muMKxp and wumtrntp tntnm permit (wo mm awomibp n ra aw og» oeywn i at thb pot otpct w www Ton. w. t. by or*ee d tke n«m«i. a. * Bone-«. y u. am- [Največji tlovemto dsmik I ^Sd A ^^ "T" A TT^ ^^ "^TV A Th# Lirf•»« Slovenian D*flv v Zdnrfenih driski, I fl I /m W |%| A I II 1 I 1 M in the United ltiu> .rtrr..^::::::;«! IjLAu ll AliUlJA — -— t Zi New York eta W...... 6.00 I ^^•'•■Jlf!* I'( ^ ^ W ^ «*- ■ "Ol Holier. . z* let,... too a_List slovenskih delavcev v Ameriki.__I —' I TELEFON: 2S76 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress or Mt-ch 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 32. — fiTEV. 32. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 7f 1920. — SOBOTA, 7. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK KXVII1. ZAPRISEŽEN JE NOVIH KABINETNIH ČLANOV V W ASHIN OTONU. PRETEP IN PSOVKE V LAŠKI ZBORNICI. PREDSEDNIK JE MORAL PREKINITI SEJO SOCIJALISTIČNI IN KATOLIŠKI POSLANCI SO SE OBDELOVALI S PESTMI TEKOM DEBATE GLEDE POMAJKANJA O LJA. — SOCIJALISTI SO DOLŽILI ŽIVILSKEGA ADMINISTRATORJA. DA JE PROPITIR. Him, Italija, fi. *e\ruarja. — Sredi strašnega zmerjanja in sra-t- otunih be*ed, s katerimi so m* obdelovali kaloliki in socijalisti tekom včerajšnje s*-je v poslanski zbornici plode ekonomskega položaja in prav posebno glede korakov, katere je storila vlaria, da re-1 virira olje. j*- rial lienor Pamiebiano, sorijalistični poslanec signal /h pretep, ki v.« je takoj nato razvil meri klerikalci in socijalisti. Boj meri nasprotujočima se strankama, se je vršil preeej rasa. V boju sta se prav po>cbno ori T kovala poslanca Serrati in Rarber-ii. Zaritijeimenovanega -»o niorali * pozorišča boja orivesti trije njegovi tovariši. Poslanci- Mauri, katerega so obkolili soc-ijalisti. je prijel mahati z desneo in levico na vse strani tako ročno kot kak pro-tVsijonalni borilee. Sijmor Orlanrio .prerisednik poslanske zbornice, je končno prekinil sejo. Trubel se je pričel, ko so vprašali signora Murialdija, živilske-'. i kontrolerja, naj pojasni pomanjkanje olja ter zadnja vladna po-\clja. t kujoča se re'ivizicije dobav. Murittbii je odgovoril. tla vlaria popolna prostost trgovine, da • 'a pa jc kljub temu olj«- ."isto izginilo s trga. Soeijalistični poslanec Vel I a je nalo vzkliknil: — Olja je dosti, kajti še vedno obstajajo velike zaloge iz prete-l.lcga leta. Vi ga pa skrivate. Nekako dvanajst soeijalističliib poslancev je pričelo nato zmer-.i i i *» živilskega kontr >b rja in poslanec Romhaeoi je vzkliknil: — Vi ste .lan kamore. Vi uočete prodajati z dobičkom, onim, ki so delničarji kompanij, ki proizvajajo olje. Vi ste eden njih. Dol s ka-uioro! (V ima krio še kako posebno pritožbo — je rekel konečno kontroler, ki se je riv.gnil ves bled, — naj jo le spravi pred zbor-iiieo. .laz bom brez. vsakega prizanašanja kaznoval vsakega, ki bo spoznan krivim profit rstva z oljem. — Ali boiuo to tudi storili, — so je glas:- odgovor poslanca Bom-I aecia, dočim je posle nee Barber is, ki je bil prej v svojem poklicu tja kar. y.aklical 7. oeromkim glasom: Vi kupujete olje po 350 ter ga prodajate po 1200. Kamora! Kamora! Ropot, ki je b i naravnost nepopisen, se je še povedal, ko je 1 .lo Čuti 7. galerije "rlas! — Tiho! Sramota! Jas. protestiram! Živel proletariat! Pazniki so se vrg'i r.a moža, ki je izgovoril te besede ter ga vlc-I li i7 dvorane, dolini jc on še naprej kričal: Živel proletarjat, ki trpi in ki se joka* r!rit-n glavnih kričačev je bil Giovanni Matt ioni, neki sieil jan-J ski mehanik, ki se nahajal v Rimu na poti v Francijo. Tiket za \ ton v pogansko /ho tiieo mu ji' dal socija lističu i poslanec t'io-«otti. Tekom svojega govora jc živilski kontroler trdil, da je narodna produkcija olja nezadostna. Kalahrija. ki proizvaja ponavadi večino olja v tlexeli, proizvaja sedaj komaj toliko olja. da zadosti svojim l«>tnim krajevnim pofrobam. 'IV besede je prekinil nadaljni poslanec, ki je zakričal: — I*og nam pomagaj! Cavalier Domino.i Girioni. delegat italjanskega narodnega za-\oria za inozemsko vahito, jc dobil od ravnatelja italjanske banke ter prejšnjega /flklid uškcga ministra Boualda Stringer naslednjo I rzojavko; — Vladna pognjmja z voditelji poštnih, brzojavnih in it lez-niAkih uslužbencev s<> se končala s popolno zmago vlade. Po celi Ita-J II ji prevladuje sedaj popolen mir. I spehi šestega narodnega posojila, za katero se je pričelo podpisovanje dne 20. ri vembra. postajajo z vsakim rinem bolj zadovoljivi. Podpisovanja v kraljestvu so rioseglu clo današnjega rine svo-to 12 tiso.- petsto mrijonov lir ali 2"iO0 mdjonov dolarjev. Rim, Italija, 3. i. hruarja. — Ttikaj so se zbrali na posvetovanje ameriški vojaški atašeji, ki no prideljeni 17 evropskim deželam. PESNIKOVI P0MA6AČI Dva italjanska monarja sta u-kradla 400,000 dolarjev ter jih hotela dati D'Annunziju. Bari, Italija, 6. februarja. — V ga poročnika Avgusta Tesin Oio-| vania Trentenua, mornariškega :nnnnia Trentenua, mornariškega j inženirja, ko sta nagovarjala poveljnika nekega italjanskega podgorskega čolna, naj spravi svojo i posadko na Reko. I Pri njima so našli dva miljona j lir v zlatu. To svoto sta baje u-krarila na paraiku "Taranto", ki je bil namenjen z denarjem v Albanijo. Aretirali so tudi neko krasno, dvajset let staro žensko, češ, da je bila njuna zaveznica. Pariz, Francija, 6. februarja. — V slučaju, da sprejmejo Jugoslovani italjanske predloge glerie n-| ravnave jadranskega vprašanja, bc Italija nekoliko popustila. | Angleški in francoski poslanik v Belgradu sta izročila jutroslo-(vanski vladi kopijo Londonsko pogodbe. Povdarila sta, da bo Londonska pogodba nasilno izvedena, če ne sprejme Jugoslavija italjanskih predlogov. - DENARNE FOHLJATVK V - - ISTRO, HA QOBHKO (N - NOTRANJSKO. IsvTtujemo denarna hplafiO« popolnoma sanesljivo in sedanjih nameram primerno tndi hitro po celi Istri, na Ooriškaos in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je aa-eedrao po italjanski armadi,. JamHmo ali garaaHmaaM H vaako pottJatOT, toda sa kako no* gote nasade t Izplačilu ne mor* mo prevzeti nikake obveznosti« 60 lir .... $ 4.00 100 lir .... $ 7.40 500 lir .... $35.00 1000 lir .... $70.00 Denar nam podati jo najbolj« po POMlrtle Foetal Money Ordee aH po po How Task Beak Draft TVKDK1 VftAR I ZAVEZNIKI BODO MOGOČE POPDSTILI Zavezniki bodo mogoče ugodili prošnji Nemčije, da stavi krivce pred svoja sodišča. __ j j London, Anglija, i>. februarja.! Angleška vlada je razmišljala o j nemškem kompromisnem predlogu, da stavi nemške vojake ini častnike, k iso se pregrešili proti j meri narodnim vojnim preripisom, pieri tiemška sodišča. Domnevajo, dr bo angleška vlaria rajše privolila v ta predlog, kot pa riskira-la pariec zadnje nemške vlade, ki bi imel skoraj gotovo za posledico anarhijo. V Parizu je bilo objavljeno, da kodo zavezniške zahteve sporočene potom posebnega kurirja in da bo ta kurir nosil seboj turii imena j nemških vojnih zločincev. Malo; je vrjetno, ria bi zavezniki nanovo! velja vili blokado, vendar pa jej bolj vrjetno, ria bi vprizorili ka-j ko akcijo ob Renu v slučaju, ria j bi nemška vlada ne hotela ugodi-] ri zahtevam. Berlin, Nemčija, 6. februarja. Oficijelno se je glasilo, da so o-blasti mobilizirale ves dokumentarni materijal, ki je na razpolago in sicer za obrambo posamez-i nikov, ki so navedeni v seznamu zavezntiikov in katere mora Nemčija izročiti. Nailalje bo nemška • vlaria dala na razpolago velik zbor odvetnikov, juristov in profesorjev, kojih naloga bo varovati in-, terese obdolženih. Očividno hoče vlada obdržati odprta stranska vrata za slučaj yrredaje v zadnjem trenutku. Prva posledica zavezniške zalit eve bo ta, da bo spravljena na i, noge cela propaganda proti izročil vi in da se bodo vršile po celični narodu demonstracije proti ' predaji voditeljev. Iz Luebecka , prihaja poročilo, da je tamošnja zveza častnikov oddala prvi strel ; v kampanji protestnih demonstra-1 i cij proti izročitvi. MISUA RDEČEGA KRIŽA DOSPELA V VARŠAVO. Varšava, Poljska, 5. februarja. ■ Sem je dospela posebna misija - družbe Rdečega Križa, ki bo Študirala metode za odpravo tifusa, l kateri se je zadnji čas tukaj strahovito raziiriL Nemcem bo treba stopiti na prste. Že sedaj so začeli kazati svo--! je rožieke, kajti premoga nam ne j pošiljajo redno. Pravijo, da ga ni-; i mejo, a v resnici ga imajo pa ve-> ,liko več kot mL •j Njegovi iajavi so vsi navsDSi J ploakali. POLITIKA MILLERANDA i JE ODOBRENA1 •_ : Ministrskemu predsedinku je izre-jklo 518 poslancev zaupnico. — ; Proti je bilo le 63' glasov. Pariz, Francija, t), februarja. — Poslanska zbornica je izrekla danes zaupnico svoji vladi. Za zaupnico je bilo oddanih 51S, proti pa s;:mo G,S glasov. Stavljena je bila resolucija, v kateri so vprašali poslanci mini-jsirskega predsednika Milleranda, j kako politiko namerava zasledovati. Odvrnil je, da bo še zana-prej zasledoval politiko zvez in {.prijateljstva, torej politiko, po-jtom katere je Francija zmagala. (Metle vprašanja, če bo vlaria odobrila politične odnošaje z Vatikanom, je odvrnil Millerand, cla m bo to zgodilo, če bodo zahteva-!li narodni interesi. Obljubil je i spraviti celo zadevo preri parlament. Glerie jariranskega vprašanja je izjavil, tla je Francija za sporazum meri Jugoslavijo in Italijo, češ. da je eriino tempotom mogo-č<* ohraniti svetovni mir. O Turčiji je izjavil, ria se Francija ne bo odpovedala svoji slavni preteklosti v Orientu. Ko bo otvorjeno novo zasedanje mirovne konference, v Parizu, bodo povabljeni tudi turški delegati. Mir s Turčijo bo podpisan v Parizu, i Nadalje je izjavil,, da Francija nr namerava zavzeti Sirije ter da ne ogroža samostojnosti tamošnje-j ligi; prebivalstva. Njena edina že-! i lja jc, da dobi dežela dobro upra-■ vo ter da bo pravinčno upravljana. — Nobeden izmed zaveznikov ni, ( zavzel napram Rusiji tako trdne in odločne politike kot jo je zavzela Francija. Franeija bo sicer uvažala v Rusijo svoje predmete, teda ves izvoz bo pod strogo kontrolo. Kakorliitro bi pa izprevide-; ln, da uporabljajo Rusi francoske ^ izdelke in potrebščine za ojaeenje rdeče armade, bo izvoz takoj pre-1 povedan. j Preeej je zabavljal čez sovjet-. no vlado, zahvaljeval se je pa ru-1 skemu ljudstvu rekoč, da bo kma-ilu zavzelo mesto, ki mu je rezervirano na nrtrovni konferenci. Zelo se je zavzemal tudi za ! Poljsko. V slučaju, da bi boljše-. viki navalili na Poljsko, se Polj- - ska v prvi vrsti zanaša na fran- - c os k o pomoč. Nadalje je izjavil, da je Fran-i - cija pripravljena do pieiee "izve- i i sti vse določbe premirja ter da ne i bo odnehala prej, dokler ne bo i Nemčija plačala do zadnjega vi-! _______ .. i PARIZ BO SPREJEL AMER. REZERVACIJE i --I V Parizu razmišljajo o priklop-:] 1 jen ju ameriških rezervacij v be-ji sedilo mirovne pogodbe .. j London, Anglija. C. februarja. Soglasno s pariškim poročevalcem londonskega Times je francoska vlada sklenila sprejeti ameriške rezerva cije k mirovni po-i: godbi. Sredstva, s pomočjo katerih naj bi se sprejem senatnih rezervacij vteltsilo v mirovno po-i godbo, so predmet serianjih raz-j! motrivanj ter borio objavljena! pozneje, kot dostavlja poročeva- " ... | ! 1 ekom nekega neofieijeinega | pogovora so vprašali angleškega piinistrskega predsednika za njegovo mnenje glerie o njena lastna stvar. Rekel je. da smatra pismo lorda Greva za neke vrste neofieijelno sporočilo na aigleški narod glede utisov, ki jih je dobil tekom svojega bivanja v Združenih državah. i Llovd George je na. vse pretc-ge hvalil ameriško vrieležbo v svetovni vojni ter dostavil, da veruje v zdravo sodbo m pravicoljub-nost Amerikancev. — Čeprav ni Amerika sklenila nevmošavati se v evropske zadeve — je rekel — se bo cela Evropa kljub temu vedno smatrala! | vezano vsled dolga hvaležnosti 1 napram Ameriki, katerega ne more nikdar odplačati. Pariz, Francija, 6. februarja. — Francoski poslanik v Združenih državah J. J. Jusserand je že izvedel navodila, ki jih je dobil, naj ra» m reč svetuje ameriški vladi ter ji obrazložil, da je stališče Francije napram poziciji ameriškega senata glede mirovne, pogodbe slično stališču kot ga je dal izraza lord Grey v svojem pismu na londonski Times. Tako poroča Echo de Paris. J Ms i • • 1 j ZAVEZNIŠKA KOMISIJA V | OEDENBURGU. Dunaj, Avstrija, 5. februarja. V Oedenburg je dospela zavezniška komisija, kateri načeljuje ita-ljanski polkovnik Vigna. Komisija bo stala tukaj toliko časa, dokler ne bodo Madžari spravili vseh svojih Čet iz nemškega dela zapadne Ogrske. Ogrska vlada je ii dobila povelje n izpraznenje./ NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA Naše denarne poiOjatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "KsatjOfi poitni čekovni urad" y Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k. poštna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne po-šfljatve Sirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče zamude ▼ izplačilu, ki bi se povzročile po drugih, brez naše krivde, pa no moremo prevzeti nikake obveznosti. 100 kroa .... f*.4S 500 kron $ 6.00 900 kros rrr. 1,000 kron $ 11.20 S00 krm $S.60 5,000 kron .-r.. $ 56.00 400 km .m. $180 10,000 kron .... $111.00 Omim mm m veljavne do dno, ko se nadomestijo s drugimi Denar nem podati jo najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft. ___- - _ _ TVRDKA PRANK 8AKSE&. (HiAfl LABODA, 7. FEBR. 192tf > Pri reviziji svojih načrtov z ozirom na razširjenje, pri zmanj- ' banja zahtev, tikajočih se svežega kapitala ter pri n >vi uravnavi j produkcijskega programa ni storila ameriška industrija koraka uazaj, ki bi pomenjal slabost. To je le opuščanje vec ali manj na-t pihnjene cenitve položtja v namenu, da se vrne na tla realnosti. S' L tem se hoče nanovo zagotoviti proces narastka. ki je napravil Ame-i riko za to, kar je danes. • Vse. kar se dogaja danes ali kar se je zgodilo v neposredni pre - teklosti. je nezmotljivo znamenje zdravega stanja našega industri- i » jalnepa položaja ter porok za izvanredno dobre čase, ki so se že, J pričeli. Dogodki od danes, včeraj in predveerajšnem so nam jamstvo, j da je pričakovati stalnega in nepretrganega razvoja. ^-----j Ali hočete dolgo živeti? ! ta stvar jk zelo lahka, — pravi dr. george meylan s columbus. — vse, ear je treba, je vzdržati se ser-. bi tU žal06ti teb felti zmeren v vseh stvareh. Pravila, da se do-cžo dolgo življenje, so sorazmerno prirosta.! soglasno z izjavo dr. George Me.vlana. ravnatelja gimnazije na Columbia vseučilišču. Težkoče pa leže v izvršenju teh pravil. Nadalje pa se pojavi se vprašanje. če je dolgo življenje najboljš stvar za na-' i,,redek sveta iili če je najboljša stvar za napredek naroda? Ali po-s j menja dolpo življenj*' zaostalost ? V resniei se otvarja človeku ob-e: širno polje za Špekulacijo .če se približa sorazmerno enostavnemu ^ ! problemu dolpepa življenja. Mopoče je najholjša pot ugotoviti naj- j prvo pravila ter navesti zatoni par vzgledov. a Xe delajte si skrbi. C1 Bodite zmerni v vsaki stvari. peiei zbisi [ _ j V neki slovenski naselbini se je I vršila lepa zabava. Polno ljudi in f vse navdušeno. K uspehu j_* pa gotovo največ pripomogla gospa 1>. V. Ko je bilo že vsega konec, stopi k nji predsednik ter ji da v imenn društva v dar lepo zlato " -zapestnico. Gospa B. je naširoko odprta o-či. dolga časa gledala v zapestnU eo ter zajeeala po dolgotrajnem 111 molku: J — Oprostite, tako ste me presenetili, da nikakor ne morem pri- Jjj ti do besede. *▼« Tedaj se pa obrne njen mož k odborniku in ga nat ihoma vpraša: u — Koliko stane? 10 — Štiri dolarje — se glasi oil- /o ic govor. ^ — Hm, — pravi mož zamišljeno — če je resnično res, kar pravi moja žena, ji bom pa vsako sobo- i to kupil kaj takega. • » . _ Večkrat se čita v časopisih, da ot .i'' ta ali oni izgubil glavo. To ni navsezadnje nič hudega. ^ I Najslabši del ljudje ponavadi ne f i pogrešajo. 11 • m i« Marsikateri ženski le tedaj uga- * i jas. ko jo nosiš na rokah. * * * I. I Za božjo voljo. zakaj hočejo n biti letos vsi predsedniki? Saj je vendar leta 1024. še enoj n leto. III Višek ironije. I v •v j v nekem angleškem iistu ei-jn [tam: ^ — V smrtni hiši v Sing Singu s 'je izbruhnila influenea. Obolelo n je pet smrtnih kandidatov. «< Zdravniki si na vse mogoče na- r | čine prizadevajo, da jih ohranijo » pri življenju. j J • * * r ■j Nekdo je tožil svojega soseda. č i (Ravno na dan obravnave je pa noral odpotovati. Stopi k a dvo-i y ljkatu rekoč: > ' ■ — Vi prav dobro veste moje i 'i stališče in poznate mojo zadevo." J l i Dobro me zastopajte, potem mi pa l * brzojavite izid. < Naslednjega dne dobi brzojav-M - ko: S _Pravična stvar je zmagala, i 1 Takoj se odpravi na pošto in r'pošlje advokatu sledeči telegram: , 1 — Takoj vložite pritožho. ' , * * * Nekega Žida, ki je bil še najemanj desetkrat zaprt, je sodišče i 1 znova obsodilo na dve leti ječe. j ž Po prestani kazni se vrne do-|; Hmov. Žena ga žalostno sprejme si c »e?-t mesecev starim otrokom v J e naročju. Žid se ni jezil, pa tudi -.pohvalil je ni. Čez tri mesece pa k.oirok umre. Židovska vera zapo-a i ved nje, da mora oče umrlega o-Q I t roka sedeti sedem dni na mali a; pručici v znak žalovanja, i-i Tretji dan ga obišče prijatelj i- ter ga vidi vsega žalostnega na • pručici. a — Kaj ti je? — ga vpraša i-1 — Veš, prijatelj, — se je glasil i- odgovor. — Žalosten sem, ker ni-?. sem še nikdar tako ponedolžnem e sedel. v| • * • oio sakrament, o sakrament, i-j napravil Pire je kompliment i.'Glas Narodu, ko je dejal: d Jj.z _ on - sva dva. - to bo držal! ie O salamiš, o salamiš, ie sedaj oči, roke navzkriž: te j Le moj je kištarski patent, jejo salamiš, o sakrament! ro;0 saperlot, o sayerlot! 3- Vsak guncut je in vsak falot, i-j kdor k iste bi tako poslal, —, «U» štemplja bi mu jaz ne dal 0- * • ♦ 1-j O salabold, o salabold — — m vsak tolar, nikelj in vsak sold ia up sme drugam, ne sme drugod I-i kot v mojo malho najti pot! ^ mammmmmmmmmmmmmmamrn e-i---- toževati. Če je narava rekla, da ie i moremo delati le po štiri ure na m dan, ne smemo zavidati človeka, al kateremu je dala narava moč. da a- J dela po sedem nr na dan. Za £lo-in j veka, ki je zmožen delati le štiri in j ure na dan, ne preostaja nič drn-o-1 gega kot da se nauči koncentrati- eije ter stisne t fas Štirih ur to- j Jugoslovanska Katol. deono« t--- ?e«Uafl. BBNl 1 prank fe>habbc 4«C4 Washlnton Stntt. d«dt*t. Colo. 3BMQOB IrBjlf-iB. «T7-»t» An.. Johnston. Pa. Ilteoll— 0uU| QUI nabod'A Vm stvari tikajo* m uradnik b4«t kakor tudi deoarn« potil Jar* • m| m pa Mlalo na ftlavncca tajnika. Vm prjtofb« naj e« pošiljajo na pr«dM4nlka porotnici t odbora. Protnj« za spre Jem novih CUnoT In splob vm adraTnllka r>rl^«Tala. m nal poMljaJr na vrhovnega sdramlka. JnfMIorauk« KatolUka Jednota m priporoma tmio Juioalonaon sa obilen prti •top. J od n o ta posluj« po "National Fraternal Congr«««" ImItIcL V blacajnl ui tknif tSAS-00«. (tristotlaoe dolarjev). Boinlftk;b i>odpor. odi« odri In In paemrtnln N fplafiala io nad poldrucl mlljon dolarjev. Jed nota «t«J« okroc f tlaoS rednih Planot (Ic) ln o Vrča * tl«oC otrok ▼ Mladi nakem oddelku. Društva Jedrot*, ae nahajajo po raanlh el«venak;ih naselbinah, fin kjer f* ie nI. pripcroCamo vetaaovltev norih. Kdor ell poetatl Man, naj s« iglast pri Uf« . alkn blj;2nega društva J 8. K. J. k Za vstanovltev novih druStev m pa obrnit« <*a ' Ihrnsu tajnika Nove društvo os lahko vstaaovt s « Slani al! članicami _ M G L A S'. N A ^O D A ** IBCOVBNIAN DA 11. VI pr ' ^^ OwnaS and PubllsfcsS hp ? ' ■ C ^ HLWCNIC PTJHJSnNQ OOMPART U ssrperstl«*) ___P^ PRANK BAKaBR. Puslšsiit _ LOUli BBNBDIK.TfSlMS>M te] % PUM «f B....... mf mm Biilirtliii end Addrassss «f Ah«os Offlclsrsi r}] M Certlawdt treat. Bsroyh of Naahsttsa. Nowr York City. N. V._ "Gtei Naroda** lahaja veak daa tsvsemšl n«d«U In pravnikov. _ -——---------- te! Za ssto lat« valja Not sa AisrBr« la Zs štiri m..........MM . C-na— MM Za Cotr« lata SUM JA Za New Vsrk CIM IMO Za »«l tata____~ MM Za Inosamatvo__WTM 1 •LAS NARODA (Vales Of the Peopl«) dil CjMNB way day except flundaya and ftaBdays Buhscrlptln yearly MM £STr Order.""r+TfPtJaesBhr L^n\art^dkOT°proS»a^a""ss'asm ^o£*prs3fla> btvaUSAe aaaaaal. da httreje najdwo aselovnlka._ OUAS NARODA T. m Cortlandt Strast. Borough fo Manhattan. Nsw Ysrfc. N.V. e Telephon«: Cortlandt MM___» ---1-I Ali je to cilj? m m [in i i»i IT. ... j pi Pr.-ti ti tliii je bil ptxl tem za|fl«vjem natisnjen prvi rlanek s j Ml i i .»tijo oziroma z opozorilom na konen, naj nim glavni odbor pove|-j >/rok.- lil |k>vode netmdne izpremembe proprama, ki ro pa sprejeli ^ » lani Jiitfoslovanskepa Kepublir-an^kepa Združenja. i p- l>o .liiit»s nismo dobili nobenega direktnega pojasnila, pač je pa' 7 . l;i v imšr uredili*1 vo trinajsta številka Ameriške Domovine, ki jut uvo.lnem tn»'>tti ka/.e svoje hinavsko veselje, češ, "Glas Naroda", j.- pudel po Republit in^kem Združenju, ' Glas Naroda" je na« po-; i, d u i k. -n / njegovo pomočjo bomo morda zrušili, kar z e tri leta j ^ riiMimo l>i-<-z vnukih vjdnili uspehov. | To p;« ni t«ko. .impak čisto narobe. Naše naziranje plede poši-: ^ ljanja je naslednje: Za pošiljanj*- stvari v stari krai nismo delali nikdar reklame, ^ i.lii t;ikoj po sklenitvi premirja ne, dasiravno je bila takrat potre- ^ I stokrat vn'ja kot ie dandanašnji. Uvtrjeni smo bili da se bodo j,umen- v domovini /. vsakim dnem boljšale, da bo jutrišnji dan Ji boljši od današnjega in prihodnja spomlad boljša od slednje. j Koliko smo sv ogrevali za Pireeve ki«t»», bo najbolj vedel sam j. povedati. Pa tudi branili nismo nikomur poslati. <"'«• hi imtrli ljudi razburjati, bi prav lahko vsak dan posebej po- ! ^ lo. nli, koliko pristojbine je bilo treba plakati za kište, katerih več \ i:oi dva meseea niso razložili raz trnke, koliko je bilo treba tukaj in ^ lam muzati iti nn čigave stroške, da so bile kište spravljene po več-; ii!.'N».«*nem čakanju nn barko. Samo to bi povedali, pa bi število o- ^ iili. Ki še nameravajo pošiljati potom Clcvelandskega Pomožnega; Odlmra di j>otom sedaj novo vstanovljenih, bodisi narodnih, bodisi ^ / dovskih družb, v uejkrajaem času naraslo na ničlo. Naša slika o razmerah v domovini je precej jasna. Posneli smo ^ j- po xtarokrajskili listih ter po pripovedovanju ljudi, ki so prišli ^ i/ domovine. '/M dr. Peričem in Mr. Svetkom sieer nismo govorili, pač ^ p.i z najmanj petdesttero drugimi ameriškimi državljani, ki so te-f^ meljit.še ob.'utili izp:*emetnbo, ker so prišli i/, dobrih ameriških ra» j ju« i- v slabe jugoslovanske, a so kljub temu odločno povdarjali, da . niso tako slabe. Ni Im s pa seveda dandanes ni nikjer, niti v Ameriki ne, kar nam . bo pritrdil vsak ameriški delavec. , Kljub temu pa »stkdo pomaga svojeem, kdor jim hoče poma-' ^ati. L«- |K»nflejt»* j>o «as«>[>isih, pa boste videli na stotine tozadev-'j nih ogtaaor. j Itoljše je seveda, da se tla domačinu zaslužka kot pa lujen, da K- di/imo tresla svoji k svojim. S tem pa še nikakor ni rečeno, da bi bilo treba politično orga-|^ i i/aeijo i/.prvmeniti v trgovsko po kaže sedaj v to, sedaj v ono, je kotnpus zanič. Včasih se pa vseeno primeri, da se iz neznanih ali znanih vzro-hih začne kazalec tresti. Kompas sicer še ni za nič, toda nevarnost je, da t;ik poslane. Treba pa je popraviti in znova urediti. Oni, ki p a ima v rokah, je odgovoren zanj. Mi vsi srno še vedno pristaši onih idej, v katerih zmislu je bilo Ustanovljeno Juposlovansko Republičansko Združenje. In pristaši' tel« idej bomo ostali do konca. American-Jugoslav Commercial Board Limited pa smatramo za stropo trgovsko po* :.«»ilni voditelji predaleč v smeri razširjenja svojih podjetij z izp >ojenim kapitalom. ' Neizirgibno je bilo, da so šle eene peprimerno navzgor in da je »!eriila precejšnja industrija I na in ekonomska zmeda. Potem ko se je hitro opomogla od prvega navala prevelike am-j hieije, je pričela ameiiška industrija jasnejše in bolj gradilno zreti v sedanjost in neposredno bodočnost. ( » PsaasBO zopetno u velja vi jtnjs normalne nugliee razvoja je naj bolj upapolno znamenja povratka k neomejnim temeljem, na katerih je počivala ameriška industrija pred izbruhom vojne in ob času, ko k* je tudi naša dežela zapletla vanjo. To so edina pravila, s pomočjo' katerih je mopoče doseči visoko 1* starost. Treba je pripomniti, da >' se pravilo št. 2 tiče prav posebno k dela. j« Preti petnajstimi leti je plaval f ^ dr. Meylan na svojem poletnem1 r! bivališču v Maine po jez.eru s svo- i ž; jima dvema dečkoma, ko se je' f* približal v čolnu Ilezekiah Lom ! v j hard. Ilezekiah je bil st^r devet-; ' in osemdeset let. s« j — Pojdite plavat, — je pova-ul j bil dr. Meylan starepa gospoda, i d — I dont keer ef 1 do. — je* t i odvrnil Ilezekiah. j Potegnil je svoj čoln na brep.| j se sleklel ter šel v vodo, k jer je j ! plaval četrt ure. nakar se je oble- ; kel ler šel zopet v svoj čoln. j Pred sedmimi leti je prišel dr.|s I Meylan, da vidi Hezekiaha in si-|4 ter ob enajstih zjutraj. Prvikrat j s v svojih sedemindevetdesetih le-; ] •tih ni bil stari mož na nogah im> krog hiše. Dr. Meylan pa je vpra-(šal, če je bolan. ! t — No, je odvrnil Ilezekiah, —. < j(*st kind o* lazv.. ' i I)r. Meylan ga je preiskal teri, našel, da je kroženje krvi prene- \ halo v zunanjih udih. Kljub temu|t pa ni trpel nikakih bolečin. He-|f I zckiah sam se ni zavedal, da nje- j povo telo ne posluje normalno, j j j Tekom popoldneva je umrl. Stroj J, k se je enostavno ustavil. t < 1 — To je bil edini dovršeni i vzgled, ki sem ga kedaj videl, — ; je rekel dr. Meylan, — smrti vsled ., ostarel ost i. * Ilezekiah Lombard je delal celo svoje življenje in sieer kot mlad j mož kot lumberjaek in včasih na farmi. Ko je postajal starejši, je i opustil trše oblike dela in ko je 1, bil star sedemdeset let, je delal le j še na farmi. V starosti devetde-? j setili let se je nekoliko gibal po 1 vrtu, cepil drva ter jih nosil peč.j Ko je bil star petindevetdeset lot.i je le še pobiral trske ter opazo-! 1 val ogenj s svojega udobnega sedeža. Tekom svoje zadnje zime je le še opazoval ogenj. Njegovo življenje je bila poosebljena zmernost, razven v enem oziru. Nikdar ni kadil niti zavžival alkohola v katerikoli o-, bliki. i Ne bodite pa prenagli. Njegov h brat, ki je dosegel starost triindevetdesetih let, je zmerno kadil. 1 in zmerno pil celo svoje življenje.) , Njegov sin star sedemdeset let, j e ki je zgradil tekom preteklega! poletja dve leseni hiši s svojimi' i- lastnimi rokami in brez pomoči, kadi in pije zmerno ter je delal i-! to celo svoje življenje, i-j Dr. Meylan pravi, da so priče-L-; vanja glede kajenja in pitja pre->- i ef j enakomerno izenačena. Rekor-di ne kažejo in petindvajset let i-! pozornega proučevanja problema e j dolgega življenja, ni pokazalo, da i žive nekadilci in nepivei dalje kot i-'pa zmerni kadilei in zmerni piv-1 1 ei. Le ljudje, ki zavžijejo preveč I je tobaka ali alkohola, si skrajšajo' na ta način svoje življenja. Vzrok i- J skrajšanja pa nista alkohol ali to-' ti;bak, temveč pomanjkanje zmer-; noKti. j j &e nad al jn i vzgled, h" Charles W. Eliot, prejšni pred-o sednik Harvard vseučilišča, je bil rojen leta 1834, torej pred 83 leti. Pred par tedni je sedel dr. ;N >leylan poleg dr. Eliota pri ne-|pt kem obedu v Bostonu. Dr. Eliot j je bil popolnoma zdrav in čil. Dr. i i Meylan ga je vprašal, kateri stva- i ja I ri pripisuje svoje dolpo in čilo | življenje. Na zelo kratek način je, 'odgovoril dr. Eliot, da zmernosti ^ v vsaki stvari. Dr. Mevlan pa dostavlja, da bi ic Se katerikoli profesor na Harvar-| d u, ki bi skušal delati toliko kot idr. Eliot, uponobil zagotovo vi \ treh letih. v< Tretji vzgled. Bila sta dva profesorja za ma-! j, tematiko, ki sta bila zaposlena na;j( istem vseučilišču. Bila sta približ-i no iste starosti. Prvi je poučeval I j; svoj predmet, dajal svojim učen- p i c< m rede. ki so jih zaslužili in če ! so padli, je bila to njih stvar. —j i Drugi pa je bil vznemirjen radi j 'vsakega dijaka, ki ni mopel dose- r či zaželjenepa standarda. Noben ; jj obeh profesorjev ni imel nobene j i organiene bolezni. Oba sta bila j s ' lu.videz zdrava človeka. I should ji "i v.arrv profesor je danes živ, zdrav y ■ in srečen. Njegov tovariš, ki se jo »'tcliko brigal, pa je umrl v staro- y ■ sti pet in petdesetih let. - — To je bil perfekten vzgled •j človeka, ki si je jamal k srcu ter*j i se brigal do smrti. — je izjavil j dr. Meylan. i i Vznemirjen in briganje je oči-: - vidno stvar temperamenta, a bri-j, 1 galije nastopa v tako številnih j različnih oblikah, da ima najbrž - več opravka s skrajšanjem živijo- j 1 ltja kot pomanjkanje zmernosti v j 1 drugih ozirih. Vesten človek se i p bripa za svoje delo ter je v več-tl p rili skrbeh. Anibieijozen človek;, p je v večnih skrbeh glede svojega j' - uspeha in napredka. Ambicijozen; i o elovesk se obenem trapi ter dela ] '-t preveč. Ambicija je strašna ovi-i ^ir« za človeka, ki hoče dolgo ži-h Sveti. i] Skrbi in bripanja se kažejo na o različne načine. Naravno debele-1 ga človeka delajo suhega. Unieu- < jejo njegovo dobro razpoloženje. < v Povzročajo slabo prebavo in ni je ti stvari, katere bi skrbi ne bile v' *- stanu storiti. Edina reč, katero ji more zdravnik storiti, je svetova-v ti paeijentu, naj si ne dela skrbi.'i i- Zdravnik ne more izvajati nad il.bolnikom kontrole. Vse, kar mo-( ?.|re storiti, je svetovati in ostalo je t, J odvisno od bolnika samega. To je; a j stvar temperamenta in kontrole j ii'samega sebe. V gotovih ozirih jej i. j to tudi stvar vere. il Z delom pa je stvar povsem; drugačna. Za vsakega človeka ob-itaja pozitivno meja glede množi-1 ne dela. katero more izvršiti. —, r- pravi dr. Mevlan. — in to mno-"t žino je mogoče natančno določi-! a ti. On pravi, da more z vestnim ia sodelovanjem bolnika določiti na >t podlagi opazovanja^ skozi šest ted-r-1 r.ov do treh meseeev, koliko dela 'č J more kak človek izvršiti brez ne-1 jo varnosti za njegovo zdravje, k Najslabše pri tem pa je, da ne i [>-• more noben človek razviti sam r-iou sebe zmožnosti, da bi vež delal kot more. Narava sama je posta-ivila vsakemu izmed nas meje in j i- i če si hočemo ohraniti življenje in j je!zdravje, se moramo držati ▼ no j 13't^njosti tek meja ter se ne pri-' l:ko kot za vrši ] Hale. On ni inl nikdar močan člo- | vek. Od mladih nop naprej je bil i n vedno nekoliko holehen. Eksperi- « 1 ment pa je prepričal, da spada v h vrsto onih. ki morejo delati -le *' štiri ure na dan in v>led tepa jei«- uveljavil za sebe pravilo, da nil«' nikdar delal pooldne. Konceiitri-! «1 1 ... i ral pa je vse svoje sile v te si m ure in posledica tepa je bil i. da » je dosepel veliko več kot po v .i prečni človek in da je živel dalj < časa kot povprečni človek! 1 Ce vpfaša človek, če onstaja J1 kaka razlika v tem. če dela člo-1 1 vf k na prostem ali pa v sobi, z roko ali z plavo, mu od povo ri dr. j' Mevlan. da ne obstaja v tem no- 1 bena razlika. Farmer je prav tako omejen plede množine dela. k;i-; | tero lahko varno izvrši, ne da bi 1 škodil svojemu zdravju kot pisatelj ali pa kemik. Seveda je najti stvari, katere ; l?:liko človek lažje izvrši in z, manjšimi napori kot pa druj-e in s tem, da si izbere s«vari. kat.-re ( lahko najboljše in z najmanjšim | r*!porom izvrši, doseže lahko člo-; ■j vfk več v določenih urah tlela. Te 'I s*vari pa so nespremenljive pravi 'ikot je število delavnih ur neiz-[J prem eni jIvo. Ce je kdo najboljše1 1 upsosobljen za eno vrsto napora, 1 ne more s trudom, in študijem razviti drage lastnosti ali smeri na-; pora. V resnici je skrajno težko in j . skoro nemopoče biti optimističen z ozirom na problem dolgega živ-j 1 ljfnja. Ce človek preiskuje ta1 problem, se mi zdi kot da pa ne-, j kaj tlači. Vse kaže, da je prvo pravilo v navodilu za dosego dol-J pega življenja: — Ne l.odi amhi-| . ijozen. To dr. Meylan priznava. Na- J rod, ki bo uveljavil dolpo življe-i nje kot svoj ideal, bo po n.jepo-| vem mnenju kmalu zaostal v dru-j , pih ozirih. Napredek pomen ja pomije. Pomenja, da se izvrši v pe-| lih letih to. kar bi se potom na-vi-dnepa napora izvršilo v dvajsetih. Ce bi sprejel kak narod dolpo življensko dobo kot svoj največji eilj, bi se moral zadovoljiti z naplico dvajsetih let mesto z j ono petih let ali pa bi se moral zadovoljiti s 1em. da sprejme ideje drugih, mesto da si ustvari svoje lastne. Tak narod bi moral iti nazaj na stališče drapepa ali tre-tjepa ter se zadovoljiti s tem. , Druga alternativa pa je izbrati si par posebno usposobljenih j ■ voditeljev, da se žrtvujejo za na-; - predek celega naroda. Sedaj paj a nastane vprašanje, kdo bo izbiral a in kdo bo zatrl ambicije onih. ki a. niso bili izbrani* Problem je pre-a težak. To je paternalizem. ki je >- ponorel. ri Preostaja pa še nadaljna tež-i-l koča, da ne more nikdo razviti i- zmožnosti, s katerimi ga ni obda-»- rila narava. Najboljše, kar more storiti vsak posamezni, je, da razvije do najvišje točke zmožnosti, katere ima. < 'e hi bilo to mogoče Milošno uveljaviti v narodu, lu se 1 ' - i I o javilo v primernem času ple- i me izvanredno nsposoblejnih špe- « ijalistov, ki hi obsegali eelo pre- hivsdstvo dežele l«*r krili v^a polja človeških prizadevanj. Na 1a n;i- |čin l>i bilo mopoče doječi tako |_ j p« »spod a rs k o zvezo s Švico, ki je '"[posebne važnosti tudi po vojni '* j zlasti za linančne zadeve in de-j narstvo. .- Xa Dunaju se trudijo na vse j- mopoče načine dopovedati, da je I- tečaj češke krone le umeten. Naši j- gospodarski nvstriakanti, ki si i sploh kupčije brez odvisnosti od z\Dunaja še misliti ne morejo, radi j j širijo to duna.isko-židovsko nazi-,, ranje. Te ljudi preorientirati ni tako lahko tudi sedaj, ko se je preobrnil zanje cel svet. Ali je kurz češkepa denarja na šviear-jskih borzah res le samo umeten. ! vidijo v Jugoslaviji in na Dunaju •- vsi tisti, ki morajo opravljati plait [čila v češkem novcu. Praksa jih »- uči. odnosno tepe, ker mi žal še ia j nimamo za svoj novec takega "u-il i met nega" kurza na nevtralnih ti borzah. Ozdravi katar ^nri^K mehurja in od-fi^lrifi strani vse t 24 i- M^fflM urah. Varajte ae pooandb. ALAS NARODA, 7. mit 1920 Vlada postopačev čeho-slovaška republika, v kateri be preiskufta socijalistične teorije, je izročena stradanju in industrijalnemu polomu v8led zmanjšane produk-cue. — poročilo ameribkeoa ceha, ki be je mudil v stari domovini. Socijalistične principe v mimrm delovanju je lahko opaziti v L eho-Slovaiki. Delovanje teh prineipijev znači glasno govorenje in splošno postopanje, povečano govirništvo in zmanjšana produkcija vseh iivljeneskih potrebščin. Tako pravi Charles Ort, Čeho-Slovak, Ki se je nvnokar vrnil v New York po obisku v svoji domači deželi. (K-f Ort«, ki je bil preje velemlinar, *e nahaja v tež kočah s 60-«ijalsti.mun diktatorji na Čeho-Slo vaškem in vsled tega lahko domnevamo, da se ozira njegov sin z nedopadanjem na njih režim. Njegovo poročilo pa je potrjeno v niars.katerem oiirn. To je zanimiv komentar z oziram na socijalitične realnosti proti socijalistienim utopijam ter živa slika, k*j se zgodi, če se prebivalstvo izogiba uda. —— Soglasno z Ortom m> razmere v njegovi domači deželi slične o-r. m v Kumiji z izjemi« dejstva, «1« ni nobenega dejanskega vojeva-r.a. Radikalni elementi imajo vso moč v rokah in dežela gre skozi uobo ekonomike zadrege, ki bo mogoče dovedla do poloma. Celi obžalovanja vredni položaj, — pravi on, — se vrti krog živilskega položaja. Iideei imajo kontrolo v rokah ter dele z radodarno roko živila vsi m onitn, ki morejo dokazati, da so člani delavskih unij ali socijylno-demokratične stranke. Industrija in produkcij* stojita. Soeijalistično časopisje poživlja narod, naj se zav- „ 7£me za nj.li principije in zaloge živil in oblek izginjajo, ne da bi ( bilo kaj upanja, da se jih v kratkem zopet napolni. Besede, ki jih največkrat slišati po cestah mesta, so "socijalizacija dežele". To je v resnici ono, kar se godi. Socijalizaeija dežele kot obstaja danes, a brez misli na polom, ki bo mogoče prišel že jutri. Te razmere se lahko smatra za naravno posledico metod, kate- ^ rib se je posluževala avstrijska vlada, ki je bila strmoglavi jena dne HS. oktobra 1918, nekako dva tedna predno je bilo sklenjeno pre- ^ nirje. Ko je bila Avstrija v vojni z zavezniki, je prisilila ozemlja, ( znana sedaj kot Čeho-Klovaška, da so dajala vse svoje živilske pro- t 1 !ukte centralni vladi, ki je te produkte nato porazdelila po različnih provincah. Ker je sledila tej dobi kontroliranja živil lakota, je i * pričel narod gromaditt svoje produkte ter napačno ugotavljati mno- . /ino svojih pridelkov. Privatne zaloge pšenice se je zmlelo na skriv- " i.cm ter prodalo zunaj ležeči mokrajem dežel. Iste metode barantanja pod roko se je uveljavilo tudi glede vseh drugih živil. — Mesta so bila seveda na najslabšem tekom te dobe. Od av- 1 strijske vlade so dobivala gotovo množino živil ter niso mogla do- ( biti prav nič več. Kmečki okraji pa so lahko povečali množino ži- 1 vil. ki jim je bila nakrzana od vir de. Posledica tega je bila, da se je razvil »istem trgovine, ki je vodila z dežele v mesta. Kmetje in mli-j1 narji »o imeli žita in boke, katero so skrili pred vlado. Prebivalstvo! v mestih pa je vedelo, da je najti na deželi dosti živil. Ker je bilo 1 lačno, je bilo tudi pripravljeno plačati za ta živila cene, ki so bile 1 \e« je kot one, določene od vlade. Oblasti so vedele za to tajno trgo- ■ \ ino, a so občutile lakoto prav tako kot ostalo prebivalstvo ter vsled I tega zamižale z obema očesoma. Položaj je bil vsled tega naslednji: Kadi izstradalne Aojne, katero je vojevala avstrijska vlada 1 ] roti narodu v sedanjem čehoslov^škem ozemlju, je kmečko prebi- ! vaUtvo obdržalo ter gromadilo živila, katera je potem prodajalo n»«stnemu prebivalstvi: za visoke eene. j1 Dočim se je vršilo vse to, je \zdrževala Avstrija municijske i tvorniee v teh provu.eah. Kmalu nato je bil uveljavljen nov pro- I gram kontroliranja živil in posledica tega je bila, da je pričela pa-j dati produkcija v teh napravah. Preiskava glede vzroka tega naza- , dovanja v produkciji je pokazala, da je bila množina hrane, pride- j Ijena kantinam, ki so hranile municijske delavce, nezadostna, da bi; ohranile delavce v zdravem stanju. Ljudje so bili slabo prehranjeni : in vsled tega so pešali njih moči. Za te ljudi je bilo fizično nemogo-če delati z običajno naglico. Obrnili so pozornost takratnega avstrijskega ministra lloeferja na to dejstvo in z dovoljenjem cesarja Ka-rola je dal Iloefcr u strne no dovoljene municijskim oblastim, da sme-1 j', nakupiti toliko hrane kot jo je treba, da se vzdrži produkcijo m uniči je na višku. Določen je bil poseben sklad, da se pokrije z njim diferenco v cenah. S tem je bilo dano novo bodrilo za višanje ali navijanje cen. Ptodajalci v tej stroki so se hitro po»lužili prilike. S tem pa si niso le zagotovili vladno protekeijo za veriženje, s katerim so bili zaposleni, temveč so tudi dobili od avstrijske vlade velike svote de-} narja, katerega bi se lahko uporabilo v boljše svrhe. Moj ki je! bil velemlinar, se je nahajal v skupini mož, ki so prodajali svoje; produkte pod temi pogoji. Tako je naprimer dobavljal skoro vso I moko za Mannesesman jeklarske naprave. Razventega pa je bil u-i p! i ven voditelj v strai ki intelektualcev. V oktobru leta 1918 je prišla revolueija, vsled katere so bile pretrgane vse vezi z Avstrijo. Narod, izstradan, zatiran in tepen, ,!•• konečno vstal v revolti, ki je bila uspešna Nova vlada je bila sestavljena iz članov treh političnih'strank, intelektualcev, agrarcev in soeijalistov. Kontrolo živil se je stavilo v roke ministrstva, sestavljenega iz članov socijalistične stranke. — V namenu, dri zavarujejo svoje lastne interese ter kujejo kapital iz položaja, ki je pretil z njih strmoglavi jen jem, so soeijalistični člani živilskega ministrstva izdali proklamacijo, v kateri st je glasilo, da je pripisovati pomanjkanje hrane izključno profi-tirstvn čeških farmerjev in da bo toliko časa, dokler bodo smeli j kmetje držati svoja zemljišča ter nadaljevati s svojo privatno kupčijo s trgovci v mestu, delavsko prebivalstvo stradalo. Posledica tega razpoloženja, kate;o je širilo socijalistično časopisje po celi deželi« je bila, da sta bili intelektualna in agrarska stranka disk^edi-tirani. V maju 1919 »e je završila na Čeho-Slovaškem druga Vevo-lucija. Koalicijska vlada je bila strmoglavljena. ntelektualna stranka je bila popolnoma diskreditirana, agrarska deloma, dočim je prišla socijalistična stranka iz revolucije kotzmagovalka. Prolctarijat je vladal neomeje--- no. Eden prvih korakov nove via- Takoj po prvi revoluciji na Četic pod vodstvom Tizarja, je bil, ho-Slovaškem je > sprejela nova da se je konfise*iralo lastnino vseh vlada postavo za splošni osem-otuh, ki so bili spoznani krivim, umi delavnik. Resnica pa je, da da so prodajali živila izven vlad- nikdo ne dela več kot pet ur na ne kontrole. Moj oče je bil pro- dan. Uspešnost delavcev ali te-glašen glavnim krivcem. Precej ,nelj produkcije znaša le 25 do 50 opravka jc imelo pri tem tudi nje- normalne produkcije. Razventega govo politično prepričanje. Vzeli pa predstavlja število onih, ki de-ko mu posestvo ter bo moral celo,iaj0 ali hočejo delati, le majhen v ječo za dolgo vrsto let, če ne bo odstotek prejšnega industrijalne-višje sodišče pojasnilo socijali- g^ prebivalstva, atom, da so bile njegove trana- - akcije pod avstrijskim režimom ~ Socijalmttfm bati, katerih posvečene predvsem interesom J" vedno več, širijo nemir in ra-Cehov. qikaifoem, Vsepovsod je zapaziti —«• - " • --------------- " .......—*fv' --------------— ^^^ ■-■ .,..,,, ... , , . _v Woods gledališču v Cikagi bo tedaj, ko ženske skoraj splošno kade, napravili posebno kadilnico zanje. Raznoterosti D' Annunzjeva grobnica. Se je živ "nebeški" D'Annun-zio in še vedno straši ob A dri j l Grobnico pa že ima in sicer tudi ob Adriji 11a laški obali na krasni višini s sijajnim razgledom po morju. Sam si je zbral pred leti že lep prostor za svoj grob. Tam bo sanjal o Reki in Adriji, po kateri bodo pluli slovanski brodovL Ludendorff na berlinski univerz*. , Berlinsko visokošolsko dijaštvo vi je po večini s profesorji vred larodnega m šljcr.ja. je bilo po->ah ln Ludendorff a, ma strankama. Konservativni s -lenient je čutil, da se bo moral r obrniti na legijonarje, če bi pri- > ile svari do svojega viška. Zgo- 1 .lilo pa se jen aslednje: soeijali--tična vlada, kr je vedela, kaj se ( T«di v armadi, je stavila legijo ( narske častnike na čelo preišnim ( ivstrijskim vojakom. Slednji niso ^ hoteli sprejemati povelj ali se po- , koriti tem častnikom. Ker slednji „ niso mogli kontrolirati vojakov f in ker niso mogli dobiti hrane. , dokler niso bili člani kake socija- ( listične organizacije, so postali številni ti legijonarski častniki in , vojaki demoralizirani ter stopili , v vrste hoslovaškcga proletari-jata. — Armade kot celote ni mogoče smatrati za inštrument, ki b« na sprotoval radikalnim elementom, ki divjajo po celi deželi. Najti je ' nekaj armadnih organizacij, ki so'} ' ostale zveste idealom, za katere so se borile, a te organizacije so ma-1 loštevilne ter razpršene po celi * deželi. Boljševiška Čeho-Slovaška j ' *ie poslužuje istih metod, katere ' sc je tako stro obsojalo pod av- > atrijskim režimom. Ločuje namreč in deli konservativne skupine tako, da se ne morejo združiti v . skupni stvari proti skupnemu so-^ . vražniku. > — Vprašate, kaj dela predsed- - 11 ik Masarvk v spričo teh razmer? • Masarvk je fin in pri narodu pri-, ljubljen človek, a je brez moči v 1 kolikor pride vpoštev kontrola : nad položajem. Njegove roke so . zvezali soeijalistični ministri in - parlament. Ob prvi obletnici re-i volueije, dne 28 oktobra pretekle-1 ga leta, jc imel nagovor, v kate- - icm je pozval narod, naj se vrne 1 k svojim plugom in svojim stro- - jem ter se loti dela rekonštrukei- - je vlade na zdravi in ekonomski 1 podlagi. — Položaj bo prišel do svojega - viška v tekoči spomladi, ko so bo-i do vršile volitve Konservativno . časopisje stori vse, kar je v nje- - govi moči, da prebudi narod k za- - vtsti, da jc treba obuditi k liovc-r mu življenju industrijo dežele. 1 Narod pa ne čita konservativnih i listov. ? — Soeijalistični organi, k: se - zavedajo dejstva, da narod kot L t 't k ni zadovoljen, da je slabo pre- - hranjen in oblečen, poživljajo ljn-1 d?T naj izvolijo izključno soeijali- - stično vlado. V sedanjem času je - najti v kabinetu in parlamentu c večje število članov agrarske - stranke. Močna kampanja se je vršila proti izvolitvi zastopnikov 1 te stranke pri prihodnjih voli- - tvar. Agrarska stranka zastopa 1 interese lastnikov zemljišč. So-1 glasno z ljudskim časopisjem je i privatno lastninstvo bajka. r Da pokaže narodu vrednost raz-t redne, sile je socijalistična orga-i nizacija v trenutku, ko je prevzeli le kontrolo v deželi, tako organi- - zirala razdelitev živil, da j^ pri-z šel proletariat do spoznanja do->, brot, ki so posledica vlade rdečih 1 voditeljev. Vsa živila v deželi so k pod vladno kontrolo na isti način o kot so bila tekom vojnega časa. 1- Mesto, avstrijske avtokraeije ima-;i jc sedaj boljseviško avtokracijo. i- tfajprvi v vrsti pri razdelitvi hrane so delavci, člani zadružnih o zvez, člani delavskih organizacij k ter člani socijalno-demokratiene Amerikanei nameravajo zgraditi v srca mesto Londona krasno palačo, ki bo nosila ime Bnah Ter-\ miaal Mldinf . Na lovi jo starosiavna oerkov St Mary-le-Strand. - nezaposlenost, ne raditega, ker ni C dela, temveč raditega, ker je delavec v svoji novi prostosti skle- : nil, da se ne izplača delati. Vlada ima poseben sklad za nezaposlene, ki daje vsem nezaposlenim icevnih dvanajst kron. To jc zadosti, da ostanejo pri življenju in 1 da so zgovorni. Nekateri povečajo to vladno podporo s tem, da ho- I dijo na deželo ter kupujejo od I farmerjev živila, katera prodaja- 1 jo potem za dosti višje cene mestnemu prebivalstvu. ' - Prva stvar, katero opazi človek, ko pride v to izpremenjeno deželo, jc neprestano govoričenje, govoričenje in govoričenje, ki se vrši in neuspešnost onih, ki ved- t no brusijo svoje jezike. Industrija I vsake vrste počiva. Tudi trgovina in poljedeistvo počivata. Prav nič se ne zgodi kot to, da postajajo razmere vsaki dan slabše. Ko postajajo take razmere slabše, ! kriči socijalistično časopisje vsa-; ki dan bolj hrupno ter zmerja konservativni element. Ljudje po stajajo vedno bolj ogorčeni nad krivicami, o katerih jim pripovedujejo socijalisti, da jih morajo j trpeti in vedno bolj drzni v napadih na privatno lastnino. I — Oni, ki hočejo delati, dela-jop od vodstvom številnih delav-j skih organizacij, ki kontrolirajo j vse industrije pod vrhovnim nadzorstvom socijalistične vlade. Te organizacije smatrajo za zločin, čc dela kak človek več kot osem ur na dan ali če producira več kot je določeno po pravilir unije. Delavec je odpuščen če skuša povečati svoj dnevni zaslužek s tem, da poveča množino svojega dela. Ugotovljena in postavno določena ni bila le produkcijska množina posameznika, temveč tu-' di produkcijska množina posameznih tvornie. Kjer jc oprema \ ; tvorniee večja kot pa je potreb-I no za produkeijo, določeno od dc-! lavskih svetov, uničujejo delavci nepotrebne in nerabljene stroje. Železnice obstajajo iz materija-la starega avstrijskega režima. Sedaj so last socijalistične vlado ter nujno potrebujejo poprave. Izza konca vojne ni bila zgrajena niti ena lokomotiva Ničesar sploh se ni zgradilo izza konca vojne. Ničesar običajnega ni, če odide vlak na enodnevno vožnjo in če se u-stavi sredi poti radi pomanjkanja I kuriva ali raditega, ker se jc po-trla lokomotiva. Nobenega potovanja ne more človek vprizoriti z gotovostjo, da bo dospel v določenem času na določeno mesto. — Armada je na sliČen način demoralizirana. Razmere med četami so prav posebne. Obstajata namreč dve stranki. Prva obstaja i' vseh, ki so stari legijonarji, ki so se borili 11a strani zaveznikov v Franciji in Italiji in druga iz prejšnih avstrijskih vojakov, ki so se l>orili na strani centralnih zaveznikov. Legijonarji so- se vrnili v domačo deželo, prepojeni z duhom idealizma in demokracije, k< jih je napotil, da so prijeli za orožje v boju proti dednemu sovražniku. Avstrijski vojaki pa so . se na drugi strani vrnili iz Rusije in drugod kot izraziti in eisti boljaeviki, ki nočejo priznati nikake kontrole. Izprva je izgledalo kot da bo i obstajala a vedno ločitev med o- GTXQVAyvgx^ T.: FPBTLT^ar^ (Meje med Grško ia Jugoslavijo jal. da so zahtevali Struinico Srhi Tiiko kot Boljrnrj. on je pa ii;i mirovni konferenci vedno potlpi srhskc zahteve. rrepričau j* . ih je uemnče. «l:i hi Uak jjrški po^lanee obžaloval. risoieiia srn.ji. «*«*-tndi ne živi tam n ti e,i Srh. je (odgovoril VenizeSos: v ..nii-stu po-Igodhe med tirčijn in S|-]»ii»» leta |ir'l:i je pripadla Strum'-a S>:>ij:. |Leta 191 -~>. ko j«- Bolgarija molii-[lizirala. s«'in s.- ohrnil mi pašičii z vprašilijem. ali hi bila S:!.;j;t. Ife se vse njem* aspira<-ij«' izpolni-!jo. pripravljena, spremeniti po-! godbo iz leta Pašič je odgo- jvoril, da bi Srbija bila pripravije-j iti.: na to žrtev, če < Irska lie pozabi mi svoje obveznosti. Žalibo«; smo takraT pustili Srhiji» br*z po moči iu smo dopustili, da so liol-gi.ri porazili srbsko vojsk« Noht n trenutek nismo mogli več misliti na to. da bi zahtevali «»«1 • Srbije Dnjr«m in Struniieo. Xa ► \ >e zahteve sem nd«rovor;l. da ne smemo zahtevati Strumiee. ker spnd.i pod srbsko interesno ob-J'moč je. Venizclos je nadalje izva- VELIKI SNEŽNI ZAMETI V NEW TORKU. sem ga po svoji najboljši vesti in prepričanjii smatral za nesrečo proletarskega gibanja. SSI (WŠS! (W55! fWŠŠ3 5W551!W55j V zadnji številki " Kampfa"" s<-pi iohčnje Friderik Adler odprto pr pismo Troekemu. V pismu s* pe-'pica z znanim preti logom Troekega. i n se Adler ju vzame častno činu- _ vvh kongresa ruskih sovjetov. — Tiocki je nai^ireč predlagal kon- »"7 gresu ruskih sovjetov. naj se Ad- Mi j h-rju vzame «"jistno članstvo, ker ^ izdal soeijalistično revolucijo.i j Adler sedaj odgovorja. da mu tli * J bilo niti znano, da ie bil kdaj ime Q uovnu za častnega člana ruskega m1 sovjeta in da je to ravno dokaz. HI kako malo vemo mi o Rusiji. 5 Kavno tako malo pa vedo ruski ni jboljševiki <» razmerah v Avstriji. J (v-Ietl česar je napačno, tla T ročki O l(,bsotli delovanje avstrijske soe i -ij;.liie demokracije, ko o njenem U jdtlu ni dovolj poneeth Naj si- pe- □ ča z ustanovitvijo komunistične □ stranke v Avstrije, ki je hotela D pomesti s soeijalno demokracijo. 3 'l«r razkriva, tla so denarna sred- 3 'siva z a novo stranko poslali bolj- 3 'ševiki iz Knsije. Nato piše: "To- yl I tla oh a-ji-iii prevrata v novembru pil S ste menili, da morate pose- y či v delavsko gibanje v Avstriji. jJ Poslali ste nam denar. Proti te- y mu ne morem ugovarjati. Tu mi U smo pošiljali. da podkrepimo ^ mednarodno solidarnost svojim skromnim sredstvom primernejši • podpore bratskim strankam v ino-jj ' zemstvo. kolikorkrat smo mogli.;® Toda v tem slučaju je bilo to ven-i? • dar le nekaj drugega. Ni bila ni-j® kaka stranka, ki je iskala d*nar-j® ,i;i marveč za ta denar ste i-kalij? k stranko. SktKla. da z denarjem ni-ij St.- mogli poslati tudi malce poli-;" tičrie pameti. Tako je nastala ona'? vi sta političnih napak, ki jo o- ? . zr.ačujemo kol delovanje komuni- ? t stične stranke v Avstriji. Od po- ? _ četka mi je bilo jasno, tla se bo f t m tem gospodarskem temelju — f . zu ruski in pozneje ogrski denarji L lu-mreč — našla stranka, da ino-'!1 1 ra vsled vašega vmešavannja vrj . našem delavskem gibanju nujno j n lu-stati razkol. Toda tega razvojai| . jaz nikdar nisem pospeševal, ker I ' Strah je hojsi kot! ,. pa infloenca sama! j i-J _ — i ! a Ne razburjajte se! Strah poma- j ga epedimiji ter zahteva več žr- j a|tev kot pa influenza sama. Od- j iri ženite ta nepotrebni strah, ki u- J itičuje vašo odporno moč. Vzemite J l0 Trinerjevo Ameriško Eliksir] ij Grenko Vino, najbolj zanesljivoij e. sredstvo, tla drži drobovje odpr-( 1 io' to. Vsi izvedenci soglašajo v tem, I da zgradi twlpravijenje nepotreb- l r-jnih snovi iz dobroja ter znižanje | s. j krajevnega zaprt jo odporno moč j jo l<*f poveča splošno vitalnost telesa m; Trinerjevo zdravilo izčistiti d roji-j hov jeter ga ohrani čisto ter ojači' v celi sastem. Zavrnite ponaredbe ter sprejmite vedno le Trinerjevo Ameriški Eliksir (»neuko Vino. Vaš prodajalec zdravil ima v zalogi tudi nasledile sredstva: — t Trinerjeva Angelica Grenko Toni-ko, katero kc priporoča po napadih mrzlice: Trinerjevga miritelja Ikašlja. ki predstavlja uspešno { sredstvo proti kašlju In Triner-jev Antiputrin. izvrstno grgralno sredstvo in tuš za nos (razredčen-je tuša za nos je en del Antiput-rina na štiri dele mlačne vode"). — Joseph Triner Company. 1333—43 S. Ashland Ave- Chieago, IU. rA " (Adv.1 JI ___ » _ ;__ HDCW RDRI 1VDCCI Vfc fWTO! skoslovaški vladi so znane vse po-pdrobnosti navedenih tajnih delovanj in drugih podobnih mahi-naeij. jih skrbno zasleduje in je pripravljena in odločena prepre- p čiti jih brezobzirno z vse*iui sred- p si vi. čj i ---- Iz Urada Glavnega r Tajnika J. P. Z. j h ZVEZE JUGOSLOVANSKIH rx PEVSKIH DEUSTEV T V AMERIKI. s( Johnstown, Pa. k li I Odkar se je svet pomiril in od- J' kar so se naše mlade pevske moči j zopet vrnile s front, se je začela p I jat i iu dvigati ter se dvignila na|i; i-vto stališče kot je bila pred 'J vojno. '* Dull napredka je zopet zavel pri s naši ZVEZ L in ideja, za katero je r naša pesem klicala že stoletja, je^' oživotvorjena. Sen težke noči je^ prenehal in zora novih, dni se je-s pojavila. j'' V. vstvarjenjem naše jugoslo- 1 vanske ideje ni še izgotovljeno de- e I o naše pesmi. Setlaj je doba pre- 1 porotla naše pesmi. doba. tla se na- n ša pesem povzdigne in da zavza- s me mesto med drugimi napredni- t! mi narodi. * Tu je cilj naše PEVSKE ZVE- , ZE. Združeni in močni hočemo y pokazati svetu, da imamo Jugo- ^ si o van i pesem, na katero smo po- ( j ntisni in katera je vredna, da jo j |ipri]>oz.na glasbeni svet. . '! Da hot'e ZVEZA to leto tiaiire- ' Lidovati, je razumljivo; ampak le j s pomočjo poedinih pevskih dru-' štev. Svest sem si. da društva, ka- 1 tera so nekdaj pripadala ZVEZI. > se ho DRUŠTEV V AMERIKI. Torej, pevke iu pevci, na plan. j da pokažemo svetu, da imamo ^ Jugoslovani tudi svoje pesmi, ka- . tere so ene najlepših in da nas bo- ' do poznali tudi drugi narodi kot ' ' izobražen narod! 1 il * « 0 \ [ Vsem .pevskim društvom naši* ZVEZE se naznanja, da se je pri-j čel pobirati polletni asesment za r leti 1919 in 1920. 4 Vsa vplačila naj se pošiljajo naj ' Mrs. Zofka Birk. St. Clair; Avenue. Cleveland, Ohio. 1 Pe\-ska društva, katera še niso j ° v ZVEZI tu se žele priklopiti. naj u se obrnejo za vsa pojasnila name. A tla jim omogočim pristop v našo; 1 ZVEZO. 4 >a Vsa pevska društva se opozar-j jajo. da plačajo asesment najkas-! neje do 31. marea t. 1. in mi tako i*- omogočijo, da dobrm v pravem! času vse partiture onih pesmi, ka-j la tere se bodo pele na koncertu v z- Voungstownu, Ohio. JOSIP DUPIN. x glavni tajnik Zveze J. P. I>. 815 Bradley Alley. Johnstown. Pa. V _- : i a ' I — Zdravnik — I a I OS. MILAN HILOJCVie 8 1 «17 Wm< «t. 8 ia- I PITTSBUBAH. pA. I »t I ~ C"*rt "_I ti- _______ - ir- Mlin. HABOČAJTBSE VI >a "GLAS NAKODA". NAJVEČJI ' T. r;. * ^ • - -lioviny", Slovensv Narod' t Slovaški Narod », ki se jih tiska v o-gromnih izti^ih in so namenjene razširjanje po Slovaškem. Imc-iir.mii jih izdaje Hude v resnici pa jih urejajo Maksimiljan Strohl. • tr (iero in Karel Cseseotka. II. Druga pomožna organizacija \ iikov. Agitačna in vohunska dela so organizirana po okrajih. Doslej je' bilo organizirano ."»3 okrajev in v te poslane f»f?40 agitatorjev. To | uiadniitvo je zapriseženo in bo-iri: t o plačano. Zanesljivost, ki se priglašajo za to službo, preiskuje Claire, sprejetim pa daje navodila Kolkman. Poročila, ki jih dopoši-l.iajo člani te organizacije, se za- ^ znaniujejo v centrali v posebni n;l knji«ri. ki jo vodi Folkman. s si- P1 lrt» tlopisnika. Delo okrajnih or-gtnizaeij ima tri eilje; organi-z;.čni. agitatični in vohunski. Trii-j d i jo se pridobivati in organizira-' t] nove pristaš«1, razširjati letake it- brošure, v katerih se propagira načrt obnovitve madžarske celo-i kupnosti, in zbirr»ti politične in i vojaške tajnosti. Pravi katekizem 11« propagande je pisan načrt delovanja. ki se prečita vsakemu 110-; , vemu članu in obsega med dru-jfcim navodila, kako se ima delo-\ati. kakšne vesti poročati in kak-j sne neresničnosti širiti. Agitator j, je vez,i n s pogodbo, v kateri se ^ fiismeno zavezuje, da bo pošteno !\ršil svojo nalogo, da ne bo niče-Uar izdal, da se ima postopati 7. [sj I njim v slučaju izdajstva po ma- V(] it/arskem kazenskem zakonu o iz-tli.ji iu «lii se zaveda, da bo umor-j«*n. ako zagreši izdajstvo na tu- li; i jem ozemlju. Agitator se mora na- a/ I tliilje zavezati, tla ne bo z nikomur pi ;«.t»voril t» tajnih akcijah in o or-»pc tranizačnih stvareh, tla ne bo oh-jiskaval zabavišč, tla se ne bo o- vj j Ijanll iii ne ho povedal sorohov izdani kolki ponare- 1 j ii jeni, tla bi s,, osiromašilo Siova- h ke. tla Cehi nasilno rekrutirajo ^ - Slovake m .iili vlačijo na Češko i- ilfi. Z* prvega votlitelja Slovakov I naj se proglaša Hlinko. dr. Jeh- > i- I lesko, Dvoresaka, glavnega pa i- d«. Karla Bulisso; pri tem pa se a seveda ne sme povedati, da so ti ] i- ljudje v ozekni stiku z madžar- , v sko vlado in plačani od nje < i- Končno naj se razširja vest, da o bc prišio na l*>škem do boljseviz-f4- ma. da bo ententa, ki je že spo-la znala C'ehe. ustavila ves dovoz v n republiko in da ne bo Ceho-Slo-vaška republika razpadla in bo k razdeljena med druge države. V •h celoti se lahko reče: ni je laž-b- njive vesti, ni nepoštenega deja-t»ja. h katerim bi se ne ponižala madžarska vlada ali omenjene od me- ^ rnialni krogi pr.-prieani, \ da zadržujejo transporte n»-||n šib ujetniktiv ki ^o državljani. r.aše republik«- in s«> vračajo \/ Ita . -li je. in atHtirajo meti njimi s tem. tla širijo mts| njimi lažnjive \ esti 0 zatiranju njihovih rotlbiu. Na ^ t.i unein jih skušajo pregovoriti, . tla bi vstopili v madžarsko voj-1 si. o ali i«a ^ riosebne * * nariMltiost-1 11 sa ne" b'jfije. j „ Najvažnejše sredstvo za pripra-vo naputla (ta j«' matlžarska propa-ga ngtla. ta ima dvojni značaj. • klerikalni in hoijaeviški, in «lvoj-jje no smer. Pi*ed vsem m* prizadeva-jti prittobiti za^f javno mnesje,^ ententnih državnikov in držav iu vseh glavnih mestih enten- 11 t« razpršil jajo madžarske in ma-j1* tl/aronske misije, ki a g rt i rajo pro- ri ti čeho-slovaški republiki (Dvor-t-sak in so ptKlpinine na vse pre- a tege o,l madžarskega plemstva. k izrablja v te s vrbe svoj»- znat- si l.e osebne »veze v ententnih de- V tel ah. v rj Tutli enten t ne misije prcplav-*j I jajo t*tl madžarske vlade plačani ^ agenti (dr. Hulissa > iti znjimi ( »•»delujoči txlpadniki fdr. .lehlics-k« > s sptvnieiueami in cehu mirov- ^ i i konferenci so pošiljali ljudje, ' ki »o se neopravičeno izdajali za ^ zastopnike Slovakov, popolnoma ^ tn&njive spomenice, v katerih so . s«' čisto krivo opisovale razmere na Slmaškem iu med Cehi in Slo- | \aki. Najbolj pa obrača madžar- . ska propagand* svojo po/.nnost . MovaAkeinu. • s Posre.'ilo s.' jt> češkim uradom j otlkriti vsa dejstvu o madžarskih 1 načrtih, njihovih namenih in tu- i di način delovanja in organizaci- j jo cele propagande in sicer rav- i no tako v njenem središču v Bn- I dapešti kakor tudi v njenih taj i rih sretlišt"'ih na Slovaikewi. Cela i p ropa ga n< la je osredotočena Bn-«h;p«'šti, Szabo Jozsef ulien 2.'», v * Orient lro«lalmi Intezet (Orientalski slovstveni zavod) ; votli jo Viljem <^aire, predsednik g^rnje-ojrrskega izobraževalnega zavoda (znane FVmke). Agitatičnemu in poizvedov»Inemn oddelku nače-luje Iv. Folkman, nadporočnik Horthvjeve vojne. Razun teh dveh delujejo še v centrali Raez, Steva je bil begunec in je to - vedno oponašal drugim ujetnikom. 17. * j Pajnič pa je bil ujet šele ob raz-jjj -j pada. Toda ta mu je odgovoril: :j "A zdaj te ima kot mene! Stra-,^ * daš kot jaz. čeravno si se mu pre- ^ ♦'dal!" ;Sl " "To je!" je priznal Steva bo-i d jlestno, "Poštenosti nočejo prizna-'u 1 ti. Vražji narod so ti Italjanilik l- Mrzim jih!" jn Dr. Rupnik. ki je medtem pre-Jt I nehal z ubijanjem uši. je rekel: j h j "1'pam, da ne bo trajalo dolgo;t II j iti nas kmalu izpuste domov!" j °i On je živel v prepričanju, da;j * j odrinemo v najkrajšem času v it e j domovino. Enkrat sva se skrega-j i la. ker sem ga pobijal; rekel mil l* je, da sem sadist, ker se veselim * • in naslajam na mukah sotrpmov.js Nikakor ga nisem mogel prepri-Ji a čati. da ni upanja na vrnitev. j '"j "Zavezniki smo entente, mi Ju- i k goslovani. in kakor take nas ven- ] 9*|dar ne bodo držali tukaj!" je l ».trdil. • j "Seveda!" je pritegnil čevljar. \ ^a,ki je dozdaj molčal. 1'"Wilson boji ^naredil!" i čevljar Miheve je veroval v. B'»"Wilsona kot v Koga: bival je nam- ; °"irrč par let v Ameriki. "Kaj WiJson!" n»u je zopet jez- i ^ no ugovarjal Steva. "Wilson je Itak kot drugi! Kaj njemu mar. da mi erknjemo tukaj! On nocoj ••[gotovo ni jedel boba kot mi!" Miheve mu je odgovarjal in na-to sta se skregala. J Ja/ sem molčal in mislil na do-j n- movino v daljini, na roditelje vi io.I skromnem domu in na vse lep«j !" spomine, ki so me vezali nanj in ič, so se nocoj vabujtli posebno živo lk- v mojih mislih. Iz teh misli m« je prebudil Miheve, ki ae je že dav-sri no nehal prepirati a Stevom; ta iee m jc namreč dvignil in odšel na po drugi konee k drug« po cigareto. ia- Dvigrtflse j« tudi Pajnič. ■r- "Trvadi!" je veM Mihevr. iti. Razumel aem. Stegnil sem se, Pusta, nepopisno enolična rav- Ji n»ea provineije P«»glie se je po- pi gre/nila v mrak in bre/. znaku živ- st ljrnja jc utonil v njem naš pro- lij strani ujetniški tabor Castile di d« Altanmra. Tihe m mračne kakor K mrtvašnice so se vrstile barake ob li« ork fi ulicah in prehodih; preko h; njih se je vil oster kraški veter, j in ki je prihajal nekje iz brezmejne K ravnine in se yopet izgubljal hi v njo. Jgl Naifc« baraka jc čakala večerje.!1" To je bila dolga, nizka stavba iz . Sil In-tona. brez stropa, z golim ^ ostrešjem. Narejena je bila za 120 j 1Jn*li po pravilih haaške konven-j eije za vojne ujetnike, a nas jo'jj| bilo v njej preko :)l>0. Raztrgane f "latuujače. v katerih je bila slama ^ že zdavnaj zdrobl jena v pest, pra- ^ hu in smeri, so hrte položene v »iti- I s< r*h dolgih vrstah od enega konea.' do drugega na golih cementnih tleh, in na njih je imelo ležišče ni :K>n ljudi. Tesno je bilo. tako, da s si moral ponoči zbuditi soseda in n! ga prositi, naj dvigne truplo, ako U si se hotel obrniti ali preložiti no- P go ali roko. i ni Večerjo smo čakali večino z ne-^ " »■i if m os t jo ; bili smo izgladnjeni kot vulkovi |!o zimi: zajutrka ni * bilo nikakor, opoldne obično suha' slanika in četrt kile kruha za ves aJ dan, zvečer je bila kaka juha bobom, ki smo jo imenovali "mr-'7j t vaška juha", ali juha z rižem. To ^ je bila štiri dni v tednu edina gor- M ka hrana na dan. Ali nocoj ni bilajv< ta nestrpnost med stanovalci ba-|s< rake tako očitna. Dnigekrati smo 11 pre k in je raje čakali trenutka, kdaj n se pri k awe jo kuharji s kotli, ter se v gručah gnetli po bnraki semin-jP tja; noeoj pa je bilo v baraki mir- P no. skoraj vsak je bil na svoji slamnjači: nekateri so ležali iz-^1 tegnjeni na njih, odeti s koci. ter so skušali spa vati. drugi so v isti.v poziciji zamišljeno strmeli v ostre-l šje, kjer sta viseli dve električni t žarnici, ki sta medlo razsvetljevali j eel prostor. Nekateri so čepeli po- n s;»mič na slamnjačah. držeč se za d trebuh ali podpirajoč glavo; tttpa-j tam sta se s<>šla dva. trije ali še j več, in vsi so čepeli enako tiho po'j, tloh ; ako so govorili, so bile be |s sede mir*ne in poltihe. Dve ali trijhlne je dobil vsak suhi «mrd- < ljivi slanih in k*»s kruha, toliko. ( da smo si ra/.dnažili želodce. Po-J poldne smo ugibali, kaj bo za ve-[| '•erjo. Pesimisti, ki smo že obupali ^ nad vsem in smo se rogali vsemu, smo rekali, da bo za večerjo gotovo "mrtvaška juha". Bilo pa ■ jih je veliko, ki tega niso verjeli I m so govorili, da bo na božični večer gotovo kaj izrednega. To soj bili oni. ki so obhajali prvikrat' božični večer v Italiji. Popoldne1 je nekdo ra/neael glas, da so ku-' harji "fasovali" /a večerjo makarone in da bo zvečer "paštašnta". po vrhu še sir iu menda tudi vino. Da, vino! Nekateri so videli, da so ga že nesli iz magacina v ku-J hino. Tako ao govorili vse vprek in o/.iveli smo v upanju, da se mo-1 goče najemo nocoj do sitega. Radovedneži so šli h kuhinji; ko soj se vračali, so nekateri trdili, da se res kuha nekaj izrednega in se re/o sir, drmgi pa so prlpovedo-j vali, da ni tega, ne onega, am-p bataki je zadišalo po nji. "Kje pa so makaroni, sir in vino?" je vpra&al drugi. "Za nas je dobra mrtvaška juha!" je pripomni! nekdo ironično. "Prokleti Lahi! Tak Božič!" je zaklel Srb Steva Kotlarevič, doma h Krema, a je hitro umolknil ter ae plašno ozrl naokoli. Vatopili smo v redore, vsak pri t svoji slamnjači. ter držali ialie« naprej. Kuhar je šel s kotlom po sredi in dHU po eno ponev v vaa-kn *«heo Kdor je dnbH, m jm mr uo vsedel m aačel hlastno jesti Ifip; mMB^^'^nW^......' - s . jdjj^H^š Pekoče |rfi, McčIm v prsih f ^ % zoineaji iafioence. M Dajta grla im prsim otivljsjor« » Pain-Expellerjem ^ /J^J t«r_ pokrite prak s mkneiio obrezo. jf^L irpaatarljajt« i« potom zmianurj&nja ^S^r ig fl /j prfthlaila vnetjem, pljučnici, influenei in ^^^ g i L ^^ -Infpm nevarnim bolenin. Er ^K T Kupile l*a!«.f!xpelter .laneu v vaii m JLJ lekarni, 2.*i :nU «-ent»v M^klf-niea Pri- /^p^Fl nt ni ima. nsJo tvorai>*ko miihL« ^^ 4a "SIDRO" NV jemljite ublomeitil (•»►.- net kov. pflj^HB RICHTF.R * CO. ^^^^ 326-3 M Broa4way, New York ITAUAM POBPHUJO N' ČRNOGORSKE VSTAŠE - - — ! z« V Črn' gori so oaaovali valiko vslaškii band. — Vladni razglas | 4 Vil , podpirala vsa pomeri® javnost. ! . ,11** j Me.| 1. Izmenjava kron v lire je ko-e fceno določena na 60 cent. za eno krono. Ker so stranke ž.e prejeje i- pri prvi izmeijavi 40 cent. za kro-no, se jim bo izplačalo za vsako r; krono še 20 cent., in sicer se bo 10 pričelo s tem izplačevanjem dne >l 25. februarja 1920. Kdor »:e bi a. zr.hteval tega doplačila do 30. jn-1 nija 1920. izgubi pravico do njega, ako ne bi mogel dokazati, da p je bil zadržan pri kaki višji sili j (forza maggiore). 2. Svote, ki so bile naložene do ' 10. aprila 1919 pri kreditnih za-10 vodih v zasedenem ozemlju in o-jn bresti, ki teko od teh svot, se a. bodo obračunale na isti način, to )0 jc vsaka krona bo veljala 60 cent. Za osebe in zavode, ki nimajo ni stalnega bivališča v zasedenem o-zenilju, ne velja ta določba. Osebam in zavodom, ki imajo vloge t ost ran demarkacijske ertc (v - .Jugoslaviji), se bodo te vloge izmenjale s 60 odst. le v slučaju, da sr. bile vpoštevane že pri prvi izmenjavi (aprilal919). M* 3. Pri vseh dolgovih, ki niso bili plačani do 9. aprila 1919 in ki so izterljivi na zasedenem ozem-pt I ju, jc treba do 30. junija 1920 doplačati že 20 cent. za vsako kro-(ška "Tribuna" priobčil je dn-IpLse iz Slovenije v slovenskem je-,7-iku..Dopisi pa so sestavljeni v ta-!' ko spakedrani slovenščini, da jih ' niti rojen Slovenec ne more nizu- 1 meti. kamoli hrvatsko občinstvo! V dopisih je polno takih tiskov-1 nih napak, da čitatelj niti smisla .dotičnih dopisov ne more pogodi- ■ ti. N'aj bi "Tribuna" skrbela z«) to. da se do^iisi priobčni^jo v pra -vilni in razumljivi slci^nščini. ker j je sicer bol.išc da jih sploh opu-, i'sti. Ali nimajo v redakciji niko ,gar. da bi mogel opravljati ko rek-' 11 uro slovensketra stavka* . I i Kako je z javno varnostjo. » Helgrajski listi poročajo, da so i na dnevnem redu slučaji, ko ro-j parji preže na kmete, ki se vra j čajo iz mesta, kamor so šli kole ! kovat- denar, jih oropajo in ubi.1 ^ij*1.!0- Najhu.iŠ4' je v tem ožim okolij , Zemuna. kjer so te dni našli truplo nekega kmeta z odrezano gla-vo; mož je bil nesel s kolekovanja j;blizu pol miljcvna kron. V zemun-(.jski boln šnici qia leži več kmetov. n;ki so bili ranjeni v bo.iti z roparji, .ji V Osjeku in okolici so pa tudi ^ razmere javne varnosti take. da k i je občinstvo seglo po samopomoči, j Društvo trgovcev in indiLStrialeev je sklenilo, ustanoviti patrole. ki • bodo ponoči ptnl vodstvom poliei-: je stražile po mestu. I______________ WBBBBBMM /**y v v . S tiscoca ost, i fakor ttnfl nosnic i« petrebo*. da. P >e wlvriifju tu tur Cfipa H ali indiMora. k atari h se j« naj- g buli btiii ixnieti bolezni, ki raz- ■> aajajo po zimi. V»Ieeh lekarnah. Maščevano Kosovo. AkadeniK'ni slikar Pnla .Tovano-vič je :zdelal krasno veliko sliko 0 maščevane m Kosovu, ki jo je izdala ravnokar znana tirma Petra Nikoliča v Zagrebu, ki si je stavila za svojo nalogo, da založi naj-Icp^e slike i/, naše zgodovine ter j .i nudi občinstvu po izredno nizkih cenah. Ta firma je izdala že leelo vrsto krasnih slik. med njimi portret regenta prestolonaslednika Aleksandra, kronanje carja ■ Dušana itd. Najnovejša slika Pale 1-Iovanoviea "Kosovo os veča na" je polna, pretresiuoče rc*iii:;tike !Jutro vstaja na Kosovem polju V ozadju se dv-ffa, iz polmraka firačanica. be/ji hi.»m. kjer so isrbfki junaki pred bojem na Kosovu sprejeli sv. f.hhnjilo. Srhi in 1 legionarji jnrVšajo preko polja p4»suiega z razbil im oro/.jem in mrtveci. Želja i*» osveti jim seva I/, obrazov. Mlad častnik povclju-ie junakom, a pred njimi plava s krono Dušana v roki vila ter vodi srbsko vojsko k zmagi. Karakte-'ristika potez do skrajnosti napetih vojakov .k mojstrsko pogo-; denn. 11________ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA '"OLA8 NARODA". NAJ. ! VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ' Vil? jedel sc' je za vedno!*' .Vsf Nato je velel, da ga odnesejo na de< nosilnicah v bolnišnico. I vri Večina barake je medtem že po- jjn legla, t'ulo se je težko sopenje nji spavajočih. Le par gruč je še bde-J im< lo. Znanci so se razgovarjali, za-'taš topljeni v prijetne misli o domo-| vri jvmi. o svoliodi ter o vrnitvi. Tu-! 1 patani so tudi pili. Oisto doli v ko-'p0; tu so kvartali. Iz tega pol miru se To je razločno čnlo drgetanje mala- --fo ričnega ujetnika, ki je ležal v mo-'nio jem redu kakih 15 korakov dalje rra. doli na desno. Sosedje so ga po- ud krili z lastnimi koci in suknjami ter ,ter sami ležali nepokriti na sko- sto in j golih cementnih tleh. Ta ma-!s'o larist je iuiel mrzlico redno vsak j,n, •večer, ni jedel skoraj ničesar, am-j pak le pil vodo. fcel je parkrat k • zdravniku, toda ta ga je poslal(ju vsakokrat nazaj v barako. V par,jaj dneh. smo sodili, bo umrl. |f.01 Miheve je začel vpiti. Xeki spa-jta| ( vač s<* jc prebudil. Začel jc gro-, — žiti s stražo. Ker mu je Miheve' „ ugovarjal in se dotičui razburil. sva z doktorjem posredovala. Pri- vs j tegnili so še mnogi drugi, ki bi bHi ^ radi spali, a jih je motil naš ne- ■ m'r* di '* Molčite, banda. da bomo mo-■ ' sv jlgli počivali? Nima vsak denarjev. ^ da bi žrF*. so rekli. sv J Zavnlali so nam. Šele čez dolgo se je posrečilo!^ /umiriti Mihevca. (n; Tez nekoliko časa. ko je bilo po'or - baraki že vse tiho in je le v pre-jst - sledkih iispregovoril kdo kako be-i,sedo, se je začni tožen glas tro-, r bente. Zdrznil sem se. Ta glas jc « - pomen jal smrt. Vsakokrat, kadar j 9 je v taboru kdo umrl, je zatrobila1 ta trobenta. Umrl je ujetnik, Idi i se je hotel vsaj na božični večeri e i nasititi, m ker ni mogel razen fig--[kupiti ničesar, se je najedel teh - in umrl. Fmrl je x'saj sit! ( m " Veste kail'' je vzkliknil ne-iikdo tam pri drugi steni. "Jutri' h se bo spet dobil kruh!" j" Itlazen smeh je bil v teh be-i° v- sedah. \ v Da! Ker se javno kntli ni smel j z prodajati ujetnikom, so ga po-i fc i- grebci vtihotapili v krsti v tabor.I s i! Krste namreč niso polagali v grob. ; v ampak so metali ti mrle ujetnike i p- v globoko jamo tam sredi ravnine, i n potem na so krsto napolnili s kru- j i- hom, zabili jo in brezskrbno pri-1 j »t peljali kruh mimo straže v tabor. | li kjer so prodajali potem kilo po ^ ->e 10 lir. dočim jc stala zunaj pol . liie. Vsi ujetniki smo znali za ta ^ gnusni način tihotapljenja, ali ^ o. kljub temu smo se pretepali za v kruh iz mrtvaških krst. ki je vča- | ig sih dišal po mrličih. A glad je pre- • magal vsak stud. Da, glad...! la fstopil sem pred barako. Brez-iti zvezdnato nebo je bilo sklonjeno nad taboriščem, ki je bilo tiho in ' m mirno kakor mrtvašnica, a je hra-n. nilo v sebi 5000 ujetnikov. 5000 ril okostnjako\T___ ig Srečen božični večer vam. bedni lil ujetniki! io- - Ml NOBENE TRGOVINE Z RU- SIJO. le- _ če -se Kodanj, Dansko, 5. februarja, ►k- Danes se je izvedelo tukaj, da so nn Danska. Norveška, Švedska, Pin-io. ska m Holandska sklenile, da ne re- bodo obnovile trgovine s sovjet-an gko Rusijo, dokler ne bodo pla-iti čani ali zajamčeni dolgovi, kate-j®- rc je napravila Rusija pri fiosa-ao- ueznih podanikih ali državljanih E" imenovanih dežel. Kmalu bo izdano povabilo na m vlade vseh evropskih dežel in na vlado Združenih držav, naj se k* vdeleže konference, ki se bo v kratkem vršila v Ženevi in na ^ kateri ae bo razpravljalo o tem gh| vpralanju. ^!HSS ^ mi isa ^ ms pod vzglavje in privlekel na dan je« dvolitersko steklenico z vinom in hleb kruha. Mi trojica, Miheve. no doktor Rupnik in jaz, smo namreč kupili kruha in vina za božični ve- lej čer. K*temu je največ prispeval sp; , Miheve, ki je kot čevljar zaslužil lo. J vedno kak denar. Pomolil je ste- tog iklenico doktorju in rekel: j vit ' Pijte! Se ho vsaj malo pozna- Pa ilo. da je nocoj Božič." tu Doktor jc pil. potem še midva. j Nato smo načeli kruh; lepo na tri ^ enake kose srno ga razdelili, in Vsak je začel svojega hlastno je-sti. Kljub temu, da smo se udali popolnoma hlastnemu uživanju.'to' jsmo vendar občutili nekaj ne- 1*3, ugodnega v srcu pred drugimi, ki ial |«o nam sledili s poželjivimi pogle-ive' di. nekak sram. Poleg nas je ležal P® i dolg tuberkulozen (jetižen) mla-idenič. Bosanec. Držal se je z obe-|ma rokama za želodce, in njegove i velike, globoke oči so požirale poželjivo pri vsakem grižljaju. Niti v.a hip ni okrenil oči od nas. Z'1 "Kaj zijaš tako čiidnoT" mu je 11 s rekt-1 Miheve izzivajoče, a je -vse- RV eno odirgal kos kruha ter mn ga 'vrgel na prsi.. Z dolgimi koščeni- ra mi prsti ga je pograbil ta. ga stla- m i čil v usta in pogoltnil. Potem se je okrenil z vzdihom na drugo & .stran. Med jedjo smo venomer praskali uši. Pozno ie že bilo m žival;' i * so bile gladne in nemirne. Ako se tu j nam je posrečilo zalotiti katero. (zmleli smo jo takoj z velikim za- ha došeenjem med prsti. Vsled zauži- si tega alkohola so se nam razvezali,*c I j jeziki. Milievc, ki je bil že prej v b< ^kantini, je začel ponavljati nape- p< II ve znanih pesmi. Doktor je jel po j« '•svoji navadi politizirati. tj ll "Vse te hudiče, ki so zakrivili m 1 vojno, vse avstrijske in nemške in *jministre in generale. Karla in Vi-j k l|ljema, bi zaprl par dni v tako ba- ir D rako. jih krmil z ribami in gnHimj 1 bobom, pa bi bil hitro mir. Med J k " i nje bi stresel vrečo uši! Naj bi jih s< i mučile." Tu zopet je pil. V pijači je po- s l ! zabijal bol svojega bednega živ-"'Ijenja. r • Pijte, doktor", ga je silil Mi- s heve. "jaz imam sočutje z vami! I '* Kadar bo vam kasneje šlo dobro, a se boste spomnili kdaj name. Be- v »- dak je bil. boste rekli, a dober in j i-l usmiljen, ta čevljar Miheve. Xi- l !: koli ne bomo več tako skupaj kot j | nocoj!" je rekel nato. "Tudi ni l treba želeti tega. a spominjali se 1 1 bomo drug drugega še dolgo po- 1 o j tem!" J Ko smo izpili prvo steklenico. 1 [at je tekel Miheve še po drugo v 1 v j kantino. Prinesel je tudi kapo fig s a-i in jih izsul na slamnjačo. i lil "Jejta!" je rekel, m Midva z doktorjem sva jih žrla v. j s slastjo. Xa nje se jc dalo piti ; i-j vino. j Par korakov od nas, v drugem i n- redu slamnjač, je sedel sključen, i n postaren človek. Tudi on je slavil < je božični večer. Kupil je par kil fig za denar, ki ga je že dolgo štedil ir. pri centezimih. in je jedel veno->0| mer. pest za pestjo. Želodec je bil j že sit in videlo se mu je. da spre-v.jema z muko, toda njegova nsta n- so bila še vedno gladna in ni nehal. Odpel si je paf, potem hlače 'z- same in jedel dalje. Pojedel je vse je fige in nato se je brez moči zlek-ir. nil po slamnici. Sprva smo se mu oj smejali. Xekaj časa je ležal mirno. potem se je začel premetavati ve-la- dno pogostejše * strani na stran j m koneČno je začel težko stokati lo-jBil je napihnjen kot sod in nje-vlgovo stanje je postajalo opasno. pe i Odpeli so mu vse gumbe in mn Iz-in tiskovali sapo. toda zaman, vo "Počil bo!** je rekel nekdo in je svetoval, da ga zvežejo. iv- Pametnejši so odsvetovali. Na-ta to so javili v bolniško barako, na Priiel je zdravnik, italjansld ka-to. pitan. Pretipal je bolnikov trebuh, zmajeval z glavo in rekel v slabi nemščini: se "To je zverina, ne človek. Ka- ii Dnevni pogovor. Jaka: "Raj je novega, Joiel* Jože: "Slovenski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si ž« nabavil iztia?" Jaka: **Ne še sedaj, pa bom kmalo." Joie: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" Joie: "Predolgo hi trajolo, Se bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &de je cela kopica. Zanimivosti je zvrhana mera." Jaka: "Koliko pa stana?" Joie: "Stir! dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." Jaka: "Kja U pa lahko dobil en Mat" Jote: "Pošlji denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj poalafi." Jaka: '"jJobro, dobro, bom po storil tako. Se danes bom peelal. QLAS NAROPA. 7. VEBR. 1320 Italjanska diyjaitva Ra] v Dalmaciji i i Iz Splita z dne 4. januarja po- , ročajo: , i Po d'Annunz'jevem obisku je v Zadru od dne do dne manj reda in iniru. Proti vsem principom mednarodnega prava so se v Zadru ^ ionniraJe pod pokroviteljstvom in jj s pomočjo vojaške okupacijske jn oblasti prostovoljske čete, sestav-!jrne '.z elementov, ki so že pred j^. .taljansko okupacijo z delom in j VJJ z besedo napadali ter sramotili vse, kar je bilo v mestu jugosJo-;r-variskcga. Te trope, uniformirane pr .n z bodali oborožene, hodijo iu ^ provoc.rajo po mestu neoboroženo (jf n brezpravno jugoslovansko pre- ; _ hlvalstvo iz mesta in okoliee. Ju'T- ! Jy goilovani se obnašajo popolnoma mirno in potrpežljivo, 'objestni j prostovoljci legkuiarji se pa skoro; vsako noč med seboj bjejo, stre-; !j::j«» s samokresi ter mečejo po' . ul'-cah ročne granate, ki so na ža-| lost vsakemu arditu in legionarjuj po mili volji na razpolago. Ne sa-j mo, da je radi tega prenehal ves red. ampak je v nevarnosti tudi življenje mirnih meščanov sploh.1 posebno seveda Jugoslovanov , _ Ljudstvo se boji, da ne bi planili j po Jugoslovauih v divjem besu to nedisciplinirane horde, posebno takrat, ko bo deiinitivno rešeno I vprašanje Zadra in če ta pripradei Jugoslaviji. Takrat bo pač potrebna zanesljiva ententna (zavezni-j ška) policija, da vzdrži red, do-; kler se Italjani ne umaknejo. Ba-;je vršjo varnostno službo celo vi [ popolnoma slovanskem zadrskem! i predmestju Ar ban asih tudi arditi.j Ne mine dan, da se ne bi dogo-, k dilo kako naselje nad našimi ljud-i mi v Zadru. Naj omenimo samo 1 nekaj zadnjih slučajev. Profesor ■jhierej Voljko Milic je bil aretiran. * ker se je baje v privatnem pismu " neugodno izrazil o arditih ter o d'Aniiunziju in je bil obsojen 27. decembra na 4 mesece zapora. Ko i je prišel v Zader, je bil aretiran ^ i i na parobrodu predstojnik za - i aigrarno reformo v Splitu, svetnik . Roko Stojanov, ki je prišel v Za-■t der na praznike k svoji obitelji. j Aretiran je bil istotako vslcd ne-j: kega čisto »privatnega pisma. Are-r tirali ter g;i vrgli v vlažno in mr-' zlo ječo pod zemljo so gozdarja ( Novaka v Ninu. Novak je bil v ^ i tej ječi in ostrem mrazu 3 dni brez j ic-di in odeje. Aretiran je bil samo zato, ker je obiskal svojega prija-a telja v Ninu in ž njim v naravi slikal. 0 r Par dni pred Božičem so se step-:li med seboj arditi in zadrski fa-. kini. Metali so ročne granate sredi • f mesta in razbili vsa okna na dveh • 11 šali naših ljudi. Na sam Božič je 1 a padla ročna granata pred skupino ! "' štirih otrok, ki so bili na hodniku 1 vojaške ječe in prišli, da obiščejo svoje sorodnike, zaprte radi poli- : ° . tike. Bomba k sreči ni eksplodi- : t- rala. Vrgli so jo bili d'Annunzi- . i . . ... H jevi legionarji in zadrski prost o- i.ivoljei proti karabinjerjem. ker le- i- ti niso hoteli izpustiti pri izgredih: r 'aretiranega legionaša. Dan po Bo- i- ž ču so bili zvečer napadeni trije r naši ljudje samo zato, ker so go- j vorili hrvatsko. Pobesnela tolpa i j h je gonila od kavarne Centrale k do gostilne Farač. kamor je s silo ! ; vdrla in je vse premetala. Na bo- „ žični dan je demonstriralo po Ar- ' n • i banasih (zadrsko predmestje) 20 1 do -tO prostovoljcev ter klicalo: 1 ^ |"Abbasso le-ca vre!" in "Abbasso ' n I Wilson*" Bas tisti dan zvečer so : , ; te tolpe oklofntale mirnega £lo- 1 £ j veka Antona Buškala. pridrvili za '"njim v njegovo hišo ter ga areti- j rali. Ker je bila njegova nedolž-: nost očividna. ga je drogi dan na- i H to sodršče izpustilo na svobodo. e | To so .samo nekateri primeri šte-I v.lnih neredov, ki se .v zadnjem {času ponavljajo vsak dan. Italja-~ | našem je vse dovoljeno; nihče ne oreiskuje. niti kaznuje, kadar so ! žrtve zločinov Jugoslovani. Pre-! povedan je Jugoslovanom mate-jrinski jezik, njihova knjiga, njihova zastava, z eno besedo vse, kar bi moglo spominjati na našo ; narodnost. Nobena vest ne more | prodreti v italjanske časopise za P . zračit o naših soplemenjakov na n i zasedenem ozemlju, d oči m porab-" T jajo italjanaši s pomočjo okupa-a eliske oblasti vse časopisje, po-jtvarjajo dejstva, posSljajo prote-»-:ste "v iniemi vse dežele'*, varajo * j javno mnenje po svetu in prika-|j|Znjeio same Potemkinove vasi na a zasedenem ozemlju, ki je čisto hr-i vatsko in srbsko m ki ječi podi njihovim jarmom. Rad bi izvedel za naslov MAKSA BURNIK, doma iz Stare vasi pri Žirih. Ako kateri rojakov ve za njegovo sedanje bivališče,: prosim, da ga mi javi, ali ako čita sam te vrstice, naj se mi-oglas". — Math. Seljak. Box 44. Stever, Md. ■ — ■ i NAPRODAJ mam h'šo, nekaj zemlje in goad.! Hiša je zidana, 12 metrov dolga in 6 metrov široka. Nahaja se na. lepem prostoru v Starem trgu ,pri |Rakeku na Kranjskem. Lahko si j vsaki naredi štaeuno. Notranjei. požurite se, kateri misli iti v sta-'iri kraj. lepa prilika! Za nadaljna !.pojasnila se obrnite na lastnika: - I Anthony Leeksan. Box 2:». Gar-Vden, Mich. r j :--s 1 Kvem svoja dva prijatelja FRAN- K A BASA. podomače Kovačev. ' II in JOŽEFA JAKSETIČ, podo- r mače Venelov iz Podgraj pri i "S Ilirski Bistrici. Prosim cenjene v | rojake, če kdo ve za nju naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa j sama oglasita, ker poročati nji-*! ma imam nekaj važnega iz sta-rega kraja. — John Poklar.. 1 Box 741. Marquette. Mich. (7-11—2) i —_____.______._ Lij Rad hi izvedel za mojega prijate-Q Ija MAT. LIPOVŠEKA, in si 0j eer zaradi društva, ker še vedno e plačujem za njega. Zadnje pis ^' mo mi je pisal iz Colorade. Pro j | sim cenjene rojake, če kateri ve ^' za njegov naslov, tla mi ga javi. t ali naj ea pa opozore na ta o- I glas. Naslov: Joseph I*rezelj. j Box 1601. Standardville, Utah i;__; j. i Kje je FRANC BRAJER? Donia 0 je iz Ljubljane, star okoli 30 >r let. Prišel je pred vojno iz sta- ^ rega kraja. Išče ga njegova te- u ta: Mrs. M. Schwab, 37f>0 Westl ' Bernard Street, Chicago, 111. 7 (6-7—2) lO m Rad bi izvedel, kje se nahaja moj ra bratranec FRANK JERT. Do- il- ma je iz Kožlevca, pošta Višnja a. gora pri Polici. Ako je katere- ji mu rojaku znan njegov* naslov, e- f?a prosim, da mi ga naznani, za e_ kar mu shorn prav hvaležen. V r. slučaju, da on sam čita te vr- ja stice, želim, da se mi neinudo- v ma oglas:, kajti poročati mu ez imam važne novice, tikajoče se 10 njegovega posestva v starem a kraju. — Jacob Jert, Box 128. vj Farrell, Pa. (4-7—2) OGLASI NAJ SE . P* a- KOLOMAN NE METI I, doma iz di Mostara v Hercegovini. L. ph Je prišel v Ameriko ter se nasta-je nil v Clevelandu, Ohio, kjer ima svojo hišo, dela pa vedno v bliž-tu njem mestu Erie, Pa. Pri nas ima j0 pismo iz starega kraja, zato naj li. *e oglasi; če pa kdo ve zji njega, li. naj ga opozori na ta oglas. z\ Upravništvo Glas Naroda. (5-7-2) le- - t farnik Belvedere odpluje v Tr?t, dne 10. februarja. S tem parnikom morejo poto-vati samo ST^vcnei, ki spadajo sedaj pod Italijo. Vožnja v tretjem razredu stane r" $100.00. 20 Kdor želi s tem parnikom poto 0. vati, naj pride tri dni pred odho so dom parnika na naš naslov, da zamoremo pravočasno preskrbeti [0_ potne liste. za Tvrdka Frank Sakser, u' 82 Cortland St., New York, N. Y. Iz-__ Cosulich Line Direktna pil m Grško in v Trst Parnlk Belvedere odpluje 10. Februarja ParniK Pres.dent Wilton odpluje 6 Marca Parnlkl odplujejo od pomola T. O' vznotju 41. ulice. So. BrooKlyr Za cene In druge Informacije ee obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Paeaenoer Department 4 Wert Street New Vari ■■■■■MHBMM IŠČEM DOBRE DOGARJE. Plačam visoke cene In imam najbolj • Si les v Tesas. Napravite lahko dvakrat toliko kot pa dttgje v mof-vlrjih. ker ne morete delati več dni vsakem ilcžju. MoJ les je na vitkem in nikdar prlplavljen. Max Flelsrher.^aM Lewis St^ Memphis. Temi. LMi Pl •osi se. uaj se zglasi ANTON' K A LAN, doma nekje pri Medvodah na tjorenjskem. Pred časom je bival v Clevelandu. O Za njegov naslov bi radi izvedeli prijatelji v domovini. Zgln-si naj se na: Frances Pievnik. ! 40.r»9 I laugh Ave., Cleveland. O PISMA IZ STAREGA KRAJA 1 imajo v našem uradu sledeči: > JOŽEF GORNIK od ženo i/. . Martiojaka. Svoječasui» je bil v - Clevelandu, Ohio, na 1422 E.«>t . 55. St. ALOJZIJA MIKLLC, omožena SMIT1I, od svoje hčere Antonije iz I>rage. • i ANA POJE od Franjice Zbaš D nik iz Čabra. Svoječasno je bila - na 212 Grajham Ave., Brooklyn, - N. Y. t' LOUIS MODERC od Giovanni Moderc iz Gorice ter od brata in ! ivakr*. -i JOHN GALIAN od Mijo Ceti-,j na Petrinja na Hrvatskem. ). FRANK GABRENJA od Fran a čiške Gabrenja iz Martinjaka. ». ANDREJ ŠTEFAN IC od svoje -. hčere Rezike KrkoviČ iz Gornje a Perušice. p- FRANK ARH od svoje hčere r. Jelice in žene Gabrijele iz Cabra. JOHN RUDOLF od Ivanke Ku u doli" iz vasi Ravna. Svoječasno jo ie bival v Richwoodu, AV. Va., Camp u 5 FRANK PETERNEL od svoje sestre Marije iz Poljan pri Cirk- - niei. : REZI II ROVA T od svoje sestre in matere iz Št. Vida. Svoječasno iz je bila na 1316 K. 55. St., Cleve- . land, Ohio. H LUKA JAMNIKAR od svojega ia brata iz Rožne doline. P»il je pri vojakih pod imenom Jeninger v rt Nogales, Ariz. •J; ANTON ZORMAN. ki je bil v B''Mammoth, Cal., od brata Zorma-na iz Roč v Istri. JOŽEF MEGLIC', mizar, ki je delal v Brooklynu. N. V., o Ivane Žagar iz Iske vasi pri Stu-I a (ler.eu in od oče. a Jožefa Žagar, ti FRANCE ŽUN Oil svoje družine. .Štefana gora št. 5. pošta Cerklje ! pri Kranju. Jugoslavia. V pismu I je več važnih novic, zato naj se r.'nemudoma oglasi. doctorBl o r e N Z gi coini slovensko govoreči zdravnik \ jl f ipecijalist moških bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. j^k Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že sdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moskii bolezni. Zato ** morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jas ozdravim sMtrupiJetie krC mazufje In Um so tefeeu, bolezni v snu, ts-MdanJ« las, bolečino v koeteh. etare rane. tivin« bolezni, oelabeloe«. bolezni* v mehurju, ledcah. jetrah In telodcu, rmenlco. revmatlizem. katar, slste lito. taduha its. Uradne uro oo: V ponSolJok. eredah In oetklh od S. ore sjutrsj Se S. >■>>!dne. V torkih. Četrtkih In eobotan od 0. ure zjutraj Oo s. ure zvečer. OS nedeljah pa do 2. uro pl poldne. PO POtTI NE ZORAVIM. PRIOETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB IN _ _ NASLOV. _ Dr. L0RENZ mj- Atc. Pittsburgh, pa. Nokalerl Oruol zdravniki rabijo tolmado, da vaa^razumajo. Jas znam Hrvata ko So lo oterope krolo. uto vae leSJo adravtm. her vee razumai_ I^HBHHMBBMBBMBBBSSBHBSHOaaMi^ I Influenca . i B S povratno epidemijo je influenca nevarna. Seltite samega se- B) j a he in drutino s tem. da za=imirate zdravje. Prva imamenja »o: v- Bi rc Q . in utmjonost. Kot hrumimo in prvo zdravljenje prii»or«iču- K y Q mo na«leiww Tableto zoper prehlad in silpo. In E ! 1 S penarljajre lo rsake tri nre. dokler «e ne izmislite. Dobro se P j ^ pokrile, re v enem dnem ne h<»sTe zdravi, pokličite zdravnika in P i i •■» jte ic« rarna.'fe po njeirovlh navodilih. Ta zdravila vam bodo zelo po e! o ;nv Fabijan prijatelja, ki bi mu na ta način osladil zadnje tr^nut- 1 k< t Več kot enkrat s<» te bridke misli spravile tihe solze v o'i Ka- ^ urdea in obrnil se je na stran, da jih skrije. Tekom tega časa je plamenica še vedno metala svojo rdečo luč j si; o ba bregova in na vodo, a blesk je polagomo ugasnil, ko je pre- r i. bal mladi glavar s petjem. Noč je vse zavila v svoj veličastni ir.olk. I Vse je kazalo, da je čakai Indijanec le na trenutek, da umre. j /,.;dnji tresljaji so dokazovali, da »a bo življenje kmalu zapustilo, j — VA-HI-TA je zadovoljen. — je zamrmral — Skozi usta pri- ' j; telja je odgovoril na glasove svojih očetov. Ne bo več dolgo ovira 1 nske*ra vprašanja, brez čigar rešitve Je po-: P noma izključeno, da pride do miru v Evropi. Kakor slišim se-^ ti;.j z italjanske strani, se tudi *tam kar največ prizadevajo, da bi 1 p:*išli do zadovoljive rešitve tega vprašanja. Po poročilih, ki sem f .i »i dobil sedaj, moram reči, da imam vtis, kakor da bo prišlo v naj-' k^njaem času do sporazuma v jadranskem vprašaiju. Če bi se nape-j ''•■št meti Italijo in Jugoslavijo povečala, če bi nekega dne izbruh-j nda neiJojra. bi ne mogel nikdo reči naprej, kam bi to dovedlo vso I Evropo. Naša dolžnost je, da pojasnimo Italiji, da je njena dolžnost in politična mortroa* v tem. da se sporazume z Jugoslavijo. Z i obeh strani smo naleteli na odpor. Do sedaj se nam je posrečilo preti."eati težkoče. Ne izdajam nobene tajnosti, če rečem, tla si je Nitt: i iztekel veliko zaslugo, če vstraja na svojem sklepu, da pride abso-i In*no do sporazuma z Jugoslovani. Oni dan. ko bodo odstranjene[ Zi-^nje težkoče med Italjani in Jugoslovani, bo šele mogoče ce«i Ev-i ro*>i, da svobodno dihi. il POŠTENO ZDRAVILO " ! j POŠTENO OGLASEVANO VSLBDTEGA i ZDRAVNIKI in LEKARNRJI PRIPOROČAJO BOLGARSKI KRVNI ČAJ i F < >nt redo, da Je neotavljen iz korenin. *koriJ, listov, semen, jajrud iu , r* Z. če w> rue to kuha po dobrem starem načinu, potem so bogati čisti sok! nun« oni, katere potrebuje človeški sistem, da od veti In ičisti kri, uravna > l:a ler prešene strupe la ledic. Ntdteneso holj^so adravila ni kot BOLT.AHSKI Krvni Čaj m odpra-' ^ viti iireko mW4 prehlad ter strata proti IN FLU EN«'I iu PLJUČNICI, če; e' m pljete vrelegs. Vpra^jte še^ dane« vasesm lekarnarja za B«»Ipirski Krvni! I «'*.-» i in stopite na pot adravja. Ce Je bres njega, ca morate imeti takoj. Hitra l«H»;IJafeV sr bo terrttia sararorano. poštnina plačana. Pošljite ra 6 eno veliko drnfinako fikstljo ali fS.15 za trt fikatlje ali $5^5 za Sest. /Na '' naslov: Marvel Ptwlwcts Co, 9 Marvel Bid*, Pittsburgh, Pa. ■ - — . _ .......M---» ■» ■ ■ .„■ , __-------- -= GOZDNI ROMAR i ■ * ■ '— .ji FRANCOSKI SPISAL GABUXL PKK1T | Si "Glas Naroda" prtveJ«! O. P. % 149 (Nsdsljevanje.i s Poia%i, Pepe, — je rekel Kanadec— Cim več jih pobijemo j daies, ^ lem msnj^im Jtevilom se uam bo treba jutri boriti. — Ko bo j irks izčiičena, se obrni semkaj, kajti dela naju čaka. ! Razkropljeni po ravn'ni so iskali Indijanci oba sovražnika ter .1 se približali tudi jami. v kateri sta se nahajala oba lovca. Slednja J sta videla, kako so iskali eni po grmičevju, dočim so drugi zbadali || s svojimi dolpimi sulicami skozi travo. ( — Vrziva najprvo jezdeca iz sedla, to je vaniejše, — je tekel I bsnadec, in strelja j va oba naenkrat. Ne bovn namreč imela časa i jropet basali. Ali *i pripravljen? ; — Ha. j — Ti na levo, jaz na Kose in Pepe sta imela le toliko časa, da sta se skrila v jamo. ka ji i salva krog« lj ju je pokrila z zemljo in pšiee so se za-pirile tik ob robu v tla. — Sedaj hitro naprej, — j«1 rekel Španec, — trenutek je prišel skočil je iz lnknj>* in sledi! mn je Rois-Ro*e. Trenutek obotavljanja se je pojavil med sovražniki, ki so že hiteli za obema, z noži in sekirami v rokah. Gayferos, Rayon Brulant in oba Indijanca so.se skrili za kanoo ter streljali na sovražnike. Tulenje, ki so tra neprestano dvigali Komanči, ponovne salve, ki so dal«* sklepati na innogobrojnega sovražnik:!, vse to je zelo vzne i iirjalo Apače na ravnini. Oba begunca sta porabila trenutek oho- > luvljanja t*-r \rw'nn dospela do kanoe. A pači na levem l»r*-gu so videli v trenutku, ko so se lovci vkr eali, kako maloštevilni -.o slednji ter /opet pričeli z zasledovnjem. » Bilo pa je prepozno, kajti Komanči «o že veslali sredi reke. i Le je/tleei bi mogli dohiteti be/i če. a straii pred puškami lovcev, ki niso nikdar zgrešile svojega eiijs, jiii je zadrževal. — i«cj in i roko, — je rekel Bois-Kose živahno, ko sta zopet sedela v čolnu, ki je hit i o drčal po vodi navzdol. — Za vraga, kakšen < strah si mi napravil - svojim padcem. Mislil sem, da si mrtev. Tisočkrat hvala Kogu, da me jc obvaroval te nove nesreče. Ravno vsled tejra padca sem ušel smrti, — je odvrnil Pepe, j ki je stisnil tovarišu roko, s:cer ne tako močno kot slednji, a vendar iskreno. Dolg molk je sledil temu obojestranskemu čestitanju, kajti oba junaška lovca sta bila srečna, da sta zopet enkrat Čula nočno življenje na stepah, dočim sta se mirno peljala po reki navzdol. Okoliščine pa so bile take, da ni mogla biti njih varnost dolgo-trajna. Dokler je plavala kanoa med nizkima, peščenima bregovoma. ki sta bila gola, dokler ni nobena stvar ovirala pogleda v stepo, toliko časa so b*li lovci vami. Ko pa je pričela reka zopet teči i.'ed poraslimi bregovi, kjer je lahko prežal v senci skriti sovražnik, je sledil miru nemir in oba lovca sta s puškami v rokah skrbno motrila »fozd. ki je metel svoje sence na vodo. Pepe se ni zmotil, ko je trdil, da so Indijanci, ki so se skrivali za vrbami iu s katerimi se je. zvezal oddelek Črnega sokola, isti, k; so jih oblegali na otoku Oils reke. V resnici je bil to oni mali oddelek, katerega smo * i«leli napotiti se iz uničenega taborišča Mehikancev, da najde sledove dveh lovcev, ki so ušli maščevanju Indi jancev. Natančna preiskava, ki je bila še otežkocena vsled dejstva, da je bil otok razdeljen, je privedla Antilopo v Zlato dolino, na breg Rdeče reke ter do mesta, kjer so se Bois-Rose, Pepe in Gayferos \krcali v kanoo mladega Komanča. Vsled tega ni bilo vrjetuo, da bi izguba, katero so doživeli, odvrnila od nadaljnega zasledovanja Indijam-e pod Antilopo, patem ko so se že združili s številnim oddelkom Črnega sokolu. » Sredi gozdov, skozi katere je tekla reke, je bila vožnja nevarna, počasna in muči . Nevarna raditega, ker se je sovražnik Lahko skrival med drevjem v bližini brega. Počasna in mučna pa raditega, ker je moral imeti človek oči v istem času vsepovsod. Dve uri trajajoča vojna ni spravila kanoe dalje kot za eno miljo od mesta, kjer se je pričel gozd, ko je konečno izšla luna. To je bilo znamenje, da se bliža dan. Kljub temu pa je tema še vedno pokrivala reko Oba lovca sta govorila pritajeno, dočim sta motrila s paznimi pogledi sence na bregu ter tok reke. — Če bi ti lopovi, katere smo ravnokar pošteno našeškali, — je rekel Pepe, — razumeli svoj roparski posel, bi vsak jezdec vzel na konja za seboj pešca in sedaj bi že lahko eno uro prežali tukaj na nas. — — Ni C 'scar ne moremo reči proti temu, Pepe, — je odvrnil Rois Rose, — Gotovo je, da so ti črni bregovi kot nalašč ustvarjeni za to, da se napravi tukaj zasedo ter sera mnenja, da moramo vsaj osvetliti vožnjo po vodi. da pridemo hitrejše naprej. Govoriti hočem s Ko-mančem par besed glede tega. Po kratkem go votli sta veslača ustavila kanoo. Indijanec je vzel ra bregu precej široko rušo, katero so položili aa sprednjem delu čolna na dva močna polena. Na to rušo so položili majhne vejice cedre kot se položi drva na ojrnjiščc in kmalu je ogenj kot oni plamen ice osvetljeval vodo ter negoto\o pot lovcev v kanoi. Dcvetinšestdeseto poglavje. Z A 8 E K A. Od časa do časa je preiskal Kanadec s pomočjo goreče vejice reko za njimi, dočim je plamenica spredaj osvetljevala pot. Bila je to ura, v kateri spi vse v gozdovih in ko se odpoč.jejo divje živali po nočnem lovu. Globoki mir spavajoče narave so torej motili le udarei z vesli. Žalosten dogodek je ae povišal veličanstvo teh slovesnih ur — Ranjeni Indijanec je ležal do onega časa nepremično na dnu kanoe.j a je pričel sedaj od časa do časa stokali, kot da hoče duša raztrgati! zadnje vezi, ki so jo še vezala na telo. — VA-HI-TA čuje glas svojih očetov, — je mrmral, ki j«- prenehal za trenutek z veslanjem. — Kaj mn pravijo? — je vprašal Rayon Brnlant, ki je prenehal >m trenutek z veslanjem — Na; »apoje svoje smrtho pesem, — je odvrnil Komanč. — VA-III-TA pa nima več moči za to. Nato ga kličejo ti glasovi ter mit pravijo, naj pride. — Bayon-Brulant bo pel za VA-in-TA, — je rekel Komanč nežno, čeprav je bil njegov glas v boju strašen. — Pel pa bo tako kot se poje na bojnem pohodu. Nato pa je pričel z neko tožečo žalo«>tinko, katero je kot v taktu spremljalo udarjanje vesel. Ta smrtna pesem, v katero so bila vtkana vsa juna&ks dejanja, ki jih more izvršiti vojnik prerij, je še povečala žalostno h s. ui oni jo molčeče noči. ! Be(i lovci ga niso popolnoma razumeli. Ta smrtna pesem pa je vzbudil* t srca Kanade« kljub temu otožna čustva. Ali bi na tel nje-1