ANTON LESKOVEC
SOVODENJ
Drama v treh dejanjih
O s e b e :
Ciospod inšpektor (55 let)
Sebastijan Polajnar (48 let)
Klemen Dermota, ravnatelj gledališča (45 let)
Gregor Sainotež, pisatelj (30 let)
Matija Cernigoj. slikar (35 let)
Kozma, sluga (35 let)
Helena, igralka (25 let)
Roža Oblat (43 let)
Martin Sever, kritik (28 let)
Filip Molan, pisatelj
Peter Bcnko, pisatelj
Dora, baletka (20 let)
Minka. model (22 let)
Policijski uradnik
Cas: Sedanjo^st ' Kraj: Večje mesto
PRVO DEJANJE
Černigojev atelje. V ozadju vrata. Na poševni steni levo široko okno,
pred njim stojalo z zagrnjeno sliko. Malo bolj v ozadju naslanjač. Ob vratih
na desno železna peč, ob desni steni dioan s stoli. Po stenah v ozadju skice
in slike. V kotu desno španska stena. Sredi popoldneva.
CERNIGOJ (slika portret Helene): Izraz na ustih, to je eno milostljiva.
Drugo so pa oči. Zdi se mi, da še dolgo ne bova pri koncu, ako ne najdem
onih pravih vaših oči.
HELENA (v naslanjaču): Zapovedujte, gospod Cernigoj. Igralka sem in
moram gledati tako ali tako.
CERNIGOJ: To bi bila le maska, jaz bi pa rad resnico.
HELENA: Moj bog, ali ni resnice v mojih očeh?
CERNIGOJ: Je, milostljiva. Ampak le takrat, kadar živite samo zase.
Na odru na primer je ni, tu pred menoj zopet ne. Zavedate se namreč, da
vas slikam, zato mi skušate ugoditi, pomagati mi hočete — in meni j e žal,
da vam tega ne morem zabraniti. — Tako! Vohuniti bo pač treba za pravim
pogledom.
203
HELENA: Dovoljeno vam je. Do tedaj pustite oči. .Slikajte drugo. —
Ce vam vsaka slika toliko nagaja kot moja, je vaš zaslužek majhen, gosjKid
mojster.
CERNIGOJ: Upoštevajte, prosim, da je Helena v celi deželi le ciia.
HELEiVA: Zakaj me ne imenujete s priimkom?
CERNIGC^J: \ e vem ga, milostljiva. Dejstvo pa je. da je znana in
slavna le Helena, priimek, no recimo: naj bo le spremstvo.
HELENA; Pokloni so dolgočasna osvežila; naj bo — v vaše opravičilo.
In, ste slikali že dosti lepih žensk?
CERNIGOJ: Kako to mislite, milostljiva? Lepih obrazov?
HELENA: No, da, obrazov, postav; lepih žensk sploh?
CERNIGOJ: Najlepše obraze sem slikal v Firenci, lepe postave pa tudi
v domačiji.
HELENA: Re.s? Ali ne smem zvedeti...
CERNIGOJ: Poklicna tajnost, milostljiva.
HELENA: Niste me razumeli. Vedela bi rada, kaj sodite o meni.
CERNIGOJ: O vašem obrazu? Sfinga mi je, dokler oči ne rešijo uganke.
HELENA: Drugega nimate pripomniti?
CERNIGOJ: O da: Še to vam razodenem, da bodo vsi tile obrazi po
stenah pozeleneli o za\ isti, če vaša slika kmalu ne izgine iz ateljeja. To je
banalen poklon — ali zaenkrat ne razpolagam z drugim.
HELENA: Obraz vam je tedaj pogodu, čeprav ni florentinski. Radovedna
sem res na ta slovita lica. — Dala bi se vam slikati celo, ali zato je
treba premisleka. Da — in dovoljenja!
CERNIGOJ: Od koga?
HELENA: Od mene same! Jaz se namreč vedno težko odločim. To mi je
v kvar pri mojem poklicu. Menda že veste, da sem sama na svetu. Nimam
svojih in za vse odgovarjam le sebi. Gotovo ste vse to že culi.
CERNIGOJ: Sem, milostljiva. Zdi se mi pa, da vam pomanjkanja vseh
teh drtižinskih pritiklin ni treba obžalovati. Da, umetnost zahteva celega
človeka, sicer postane ljubosumna, neubogljiva, da. celo sovražna.
HELENA: Mogoče res, pri vas moških namreč in pri nekaterih vrstah
umetnosti. Jaz bi včasih vendar potrebovala nasveta, odločne besede, vzpK)dbude.
Ali verujete, da me je tukaj strah. Da, trepetam, na odru, v jezeru
luči, pred tisoči oči me prime strah, da mi zašklepečejo zobje. Zakaj?
CERNIGOJ: Vzemite si nekaj mesecev dopusta.
HELENA: Tega imam dovolj poleti.
CERNIGOJ: Ne vem, če ga izrabljate tako, da je v prid zdravju.
HELENA: To je res. Ta letovišča, te družbe, prireditve; prav imate.
Potrebovala bi počitka! — Kam sva zašla! Hotela sem vendar nekaj drugega
zvedeti od vas. Že vem: Ako bi se dala slikati celo. kak kostum naj izberem.
Zame je to važno. Živim le na odru. tam pa vedno v drugi noši. Izbira
j e težka.
CERNIGOJ: Res. Za kiparja je rešitev lažja.
HELENA: Zakaj?
CERNIGOJ: Ker ni tako navezan na barvo in pa — ker bi beli marmor
bil edini vreden, da vas ohrani za vedno.
HELENA: Čenče. (Glede na tiedogotovljeni ženski akt na steni.) Umetnik
ste; vaša fantazija pozna lepša telesa, nego eksistirajo. Onale slika na
primer.
204
CERNIGOJ: Je slikana po modelu, milostljiva. Je ena od onih postav,
ki so vzbrstele na domači grudi. Lepa je in vesel sem je.
HEI.XA (ejeda <<liko, potem odločno): Tudi jaz se vam dam slikati kakor
ona tam. Pod nekimi pogoji seveda.
CERNIGOJ: Na razpolago sem, milostljiva.
HELENA: Mislite, da je ona dosti lepša od mene?
CERNIGOJ: Potrudil se bom s sliko dokazati, da ni. Ce mi bo uspelo,
ne vem.
HELENA: Hvala vam. gospod mojster. Prosim pa. da o prejšnjem ne
omenjate nikjer, posebno gospodu Dermoti ne. Dobro. — Danes delava že
dolgo, s pavzo sicer...
CERNIGOJ: Oprostite, ni.sem \edel. Postal sem nervozen, da. nervozen;
pa bi vseeno rad dokončal. Ob vaših zadnjih besedah ste se izdali, oči ste
izdali in to me je vznemirilo. Hitim, milostljiva. vidite. Škoda bi bilo. če bi
izginili ti sijaji v meni.
HELENA (.smeje .te)-. A. vidite. — Ne bojte se, čakati moram. Ali ne slišite,
kako lije?
CERNIGOJ: Res. sedaj slišim. Ravno prav. Četrt ure vam bo odjcdel
dež. zato pa — zato je pa slika oživela! — Sramota, da se ne morem pomiriti.
HELENA: Pa mi povejte, kaj ste odkrili na meni ravnokar.
CERNIGOJ: Ženo. ki se zavetla sebe in svoje moči. Da, to sem čakal,
da postanete vsaj za trenutek to. kar ste.
HELENA: In umetnico zametujete?
CERNIGOJ: Občudoval sem jo sinoči v premieri. Sedaj je v megli.
Sedaj gorijo le žive oči. Ako vam ni neugodno (odloži čopič), prižgal bi
rad . . .
HELENA: Prosim.
CERNIGOJ: Kadar hitro delam, se pomirjujem s tobakom. (Prižge
pipico in dela naprej.) Razdivjane živce je treba povezati, drugače gredo
dalje, kakor veleva roka. Da, sinoči ste zasužnjili celo mesto, milostljiva.
HELENA (zamišljena): Ne verjamem. Poznam jih, ki so me tudi sinoči
prezirali. In ti so m.erodajni — ne oni, ki so omamljeni od stvari, kot je
bila podana, ipozabili na to, kako bi se morala podati. Prednosti moje zunanjosti
— saj so nekatere? — mi dostikrat pomagajo k efektu; to pa je
znano nekaterim — in teh se bojim.
CERNIGOJ: Kdo so ti .nekateri?
LlELENA: To za vas ni važno, nego le zame. S prejšnjimi besedami sem
vam hotela le skaliti vaše lepo mnenje o moji gladki sreči. (Trkanje.) Kdo
je to? Ali pričakujete obisk?
CERNIGOJ (stopi k vratom): Ne še. milostljiva. (Odpre vrata in Kozma
vstopi.)
HELENA: To je pa naš cerberus! Kaj je novega, dragi Kozma?
KOZMA: Gospod ravnatelj sporoča, da pride z vozom ob štirih. Jaz
da naj počakam tu.
HELENA: Vidite, gospod mojster: Nikdar brez nadzora! — Je že prav,
Kozma. Saj lahko sede, kajne, gospod Cernigoj?
CERNIGOJ: Prosim, semle. Da vam ne bo dolgčas, pa glejte po stenah.
(Nazaj k .sliki.)
KOZMA (se reži): Preklicano lepe kulise!
205
HELENA: Tudi člo\ek z odra. — Se<laj je pol štirih proč. Kakor vidite,
vam danes ne prizanašam.
CERXfCOJ: Všeč mi je to. Do štirih bi iie vedel kaj početi.
HELENA: Ob štirih pa?
CERNIGOL Pride neki prijatelj.
HELENA: Tukajšnji?
ČERNlGOj: Da. Težko, da bi ga poznali, milosti ji va. V sobi tiči večji
del in v družbo ne zahaja. Pisatelj je — in čudak. Pa jako sposoben človek.
HELENA: Kdo je to?
ČERNTGOJ: Grejror Samotež.
HELENA: On? (Pmnolči.) Pozimm ga: po čudnem naključjii.
ČERNTGOJ: Obiski so pri meni redna zadeva. Njegov obisk je pa izreden.
Prisilil sem pa. da me obišče. Poznava se že dolgo in bojim se zanj.
Hočem ga privaditi drugačnemu življenju, sicer mi strohni v svoji grobnici.
HELENA: Rada bi ga videla. Tri leta so že. o d k a r . . . odkar sva se
spoznala. — Kozma. gospod ravnaielj pride sam pome?
KOZMA: Z vozom, milostljiva. s kočijo.
LIELENA: Pojdite nazaj in mu povejte, naj pride ob pol petih.
KOZMA: Ne smem. Rekel mi je. da moram čakati in on je hud. če ne
ubogam. On je moj gospodar.
HELENA: Da. da. on je gospodar. — Gospod Cernigoj. nehajte prosim.
Čutim, da postajam nervozna in to sliki ne more koristiti. Dajte mi rajši
cigareto.
CERNIGOJ (odloži čopič)-. Kakor je drago, milostljiva. (Ponudi cigareto.)
Samo moment me boste oprostili, nimam namreč umivalnika tu. (Zagrne
sliko.) Zanesem se. da slike uc boste odgrnili. (Odide.)
HELENA (ostane): Gospod ravnatelj je v pisarni?
KOZMA: Da, v pisarni. Slabe volje.
HELENA: Kdo je bil še tam?
KOZMA: Neki tujec, slabo oblečen.
HELENA: Kaj sta govorila?
KOZMA: Ne vem. Bila sta v ravnateljevi sobi. Dolgo sta bila notri. Ko
pa je tujec odšel, je postal gospod ravnatelj slabe volje. Tako me je tudi
poslal sem.
CERNIGOJ (vstopi): Tako, milostljiva. Ali smem prositi k divanu?
HELENA (sede na divan desno): Vaše življenje je lepše od mojega, gospod
slikar. Delate sami in zato delate dobro. Nihče vas ne moti. Mene moti cela
publika in režiser in igralci in vse. — Vaš atelje je priča tudi kakih romančkov.
CERNIGOJ: Ti niso izključeni.
HELENA: Posameznosti so seveda tajne.
CERNIGOJ: Do groba, milostljiva.
HELENA: Izkušen človek ste.
CERNIGOJ: Izkušnje starajo, milostljiva.
HELENA: Vas ne. Se nekaj: Kdo vam je prvi predlagal, da me portretirate?
CERNIGOJ: Prvi sem predlagal jaz gospodu Dermoti. Da. Ker sem
hotel preizkusiti svoje sile. Do sedaj sem zadovoljen. Tudi hvaležen sem
vam, milostljiva.
206
HELENAr Počakajte s hvaležnostjo. Kajti, če dobim dovoljenje, vas
čaka nova naloga.
CERNIGOJ: Te .se ne bojim. Lepa linija je moja prijateljica.
HELEN.4.: Kozma. če vas vpraša gospod ravnatelj, kaj smo govorili,
mu odgovorite: O lepi liniji.
KOZMA: O lepi liniji.
HELENA: Kajti onole telo je res lepo. (Kaže na ženski aki.) Tekme
vredno. Ali je gospod Samotež že videl to sliko.
CERNIGOJ: .§e ne, milostljiva. Zakaj prav on?
HELENA: Zato, ker — je merodajen.
(Naglo se odpro vrata in vstopi Martin Sever s časopisom u roki.)
.SEVER (vpije že med durmi): Senzacija, gospod Matija. (T gleda Heleno
in skrije časnik v žep.) Pardon. milostljiva. (Poljubi Heleni roko.) Oprostite,
da sem vdrl med obiskom.
HELENA: Senzacije vam odpuščajo trkanje, gospod kritik. Tem se mudi.
CERNIGOJ: On ne trka nikdar, ker lovi senzacije. Za mojimi durmi
jih ni. zato mu ne zamerim. Torej senzacija. Martine!
SEW.R: Mil osti ji vo b i . . . -
HELENA: Tudi zanimalo!
SEVER: Namreč — ni mi ljubo, da sem jaz prvi. ki opozarja na ncvšečno
senzacijo.
HELENA: Oho! Potem pa brez odlašanja!
SEVER: Dovolite, da sedem in napravim mali uvod. (Sede.) Tale časopis
— poznate ga, gotovo ni eden prvih — prinaša kritiko o vašem sinočnjem
nastopu. Ugotavljam, da so drugi, boljši listi pisali že zjutraj drugačne
ocene. Sedaj pa prosim (ji da časopis) — tukaj, da.
HELENA: Precej dolgo je. Ali senzacionalno, kakor pravite. (Cita.)
CERNIGOJ: Mogoče l u č . ..
LIELENA (čita): Ne, ni treba.
SEVER: Glavno je na koncu. (Molk.)
HELENA (je prečitala in s tresočo roko odložila časopis): Tako torej
sodi on! On! Kaj sem mu storila?
CERNIGOJ: Dovolite, milostljiva. (Vzame časopis in čita.)
SEVER: Vi ga poznate?
LIELENA: Kako ne? Odkrito se podpiše: Gre Sam. — Gospod Černigoj,
to je eden tistih, ki so merodajni.
SEVER: Ne bo sile milostljiva. Merodajne so kritike v velikih dnevnikih
in te so po vrsti enodušne v popolnem priznanju.
HELENA: Tako odkrita ni nobena, kot je ta. — Da sem šla dalje, kakor
smem, mi očita. Herojinja drame je postala žrtev samoljubne nečimrnosti,
vsiljiv čar telesne lepote je hote zasenčil vso notranjo trpkost dejanja,
»umetnica« je ogoljufala pisatelja — in zato škodovala publiki. Zagrešila je
neokusnost, če ne zločin. In vse to na odru prvega zavoda. — To pravi kritika.
Kdo drugi upa s takimi besedami na dan? In mene je v tem momentu
sram, ker se ne morem braniti. Ker vem, da bo vse verjelo le tejle kritiki,
da, še nocoj bom razvpita.
CERNIGOJ (odloži časopis): Pomirite se, milostljiva. Ta kritika vam ne
more škodovati.
HELENA: Le koristiti, seveda, če se poboljšam! — Zakaj je pisal tako?
207
CERNIGOJ: On m zloben, milostljiva. Med barbari je Grk. Mogoče ima
s to kritiko posebne namene.
SEVER: Jasno, kot na dlani. Udariti je hotel upravo. Ampak zakaj, je
manj jasno.
CERNIGO.J: Ponavljam, milostljiva, da vam ni hotel škodovati. Poznam
ga. Drugega ne vem.
SEVER (vstane): Zadnje čase je izredno čuden in pametna beseda z njim
ni več mogoča. Ali stvar se bo razjasnila kmalu.
HEEENA: Povejte, prosim, svoje mnenje do kraja.
CERNIGOJ: Ali. milostljiva, on le ugiba.
.SEVER: Da. ugibam. Mislim namreč, da je glavni udarec namenjen
Dermoti.
HELENA: Kaj?
CERNIGOJ: Sedaj pa res prosim, da končate. Spodaj sem čul ustaviti
kočijo in če se ne motim, je gospod ravnatelj tu. (Sever spravi časopis.) štiri
je lira.
HELENA: On vas danes obišče. Hočem ga počakati.
CERNIGOJ: Nikar, milostljiva. Takoj bi (xlšel, če bi vas našel tu.
Hoče biti z menoj sam. (Trkanje.) Prosim!
(Vstopi Dermota.)
DERMOTA: Dober večer, gospoda.
CERNIGOJ: Dokončali smo. gospod ravnatelj — jutri bo slika gotova.
DERMOTA: Prav. (Heleni.) Ako ste gotovi, milostljiva?
HELENA: Ne mudi se tako, gospod direktor. Vas nič ne zanimajo
podrobnosti?
DERMOTA: Gospod Cernigoj je gotovo napravil več, kakor pričakujemo.
CERNIGOJ: Zadovoljen sem z uspehom.
SEVER: On je vedno zadovoljen. Srečen človek!
CERNIGOJ: Nisem kritik, Matija, da bi bil črnogled.
HELENA: b . tak tudi gospod Sever ni.
DERMOTA: Kako to?
HELENA: On pač rajše hvali, vse po vrsti. Ni ga na svetu, ki bi ga
zato mrzil.
CERNIGOJ: In se ga bab
DERMOTA: Brez kritike ni poglobitve. (Prižge cigareto.) In še eno rečem:
Šele kritika nam vlije ljubezni do dela in borbenosti.
HELENA (vstane): Da, gospod direktor. Kritika na.s najde vedno in nam
sledi tudi v temi. — Sedaj sem pripravljena in lahko gremo.
DERMOTA: Gospod Cernigoj, sliko pošljite, prosim, k meni. Takoj, ko
bo gotova. Hvala vam za trud.
CERNIGOJ (se pokloni): Ako bi bilo še če.sa potreba, sem vedno na
razpolago.
HELENA (mu poda roko): Prav lepa hvala za zabavne urice.
CERNIGOJ: In vam za potrpežljivost, milostljiva. (Ji poljubi roko.)
DERMOTA: Kozma, gremo.
KOZMA (hiti odpirat vrata): Prosim, gospod ravnatelj!
SEVER: Matija, prideš zvečer v kavarno?
CERNIGOJ: Ne vem še.
(Dermota, Helena. Kozma odidejo.)
SEVER: Tedaj nasvidenje! — prislinil se jim bom — mogoče kaj ujamein.
208
CERMGOJ: Lovsko srečo!
(Sever odide.)
CERNICOJ (stopi k sliki in jo odgrne. Gleda nekaj časa nanjo, potem
se zasmeje. V sobi postaja mračno, zato užge luč. Leže na divan. Prižge
pipico.)
(Nalahno se odpro vrata in Minka, revno ali okusno oblečena, pokuka
v sobo.)
CERNIGOJ (leži mirno na divanu. .Šele. ko Minka vstopi, pogleda): A. ti
si. Minček! (Sede.) Po kaj pa prihajaš?
MTNKA: Uro imava danes, gospod Cernigoj.
CERNIGOJ: Saj res: vidiš, kako sem pozabljiv! Ampak danes nim.ava
ure. Ijubček. Ne. samo četrt urice.
MTNKA: Potem pa moram hiteti. (Hoče k španski steni.)
CERNIGOJ: Kar tule ostani. Ne bom slikal. Saj je že skoro gotova. Samo
kramljala bova. Da. Sedi k meni. Minka. Ne boj se. ura bo plačana pravtako
kakor druge. Ampak nekaj mi boš povedala.
MTNK.\ (sede): Prosim, gospod Cernigoj.
CERNIGOJ: Ali si bila sinoči v gledališču. — Da. Ti je ugajalo? — Tiidi.
No. kaj ti je najbolj ugajalo?
MINKA: Ona \plika dama. čeprav sem se je bala.
CERNIGOJ: Bala?
MINKA: S svojo lepoto je storila veliko gorja. Vsaj v igri je tako izgledalo.
In sama je tako nastopila, da je to zelo verjetno.
CERNIGOJ: Jako zanimivo, mala moja. Vidim, da z dušo in razumom
slediš dejanju. To je prav. Zato ti povem, da je bila ona velika dama pravkar
na tem mestu in je opazovala tvojo lepoto. Da, onole telo je občudovala.
MINKA: Sram me je. gospod Cernigoj.
CERNIGOJ: Zakaj! Minka?
MINKA: Ker se je gotovo norčevala iz mene in ker me tako — prezira.
CERNIGOJ: Narobe. Toda to je postransko. Ti menda one dame nimaš
rada.
MINKA: Bojim se je: zdi se mi. da ve. da je preveč lepa.
CERNIGOJ: Ne boj se je: Tudi ona je le ženska. — Kaj pa doma? Ali
je materi že bolje?
MTNKA: Nekaj bolje, gospod Cernigoj. Žal mi je. da jim moram na
tak način pomagati. Toda šivanje samo mi nese premalo. Povejte mi po
pravici, gospod Cernigoj, če ste se zelo začudili, ko sem prvič prišla k vam.
CERNIGOJ: Dete neumno! Kaj se bom čudil, ko sem te pa sam pregovoril
k temu. Takoj, ko sem te prvič videl pri kopanju. In — ali si mar
prišla zelo nerada?
MTNKA: Dolgo, dolgo sem premišljevala — ali ni mi dalo miru, kajti
mikala me je vaša pohvala moje. kakor ste rekli, lepote. Saj veste, ženska
sem in vse smo enake. Tudi zaslužiti se da nekaj in pa . . .
CERNIGOJ: In pa kaj še?
MINKA: Zaupala sem vam. ker imate poštene oči.
CERNIGOJ: Hvala lepa za lejK) besedo. Nič se ne boj, Minka. Samo ti
in jaz veva, da te slikam; tudi glavico, obraz bi bil rad prilepil na platno,
toda obziren sem in sem jo zakril z roko. Tako! (Vstane.) Tule za današnjo
uro. (Ji da denarja.) Pozdravi mamico. Se bi kramljal s teboj, ali pričakujem
nekoga.
14 Loški rraazzgglleeddii 220099
Ml.NKA: Hvala, gospod Černigoj. Jutri naj pridem?
CERNICiOJ: \ e : pojutrišnjem. (Trkanje.) Naprej!
(Vstopi Gregor Samotež.)
CERNKiOj: Pozdru\ljen. sinko izgubljeni. — Torej, na svidenje,
Minka.
MINKA: Zbogom. gospo<l Černigoj. (Se pokloni obema in odide.)
SAMOTEŽ: Kdo je ta mala?
CERMGOJ: Model.
SAMOTEZ: In nič drugega?
CERNKIOJ: No. uboga deklica, šivilja, ki služi tudi na ta način priboljškov.
SAMOTEŽ: ^ ideti je nepokvarjena, zato je tudi lepa.
ČERNIGOJ: Oboje. — .Sedaj pa najine stvari. Boš sedel? I u. Dobro.
SAMOTEŽ: Povem ti, da nerad obiskujem; prosim te. da kratko poveš,
po kaj sem prišel.
ČT^RNTC.OJ: Oduren hočeš biti: na \ idez. Poznam te predobro. Ali
ustreženi ti \seeno. Povej mi. od česa živiš?
SAMOTEŽ: Ali mora biti? Torej: Ponajveč od kruha in krompirja. In
še od vode. Ta hrana mi zadostuje, kakor vidiš: vino pijem poredko, ker ga
ne prenesem. Verjaiueš?
Č?]RNTGOJ: Kar nara%nost mi povej. Groga: Ti si v |)omanjkanju.
Nekdaj nisi bil.
SAMOTEŽ: Pomanjkanje ni balast.
ČERNKJOJ: Je, Gregor, za duh in telo.
SAMOTEŽ: Kam meriš? — Daj mi nekaj tisočakov — in že jutri bom
drugi.
ČERNIGOJ: Dam ti jih. če hočeš, čez nekaj <lni. Danes jih nimam. Ako
bi ti s tem res pomagal?
SAMOTEŽ f.se strese)-. Ah. kaj! CJovoril sem v šali. Veš kaj: Zadnje dni
sem veliko delal.
ČERNIGOJ: No, hvala bogu!
SAMOIEZ: Nisem tjavdan. Ne delam brezmiselno. Boli me glava.
ČERNIGOJ: Bo roman, drama?
SAMO 1 EŽ T-se skloni k njemu): Zamislil sem dramo. Potegnil sem vanjo
sebe, da. sebe, in nekaj drugih, ki imajo opraviti z menoj. Zamislil sem
dramo. In veš, kaj je treba sedaj?
ČERNIGOJ: Vzeti pero in hitro pisati.
SAMOTEŽ: Banalnost! Izpeljati jo je treba, dramico!
ČERNIGOJ: Ne razumem te.
SAMO lEŽ (vstane in hodi po sobi): Radoveden sem. kaj praviš na tole.
Povej mi: Ali je dana človekti oblast, da po svoji volji razpolaga s seboj
in z bližnjim?
ČERNKJOJ: Ta oblast je vendar pozitivno začrtana v etiki in pravu.
SAMOTEŽ: In onstran črte?
ČERNIGOJ: Upri se ji, kaj potem?
SAMOTEŽ: Mogoče podležem. Ali storil sem po svoje.
ČERNIGOJ (ostane): Moj dragi, prosim te. sedi in govoriva naprej o tej
stvari. Ali mirno. Spomni se na prejšnja leta. Vedno sva bila prijatelja.
Priznain ti vse prednosti, ki jih imaš pred menoj. Ali nekaj je zadnje čase
210
padli) nato in to to teži. Pritiska to k tlom. da ti oči no morejo več naokoli.
Glej. pomaiia! bi ti otresti to breme z ramen. Samo zaupati mi moraš.
.SAMOTEZ (xede): Prepozno prihajaš. I doinačil sem se v svojih razmerah
in kakor že poznaš mojo komodnost. veš. da nerad stopim .s pota.
Tn takole je v življenju: Toliko i)oti ti je odprtih, izberi! Ti si izbral. Jaz
tudi. Preneinaren bi bil. ako bi ne moirel izbrati sam. Za svojo izbiro odgovarjam
jaz. ti in vsi drujri za svoje.
CERNICOJ: Res je. Grejror. Mojo pot poznaš — jaz tvoje ne. Da mi jo
poveš, tepa te prosim.
.SAMOTEZ: Zakaj ne! — Pred nedavnim je bilo razpisano mesto dramatnrfra
pri našem teatru. Kompetiram. Vložil sem prošnjo s i)rilo?o vred.
Priloga je p:la\no: Napi.sal sem delo. dejanje, ki se že \r.ši in se ima v
kratkem dovršiti. Hočem, da se dovrši tako. kot je v delu naznačcno: ako
v resnici izpade drugače, imam to evontualnost ttidi do podrol)nosti izdelano
v glavi. To zaupam danes tebi. Delo pa ima naslov: Sovodenj .
CERNICOJ: Potemtakem se stvar godi v tem mestu.
.SAMOTEŽ: Tnkaj. da. Daj mi požirek. prosim. T^sta so se mi osušila.
Že dolgo nisem toliko blebetal kot danes. (Černigoi Italije vina.) Vina mi
daješ? Pazi: Ontotilo me bo in govoril bom preveč. (Pije.)
CERNICOJ: Vsaj nekaj sem zvedel in sem mirnejši. — Kako pa. da
si Sel in napisal tisto kritiko sinoči. Ali ti ne bo škodovalo pri prošnji za
mesto?
SAMOTE?.: Ti si čital ono stvar? Ce mi bo škodovalo, vprašaš. Rekel
sem ti. da delam po načrtu. — Kaj praviš ti k sinočnjeiim nastopu?
CERNTCiOJ: Ona mala jirej je govorila skoraj iste besede, ki si jih
ti napisal.
S.^MOTEŽ: (^na mala deklica? — Ono dete je razumelo? Sedaj vidim,
da je pogled nedolžnih najbolj oster. Sedaj vem. da som prav napisal.
Matija, ali ti je znano, da som jaz privedel Heleno k teatru? Ni ti znano. —
Ne bom opisoval na široko: Cotovo je. da sem jo pobral pred tremi leti na
ulici. Ni bila vsiljiva, nasprotno. Ne vem kateri duh mi je vdihnil misel, da
sem jo pokazal nekemti igralcu. Ali jo bom predstavljal šiviljam? No,
sprejeli so jo v zbor. Lopa je bila — in jo lahko napredovala. Tako jo je
iztaknil Dermota — drugo ti je znano. Daj mi še piti. (Čeriiigoj mu iialije.)
Nisem so več zanimal zanjo in. mislim, da tndi ona zame ne. Do zadnjega časa.
(Pije.) Zadnji čas je šinil vanjo demon.
CERNICOJ: Postala jo slavna umetnica.
SAMOTEZ: Podlegla je neumni strasti. O samoljtdijn si že slišal? Začutil
sem naenkrat v sebi patrona in sem poskusil, če je ozdravljiva. Kajti,
poslušaj: Dormota je kmalu oy)azil. koliko je v njej zdrave surove sile in
lepote in jo je začel izkoriščati. Nese mu denar in slavo. On je namreč čisto
navaden parazit in se tega zaveda. V tistem hipu pa. ko opazi, da vem to
tudi jaz. od takrat bo gledal, da se me iznebi. In jaz vendar kotnpetiram za
mesto dramaturga pri njegovem gledališču. Paradoksno!
CERNICOJ: Da. to mi je uganka.
SAMOTE?,: Ako si hočem pridobiti svoje mesto, se mora on vdati ali
umakniti. Stvar je tedaj rešena.
CERNICOJ: Kako rešena?
SAMOTE? (oafro): Ko mi bo klečal na prsih, ga bom prevalil in zadavil.
Govorim v parantezi.
14* 211
ČERNIGOJ: In kaj bo s Heleno? Jasno ti je vendar, da sta si z Dermoto
vedno bližja. Hočeš dokazov? (Vstane in gre k sliki.) Glej, po njegovem naročihi
in zanj delam.
SAMOTEŽ (gre k sliki, kjer obstane in molči): Zelja po poljubu tehle
ust vleče v smrt. Ni dobro, da te gledam, o Helena. Kajti moje oči morajo
ostati jasne in megla ne sme pasti nanje. Lahko noč, Helena. (Gre od slike
proč. vzame klobuk in hoče k vratom.)
ČERNIGOJ (osupel): Gregor, počakaj. Sedi. Odpočij si — potem bova
večerjala.
SAM(yrEŽ (se obrne): Kar sem povedal, je in bo storjeno. Vse veš, zakaj
me zadržuješ?
ČERNIGOJ (k njemu): Ne izpustim te, dokler nisi na varnem. Kajti zdi
se mi, da drviš v prepad. Ne odbijaj moje roke. Povedal si mi dosti, da
vem. kako te moram čuvati.
SAMOTEŽ: Daj mi nekaj tisočakov! (Trkanje.)
ČERNIGOJ: Počakaj! — Zvečer! (Glasno:) Naprej!
(Vstopi Dermota.)
DERMOTA: Oprostite, gospod Cernigoj. Medpotoma sem zvedel, da
imate obisk. Govoriti moram s tem gospodom.
CERNIGOJ: Naj odidem?
DERMOTA: Prosim za prijaznost.
(Cernigoj odide.)
DERMO lA: Ciospod Samotež, vi ste v nekem dnevniku brutalno napadli
našo prvo igralko zaradi sinočnjega nastopa.
SAMOTEŽ (s klobukom v roki)-. In?
DERMO I A: Ker je napad veljal tudi gledališču samemu, ne glede na
to, da je napadena dama tako rekoč že moja zaročenka, imam dovolj povoda,
da zahtevam zadoščenje.
SAMOTEŽ: Motite se, gospod ravnatelj. Ona vendar ni vaša zaročenka.
DERMOTA: Ona bo jutri moja zaročenka. Torej — zadoščenje zahtevani.
SAMOTEŽ (naglo): Dam ga vam jutri!
DERMOTA: Z dvojnim plačilom tedaj mislite jutri k meni. (Seže v žep.)
Saj na tole menda niste pozabili? (Izvleče listek.) Jutri je prvi november.
In tukajle stoji: »Do 1. novembra 1.1. povrnem gospodu Klemenu Dermoti,
kar sem dolžan,< — vsotico veste — če ne. ima gospod Klemen Dermota
pravico, da določi drug način povračila. Gregor Samotež, Klemen Dermota.«
— Jutri tedaj se oblečem v Shylockov kaftaii.
SAMOTEŽ: Jutri poteče rok, ko se ima rešiti moja prošnja.
DERMOTA; Tudi to. Rešitev bo na moji mizi. Potemtakem sva za
danes opravila.
SAMOTEŽ: Še nekaj, gospod Dermota. Zakaj ste si izmislili ono laž
o zaroki? Kajti, jaz vem, da lažete. Da bi Helena . ..
DERMOTA: Hotela mene? Povem. vam, da se mi je danes pripetilo
nekaj, kar me je naenkrat naklonilo k temu koraku. In Helena? Ona da
bi odrekla! Glejte, tako sem gotov tega uspeha, da sem ono besedico: »Lažete!
« preslišal, res, kar preslišal. Lahko noč. gospod Samotež. (Odide.)
SAMOTEŽ fsebij: Laže!
CERNIGOJ (vstopi): Hvala i)ogu. oba sta cela. (Strese Samoteža za ramo.)
Koliko denarja potrebuješ. Gregor?
SAMO lEZ (pogleda brezizrazno): jaz ne potrebujem nobenega denarja.
212
ČERNIGOJ: Ce ti pa hočem pomagati! Se nocoj dobim, kolikor potrebuješ.
SAMOTEZ: Ne potrebujem ničesar, (^fu pogleda v obraz.) Dober človek
si. Matija: ali jaz v resnici ne potrebujem več denarja.
CERXICOJ: Pa vsaj pri meni ostani nocoj. Skupaj greva k večerji,
razvedrila se bova. Tebe boli duša. ker si vedno sam. Večna samota je slaba
tovarišijn. Glej. jaz sem takoj oblečen.
SAMOTE?.: Ali veš. kje stanuje Helena?
ČERNIGOJ: Kako ne? Na Glavnem trgti št. 5. Pa ne misliš?
SAMOTEZ: K njej mislim. Tabko noč. Matija. (Odpre vrata in obstoji,
kajti pot mu zapira Seba.'<tijan Polajnar, .dabo oblečen in z razmršeno brado.)
POLAJNAR: Jaz sem Sebastijan Polajnar in iščem gospoda Samoteža.
SAMOTEZ: To sem jaz. Kdo vas pošilja sem?
POT.AJNAR: Skrb. Tskal sem vas v stanovanju in so mi povedali, da
ste tu. (Stopi naprej.) Oprostita gospoda, samo minuto bo trajalo.
CERNTGOJ: Prosim, gospod Polajnar.
POT..\JN.\R ^sc nagne k Samofežu in mu šepeta na uho. nato glasno):
Verjamete?
SAMOTEZ (iznenaden): Kaj? Vi da ste?
POLAJNAR: To. kar sem rekel. Zato moram poznati tttdi vas. zato sem
prišel k vam. Dovolite, da si vas ogledam.
ČERNIGOJ: Gregor, kaj ti je? Kaj sploh pomeni vse to?
SAMOTEZ (trudno): Matija, glej, tu stoji mož. ki pravi, da je oče Helene
Polajnarjcve. Več ne vem in vrti se mi v glavi. (Omahne in Černigoj ga
prime.)
ČERNIGOJ: Cele dni je stradal, revež. Pomagajte mi. prosim, gospod
Polajnar . ..
Z a s t o r p a de
DRUGO DEJANJE
Zgodaj dopoldne. Predsoba v gledališkem ravnateljstvu. V ozadju v sredini
vrata. Levo od njih biblioteka. Ob levi strani vrata, nad njimi napis:
Ravnatelj. Levo od vrat velika pisalna miza. Ob desni strani steklena vrata
z napisom: Pisarna. Desno nekaj stolov in zofa.
KOZMA (prisluškuje ob vratih na levi. Potem gre k pisalni mizi, kjer
nekaj ureja in nekajkrat zakašlja): Gotovo je slišal!
BENKO (vstopi oprezno in ogleduje): Kozma!
KOZMA (se obrne in molči.)
BENKO: Gospod Kozma!
KOZMA: Želite?
BENKO (k njemu): Ali je že (pokaže na levo) notri?
KOZMA (pokima).
BENKO: Mislim, da sem prvi. Saj ni bilo še nikogar tu danes?
KOZMA: Gospod, tamle stoji napisano, da gospod ravnatelj sprejema
šele ob desetih.
BENKO: Vi, zakrpani maršal, delate nepotrebne opazke. Jaz vendar ne
mislim notri. Tti (sede na desno) hočem počakati. Vam ni všeč?
213
KOZMA: Gospod. \i ste .se menda zmotili. Mogoče \as boli zob zdravnik
je v sosednji hiši.
BENKO: Kai budaliie? Povejte raje, če je gospod ravnatelj dobre \oije.
K07,Nf.\: Nak. pred deseto uro nikdar. Zato tudi na varno čakati.
(Vstoni Molan. Kozma odide o pinarno.)
BENKO (pogleda): Č"e prav vidim, je t o . ..
M01..\X (vljudno): Pisatelj Molan. Da in vi ste menda pisatelj Benko.
BENKO: Poznate me iz kniig?
MOE.\N: \ e . iz kavarne. Pa to je končno vseeiu). — Kakšno se vam
zdi vreme?
BE.NKO: Ni posebno. Tn vam?
M01..AN: Narobe. — Doli krinko, gospod Benko!
BENKO: Izjavite se. gospod Molan I
M01..AN: Danes je 1. november.
BENKO: Važen datum. Za vas tudi?
MOT.AN: Za celo domovino, moj brat po poklicu!
SEVER (vstopi in k-o zaeleda nrva dva. se zasmeje): Izgubljeno! Gospoda,
vidva sta tienadkriljiva. Saj menda čakata tudi na . . .
BENKO: Da. ita žrebanje. Mesto je samo eno in kompetentov dosti.
MOLAN: Kompetiral sem le iz radovednosti.
SEVER: 1 se\-eda! Tn jaz iz navade. Celo življenje namreč kompetiram.
Kakor oni i je to. Kar se tiče sposobnosti si nočem oporekati .. .
BENKO: Naj sodijo dnmi. Mi čakamo. Mesto samo ni ra\ iio za\idanja
vredno . . .
MOLAN: Zato izziva.
.SEVER: Gospodje: Kar odkrito! Nevarnega tekmeca imaino!
MOLAN: Tem lepša bo zmaga . . .
BENKO: Li tem slavnejši eventualni poraz. (Zvonec.)
KOZM.\ (iz pisarne in v ravnateljevo .sobo.j
-SEVER: Gospod Molan. vi se tresete. Ste bolni?
MOI .'\N: Da. mrzlica zopet popada.
BENKO: Febris litteralis!
(V.stopi od leve Dermota v črni obleki, za njim Kozma s pošto.)
DERM01 A: Gospodje, če je res kaj nujnega, potem prosim. Sicer sem
pa danes jako zaposlen.
.SEVER: Razumeli boste, gospod ravnatelj, da je opra\ičlji\a naša nestrpnost,
ako se .spoannite, da so danes rešene prošnje...
DERMOTA (pogleda): To je seveda nujna zadeva. (Kozmi:) Položite
pošto na mizo. (Sede za pisalno mizo.) Tu je prva kuverta. Gospod Slavko
Trpin! — Nobeden. Vaša imena gospodje, prosim, tako bo šlo hitreje.
MOLAN: Filip Molan.
BENKO: Peter Benko.
DERMOTA: \n gospod Sever. (Pregledava pošto.) Tu. prosim, gospod
Benko. (Mu poda debelo kuverto.) Menda negativno. Obžalujem. Drugič
morda!
BENKO: Protekcija zopet! (Odide.)
DERMOTA: Gospod se vznemirja po nepotrebnem. Apolon je samo
eden. — Gospod .Sever, žal mi je. menda bo isto. (Mu poda kuverto.)
SEVER: Mislil sem si tako. Kritiki niso nikjer dobro zapisani. Na svidenje,
gospod ravnatelj! (Odide.)
214
DERMOTA: lil jih je zopet cela vrsta. Gospod Molaii. (Mu poda debelo
kuverto.) Niste edini, gospod pisatelj!
MOf-AN: Sreča je ošabna nevesta. Zbonoin. gospod ra\natelj. (Odide.)
DEiRMOTA (sede in čita pošto, \aenkrat se zdrzne): Kozina, pridite sem.
KOZMA (stopi naprej): Gospoda Plevnika še ni. Gotovo je zopet pijan . ..
DERMOTA: Za to vas sicer nisem vprašal. Kozma. ali vseeno ste to pot
napravili umestno pripombo. Zapodim ga še danes. Veni za drugega. —
.Sedaj pa povejte: Kdaj ste odnesli ono zeleno pismo — že \este. katero —
v oddelek za prosveto?
KOZMA: Vem. Pred tremi dnevi, gospod ravnatelj. V torek.
DERMOTA (naglo): Zakaj pa niste oddali prej. že v soboto, kakor sera
vam naročil?
KOZMA: Gospod ravnatelj. \ soboto ste mi ga dali. pa ste se premislili,
šele v torek sem ga odnesel tja.
DERMOTA: Jaz pa pravim, da sem ga vam izročil v soboto — razumete
— pozabili na naročilo in pismo oddali šele v torek brez moje vednosti.
KOZMA: Gospod ravnatelj, kakor gotovo stojim tukaj, tako gotovo
sem šele \ torek dobil zapored. Družino imam. kako bi se mogel spozabiti...
DERMOTA: Prinesite iz moje sobe tisto buteljko od včeraj.
KOZMA: Takoj, gospod ravnatelj. Ali prosim (gre v sobo na leoi). da
me ne spravite v stisko.
DERMOTA (piše. Ko se Kozma orne, mu porine popisan list papirja):
Tole boste podpisali. Prej pa požirek. (Mu naioči. Kozma izpije.) Je dobro?
KOZMA: Kot med. gospod ravnatelj!
DERMOTA: Nate. še. (Kozma zopet pije.) Sedaj pa poslušajte. Tale
buteljka je vaša in vsakokrat, ko boste kje na poklicanem mestu izjavili,
da ste ono pismo oddali šele v torek, to se pravi, da ste ga prejeli že v
soboto itd. — dobite tako stekleničico. Poleg tega so vam odpuščeni vsi
manjši grehi zadnjih dni — in teh ni tnalo! Potrebujem tistole vašo izjavo
in vam se ni bati ničesar. Nikomur pa besedice o tem. Sicer! — Podpišite
sedaj!
KOZMA: Storil bom. kar zahtevate, gospod ravnatelj, zaradi družine,
da ne pride v nesrečo. Zato bom tudi molčal in govoril le to, kar podpišem.
(Podpiše.) Ali je prav tako?
DERMOTA (vzame list in ga priloži nekemu spisu): Prav. Sedaj lahko
greste ven. Zapomnite si, da danes ne sprejemam nikogar, razen gospodične
Helene in gospoda Samoteža. Oba poznate! Adijo!
(Kozma se prikloni in gre ven. Buteljko skrije pod suknjo. Dermota si
podpre glavo in obsedi nepremično. Tako ga dobi Helena, ki vstopi.)
HELENA: (odloži plašč na divan): Dobro jutro, gospod direktor! Niste
razpoloženi? Na obrazu vam čepi nemir — Skoda, rajši bi bila prišla j u t r i . ..
DERMOTA (vstane in stopi k njej. Poljubi ji roko): Pričakoval sem vas,
milostljiva. že vse jutro.
HELENA: Počemu neki?
DERMOTA: Ali ne bi mogoče rajši v mojo sobo?
HELENA (malomarno): Ni treba. Vse druge odpravljate tukaj, zato tudi
zame ni treba izjeme. Kajti dobri kolegi in koleginje so nevoljni.
DERMOTA: Pa tu, prosim. (Sedeta na desni.) Leto in pol ste pri meni,
milostljiva. Moj zavod je doletela čast, da ste v njem izvolili postati slavni.
Glavni steber ste postali gledališču. Hvaležen sem vam.
215
HELENA: Pustite take besetle. gospod direktor; recite takole; Pol leta
si v tem teatru, v njem te je doletela čast, da si postala znana, jaz sem te
postavil v svet itd. — Hvaležna sem. gospod direktor, ali naj to vedno
ponavljam?
DERMOTA: Pikri ste. milosti j i va.
HELENA: Gabijo se mi konvencionalnosti. Saj je to prava beseda? Poldrugo
leto tu. poldrugo leto drugje — to je vsa moja šola. Naučila sem se
nositi primerne toalete, primerno kramljati, lagati, nastopati na odru. zu
kulisami in pMJvsod. Cernigoj me portretira, moje fotografije so razstavljene
na tolikih stenah, po oknih, po ilustracijah, svet mi dvori — ali jaz gospod
ravnatelj — se dolgočasim! Da. to je prava beseda. Ta dolgčas ni samo neprijeten,
temveč celo nezdrav.
DERMOTA: Kako to? Saj se vendar vrti okoli vas, kar ni nič čudnega,
cela dežela!
HELENA: Kaj pa stalno nadzorstvo?
DERMOTA: Tega ne razumem. Kakšno nadzorstvo?
HELENA: Gospod ravnatelj, priznajte, da celo poldrugo leto ni ušlo
vašim očem in ušesom niti eno moje dejanje. Da: Vi veste, da nisem svobodna,
vi hočete, da delam po vaši skrivni zapovedi. Da! Takoj tega nisem
vedela, ali počasi sem spoznala, se spočetka nad tem lepim dejstvom celo
zabavala — to je edina moja zabava v tem lepem poldrugem letu — ali
končno me je obsedlo dolgočasje.
DERMOTA: Ali ste mar ljubosumni?
HELENA: Pustimo to. Hotela sem le povedati, da bi rada zvedela, zakaj
to nadzorstvo? — Končno se že bojim!
DERMOTA: Povem vam, milostljiva, sledeče: Ce so bila vaša svobodna
pota res kdaj nadzirana, jih je v resnici spremljala noč in dan, na vseh
potih, vedno, vedno ljubezen; da, ljubezen, milostljiva! Nisem igralec, ali
•skrivati .sem moral dobro ta strašna čustva, dokler ne pride čas. Danes ste
me izzvali. Da. ljubim vas blazno, milostljiva. ljubim v a s . ..
HELENA (nemirna): Kaj nameravate? .
DERMOTA: Nameravam vas dobiti — ali pa poginiti!
HELENA (vstane): Oprostite, gospod ravnatelj, malo sem razburjena, pa
ne zbiram misli v redu. Vprašam vas pa: Kaj nameravate z menoj?
DERMOTA: Hočem vas, hočem vas — za ženo!
ILELENA (ga gleda presenečena): Izključeno, gospod ravnatelj. Vi veste,
da ne spremenim svojega življenja in stanu — preden si nisem na jasnem
s svojo preteklostjo. Ne odločim se nikamor, dokler ne vem, odkod prihajam.
Helena Ratejeva! — Kdo so ti Rateji? In potem: Odkrito vam povem,
da ne čutim v sebi do vas ničesar drugega kakor hvaležnost. Nisem
kriva, da je tako. Ali res je. Ljubiti! Jaz bi vas ne mogla nikdar ljubiti!
DERMOTA: To ni vaša zadnja beseda, vem, da ni. Poznam vas, milostljiva,
vem, da ste kapriciozni. (Vstane in stopi k njej.) Pomirite se, milostljiva.
Premislite! Poslušajte naprej. Pravite, da se ne morete nikamor
odločiti, dokler ne veste, odkod ste. Glejte, milostljiva. jaz po tem ne vprašujem.
Nisem vas vprašal takrat, ko sem vas sprejel v gledališče, ne bom
vpraševal kasneje. Menda ste sirota, sama na svetu — zato vam jaz ponujam
dom. Glejte, imam lepe dohodke, imam lepo, belo vilo nad sovodnijo! —
Da me ne morete ljubiti, pravite. Jaz pa vem, da o tem še niste razmišljali...
216
HELENA: Ni mi velelo srce.
DERMOTA: Ni se čuditi — v okolju, ki vas obdaja...
HELENA: Je srcu najbolje, da spi. — Sedaj pa še nekaj: Zadnje čase
čutim, gospod direktor, da sem vedno bolj razdražljiva. Prosim vas tedaj
dopusta, nekaj mesecev.
DERMOTA: Nemogoče, milosiljiva! Sredi sezone. V repertoarju ste
nenadomestljivi.
HELENA: In če resno zbolim?
DER\fOT.\: Ne boste zboleli! Prizanašali vam bomo čini najbolj, pri
skušnjah, pri vsem. O, premalo me poznate, milostljival Do vaših ušes ni
prišlo brez števila očitkov, namigovanj, da. frivolnih opazk, pred katerimi
sem moral zadnje mesece braniti sebe in vas. In včerajšnja k r i t i k a . ..
HELEN.\: Od gospoda Samoteža?
DERMOTA: Da. njegova. Mož bo še kruto obžaloval, kar je napisal.
On bo preklical .. .
LIELENA: On ne bo svoji besedi ničesar dostavljal. Ni eden tistih, ki
se bojijo resnice!
DERMOTA: Milostljiva!
HELENA: On je povedal resnico. Ko sem prečitala. sem bila užaljena
v dno duše. ves moj ponos se je zavil v sramoto. Pod takim vtisom sem vam
tudi na poti domov govorila o vsem tem. Ali doma. ko sem bila sama. je
prišlo spoznanje. Samotež je govoril tisto resnico, ki jo občutim danes sama.
Samoljubje m oholost je zavladala nad menoj od tistega časa. ko sem pod
vašim pokroviteljstvom dosegla to, kar sem. Nisem vedela, da so moji triumfi
uničevanje; postala sem sužnja svojega edinega nagnjenja, odtujila
sem se sama sebi. Ali sedaj vem, kaj mi je treba!
DERMOTA: Milostljiva, vi ste bolni!
HELENA: Dajte mi dopust!
DERMOTA: In kaj nameravate?
HEl^ENA: Iskati miru. Šele, ko bom mirna, se odločim naprej.
DERMOTA: In se vrnete k meni?
HELENA: Ne vem.
DERMOTA: To je preslaba obljuba. — Dam vam teden dni, da se umirite
in razmislite. Vztrajam pri svoji izjavi, da sem zatrdno odločen, da vas
takoj oprostim službe, kakor hitro privolite v zvezo z menoj. Popolnoma sem
vam na razpolago, milostljiva: zapovedujte, ali ne zavračajte!
HELENA: Posvetovati se hočem s tistim, ki me je prvi našel na cesti in
me zopet prvi rešil na odru.
DERMOTA (razburjen): S Samotežem! Z izgubljencem! Tega ne boste
storili!
HELENA: Kdo mi more braniti?
DERMOTA: Jaz.
HELENA: Ne poskušajte tega, gospod direktor. On je močan!
DERMOTA: On je ničla. On je hlapec, potuhnjenec — imam še z njim
obračun, o, videli boste, kakšen bo saldo zame!
HELENA: On je močnejši!
DERMOTA: Milostljiva, ne tirajte me do skrajnosti. Poznam vse obzire,.
ali upoštevajte, prosim, moje stanje, ne izrabljajte svojega položaja...
HELENA: Vi mi grozite?
217
r)ERMOT.\: Ne grozim. Helena, ne grozim. Jaz — trpini in iščem tolažil.
Bodi moja. in ozdravljen bon) (jo hoče objeti, ali ona se mu iztrga),
moja moraš biti. sicer bo slabo za — oba.
HEl.ENA: Brezumni ste — zato grem.
DERMOTA (ji zaskoči pot)-. Nikamor, dokler nimam prave besede.
HEI.EN.\: Ne ljubim vas! — Sedaj — me pustite... (Trkanje.)
DER^fO^A: Počakajte, samo nekaj minut... — Kdo trka? Kdo trka?
(Stopi od nral. poleni odgovori glasno:) Naprej!
SAMOTEŽ (of^topi): Dobro jutro, gospod Dermota. (Ugleda Heleno in se
ji prikloni.)
Htn.p]N.-\: Ravno pra\ prihajate, gospod Samotež. Govorila sva o vas.
DERMOT.\: Da. tudi o vas sva govorila. Milostljiva. če izvolite moment
.. . (Pokaže o sobo na levi.) Z gospodom imava . . .
HEF.EN.\: Kako mi je žal! Tudi jaz bi rada govorila z gospodom. Nič
ne de! Gosiiod Samotež. če imate popoldne čas. ob treh na primer.
SAMOTEŽ f.se prikloni): Ker želite, milostljiva.
HEl.ENA: Je važno. Pričakovala vas bom. (Mu da roko.) Na svidenje!
(Proti Dcrtnofi:) Gosi)od ravnatelj, zbogom! (Odide.)
SA.MO I EŽ (obstoji uredi aobe. medtem ko je Dermota šel k mizi): Prišel
sem. gospod ravnatelj, zaradi zadoščenja.
DERMOT.^V: Prav! — Da. zadoščenje! Vi tedaj uvidevate. da ste mi
storili veliko krivico! Nepremišljeno ste delali. Vi priznate?
S\MOTEŽ: Prišel seiu zaradi zadoščenja, ne vem — oni dami! To ste
zahtevali.
DERMOTA: Oni datui tedaj! Kaj izjavljate? Čakam!
S.^MOIliŽ: Izja\ljam sledeče: Ce sem storil oni dami krivico, jo hočem
popraviti, ako ona to zahteva sama. \pričo mene.
DERMOTA: Vpričo vas. Popoldne. (Ga gleda izzivalno.) — Ne pozabite,
prosim, da je bil vaš napad |)redvsem naperjen proti meni.
S.\MOTEŽ: Prav ste rekli, gospod Derniota. Napadel sem edino njene
sovražnike. Tem ne preklicem ničesar. Ničesar.
DERMOTA: Vi vztrajate pri napisanem?
SAMOTKŽ: Vseskozi. Hočete pojasnil? Evo jih: Gospod Dermota, vi
ste to damo izkoriščali.
DERMOTA: Pazite na besede, gospod Samotež!
SAMOTEŽ: Te besede so v duhu izgovorjene že davno. Dovolite, da
sedem. (Sede.) Predvsem prosim, da nikar ne glejte v meni svojega sovražnika.
Sem le vaš dolžnik. Drugo je s Heleno. Vaše postopanje s to damo je bilo
od začetka do danes sovražno njeni časti, njeni svobodi, njeni vzgoji. Ko
ste videli njene prve uspehe, ste se takoj odločili, da si jo pritegnete. To
se je zgodilo. Uvideli ste takoj, da je v njej sila priroduih, pristnih, svežih
zakladov: lepota, nadarjenost, tajnost njene preteklosti, njena mladost,
njena neizkušena smelost — vse to je obetalo milijone. Sledila vam je, ker
ste jo uspavali z \so rafiniranostjo podjetnega impresarija. Z nevarnimi
vlogami ste jo upijanjevali — in že se je začelo krušiti sveže zdravje. Povem
vam, da sem popisano proceduro zasledoval od vsega početka in sem končno
primoran. po svoji vesti primoran, posegel vmes.
DERMOTA: Ali veste, da ste predolgi? Posegli ste vmes. Kdo vas je
silil k temu?
SAMOTEŽ: Odgovornost za deklico, ki sem jo postavil na oder jaz. Da.
218
DERMOTA: I a odg()\ornost \as je klicala seveda tudi k odrn. da ji
hoste bližje. O. sedaj razumem!
SAMOT EŽ: Motite se. gospod ravnatelj! Prošnjo sem vložil, ker hočem
I)iti bližje vam.
DERMOT.\: O tem takoj, ko opraviva prvo. Torej — one kritike nočete
popraviti?
SAMOTEŽ: Ne.
DERMOTA: Potem si poiščem zadoščenje drn^od. Imam kljnče v rokah.
— Seda i drngo: Gospod Samotež. vaša prošnja za mesto dramaturga pri
našem scledališčn še ni rešeim. Ministrst^o je odredilo neke poizvedbe.
S.\MOTEŽ: .\li smem zvedeti zakaj?
DERMOTA: .?e ne. Prvi odlok se tiče internega uradovanja. O končni
odločitvi boste takoj obveščeni. Vašo dramo — značilen naslov ima — je
ministrstvo obdržalo. Povejte mi. zakaj ste delo naslovili: »Sovodenj«?
SAMOTEŽ: Vi ste jo čitali?
DERMOT.\: Zakaj ne? Moral sem vendar priložiti svoj predlog. Ta
predlog! — Rečem vam samo toliko: Sovodenj je silno vabljiv in nevaren
tolmnn. Kdor ga hoče premagati, mora biti dovolj močan: kdor se mu hoče
izogniti, mora biti zelo premeten in spreten. Sovodenj! Dve stroji se tam
spoprijemata v vrtoglavem vrtincu — in na dim je smrt in pekel. Gospod
Samotež. nevarno igro igrate. Plavajte po svoji strugi, ne silite v sovodenj . ..
SAMOTEŽ: Ta nevarnost je tako veličastna, da ji ni mogoče odoleti!
Gospod Dermota. vi ste zastavili ves svoj vpliv, da propadem?
DERMOr.'\: Da! T.e bebec bi se pustil brez obrambe potisniti v sovodenj.
Da! V sovodenj hočete z menoj, v sovodenj ste me tiščali — ali pomnite:
poznam jo bolje od vas! Na obali nad njo se blešči moja bela vila. moj
ponos. S trdne skale me skušate strmoglaviti. Glejte, to mi je dalo misliti.
Ali povem vam: Postavil se bom na rob skale in tam bom gledal na one,
ki tonejo pod menoj... Potem ko sem jih odbil pri naskoku.
SAMOTEŽ: Gospod Dermota. vaše misli so viharne in miru potrebujete.
DERMOTA: Da! Miru! Kdaj. kdaj ga bom deležen? Zakaj ste mi vsi
nevoščljivi? Sezidajte si svoje bele hiše. kje hočete. Pustite me v miru na
mojem domu. Grozen sem, kadar branim svoje.
SAMOTEŽ: Gospod Dermota, vi ste mnogo trpeli, kajne, huda dela vas
grizejo in strahovi vas mučijo podnevi in ponoči. Na oni skali ni varno.
DERMC^TA: Plašite me. ndadi gospod, minirate pod menoj. Ali jaz
bdim podnevi in ponoči. Niti en udarec mi ne uide.
SAMOTEŽ: Priznajte zločin, gospod Dermota!
DERMOTA: Zločin? Kam merite?
SAMOTEŽ: V vašo rešitev! Priznajte!
]!)ERMOTA (oaiane): Konec besedi! — Gospod Samotež, prosim vas,
poravnajte svoj dolg. Danes je dan plačila.
S.4MOTEŽ (ostane): Nimam denarja in dolga ne morem poravnati.
DERMOTA: Potem mi pogodba dopušča, da izberem drug način povračila.
Saj je tako napisano?
SAMOTEŽ: Dobesedno. Izbirajte!
DERMOr.\: Tistih dvajset tisoč boste odslužili z delom v moji pisarni.
Da, Prosto je mesto, zapodil sem pisarja. Njegovo mesto zasedete. Še danes,
takoj!
219
SAMOTEŽ (razburjeno): Tega ne zahtevajte, gospod Dermota. To je,
to je nemogoče.
DERMOTA: Zakaj nemogoče? — Ali naj vas tožim? Zvedel bo svet. da
ste si od Dermotc izposotlili denar. Vi ste vendar njegov tekmec!
SAMOTE?, (molči): Gospod ravnatelj, popoldne nastopim službo. (Hoče
oditi.)
DERMOTA: Sedajle jo nastopite, gospod Samotež. Delo priganja. Kozma
vam bo vse razkazal. Podpisujem ob enajstih. Kozma! Hej. Kozma!
KOZMA (vsiopi): Prosim, gospod ravnatelj!
DERMOTA: Ta gospod pride na mesto Plevnika. Razkažite mu. kar je
potrebno. (Odide v sobo na levi.)
KOZMA: Gospod! — Gospod! — Pojdite za menoj, tu na desni je pisarna.
Ne bojte se: Delo ni prehudo. Plevnik, mogoče ga poznate, je hud
pijanec, revež, ali lahko je zmagoval pisanje. Kajti pri nas ui tako natančno.
Umetniška svoboda! (Ko vidi, da se Samotež ne gane:) Ali bi radi
kaj vprašali? Kar mene vprašajte, oni (pokaže na levo) je danes nataknjen.
Sploh je bolje, če mu čiru manj hodite pred oči. Da. In sedaj pojdiva!
SAMOTEŽ (se ozdrami)-. Da bi torej šel!
KOZMA: Seveda! Preden \am vse dopovem, bo poldne! Kakor rečeno,
služba je lahka. Ce vam ni dobro, (tiho:) požirek imam, ki kar poje po grlu . ..
S.\MOTEZ: Pojdite po svojih potih. Jaz vas ne potrebujem.
(Kozma zmajuje z glavo in odide v pisarno na desni. Samotež gleda za
njem — vtem se odpro vrata in vstopi Sebastijan Polajnar.)
POTAJNAR: Dajte mi roko, mladi mož. Imam vas rad . ..
SAMOIEŽ: Od sinoči vas poznam in nikoli nisva imela ničesar skupnega.
Sinoči pa ste mi segli v delo. Pot ste mi razčlenili v razpotje. Pravite,
da je Helena vaša hči. — Ne bojte se, nič se ne sliši noter...
POTAJNAR: Ne zamerite, gospod Samotež. Hvaležen sem vam, da ste
se zavzeli zanjo.
SAMOTEŽ: Samo nekaj: Kje so dokazi?
POLAJNAR: So dokazi — ali žalostni in strašni. Veljajo pa le — onemu
notri — in ne vam in ne drugim.
SAMOTEŽ: Tako — me tu ne potrebuje nihče več. Zbogom, gospod Polajnar.
Verjamem vam brez dokazov. Kot očetu vam priznam, da sem zakrivil
tudi jaz pogubo Helenino. Jaz sem jo izdal odru. Zakaj je nisem
pustil na cesti, da bi si sama našla boljše poti in boljše družbe. Kriv sem;
popraviti sem hotel krivico; vrnil se je oče in nimam več pravice do nje.
Le popoldne še; povabila me je. Lahko ste zraven — nimam skrivnosti.
Grem v praznino. Odslužim svoj dolg in grem; prej pa moram priznati svoj
dolg. Onemu notri. — Gospod Polajnar, tole je resnica: Na tleh je spoznanje.
Od tal in spoznanja pa klije novo življenje. Staro je pokopano — le
priznati je treba. Še danes . ..
POLAJNAR: Pridite tedaj zvečer v vilo ob sovodnji.
SAMOTEŽ: Pridem! Dajte mi roko, gospod Polajnar. Čutim, da ozdrav-
Ijam. Pridem. (Odide.)
(Polajnar potrka na vrata na levi. Vstopi Dermota.)
DERMOTA (ko ugleda Polajnarja, se mu izvije vzklik): Ne sprejemam!
(Hoče zapreti vrata, Polajnar pa ga zgrabi za ramo.)
220
POLAJNAR: Ali hočeš, da vpijem? — Strezni se in pridi ven! (Dermota
Dsiopi.) Tako. — Sedaj poslušaj.
DERMOTA (se naglo ogleda po sobi): Ali nisi govoril malo prej z nekim
mladim gospodom. Tu v sobi...
POLAJNAR: Da. Sel je. Ne boj se, nikogar ni.
DERMOTA: Pridi k meni v sobo.
POLAJNAR: Nekaj mi pravi, naj ostanem tu. Kajti tvoje oči gledajo
za nečednim dejanjem. Poslušaj; Daj mi, kar mi sodi — in pojdi po s^•etu.
Nihče ne bo zvedel o tebi. To je zate najboljša rešitev.
DERMOTA: Ne dolgujem ti ničesar; poznaš najin dogovor in tam je
zate napisano: Nič. Česa tedaj iščeš pri meni?
POLAJNAR: Kako naj ti dopovem: Rad bi. da bi se vse izteklo brez
grozote, rad bi. da prizanesem sebi in še komu s čudnimi o d k r i t j i . . . Da,
voda pokaže svoje žrtve deseti dan, če ne, pa čez deset let. In če voda dela
tako, ki je ne muči vest, kaj potem človek?
DERMOTA h široko odprtimi očmi): Iz tebe govori blaznost! Bojim
se te!
POLAJNAR: Rečem ti, da te bodo spomini razdejali, ako jim ne daš
izhoda. Nočem priznanja od tebe, hočem le. da mi vrneš moje. Takoj! Na
mestu! Potem — - poj dem po svetu!
DERMOTA (odločno): Ničesar ti ne dolgujem, zato me pusti i)ri miru.
POLAJNAR: Torej nočeš zlepa. Grem sedaj. Zvečer ob osmih bodi doma.
Z odkritji pridem, s takimi, da ti bodo lasje stali pokonci. Ali — doma bodi
in nikar se ne izogibaj. Drugače povem iste reči drugim, ki te bodo znali
poiskati jjovsod.
DERMOTA (ga prime): Ne hodi še. Povej vse sedaj. Vse, kar veš. Povej
predvsem, kaj zahtevaš od mene. Dam ti, kar bo mogoče. Samo, da mi daš
miru. Da. Mir mi daj končno.
POLAJNAR: Daj mi mojo hišo nazaj in pojdi po svetu. Se danes.
DERMOTA: Dosti je. Ti si blazen. Odpočij se — in pridi zvečer. Ob
osmih, kakor si rekel. (Vstane.) Da, oplaSiti me hočeš! Nekaj neumnega domnevaš
— mogoče ti je kdo celo kaj natvezil — to bo, kajne? In jaz naj se
oplašim in zbežini po svetu. Kajpada! Kar takole: Hišo daj in pojdi, beračit!
l^epo, res lepo! Le pridi zvečer, z vsemi odkritji, z vsemi hudiči, če hočeš,
ne bojim se! Pridite vsi, kar vas je zelenih od zavisti!
POLAJNAR: V pogubo drviš, Dermota!
DERMOTA: Vrag vzemi pogubo, pridite!
(Kozma priteče iz pisarne.)
KOZMA: Gospod ravnatelj, inšpektor iz ministrstva...
DERMOTA: Kaj? Kje je?
KOZMA: V pisarni. Jezen. Nervozen. Po vam je vprašal...
POLAJNAR: Ob osmih v vili ob sovodnji (Odhaja.)
DERMOIA: Ne motite me.
(Polajnar gre proč. Dermota stopi proti pisarni, pa se že sreča z inšpektorjem,
starejšim, elegantnim gospodom.)
INŠPEKTOR: Le mirno, gospod ravnatelj. Ne mudi se tako, v pisarni
tudi še ni nikogar. Da, nikogar ni. (Sede v naslanjač.)
DERMOTA: Gospod inšpektor, veseli me, da ste prišli in da ste sami
priča težav . ..
221
IN.ŠPKK lOR: Pošljite SUIRO ven!
DERMOTA: Kozma. kaj stojite in zijate?
(KoT.ina ndide.)
IN.ŠPKKTOH: Povejte mi.frospod ravnatelj, zakaj je v uradu vse praztio.
DF!RMOTA: Zaposlil sem prejšnjega pisarja. Plevnika. Pijanec mi je
bil zadnie čase le \ škodo. Nekajkrat sem mu spregledal, končno p a . ..
INŠPEKTOR: Da. že prav. Ali. dokler ne dobim druge moči. vendar ne
bom podil prve iz hiše.
DERMOTA: Da. tudi to ste pra^ pripomnili, gospod inšpektor, ^ioro
moč sem nastavil danes navsezgodaj, ali. kakor \idite tudi to pot s slabim
iispeliom. Same težave s temi ljudmi, gospod inšpektor.
INŠPEKTOR: Kdo je novi pi.sar in zakaj ga ni tu?
DERMOr.\ (ponudi cisare. hi iih oni odkloni): Novi pisar vam je znan.
gospod inšpektor, vsaj po imenu. Gospod Sainotež . ..
INŠPEKTOR: Kako to? Pisatej Samotež?
DP.RMOTA: Da. za pisatelja se smatra.
INŠPEKFOR: In tndi je. Zaradi njega priltajam. Dobili ste določeno
nalogo, da poročate, zakaj se je njegova vloga zakasnila. Ker pa ste v
spremnem predlogu dostavili neke konkretne migljaje, tako rekoč konstatacije.
sem si takoj mislil, da stvar uredim najbolje tn. V zade\i slutim
posebnosti, tendence in hočem razjasnitev.
DERMOTA (po premrtlkiij: Da. zaradi zakasnitve. Stvar je silno mučna.
(Vzame s pinaJne mize list.) Dovolite, aospod inšpektor, da uvodoma pripomnim
sledeče: Uradni sluga Kozma je dober in pošten delavec. Ima precejšnjo
drnžino.
INŠPEKTOR: Po njem ne vprašujem.
D E H M O T A : Res je. gospod inšpektor. — Ali dovolite: Ta Kozma je
zakrivil zakasnitev one vloge, nepremišljeno; vedno je bil vesten, le ta
prekršek . . .
INŠPEKTOR: Kaj stoji na onem listu?
DERMOTA (mu poda list)-. Vzrok in povod zakasnitve. (Medtem ko inšpektor
natika ščipalnik in čita:) Meni sanienin je stvar zelo neljuba, tembolj.
ker. kakor rečeno. Kozmi do sedaj ni bilo ničesar oponašati. In drnžino ima.
veliko družino, nboštvo. Prosil bi tedaj, da se mu po možnosti spregleda . . .
INŠPEKTOR (spravlja ščipalnik): Slabo izbirate, gospod ravnatelj. Pisar
pijanec, sluga pijanec — kaj mislite, teater vendar ni nikakršna beznica. Tale
izjava je brez vrednosti, odgovorni ste še vedno vi. S slugo napravite, kar
hočete. (Raztrga list.)
DERMOTA: Gospod inšpektor, prosim...
INŠPEKTOR: Dosti o tem! Sedite. Nisva še končala — glavno šele pride.
Povejte mi. na čem temelji ona vaša pripomba v predlogu. Že veste, kaj
mislim: Da ruje. da izpodkopava ugled uprave in zavoda samega, da je
tudi v njegovetn delu ista tendenca itd. Sploh, zato sem tu. da mi st^•arno
in mirno razložite vse okolnosti, ki so vas privedle k onemu predlogu. Kajti,
povem vam: Samoteževo delo je vzbudilo pri merodajnih osebnostih odlično
pozornost. Da, takoj prve strani. Te tendence svarijo pred zlim in so zato
vzgojnega pomena. Tega potrebujemo — taka stremljenja mora država v
prvi vrsti podpirati. Da. Torej, govorite.
DERMO I A (pomolči malo): Po \aših besedah, gospod inšpektor, sodim,
da mi preostaja le še obramba. Hoteli ste razjasnitev, pa ste šli dalje in —
2'>2a29
se moram braniti. Dobro. Rečemo to: Samotež je človek odličnih sposobnosti,
ki bi jih mogel na pravem mestu plodonosno uporabiti. Toda. preveva ga
skozinskoz neka silna ošabnost. dovolite, gospod in.špektor. poznam ga dobro!
— neko silno slavohlepjc in zadosten kvantum zavisti. Da. zavisti. Iz teh
njegovih nagnjenj je pri% rela tudi vsa strastna energija, ki je ustvarila ono
delo. On razdira, gospod inšpektor: to pa menda ni \ zgojevalrio. Nerad govorim
tako. ali — braniti se vendar smem. Samotež črti mene. predvsem
mene. črti publiko, črti umetnike.
INŠPEKTOR: Vzroki?
DERMOTA: Zavist.
IN.ŠPEKTOR: Ne razumem. Omenili ste vendar prej. da je vstopil pri
vas v službo.
DERMOTA (molči): Da. povem tudi to. On je brez sredstev — zato setn
mti sam ponudil, da začasno...
IN.ŠPEKTOR (vstane): Vidini, da je stvar zamotana. Zadeva se mora razčistiti.
Hotel sem to vse urediti že danes, ali ni mogoče. Odrejam, da se naj
gospoda Samoteža obvesti, to storite nemudoma, da naj se jutri dopoldne
oglasi pri meni. Obvestite ga tudi, da si je ministrstvo končno odločitev o
imenovanju pridržalo za teden dni. Drugega nič. — Imate kako željo ali
vprašanje?
DERMOTA: Imam. gospod inšpektor. Ce ste mogoče čitali sinoči kritiko
. ..
INŠPEKTOR: O premieri? Da! Ni mi bila l j u b a . ..
DERMOTA: Avtor je Samotež.
INŠPEKTOR: Tembolj! On je razsoden človek. Ne nameravam iz te
prve kritike izvajati nikakršnih posebnih zaključkov. Počakam. Vi sami
veste, kaj je vaša dolžnost. Državni vzgojevalni zavod \'am je poverjen,
čuvajte nad njim. Pazite na izbiro igralcev.
DERMOTA: Prizadeta igralka, prva umetnica na zavodu, je prosila za
dopust. Neutolažljiva j e . ..
INŠPEKTOR: Ukrenite po svojem: V ta delokrog ne posegam. Ali pazite
na zavod.
DERM01 A (se prikloni): Kakor zapovedujete, gospod inšpektor. (Inšpektor
odide. Dermnta obstane zamišljeno nato zakliče:) Kozma!
KOZMA (pride): Želite, gospod ravnatelj?
DERMOTA (pogleda ostro); Prinesite plašč! (Kozma sname plašč z obešalnika
in oblači Dermoto.) Pazite: Grem sedaj: če me iščejo, odgovorite, da
sem službeno zadržan. Razen, če pride Helena ali kdo iz ministrstva. V tem
primeru me poiščite na domu. Ste razumeli?
KOZMA: Prosim, gospod rav^natelj.
DERMOFA: Vi imate družino. Srečen človek! — Dajte klobuk!
KOZMA (mu poda klobuk): In jutri pridete?
DERMOIA: Do jutri je daleč! (Gre in zaloputne vrata. Kozma zmajuje
z glavo.)
Z a s t o r p a de
223
TRETJE DEJANJE
*
Zoečer. Soba o oili ob sooodnji. V ozadju ozoišen kot z odprtim oknom.
A a levi vrata, v kotu biblioteka. A a desni vrata (v ospredju) in miza z otoinano
in stoli. A a mizi steklenica in čase. Sveti diskretna luč.
DERMOTA (vinjen, sedi na otomani, ob njem Dora): Pokonci Dora! Zapleši!
Življenje je balet! (Žvižga neko arijo.)
DORA (stopi na sredo sobe in se prikloni): Naj zaplešem? (Pleše.) Dobro?
— Se drugo? (Pleše.)
DERMOIA (ploska): Živo! Veselo! (Pije.) Pozabimo; živiljenje je ples in
ples je vrtinec, Dorica! Vrtinec? Nak! Proč od vrtinca, proč od sovodnji!
Prestani, slišiš, Dora?
DORA (pleše razbrzdan ples, vedno bolj divje.)
DERMOTA (gleda topo in naenkrat plane pokonci): Stoj, sem rekel! Ali
ne slišiš šumenja spodaj? Hudiči vabijo. Prestani.
DORA (obstane in se smeji): Ali se vam vrti v glavi, gospod direktor?
(Gre k njemu.) Kaj dobim za plačilo?
DERMOTA: K meni sedi in bodi dobra. Pij! (Trčita in pijeta.) Nocoj ne
pleši več. Vrti se mi v glavi, res. Proklete fantazije! (Jo objame.) Kako sem
ti hvaležen, da mi krajšaš večer! Moram te nagraditi. Tvoja želja?
DOR.A.: Primabelerina gre prihodnji mesec proč. Želela bi njeno mesto.
DERMOTA: Dobiš ga, .samo pri meni ostani. In govori vendar, smej se,
delaj, kar hočeš: Samo tiho mi ne bodi, da ne slišim tega grdega šumenja
vode skozi okno. Zapri okno! (Dora hoče k oknu.) Ne, pusti rajši: Naj ne
misli voda, da se je iiojim. Treba je biti močan in spreten.
DORA: Pijača vas je omamila, gospod direktor. Čudno govorite. —
Glejte, tako sem vam hvaležna: Naj pojem? Plešem?
DERMOTA: Kar hočeš, le tu ostani. Prav v moji bližini. Moja punčka
si danes, jaz tvoj fant, vse drugo — k vragu. Kako si mehka! Kako si topla!
DORA (se mu iztrga): Pustite, lahko bi kdo . . . Ne glejte tako hudo: Tu
vendar ni varno . ..
DERMOTA: Strah! Kavka! Strah je tvoj zaveznik. Pojdi, pojdi! Sem
sedi — takoj! (Jo objame in poljubi na rame.)
DORA (zavrisne in odskoči): Kri! (Pokaže na rame.) Bojim se vas. Tako
— čudno gledate. Ali naj . . .?
DERMOTA (pokima in ji pokaže z roko na vrata): Pojdi domov. Pojdi.
(Dora si naglo obleče plašč.) Spati moram.
DORA (odhaja): Lahko noč! Zaradi primabaleriue prosim...
DERMOTA: Kar hočeš, samo pojdi.
(Dora odide.)
DERMOTA (vstane in gre previdno k oknu. Tam posluša. Medtem vstopi
Samotež, ne da bi potrkal.): Kako že piše: »Stojim, trdno stojim. Kaj mi tedaj
groziš, prokleta voda? Ne izpKjdješ mi hiše, ne izpodješ ...« (Se obrne in
ugleda Samoteža. i\aglo proti njemu:) Vi špionirate? Vi poslušate mojo dekiamacijo?
SAMOTEŽ (tiho in počasi): Brezsmiselne besede, ki sem jih nekoč napisal.
Pozabite jih, gospod Demiota. Jutri grem, da vzainem delo nazaj. Prinašam
spravo.
DERMOIA: Stojte! Preveč ste izustili naenkrat. — Kako ste že rekli?
224
SAMOTEZ (praotako mirno): Jutri preklicem svojo prošnjo.
DERMOTA: Yi hočete preklicati?
• <• SAMOTEŽ: Hočem, da se poravnava. Oni dolg vam odslužim — da, pri
vas odslužim svoj dolg. Prej pa prosim, da se poravnava.
DERMOTA: Ali je ni škoda »lepe nevarnosti«?
SAMOTEŽ: Nevarnost je minila. ..<;
,., DERMOTA: Kaj? Kako?
SAMOTEŽ: Oba sva zagrešila. Jaz, ki sem Heleno privedel v življenje,
vi, ki ste jo vodili naprej. Treba je, da popraviva škodo.
DERMOTA: Govorite razločno, gospod Samotež . ..
SAMOTEŽ: Bil sem pri Heleni... -. :,-, , - r-';-'^ • <.T
DERMOTA (xe zdrzne): Govorite...
•••' SAMOTEŽ: Povedal sem ji. da je prišel oni. ki naj mu zaupa.
DERMOTA: To je lumparija!
„r SAMOTEŽ (neverjetno): Vi ne slutite? '• • . '. •
DERMOTA: Kaj me bičate? Končajte!
SAMOTEŽ: Vrnil se je Sebastijan Polajnar. Helenin oče.
DERMOTA (odskoči nazaj): To je laž, laž, laž . ..
SAMOTEŽ fzačudenj: Kaj vam je. gospod Dermota?
DERMOTA (govori težko): Zmedli ste me; to je vaš novi napad . . . Sedaj
razumem. To je vaša »sovodenj«. — To je vaš zadnji udarec. Ali rečem vam.:
Udarja v temo!
SAMOTEŽ: Gospod Dermota, vi se motite. Moja beseda je prava. Pridite:
Skupaj greva k Tleleni, skupaj ji zagotoviva . ..
DERMOTA: Fantazije! Prevara!—(Molk.) Slišite, gospod Samotež: Najljubše
mi je, če odidete. Pričakujem nekoga. Da. Vaše besede bom preudaril.
Misliti moram. Ne upam si takoj parirati.
SAMOTEŽ: Dobro. Grem sam. Po Heleno grem.
DERMOTA (skoči k njemu in ga prime za rame): Človek, delaj hitro;
dovolj je spletk. Udari, če hočeš, še nocoj . . . ne odlašaj!
SAMOTEŽ (odhajaje): Brez skrbi, gospod Dermota! (Odide.)
(Dermota obstane sredi sobe. Zunaj se čuje kratek pogovor, nato vstopi
Cernigoj z zavito sliko.)
ČERNIGOJ: Dober večer, gospod ravnatelj. Slika je gotova.
DERMOTA (kakor vzdramljen): Res, res, slika. Hvala vam, gospod
umetnik. Izvolite čašo. Pravim vam: neverjetua kapljica! Nalašč za umetnike!
CERNIGOJ: Večno žejne ljubitelje — večnosti. (Pije.) Izborno! — Naj
odvijem sliko?
DERMOTA (vzame sliko): Nikar! Sedite rajši, samo nekaj minut. (Cernigoj
sede.) Povejte mi po pravici: Ali poznate dobro gospoda Sanioteža?
ČERNIGOJ: Sošolec moj je bil in prijatelj.
DERMO TA: Poznate ga torej. To je glavno. Ali veste, kaj počenja. No,
ua primer z menoj.
CERNIGOJ: Čudak je — ali, misli pošteno.
DERMOTA: Na videz, vam pravim, gospod Cernigoj. On je le na videz,
on sploh živi le na videz; kajti, on je že davno v grobu. Da! Smešno, kaj?
Mrlič je in vznemirja svet. Zakaj ne spi? Povejte mu to, ker ste mu prijatelj.
In pijte, prosim. Vsaka vaša beseda je vredna požirka.
CERNIGOJ (previdno): Vem, da ste imeli s Samotežem incident. Ta se
1155 Loošškkii rraazzgglleeddii 222255
bo poravnal. \ se i)o zopet mirno. Kar ste pa govorili o njegovem na\ideznem
življenju, nisem razumel.
DERMOTA: Kajpiada! Kako sem bedast! Kje pa morete vi to vedeti?
Namreč: Nesreča je hotela, da sta se njegrova in moja struga .strnili — pravilen
izraz za to — v vrtincu: tedaj je šlo na\zdol. v temo, za življenje. On
je ostal na dnu; slišali boste še o tem. On je utonil. In jaz. no, jaz sera
splaval na vrh in sem na trdni .skali. Greh je, da ne pijete. go.spod Cernigoj.
— Ob pijači se gleda in razume jasneje.
CERNIGOJ (ostane): Iti moram, gospod ravnatelj. Hvala za kapljico.
Svetujem vam. da ležete v posteljo. Trudni ste. Misli so vam trudne. Ono s
Samotežem, o oni struji in vrtincu — vse to je incident, ki bo jutri poravnan.
Lahko noč. gospod ravnatelj.
DERMOTA: Ne verjamete mi torej. — Po kaj ste potem sploh prišli?
Povejte, po kaj?
CERNTGOJ: Portret sem prinesel. — (Odhajaje:) Lahko noč. gospod
ravnatelj! (Odide ukozi leoa vrata.)
DERMOTA (xe obrne in gleda na sliko. Vzame jo počasi o roko in jo
previdno odoije. Ko jo odvije, gre in prižge vse luči. Sliko postavi na mizo in
jo dolgo gleda. Boža lica in poljubuje sliko. Nato spregovori tiho): Če si —
govori! — Izdajalske oči. Ti nočeš govoriti? Zakaj? Ti nisi! Nisi! — Ali se
bojiš luči? (Gre in ugasne vse luči.) .Sedaj sva sama. Sama na svetu. Kam
gledaš, prikazen? (Gleda proti odprtemu oknu. kjer sija tema.) Prazno je tudi
tam nad sovodnijo. Voda briše sledove. Glej, dokažem ti! (Stopa počasi proti
oknu. Tam. se pokaže bela senca, sprva nerazločno, potem jasneje, Helena,
v belem ogrinjalu s široko odprtimi očmi strmi o sobo.) Kje je? Lažeš. (Skoči
proti oknu in zamahne z roko. Senca se odmakne, strmi pa še vedno vanj. On
se opoteče nazaj in zakrije z rokami oči. Nato gre k mizi, kjer vzame nož.)
Ura bo osem. z dokazi na čisto. Takole! (Zahode sliko. Pogleda k oknu —
sence ni več.) Ah! (Sede utrujen k mizi in se oddihaoa.) Do zadnjega madeža
vse. vse naj izgine. (Bode z nožem divje o sliko, nato poskoči in zopet užge vse
luči. Odpira vrata in vpije:) Kje ste? Osem je ura! Polajnar. Samotež. kje so
vaši dokazi? Na dan! (Medtem, ko gre k mizi in pije. stopi skozi odprta vrata
na levi Roža Oblat v slabi, zanošeni obleki.)
ROŽA (obstoji na pragu in gleda preplašena v sobo): Ne morem več,
gospod Klemen, (stopi nekaj korakov naprej) pretežko je breme. Bog se
u.smili!
DERMOTA f-se sunkoma obrne): Čigav je ta glas? Kaj? Ti? — Proč od
mene. greh! Proč! Uničeno je vse za menoj, ni jih več dokazov, edina ti — si
še pred menoj.
ROŽA: Greha ni več v meni, Klemen; pokoro prinašam...
DERMOTA (skrivoma vzame nož, pogleda trenutno naokoli, nato stopi z
enim korakom proti njej): \ slabem momentu prihajaš . ..
ROŽA (z grozo v očeh opazi sliko na mizi): Tale je ona. o Dermota . ..
DERMOTA (jo zgrabi): Kdo je ona?
ROŽA: Helena Polajnarjeva! (Se zgrudi na kolena.) Nisem mogla takrat,
Klemen: glej — bog ti bo odpustil.
DERMOTA (divje): Kaj? Ti se puntaš, kuzla nečista? — Ti trdiš, kar jaz
zaniknjem. Ti hočeš biti dokaz? Govori, da ni, da ni res: (tiho:) že nocoj, ravno
prej sem jo videl vstati iz vode, iz sovodnji je prišla. Mrtvi ne lažejo.
ROŽA: Usmiljenje, gospod, vse priznam.
226
DERMOTA: K oknu! K oknu pravimi Mrtvim v lice boš izpovedala! (Jo
nleče k oknu.)
ROŽA: Ono noč. ono strašno noč. ko bi imela pahniti, prav s tegale okna,
malo Helenico . . .
DERMOTA (hrope): Ti si jo pahnila: Prav s tegale mesta. Ob enih ponoči.
Oblačno je bilo...
ROŽA: Nisem, nisem, gospod Dennota. Iz ljubezni do — — vas in iz
usmiljenja do nje . . .
DERMOTA: Kaj si storila. ])ošast. govori?
ROZ.\: Storila sem. po človeško... Skrivaj sem jo odstranila, daleč...
Izginila je. To je vse.
DERMOTA (nafilo): Ti blazniš. Roža! To je vse izmišljeno. Peče te vest
in hočeš se oprati. Ne pomaga ti nič. Ciovori drugače, ti pravim!
KOZA: Prisegam. Klemen!
DERMOTA: Kdo ve še to skrivnost? Povej, kdo ve. kdo ve?
ROŽA: Bog in — Polajnar!
DERMOI .4: Ah! To je torej — dokaz. Ali (se ogleda naglo) — ta mora
izginiti. (Zamahne z roko. Roža se naglo odmakne — tedaj skoči D sobo Polajnar.)
POLAJNAR: .Stoj!
DERMOTA (zamahne slepo, nato ugleda Polajnarja, zakriči in z enim
skokom preskoči okno in izgine v noči.)
ROŽA (plane k oknu): Na pomoč! Klemen. Klemen!
POLAJNAR (pogleda skozi okno in posluša): Tu je — dokončano. Žena
(prime Rožo. ki hoče skozi okno), vzdraniite se. konec je. (Roža se obrne in s
strahom gleda vanj.) Nisem prav storil, ker sem čakal zunaj. Bog ini je priča,
da na kaj takega nisem mislil. Pojdiva. žena, in povejva ljudem, kaj se je
zgodilo. (Jo vodi proti vratom na levi.)
Roža: Oče naš. kateri si v nebesih . . .
POLAJNAR: Odpusti mu vse. kar je zagrešil.
ROŽA: Amen! Amen! (Odideta.)
(Prazna soba, okno in vrata odprta. Zunaj hiše se čujejo vzkliki in naglo
govorjenje. Nato vstopita Samotež in Cernigoj.)
CERNICOJ: In sem ga pustil: od pijače in kdo ve česa je bil kakor iz
uma. zato sem tekel pote: o tebi je največ fantaziral. Kje je sedaj?
SAMO 1 EŽ (stopi sredi sobe in gleda naokoli): Razdejanje je v tej sobi.
CERNICOJ: Ugibaj. Oregor in — razloži. Mene zapušča preudarek.
SAMOTEŽ (še vedno sredi sobe): Zakaj nisem dobil Helene doma? Zakaj
me ni čakala? (Gleda po .sobi.j Ali se ti ne zdi ta soba pripravna za scenerijo
začetka konca? Pomniš še mojo včerajšnjo ekspozicijo?
CERNICOJ (ugleda prebodeno sliko): Tu — glej! (Obrne sliko.) Razloži,
(iregor!
SAMO lEZ (vzame tiliko v roke): Zelja po poljubu tehle ust vleče v smrt!
Rekel si: Lgibaj! — Včeraj sem uganil! Corje meni! (Se sesede o stol.)
CERNKJOJ: Počakaj! Pogledam v spalnico. Ne hodi proč. (Odide o
sobo na desni.)
SAMOTEŽ (glavo oprto v dlani): Tako nisem hotel? Ali sem? Ali sem?
(Cernigoj se orne.) Mogoče danes, dopoldne? — (Cernigoju:) Kaj je tam?
CERNKrOJ: Vse prazno. Ali vendar — vsi ti prazni prostori govorijo...
SAMOIEŽ: O čem?
15» 227
ČERNIGOJ: O strahotah! — (Sede tudi o/i.y Počakajmo, morda pride kdo.
SAMOTEŽ: Počakajmo! — Ti si mi včeraj ponujal denar. Se spominjaš?
— Nisem ga vzel. Prepozno je bilo! — Sploh: Ali bi rad zvedel vse? Čas
imava. — Solidna služba mi ni prijala in naenkrat sem bil na cesti. Postati
sem hotel prost, da lahko brez ozirov govorim svoje besede. Toda jesti je
bilo treba. Že takrat mi je bil v mojih načrtih napoti — Dermota. Nei^-
rečno mikavna j e bila sledeča zamisel: Naj mi on da sredstev, da ga z njimi
udarim! — Tako sem storil in šel k Dermoti po denar. Dal mi je. Zakaj? Ker
me je hotel zvezati. — Jaz sem pa v teh vezeh računal: Do časa, ko bo treba
dolg pogrniti, se iikoreninim ob močnem \ iru in mu mirno po\ rnem. Prilika
se je ponudila, ko je bilo izpraznjeno mesto dramaturga. — Brr, dolgočasni
so ti spoinini!
CER.NTGOJ: Pripoveduj dalje, Gregor!
S.\MOTEZ: Na koncu sem že. Prišel je dan plačila in me našel brez
denarja. Trenutno sem omahoval in prišel k tebi — po denar. Ali pri tebi
sem se zopet zasedel. Naj gre do konca! On je tudi šel. Intrigiral je pri
ministrst^u — moja prošnja ni rešena. Celo preiskava je s teku. Jutri bom
zaslišan.
ČERNIGOJ: Ti nisi vzel denarja, ker si bil radoveden, kaj bo potem!
SAMOIEŽ: Pravzaprav sem vedel, kaj bo potetn! On me je hotel ponižati,
potem streti. Ali bi se ti dal? No vidiš. — Ker mu nisem mogel plačati
v gotovini, je zahte\al plačilo v delu — vsilil mi je pisarniško službo
pri sebi. In to je tragično! Zanj in zame! V sovodenj sva šla oba. Ali to je
bilo vendar preračunano, razumeš? — Vmes pa je prišla tale. (Pokaže na
sliko.) Sirota — umetnica: danes ima očeta. — Tudi njo je hotel potopiti,
txidi zanjo sem šel v sovodenj. Rešil sem jo! Danes popoldne mi je priznala.
Dopoldne, ko je prišlo ono, kar se je imelo dovršiti — je prišlo spoznaiije —
popoldne se je pridružilo usmiljenje in kes. Še sedaj se ne morem otresti
tega neznosnega občutka. (Pokonci.) Naj bo! Matija, danes sem premagan,
ne morem dalje: Tudi njega rešim iz sovodnji. Kje je? Kje si, Klemen Dermota,
da te prosim odpuščanja? —
ČERNIGOJ: Ali slišiš? Ljudje prihajajo.
SAMOTEŽ (gleda -iliko): Zabodel je revež, v najino srečo! — Na delo.
Matija! Rešiti ga liočeva, kajne? Glej, povrnil sem se v družbo dobrih in
čutečih ljudi, podvreči se hočem vsem vašim zakonom, le pomagajte mi, da
delam!
ČERNIGOJ (proti vraiom): So že tu.
(Vaiopiia Polajnar in Roža Ohhit, za njima Kozma z lučjo o roki.)
SAMOTEŽ: Povejte mi, ljudje božji, kje je Klemen Dermota!
POTAjN.^R: Ra\iiatelj Dermota je pravkar utonil v sovodnji!
SAMOTEŽ (pade v stol): Gorje meni, gorje meni!
CERNlCiOJ: Strašno! Kaj se je zgodilo, govorite!
POLAJNAR (gleda na Samote/a. ki se ne gane): V zmoti je ta ndadi
gospod in daleč od krivice! Govoriti hočem.
S.AMOTEŽ (ostane): Da! Poslušajte! Prvi ljudje, ki imate ])ravico do
moje izpovedi. Pred minutami se je završilo zadnje dejanje drame, ki jo
je zamislil Gregor Samotež. Drama ob sovodnji! Dva konca sta bila mogoča.
Ko je bilo gotovo, da prvi odpade, se nisem ustrašil pred drugim, lo je
vsa moja skrivnost! Dermota se mi je umaknil s silo, ker ni mogel popustiti
zlepa. To je moj zločin! — Zločin? Kaj? Potegnil sem v sovodenj. v ta
228
strašni moreči tolmun človeka, ki je utapljal druge. Tega tudi ne veste? —
Al. žena. kaj me gledale? — Ali veste vi drugo resnico?
ROŽA: ^ em. da ni utapljal. Zato sem prišla.
SAMOTEŽ: Prišli ste prepozno. Zakaj \as ni bog poslal prej. če nosite
resnico. Zakaj, povejte!
POL.\JN.\R: Umirite se gospod. Ni je kri\de . . . '•
.SAMOT?"Z: Ni je kri\de \- meni. kajne? — Hodil sem svoja pota. zato
— storite z menoj, kar hočete. (Se oddihuje). Res: Dokazal sem. da morem "
delati po svojem: kje je tedaj zadoščenje? (Tiho in s/ras^/io.-j Tisto grozno
lepo zadoščenje, ki traja četudi le trenutek, ali ta trenutek govori: Njegovemu
migljaju so sledili ljudje, tudi v smrt! Kje je ta trenutek? Ni ga. ni ga! (Še
tise:) Zato priznavam, da sem zakrivil: priznam, da so vaše postave prave.
Storil sem zločin.
CERNIGOJ: Gregor, bolan si. Odpočij si in poslušaj!
SAMOTEŽ: Dajte mi pokore! — (Gleda po oseh.) Vsi ste mi tuji. Ni ga
človeka, ki bi mi pomagal do pokore. —
POT,,\]NAR: Umirite se. gospod. Pustite, da povem . . .
SAMOTEŽ (zamišljeno): Yi ste Helenin oče. — Ali veste, da jo Ijtibim?
Udarite zločinca! Glejte, z zločinom sem jo priboril. Ona je vaša, udarite!
POLAJNAR (mu položi roko na ramo): Ona je od danes le vaša. Močue
opore potrebuje Helena. Izčrpan sem — ne morem več. Jaz sem dovršil svoje
delo. Ttidi nisem vreden . . . (Molk.) Gospod Samotež. obljubite m i . ..
(Vstopi Helena, osa zasopla.)
HELENA: Kje je Gregor? (Gleda po v.seh in opazi Samoteža. Stopi k
njemu.) Tu je, tu je! Hvala bogu, tako sem se bala . ..
SAMOTEŽ (pogleda resno): Tu je tvoj oče, Helena.
HELENA (stopi počasi k Polajnarju in mu gleda D oči): Vi ste moj oče?
POLAJNAR: Kakor gotovo je bog v nebesih. Moja hči si.
CERNIGOJ (h Kozmi): Pojdiva. Kozma. To ni čas za naju. Pogledava, če
so ga našli. Obveščena je policija... (Odide s Kozmo.)
HELENA (poljubi Polajnarju roko): Moj ubogi oče! (Pade na kolena.)
Moj ubogi oče!
POLAJNAR (jo doigne): Vstani, Helena. Nisem vreden... Zapustil sem
malo dete . ..
HELENA (mu gleda v oči): Tako dobre in žalostne oči imaš! Ti si moral
biti zelo nesrečen . . . Ali sedaj si srečen in moj, srečen in moj. — (Se obrne
proti Samotežu, ki sedi nepremično.) Gregor! Gregor! (Stopi k njemu.) Vstani
in poljubi mojega očeta!
SAMOTEŽ (gleda o tla): Ni je moči v meni, da bi ji priznal...
KOZA (stopi k Heleni): Ali me poznate. Helenica?
HELENA: Ce vas poznam? Ne!
KOZA: Perica sem bila.
HELENA: Perica? (Jo gleda.) Perica Roža?
ROŽA (prvič bolj živo): Pozna me, pozna me!
HELENA: Kako pridete vi sem? Od kje? Kaj se godi? (Sliši se govorjenje.)
POLAJNAR: Sedi semle, Helena. — Bodi pripravljena . ..
(Vstopi policijski uradnik, gospod inšpektor. Sever, Černigoj in Kozma.)
INŠPEKTOR (govori k uradniku): Sodite, da ga ne bodo našli.
229
URADNIK: Mofcoče čez nekaj dni. la voda je vedno taka. da ne izda
rada svojili žrtev. (Se pokloni proti inšpektorju in pogleda po nao/.očih.) Ce
je bil kdo od navzočih priča dogodku, naj se javi, da sestavim poročilo.
HELEN.A (k Samotežu): Ciregor, kaj se je zgodilo? (Samote/, molči.)
ROŽA (stopi naprej): Jaz in gospod Polajnar...
SAMO I RŽ (ostane odločno)-. Kaj treija tu zapisnikov! Priniite me. Vse
vam priznam, ali pozneje . ..
fNSPEKlOR: Ciospod Samotež, vi ste očividec...
P(M.AJN'.4R: Dovolite gospoda, pojasnim vam . ..
HELENA: PoNCJte mi, kaj se je zgodilo!
URADNIK: (sprostite, da poseženi \mes: Imam nujen nalog, zato prosim,
da pustite govoriti to ženo.
SAMOTEŽ (proti Heleni): Kriv sem smrti Klemena Dermotc . ..
HELENA (zakriči): Kaj si storil. Gregor? (Priskočita Cernigoj in Seoer.
ki goporita tiho o Heleno.)
SAMO I EŽ: Sedaj je dovršeno. Njej, ki sem jo ljubil, sem priznal . ..
Sedaj ie konec. Razpolagajte. (Gre in sede k mizi nasproti policijskemu
uradniku.)
POLA.IN AR: Pred pol ure je skočil skozi to okno gospod Dermota in
gotovo je. da je mrtev. (Seoer pride bliže in naglo piše na papir.) Nesreča
pa se ie pripetila iz davnih vzrokov.
URADNIK: Govorite, prosim, počasi. (Si beleži.)
POLAJNAR (/.hira misli): Da. počasi. — Tudi bom povedal le na kratko
in le glavno. Natanko sedajle ne morem. — (Vsi so .tedli, le Polajnar in Roxa
stojita sredi sobe.) Pred dvajsetimi leti sva na temle mestu trgovala skupaj
Dermota in jaz. Podjetje je bilo znano. Jaz sem imel denar, on je vodil. Da.
Bil je sposoben in pohlepen. Jaz sem veseljačil in nisem skrbel. Slaba vzgoja
in razvejenost. — Pojavijo se velike izgube. Dermota molči in dela. Pridejo
večje — Dermota mi razloži stanje. Rotim ga. naj ukrene, kar hoče. da le
resi podjetje. Pristane in zahteva pogodbo. — Da. Pogodba pa je bila sledeča:
Premoženje moje, dohodki na polovico. Ce propade podjetje, jamčim Dermoti
s celim svojim premoženjem, razen določenega dela. ki jiripade mojemu
otroku, če bo živel . . . — Dovolite, da zberem misli.
INŠPEKTOR (proti uradniku): Stvar ima globoko ozadje.
SEVER: Senzacionalno! (Piše nervozno.)
ROŽA (Polajnarju): Gospod, pozabili ste omeniti . ..
POLAJNAR: Ničesar nisem pozabil. — Imel sem dobro, mlado ženo. ki
mi je umrla na porodu hčerke — edinke. Gospodinjila pa mi je Roža Oblat,
tale žena, takrat mlada.
ROŽA: Nerazumna...
URADNIK: Ne motite g a . ..
POLAJNAR: Mrtev je Dermota. ali sledeče moram razodeti. Zavidal mi
je bogast\o. — Ženina smrt in nesreča v podjetju sta me gnali \ pijačo —
potem po svetu. Ta čas je izvedel pokojni s\oj načrt. Neizkušeno Rožo je
pridobil zase — ne morem podrobno popisovati, dovolite, da bom le kratek.
pozneje, kakor hočete — ona je imela nalogo, da otrok izgine. Skozi tole
okno, ponoči naj pade . ..
ROŽA: Usmilite se!
POLAJNAR: Ona ni mogla. Ali bala se ga je. Dermoti je sicer priznala,
da je storila — d\a dni nato pa je izginila z otrokom daleč. Tako je bilo.
230
Mene je novica našla v tujini. ^ rnil sem se zastonj. Otrok mrtev, podjetje
propadlo...
URADNIK: Kako je bila otrokova smrt dokazana oblastem?
POLAJNAR: Tiste dni je bila silna povoden; s človeškimi žrtvami...
INŠPEKTOR: Razumljivo.
POLAJNAR: In Dermota je prišel do s\ojefra. Začel je na novo. Poskušal
tu in tam in zaradi svoje spretnosti postal navnatelj. — Jaz sem pa
blodil osemnaj.st let. \časih sem se vrnil, da vidim svojo srečo in nesrečo.
Dermota me je odganjal z miloščino. Do l e t o s . ..
R(^ZA: Utrujen je. gospodje, dovolite, da povem naprej.
L^RADNTK: Naj sede. (Polajnar se nasloni na zid.) — Govorite.
ROŽA: Z otrokom sem odšla daleč in sem postala perica. Več let sem
tako služila kruh sebi in otroku. Vest in — ljubezen do Dermote sta se borili
v meni. končno nisem mogla drugače, da sem deklico dala v službo — v drug
kraj. da me pogled nanjo ne spravi v obup. Deklica je bila. živa. zelo nadarjena,
ali za grobo delo ni bila. Tako je hitro menjavala službe in prišla
slednjič — v to mesto, kjer je postala to. kar je.
URADNIK: Njeno ime?
ROŽA: Helena Polajnar. Tamle — ta dama. (Pokaže Heleno, ki Kedi ob
Černigoju in gleda nepremično o Samote/.a.)
INŠPEKTOR: Neverjeten slučaj!
ROŽA: Kakor bog je resnično vse. kar sem povedala. — Kje sem že
ostala? Da. Vest in ljubezen sta me slednjič napotila, da poiščem očeta, da
mu v.se razodenem in da skupno greva k Dermoti. Priznam svojo krivdo in
sojena bom po pravici. Ali ljubezen mi do zadnjega trenutka ni dopuščala, da
izdam Dermoto. Prišla sva tedaj včeraj in nocoj se je zgodilo. Pred pol ure.
Zakaj je to storil, ne vem: ali ubraniti nisem mogla. ..
SAMOTEŽ: Jaz vem!
URADNIK: Ste v zvezi z zadevo?
CERNICOJ: Gospodje, on si le nmišlja.
S.\MOTEZ: Umišljam? — Res: Moja zamisel ni temeljila na realnih stebrih,
ali zamisel je bila. Po njej sem tudi delal. Ti veš, Cernigoj. Dermota
mi je bil napoti: da ga odstranim, sem privolil v vsa sredstva. Res je, da
sem mu ponudil spravo, nekaj hipov pred smrtjo. Zakaj? Hip sreče — je
zameglil vse drugo. (Poniolči.)
HELENA (stopi preden])-. Ce si kriv, Gregor, grem s t e b o j . ..
SAMOTEŽ (ji pogleda o oči): Ne boj se, Helena: Zakon me ne bo obsodil,
ali — jaz potrebujem pokore.
HELENA: Tvoja seni tudi v pokori. (Obstane ob njeni.)
URADNIK (vstane): Za danes dovolj. Sedaj pa . ..
INŠPEKTOR: Garantiram vam, da bodo jutri dopoldne vsi navzoči
oblasti im razpolago.
CERNIGOJ: Da, tudi jaz bi prosil, da nocoj n e . ..
URADNIK: Ukrenjeuo je potrebno. Lahko noč! (Se prikloni in odide.)
INŠPEKLOR (k Samotežu): Na svidenje, gospod Samotež. Zagotavljam
vam, da bom storil vse . . .
SAMOTEŽ: Dobri ste in usmiljeni, gospod inšpektor. Hvala vam! Mojega
problema ne morete rešiti. Skušal boni sam.
(Inšpektor se prikloni in odide.)
231
HELENA: Kaj bo z menoj, Gregor? : , i •, . . . ,. •
SAMOTEZ: Očeta iina.š, Helena — in dom. - -
POLAJNAR: Gospod Samotež, čuvajte jo . . . ' * ' ' " '
CERNIGOJ; Vzdrami se, Gregor I
HELENA (pade na kolena pred njim); Ostani, Gregor!
SAMOTEŽ (nežno): Ko se očistim, pridem! Zbogom, Helena! (Odide.
Helena vstane in se opre ob očeta. Drugi stoje molče naokoli.)
Z a s t o r p a d e .i -.r
Opomba: Tu objavljena druma je natisnjena po originalnem Leskovčcvem zapisu
v zvezku z naslovom sMoj dnevnik«, ki se nahaja v pisateljevi zapuščini. Zapis je
avtor označil in datiral s: »Končni osnutek. Konec novembra 1925.« .Sedanji prvi natis
se razen najnujnejših pravopisnih popravkov verno drži te zadnje Leskovčeve predelave.
(Več o avtorju in njegovem delu glej spredaj na str. 141—157.)
B.B.
232