt) nadaljerali. / PotrpežljiTOst je pri krajn ! Grahovo. — Shod noiopečene sloTenske kmetijske, ali bolj imonitno rečeno : agrarne stranke, se je rriil 8. ' t. m. pri nešamn „agrarca", biršem ža- ] pana „dobrega" spomina. Na shada je j goToril g. Mermolja o že zasnih stra- ! reh, kakor jih opiauje „Nai glas". Na- bralo se je bilo precej radorednežer, ka- terim je razkazoTai garornik sioje ža- ljate roke. To bi si bil lahko prihrsnil, iolje imamo mi rečje kot on. Dosegel pa je „Telikanski Tspeh", ?se naše liberalce je pridobil za njegOTO „kmetsko" stranko. Naii krömarji so postali na mah navda- šeni agrarci. Res, prari čodež! Mi se celi komedji smejemo; ?emo, da je to önden nestvor, kojega noge so agrarne, roke narodno napreine, trap je 30c. de- mokraiki, glara pa srobodomiselna. Tak nestvor naj si obleče kakoršno • koli obleko, če hoče tadi kmečko, mi vemo, da je za nič. Kmetje pa se tem zresteje oklenemo naie S. L. S., ker ona edina je naia opora. Eden izmed narzočih Polilični pregled. Državni zbor. V torek je poslanska zbornica re- iila zakon8ki načrt glede proračanskegi profizorja nujniai potom Tsprejemii istega T vseh treh bran jih. V sredo je pričela poslanska zbor- nica razpraro o nojoih predlogih glede aneksije Bosne in Hercegovine. Prri je goToril princ Liechtenstein, ki je zago- rarjal jngosloranske zahteve glede ten dežel. Zahteral je, da se rse jugoslo?an- ske dežele, zdrnžijo t eno celoto pod žezlom Habsbarike dinastije, ker so t narodnem ozira vseskozi enotne. Nato je pos', dr. Sastersiö med sploino pozornostjo utemeljeral najni predlog „Nar. z?eze" naj se ? Bosni in Hercegovini nemndoma a?ede konstitacija Dr. Šnsteriič je izjaril t imena ?seh ja- goslofanskih k'aboF, da stopajo Jagoalo- vani prvič t debato po aaekgiji ? tem predmetn, a tako, da izjavljajo, da to nima nikakega prejadica na državno- pra?no staliiče Jugosloranor, ki stoje na staliiča, da se mora tadi BoBna in Her- cegovina zdruziti ˇ eno držarno celoto z drugimi jagosloranBkimi deželami pod krono Habsbnržanor. Čelki socijalec Nemec je na koncu sTojega dolgega govora, v katerem je med drngim tadi ostro ožigosal ponem- čeralni namen naie vlade t Bosni in Hercegovini, izjavil, da bodo Bccialcigla- sovali proti aneksiji. — Vsenemec Malyk je oznaöil aneksijo Bosne in Hercegovine za zločin in je rekel, da bodo Vsenemci istotako glesovali proti anekaiji. V öetrtek je poprijel besedo kot pm gotornik ministerski predsednik baron Bienerth, ki je na podlagi dobljenih in- formacij od miniftterstva za zananje za- dete odgOToril na interpelacijo vnanjega položaja. Iz njegOTih izvajanj je razridno, da se pogajanja med Turtfijo in Arstrijo I ztradi aneksije BDsne in Hercegotine nadaljajejo ter da sa nshijajo r dobrem tira tako, da se je nadejati ˇ tem po- gleda agodriPga vspehi. Rekel je tadi, da pride gotoro do koofarence. Gororili ro äe drogi gOTorniki eoi za, drcgi pa proti ancksiji. Včeraj pa se je razprara o anek- sijski [iredlogi zakljuöila. Predlogoma kneza Lichtensteini in posl. dr. Saster- ši(5a se je priznala ^najnost, dočim ni predlog posl. Ncmca in dr. Adler-ja za- dobil iivitrotjinske veöiao. Po kratki debati je bila aneksijeka predlcga i dostarki dr. Saateriiöa in dr. Adlerja izročena aneksijskema odseka 52 članor. Na to jt zbornica pričela razprar- Ijati nnjni prtdlog dr. Silber-ja glede trgoTin8ko-poiitiöü??a pooblastnega za- koaa. Danes zopet seja. Slovenski parlamentarni centrum. „Narodna zreza44 je sogtasno akle- nila politično zrezo 8 öeiko-narodnimi katolidhimi poslanci (17 mož) in petimi Starorasini r sTiho skapnega postopanja. Zreza bo nastopala tako, da bo r rseh taktičnih, gospodarskih, kaltarnih in na- rodnih rpraianjih sklepala aknpna par- Umentarna komisija. Ta siovenaki blok bo itel 59 poslancer. Aehrenthal pojde? Neki nemäki list hoče redeti, da so ministra za Tnanje zade?e barona Aehreathal-a že iteti dneri. Njegor na- slednik ima baje postati poalanik na ra- 8kem drora grof Berchthold. Notranji politični položaj. MiniBterski predsednik baron Bie- nerth žaga zopet s § 14, ako ae zadobi najni predlog giede poobiastilnih predlog, tičoli se trgorinske pogolbe se Srbijo, o kateri je začela včeraj zbornica razprar- Ijati, dvetrotjin8ke Tečine. Tem prodlogom se namreö agrarci trdovratno protivijo. Vendar pa ni ie splavalo po vodi npanje, da se Btenertha ne posreči pridobiti tadi agraro8 za te predioge. Godbe pri deželnobrambovskih polkih. Ministerstro za deželnobrambo je odredilo, da se pri vseh 28 peipolkih brambovceT osnajejo rojaške godbe. Otvor.tev turškega parlamenta. V četttsk je bil taräki parlament 8lovesno otvorjen. Cirigrad je bil ta dan praznično oblečen. Streljanje iz tapor je oznanjalo ta relevažen dogodek. Pred prihodom saltana so se rsi porabljenci zbrali v parlamenta in sicer T«i v paradai anifcirmi, poslanci pa r civilni obleki. Ko se je pojavil sultan r parlamenta, so Tsi vtjtali. Sultan je bil fideti moöno ganjen. Potem je prvi snltanor tajnik pre- i čital stolni govor. Ko je bil piejtolni go- : vor prečitan, je sultan pozdravil poslance i ta se potem podal r saloD, kjer je Tsprejel dahorne, dostojanstrenike. itd. I Pri otroritri parlamenta so prisost- | Torali poalaniki in zastopniki raznih | držar. — ¦ Novice. Yesellca ,Slov. E|irotiSčau se bo i vriila, kakor uže ? zadoji številki objai- ; Ijeno, jatri t drorani pri „Ziatem Jalenu" I ob 4 in pol pop. Opozarjamo še enkrat ' slotenako rodoljabno občinatro, da go- - tovo poBeti to prirediter, ki bo nadila lep dašerni ažitek, »raren tega pa pod- premo,ako se ˇ obilnem itetila adeležimo te prireiitf e, za nas Slovene® prekoristno stvar. Zatorej jatri popoladne na vese- lico „SIot. sirotiiča" k „Ztatemn Jelenu". Fromocija. — Nai rojak od Sv. | Lucije, gospod Wan P rogelj, je te dni ! us danajskem TseaoiliSču izvrstno rigo- roziral in bil dne 19. t. m. promoviran ˇ doktorja modroslovja. M lad emu g. dok- tarja iskreno čestitamo ! Osebna vest. — Goipodn Guatafu Novako, profesorja na taküjinji gimnaziji, | je podeljen naBlor Solskega svetaika. Karol vitez Difacis umrl. — V četrtek zjutraj je naznanil brzojav iz Trsta, da je tamkaj nenadoma umrl predsednik višjega deželnega sodišča Karol vitez Des a cis. Pokojnik je imel šele 56 let. Kot uraduik je bil ranjki vseskozi pravičen. Slovenci ga poznamo kot takega še ko je služboval v Tolmi- nu. Kot predsednik okrožnega sodisča v Gorici si je pridobil splošno spošto- vanje. Vedno je povdarjal, naj uradniki občujejo s strankami prijazno in v nji- hovem jeziku. Spoznal je neobhodno potrebo znanja slovenskega jezika na sodišču v Gorici in to tudi zahteval od podrejenega uradništva. V uradovanju se je strogo držal principo: Vsaki na- rodnosti svoje. Slovenci stno videli v vitezu Defecisu pravičnega uradnika. Ko je bil imenovan predsednikom višjega deželnega sodišča, smo z veseljem bi- lježili to vest. Le škoda, da je ostal na tako važnem mestu le malo časa. — Pogreb, ki se je vršil v petek, je bil veličasten. Iz Gorice se je podalo kpo- grebu več višjih sodnih uradnikov. N. p. v. m.! J5inrt.ua kosa. — V torek popo- poiadne je amrl po kratki bolezni ? Podgori gosp. Andrej K o i j a n ö i č, tb- leposestnik in birii dež. poslanec v sta- rosti 77 let. Prihodnji torek, dne 22. t. m. ob 8h zvečer nadaljuje v S. K. S. Z. g. dr. Brecelj svoje predavanje o prebavi- lih. Predavanje bo predavatelj razjaš- njeval s skioptiškimi slikami.Ker je predavanje toli zanimivo, kolikor ko- ristno, se je nadejati obilne udeležbe. Prostor: Gosposke ulice 6, drugo dvo- rišče. xxxxxxxxxxx Audreju Gabrščeku. — „SočaM je začela po zakljačka deželnega zbora grozno bobnati o slabih deželnih finan- cah ter izkoriščati jih proti naši stranki, na kar je dobila od „Goriceu zaslažen odgoior. — Nato je zaöel A. Gabršček sam s srojim podpisom polemizirati ˇ isti zaderi, naslovitši st oje Članke na prof. B. Tadi na to je dobil straren, mi- ren in resen odgofor. Sadaj pa zahtera narainost ? „Soöi", naj se prof. B. pod- pise, da bo tedel, s kom ima oprariti, in to radi tega, ker ne more na naše zaderne članke strarno odgovarjati. Na to zahtefo odgovarjamo po „Sjčiu z dne 17. marca 1900 a potreb- nimi spremembami sledeöe : „OdgoTor v „Gorici" si je priskr- belo naie aredniitro, pa naj ga že spiše Peter ali Parel. Ta so gre za stfar in ne za osebe. Kdor je odgovor spisftl, oatane docela rsojedno..." Tako je odgorarjala „Sjöa" na slično zahtevo 1. 1900; a mi dodamo ie tema: Kdo je pozval g. G., da se pod- piše pod srojd člauke ? — Nikdo ! — Turej tadi nima nikake pravice zahte- vati, da se ma ne sme odgorarjati brez podpisa. Kar se pa tide skriranja za 8lamaatega arednika, naj Gabtšoek naj- prej izpraša srojo vest, koiikokrat ga je zlorabi), ko je pisal „Tatti f/atti", metal okolu sebe s kvintali neporabne, žegnane in nežegnane prodane mase ter na ne- ča?en način opsoval različae poštsujake T deželi, tako da se je io ceio njegorim pristaiem stadiio. Pred srojim pragom naj pometa! Zakaj ne morejo nič delati! — Ni bilo menda &» »lüvenske stranke, ki bi bila imela tako lepo in komodno sta- liiče, kakor so je imeii naii takoimeno vani „agrarci" za minolih Toliter. Bili so kot „nofa atranka" nepopisan list, niö se jim ni moglo očitati, nič grajati. Oni pa so imeli nasproti naii stranki lažje Btaliäöe ; kajti c strankah, ki so že dolgo obatojale in delovale, se žo da kaj poTcdati, če ne gre dragaöe, se zavija, obrekuje. la znano je, da za „iimfanje" ni treba hoditi y Solo. — Pa minali so lepi äasi voliter, minali Iepi öasi obljab ; nastopila je doba resnega del», ali za „agrarca" ne; oni ie redno v^trajajopri obljbWah, katere po thodih prodajajo po ceni kot ČiČ ocet in ne poznajo niti pre- govora: 0 J samih besedi bo ölorek ne redi. Na delo za kmeta niso zadeli niti i9 misliti. Slika njih napredka je njih „Glasu. Tako reselo življenje mislijo ie nadaljevati ; kajti r „Našem glasaM se izgorarjajo : „Pod temi razmerami, ki ae- daj vladajo in ki jih je vsUarila Jjadeke stranke (ta je sereda ie zmeraj „jeraza- lemski kozelul) razdirajoda politika, je absolatno nemogoče fstvariti kaj stalno koristnega za naie ljudstvo". — No, to je pa zares ceni izgoror 1' Ali Ijadstfo bode kmala znalo dati tema izgorora tadi primeren odgoror: Ko ate obljab- Ijali, Vam ni bila „razdirajoöa politika" niö na poti! — Mi pa tema izgovora odgorarjamo : Delo naie Btranke za Ijad- Btro lepo napredaja tadi yzlic oui „raz- dirajoöi politiki". D*, da, priprihodnjih vclitrah pojde „farbanje" nekoliko teža?neje. V Tomaju prirede tamoänje šol- ske seatre, ki vodijo zarod „Etizabetiiöe*, doe 26. in 28. t. m. ter 1. Jan. 1909 lepo „Božičnico", o priliki katere se bodo igrale lepe igre in rprizarjale žire po- dobe ter pele lepe pesmi in deklamirale deklamacije. Poznamo prireditre tegaiol- skega zaroda, obiskali smo aže red iol- skih zabar, ki so se v zavodu priredile, in Tsakikrat smo bili preaeneceni ob le- pih nastopih iolskih deklic in ob lepem proizfajanja krasnih iger in prizoror. — Tadi letos nam nadijo čč. iclske sestre W'iliko, da si ogledamo, kaj zmorejo iolski otroci, vzgojeni pod marljivim nad- zorstvom in aöenjem čč. iolskih sester iz „Elizabetiiöa". Posetiti moramo ve- selno v obilnem šterila. — Vspored pri- oböimo prihodojič. Volitve T predstojaistvo zararo- valaega zavoda za nezgede na delu, ki so so tršile dne 16. t. in. t Trata, so izpadle za naa Slorenceäe precej ngodno. Zmagali smo t VI kategoriji v ßknpini delodajalcev in delaTcer. Ieroljena sta v skapini za delavce: Jeriha Anton, ka- kor pravi ad, Fran Gomisöek, kakor na- mestaik; t skapini delodajaicer sta iz- voljena: Feliks Stare kakor prari ad in Petria kakor nameatnik. V dragih kate- gorijah smo padli. Z Tspehom smemo biti za enkrat zadovoljni. Do sedaj so vodiii to zavarovalnico sami Lahi. Da niso apoitevali naiega jezika in tadi pritožb 8ioTenskih delavcer, se razame. Upamo, da pri prihodnjih volitrah sto- pimo ie bolj na prste ladkim jsrenape- težem. Malo teö organizac'je in priprav- Ijanja bo treba r prihodnjosti, da pridemo tadi T tej korpor&ciji Slorenci do po- stavne moči. — Komisija je aničila mnogo tisoč slotenskih glasovnic, ki so imele le formalen pogreiek. Lafiki razgrajači obsojeni. — Pred časom so nekateri goriiki laiki vročekrrneži prepreČili r tak. gledalüöa nemiko gledaliiko predataro, pri kateri je imela nastopiti neka berolinska igralna dražba „Ibsen". Ko se je imela igra za- četi, so začeli Lahi t gledaliičn žrižgati in upiti. Igra se ni mogla Yrliti. To so storili zaradi tega, ker so nemiki barii na Danaja natepli laškeitadaate.Policija pa je proti laäkim razgrajačem r gleda- liiča napraril& tožbo in te dni so bili obsojeni na 14 dni zapora in sicer: Kn- rol H»aptmann, Hagon Ddlmeatri, M)hor Marcazzi, Alfrdd Or tali in znani tržni komisar Res en, katarega naie ženice predobro poznajo zbog sroje arogaot- nosti. V č&sa, ko bo r zapora, se bodo malo oddahnile. — Na poštnem uradu je oi 21. t. n>. do vštetega 23. t. m. oddelek za oddajo Tožnjih poiiljater (paketor inde- narnih pisem) od 7. are zjutraj do 7. are zveöer odprt. — Noto Solsko poslopje se je ˇ nedeljo blagotlorilo v K»aala. — S tlra je skočil t sredo zjatraj na rihenberiki postaji jeden toz tofornega . tlaka št. 87. Valed tej?a je imel osebni j vlak it. 43, ki vozi proti Train 1 aro | zamade. [ — Dništvo za podporo izpuščenih kazuencwv in njegavih nedolžnih rodbin T poknežeai grofiji „GoriškoGrad ščan- ski" vabi na izvanredai občni zbor, ki se | bode Trail dne 23. decenabra 1908 ob 5. ; uri popoldne t dforani it. 11 t drngem nadstropja c. kr. okrožaega sodiiča. — Dnefni red: 1. Čitanje zapisnika zad- njega občnega zbora. 2 Predlog za zi- daoje zaretiiöa za maloletne kaznence izpuiöene iz zaporor. 3 Volitev tajnika in enega odbornika. 4. Morebitooati. — Opazka: Ako bi ob 5. nri ne priälo po- stavno Sterilo ölanor, vrši se drngo zbo- roranje ob rsakem Sterilu ob 5. in pel istega popoldne. — Potepuh z imenom Vok, se je klatil po hišah v ulici Vogel in prišel . tudi v neko hišo, kjer je bila doma j sama ženska in to zvečer okoli 7. ure. , Drzen je postal v hiši. V tem času pa | je prišel doniov neki Miha Kogoj, ki stanuje v isti nisi. Prijel je nasilnega Voka in ga tiral na policijo, kjer so j mu prisodili 24 ur „špehkamre". — Tobakarnarja Ilovanskega imajo tatovi silno radi. Pred nedolgim , časom so udrli v njegovo trafiko in mu ; ¦odnesli še precej blaga. Te dni so ga , spet počastili s svojim obiskom. Sreča , pa jim takrat in bila tako mila kot zad- j njič. Pobrali so le nekaj cigaret, nekaj j kolekov in malo drobiža. Najbrže so g. j Hovanskega obiskali ravno tisti „gostje", ' kot zadnjič. ! — Neke lobanje v Bock- j inannovi \ili, kjer bo stalo bodoče . malo semenišče in škofijski zavodi, so j našli, kakor smo uže poročali. Lobanje je posebna komisija preiskala in dognala da so bile v zemlji zakopane vže kakih j 100 let. Iz raznih okolnosti se sodi, da so to ostanki francoskih vojakov, ki so bili tam zakopani. — Drob ž. — Preblizu ognja se je grela 4-letna deklica Puntin v Ogleju. Obleka se ji je vnela in bila hkratu vsa ožgana. Umrla je v velikih mukah kmalu potem. — V bolnišnico usmiljenih bra- tov je prišel iskat pomoči železniški delavec 25-letni Andrej Rutar iz Ore- hovlja. Spodtaknil se je ob neko drevo, padel in se precej poškodoval. — Na opolzli cesti, kjer je bilo malo ledu se je spodrsnilo Josipu Muliču iz Kostanje- vice. Padel je in se še precej poškodo- val. Prišel se je zdravit v bolnišnico usmiljenih bratov. — Desno nogo si je zlomil, ker se je drsal na ledu 13-letni Josip Stanič iz Bat. Zdravi se v bolniš- nici usmiljenih bratov v Gorici. — Kinematograf v „Centralu" vzbuja med občinstvom splošno pozor- nost. Posebno nedeljske predstave so obiskane kar najboljše. Gospod lastnih Tscherne si prizadeva, da nudi obisku- jočemu občinstvu zmerom kaj zanimi- vega in tudi podučljivega. Kdor se hoče prisrčno smejati, naj le obišče kinema- tograf v dvorani „Centrel". Mu ne bo ial za majhno vstopnino. Naše meščan- stvo vseh narodnosti pa pridno obiskuje kinematografske predstave med tednom. Darovi. Za „Gregorči če v Dom*. Našemu upravništvu je došlo: An- ton Križnič, deželni poslanec v Kanalu 50 K; o priliki cesarjevega jubileja v Rihenbergu pri Ličnu 21 K. Za božičnico v „Šol. Domu": Predsedništvu je plačal: Prof. Jos. Ivančič 10 K. — Dalje so plačali: ^Tr- govec Goljevšček 5 K; urar Šuligoj 1 K; dr. Frančišek Pavletič 20 K; dr. Dra- gotin Treo 20 K; Cigoj-Nemec 5 K; Anton Cigoj 3 K; svetnik Lasič 5 K; g.a Ivanka Dekleva 2 K; Miha Kozman 1 K; g.a Milka dr. Dereani-jeva 2 K; prof. Novak 2 K; prof. Fräs 3 K; nei- nenovan 1 K; šolski svetnik Štefan