A R I B O R S K BLEDA 1 9 3 2 Izdala in založila: Mabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z. Svež vonj perila po Za izdelovanje novega Schichtovega terpentinovega mila se uporablja pristno najfinejše terpentinovo olje. To daje perilu —^ . snežno belino in Js/»liir»nTovo prijeten vonJ p° WWllIVlIi— mladem borovju. terpentinovo milo v praktičnem zaščitnem zavitku Zavitek nosi razen tega lepe podobice za izrezati, za kratek čas otrok. so tvornice, čisto je predelavanje — torej je popolnoma čista tudi splošno znana izborna Ceres jedilna mast. v Čudovito delo mo^ derne tehnike je zavit jalni stroj, s katerim se vsako leto zavije in odpremi na milijone kock znane Ceres jedilne masti. Ceres jedilna mast je zajamčeno čista maščoba iz kokosovih orehov, je zelo tečna, lahko prebavljiva, nadvse izdatna ter se ne pokvari. CERES, jedilna mast. BBBMNBIMHI BB|1§B3ìì! BBUBHBBBB BBBHBBMBt* BBUBBBBBB1 ■BniBBliit BBBBBBBMB BBBBBUMBB aganäniBi BBbbpbBbu g BbBbbBb Vrsta Tek. štev. Prodajna cena Pazite na gornjo cenol Lastna izdelava blaga in podloge nam omogo-čuje nuditi . Tivat obleke' za gospode, dečke in otroke, najboljše kako-V os tipo najnižjih cenahf Cena oblek za gospode . Din 240*- do 750*- Za dečke ..................Din 200*- do 330*- Gambefa od 11 do 14 let . . Din 210*- do 270*-Mornarska obleka od3 do 10 let Din 130*- do 150*-Obleka za otroke od 3 do 10 let Din 110*- do 270*- Raglani, od................Din 440*- do 750*- Hlače............... Din 90*- do 170*- Obiščite naše prodajalce v Mariboru < Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. Jj- ToraJ, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in fvomiško cenol Pazite se pred ponaredbamil Florijanski trg (sedaj Grajski trg) v Mariboru začetkom XIX. stoletja. MARIBORSKI KOLEDAR 19 5 2 Izdala in založila : Mabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z. ZA UREDNIŠKI ODBOR: N. L VRABL, MARIBOR Cirila v T i s L a I Tiskarna s v. Marikorn //2# / . J s/J 3 fr Rodovnik dinastije Karadjordjevicev. KARADJORDJE, rojen 3. novembra 1752 v Viševcu, umrl* 13. julija 1817 v Radovanju. Knez ALEKSANDER KARADJORDJEVIĆ, rojen v Topoli 29. septembra 1806, umrl 3. maja 1885 v Temišvaru. Kralj PETER I. VELIKI OSVOBODITELJ, rojen 29. junija 1844 v Beogradu, umrl 16. avgusta 1921 v Beogradu. Njegovo Veličanstvo kralj ALEKSANDER L, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju. Regent od 24. junija 1914; prestol je zasedel 17. avgusta 1921. Njeno Veličanstvo kraljica MARIJA, rojena 9. januarja 1900 v Goti, poročena 8. junija 1922 v Beogradu. Nj. Visočanstvo prestolonaslednik PETER, rojen 6. septembra 1923 v Beogradu. Nj. Visočanstvo kraljevič TOMISLAV, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu. Nj. Visočanstvo kraljevič ANDREJ, rojen 28. junija 1929 na Bledu. Nj. kralj. Visočanstvo knez JURIJ, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojen 8. septembra 1887 na Cetinju. Nj. kralj. Visočanstvo kneginja JELENA, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojena 4. novembra 1884 na Reki, vdova Nj. Veličanstva kneza Ivana Kostantinoviča Romanova. Nj. Visočanstvo knez ARZEN KARADJORDJEVIĆ, stric Nj. Vel. kralja Aleksandra I., rojen 16. aprila 1859 v Temišvaru. Nj. Visočanstvo knez PAVLE, sin kneza Arzena, rojen 27. aprila 1893 v Petrogradu, poročen z Nj. kralj. Visočanstvom, kneginjo OLGO, hčerko grškega kneza Nikole, rojeno 29. maja 1903 v Tatoju. Nj. Visočanstvo knez ALEKSANDER, sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, rojen 26. avgusta 1924. Takse in pristojbine za različne listine. Vsaka pismena vloga ali prošnja................................Din 5.— če se zahteva tudi odgovor še................................ Din 20.—? vsaka priloga mora biti kolekovana.............................Din 2.— ako je priloga kolekovana že s kolekom izpod Din 2.—, se mora kolekovati na Din 2.— za pritožbo (priziv) na višjo oblast...........................Din 20.— trgovski računi do Din 100.— Din —.10 trgovski računi nad Din 100.— . ...........................Din —.20 pooblastilo generalno ................................... . . Din 20.— pooblastilo specialno ........... . . . . . . . . . . Din 10.— vsaki plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu (okna, vrata, zidovi itd.), za vsaki izvod......................Din —-.10 reklame, stalne, izpod % m2 ..................................Din 40.— reklame, stalne, od Vi m2 do 1 m2.............................Din 80.—; reklame, stalne, nad lm3 r j..................................Din 150.—- taksa za igralne karte, domino in vse druge vrste iger tudi za domačo rabo.................................... Din 50.— menice po monopolnih obrazcih do Din 300.— ...... Din —.60 preko 300.— do 600.— Din.................................Din 1.20 preko 600.— do 1200,— Din................................Din 2.— preko 1200.— do 2000.— Din ..............................Din 4.— prijave za vozila (voz ali avto).............................Din 100_____ letna taksa za enovprežni voz..................................Din 100.— letna taksa za dvovprežni voz..................................Din 200,—-. letna taksa za avto ...........................................Din 3000.—• Šolska spričevala: za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol......Din 5.— za višje razrede srednjih šol in strokovnih moških in ženskih Din 10.— pobotnice in zadolžnice od svote............................. % % kupne pogodbe za premičnine od vsote......................... 1% kupne pogodbe za nepremičnine od vsote . ........... 4% najemne pogodbe za trajajoči čas od vrednosti................ 1% za tombolo nad Din 2000.— vrednosti dobitka.................. % % veselična taksa od vstopnine 20% in od teh 20% še 5% je skupaj od vstopnine ................................... 21% zastavljalne listine (garancijska pisma) .................... 0.1% Nove sodne takse glej v Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 23. avgusta 1930, štev. 113/20 in razpredelnico v našem lanskem koledarju. li KATOLIKI JANUAR PRAVOSLAVNI } Jt 1 P NOVO LETO C (' 2 S Mak arij 19 dec. Bonifacije J 20 Danilo j j! 3 N IME JEZUSOVO ( J 4 P Tit j 5 T Teleslor (' 6 S SV. TRIJE KRALJI j! 7 Č VALENTIN I1 8 P Severin i Ji 9 S Julijan in Bazilisa 21 Juliana | 22 Anastazija ) 23 Tučni dan | 24 Badnji dan | 25 ROŽD. HRIST. 26 SABOR P. BOG. <| 27 STEVAN J J' 10 N 1. PO RAZGL. G. j! 11 P Higin 12 T Arkadi) Ji 13 S Veronika Prvi kra- jec 15. ob 21*55. ® Ščip 23. ob!» 14*44. € Zad. kr. 30. ob 10*32. J J I1 KATOLIKI FEBRUAR PRAVOSLAVNI j | j[ 1 P Ignacij <» 2 T SVEČNICA ]| 3 S Blaž, Oskar i' 4 Č Andrej Korsini J J 5 P Agata <* 6 S Doroteja • 19 Makarije J j 20 Jeltimije 1J 21 Maksim Ji 22 Timotej < J 23 Kliment J ( 24 Ksenija 1J ][ 7 N 3. PREDPOSTNA i' 8 P Janez od Mata Ji 9 T Pust *| 10 S Pepelnica ii 11 Č Lurška Mati božja 'J 12 P Evlalija Ji 13 S Katarina Rici 25 GRIGORI JE J J 26 Ksenofot 1 27 Pr. m. Sv. J. Zl. J » 28 Jefrem 1J 29 Ignatije J i 30 Sv. Tri Jerarha 'J 31 Kir. i Jovan ,> «J 14 N 1. POSTNA 9 Ji 15 P Favstin J J 16 T Julijana ! 17 S Donat f 18 Č Simeon i» 19 P Konrad J J 20 S Elevterij 1 f ebr. TRIFUN J[ 2 Sretenije ( i 3 Simeon 1J 4 Isidor 11 5 Agati ja 1J 6 Vukol j 7 Partenije ? |i 21 N 2. POSTNA J J 22 P Petra stol ® ii 23 T Peter Dam. J J 24 S Prestopni dan i> 25 Č Matija J J 26 P Valburga !> 27 S Vladko 8 Sv. Sava II. j 9 Nikifor T 10 Haralampija r 11 Sv.Dorde J J 12 Meletije 13 Simeon J 14 Avksentije {J 28 N 3. POSTNA € i1 29 P Roman 15 ONISIM JJ 16 Pamfil ij if i» J» • Mlaj 6. ob 15*45. J J 9 Prvi krajec 14. ob 19*16. ® Ščip 22. ob 3*7. !• € Zadnji krajec 28. ob 19*3. J J QW <1 KATOLIKI MAREC PRAVOSLAVNI j! 1 T Albin 17 Teodor i1 2 S Simplicij 18 Lav sv. Papa ! 3 Č Ktmigunda 19 Arhip d 4P Kazimir 20 Lav prp. i kat. Ji 5 S Evzebij 21 Timotej (J 6 N 4. POSTNA 22 MOŠTI NAL.U.E. Ji 7 P Tomaž Akr, • 23 Polikarpo I1 8 T Janez od Boga 24 Jovan Kr. Ji 9 S Frančiška Rim. 25 Tarasije Prvi krajec 15. ob 13*41. € Zadnji krajec 29. ob 4*44. <| KATOLIKI APRIL PRAVOSLAVNI J j! 1 P Hugon i 2 S Frančišek Pavl. 19 Hrisant Ji 20 Muč. p. M. sv. S. <| || 3 N 1. POVELIK. (BELA) 4P Izidor Sev. Ji 5 T Vinko, Irena I1 6 S Krescencija C i 7 Č Herman 7 Georgije || 8 Irodijon !» 9 Jevpsihije j| 10 Terentije <» 24 N 4. POVELIK. » 25 P Marko J 26 T M. B. dobrega sveta 1 27 S Hozana Kotor. € J 28 Č Pavel od Križa • 29 P Peter ! 30 S Katarina Sienska 11 ANTIPA \ 12 VasUije 0 13 Artemon j| 14 Martin b 15 Vel. Četrtak J| 16 Vel. Petak | 17 Vel. Subota | Mlaj 6. ob 2'21. [ ) Prvi krajec 14. ob 4*16. ® Ščip 20. ob 22*27. \ € Zadnji krajec 27. ob 16*14. j ö BELEŽKE KATOLIKI MAJ PRAVOSLAVNI [ 1 N 5. POVELIK. 1 2 P Atanazij 1 3 T Najdenje Križa J 4 S Florijan | 5 Č KRIST. VNEBOH. • * 6 P Janez Evangelist ! 7 S Stanislav 18 USKRS 19 USKRS POND. 20 USKRS UT. 21 Januarij 22 SPASOV DAN 23 ĐURĐEV DAN 24 Sava St. 1 8 N 6. POVELIK, i 9 P Gregor Nac. * 10 T Antonin I 11 S Mamert ’ 12 Č Pankracij i 13 P Servacij ) [ 14 S f Bonifacij 25 A. I ŽEV. MARKO 26 Vasilije 27 Simeon 28 Jason 29 Vasil. Ost. 30 Jakov 1 maj Jeremija ! 15 N BINKOŠTI J 16 P BINKOŠTNI POND. i 17 T Bruno 1 18 S Erik i 19 Č Celestin j 20 P Bernardin ® i 21 S Srečko 2 Atanasije 3 Timotije 4 Pelagija 5 Irina 6 Jov 7 Akakije 8 Jovan ; 22 N 1. POBINKOŠTNA > 23 P Deziderij 1 24 T M D. pomoč, krist. i 25 S Gregorij ; 26 Č PRESV. REŠ. TELO 27 P Beda € 1 28 S Avguštin 9 PREN.M.SV.NI. 10 Simon Z. 11 Ćir. i Metod. 12 Epilamije 13 Glikepija 14 Isidor 15 Hahomije 29 N 2. POBINKOŠTNA 1 30 P Ferdinand 1 31 T Angela 16 TEODOR O. 17 Andronik 18 Duh. Nedelja ' • Mlaj 5. ob 1912. ' ) Prva krajec 13. ob 15*2. ® Ščip 20. ob 6*9. € Zadnji krajec 27. ob 5*55. -o 1 S Firmili 2 Č Marcelin 3 P Srce Jezusovo 4 S Frančišek K. 9 19 20 21 22 Patricij Talolej Konstantin car Vladimir 5 N 3. POBINKOŠTNA 23 Mihajlo 6 P Norbert 24 Simeon 7 T Robert 25 Kal. il. Jov. 8 S Medard 26 Karpo 9 Č Margareta 27 Sv. muč. Param. 10 P Marjeta 28 Nikita 11 S Barnaba ) 29 Teodori je 12 N 4. POBINKOŠTNA 30 Isakije 13 P Anton Paduanski 31 Jermije 14 T Bazilij 1 junij Justin F. 15 S Vid in tovariši 2 Nikif. jsp. 16 Č Jolanda 3 Lukijan 17 P Adolf 4 Mitrofan 18 S Efrem Sirski © 5 Dorotej 19 N 5. POBINKOŠTNA 6 DUHOVI 20 P Silverij 7 DUH. POND. 21 T Alojzij 8 Teodor St. 22 S Pavlin NoL 9 Kiril Al. 23 Č Cenon 10 Timotij 24 P Kres 11 Bartolomej 25 S Viljem € 12 Onufrije 26 N 6. POBINKOŠTNA 13 AKILINA 27 P Ladislav 14 Jelisej 28 T VIDOV DAN 15 LAZAR, VID. DAN 29 S PETER IN PAVEL 16 Tihon 30 Č Spomin sv. Pavla 17 Manuilo • Mlaj 4. ob 10*16. @ Ščip 18. ob 13*38. ) Prvi krajec 11. ob 22*40. € Zadnji krajec 25. ob 21*36. BELEŽKE 1 P Presv. Rešnja Kri 18 Leonid I. 2 S Obisk. Marije Device 19 Juda 3 N 7. POBINKOŠTNA • 20 METODIJE 4 P Ulrik 21 Julij 5 T Ciril in Metod 22 S. Jevsenije 6 S Miroljub 23 Agripina 7 Č Vilibald 24 ROD. JOV. KRST. 8 P Elizabeta 25 Fevronije 9 S Nikolaj in tovariši 26 David 10 N 8. POBINKOŠTNA 27 SAMSON 11 P Pij I. 9 28 Pr. m. K. i Jov. 12 T Mohor in Fortnnat 29 Petrovdan 13 S Frančišek SoL 30 Sab. 12 ap. (H.) 14 Č Bonaventura 1 julij Kuzm. i Dam. 15 P Henrik 2 Polai. halj. B. 16 S Mar. Dev. Karmel 3 Jakint M. 17 N 9. POBINKOŠTNA ® 4 ANDRIJA JERUS. 18 P Kamil Lelis 5 Atanasije 19 T Vinko, Zlata 6 Sisoj V. 20 S Margareta 7 Toma i Akakije 21 Č Danijel, Olga 8 Prokopije 22 P Marija Magdalena 9 Pankratije 23 S Apolinar 10 45 muč. i Nik. 24 N 10. POBINKOŠTNA 11 JEFTIMIJE 25 P Jakob S 12 Proklo i K. 26 T Ana mati D. M. 13 Sab. arh. Gavr. 27 S Natalija 14 Aitila 28 Č Inocenci) 15 Kirik i JuL 29 P Marta 16 Antinoget 30 S Abdon in Sen. 17 Marina 31 N 11. POBINKOŠTNA 18 JAK. I Em. • Mlaj 3. ob 23 20. 1 Prvi krajec 11. ob 4*7. Ščip 17. ob 22*6. Zadnji krajec 25. ob 14*42. | «~o I 1 P Vezi sv. Petra P 2 T Porcijunkula • S 3 S Najdenje sv. Štefana r 4 Č Dominik S 5 P Mar. Dev. Snežna Ì 6 S Sprem. Gospodovo 19 Makrona 4 20 Ilija } 21 Simeon i 22 Marija f 23 Trofil 4 24 Hristina f S 7 N 12. POBINKOŠTNA f 8 P Cirij. in tovariši j 9 T Janez Vianney > f 10 S Lavrencij i 11 Č Suzana f 12 P Klara i 13 S Hipolit 25 SMRT SV. ANE |! 26 Paraskeva f 27 Pantele j | 28 Prohor ( [ 29 Kalinik |i 30 Sila M. A. 31 Jevdokim 4 J 14 N 13. POBINKOŠTNA i 15 P VNEBOVZETJE M. D. f 16 T Rok, Joahim ® i 17 S Hijacint j 18 Č Helena 4 19 P Ludovik Toloz. j 20 S Bernard 1 avg. NAL. KRSTA G. 2 M. Arh. AT. 3 Isakije t 4 7 dege u Efesu 4 5 Evsignije | 6 PREOBRAŽENJE j 7 Dometije j 4 21 N 14. POBINKOŠTNA ? 22 P Timotej <> 23 T Filip (Zdenko) ][ 24 S Jernej € (i 25 Č Ludovik |J 26 P Cefirin (» 27 S Jožef Kalas. 8 EMILIJAN 4 9 Matej ? 10 Lovrentije 4 11 Avila i 12 Fotije j 13 Pr. mošt. M. isp, v 14 Mihej \ J[ 28 N 15. POBINKOŠTNA () 29 P Obgl. Janeza Krstnika j 30 T Roza Limanska i1 31 S Rajko # 15 VEL. GOSPOJINA ! 16 Ubrusa Gosp. i* 17 Minon St. 18 For. i Lavr. i' i > t Mlaj 2. ob 10*42. iPrvi kra-j jec 9. ob 8*40. © Ščip 16. ob 8*42. € Zadnji krajec 24. obl' 8*21. • Mlaj 31. ob 20*55. J' 1 Č Egidij 2 P Štefan 3 S Mansuet 19 Andrej S. j! 20 Samuilo i1 21 Tadej ]! 4 N 16. POBINKOŠTNA 5 P Lavr. Just. 6 T Caharija 7 S Bronislava ) 8 Č ROJSTVO M. D. 9 P Peter Klaver 10 S Miklavž iz ToL 22 AGATONK j 23 Lupo J» 24 P. Nj. Vis. K. Pet. j 25 Bart, i T. * 26 Andrij. i N. f 27 Pimen vel. | 28 Mojsije M. f 11 N 17. POBINKOŠTNA 12 P Ime Marijino 13 T Frančišek Ksav. 14 S Poviš. sv. Križa © 15 Č M. D. 7 žalosti 16 P Ljudmila 17 S Rane sv. Frančiška 29 USEK. GL, JOV. K. Ì 30 Sab. srp. pr. i u. 31 Pol. poj. Pr. B. Ji 1 sept. Simeon St. J| 2 Mamant <> 3 Joanikije j, 4 Vavila i M. j 18 N 18. POBINKOŠTNA 19 P Januarij 20 T Evstahij in tov. 21 S Matej 22 Č Tomaž 23 P t Tekla € 24 S Marija 5 ZAHARIJA \ 6 Jevdokije ii 7 Sozont J, 8 M. GOSPOJINA i» 9 Joahim i Ana j, 10 Minodora i! 11 Teodora ] 25 N 19. POBINKOŠTNA 26 P Cipr. in Just. 27 T Kozma in Dam. 28 S Venceslav 29 Č Mihael 30 P Jeronim • 12 AVTONOM \ 13 Kornilije j 14 Krstov dan 15 Nikita J 16 Eufimija ji 17 Sofija J ) Prvi krajec 7. ob 13*49. © Ščip 14. ob 22*6. € Zadnji krajec 23. ob 1*47. j • Mlaj 30. ob 6*30. ]| IS KATOLIKI OKTOBER PRAVOSLAVNI f ]I IS Remigij 18 Evmenije ep. lor. | <> 2 N 20. POBINKOŠTNA ]i 3 P Mala sv. Terezija i' 4 T Frančišek Seraf, ji 5 S Placid in tovariši r 6 Č Brunon ) i 7 P Rožni venec f 8 S Brigita 19 TROF.C.ID. { 20 Jevstahij i 21 Kodrat j 22 Foka | 23 Zač. Jov. Krst. j 24 Štev. Prvovenč. ! 25 Efrosinij j i 9 N 21. POBINKOŠTNA f 10 P Frančišek Bor. j 11 T Aleksander P. j 12 S Maksimilijan 4 13 Č Edvard J 14 P Kalist ® 4 15 S Terezija 26 SMRT JOV. EV. t 27 Katistrat j 28 Hariton 1 29 Miholj dan j 30 Grigorije ep. jer. S 1 okt. POKROV. BOG. \ 2 Kiprijan i Just. 4 j 16 N 22. POBINKOŠTNA i! 17 P Marjeta Alakok '| 18 T Luka ii 19 S Peter Alkant. 'J 20 Č Janez Kanc. !» 21 P Uršula 22 S Kordula € 3 DIONISIJE j 4 Stevan Štiljan. Ji 5 Haritina j 6 Toma J 7 Sergije J 8 Pelagija 1 9 Stevan K. D« S. j 23 N 23. POBINKOŠTNA 24 P Rafael d 25 T Krizant in Dar. j! 26 S Evarist d 27 Č Sabina Ji 28 P Simon in Juda i1 29 S Narcis 9 10 EVLAMPIJE J 11 Filip j 12 PROV T. i A. ji 13 Karlo J 14 M. Parask. 1 15 Jeftim. i Lukijan J 16 Longin i j J 30 N 24. POBINKOŠTNA 1 31 P f Volbenk 17 OSIJA J 18 Luka 1 0 ) Prvi krajec 6. ob 21’5. jj ® Ščip 14. ob 1418. C Zadnji krajec 22. ob 18‘14.i 9 Mlaj 29. ob 15*56. Q- o ( J katoliki NOVEMBER PRAVOSLAVNI ( JE 1 T VSI SVETNIKI 19 Prohor Pčinjski 2 S Spomin vernih duš 20 Artemije j i 3 Č Viktorin 21 Ilarijon j 4 P Karol 22 Averkije j i 5 S Caharija 9 23 Jakov B. G. 3 j 6 N 25. POBINKOŠTNA 24 ARETA I Dr. < i 7 P Engelbert 25 Makrijan i M. 8 T Klavdij in tovariši 26 Mitrov dan < j 9 S Božidar 27 Nestor < j 10 Č Andrej Av. 28 Arsenije I. arh. j S 11 P Martin (Dav.) 29 Avram i Anas j || 12 S Martin 30 Štev. M., kr. s. j (i 13 N 26. POBINKOŠTNA ® 31 ST AH. I AM. * 14 P Jozafat Kunc. 1 nov. Kuzman i Dam. i1 15 T Leopold 2 Akind. i Dr. i j| 16 S Otmar 3 Durdin (i 17 Č Gregorij 4 Ioanikije Vel. | 18 P Roman 5 Galaktion # 19 S Elizabeta 6 Pavao 4 J 20 N 27. POBINKOŠTNA 7 33 MUČ. I MEL. \ j 21 P Darovanje M. D. 8 SAB.ÀRH.MIH. \ i 22 T Cecilija 9 Onisif. i Pori. { # 23 S Klemen 10 Erast. Olimp. ( J 24 Č Janez od križa 11 Stevan Dečan. $ j 25 P Katarina 12 Jovan Milostivi i ! 26 S Janez Berchmans 13 Jovan Zlotousti | ► 27 N 1. ADVENTNA 14 ĆILIP 1» 1 28 P Gregor • 15 Gurije i 1 29 T Satumin 16 Matej i1 1 30 S Andrej 17 Grigori je j| j J Prvi krajec 5. ob 7'50. € Zadnji krajec 21. ob 8*50. 0 J ® Ščip 13. ob 8 28. • Mlaj 28. ob 1*43. j| KATOLIKI DECEMBER PRAVOSLAVNI 1 Č UJEDINJENJE 18 UJEDINJENJE 2 P Bibijana 19 Avdija 3 S Frančišek Ks. 20 Grigorije Lek. 4 N 2. ADVENTNA J 21 BAVEL. BOG. 5 P Saba 22 FILIMON 6 T Miklavž 23 Amfiloh 7 S Ambrozij 24 Ekaterina 8 Č BREZMADEŽ. SPOČ. 25 Kliment 9 P Peter F. 26 Stol. Alimpije 10 S Lavret. Mati Božja 27 Jakov Perzijan. 11 N 3. ADVENTNA 28 STEVAN NOVJ. 12 P Sinezij 29 Paramon 13 T Lacija ® 30 Andrej 14 S Spiridijon 1 dec. Naum 15 Č Kristina 2 Uroš, C. S. 16 P Evzebij 3 Sofon. 17 S Kraljev r. d. 4 ROD. NJ. V. KR. 18 N 4. ADVENTNA 5 PRV. SAVA OSV. 19 P Nemezij 6 Nikola 20 T Evgenij € 7 Ambrozije 21 S Tomaž 8 Patanije 22 Č Demetrij in tov. 9 Zač. Bogorodice 23 P Viktorija 10 Jovan desp. c. 24 S f Adam in Eva 11 Dan. Stol. 25 N BOŽIČ. ROJSTVO G. 12 SPIRIDON 26 P ŠTEFAN 13 Evstratije 27 T Janez 0 14 Tirs. i dr. 28 S Nedolžni otročiči 15 Elevterije 29 Č Tomaž 16 Agej 30 P David 17 Danilo 31 S Silvester 18 Sebastijan } Prvi krajec 4. ob 22‘45. € Zadnji krajec 20. ob 21*22. ® Ščip 13. ob 3 21. 0 Mlaj 27. ob 12*22. BELEŽKE v ) ENRILO dovršen nadomestek zrnate kave priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu. ENRILO z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega okusa in teka. E N R I L A uporaba je 'vsled 'njegove izdatnosti zelo poceni. ENRILO omogoča uživanje kave tudi vsem onim( katerim je zrnata kava prepovedana, ali pa jim ne ugaja. ENRILO izdeluje tovarna HENRIK FRANCKA SINOVI, D. D. Zagreb zapove Ji pri je Ji! 1. Ne jej dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljali 10. Vživaj večkrat izborne testenine .Pekatete“ ali „Jajnine", bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno ied. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! A. B.: Dva jubileja. Redko se zgodi, da bi se praznovala dva važna jubileja skupno ob istem času in v istem kraju. Če pa se vrši skupno slavje, je veličastnejše, kakor bi bilo sicer. To je pokazala svečana proslava, ki se je vršila koncem maja 1931 v Mariboru. Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru sta skupno praznovali desetletnico svojega obstoja. Pri tej priliki je imel Savez v znak priznanja uspešnega delovanja mariborske Nabav-ljalne zadruge tudi svojo glavno letno skupščino v Mariboru. V naš obmejni Maribor so prispeli odlični predstavniki zadružništva drž. uslužbenstva iz vseh krajev naše prostrane jugoslovanske domovine. Prireditev je dobila po številu delegatov in po obširnem in važnem programu tak obseg, da z vso upravičenostjo lahko trdimo, da sta se oba jubileja razvila v veličastno manifestacijo zadružne ideje med državnimi uslužbenci. Delegati so dospeli v Maribor večinoma v petek, dne 29. maja dopoldne. Njim nasproti sta se peljala predsednik mariborske Nabavljalne zadruge g. Rehar in zastopnik Nabavljalne zadruge železničarjev g. Mohorko. K sprejemu na glavnem kolodvoru so pohiteli poleg članov načelstva teh zadrug v velikem številu tudi zadružniki in železničarska godba »Drava«, ki je ob prihodu vlaka zasvirala dragim gostom v pozdrav. Nato je članom uprave Saveza s predsednikom na čelu in ostalim delegatom izrekel dobrodošlico upravnik kaznilnice g. Vrabl z željo, da bi se vsi prav dobro počutili v našem Mariboru, ki jih sprejema z največjo radostjo. Za pozdrav se je zahvalil predsednik Saveza g. Letica, prvi pomočnik ministra financ, naglašujoč, da so delegati in vodstvo Saveza jako radi prihiteli v Maribor, da se seznanijo z odličnim poslovanjem mariborske Nabavljalne zadruge, prav tako pa tudi z mestom samim, ki je kot obmejna postojanka največjega nacijonalnega pomena. Istega dne zvečer se je vršil v dvorani Zadružnega doma prijateljski sestanek s sodelovanjem pevcev Glasbene Matice, naslednjega dne dopoldne predkonferenca delegatov, popoldne pa glavna letna skupščina Saveza, kateri je predsedoval g. Letica, Prisotnih je bilo 116 delegatov, ki so zastopali 69 zadrug. Pred prehodom na dnevni red so bile na predlog predsednika odposlane pozdravne brzojavke Njeg, Vel, kralju Aleksandru L, predsedniku vlade g. Živkoviču in finančnemu ministru g. dr, Šverljugi, Z lepimi govori so pozdravili skupščino, želeč ji obilo uspehov, v imenu finančnega ministra komisar fin, ministrstva g. Matovič, v imenu Glavnega zadružnega saveza kraljevine Jugoslavije nadrevizor g. Pušenjak in v imenu ljubljanske Zadružne zveze g. dekan Sagaj. Nadalje je g. predsednik toplo pozdravil še navzočega ustanovitelja ruskega zadružništva gospoda prof. dr. Totomianca iz Prage, Nato se je pričela razprava o poročilu upravnega in nadzorstvenega odbora, ki je potekla mirno, ker je bilo vse temljito obravnavano že na dopoldanski seji. Iz poročila je razvidno v glavnem sledeče: G. minister financ je odredil izplačevanje 1% depozita po čl. 70., točki 3, tozadevne uredbe. Do konca leta 1930 je prejel Savez iz tega naslova Din 68,437.422.—. Ustavitve po čl. 70., točki 4. uredbe so znašale koncem leta 1930 Din 24,125.950.—. Ta kapital se ima uporabiti v prvi vrsti kot posojilo kreditnim in stanovanjskim zadrugam. Dolgovi, ki so z njimi obremenjene pri Savezu poedine nabavljalne zadruge, so znašali koncem leta 1930 Din 36,365.524.—. Bilanca z dne 31. decembra 1930 izkazuje Din 158,123.885.70 aktive, Din 157,347.580.03 pasive, torej čistega dohodka Din 776.305.67, Skupščina je na predlog upravnega in nadzorstvenega odbora odobrila, da se od gornjega zneska uporabi Din 38.815.28 za penzijski fond, Din 7.879.96 za rezervni fond za mlinsko poslovanje, ves ostanek v znesku Din 729.610.43 pa za pokritje raznih dvomljivih tirjatev. Nato se je za posamezne nabavljalne zadruge določila višina kredita pri Savezu, ki naj odgovarja njihovi kreditni moči in stvarni potrebi, pri čemur naj se ozira tudi na povoljno poslovanje zadrug, posebno pa na doseženi letni promet. Toda zadruge so dolžne uporabiti kredit samo za nabavo blaga za svoje člane, morebitni ostanek, ki se vrne Savezu, se vknjiži v dobro njihovemu tekočemu računu. Sklenilo se je dovoliti zadrugam pod gotovimi pogoji posojilo za nabavo drv in premoga do 75% krajevne tržne cene. V kolikor 'bodo sredstva na razpolago, bo nudil Savez posojila za nakup, oziroma gradnjo zadružnih domov pod pogoji, ki jih bo za vsak slučaj sproti odredil upravni odbor. Posameznim kreditnim zadrugam se isme dovoliti kredit do enega milijona, izjemoma tudi do največ dveh milijonov dinarjev, toda kreditne zadruge ne smejo računati članom višjih obresti nego 4% nad obrestno mero dovoljenega jim kredita. Za slučaj potrebe sme upravni odbor Saveza najeti posojilo in sprejemati hranilne vloge do polovične višine svojega kapitala, dolgoročna posojila pa do tričetrtine vrednosti Savezovih nepremičnin, na katere se dobe hipotekarna posojila. Sprejeli so se različni predlogi, tako mariborske Nabav-ljalne zadruge glede nabavk manufakturnega blaga in platna, predlog železničarske kreditne zadruge v Sarajevu glede hranilnikov, predlog glede lastne produkcije testenin, predlog glede sprejema uradniških produktivnih (čebelarskih, perutninarskih in dr.) zadrug v članstvo Saveza, predlog glede organizacije zavarovanja zadružnikov, predlog o organizaciji skupnih nabavk po Savezu, za evidenco o nabavnih cenah poedinih predmetov v vseh nabavljalndh zadrugah, da se na ta način najdejo cenejši viri pri zalaganju zadrug z blagom. Končno se je sprejel predlog Nabavljalne zadruge v Ljubljani, da se vrše zadružni tečaji na sedežu banovin. Nato so bili izvoljeni v upravni odbor Saveza sledeči gg.: dr, Mih. Jovanovič, načelnik ministrstva financ, dr. Mladen Jo-sifovič, univerzitetni docent, Dragotin Priča, admiral v pok., Mirko Vuletič, višji uradnik generalne direkcije drž. žel., vsi iz Beograda; nadalje Mustafa Ćišić, upravnik mestne finančne uprave v Mostaru in Aleksander Šondič, upravni sodnik v pok. iz Skoplja, a v nadzorstveni odbor gg. Milan Žica, inšpektor v pok. iz Sarajeva, dr. Adolf Pečovnik, profesor iz Maribora, Vaso Bojić, inspektor prometnega ministrstva in Svetislav Djor-djevič, načelnik uprave državnega monopola, oba iz Beograda. Prihodnja letna skupščina Saveza se vrši v srcu Šumadije, v Kragujevcu. Končno so bile prečitane in sprejete naslednje po upravnem odboru predlagane resolucije: I. Eno izmed glavnih načel konzumnega zadružništva je, da se prodaja blago le proti gotovini. Skupščina poziva vse nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, naj se držijo tega načela, ker si lahko samo na ta način zagotovijo neovirano poslovanje, jasne odnošaje napram svojim članom in sploh popoln uspeh svojega dela. Z ozirom na poseben značaj naših zadružnikov kot javnih nameščencev je treba razen tega omejiti prodajanje blaga na obroke, dovoljeno z zakonom, na najnižjo mero in na brezpogojno zasigurano mesečno odplačilo, toda z namenom, da se čimprej doseže oddaja blaga izključno le proti plačilu v gotovini. II. Ugodne cene se dosežejo samo z nabavami iz prvih virov in v velikih količinah. Na podlagi desetletnega izkustva poziva skupščina vse male in manjše nabavljalne zadruge, naj se pri nakupu blaga naslanjajo na velike zadruge kot dobaviteljice iz prve roke in v velikih količinah. Na ta način se bodo osredotočile dobave zaenkrat v nekoliko velikih zadrugah, a sčasoma za vse zadruge v skupnem dobavnem središču, v Savezu. III. Zadruge se ustanavljajo na samopomoči. Pogoj samopomoči pa je sistematično varčevanje, ki naj ga izvajajo v prvi vrsti naše kreditne zadruge. Skupščina poziva vse svoje zadruge, naj z vso vstrajnostjo širijo med svojimi zadružniki smisel za štedenje in da naj s štedenjem krepijo zadružni kapital, zakaj samo s pomočjo zadružnega kapitala bodo v stanu izogniti se dragim virom tujega kapitala ter uresničiti svoje zadružne cilje. IV. Samo narod, ki je gospodarsko močen in samostojen, lahko uživa popolno svobodo. Skupščina poziva vse nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, naj vse svoje nabavke za kritje potrebščin svojih članov vrše izključno le iz naših narodnih virov, s čemur bodo pripomogle, da se ojači jugoslovansko narodno gospodarstvo, narod in država. Ob koncu skupščine se je predsednik mariborske Nabavljalne zadruge zahvalil vsem zadrugam, ker so sklenile, da se vrši jubilejna skupščina v Mariboru, s čemer je počaščeno mesto Maribor, kakor tudi mariborska Nabavljalna zadruga. G. predsednik Letica je zaključil skupščino, katere potek je dokazal popolno razumevanje delegatov za zadružna vpra- sanja. Letošnja skupščina je bila na višini, kakor nobena dosedanja. Po končani skupščini je bil družabni večer na vrtu pri Gambrinu z godbo in petjem. Višek proslave desetletnice obstoja Saveza in mariborske Nabavljalne zadruge je bil v nedeljo, dne 31. maja na svečanem jubilejnem zborovanju v veliki, okusno dekorirani dvorani Narodnega doma in na to sledečem banketu v dvorani pivovarne Union. Obema so prisostvovali zastopnik Njeg. Vel. kralja ter zastopniki skoro vseh ministrstev, S svečane skupščine, ki se je pričela, čim je vstopil v dvorano kraljev odposlanec, pozdravljen z državno himno, je bilo poslanih več brzojavk, nakar sta nastopila kot glavna govornika gg. Letica in Rehar, ki sta govorila, prvi o razvoju Saveza, drugi pa o razvoju mariborske Nabavljalne zadruge. Za njimi so izpregovorili, iskreno čestitajoč Savezu in mariborski zadrugi, g. Matovič v imenu ministra financ, okrožni ispektor g. dr. Schaubach v imenu ministra notranjih zadev, podžupan dr. Lipold v imenu mariborske mestne občine, dr. Pečovnik v imenu organizacije drž. uslužbencev, Iv, Deržič v imenu Udruženja jugoslovanskih železničarjev in prof, Kenda v imenu Narodne odbrane. Prof. dr, Totomianc je imel nato predavanje o zadružništvu, nakar je predsednik zaključil svečano zborovanje. Na banketu, pri katerem sta sodelovali železničarska godba »Drava« in pevsko društvo »Jadran«, je bilo izrečenih mnogo navdušenih napitnic, izmed katerih je najbolj vžgala napitnica, ki jo je izrekel zastopnik Njeg. Vel. kralja brigadni general g. Pavlovič, ki je nazdravil uradniškemu zadružništvu in zadružnikom ter se zahvalil za tople izraze udanosti kralju. Po banketu se je vršil izlet na Mariborski otok, naslednjega dne pa v Falo in Ruše, nakar je sledilo slovo. Delegati so izjavljali, da odnašajo iz našega mesta najlepše spomine in da ne bodo pozabili nanj. Ravnotako tudi mi ne pozabimo tovarišev zadrugarjev iz cele države, zlasti z juga, ki so z nami vred manifestirali za zadružno misel in snovali načrte za lepšo bodočnost našega stanu. A. R. Poslovanje mariborske Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev od 1. januarja do 30. septembra 1931. Na zadnjem občnem zboru so člani izrazili željo, naj uprav* ni odbor poda že v zadružnem koledarju kratko poročilo o poslovanju zadruge v tekočem letu, kar s tem stori za prvo tri-četrtletje 1931. V splošnem se mora reči, da je Nabavljalna zadruga kljub težki gospodarski krizi, pod katero trpijo tudi državni uslužbenci, v prvih devetih mesecih vidno napredovala napram letu 1930 ne samo po številu članstva, ampak tudi po razpečanl količini blaga. Članov je bilo dne 31. decembra 1930 . , , . 1959 do 30. septembra 1931 je na novo pristopilo ..... 332 izstopilo ...................... 65 Stanje članov dne 30. septembra 1931 .................... 2226, kar pomeni najmočnejšo pomnožitev članstva izza leta ustanovitve. Na kredit, odnosno proti mesečnemu obračunu je ku- povalo blago dne 1. januarja 1931 članov ..... 923 prirastek do 30. septembra 1931 ... 173 torej je mesečnih kontov ........... 1096, ali prirastek na pisarniškem delu vknjiževanja za približno eno petino. Promet v gotovini je znašal glasom blagajniške knjige v letu 1930 8, 325.350 Din, v letu 1931 do 30. septembra pa 7,184.315 Din. Čekovni promet pri poštni hranilnici je znašal v letu 1930 1,633.620 Din, v letu 1931 do 30. septembra pa 1,467,988 Din. Promet z denarnimi zavodi v letu 1930 7,075.679 Din, do 30. septembra 1931 pa 5,552.389 Din, Vrednost nepremičnin je bila koncem le- ta 1930 .............. 1,747.676 Din, prirastek vsled različnih adaptacij v letu 1931 43.049 Din. Vrednost p r e m i č n in koncem 1.1930 326.091 Din, nove nabave do 30. septembra 1931 .... 56.935 Din. Rezervni in drugi fondi (neštevši dobrotvorni fond) znašajo sedaj............... 1,578.931 Din, vplačani članski deleži . . . . . . . . . 218.064 Din, tako da ima zadruga lastnega obratnega kapitala 1,796,995 Din. Promet v glavnih vrstah blaga odgovarja tako po množini blaga kakor njegovi vrednosti prometu v lanskem letu, v kolikor ga ni razmeroma prekoračil, oziroma že v devetih mesecih presegel celoletni lanski promet, kakor na primer v sladkorju, kurivu ter manufakturi in galanteriji. Največji porast prometa se opaža pri manufakturi in galanteriji; kljub delnemu padcu cen v letošnjem letu znaša prirastek nad 800.000 Din. Ta prirastek najboljše dokumentira delno izpopolnitev manufakturnega oddelka ter vedno večje zaupanje članstva, da se je blago kvalitativno izboljšalo in da so cene primerne vsled nabavk iz prvega vira. Da tudi nakup zemljišča v Cvetlični ulici in ureditev skladišča za drva in premog ni bila zgrešena, je razvidno iz prometa v kurivu, ker sedaj lahko vsi člani nabavljajo kurivo pri naši zadrugi, tudi tisti, ki tega poprej radi pretesnih pritiklin pri stanovanju ali iz drugih razlogov niso mogli storiti. Člani so se večinoma posluževali žaganih drv ter se je tudi nabava električne žage obnesla. Uprava zadruge se je potrudila nabavljati članom kvalitativno dober premog, kar ji je večinoma uspelo tako, da je pretežni del članov izrazil svoje zadovoljstvo. Morebitnim upravičenim pritožbam se je po možnosti ugodilo in se je škoda poravnala. Ostalo pa je še malenkostno število članov, katerih popolna zadovoljitev bo ostala vedno odprto vprašanje. Dobava ko-sovca brez vsakega prahu je pri vagonskih cenah izključena; vendar pa se dà tudi prah pri dobri volji v gospodinjstvu polagoma porabiti. Mnogo prigovorov iz vrst članstva se je slišalo, zakaj naša zadruga ne prodaja tudi krompirja, sadja in drugih poljskih pridelkov. Vzrok je ta: Krompir je v prvi vrsti pridelek naše naj-bližnje mariborske okolice in se vsak dan prodaja na trgu po zmernih cenah ter ga vozijo kmetje celo od hiše do hiše tako, da si ga vsak naš član lahko po lastni izbiri in po ugodni ceni nabavi v poljubni množini. Krompir torej prodaja v glavnem sam okoliški producent, od katerega bi ga morala tudi zadruga kupovati. Samo po sebi je umevno, da zadruga ne bi mogla konkurirati s producentom in direktnim prodajalcem na drobno. Isto velja za sadje in nekatere druge deželne pridelke, ki jih pridelovalci sami vedno na trgu prodajajo in ki jih često ob pozni tržni uri za vsako ceno ponujajo. Če bi člani smatrali take cene za navadne tržne cene, bi bilo nezadovoljstvo ogromno. Zadružna okrepčevalnica je med šesto in sedmo uro zvečer precej dobro obiskana. Uprava skuša tudi v njej odpraviti vse hibe, ki bi mogle eventuelno povzročiti nezadovoljstvo članov; kmalu bo zelo majhno število takih članov, ki ne bi zahajali v naš lokal, bodisi da se jim ne bi zdel primeren, ali pa celo z izgovorom, da med svojimi tovariši državnimi uslužbenci ne najdejo primerne družbe. Nabavljajo se samo zdrava naravna vina in tozadevno ne more biti pritožb. Prvovrstno blago pa je pri nakupu vedno dražje, razen tega mora zadruga plačati trošarino z vsemi dokladami, računske in gostilniške takse. Ako se upošteva velika amortizacija investiranega kapitala, stroški za razsvetljavo, za osobje itd. pravzaprav dnevno le kratek čas izrabljene gostilne, Srna naša zadruga pri svoji točilnici iste stroške ali celo večje nego marsikatera gostilna v Mariboru. V skrbi za napredek zadruge torej uprava v zadružni gostilni ne more določiti tako nizkih cen, kakor bi si jih morda posamezni člani želeli. Vendar se lahko z gotovostjo trdi, da se dobi v zadrugi za svoj denar še vedno to, če ne več, kakor v vsaki drugi gostilni. Splošno stanje zadruge je zelo zadovoljivo; popolnoma je izpolnila svojo prvo nalogo, to je, da je danes regulator tržnih cen v Mariboru. Član, ki svojo mesečno nabavo vseh potrebščin v zadrugi vestno preračuna, bo vedno ugotovil, da je vsakikrat nekaj pri-štedil, razen tega pa mu zadruga od tekom poslovnega leta nabranega čistega dobička povrne glasom svojih pravil direktno 41%, 12% pa hrani za njegovo družino v dobrotvornem fondu. Kljub temu, da razdeljevanje blaga od vagoniske pošiljatve na za posamezna gospodinjstva prikladne množine povzroča stroške, vrne zadruga vsakemu članu od vsakega za čisti dobiček odvzetega dinarja 53 p eira. Ostanek ostane zadrugi za njeno premoženjsko ojačenje. Donos tega premoženja pride zopet članom v korist, ker samo gospodarsko močne ustanove morejo v današnji gospodarski krizi nuditi svojim članom koristi in odvrniti vsako nevarnost, da ibi se moralo kadarkoli napram članom uveljaviti jamstvo. Stroški zadruge so v tekočem letu znatno porasli, predvsem radi večje amortizacije nepremičnin in premičnin, razširjenja zadružnih lokalov, zvišanja stroškov za razsvetljavo ter pomnožitve osobja. Tovorna avtomobila ista prevozila do 30. septembra 359 vagonov blaga in znašajo prevozni stroški obeh avtomobilov povprečno po 305 Din na vagon. Za dobrotvorni fond je do sedaj v Kreditni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru naloženih 100.000 Din; nji je ta prometni kapital posebno sedaj v začetku dobrodošel. Kreditna zadruga je za državne uslužbence nadvse koristna ustanova ter bi se je morali vsi okleniti in nalagati svoje prihranke pri njej, ker o njeni solidnosti in sigurnosti ni nobenega dvoma. Tudi tukaj se nabirajoči čisti dobiček bo sčasoma prišel v korist gospodarstvu državnih uslužbencev. Iz dobrotvornega fonda Na-bavljalne zadruge se je do konca oktobra 'izplačala podpora prizadetim rodbinam članov v 29 smrtnih slučajih po pravilniku, ki je v veljavi od 1. januarja 1931. Dasi še te podpore niso bile bogve kako izdatne, vendar so bile, ker jih je zadruga prizadetim vedno takoj izplačala, po pregovoru: Kdor hitro da, da dvojno, — takorekoč prva pomoč. Jasno je, da je mariborska Nabavljalna zadruga v tem pogledu ubrala pravo pot, in je samo želeti, da bi se dobrotvorni fond tako okrepil, da bi sčasoma bile podpore tudi večje. Sledijo naj tudi druge, za socijalno in gospodarsko dobrobit članov prepotrebne ustanove. Njegovo Veličanstvo kralj je pred kratkim podpisal nov zakon o zadružništvu državnih uslužbencev. V njem je med drugim način uveljavljanja jamstva tako poostren, da je gmotna propast zadrug skoraj izključena. Ako se na najvišjem mestu uvidi potreba in korist zadružništva za državne uslužbence tako v gmotnem kakor v moralnem oziru, bi mi, ki smo po tem zadružništvu neposredno prizadeti, pokazali veliko nerazumevanje in nehvaležnost, če se ne bi svojih zadrug oklenili, jih z vsemi močmi podpirali, širili zaupanje do njih med članstvom, ter jih sploh tako uredili, da bi bile vzor tudi ostalemu zadružništvu. O redu in disciplini v zadrugi. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru zaznamuje od leta do leta razveseljivejši napredek. Neprestano pristopajo novi člani, ki so spoznali, da jih pri obstoječi gospodarski krizi najbolj ščiti zadružništvo, samopomoč. Zmerne cene, dobro blago, možnost odplačila v obrokih in končno ob zaključku poslovnega leta še soudeležba na čistem dobičku v obliki odstotkov, v slučaju smrti člana, oziroma zakonskega druga ali otrok pa posmrtninska pomoč, — kdo drugi nudi take ugodnosti? Naša zadruga nudi svojim članom vedno prvovrstno in sveže blago. Zato pa ji je na tem, da ima čim več članov, zakaj od števila članov zavisi količina razprodanega blaga. To igra pri dobavi na debelo največjo vlogo. Čim več se nabavi blaga, tem ugodnejša je njegova cena. Kjub temu je v Mariboru še zmiraj tretjina državnih in samoupravnih uslužbencev, ki še niso včlanjeni v naši zadrugi, dasi je urejena tako vzorno, da se ji splošno priznava prvenstvo v državi. Vzrok temu je na eni strani navada in nepoznanje stvari, na drugi odvisnost, na tretji pa takozvane »udobnosti« pri nakupu, ki jih baje nudijo drugi. Preiščimo zadnji izmed navedenih argumentov, ker se sliši najčešče! Morda je res, da se v zadrugi posveča članicam pri nakupovanju premalo pozornosti, se premalo komplimentira in raz-govarja, kar dela nekatere odjemalke drugod tako srečne, da pri tem prezrejo ceno in kakovost blaga ter se odpovedo tudi odstotkom in drugim ugodnostim, ki jih nudi zadruga. V zadrugi je uslužbencem vljudnost predpisana in zadene vsakega najstrožja kazen, kdor bi se glede tega kakorkoli pregrešil; ne smejo pa uslužbenci pri tem izgubljati časa, zakaj čas je zlato. V interesu zadrugarjev samih je, da se opravljajo posli naglo in vestno, ker bi bilo sicer treba nastaviti večje število oSebja, kar bi pa imelo za posledico zvišanje upravnih stroškov. Tako gospodarstvo bi ne bilo v interesu članstva in bi povzročilo zmanjšanje odstotkov ob zaključku poslovnega leta. Nadalje vedo mnogi povedati, da je treba v zadrugi predolgo čakati, predno se pride na vrsto. Ta trditev je pri naraščajočem številu članstva tako važna, da si jo moramo bliže ogledati. Predvsem naj ugotovimo, da izgleda strah mnogo hujši, nego je v resnici. Mnoge gospe so se do skrajnosti upirale nakupovanju z zadrugi, češ, da se nikakor ne bi mogle privaditi redu, ki je uveden tamkaj, a so sedaj najvnetejše propagatorice zadružne misli in izjavljajo, da bi nikakor ne hotele zamenjati sedanje vloge s prejšnjo. Žal jim je, da že mnogo prej niso našle poti v zadrugo. S tem seveda še davno ni rečeno, da v naši zadrugi ni ničesar, kar bi bilo potrebno izboljšanja. Vsi gojimo gorečo željo, da bi se nedostatki, kolikor še obstojajo, čimprej odpravili. Vse, ki so dobre volje, vabimo, da pri tem sodelujejo. S tem namenom je pisana tudi pričujoča razprava. Ako hočemo biti objektivni, moramo priznati, da imajo tudi trgovci ob gotovem času, n. pr. okrog prvega v mesecu, več posla, kakor sicer, toda ne v taki meri kakor naša zadruga, kjer kupuje izključno le uradništvo, dočim šteje trgovec med svoje odjemalce večinoma druge sloje, ki ne kupujejo ravno ob prvem. Resnično pa je, da kupuje raje vsak v dobro obiskanih trgovinah, četudi mora tupatam nekoliko počakati, kakor pa v praznih lokalih. Znano je: kjer je naval največji, je tudi blago najboljše. Vendar nobena prodajalna daleč naokrog nima takega prometa, kakršen se vrši v naši zadrugi po 24. v mesecu, ko se zaključujejo računi in se bliža prvi, to je dan prejemkov državnih uslužbencev. Nad 2000 članov poseti v tem kratkem času zadružno prodajalno s svojimi naročili in plačili. In bolj ko narašča število članov, težjo nalogo imajo uslužbenci, da pravočasno po vrstnem redu odpravijo vsa naročila. Nedostatek, o katerem je govor, se da odpraviti na drug način. Potrebna je samo disciplina zadružnikov. Velik obrat, kakršnega predstavlja Nabavljalna zadruga drž. uslužbencv v Mariboru, zahteva, da se drže člani gotovega reda, brez katerega je uspešno in nemoteno poslovanje nemogoče. V poštev prihajata predvsem dve zadevi: plačevanje računov in nakupovanje blaga. Ali ni naravnost nesmiselno, čakati pri blagajni morda po cele ure na plačilo mesečnega računa in to ravno okrog prvega v mesecu, ko je v zadružni prodajalni naval največji? Ne samo, da je tako čakanje nespametno, ampak se s tem obremenjuje prav po nepotrebnem že itak preveč obremenjeno uslužbenstvo, ki ima dovolj drugega dela, ki se mora izvršiti v zadrugi sami, dočim se računi lahko poravnajo potom poštne položnice, ki je računu priložena, potom Ljubljanske kreditne banke ali pa Posojilnice v Narodnem domu. Komur se ne zljubi izpolnjevati poštnih položnic, ta naj se poslužuje imenovanih denarnih zavodov, kjer zadošča napoved imena in številke zadružne knjižice. O plačanem znesku dobi član potrdilo, ki velja ravno toliko, kakor če bi ga prejel od zadruge, ker poštna hranilnica in denarni zavodi o vsakem plačilu sproti obveščajo zadrugo. Člani naj to upoštevajo in naj v bodoče izključno le tem potom poravnavajo svoje mesečne račune. Kar se tiče nakupa blaga, pa sledeče: Tako članiy ki jemljejo blago na kredit, kakor ostali, ki plačujejo v gotovini, zahtevajo običajno naročila, prvi 25., drugi pa v 1. v mesecu. V teh dveh dneh bi bili radi postreženi vsi. Naj se uslužbenci še tako trudijo, čakanje je neizogibno. Tudi se ob takem navalu pripete lažje kake pomote. Skratka, ves nakup v tako omejenem času ni niti v interesu zadruge, niti zadružnikov samih, da o uslužbencih, ki so v navedenih dneh preobremenjeni, niti ne govorimo. Potrebno je torej, da uvidevnejši med člani prihajajo z naročili ob drugih dneh, ko imajo uslužbenci več časa na razpolago. S tem bi bilo mnogo pridobljeno na času in odpadel bi vzrok, na katerega se mnogi kaj radi sklicujejo. S svojo uvidevnostjo bi zadružniki neizmerno koristili zadrugi, sami sebi pa bi si prihranili nepotrebno razburjenje, ki je posledica dolgega čakanja. Poslovanje zadruge bi bilo znatno olajšano, če bi se stranke, ki naročajo večje količine blaga (mesečna naročila), doma premislile, kaj vse potrebujejo, ter svoje naročilo zabeležile na listek, kar je najlažje na podlagi cenika, ki se jim dostavlja vsak mesec sproti, namesto da napovedujejo svoja naročila pri blagajni, pri čemer se dostikrat zgodi, da si pri najboljši volji ne morejo takoj zmisliti, kaj vse rabijo. Tako ima blagajničarka neprijetno nalogo, da čaka na njihove misli in to v času največjega prometa, ko se ji najbolj mudi in ko mnogi odjemalci nestrpno čakajo, da pridejo na vrsto. Če pa se k vsemu temu še dogodi, kar ni redek pojav, da se srečata pri blagajni dve svidenja željni stranki in začneta med seboj razgovore brez konca in kraja, a se ne umakneta iz vrstnega reda, marveč mora na njiju čakati blagajničarka, mora taka brezobzirnost spraviti tudi najbolj mirnega zadrugarja iz ravnotežja. Člani sami bi morali imeti toliko uvidevnosti in obzira, da ne bi ovirali poslovanja zadruge, marveč ga po svojih močeh podpirali. Pravilno tudi ni, če člani, ki jemljejo blago na kredit, prihajajo po vsako malenkost posebej v trgovino. Naj bi se malenkosti, ki so se izpustile pri mesečnem naročilu, vzele skupno; v slučaju pa, da se rabi še kaka malenkost, naj bi se takoj plačala v gotovini, ker se s tem prihranijo nepotrebne vknjižbe in čakanje. Izpreminjati dosedanjega načina vknjiževanja, ki se je pri kontroli izborno obnesel, zadrugi ne kaže; radi tega naj se člani navadijo na red, oziroma se mu prilagodijo! Samo po sebi se razume, da se zgornje opazke ne tičejo vseh gospodinj. Med našimi zadrugaricami je vsekakor mnogo takih, ki so v čast in ponos zadruge, ki ne samo, da se ravnajo pri plačevanju računov in nakupovanju blaga po navodilih vodstva, ampak tudi same gledajo na to, da vse blago kupujejo izključno le v zadrugi in ga tudi, kar je izredne važnosti, točno odplačujejo* One gledajo na to, da svoje izdatke spravijo v sklad z dohodki in da se preveč ne zadolžijo, kajti lahkomiselno zadolževanje je že mnoge družine upropastilo. Prave zadrugarice se pri tem še ne ustavijo, marveč gredo dalje v svojem stremljenju, koristiti zadrugi. One vplivajo na svoje može, da namesto drugih gostilniških prostorov posečajo zadružno točilnico, da se tako tudi te vrste izdatki stekajo v zadružno blagajno. Zvest temu načelu si tudi odbor zadruge prizadeva, da bo omogočil svojim članom v doglednem času dober in poceni kruh iz lastne pekarne, dobro in poceni meso iz lastne mesnice itd. Ves denar, ki ga izda državni uslužbenec za svoje potrebščine, naj ostane v lastnih vrstah, do bo mogoče uvesti še več koristnega za članstvo. Prav nič ne prikrivamo, da je zadruga potrebna še marsikatere izpopolnitve. Z dobro voljo, ki jo ima vodstvo, se 'bo dalo doseči še marsikaj. Vabimo članstvo, da pri tem sodeluje s tem, da prijavi upravičene pritožbe ali koristne predloge. To je mogoče vsak čas tudi ustmeno, ker je vedno po en član upravnega odbora navzoč v prodajalni ali pisarni. Vsi člani pa naj upoštevajo red in disciplino. Stremimo vsi za tem, da bo naša Nabav-ljalna zadruga ne samo prva v državi, ampak da si bo tudi znala ohraniti prvenstvo in da bo še bolj napredovala, se razvijala in procvitala v dobro vsemu članstvu. ČEVLJARSTVO OSNOVANO L. 1882 IVAN KROIS, MARIBOR KOROŠKA C. 18 DIPL. ZL. KOL. L.1922 Za člane Nabavljalne zadruge ugodni obroki! (Nakaznice v zadrugi) Izvršuje samo ROČNE IZDELKE vseh vrst obuvala iz prvovrstnega materijala od najpriprostejše do naj-finejše vrste PO MERI in ima tudi bogato zalogo stro-kovno izdelanih prikladnih čevljev — Na podlagi dolgoletne prakse jamči za najboljšo postrežbo in se priporoča IVAN KROIS PERKIC & POLAK TVORNICA PERILA MARIBOR DRAVSKA ULICA ŠTEV. IO Čistilo za Čevlje je odlične Kvalitete! Znamka »Fox“ Vam garantira fabrikate iz najplemenitejših sestavin in na temelju dolgoletnih pazljivih in premišljenih izkušenj Lepote Jugoslavije: S&šž njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-cero Jugoslovanov svoje zobé s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobé in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. L. Zorzut: fbhsi-ski dom.-103 ki je imel tukaj svoj vrt ali travnik, je moral voziti na svojo parcelo skozi Grajska vrata, nato okol^ Frančiškanske cerkve po Frančiškanski ulici, odkoder se je nato polagoma bližala Dravi cesta, odgovarjajoča približno današnji Loški ulici, katera je nadalje potekala tik ob Dfvi ih se preko spodnje Cvetlične ulice združila z južno Mlinsko ulico. Današnja Zagata južno od Vlahoviča je vodila dalje rta vzhod do severne Klav-niške ulice, kjer se je združila s predhodnico današnje Meljske ceste, ki jè kot kolovoz potekala v vijugi preko severne Kejžarjeve in Trstenjakove ulice ter se nato zaokrenila proti severovzhodu, da se v loku ob Trdinovi in Principovi ulici združi z današnjo Meljsko cesto, katera sledi že v naši dobi približno od Ulice Matija Gubca na vzhod stari vozni poti v Slovenske gorice. Samostojna cesta pa se je ločila od Aleksandrove ceste na prostoru današnje »Keniindustrije« ter nato dosegla po današnji Einspielerjevi ulici svoj cilj, Meljski dvor. Ostale današnje ceste in ulice pa predpostavljajo deloma poljske kolovoze (južna Trstenjakova ulica), večinoma pa meje'poljskih in travniških kultur, n. pr. Mothérjeva. . Na večini oreškega1’ sveta se širijo polja; večjo izjemo predstavljajo pašniki na bregovih Počehovskega potoka, ki zapusti pod kamenitim mostom Košake in Aleksandrovo cesto približno na istem mestu kot danes. Travniki na črti Meljski dvor—cesta v Sočo tvorijo tudi mejo med vinogradi na Stolnem hribu in njivami nad Počehovskim potokom, ki so se širile približno na prostoru današnje carinarnice in vojaških skladišč,. Okoli vasi Orešje se nam odkriva že prava dežela, zelenjadni vrtovi okoli kmetij zavzemajo vedno manj prostora in na mesto njih se širijo v vedno večji meri travniki, ki segajo strnjeno pod Stolni hrib v Žabjek in na Italijanski breg. Poljedelske kulture si delijo Orešani in pa gradič Meljski dvor. Čim bolj pa gremo proti zapadu na Janževo polje (= med Trstenjakovo in Plinarniško ulico), toliko bolj narašča posest meščanov, ne pa pred-meščanov; Predmeščane v Graškem predmestju upravičeno delimo v obrtnike in kmete. Domačije kmetov leže sredi vrtov nad Dravo, domačije drugih pa ob vrtovih na južni Aleksandrovi cesti. V kulturni sliki tal pa prevladuje tudi med današnjo Tatten-bachovo in Aleksandrovo cesto poljedelski značaj, katerega so dajali temu delu predmestja v prvi vrsti predmeščani ob Dravi,-v drugi pa tud^ meščani, ki so imeli tukaj svoje njive. Žito še valovi poleti od Aleksandrove ceste pri križišču s Sodno ulico ter od Frančiškanske ulice po vsej ravnini preko srednje Cvetlične ulice na vzhod, kjer na Mlinski ulici prehaja v Janževo polje in s tem v žitne poljane, ki segajo sem iz Orešja. Mlinska ulica po svoji kulturni sliki konča Graško predmestje in vodi v kmetsko Orešje. Mlinska ulica je v naši dobi mnogo manj poseljena kot n. pr. Cvetlična ter ima že popolnoma poljsko lice. Večina sedanjih vrtov v Mlinski ulici je nadaljevanje nekdanjih njiv, vrtovi v severni Cvetlični ulici pa so predvsem nadaljevanje vrtov, ki so obstojali že v začetku XIX. stoletja. » L. c. 11. Z besedo Meiling je prevedel Nemec prvotno slovensko ime za Melje (Schlapfenberg), ki se je glasilo Melnik, ter to ime prevzel za Komendo in za vas pred Meljem. Slovenski uradnik, ki ni poznal slovenjegorižkega imena in ki mu ni bil znan izvor in pomen besede, je za Meiling kot kraj uporabil ime za vrh ali gorico. Istotako so današnji vrtovi v Kopališki ulici, ali vrtovi južno od Zadružne gospodarske banke do: Marijine ulice nadaljevanje nekdanjih vrtovt obenem pa važni radi tega,, ker nam kažčjo višinsko lego nekdanjega južnega Graškega predmestja. Orešje samo je zanimivo še iz dveh ozirov. Nikjer na ozemlju današnjega Maribora nimamo strnjenih gozdov; v Orešju pa imamo od današnjega broda ob Dravi tja do Melja Oreški log, ostanek nekdanjih gozdov, mešanice gozdnega listnatega in sadnega drevja ter mešanice pašnika in gozda za steljo. Na severnem robu Meljskega loga, ki poteka približno po današnji Motherjèvi ulici, pa so bile brajde vinske trte od današnjega broda do Hutterjevih tovarn. Današnje Orešje je važno radi svoje gradbene slike; v celem današnjem Mariboru nimamo tako točne slike o starem mariborskem mestu, kakor ga nudi Orešje okoli stikališča Meljske ceste in Obilićeve ulice. Podoben ponazorjevalni pomen za stari zazidani in revnejši Maribor ima samo še vzhodni Vodnikov trg nad Čeligijevim stolpom. Najenostavnejšo kulturno sliko tal y Mariboru nudi južna stran Drave, to je Magdalensko predmestje. Medtem ko imajo meščani na severu od Drave predvsem vinograde in manjši del polj, pa obsega Magdalensko predmestje večino njiv mariborskih meščanov. In še bolj kot v. Orešju .stopijo v Magdalenskem predmestju v ozadje vrtovi, pa tudi, sadovnjaki. Središče življenja je na Tržaški cesti, . ki po prometu na jug odgovarja Aleksandrovi cesti na severu, in ki je po kulturni sliki popolnoma kmečka; isto velja prav za vse ostale predele Magdalenske-ga predmestja razen cest tik ob mostu, kjer imamo osredoto-. čeno obrt, razen gostilničarske, ki je doma na Tržaški cesti. Dravski breg so pokrivali razen na strmem zahodu pašniki, porastli z grmičevjem in večjim gozdnim drevjem, tupatam tudi s sadnim drevjem. Na jugozapadu Magdalenskega predmestja pa imamo sredi polj na mestu današnjega parka pri kasarni Kralja Petra smrekov gozd, ki je bil po obsegu nekoliko manjši od današnjega parka vojašnice. SeHšče samo se je delilo v skupino stavb okoli Magdalenske cerkve in pa ob Frankopanski cesti. Okolica Magdalenske cerkve je bila zazidana od današnje gostilne Tržaški dvor do mosta ter je imela nad eno' tretjino lesenih stavb. Središče tamošnje družbe je bila današnja Meierseidlova gostilna. Ob Frankopanski cesti so stale same lesene stavbe. S Studenci in Pobrežjem so vzdrževale zvezo redko raztresene, in zidane kmetske stavbe nä južni strani Ruške (Studeniške) in Pobreške ceste. Površina vrtov in sadovnjakov se veča, čim bolj se bližamo mestu, in doseže svojo največjo: razširjenost okoli Magdalenske cerkve in na terasi južno od mosta. : Poleg Tržaške ceste, katero je moralo mesto vzdrževati do današnje bolnice, so vse ozemlje preprezali .kolovozi, ki so na zapadu od Tržaške ceste vodili radijalno v sosedne vasi in imeli imena po ciljih, kamor so vodili (Gornje Radvanje, Spodnje Radvanje itd.). Na vzhodu od Tržaške ceste je prečkal Spodnje mestno polje kolovoz, ki se je ločil od Tržaške ceste približno na stikališču s Stritarjevo ulico in vodil preko današnjega smetišča železnice tih vzhodno ob moški kaznilnici na Pobreško cesto. Od današnjih ulic odgovarja nekdanjim kolovozom Pohorska cesta ter Frankopanska z nadaljevanjem Ceste v Novo vas, ki vodita v bistvu po nekdanjem spodnjeradvanjskem kolovozu. S starò smerjo pa je obdržala tudi staro ime nekdaj malo uporabljana Betnavska cesja. Vsi kolovozi so neposeljeni. Še redkeje kakor, na Ruški in Pobreški cesti se vrstijo s travniki in sadovnjaki, v mali meri tudi z vrtovi obdani kmetski domovi. Vse obširne poljane med Pobreško in Tržaško, Tržaško in Bet-navsko cesto in dalje tja do Studencev pa pokrivajo njive; domovi predmeščanov so obdani od travnikov, ki so slični današnjim slovenjegoriškim okoljem, ha katerih se med redkim sadnim drevjem paše živina, zlasti svinje. Na sredi te dežele je samevalo magdàlensko pokopališče kot veren simbol miru cele pokrajine. Kmetski značaj nekdanjega Maribora, ki je povzročil, da je bilo življenje v Mariboru izredno poceni, in železnica sta omogočila, da jè mogla že pred Vojno mestna občina Maribor birokratizirati in industrijalizirati. Dolžnost današnjega slovenskega Maribora pa je, da izpolni tüdi on svoje časovne zgodovinske naloge. Njegov cilj mora biti, ustvariti napredek, , ki bo V sredi enaindvajsetega stoletja proti današnjemu Mariboru pravtako jasen, kakor je jasen napredek današnjega Maribora napram Mariboru v začetku XIX. stoletja. Janko Glaser : Preglej mariborskega časopisja Jo prevrata. V lanskem Koledarju sem skušal na kratko označiti prve časopise, ki so bili tiskani v Mariboru:'očrtati razmere, iz katerih so nastali, ter naznačiti njihov namen in program, razvoj in usodo. Ker bi nadaljevanje v podobnem obsegu zahtevalo preveč prostora, deloma pa bilo tudi težko izvedljivo, hočem namesto tega podati v naslednjem sainö splošen pregled. Zaradi popolnosti upoštevam tudi časopise, ki sem jih obravnaval že lani. : V opredelitev in omejitev snovi omenjam, da zborniki (h. pr. »Drobtinice«, »Ljudska knjižnica«), koledarji ih letna izvestjà v pregledu niso upoštevani. Listi pa so upoštevani vsi, tudi v nedoločenih rokih izhajajoči, kakor n. pr. škofijski uradni list, ki sem ga v lanskem članku izpustil. Priloge z lastnimi naslovi in lastnim štetjem strani so štete kot samostojni časopisi. Prva publikacija v Mariboru, ki bi ji mogli vsaj deloma priznati časopisni značaj, so. bile pravzaprav že »kurende.« nekdanjega tukajšnjega okrožnega urada — približno to, kar je danes uradni list- Za leta od 1817 do 1841 vemo, da jih je tiskal mariborski tiskar Jožef Janžič. Manjka pa tem »okrožnicam« en bistveni znak pravega časopisa: formelna zveza med posameznimi kurendami, izražena bodisi v numeraciji, bodisi v paginaciji. Zato jih v pregledu ne upoštevam. Zaključujem z oktobrom 1918, kajti s prevratom se je za Maribor, zlasti pa še za mariborsko časopisje začela popolnoma nova doba. Zato se mi zdi upravičeno, da se tam napravi črta ih za do takratno dobo sklenejo računi. čii; Snov podajam tako, da v prvem poglavju navajam vse časopise v časovnem redu, kolikor mogoče na kratko, v drugem pa dostavljam nekaj statističnih posnetkov, predvsem glede na jezik in vsebino navedenih časopisov. I. 1. »K i r c h I i c h e s VerOr d n ungs-Blatt fürdie Lavanter Diöcese«: 1860—1869, 1875 do danes. Usta- novil ga je kmalu po prenosu škofijskega sedeža v Maribor škof Slomšek. Dal je natisniti najprej zbirko važnejših odlokov iz prejšnjih let, redno in sproti pa je začel list izhajati 1.1860. Dolga leta je imel samo nemški naslov, šele 1.1906. Se je temu pridružil tudi sl&venski prevod (»Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo«). Od 1909 do 1918 je naslov bil latinsko-sloven-sko-nemški (»Fplium officiale Dioecesis Lavàntinae — Cerkveni zaukaznik ;za Lavantinsko škofijo — Kirchliches Verordnungsblatt für die Lavanter Diözese«), od 1. 1919. je samo slovenski:; do I923 »Lavantinske škofije uradni list«, od 1924 »Oglasnik lavantinske škofi j e«. Besedilo je bilo v listu spočetka večinoma," nemško, deloma tudi latinsko in slovensko, sedaj je — izvzemši posamezne latinske okrožnice — samo slovensko. Tiskal ga je do februarja 1869 Edvard Janžič, od 1875 do 1885 J. M. Pajk, oziroma Karl Lorene in Janez Leon, od takrat tiskarna sv. Cirila. Številke od maja 1869 dò konca 1874’so bile tiskane v Gradcu. 2, »C o r r e sp o n d e n t für Untersteie r m a r k«: 1862 do danes. List, ki ga je ustanovil tiskar Edvard Janžič, je večkrat ižpremenil naslov: 1865 se je imenoval »Marburger Correspondent«, nato do 1870 »Marburger Zeitung«, od 1. septembra do 30. novembra 1870 »Tagesbote für Untersteiermark«, bd takrat stalno zopet »Marburger Zeitung«, od 1929 »M a-f i b 6 r e r Z e i t ti n g«. Do prevrata glavno glasilo spodnještajerskega nemštva, sedaj nepolitičen informativni dneynik, Koncem marca 1932 bo list obhajal svojo sedemdesetletnico, naslovna stran pa ga predstavlja celò zà eno letó starejšega: pomota je nastala v letniku 1917, ki je štet za dva letnika. • 3,. »S l o v e n s k i g o s pod ar«: 1867 do danes. Glavno politično glasilo štajerskih Slovencev konservativne smeri; danes najstarejši slovenski časopis. Ustanovitelj m prvi urednik mu je bil dr. Matija Prelog. 4. »S 1 o v e n s k i nar o d«:;'1868—1872] Ustanovljen v Mariboru kot glasilo Mladoslovencev;' se je v oktobru 1872 preselil v Ljubljano, kjer izhaja še danes. Najstarejši slovenski dnevnik. Prvi urednik: Anton Tomšič. i b 5. »G 1 a sni k«: ;1869. Izdal ga je Josip Jurčič, hoteč z njim nadaljevati Janežičev »Slovenski glasnik«. Prvi poskus, da sè v Mariboru ustvari slovenski leposlovni časopis; izšla pa je samo ena številka. 6. »S 1 o b o d n i S1 o v e n e c«: 1870—1871. Izdajal ga je založnik »Mariborčanke« Edvard Janžič, da bi z njim potom liberalizma (»Slobodni«) pridobil nekonservativne Slovence za nemštvo. Listič pa je že s 13. številko (kmalu po novem letu 1871) prenehal. 7. »Sršeni«: 1871. Poslal jih je v svet Ivan Železnikar, a rojili so samo dvakrat: v novembru in decembru 1871. Prvi humoristični list v Mariboru. 8. »Zora«: 1872—1878. Po lastni označbi »časopis za zabavo, znanost in umetnost«. Ustanovil jo je Davorin Trstenjak, pozneje jo je prevzel Janko Pajk in jo izdajal do, konca marca '1878, ko je radi gmotnih težkoč ugasnila. ' 9. »V e s t n i k«:. 1873—1875. Znanstvena priloga »Zore«; prvo znanstveno glasilo v Mariboru. 10. »Slovenski učitelj«:; 1872—1887. Ustanovil ga je Ivan Lapajne, takrat nadučitelj v Ljutomeru, od 2. letnika naprej ga je izdajalo Učiteljsko društvo za slovenski Štajer. Bil je glasilo mlade učiteljske generacije in se zavzemal za »novo« šolo. 11. ; »A m p e 1 o g r a p h i s c h e Berichte«: 1875—1878. 'Urejal jih je ravnatelj vinarske šoje Herman Goethe. Nova serija (1879—1881) je izhajala v Gradcu. Letno 5 do 6 številk. 12. »Gospodarstvena priloga«: 1879—1891. Listič je izhajal kot priloga »Slovenskemu gospodarju«, do 1887 z naprej tekočo paginacijo (do konca 1. 1887, 143 številk s 572 stranmi), pozneje pa tako, da je vsak letnik zase zaključen. Prva leta ga je na podlagi posebne pogodbe izdajala štajerska kmetijska družba, pozneje pa Katoliško tiskovno društvo v Mariboru. 13. »G e r k v e n a prilog ä«: 1879—1891. Tudi to je prinašal »Slovenski gospodar«, vzporedno z »Gospodarstveno prilogo«. Ustanovilo in izdajalo jo je Katoliško tiskovno društvo po vzorcu graškega »Feierabend«; Do konca 1,1887. je izšlo 150 številk s 600 stranmi, pozneje vsak letnik zase. Vsebuje med drugim razne zgodovinske in biografske prispevke. 14. »S ü d s t e i r i š c h e Pos t«: od 6. aprila 1881 do konca 19Ó0. Osnovala sta jo v dobi Taaffejevega sistema Mihael 7Ì Vošnjak in baron Goedel, program ji je bil, da piše pomirjevalno in nepristransko, zavrača »vsako versko, narodno ali prusačko ščuvanje« (SGp, 1881, 103) ter, v nemškem jeziku zastopa težnje Slovencev konservativne smeri. Kot založnik je prva leta podpisan, tiskar Janez Leon. Z oktobrom 1885 je obenem z nakupom Leonove tiskarne založbo lista prevzelo Katoliško tiskovno drtištvo, 1. 1900. pa Slovensko društvo v Mariboru. List je izhajal po dvakrat na teden. Odgovorni uredniki: Janez Leon, Franc Sakouscheg, Jožef Rapoc, Edvard Jonas, F. S» Šegula. 15. »Popotnik«: 1882}—1900. Ustanovil ga je kot. »list za šolo in dom« prof. Miha Žolgar v Celju, kjer sta tudi izšla prva dva letnika (1880—1881). Tiskal je ta dva letnika J. Ra-kusch, ki je obenem izdajal Slovencem sovražno »Cillier Zeitung«. To je bil vzrok, da se je list s 3. letnikom preselil v Maribor, kjer je pod uredništvom M. Nerata izhajal do konca stoletja. Leta 1901. se je znova preselil v Celje, L 1907. v Ljubljano. Naslov lista, .ki z njegovim namenom nima prave zveze, je nastal pač po vzorcu nemškega ..»Schul bot e«, 16. »Die Arbeit«: od 5. avgusta 1885 do konca leta. Socialno-demokratsko glasilo avstrijskega delavstva. Z 2. — obenem zadnjim — letnikom se je list preselil v Gradec, ko pa se je kmalu nato hotel zopet vrniti v Maribor, je Kralik ponudbo odklonil, ker je tiskanje zaradi številnih zaplemb bilo združeno z neprilikami. Polmesečnik. Prvi urednik: Mihael Schuster. 17. »Marburger H a n s J or g el«: od 1.oktobra 1885 do 16. junija 1886, Izhajal je kot »Stupf-, Zupf- und. Rupforgan für communale und sonstige Angelegenheiten« po dvakrat na mesec. Urejal ga je Emil Stoerck, h koncu Leopold Kordeš, ki je obenem prevzel založbo in tisk. Kq je Kordeševa tiskarna propadla, je tudi list prenehal. 18. »Sonntags-Beilage der ,Marburger Zeitung'«: od 4. julija 1886 do 20. novembra 1898. Izhajala je kot zabavna priloga k nedeljski »Marburger Zeitung«, odkraja na 4, pozneje na 8 straneh osmerke. Prinašala je po večini romane ‘ brez literarne vrednosti (1.1889. n. pr.: »Graf und Bettler oder: Die Tochter des Deserteurs«), razne ponatise, vmes tudi prevode. Zadnja stran je bila napolnjena na koncu navadno s smeš-nicami, v prvih letnikih najdemo na njej tudi pesmi, večinoma priložnostne; te so zaradi lokalnega značaja edino, kar je med prispevki zanimivega. Z 20. novembrom 1898 je »Marburger Zeitung« lastno prilogo ukinila in od takrat naprej namesto nje prinašala »Sonntagsblatt«, oziroma »Illustrirtes Sonntagsblatt«, ki je izhajal v Berlinu in radi tujega izvora za naš pregled ne prihaja v poštev. 19. »Š t a j e r s k i k m e t«: od junija 1894 do aprila 1895. Izdajal ga je kot'»svetovalca kmetom v političnih in gospodarskih zadevah« po enkrat na mesèc Leopold Kralik, urednik mu je bil E. Hinterholzer. Listič je zastopal nemške interese, kakor 1.1870. »Slobodni Slovenec« in pozneje ptujski »Štajerc«, s katerim ima tudi soroden fptogramatičeni) naslov. 20. »Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmann-sčhaft Cilli —' Urad n i list c. kr. celjskega okrajnega g 1 a v a r s t v a« : 1897—1902. 21. »A mtsblatt der k, k. B.e z i r k s h a upt m a n n-s c h a ft Rann, — U r a d n i 1 i st c. kr., b ré ž i š k e g a okrajnega glavarstv a«: 1897—1902, Oba ta izven-mariborska uradna lista je v navedeni dobi tiskala tiskarna sv. Cirila. 22. »V odi te 1 j v bogoslovnih veda h«: 4898—1916. Znanstveno glasilo profesorjev mariborskega bogoslovja. Ustanovil ga je dr. Fran Kovačič, ki ga je do 1909 tudi urejeval; pozneje je uredništvo prevzel dr. Fr. Ks. Lukman. List je nastal, da se ustvari nova možnost za gojitev in poglobitev znanstvenega dela med nami. »Ako hočemo veljati kot narod, moramo se tudi v znanstvu postaviti na lastne noge«, pravi urednik v uvodnem članku. Vsebuje poleg strogo bogoslovnih člankov važne zgodovinske in umetnostno-zgodovinske prispevke. Izhajal je četrtletno, zadnji letnik je ostal žal brez zaključne številke. ’ 23. »N a š dom«: 1901—1913, 1924 do danes. Ustanovljen kot štirinajstdnevna priloga »Slovenskemu gospodarju«, da mu pomaga v boju proti štajercijanstvu, se je 1908 osamosvojil in 1910 postal »glasilo slovenske mladine«. Koncem 1.1913, je začasno prenehal, po vojni pa nanovo oživel in izhajàl najprej v Celju (1922—1923), od 1924 pa izhaja zopet v Mariboru, sedaj kot mesečnik. Odgovorni uredniki (do prevrata): Edvard Jonas, Ferdo Leskovar, Anton Knez, Viktor Cenčič. 24. »S ü d s t e i r i s c h e P r e s s e«: 1901—1905. Nadomestilo za »Südsteirische Post«. Izdajal in urejeval jo je F. S. Šegula. 25. »Glasnik najsvetejših Src«! 1902 do danes. Nabožen mesečnik, ki ga je ustanovil Jakob Palir, takrat kaplan v Selnici. Z 21, letnikom (1922) se je preimenoval v »G 1 a s n i k presvetega S r c a J e z us o v e g a« in kot tak izhaja še sedaj. Od 1. 1925. mu je uredništvo v Ljubljani. 26. »Odmev iz Afrike«: 1904—1909. Misijonski listič, ki je prvo leto izhajal kot priloga h »Glasniku najsvetejših Src«, pozneje pa se je osamosvojil. Z L 1910. se je preselil v Ljubljano. 27. »Časopis za zgodovino in narodopisje«: 1904—1915, 1917 do danes. Glasilo Zgodovinskega društva v Mariboru, nastalo iz podobnih nagibov kakor »Voditelj«: da se ustvari primerno torišče za znanstveno delo. Do 1915 ga je urejeval prof. Anton Kaspret, sedaj ga ureja dr. Fran Kovačič. Najstarejši slovenski znanstveni časopis. 28. »A mtsblatt der k. k. Be zi rkshauptm an n-schaft Marburg -— Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva m arib or s k e ga«; 1905—1912. 29. »Š à 1 ji vi Me r k ur«1: 1905. Izšla samo ena številka, zà predpustni ples trgovskega kluba v Mariboru. 30. »S üd ö S t è r r é i p h is c h é Stimmen«: 1906— 1907. List je izhajal, po trikrat na teden in nadomestil prejšnjo »Südsteirische Presse«. Urejali so ga Matej Rajšp, Feliks Pirc in Franc Rakovič. Koncem septembra 1907 je prenehal, ker mu je tiskarna zaradi dolgov odpovedala tiskanje.. S tem je bil nemški list slovensko-konservativne smeri v Mariboru končno pokopan.1 — Obe tedenski prilogi, ki so jih prinašale »Südösterreichische Stimmen«, zabavna z naslovom »Sonntagsblumen« in gospodarska z naslovom »Praktische Mitteilungen für Gewerbe und Handel, Land- und Hauswirtschaft«; za-naš pregled ne prihajata v poštev. Prvi letnik zabavne priloge je sicer označen kot tisk Cirilove -tiskarne, Vendar lista niso stavili tukaj, ampak ga je tiskarna samò odtiskovala s pomočjo že izgotovljenih plošč, ki jih je prejemala iz Nemčije (Karlsruhe). Drugo leto je ta postopek poenostavila in si dala dostavljati kratko-malo natisnjene številke. Gospodarsko prilogo pa je sploh že od početka dobavljala na ta način, in sicer iz Stuttgarta. Oba lističa sta tako po izvoru kakor tudi po vsebini brez vsakega stika z Mariborom! zato ju v pregledu ne upoštevam. 31. »Streiflichter«: öd oktobra 1906 do marca 1907. Politično-satiričen mesečnik, ki ga je izdajal Leopold Kralik, urejal pa Norbert Jahn. 32. »M a r b u r g e r Presse«: od 1. decembra 1906 do 3. decembra 19Ö7. List je bil ustanovljen v zvezi z novo nemško tiskarno v Mariboru (Mostböck & Co.), iz opozicije proti hujskajočemu pisanju Kralikové »Marbufger Zeitung«. Izhajal je po trikrat na teden, kot »deutsches Organ für Untersteier-mark«, z nemško-liberalnim programom. Prenehal je radi pre-malega zanimanja med občinstvom. Urejal ga je Herman Krauth. 33. »N aznanila tiskar ne sv. Cirila in njene trgovine«: 1907. Ustanovilo jih je Katoliško tiskovno društvo kot cenik svoje trgovine z namenom; da jih izdaja po štirikrat na leto. Prva številka je izšla jeseni 1907 ■— prijava državnemu pravdništvu je datirana z 9. oktobrom. Ali je izšlo še več številk, mi pi znano. Kot urednik je podpisan Leo A, Brože. 34. »Gospodarske novice«: 1908—-1914. Prinašal jih je kot štirinajstdnevno prilogo »Slovenski gospodar« namesto »Našega doma«, ki je z 1.1908. postal samostojen. Namen jim je bil, pomagati kmetu s poučnimi spisi in ga vzpodbujati h gospodarskemu napredku. Z izbruhom vojné so prenehale. Uredniki: Ferdo Leskovar, Frànc Rakovič, Lavoslav Kemperle, Franjo Žebot. 35. »A 1 p e n 1 ä n d i s c h e V e r k e h r s - Z e i t u n g«: 1908—1914. List je začel izhajati v oktobru 1908, od kraja po enkrat, pozneje po dvakrat na mesec. Obravnaval je v prvi vrsti gospodarska vprašanja in tujski promet,' v zvezi s tem deloma tudi politiko; tendenca mu je bila nemško-napredna.Iz-dàjal ga je Franc Hawlik, knjigotržec v Lipnici; tiskal do 19Ì2 J. Mostböök, pozneje K. Rabitsch. 36. »Str až a«: od 19Ö9 do 9. februarja 1925, oziroma do 21. januarja 1927» Izhajala je kot »neodvisen političen list za slovensko ljudstvo« po trikrat na teden, z istim programom kakor »Slovenski gospodar«, le da namenjena predvsem izobra-ženstvu. Močno je poudarjala obrambo slovenstva na Spodnjem štajerskem (odtod naslov!) in je zlasti v deklaracijski dobi vršila važno nalogo. V oštrom strankarskem boju poprevratnih let je o priliki skupščinskih volitev 1925 bila ustavljena. Nadomestila jo je »Naša Straža« (18. februarja 1925), kicqpa jè — v štetju letnikov označena kot nov list — izhajala samo do 31. marca 1926, nato pa sé umaknila »Slovencu« kot skupnemu glasilu katoliških Slovencev. V januarju 1927 (o priliki oblastnih volitev). pa so izšle štiri številke zopet s prvotnim naslovom (»Straža«); označene so kot 19. letnik, kar kaže, da je oba letnika »Naše Straže« treba všteti. Odgovorni uredniki (do prevrata): Franc Rakovič, Viktor Cenčič, Lavoslav Kemperle, Franjo Že-bot,. Vekoslav Stupan. 37. »U n t e r s t e i r i s c h e V o lk sz e i tu n g«:' 1909—-1919. Ustanovil jo je Karl Rabitsch z nemško-napredno tendenco in jo tiskal v lastni tiskarni; ker pa je list (s tiskarno vred) slabo uspeval, ga je koncem 1910 prodal nemškim kršč. socialcem. V septembru 1911 je prešel zopet v napredne roke in izhajal nato kot »unabhängiges Organ der Deutschen Untersteiermarks«; dokler ga niso s 24. marcem 1912 znova kupili krščanski socialci. Tekom 1.1915. je prešel zopet V last Karla Rabitsčha, ki mu je z 2. novembrom 1918 (torej takoj po prevratu) spremenil podnaslov v »demokratisches Organ für daš Deutschtum des Unterlandes«, v oktobru 1919 pa list s tiskarno vred prodal pripravljalnemu konzorciju Mariborske tiskarne, ki pa ga ni več izdajal. Uredniki: Rihard Watzlawek-Sanneck, Karl Rabitsch, Vincenc Prangnér, Anton Kurzmann, Rudolf Baschel, Leon Slanitsch. 38. »M a r i e n g r ü s s e a u s Marburg«: 1910—1915. Izdajala jih je Marijina kongregacija učiteljic kot pismena obvestila članicam, ki se niso mogle osebno udeleževati mesečnih sestankov v samostanu šolskih sester. Tiskala jih je tiskarna sv. Cirila, zadnji dve številki (november 1915 in 1916) »Styria« v Gradcu. 39. »Ljubitelj krščanske umetnosti«: d 1914. Pobudo zanj je dal škof Napotnik, urednik in glavni sotrudnik mu je bil dr. Avguštin Stegenšek, ki mu je začrtal zelo širok in bogat delokrog: gojil naj bi zgodovino umetniških del in idej, skrbel za ohranjevanje starin, pospeševal sodobno umetnost, proučaval ljudsko umetnost. Izhajal je četrtletno, radi vojne žal samo eno leto. Bil je najlepši list, kar se jih je doslej tiskalo v Mariboru. Tiskala ga je tiskarna sv. Cirila. 40. »D e u t s c h e r Monta g«; od 10. decembra 1917 do spomladi 1919. Izhajal je kot »nationalsoziale (pozneje »völ-; kischsoziale} Montagszeitung für die Alpenländer« v založbi Karoline Kralikove, urejeval ga je do decembra 1918 Norbert Jahn, pozneje Alfred Sitzenfrey. List je bil pravzaprav pondelj-kova izdaja dnevnika »Marburger Zeitung« in kakor ta izrazito nemško-nacionalen. 41. »O b e r k ä r n t n e r V o 1 k s z e i t u n g«: od 1. septembra 1918 do marca'1919. Izhajala je po dvakrat na teden, v jsti založbi, z istim urednikom in istim programom kakor »Deutscher Montag«;'i: Il’{OA«£Ümjßö tjstBJClJeniUJ; Ž ^j ■--■ ■• f'ß ■'fsWtjfeifiivr - iv'-co:'-' q ' - ri&jmmt s:öä,;.;ö: _■ ij ■- ì :nso tp .... • ji$, £?8ofyži\' (?;oaVk i-jrj* xsei&gfek jif‘ /t^0q0i) %pmmv:; m,^ «ÉsìifèSS •féw;L vojno. Le, če upoštevamo tiste tri nemške časopise, ki so jih izdajali Slovenci in so bili pisani v njihovem duhu (»Südsteirische Post«, »Südsteirische Presse«, »Südösterreichische Stimmen«), se nemška krivulja za par let (1892—1897) dvigne nad slovensko.' Podobno razmerje iiam kaže tudi naslednji pregled, v katerem sem razvrstil'liste z ozirom na to, kako dolgo so izhajali; Navajam jih s številkami, s katerimi so opremljeni v prvem delu tega članka, in sicer tako, da so številke slovenskih časopisov tiskane polkrepko, številke nemških navadno, številke uradnih pa oklenjene ž oklepaji. Izhajali so (v Mariboru): manj ko eno leto: 5, 6, 7, 16, 17, 19, 29, 31, 33 in 41 — skupaj 10 časopisov, 6 slovenskih in 4 nemški; 1—5 let: 4, 9, ,11, 24, 30, 32, 39 in 40 — skupaj 8 časopisov, 3 slovenski in 5 nemških; 5—10 let: 8, 10, (20), (21), 26, (28), 34, 35, 37 in 38 — skupaj 10 časopisov, 4 slovenski, 3 nemški in 3 dvojezični; ' več ko 10 let:o(l), 2, 3, 12, 13, 14, 15, 18, 22, 23, 25, 27 in 36 — skupaj 13 časopisov, 9 slovenskih, 3 nemški in 1 večjezičen. Važna je predvsem zadnja skupina, kajti časopisi, navedeni v njej, so s svojim dolgotrajnim izhajanjem brez dvoma dokazali, da so zanje v Mariboru dani primerni življenjski pogoji, oziroma, da ravno oni najbolj odgovarjajo tukajšnjim razmeram in potrebam. Zanimivo je pri tem, da so med vso to trinajstorico samo trije nemški časopisi, in še od teh je eden (»Südsteirische Post«) bil glasilo Slovencev. Naj sledi končno še kratek pregled glede na vsebino obravnavanih časopisov. Da so med njimi 4 dvojezični uradni listi, sem že omenil. Med slovenskimi časopisi najdemo 4 znanstvene, 2 pedagoška, 2 leposlovna, 2 humoristična, 6 političnih (2 od njih z nemškim pravcem), 3 gospodarske, oziroma reklamne in 3 nabožne; med nemškimi pa 1 zabavnega, 2 humoristična, 9 političnih (3 od njih s slovenskim pravcem), 2 gospodarska in 1 nabožnega (»Mariengrüsse« šolskih sester). Kakor vidimo, se je mariborsko nemštvo v prvi vrsti, skorajda izključno izživljalo v politiki, dočim so Slovenci razen tega gojili tudi druge panoge, zlasti znanost. Leta 1914., torej ob zaključku naravnega razvoja, preden so še izjemne vojne razmere ta razvoj nasilno prekinile, so Slovenci v Mariboru izdajali kar tri znanstvene časopise, dočim Nemci v vseh šestih desetletjih niso izdajali niti enega. Vse to kaže, da je v Mariboru nemško časopisje tako številčno kakor tudi vsebinsko zaostajalo za slovenskim. Glavni vzrok temu je bilo pač — kakor sem ugotovil že v lanskem članku — dejstvo, »da je nemštvo v Mariboru bilo takorekoč brez tal in kulturno mrtvo, ker je za zemljo, sredi katere je živelo, predstavljalo tuj element in bilo zato z njo brez živega stika; soodločala pa je brez dvoma tudi bližina nemških kulturnih središč, predvsem Gradca, ker ni imelo smisla, v provincialnem mestu ustanavljati lastna literarna glasila.« Slovensko časopisje je imelo svoje naravno zaledje v vsej Slovenski Štajerski, za katero je Maribor predstavljal duševno središče, zlasti od 1. 1859. naprej, ko je postal sedež lavantinske škofije. Kakor je prvi list, ki ga naš pregled navaja, neposredno zvezan s prenosom škofijske stolice, tako je tudi velik del slovenskega časopisja s tem prenosom vsaj posredno v zvezi. Skoraj vse slovenske časopise, ki so izhajali po 1.1885., je tiskala tiskarna sv. Cirila, last Katoliškega tiskovnega društva, precej teh časopisov pa je Katoliško tiskovno društvo tudi zalagalo. Vsega tega bi skoraj gotovo ne bilo, ko bi Maribor ne bil središče škofije in kot tako ne združeval v sebi številne in izbrane slovenske duhovščine. Brez bogoslovja in njegovih profesorjev bi ne bilo ne »Voditelja« ne »Ljubitelja«, kajti oba ta lista sta bila ustanovljena od profesorjev tega zavoda, ne bilo pa bi najbrž tudi »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, kajti pobudo za Zgodovinsko društvo, ki »Časopis« izdaja, je dal istotako bogoslovni profesor dr. Fran Kovačič. Vse to kaže, da je razvoj slovenskega časopisja v Mariboru bil v veliki meri posledica razmer, ki jih je s preureditvijo lavantinske škofije ustvaril škof Slomšek, kaže pa obenem, kako pomembno je to Slomškovo delo bilo za ohranitev spodnještajerskega slovenstva. Odraža pa se navedeno dejstvo tudi v časopisju samem, v njegovem enotnem — seveda tudi enostranskem — značaju: v politiki popolnoma prevladuje konservativna usmerjenost, v ostalem pa je razmeroma močno poudarjena cerkvena in nabožna stran. Kar je bilo drugih poskusov, so ali imeli za Maribor samo prehoden pomen (»Slovenski narod«) ali pa bili tujerodni (»Slobodni Slovenec«, »Štajerski kmet«) in kot taki za Slovence brezpomembni. Do tega, da se ločitev duhov izvede tudi v slovenskem mariborskem časopisju, je prišlo šele po prevratu. Stifist. Dizma. Piti, piti 6rez nehanja, ni Udar ni dono tj mu g tadito. Ji Ro Rončno misti: Zdaj Bol Raj ugteda? JCup odpadRoo. ulovo društvo. Dizma. Jlovo društvo veteranov ? ‘Da, starino treßa zßratil Jn so zßrati se stovesno marißorsRi — titerati....... SJuöitejni čtanRar. Dizma. ' ‘Use, Rar je oßfefnic stavnih: Zvoingti, Soethe, Jlvguštin, vse preštet naprej je davno in si preračunif o Din. Ehscerpira, jußifira : spet Bo honorarčeR nov l Jn si misti: JCaRa sreča, da totiRo mož je stavnih In totiRo — teRsiRovl Jadrno Beži moj gtas: naj totaži te v ßrtdRosfi, opominja v vese tosti: jadrno gre mimo čas. Zvon. Si- Ji. Žira, Ri o Botesti zdi te6i morda se 6rezRončna, drugemu je svetta, sofnčna in Rot hip mu od6eži. ^Prekmurje." S an fi o Samec. STišina mrtva . . . Se o vrfìéR topoti šepečejo o neutešent bolesti. Ut nisem čutit še n iß/er nißotl bot] sitne je, ßo na preßmursßi cesti. SJZiRogar ni, da mi srce ufófi — SFCaß moglo ur tesnobo bo prenesti, Ri ravnajo z menoj povsod oRofi, oseb mojib potov spremtjeoaoci zvesti ? O meni je, Ro da ia zemtja joče, Rer jo taRó tepó usod udarci, da večno prazne so nje borne Roče / Otroci njeni, še napot dečarci, o svei morajo za svojce gtadujoče, da spel domov se vrnejo Ro starci l STlesto o večerni uri. Sla n G o Samec. ‘Večerni sij nad mestom izgoreva o poRojnost ur. Ri med zidovjem utripa otožna osa. Od Ripa te do Ripa z zvonila pesem trudno ji odpeva. SPraznota utic v mraR pošastno zeva. SR.az o Ren pa se fuč sRrivnostna usipa na mrzfa ita in se previdno tipa v daljavo, Ri se o pfašč noči odeva. SJTlolčijo p or Ri vsi in trgi prazni. ‘O njifi so potiRniti življenja RriRi, Ri jifì zlomita ura je bojazni. Se dimniRi pa stolpi in zvoniRI zdé Ro straRotno žive se priRazni na - ugaslega življenja motni stiRi l General Maister: Stavke (itrajid) železničarjev ob prevrata v območju Maribora. Komaj so se prve množice vojaštva privalile ž železnico v naše kraje, so že nemški železničarji spoznali, da jih nujno potrebujemo za gladko odvažanje transportov in so začelr pomembnost svoje službe prav spretno izkoriščati. Ob vsaki količkaj prikladni priliki so ustavili delo, a na sledečih pogajanjih razen drugega zahtevali zlasti zvišanje deleža za prehrano. Nas te zahteve niso nikdar ovirale, da se ne bi hitro sporazumeli z železničarji, ker proti njim nismo skoparili z živili, samo, da so tekli vlaki. Prve stavke po prevratu, posebno one ob času transportov, so me precej vznemirjale. Ko sem pa prepoznal taktiko nemških železničarjev in so se začele stavke prepogosto uporabljati, je izgubilo to, sicer resno in tehtno bojno sredstvo, zame vso veljavo. V mojem območju so izbruhnile v prvih tednih po prevratu sledeče stavke železničarjev: 2. novembra. Strojevodje so odklonili opoldne vožnjo iz Maribora proti Zidanemu mostu, ker jih je po postajah občinstvo psovalo, Narodne straže pa so jim grozile z orožjem. V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu na nemško besedo niti živil niso dobili. Sporazumeli smo se kar hitro in so strojevodje od 14. ure dalje zopet vozili po tej progi. Za njih varnost sem odslej vsakemu iz Maribora proti Avstriji ali Madžarski odhajajočemu stroju dodedil, seveda samo do meje, dva vojaka, ki sta skrbela tudi za prehrano vsega vlakovnega osebja. Razen tega je mariborskim železničarjem nakazal kontrolor Pregelj iz Ljubljane tri vagone moke, dr. Lajnšič pa jim obljubil, da bo po potrebi zalagal njihovo živilsko skladišče. 3. novembra smo imeli o zadevi osebne varnosti vlakovnega osebja razgovor, ki so se ga udeležili zastopniki nemških železničarjev in poslanec Wastian, centralni inšpektor J. ž. Zatloukal Franc ter poveljnik ekspoziture vojaških transportov, kapetan Töpfer, od Slovencev pa razen mene dr. Rosina in revident Ki-tak. Z ozirom na izredno težki železniški promet zbog vedno se množečih vojaških transportov smo se pogodili, da naj se pod zaščito mojih varnostnih odredb nadaljuje vsa železniška služba neizpremenjeno po starih predpisih. 4. novembra. Po ropanju na Pragerskem niso mogli razkropljeni madžarski vojaki dobiti prostora na vlakih, zato so peš nadaljevali ob železnici pot proti domu in med potjo obstreljevali v njihovi smeri vozeče se vlake, da bi jih ustavili in nanje poskakali. 5. novembra je zadel tak strel madžarskega strojevodjo v roko. Takoj se je vse madžarsko vlakovno osebje uprlo in odklonilo vožnjo od Čakovca dalje proti Pragerskemu. Verjetno je bilo, da bi se ob ponovnem zastoju vlakov še povečali ropi na Pragerskem. Zato sem takoj, ko mi je višji revident Mohorko o stavki poročal, od madžarskega stavkinega odbora v Čakovcu zahteval razgovor na železniški postaji v Središču in se odpeljal tja z dvema častnikoma in dvema madžarskima pomirjevalcema. Razgovor je bil kratek in uspešen. Madžarskemu stavkinemu odboru sem pojasnil, da je madžarskega strojevodjo obstrelil sam njegov rojak, podvojil sem vlakom straže, vlakovnemu osebju pa zagotovil hrano, pijačo in tobak. Prav posebno sta pripomogla k hitremu sporazumu moja madžarska pomirjevalca. Čez dve uri je bil promet zopet v redu. Na železniške postaje Moškanjce, Ormož in Središče sem odredil močnejše častniške straže, ki so se 5. novembra ob 9. uri odpeljale s posebnim vlakom na svoja mesta. 8. novembra. Že 2. novembra sem dal nekaj vhodov v delavnico in kurilnico zapreti, druge pa stražiti, da se ne bi kaj odneslo, kakor se je to nameravalo prejšnji dan. 8. novembra je neki železničar z vso silo tiščal skozi tak zastražen vhod. Srbski stražnik ga ni pustil skozi in ko je hotel železničarja zaradi vsiljivosti slednjič aretirati, je ta zbežal. Stražnik sicer ni uporabil orožja, pač pa mu je še iztrgal uro z verižico in jo oddal poveljniku straže. Zaradi tega dogodka se je ob 9. uri v delavnici in kurilnici ustavilo vse delo, a ob pol 10. so se zglasili pri meni vodja socialdemokratov Suppanz, dr. Mravlag in ' inšpektor Husnik Stanislav. Suppanz mi je sporočil, da bi železničarji radi sami z menoj govorili. Zato sem se odpravil v delavnico. Na dvorišču je čakalo železniških delavcev in njih rodbinskih članov gotovo štiri tisoč. Po mojem govoru smo se prav po prijateljsko razšli. Železničar je dobil seveda uro nazaj, za pomirjenje pa vsi skùpaj moke in mašti. Popoldne se je delo nadaljevalo. 12. novembra. Ta dan se je proklamirala avstrijska republika. Ob 14. uri so ustavila delo vsa železniška službena mesta v Mariboru v prvi vrsti iz simpatije za Avstrijo, obenem pa kot protest proti slovenskemu železniškemu nadzorniku v Mariboru, revidentu Kitaku in železniškemu vodstvu v Ljubljani, Stavkarji so zahtevali: 1. uradovati se sme samo v nemškem jeziku, 2. slovenski železniški uradniki — zaupniki Narodnega sveta — se ne smejo vmešavati v službovanje nemških železniških uradnikov, 3. zvišati se mora odmera živil. Zaradi te stavke je vodstvo J. ž, v Ljubljani po dogovoru z generalnim ravnateljstvom na Dunaju še isti dan z naredbo št. 1120 f brzojavno obvestilo vse podrejene postaje, da ostane za tedanjo prehodno dobo nemščina kot prometni jezik na železnici. Ta naredba je bila z ozirom na prometno varnost nujno potrebna, ker na vsem spodnještajerskem železniškem omrežju ni bilo niti 10 prometnih uradnikov, ki bi bili lahko uradovali po slovensko. Stavka je trajala res samo eno uro, je pa vendar odkrila, da so se bili začeli socialno-demokratski železničarji bolj in bolj obračati na nemško nacijonalno stran. 14. novembra. Ob 16. uri ste ustavili delo kurilnica in delavnica. Šlo je za prehrano. Za pol 18. sem se napovedal v delavnico. Povabil sem seboj okrožnega načelnika drja Lajnšiča, župana drja Schmide-rerja, a dr. Rosina se je sam pridružil. Delavnica je bila polna. Vsi štirje smo govorili in zopet zagotovili moke in masti, ker delavci za svoje težko delo res niso dobivali zadosti živil. Drugo jutro so zopet delali. 29. novembra. Razne upravne preureditve po Spodnjem Štajerskem, ki jih je izvedla ljubljanska vlada, zlasti odpustitev sodnikov in upravnikov glavne in kolodvorske pošte v Mariboru, najbolj pa naši vojaški uspehi, so mariborskim Nemcem dovolj jasno pričali, da se naša moč in vodstvo v mestu nista le vzdržala, temveč se hitro celo utrjala. Razen razorožitve mestne Schutzwehr je mariborske Nemce najtežje udarila naša osvojitev Špilia. ker so dobro vedeli, da pomeni vojaška zasedba jezikovne meje nad Mariborom zanje stalno izgubo mesta. Lastnega vojaštva naši Nemci niso več imeli. Iz Gradca ali od drugod jim zaenkrat tudi še ni bilo pričakovati oborožene pomoči. Zato so se v skrajni sili odločili, da izkoristijo mlado pobratimstvo s socijalno-demokratskimi nemškimi železničarji, — edina opora, ki jim je še ostala kot nadomestilo za nekdanjo brezmejno mogočnost. 28. novembra zvečer so imeli, kakor smo pozneje izvedeli, zaupniki mariborskih Nemcev in socijalnih demokratov sejo, na kateri se je spričo nujno utemeljene zahteve Nemcev sklenilo, da prično železničarji 29. novembra stavkati. Magistratu in sploh mariborskim Nemcem so bili železničarji to uslugo obsebi umevno dolžni, saj je bila prav na dan nameravane stavke določena slovesna zaobljuba njihovega voditelja, bivšega avstrijskega državnega poslanca Suppanza, za drugega mariborskega podžupana. Župan dr. Schmiderer je na seji zaupnikov socijalnim demokratom tudi obljubil, da jih bo med stavko mesto zalagalo z živili in denarjem. Zavezniki sp bili trdno prepričani, da bo segla stavka vsaj do Zidanega mosta, ker so bile postaje, kurilnice in progovne sekcije J. ž.; v veliki večini še v nemških rokah. Z ustavljenim železniškim prometom na progah vsega Spodnjega Štajerskega pa so upali, da presekajo mojo zvezo iz Maribora na ven in tako povzročijo v mestu splošno zmedo, ki naj bi zrušila mojo vojaško moč in s tem vendar še rešila Maribor Avstriji. 29, novembra ob pol 10. je nekdo, ne vem od kod, ves razburjen telefoniral, da se pripravljajo železničarji za splošno stavko. Takoj nato mi je policijski komisar dr. Senekovič že ustno poročal: Železničarji so sklenili, da bodo stavkali, ker je naša vlada odpustila nemške sodnike in poštne nameščence. Odposlanci da pridejo opoldne s posebnimi zahtevami k meni, železničarji pa da so pripravljeni na daljšo stavko. Dasiravno mi je bila stavka železničarjev zelo neprijetna, sem imel vendar takrat že tako močno in dobro vojaštvo, da bi bil kos še hujšim dogodkom. Za prehrano mesta je bilo tudi še za mesec dni zaloge. Popoln zastoj v železniškem prometu pa bi mi bil vseeno skrajno nevaren, ker sem nameraval vprav takrat zasesti nekaj oddaljenejših zame važnih postojank na avstrijski meji. Samo s slovenskim mariborskim železniškim osebjem pa, kakor ob prevratu, tudi sedaj ne bi bilo mogoče vzdržati za to potrebnega prometa. Zato sem telefoniral v Ljubljano kontrolorju Preglju, če bi bilo mogoče od tam dobiti pomožno osebje za slučaj stavke. Kontrolor Pregelj mi je brez pomisleka zogotovil, da dobimo pomoč najkasneje 12 ur potem, ko jo bomo zahtevali. Nato sem odredil strogo pripravljenost vsega mariborskega vojaštva. Tudi komisar dr, Senekovič je vse ukrenil za policijsko četo. Kmalu po 12. uri se je zglasilo v moji pisarni večje odposlanstvo železniških in poštnih uradnikov, med njimi tudi dve ženski. Vsi so bili prav borbeni. Zahtevali šo: da se odpravijo vojaške straže ob delavnici in kurilnici; da se zopet namesti sodnijsko in poštno osebje, ki se je prejšnji dan odpustilo; da se odstranijo slovenski železniški nadzomiški uradniki in še več takega. Poudarili so, da se je stavka v Mariboru že začela in da se razširi po vsem Spodnjem Štajerskem, če se takoj ne ugodi njihovim zahtevam, ali se vsaj ne zagotovi izvršitev. Jaz sem upravičenost tè železničarske stavke, ki je nastala iz zgolj nemško nacijonalnih nagibov, odklonil in odposlanstvo odslovil. Revident Kitak je o pričetku stavke obvestil kontrolorja Preglja v Ljubljani in prosil za obljubljeno pomoč. ; Pol ure potem so močne vojaške straže zavarovale delavnico, kurilnico in vse druge železniške objekte v Mariboru. Mariborske in obmejne Slovence je ta stavka silno prestrašila. Veliko jih je hotelo zapustiti stalna bivališča, ker se je splošno govorilo, da udari avstrijsko vojaštvo čez Špilje na Ma-ribor. Nemci, ki so se po razorožitvi Schützwehra poskrili, so se pa začeli kazati po ulicah kar v gručah. To stavko je odredil delavski svet zbornice, čegar člani so bili Brdnik Jožef, Hlawaczek Maks, Kašper Jaroslav, Maček Ludvik, Majer Franc, Nahtigal Jožef, Satzinger Tomaž, Strniša Alojz. Nemški stavkarji so pregnali iz službe tudi one železničarje, ki niso hoteli stavkati. Centralni kretniški mojster Amberger je na bločni pripravi na koroškem kolodvoru prerezal dovodni kabel Za električni tok. Zaradi tega zločina dve noči na vseh treh mariborskih kolodvorih niso delovale varnostne naprave. Poškodbo je popravil 1. decembra brzojavni mojster Perme Davorin. Opombe vredno je, da se trije železniški uradniki italijanske narodnosti iz Južne Tirolske niso pridružili stavkarjem, temveč se takoj priglasili v službo, enako tudi namestnik načelnika glavnega kolodvora, Nemec inšpektor Hauswirth Jožef, ki pa zaradi popolnega neznanja slovenščine ni mogel opravljati svojega posla. Nasproti pa je bila značilna nerazsodnost in narodna mlačnost precejšnjega dela slovenskih železničarjev iz delavnice in kurilnice, ki šo potegnili z nemškimi tovariši, dasi so dobro vedeli, da je stavka naperjena proti Slovencem. Iz vojaške službe smo vse železničarje takoj oddali mariborski železniški upravi, med njimi narednika Konečnika Viktorja (strojevodjo). Po izbruhu stavke so prevzeli v Mariboru službo sledeči uradniki: Na glavnem kolodovoru revident Kitak; pomočniki so mu bili adjunkt Zapečnik Ivan, asistent Regoršek Karel in Wurzinger Ivan. Na koroškem k o 1 o d v o r u revident Plantan; ostala sta v službi še postajni odpravnik Rataj Nikolaj in blokovni slu-ga Močivnik Anton. Na tezenskem kolodvoru sta bila že pred stavko v službi Slovenca adjunkt Majcen Franc in asistent Perme Mirko. Zaradi pomanjkanja prometnih uradnikov pa se je postaja Tezno začasno opustila. Majcen in Perme Sta odšla na glavni kolodvor, ostal pa je tam lojalni Nemec Klantscher, ki je skrbel, da se ne bi dogajale sabotaže. V materijalnem skladišču revident Jarh Franc. Večjo težavo je delala delavnica in kurilnica. Iz-' med vseh mariborskih ustanov J. ž. ste bili ti dve najbolj protislovenski. Inženirji, uradniki in delovodje sami zagrizeni Nemci. Slovenskih uradnikov sploh niso pripuščali v to službo. Med boljšimi delavci je bilo sicer res nekaj narodno zavednih Slovencev, a tem se nikoli ni odkazalo vodilnega mesta, da ne bi mogli kakorkoli uplivati na svojo delavsko skupino. Nemški nižji delavci so bili večjidel socijalni-demokrati, toda Slovencem neprijazni. Pred stavko je bilo v delavnici vsega osebja okrog 1600. Delavnica je torej ostala po stavki brez vodstva. Zato sem ustanovil Delavniški nadzorstveni svet, čegar člani so bili Čeh inženir Sapak Anton, adjunkt Rajh Mirko, delavci Cerinšek Ivan, Dekleva Urban, Gajšek Ivan, Vokač Feliks. Na poziv tega sveta se je vrnilo v delavnico sicer nad sto Slovencev, vendar se pa z delom še ni dalo začeti, ker so vsi strokovni delavci stavkali in so stavkarji kotle in stroje pokvarili, važnejše dele in orodje pa odnesli. V k u r i 1 n i c i je bil med uradniki adjunkt Jager Gregor edini Slovenec in še ta že nekaj mesecev pred stavko bolan. Zato je izvedel o nji šele zvečer. Drugo jutro je našel v kurilnici, kjer je bilo zaposlenih navadno do 1500 oseb, samo strojevodno Veršiča Ivana, ključavničarja Lebena Franca in mizarja Mlinariča Ivana. S pomočjo teh je sicer privabil 28 delavčev, a seveda vse premalo tudi za samo delen obrat. Razen tega so stavkarji pokvarili vse lokomotive, ki so se med vojno tako že do skrajnosti izrabile. Nekatere poškodbe so naši zasledili šele pod parnim pritiskom. Kljub tem obupnim razmeram je adjunkt Jager s svojimi pomočniki že do večera popravil in spravil v tek en stroj, potem pa vsak dan nekaj. Vse te stroje je od koroškega kolodvora na glavni kolodvor spremljal progovni mojster Ramelli pod vojaškim varstvom. V noči od 1. na 2. decembra so stavkarji pri kurilnici prevrnili popravljeno in za vožnjo namenjeno lokomotivo v kanal. Med strojevodji, ki jih je poslala Ljubljana za prvo pomočF j je bilo nekaj nezanesljivih in so se ti takoj po prihodu v Maribor j izjavili, da se pridružijo stavkarjem. Zato sem jim zabranil izhod. I iz kurilnice, hrano pa so dobivali od vojaštva. Zaradi nastalih razmer se je zbralo ob 14. uri v Narodnem domu precejšnje število narodnih železničarjev in tudi nekaj jugoslovenskih socijalnih demokratov. Vsi so se izrekli proti, neupravičeni nemško nacijonalni stavki in se v znamenje protesta odločili, da začno takoj s službo. Zahtevali pa so, da se odrinejo glavni nemški in nemčurski hujskači, kakor se je to zgodilo že na drugih uradih v Mariboru, in da se. zadostno zastražijo železniški objekti. S to napisano resolucijo so prišli k meni ob pol 16. uri skladiščnik Cesaree Alojz, kurjač Slomšek Franc in višji sprevodnik Šterbak Jakob. Pridružil se jim je dr. Rosina, ki je bil tudi na njihovem sestanku. Odposlanci železničarskega shoda so ponovno obljubili vso svojo pomoč, se vrnili k tovarišem v Narodni dom in z njimi takoj odšli na svoja službena mesta. Pobudo za ta shod je dala Zveza jugoslovanskih železničarjev, z največjo vnemo pa si je prizadeval zanj višji sprevodnik Rebolj Anton. Med 14. in 15. uro so dobile spodnještajerske postaje sledečo brzojavko: »An alle Stationen von Marburg bis Steinbrück, von Marburg Nro 2908 f. — hier seit 12 Uhr Mittag Generalstreik. Ersuche bei Fahrkartenausgabe darauf Rückricht zu nehmen. — Keifl.« Inšpektor Keifl Ivan je bil postajni načelnik na glavnem kolodvoru. Kljub tej brzojavki, ki je bila očiten ukaz za splošno stavko na Spodnjem Štajerskem, se postaje na progah Maribor—Zidani most in Pragersko—Središče niso pridružile mariborskim stav- karjem. Stavkalo pa je osebje na progi Maribor—Špilje—Radgona—Ljutomer. Ob 16. uri se je zglasil v moji pisarni Nahtigal Jožef. Tega so železničarji sploh k meni pošiljali s prošnjami in pritožbami, ker mu je gladko tekla slovenska beseda. Bil je pa seveda član društva nemških socijalnih demokratov. Prigovarjal mi je, da bi se začel pogajati s stavkinim odborom. Jaz pà sem poudaril, da stavkinega odbora vobče ne priznavam, a samovoljno in neupravičeno ustavitev dela železničarjev da imam za prostovoljno odpoved službe, kakor prejšnji dan pri poštnih nameščencih. Zato dobe zopet službo samo oni, ki sprejmejo naše pogoje. Če jim je to prav, naj mi sporoče, toda po navadnih odposlancih, ne pa po stavkinem odboru. Kontrolor Pregelj je že ob pol 13. uri pozval nekatere postaje od Ljubljane do Zidanega mosta, da naj se slovenski železničarji prostovoljno javijo na pomoč Mariboru, Z ljubljanskega glavnega kolodvora so se. zglasili uradniki Petek Emil, Pustolemšek Franc in Škof Franc, nadpremikač Gosar, več pre-mikačev in drugega osebja, ki so vsi skupaj že ob 16. uri od-drčali s posebnim vlakom proti Mariboru. Kako veliko je bilo navdušenje med slovenskimi železničarji za Maribor, izpričuje jasno postaja Zidani most, kjer so se pridružili Ljubljančanom uradniki Punčuh Mirko, Roglič Ivan in Žekar Franc in cela vrsta premikačev. Na Zidanem mostu je ostalo tako malo železniškega osebja, da so morali na tamkajšnji postaji uvesti 24 urno službo, ki so jo pa delali ostali že-lezničarji brez mržnje. Na Pragerskem je vstopil revident Gornik. Kako je v Mariboru, niso mogli na tej postaji nič določnega izvedeti. Radi gotovosti je. spremljal vlak od Pragerskega dalje oddelek tamkajšnje vojaške kolodvorske straže. : Na zadnjo postajo pred Mariborom, v Hoče, so se pripeljali ob pol 22. uri. Tam jim je načelnik postaje Jeras razložil, da nima z Mariborom že vse popoldne nobene zveze, ker so bržčas brzojavne in telefonske žice potrgane. Železniški most čez Dravo je baje poškodovan. Najel je voz, ki je odpeljal dva uradnika po cesti v Maribor, da bi revidenta Kitaka obvestila, da se bliža pomoč. Vožnjo pa je nadaljeval tudi vlak, ki se je pa zaradi popolne teme iz previdnosti peljal le s hitrostjo’pešca. Pred strojem sta svetila dva železničarja. Izkazalo se je, da so bile govorice o poškodovanem mostu izmišljene. Na mariborsko postajo sta se pripeljala ob 24. uri obenem vlak in voz. Železničarje-prostovoljce sem čakal na glavnem kolodvoru. Ko so poskakali iz vlaka, smo si stisnili roke in si pogledali v oči — in že smo verovali drug v drugega. In ko so po mojem kratkem pozdravu prisegli: »Tu smo in tu ostanemo!« sem vedel, da čutijo ti moji novi pomočniki za našo zemljo in njene meje enako, kakor smo čutili 1. novembra jaz in moji mariborski prostovljci, ki smo tudi prisegli: »V Mariboru smo in v Mariboru ostanemo -— živi ali mrtvil« Stroj, ki je bil pripeljal pomoč, so stavkarji 30. novembra med zgodnjo vožnjo z glavnega kolodvora v kurilnico petkrat naskočili in'ga skušali ustaviti. Vseh petkrat pa jih je spremno osebje, med katerim sta bila tudi dva uradnika, tako odločno odbilo, da so opustili pozneje vsak boj z našimi železničarji. Ob 7. uri je adjunkt Roglič v spremstvu vojaške patrole privedel blagajnika, višjega revidenta Kofflerja Alberta, iz stanovanja na glavni kolodvor. Koffler je brez obotavljanja izročil blagajniške ključe revidentu Kitaku. Iz Gradca se je ta dan pripeljal majhen poseben vlak. Pred povratkom ga je poveljnik straže na glavnem kolodvoru poročnik Malenšek Alojz preiskal in našel v službenem vagonu zaboj, ki ga je adjunkt Majcen prepoznal kot ročno blagajno za izplačevanje transportne nagrade železniškemu osebju na koroškem kolodvoru. Blagajna, ki so jo hoteli z denarjem vred spraviti v Gradec, je ostala v Mariboru. Od prometnikov, ki jih je ljubljansko nadzorništvo z drugih postaj pošiljalo v Maribor na pomoč, so se porazdelili na glavni kolodovor: 30. novembra adjunkt Pustolemšek Franc in Škof Franc, oba iz Ljubljane. 1. decembra za načelnika višji revident Štefin Karel, dotedanji vodja velike vojaške postaje v Zalogu, revident Petek Emil in adjunkt Šircelj Franc, oba iz Ljubljane, asistent Princ Jože in adjunkt Žekar Franc z Zidanega mosta. na koroški kolodvor: 2. decembra revident Suhadolnik Ivan iz Ljubljane, adjunkt Habjan Rok iz Trbovelj in postajni odpravnik Oset Franc, na progi Maribor — Ljutomer: 1, decembra in sicer v Špil ju adjunkt Cajnko Alojz in Punčuh Mirko, v Radgoni adjunkt Kovačič Lojze, v Ljutomeru adjunkt Komac Karel. Višji revident Štefin je 1. decembra takoj po prevzetju na-čelniške službe na glavnem kolodvoru pozval kolodvorske uslužbence na delo. Od 1000 se jih je priglasilo nad 400, Ker pa nam je šlo za prvo silo zlasti za Osebni promet, je izbral samo za to službo uporabno in res zanesljivo osebje. Slovenski železničarji, kar jih je v začetku tudi stavkalo, so se čez dan skoro vsi javili nazaj v službo, ker. so videli, da je naša pomoč od zunaj trdno zasedla glavni kolodvor. Ta dan je načelnik Štefin že odposlal osebne vlake proti Ljubljani in Čakovcu in jih tudi sprejemal iz teh smeri. Promet se je torej začel, s tem pa se tudi preprečil glavni namen stavke. Proti večeru je bila postaja že dobro zasedena z zanesljivim železniškim osebjem. 1. decembra dopoldne se je zbralo okrog 20 železniških uradnikov iz Maribora in okolice v čitalniški sobi Narodnega doma na posvetovanje, kako bi se na spodnještajerskih železniških progah strl upliv nemškega uradništva in dunajskega generalnega ravnateljstva. Revident Jeras je predlagal: 1. za načelnike postaj, kurilnic, progovnih odsekov in delavnice v Mariboru naj se postavijo takoj odločni slovenski uradniki; 2. vse železniške proge na ozemlju, ki je je zasedlo naše vojaštvo, se podrede prometnemu nadzomištvu v Ljubljani. Zborovalci so sprejeli predlog brez debate in ga izročili inšpektorju Vrečku, meni pa je revident Kitak o seji osebno poročal. Za premikanje vojaštva in za zvezo z Ljutomerom in Prekmurjem je bilo nujno potrebno, da sem dobil v posest progo Špilje—Radgona. Špilje sem že zasedel, a 1. decembra je prišla po načrtu vrsta na Radgono. Ker pa So morale priti v zanesljive roke tudi železniške postaje, sem se dogovoril z železniško upravo, da se obenem z vojaško zasedbo Radgone postavijo slovenski uradniki za načelnike na postajah Špilje, Radgona in Ljutomer. Naročilo za to izvedbo je dobil adjunkt Roglič. Vojaškemu transportu za Radgono, ki je štel 140 mož mai riborskega pešpolka in mu je bil poveljnik poručnik Zeilhofer Beno, se je pridružil adjunkt Roglič z določenimi železniškimi uradniki in drugim pomožnim osebjem. Radi pokvarjenega stroja se je odpeljal transport s triurno zamudo ob pol 13. Postaje na progi Špilje-Ljutomer so se, kakor že omenjeno, pridružile stavki. Zato je adjunkt Roglič, da bi lažje izvršil naročilo, brzojavil postajam te proge, da se pripelje zvečer »Streikkommissionszug«, — vlak s stavkinim odborom — in da naj čaka vse železniško osebje na postajah. Poručnik Zeilhofer pa je telefoniral takrat še avstrijskima stražnima poveljstvoma v Cmureku in Radgoni, da naj bo vse pripravljeno za oddajo orožja. Rogličev domislek se je obnesel in je šlo s primernim poudarkom vse gladko. V Š p i 1 j u je namestil za postajnega načelnika revidenta Rudello, ki je bil tam že kot vodja prometne ekspoziture. V C m ur e k u so vsi železničarji takoj obljubili zvestobo Jugoslaviji. V Radgoni, kamor so se pripeljali šele ob 20. uri, pa so čakali župan Kodolitsch Ozvald, podžupan dr, Kamniker Franc, avstrijski podpolkovnik Sedlak in veliko drugih ter so protestirali proti prihodu našega vojaštva in slovenskih železničarjev. Adjunkt Kovačič Lojze je kljub protestu prevzel na-čelništvo postaje. Poručnik Zeilhofer mu je pustil na postaji stražo, sam pa je z oddelkom odkorakal v mesto. Načelniku Kovačiču sta bila v pomoč radgonska železniška uradnika Slovenca adjunkta Pavline Karel in Kolenc Ivan. V Ljutomeru je Roglič postavil za načelnika postaje adjunkta Komaca Karla. S tem je izvršil Roglič svojo nalogo in se še v isti noči s spremnim osebjem odpravil nazaj v Maribor, kamor je dospel zaradi poškodovanega stroja z dvajseturno zamudo. Jorasova resolucija je bila kakor nalašč za moje namera-vane zasedbe na jezikovni meji in sem jo zato tudi ja? iz tehtnih vojaških razlogov posebno nujno podprl pri inšpektorju Vrečku in pri ljubljanski vladi, ki sta jo sprejela oba v. celoti. Že 2, decembra je poverjenik za promet dr. Pestotnik v imenu vlade z odredbo 20 f razglasil, da so od tega dne vse železniške postaje od nas zasedenega ozemlja podrejene železniškemu nadzorništvu v Ljubljani.. Vladaje o. tej važni odločitvi seveda obvestila tudi generalno ravnateljstvo J. ž. na Dunaju. Nekaj osebnih izprememb za mariborsko železniško okrožje je odredilo že po izbruhu stavke prometno nadzorništvo v Ljubljani, 2. decembra pa je inšpektor Vrečko v sporazumu z generalnim ravnateljstvom J. ž. izdal odredbo Mb štev, 1061, s katero so se na obmejnih in drugih važnih postajah sledeči slovenski uradniki imenovali, oziroma potrdili za načelnike: za Maribor glavni kolodvor višji revident Štefin, koroški kolodvor revident Plantan, Špilje revident Rudella, D r a v o g r a d revident Seničar Franc, V e l i k o v e c -.S i n č a v a s višji revident Blažpn Franc, ; Pragersko revident Jeras Ernest, • .j....n,„ , r Ptuj višji revident Turin Viktor, elshtB&tTC Hoč e adjunkt Borko Franc, Celje višji revident Mohorko Josip, za kurilnico v Mariboru nadzornik Šešerko Rudolf, ki je prišel šele čez dolgo čaša. Razen tega se je določil kot prometni, nadzornik za Maribor in koroško progo do S i n č e vasi višji revident Črnigoj Vaclav,, , __»v , • za progi Pesnica — Špilje — Radgona — Ljutomer in Hoče —■ P ra g e r s k o do ogrske maje pa revident Repič Franc. 2. decembra zjutraj, torej 3. dan stavke, je načelnik Štefin odpravil prvi vlak v Ljutomer in določil že redne vlake: proti Ljubljani, Celju in Čakovcu. Poslovala so. za silo tudi brzovozna in tovorna odpravništva, upravna služba pa je tekla že normalno. Čisto prenehal je v Mariboru železniški promet samo od začetka, stavke do prihoda prvega pomožnega ' osebja ž juga, to je od 12. do 24. ure dne 29. novembra. 3. decembra šo se zglasili pri meni trije odposlanci stavbarjev in izjavili, da želijo pogajati se na temelju naših- zahtev. Obljubil sém jim, da jim pošljem pismen odgovor. Täkoj sem sklical sejo, ki so sie je udeležili člani Narodnega sveta dr. Hohnjec, dr. Jerovšek, dr. Koderman, dr. Leskovar,' dr. Rosina, dr:Semeć, dr. Slavič in profesor Voglar. V smislu resolucije Jugoslavenskih železničarjev (29. novembra) in Je-rasöve resolucije (1. decembra) smo' sestavili zapisnik s pogoji, s katerimi bi se Stavkarji lahko zopet sprejélì v službo. Zapisnik smo 4. decembra dopoldne podpisali. Opoldne sem izročil listino odposlancem. Naši pogoji so bili: načelniki postaj in druge osebe, ki jih je na našo zahtevo imenovalo generalno ravnateljstvo, ostanejo na svojih mestih; po potrebi bo generalno’ravnateljstvo tudi še na druga vodilna ali podrejena mesta postavilo naše ljudi; vsi nameščenci in delavci, ki . se. sprejmejo , v .službo, bpdo. zastopniku Narodne vlade v Ljubljani izrekli zaobljubo zvestobe za čas svojega službovanja v naši državi; proti krivcem sabotaže se bo postopalo po zakonu, drugih stavkarjev pa se ne bo preganjalo. f bVtuF'iH Na pogajanjih, ki so se začela S. decembra, smo bili od nas prve dni vsi, ki smo podpisali zapisnik, na koncu pa sem za-, stopal Narodno vlado saprò, jaz z drjem .Rosino. 4. decembra popoldne so . imeli stavkarji zborovanje pri Gambrinu. Da bi bila udeležba čim, večja, so stavkjni voditelji med tovariši raznašali, da je ukazalo stavko generalno ravnateljstvo J. ž. in da dobe zato železničarji in delavci, ki ne bodo delali, za ves čas stavke popolno plačo in doklade, kdor. pa bo delal, ne dobi ničesar. Tudi so obljubili, da bodeta. Franzov in. Scherbaumov mlin dajala stavkarjem moko zastonj. Kljub temu je prišlo na zborovanje od 4300 stavkarjev kpmaj nekaj čez tisoč, pa tudi od teh jih je veliko odšlo že pred koncem zborovanja. Glavni govornik je bil inženir Friedl Adolf, ki je strastno odklanjal naše pogoje za sprejem stavkarjev v službo-. Govorili so še trije moški in ena ženska, vsi v istem smislu. Sklenili so, da bodo stavko nadaljevali, četudi še veš“ meseč. Odklanjali so monarhijo, grajali sestavo ljubljanske vlade* napadali mojo samovoljnost, izražali udanost avstrijski republiki in se zaklinjali, da ne ostanejo: pod Jugoslavijo. i Zastopniku ljubljanske železniške upravi niti govoriti ni-so dali. vi3uIo-.= y\ . èj kh. ■iv- ' Zbog pičle udeležbe na zborovanju je stavkini odbor 5. de-, cembra — da bi vsaj deloma zakril prvotni pravi, t. j. nemško-nacijonalni namen stavke — razglasil z velikimi lepaki; da, stavkajo železničarji :zato,. ker hočejo republiko. Tega pa še sami stavkarji, niso verjeli, ker ob izbruhu stavke niti; črhnil ni nihče o republiki Jugoslaviji. , Stavkini odbor je izdal tudi tiskane nemškoslovenske letake proti zaobljubi želzničarjev . za službovanje v Jugoslaviji, Slovensko spakedrano besedilo se glasi: . . . Železničarji! Jugoslovanska vlada zahteva Vašo slovesno obljubo. S tem ni rečeno, če se obljubite jugoslovanstvu ali pa le Za Vašo železničarsko' službo. Ni razumevno, če' pri tem ni morebiti kakšna skrita misel. Mogoče je pa, dà Vas taka obljuba zveže Za bodočne, sedaj še ne iZVidne nasledke. Svetimo Vam torej v sedanjem nejasnem času, tö je do konca štreika vsakovrstno obljubo opustiti, dòklèr naši državni možje ne odločijo našo usodo. Dne 9. decembra vršijo * se v Ljubljani med jugslövenski vladi in neinŠkO-avstrijski republiki dogovori všled železničnih, poštnih in drugih službenikov. če zahteva Vaše slovesne obljube nima drugih skritih misHj, je ni treba pred koncem Ljubljanskih dogovorov. Pričakujemo torej od vas, da do te dobe vsakovrstno obljubo na'vsak način odklonite. •• ' N e prisiljevanje, ampak le merodajni državni možje bodejo odločili našo usodo. Vodstvo štreika. Lepake in letake je stavkarjem tiskal tiskarnar Mostböck (sedaj Ljudska tiskarna). Pri hišni preiskavi pri Mostböcku so zasegli letak, s katerim se je hujskalo proti Jugoslaviji, kraljevi rodbini in p?otj slavnostnemu obhodu na dan }5. decembra. Mostböcka je paradi tega policija aretirala. ... Mariborski Nemci, posebno odpuščeni uradniki, so ves čas prav pridno razširjali vznemirljive novice med stavbarji, da bi jih obdržali v stavki in jih, « če mogoče, podžigali k nasilju. Zdaj so pripovedovali, da je v Ljubljani revolucija in dà so vrgil tamkajšno vlado, zdaj zopet, da je v Mariboru ubitih nad petdeset Slovencev, in jaz da sem že zbežal iz mesta. Ženske pa sp raznašale laž* da namerava Jugoslavija vse železničarje povojaščiti, voditelje zapreti in da bo vojna z Italijani. Z druge strani pa so si stävkini vodje prizadevali, da bi kolikor mogoče zavlekli stavko. Zato só sklenili, da se smejo železničarjem izdajati poljubne množine živil iz železniškega živilskega skladišča, in sicer samo na potrdilo, plačalo pa naj bi se pozneje. Tako bi se bili železničarji dobro založili in stavko res lahko raztegnili morda tja do novega leta. Adjunkt Rajh je za tO namero izvedel in preprečil izpraz-oje.ojp. živilskega skladišča. Od dnp do dne j? prihajalo v službo yep staykarjev, sprejemali pa se samo taki, ki sp SP zavezali, da bodo? zaobljubili službeno zvestobo Jugoslaviji. - Na vseh spodnještajerskih železniških progah smo imeli razen str°jeYPdij že dovplj osebja za osebni in tovorni promet. Zato je poverjenik? za promet dr. Pestotnikprisel sprejeto osebje zaobljubljat. .obcreu oa ~ ojfsOtbo sä bitom i. J, 6. decembra je zaobljubljal na progi Hoče-r-P ra g e r-sko — Središče. . s 8. decembra dopoldne v Mariboru; pri tej zaobljubi sem bil tudi jaz navzoč. Udeležila se je je cela vrsta železničarjev, ki sp do takrat še stavkali, a so že uvideli, da stavka ne bo uspela. .8. decembra popoldne na progi P e sniea — Špilje — R ä dg ona — Ljutom e — s» Esprits ^nKvsrhshq s-rr1^' Mariborski narodni železničarji so imeli na dan svoje zaobljube shod, iia katerem so sprejeli resolucijo, da naj se odpustijo vsi stavkujoči uradniki in vsi znani hujskači, da naj se odredijo za železniška poslopja slovenski napisi, da naj. vlada dožene, kdo plačuje stavkarje itd. Resolucije so poslali vsem iperodajnim oblastvom. ? ! ' ; : ? ij ; too V k ti r i 1 tt i c p v M a r i b o r ti je število delovhih moči db 10. dite stavke naraslo ha 86. Ljubljana je pridno pošiljala zanesljive strojevodje, tako da se iti Več pogrešalo stavkujočih mariborskih. Za vodjo kurilnice je Ostal še precej časa adjunkt Jager. Za njim je po odredbi generälftegä rävnatfeljstVa J. ž. prevzel vodstvo kurilnice že davno za to mèsto imenovani mariborski rojak inženir Šešerko Rudolfi ki še je sicer kazal Slovenca, a ni znal slovenščine niti za službeno potrebo; Tudi delavnica v M k r ib o r u je oživela ih ko so še nakopičila popravila, se je začelo z rednim delom. Inšpektdr Vrečko je začasno potrdil inženirja Sapaka za tehničnega Vödjb •delavnice, adjunkta Rajha pa zà njenega upravnika. Kmàlu pà jè prevzel celotno vodstvo delavnice inženir Ogrinc Mihael.*; ' Postajni načelniki sp se ravnali po resoluciji narodnih zeléz-ničarjev ž dne 8. decembra, V delavnici in kurilnici pa je po prihodu novih načelnikov ostalo še dolgo Vse po starem!' Stavkifieihu vodstvu je ubežalo že nad polovičO stavkine vójske, pogajanja z nami pà se nišO še nikamor ganila. OdeležeVku So Sé redno teh pogajanj: . Za J. z. inšpektor Vrečko, Zà nemške železničarske organizacije Posch Engelbert in Wèigl, : za stavkarje strojni mojster Pàlk Franc, višji teviđenl Fontana Adolf, Višji Sprevodnik Hlavacz'èk Vàclàv, àdjunkt Kotsch Ludvik, Petelinšek Janez, Strniša Alojz in revident Thbmer Franc! Na končne tri Seje šo prihajali Za avstrijsko vlado tudi Višji Svetnik držaVpe železnice inženir Eizinger Emil, dr. Eisler m dr. Wutté. Številno močni železničarski zastopniki so na vse načine skušali izpodbiti naše pogoje ali jih vsaj omiliti, vendar pa sva z dr jem Rosino ustregla samo želji PoScha in Weiglà in vpletla v zapisnik pripombo, dä SO naši Uradniki Zasedli hačelniška mesta le »začasno*. To sta prosila, da s pogajanj ne bi prišla praznih rok pred svoje organizacije/ Ko so stavkarji slednjič spoznali, da so njih Vodje proti nam brez moči in ko so jim že pojemala živila in denar, so začeli saldi mi siliti, da se pospeši poravnava, -ki se je prav brez potrebe po krivdi stavkinih zastopnikov zavlekla tja do 14.decembra. Ta dan smo podpisali zapisnik: za našo vlado dr. Rosina-in jaz, za stavkarje gori navedeni zastopniki in odposlanca želez-ničarskih organizacij, za J. ž. inšpektor Vrečko. Javni vodje te obsežne stavke so bili socijalni demokratski železničarji, predvsem 'bivši, avstrijski državni poslanec, strojevodja Suppanz in stvakini odbor. Skriti vodje in pravi povzročitelji stavke pa so bili mariborski občinski svet z županom drjem Schmidererjem na čelu, dr. Juritsch Fric, dr. Mravlag, mariborski nemški uradniki, posebno železniški ter eksponenti Südmarke in Schulvereina. , . , Stavko je podpiralo tudi graško obratno nadzorništvo, kar potrjuje sledeči dogodek.. Adjunkt Žekar je, 30. novembra -ponoči nalašč telefoniral v Gradec inšpektoratu, da je v Mariboru po prihodu pomoči iz Ljubljane in z Zidanega mosta zopet popoln promet. V graškem uradu je nastalo razburjenje. Sam prometni šef, centralni inšpektor Zatloukal, ki mu je pripadala proga Gradec do vštetih Rimskih Toplic, je od Žekarja osorno zahteval pojasnila, kako da si drznejo železničarji, iz tržaškega nadzorništva v njegovem območju opravljati službo. Žekar pa mu je odgovoril, da za Maribor ni več ne tržaškega ne graškega nadzorništva, temveč samo še ljubljansko. Tudi inšpektor Wallner je v graški »Tagesposti« 5. decembra zagovarjal stavko v imenu eksekutive in končal, v svojem članku: »Stavka bo ne glede na njen izid vsemu svetu jasen dokaz brezobzirne sile slovenskih mogočnežev, a obupni boj n e m š k o g o v orečihjužnih žel ezni č a r j e v bo živa. slika slovenskega pojmovanja demokratske misli za narodno samoodločbo.« Gmotno so podpirali stavko razni spodnještajerski denarni zavodi, mariborski bogatini in mariborski mestni magistrat. Pozneje se je izvedelo, da je tudi avstrijski državni svet mariborskim stakarjem dal prav izdatno podporo. Stavkarjem, ki so se sprejeli v službo, je bilo že izpočetka na izvoljo, v katerem jeziku naj se zaobljubijo. V Mariboru se jih je od 4300 izreklo dobra polovica za slovensko obljubo, a. tudi 10% Nemcev, ki so razumeli slovenščino, se je priglasilo za Jugoslavijo. Po drugih postajah pa razen uradnikov ni bilo skoraj nobenega Nemca. Od železhičarjev so se glavni hujskači in zagrizeni sovražniki Jugoslavije po stavki deloma prostovoljno izselili, deloma so morali čez mejo. Pa tudi strpljivim Nemcem, ki so se obdržali v službi, nove razmere niso ugajale in so kmalu prosili za premestitev, ali pa se javili, bolne. Izmenjava nemških železničarjev je trajala do aprila 1919. Postajo Ribnico-Brezno je prevzel adjunkt Zapečnik po višjem revidentu Prelogu Ignacu. Ta znani nemški hujskač je bil sin drja Preloga Ivana, buditelja štajerskih Slovencev in soustanovitelja »Slovenskega Gospodarja«, najstarejšega, še sedaj živega slovenskega časopisa. Jaz sem vedno uvaževal vestno in naporno službo nemških železničarjev. Njihovim upravičenim željam glede na telesno varnost in na prehrano sem do skrajnosti ustrezal. Odposlanci železničarjev so mi to tudi odkrito priznavali in zato na vseh pogajanjih poudarjali svojo lojalnost. Z izvolitvijo Suppanza za 2. mariborskega podžupana pa jih je mestni občinski svet tako preslepil, da so temu iti drugim!;našim nasprotnikom na ljubo pogazili svoja iniernacijonalna strankina načela in je kot kupljeni stavkarji s svojimi novimi vsenemškimi zavezniki vrgli v nacijonaini boj proti Jugoslaviji. Za železničarje ta borba m imela niti običajnega stavikinega uspeha, niti kakih stanovskih koristi. Mariborski Nemci pa so s to »naročeno in plačano železničarsko stavko sebi na kvar napravili veliko nacijonalno taktično napako. Namesto zase pričakovane zmage so: 1. znatno pospešili zasedbo spodnještajerskega železniškega omrežja s slovenskim osebjem in 2. meni s tem omogočili, da sem o pravem času lahko neovirano premikal vojaštvo za trajno zavarovanje naše severne meje. PRIPOROČAMO VAM FINE ČAJNE MEŠANICE V SREB.RNIH ZAVITKIH IN P L O Č E V I N^A STIH DOZAH čffienard ^Jea DOBI SE V NAŠI TRGOVINI Fran Škof: Maša hrana. ■ ' voaungOU (II. del.) rotta iNaprosen, da dam podrobnejša pojasnila za praktično sestavo receptov jedil po mojem sestavku, ki je izšel v našem zadružnem koledarju za 1.1930. da straneh 74-^95 In pozneje kot posebna brošura pod naslovom »Naša hrana«, rad podam na tem mestu potrebna pojasnila in navodila. Za ona živila, ki jih uživamo surova, t. j. nekuhana, oziroma ki so že kot gotoVa;užitna, navedena v tabelah, n. pr. kruh, sir itd., stvar ni težavna. Treba si je najprej izračunati iz tabel za določene množine vzetih živil odgovarjajoča števila, jih vpisati v rubrike, kakor so v tabelah, za posamezna živila eno pod drugo in sešteti. Pri ' soleh seštejemo kislinska, t. j. negativna števila zase, bazična, t. j. plus števila zopet zase in odštejemo manjšo vsoto od večje s predznakom večje. Pri vitaminih izračunamo povprečno vrednost s kratkim deljenjem samo približno. Kako postopamo, naj kaže primer.7 Privoščimo si n. pr.: 1 žemljo *-» 50 gramov, prerezano in namàzano s svežim (surovini) maslom 20 g In večjo hruško okrog 150 g; ali Čašo limone, narejene iz pol limone; približno 50g kosmate teže, Hl vođe, tople približno 10“ C in 2 sladkorčkov 10 gramov. Račun a): 1. Na strani 84. koledarja, oziroma 14. brošure najdemo pri kruhu: »bel kruh« števila za 100 gramov kruha. Vzeli smo Žemljo, torej bel kruh, a samo 50 gramov, zato vzamemo vsakega števila, ki je vpisano v posamezne rubrike samo polovico, torej za vodo he 38, ampak le 19, za beljakovine ne 6, temveč le 3 itd., le pri vitaminih pustimo cela števila 2, 2, 1 in vpoštevamo tu šele pri končnem obračunu množino vzetega živila.- 2. Masla imamo 20 gramov t. j. ‘j* Od 100 gramov, tOrèj delimo vsa v rubrikah navedena števila s 5 in jih vpišemo. ' Ker pri tehtanju nismo popolnoma točni, tudi ni treba, da Vzamemo števila v rubrikah ha več decimalk. Povprečno zado- stujejo vedno cela števila, ako so pa ta zelo mala, vzamemo le eno, ali največ dve decimalki. 3. Hruška tehta 150 gramov, t. j. */* od 100 gramov. Tu Števila hitro preračunamo, ako prištejemo celemu tiskanemu številu še polovico tistega števila, n. pr. vode 80 gramov, stoji v tabeli za 100 gramov hruške. 80 + 40 = 120 gramov za hruško 150 gramov; beljakovine 0'3 + 015 = 0'45 in tu lahko vzamemo zdaj 04 ali pa 0'5, kar ne igra nobene vloge, ker so števila itak majhna in vzamemo le približne' vrednosti. Ra čun; b) : -1. Pol limone, 50 gramov. Tu je stvar še manj natančna, ker so .limone vsebinsko zelo različne in je pri enih več, pri drugih manj .odpadkov, vendar vzamemo tudi tu, ker imamo 50 gramov, t.j. polovico od 100.—I vsa števila v rubrikah polovična in seveda tudi okrogla, največ na 1 decimalko. 2. Pri vodi je stvar taka, da ne da nič. kalorij, ako ima ravno telesno toploto, t. j.-okrog 36—37° C. Ako je toplejša, dovaja telesu toplotne energije, ako je. hladnejša, jih pa jemlje. Kaj: se pozneje godi s to vodo, je seveda druga stvar in tu zdaj ne pride V. poštey. Pri naši vodi, ki je imamo KI, to je 250 gramov in pri temperaturi 10° C moramo računati razliko od recimo 37" C na lp"C in to je 250 g X 27° C == — 6750 gramskih, ali — 675 velikih kalorij. Te kalorije moramo pri skupni vrednosti odšteti, zato predznak —. In vendar tudi to ni vedno, pravilno in ni, da bi vzeli to kar tako šablonsko, ker je gotovo, da se tudi voda, oziroma , ysaj del zavijte vode v gotovih slučajih, razkraja. in tvori z drugimi elementi nove snovi in sprošča pri tem gotovo ogromne toplotne energije. Treba je torej to stvar vzeli zelo relativno., , - : ^ -, , Tudi kar se tjče rudninskih snovi so vode že same.na sebi zelo različne in za pitno vodo si mislimo vsaj i v naših krajih vedno tako vodo, ki ima večinoma radi vsebujočega apna bar žičen značaj, seveda malenkostnih količin, 3; 2 sladkorčka 10 gramov —, vzeti je treba torej le dese^ tino v rubrikah navedenih števil. ... Ako ste mi sledili z računi, ste dobili približno rezultate, kakor jih kaže tabela na strani 111, račun a in b. Ko. smo sešteli vitamine, smo dobili pri a) slučaju števila 7, 5y 3, Ako delimo s 3, dobimo poprečno cela števila 2, 2, 1, ki v splošnem naznačijo navzočnost množine vitaminov, ki jih je sicer v nekaterih zavžitih jedilih več, v drugih man}, a kažejo vendar poprečno zadostno množino, dasi-je vpisano kot končno število le 2, kar znači po tabeli »malo « , a tudi ta množina splošno popolnoma zadostuje za ohranitev našega zdravja, v kolikor je to odvisno od vitaminov in seveda tudi časa njihovega delovanja.. * - .... „j ji J jasSart g« . Ako hočemo upoštevati pravilo, da je treba Uživati več bazičnih rudninskih soli kakor kislinskih, smo v našem: slučaju lahko popolnoma potolaženi, ker prevladuje v moki in v kruhu več fosforju, kakor pa klora, če ni kruh preslan. Čimbolj solimo kruh, več klora mu dodajamo in več solne kisline se tvori pri uživanju takega kniha v našem telesu. Sicer pa v. našem slučaju lahko zavžijemo še malo sadja, n, pr. pol hruške, ali kaj drugega in kislinske soli .so paralizirane. Pri računu b) imamo same bazične soli, toda gotovo ve vsakdo, da vsebuje limona, kakor splošno vse sadje, precej organskih kislin, t. j. pri sadju splošno takozvanih sadnih kislin, v našem slučaju limonine in citronine kisline, in sicer okrog 4%. Pod ugodnimi pogoji se te kisline V našem telesu deloma razkroje in ker so kemično sestavljene le iz ogljika,: vodika in kisika; tvorijo nove organske snovi, deloma se pa seveda s pomočjo navzočih bazičnih rudninskih snovi nevtralizirajo. Znano je, da je ravno limonada ena najboljših blažilnih-, hladilnih in deloma tudi krepčilnih tekočin posebno pri vročinskih boleznih. -- Vitamini so v slučaju b) navzoči le v limoni, a vitamin G v tako veliki množini, da lahko kljub tako veliki) pretežni množini vode pišemo 1, 1, 2. - ' . . . . v , , . Pri kuhanih jedilih, pečenkah, pecivu in podobno, je stvar nekoliko kompliciranejša. Težko je tu navesti splošna definitivna števila, ker je pripravljanje jedil želo različno. Nekatera živila pri kuhanju, oziroma pri pečeiiju izdatno zmanjšajo svoj volumen in postanejo mnogo kompaktnejša, kar se tiče redilnih snovi, druga zopet nabreknejo, »se napijejo vode« in postapejo za redilne snovi redkejša.: Pri kuhanju in pečenju ?se tvorijo V živilih prevažne kemične preosnove, tvorijo se snovi, ki dražijo naše žleze za boljšo prebavo, za boljši apetit, spremeni se duh, tvori se poseben aromar dražeč naše nosnice. Ta aroma nas pre-mnogokrat vabi, — pa seveda tudi odbija in svari pred pokvarjenimi jedili. Res je sicer, da trpè deloma pri kuhanju nekateri vitamini, posebno protiškorbutni, iato pa zbujajo druge stìOVi, ;ki še tli tvorijo, tem bolj naš tek in skrbe za boljšo prebavo v našem telesu. • : vstif:?; Če hočemo imeti kolikortOBko jasno sliko o Snoveh v kaki kuhani ali pečeni jedi, je treba vzeti v račun sicer vse surovine, iz katerih je jed pripravljena, vendar pa v splošnem lahko malenkosti izpustimo m priračunimo pri drugih živilih. Ako vzamemo n. pr. naravni zrezek iz 100 gramov govejega meša in 30 gramov masti z malo 6oli in zalivke, zadostuje sledeči kratek račun c: • '■■■■ c) 1. meso, ‘goveje; - pustot 76'71 itd. prepiši števila iz rubrik, ker je ravno 100 gramov. 2. masti 30 g: svinjska mast: 30 g je približno */* od 100 g. Če hočeš biti natančnejši, vzemi */i°« od števil v rubrikah in množi to s 30, n; pr. pri tolščah 951 :100 £ 0 951 X 30 £ 28 53; ali pa vzemi V>o in množi s 3, torej 951 r 10*= 9'51 X 3 £ 2853; sicer pa zadostuje, ako vzamemo približno */», to je v tem slučaju 32, ali ako upoštevamo, da bi bilo šele 331/* grama */* od 100, vzamemo nekaj manj in tako pridemo na okroglo število 30, Pri vodi imamo tu 0'7 in vzamemo približno */», kar da 0*2 grama. Po računu 0‘7:10 £ 0’07 X 3 ^ 0'21 se Vidi, da je pri tako malih številih napaka tako malenkostna, da lahko kar malo bolj na debelo računamo. Pri vitaminih je pa tu tako, da jih pač lahko Vse naznačimo, a vitamin C damo v oklepaj, ker je Verjetno, da so ti protiškorbutni vitamini radi vročine ob navzočnosti dovoljne množine zračnega kisika skoro popolnoma uničeni; a tu je še drug činitelj, ki deluje proti vitaminom in to je prevladovanje anorganskih kislinskih šoli. Povrhu smo jed tudi solili. Sol sestoji iz natrija (Na) in klora (Cl). Upoštevati treba, da se ta sol V telesu razcepi in služi Na za neutraliziranje ne samo rudninskih, ampak tudi organskih kislin in tvori Cl prosto Solno kislino, ki je bistveni sestavni del želodčne kisline in torej s soljenjem le povečamo že itak prevladujoče rudninske kislinske snovi. Seveda pa ista sol skrbi obenem za boljši okus in boljšo prebavo. Pri vodi mommo pomisliti na nadomestilo izparjene vode z zalivko, tako, da tega ni prav potrebno upoštevati in tudi v računu tega nismo označili- Rezultat računa si oglej v tabeli na strani Ili pod c. sigillai - Ako pa računamo, koliko posameznih snovi pride sa 100 gramov gotove, t. j. za jed pripravljane jedi, dobimo seveda drugačna števila, Id so seveda zopet samo približna radi zelo različnih posameznih surovin in zelo in značilno različnega prk pravljanja. Vendar pa dobimo vsaj nekaka razmerja med posa-, meznimi jedili in kdor z&a vsaj;,približno oceniti težo Serviranih mu jedil, bo lahko hitro seštel vsaj približno nudene mu kalorije, pa tudi prevažno množino beljakovin, tolšč in ogljikovih hidratov. Za soh, pri katerih naj prevladuje bazičen značaj, se mora pa že potruditi za podrobnejšo izbiro. Posebno oni, lri že itak- trpe na kislini, si morajo zapomniti, da vsebujejo prevladujoče rudninske kisline soli, ki še pómno-žujejo anorgansko kislino v želodcu, posebno vsa žita in teste-' nine, meso, ribe, jajca, sir in tolšče, pri zelenjavi pa stročnice. Uživati morajo torej več gomoljastih sadežev in korenik,- zelenjave, razun ohrovta, endivije/ glavnate solate, paradižnikov, kolerabe in špinače j kar prinese poleg obilice rudninskih bazičnih t. j. lugastih soli tudi posebno veliko vitaminov. Seveda je treba paziti, da je zelenjava zdrava in čista, da si ne nakopljemo dysenterije namesto Skorbuta, za kar pa v splošnem za nas te nevarnosti ni. iolti n< Jonbs« 1 ■ ? .oroaa Dalje imajo še bazične soli v'sebi buče, razno sadje ražah öfehov, lešnikov ih mandeljev, dalje mleko, želod, poživila; v malem tudi vinski mošt in sadna vina, posebno veliko pa razne redilne soli, na primer roborin. Vse te snovi in ' odgovarjajoče množine s predznaki + najdete v starih tabelah v 6. rubriki. Oni redki ljudje, katerim pa primanjkuje kisliria/ši pomagajo z večjo množino kislinskih živil ali pa še s čašo vode pò jedi, äko kanejo v to vodo le i kapljico solne kisline (HCl). Kdor ima zopet preveč te kisline v želodčnem soku, se mora držati od zdravnika predpisane klora malo vsebujoče diete, to je: uživa naj mleko. H—% 1 in 1I»\ smetane dnevno, jajca, gobe, zelenjavo, sadje, prepečenec, bel kruh, močnate jedi, sadne juhe, močnik in podobno. Tudi meso in maslo lahko uživa, a brez soli. Kdor brez slanega okusa ne more izhajati, naj pridene jedi namesto navadne kuhinjske soli natrijevega bromata, ali le do grama dnevno ali natrijeve solimravljinčne kisline (HCOONa) 2—4 grama dnevno, natrijevega laktata do 10 gramov ali natrijevega citrata, ki se v to švrho najbolj uporablja. V isti tabeli podam pod računom d), ih e) dva slučaja za izračunavanje 100 gramov gotove jedi. Ko dobimo pri slučaju d) končno vsoto 300 g faširanega govejega mesa, delimo vsa števila v rubrikah do vitaminov enostavno s številom 3 in dobimo tako vrednosti za 100 gramov gotovega faširanega. Vitamine vpišemo neizpremenjene. Pri slučaju e) pokažem, kako mala razlika nastane, ako vpoštevam tudi pri vitaminih množino posameznih vzetih živil.' Števila v oklepajih kažejo vitamine, izračunane po gramih, ako vzamemo za osnovo vitaminskih označb 100 gramov. Ker ne kažejo števila pri vitaminih gramov, ne miligramov, ampak izražajo le splošno množino navzočnosti, seveda taki računi niso potrebni in zadostuje nhčin računanja s poprečnimi c e 1 i m i števili. V naslednjih tabelah so izračunane povprečne približne vrednosti za 100 gramov pripravljenih posameznih jedi. Pri vitaminih je treba omeniti, da jih tudi pri kuhanju ostane več v intenzivneje zelenih rastlinah, kakor pa v.bledih in da v ravnokar pripravljenih jedeh ne trpe toliko in lahko računamo skoro s celo vrednostjo surovih razen pri protiškorbutnih vitaminih, ki pri kuhanju največ.trpe —, a seveda tembolj pri ,pre-stanih jedeh in pa pri navadnem konzerviranju. Jedi, kakor že opetovano omenjeno, ljudje tako različno pripravljajo. da. tudi. anorganskih soli ni mogoče točno določiti in so vsa vpisana števila le poprečna in nekak splošen k a ž i p o t, , Če hočemo biti točnejši, si moramo izračunati soli točno po množinah vzetih surovin za posamezna jedila. 100 g vsebuje i 2 3 4 5 6 T Vitamini! M rj « «d e oje A • B C .n ■ J - = g« (J; Št. ' IME i ‘ . u ' 2- ; S SS 1 >5 C cd. 4)j ’S - c ’S 3 ; ; > 2.©^ • j::JS 0) *> a», o N .3 O cd N O j- ve g >.N o\ "čd: 2sJ. ■ S 3 a» O - M •o , o- a #i "S kn 13 3 . "5i)a»: 3 *3 • a> 3.0 OiO1 1 a> g T «1 n! p* ••P ■ 2 • > 20 H * O u CJ .°* w KJ; a a. P a; 1 Žemlja 50 g — V. >d 100g 19 3 0*2 26.5 0*3 —5*75 121 2 2 1 2 Maslo 20 g == "/« od 100 g a3 0*2 16 o*i — • . +1 152 4 . 1 ; i. 3 Hruška 150 g = 1 od 100 g 120 0*45 17 3 +4.8 69 1 2 1 Skupaj 142 3*6 16.2 43*6 3*3 —6*75 342 7 5 3:3 Ib: +4*8 — 2 2 1 1 Pol limone 50 g —1*95 V, od 100 g 25 0*2 • — 3 .1.8 +5 12*05 2 3 4 2 Vode 250 g 10"C == za 27nC hladnejša od 37°C M 0-25 kg X 27 kal 250 !— ' — (+0*1) (S-6*75) "*'-1 ^ ■ —;. " ? 3 2 sladkorčka v koc- kah A 10 g == V«. od 100 g 004 0*03 : r-n 9*9' — ; +b.i3 40*7 : ÜS1 — Skupaj' 275*04 0*23 ■i 12*9 1*8 +5*23 52*75 1 1 i' c; - 6*75 1 Goveje meso, pusto 46*— 100 g 76*7 20*6 1*5 • —19 98 2 2 2 2 Svinjska mast 30 g 0*2 0*1 29 — —1 265 2 — : Skupaj 76*9 20*7 30*5 *. —■ •p- —20 363 2 1 (D d: Faiirano goveje: 200 g mesa, goveje, povprečno (2 x 100) 120 36 10 ,—20 240 2 2 2 20 g drobtin (‘/s od 100) [sred. vel.] 7 1 0*1 n 0*1 —2 50 2 2 1 50 g jajce IV» od 100) 36*1 6*1 5*6 0*3 — —10 75 4 3 1 30 g beljak 25*9 3*7 0*1 0*2' Ò-M? 2Ò 1 1 1 300 g faš. gov. mesa 189 46*8 15*8 11*5 0*1 —34 385 2 2 (D 100 g govejega mesa razen vit. = : 3 63 15*6 5*3 3*8 0*03 —11 128 2 2 (D e: Omlete z gnjatj o: 150g 3 jajca, srednja (à 50 g) 108*3 18*3 16*8 1*— —30 225 4(6) 3(4*5) 1(1*5 ) 20g moke(ViodlOOg) 2*7 2’— 0*2 15*— 0*06 e-.+2 70 1(0*2) 1(0*2) 1(0*2) 40 g mleka {’/.» od 100 X 4) 34*9 1*3 1*4 1*9 ■+1*7 27 4(1*6) 3(1*2) 2(0*8) P OPOMBA: Vitamini: nič = 0, sledovi — 1, malo — 2, dosti — 3, mnogo — 4. 100 g vsebuje ] * 1“" F 3 “ 4" " 57 6 TW“ Vitamini N E o;.2 A B C A &HÌ.H di 23 t.2 u It s;-“ ! IME 0 J* 0» c3 « V JU *3 fr Ogljikovi. celuloze Celuloza J* >i N fi-äiQ ft. o1 , O,1 *° Oj Ü3 0),: : Kjf 2 m Vi 0 a, 3 O C O & « 0 K 3 0 £ Prenos 145*9 21*6 18-4 17-9 0-06 f— 32 322 9(7-8) 7(5-9) 4(2-5 15 g masla f1/«« od +1-7 100'-ft V« iste dii ’/„/od 1Q0 X 15)? 2? o-i 12-2 o-i —0-6 Ì14-3 4(06) ,t(0’15) 1(0*1! » 30g gnjati (šunke) : 8-4 7-2 10-4 r-’T r-l* - 131?7 110-3) 1(0-3) 1(03) 255 g gniatne omle- |tc 156"S 289 41-4 18.—j- 0-06 V33-6 568'- 14:5 9:5 6:5 + 1’7 3(8*7) '2(6-35) (D -3p9 (2'95 : 2'J5. 100 g gnjatne omle- tes2‘55 • :-p fCT' E—f |gf S’rH 4 3+ 34 (1-2 Juhe: Prežganka 92 0’5 V— 2-5 — 15 23 ; ■ 1 ' 1- Cista mesna juha 97 0-4-1 0-3-1 —rj — + 1 . 4-13 (11 ;; (D Močnik 75 1-5 1 6-5 — ~—4 ' 42 .1 1 , Riževa juha 80 0-5-1 0-6-1 3-2-5 —1 23-: 35 1 - Zdrobova juha Zdrobovajuha^par: 80 J-5 2 ? — šgggl s 57 : cd 1» : mesanom (trdim sirom) 80 4-7 5 7-6 —i 96 (2) 1 Krompirjeva juha Sagovajuha : 90-6 1-2 2 5 +1 -El 44 4Y . - 1 *3 93 g 0-6 0-5 5 :rr 27 " 1";: Grahova juha, čista Grahova juha z ri- 80 4 0-3: .9 or -1 J 56 ,/; i: • .+> , 'i Žem ali s krompir. Juha z rezanci ali 85 3 1 10 — +1 • 62 ; ':i' - 1 f? z makaroni, gostilniška 91 1 0-7 6 .jr-1 35 - Vj> . 1 Zeiepjadna juha ; 82 m 4-5 4 +4 64 2 -3 g v v-, a ' Bouillon 96 1 1-5 ,1 .-g- -3 2? { 2 1. Meso, kuhano: Goveie, pusto 59 36-6 3 —20 178 1 1 " i Goveje, srednje 55 32 10 0,3 Vr-f •-.vh'15 ; • 215 2 , T 1 Govpje, tolsto 48'5 24 26 0,5 — —10 340. . ml&s 1 . 1 Goveje, splošno 57 33 7 0.1 ; l’-fitis 200 2 1: H “ 1 Telečje, srednje . 70 25 3 0,5 — —23 130 2 1 1 Bravina, srednje tol. Svinjina, srednje, 48 245 25-7 0,5 — -20 34O 2 , 1 1 tolsta 52 22 20 0,1 — ; —12-5 275 2 1 1 Svinjina, pusta 62-5 23-5 8-2 —; —1 —15 I72 1 1 E ftOc Svinjina, tolsta 45 21-5 33 0.1 *-10 395 2 1 ,4 Kokoš, meso Jezik, prekajen :in 62 S 31-5 4-5 0,5 1 -24 170 2 1 1 kuhan tf : 56 25-5 14-5 e**—! E—14 ; 239 °— • TV > 00tr-j Možgani, telečji' 78 ' ro'4 T0‘2 —■ — ! ■" 7 138 3 3 ‘1 HM OPOMBA; Vitamini: nič.:.r-c.O, sledovi malo =fr.2, dostis=f;3, mnogo, 4. 100 g vsebuje T d 2 3 4 5 6 7 Vitamini N e to * 1 gJg A B G 1 • ja U 52 ju ! x. BJ s 1 St. - IME “ o» ffigj ' C5- = 5 1 ■Si C-' • ' I C XJ a S >: 8?Of .. O £> «a N O eoe N \o iS I* ie . *a u -•a ' (U q I M KA 1 Bi -, (O'. S .bio's - ’S 4» ^ XI »s + ej V) o 'S p I > ca 'H O ° U a X CL Pe " ■■ Gnjat, prekajeni in ’ kuhana 60 25T 8T — 1 I — -4 178 * ■‘ ' 1 Ribje 'meso, povpr;' 75 20 2 2’5 ill ^-10 110 i 2 '/li i Rečna! jegulja 61 16-7 17,4 ‘3-5 ' —7- —7 245 2 2 L Postrv, povprečno 75 21 1-7 1,— m £+5 « 106 2 1 —■'■ ; ‘ Ščuka 79 19-5 0,6 -r- ÜÜ -3 85 2 'S Krap 70 17-- 1,— — :'Ljl ?!+i7 79 2 < 1 % 1; Losos 70 18 8 1,- ' -4 —9 150 2 1 1 Školjke 77 17 25 1-5 -4 +10 97 2 2 2) 1 Klobase, mesene (kranjske), kuhane, povprečno 45 24 30 rà — — —6 275 — ■ — 'Hrenovke 50 20 25 25 . ì — —8 325 1 1 • . • Paradižn. omaka 80 2 8 7 i—i + 8 110 3 2 1 Sardelina omaka 75 5 11 5-5 -4 + 3 145 2 1 ii Čebulna omaka 82 1 5 8 fm • +2 ■ 82 2 j 2 Meso, pečeno: Goveje, povprečno 66 28 5 9 -f . — -20 160 1 + 1 Filet 70 26 3 ' '■ i : —18 135 2 T l; Biftek 56 31 11 1 —22 233 2-i ■ 1-s , lj Ledvična pečenja 55 23 19 -—; -20 275 \ 1 1 , 1 : Pečenica (bedrina pečenka, Lenden- braten) 68 36 3'5 f-— — 19 139 1 1 ' 1 | Teletina, povprejč. 68 26 3'5 i— jg|j -23 139 2 1 1 i Telečja pečenka' 62 ' 30 5 0,2 - 25 170 2 i •1 j 'Naravni zrezek 61 22 6 32 * — -20 160 2 i 1 Telečji koteleti, pe- čeni 57 29 12 0,3 - 22 230 2 1 1 Svinjina, povprečno 50 24 24 O:-J. 1— -12 322 2 T 1 Svinjska pečenka 56 29 13 • — — —13 240 2 1 T ■ Svinjska pečenka, pustajahnopečena 66 25 6 — g j -10 1Š8 1 1 1 ! Svinjska pečenka, tolsta, lahno peč. 34 19'5 43 G — «— —14 480 2 1 1 Svinjina, tolsta, mo- ‘ čno prepečena 34 24 36 G—; i— —16 430 2 1 1 Gnjat, svinjska, pra- žena 50 24 24 0,5 —4 320 — - ft • Slanina, pečena 3'7 11 83 ‘S — -9 817 Bravina, povprečno 66 22 10 ■ /— ; —20 135 2 i i ; Jagnjetina, pečena, povprečno 57 » 20 21 (1—) c— 22 275 2 i i Kokoš, pečena, poiv-- prečno 65 0 25 9 11— $ 24 185 2 i ■ i Poulet 1 58 27 12 -Si— —20 220 2 '1 ! i Miligram— aequivaleritha vrednost pepela, + — bazična, ali — = kislinska. 100 g vsebuj^ 1 2 IME • <0, C oo svs.s ‘C? Sh'ù (J H s«* *2 3 ! !2' ’ H : o S g:S 1 • xj C *6 3 C O C 3 o *3 ~ Ä > N lej 2 c-. K X*. U 2 3 OJ j> f S O \ 3, gijfsLnJ ia>' jv» o O =3 1 g -O ° d \ CL >U o. £ 0« —15 109 2 i i 1 —16 495 2 i : l| i . ,—10 290 ,, 2 ■ .. ,i. < l' 1-5 , — 5 : 158 1 i 1 1,-v — ;S-20. 190 1 i 1 0-5 * «tH —20 205 1 m 2 |8 j' •• -24 160 1 i: 1 l.f — —15 &0 V4.;' 'T-C '."i’ j 0‘5 x—2 i 105 1 1 S 1 ' •4 —17 263 2 2 • ; *—< ‘ 6 =— r—16 ; 181 4 3 2 ■ OS —10 135 i 2 2 .11 ■ 2$ gjg f,—8 ' : 220 2 ' 2 . 1 ? 25 - 6 56 3 ’ 2 , , • 3; * 6-3 *>-\ «f—2 s 70 2 1 1 8 a,J- ; ,v—‘1 f 86 , „a,- • 2 1 : 85 ‘ +20 70 3 3 2 8 ; + 10 79 . 2, J, 2 2 8 — +4 125 , 4 3 0—3 ■ q51 '4— +7 - 80 l 3 , 3 j 6 1C" ,410 60 2 11 r. 4-2 ‘ 70 0-1 2 0-3 2 41 25 1-2 142; 1-4 5 : *— —1 80 1—2 1-2 1—3 5 — ‘412 90 3-4, 1—3 1—4 5 — 48 73 1 2 .2 21 41° 16 , 2 2 2—4 12 -10 89 1 ! i' 1 45 — -8 295 1 -, .1 - : ..Tt’ Ì 24 —10 220 1 i 17 — 4i 110 4 3 1 pepela, 4 = bazična, 811, —,= kislinska. a ZA PPANJE. i IME c o àC 2 c <2 bi’ö.S ru ~ — U 1/1 eS* .S3 t •il i a sa ?>si+ Zdrobova kaša (moka« zdrob, maslo, imèkó) Narastek, zdrobov (zdrob, mleko, jajca, maslo, sladkor, Sadni šok) Zdrobov kipnik (puding) Jabolčni zavitek Jabolčni kolač Biskvit Razno: Kompoti : Jabolka Hruške Bteskve 0-Krema, povprečno $(àdpUd • ■ Kava, povprečno Kakao, povprečno Med 76 85 76 79 77 % 94 18-5 11 5 9 12*5 5 18-2 22 21 28 365 65 23; 13 23 10-5 18-5 PR 2 81 «K 0.2 '■—4 6 -2 -6 -10 + 1Ö +12 + 14 -15 - 4 -+2 . —1 -1 222" 155 219 284 345 98 45- 98 103 100 94 92 334 1—2 4-2 1-2 2 (2) Mmgram aequivalentna vrednost pepela, + == bazična, ali — — 1—Ž Kofein, * Tbpobrnmin. * Čim starnisi Icnmnnt. tem mani vitaminov. LUX Ribniška koža (1535 m). v Na zapadnem Pohorju nad Ribnico in Mišlinjami na sedlu med Jezerskim vrhom in Črnim vrhom se je mogočno vsedla na 1535 m visoki kraljevski prestol in se ponosno zravnala v Vsaj svoji planinski visokosti in širokosti: Ribniška koča, najvišja pohorska postojanka. SPD podružnica mariborska po svojih ne- Wtbniska umornih očetih, v suhih, te tih gospodarskih težav m krizi jo je ustvarila iz samo svoje požrtvovalnosti in ji dala luč planinskega življenja. Nova planinska zvezda je zablestela in se je čez Pohorje v svetlem žaru spojila z zvezdo Pohorskega doma. Ribniška koča (ime ji je še pogansko, a bo prekrščeno) je najdostojnefši in najdovršenejši spomenik'moderne tehnike, ki sicer ni toliko v skladu s planinskim slogom, temveč s stavbo, ki je zgrajena po načelu čimvečjega izkoriščerrja prostorov, da ustreza vsem današnjim modernim zahtevam in potrebam. Njegova notranjost: pritličje: kuhinja z modernim Štedilnikom, jedilne shrambe, shrambe za smuči, dve nadstropji, 25 sob s 106 posteljami;kopalnica, prhe, umivalnice, fotokamera, škup- ne spalnice, vodovod s toplo in mrzlo vodo, planinska oprema, popolna oskrba v letu in zimi. Je letni Dom in zimski Dom, predvsem namenjen smučarjem, smučarskemu razmahu, zimski turistiki, zimskemu sportu, sankanju, smuškim tečajem, tekmam, pa tudi sezonskemu letovišču. Domači Pohorci so ponosni nanj, Ribničanje in Mislinčanje se tepejo zanj. Kakor hitijo od štirih strani planinske markacije in se potem strnejo tam gori »ob cerkvici« na križišču v en objem, tako se planinci in smučarji iž Ribnice ali iz -Mislinj gor ali od Klopnega vrha sem čez Roglo, Planinko mimo Ribniškega jezera čez Je^ zerski vrh ali od Velike kope dol čez Črni vrh znajdejo v Domu v enem samem planinskem pobratimstvu. Pred kočo je terasa. Pogled hiti na Savinjske Alpe, Peco, Urško, Visoke in Nizke Ture, Korico, Kozjak. Užitek je plačilo. Pod Domom je bivše Zavetišče smučarjev, ki so v tej bajti v duhu snovali velikopotezne načrte ; iii je potem beseda meso postala. Pritlikavec in velikan, Pat in Patašon, si podajata roke. Na sedlu kraljujejo vetrovi, ki so pri gradnji spletkarili. Ali to vetemo vprašanje, je gladko rešila granitna stavba z dvojno leseno streho, krito z eternitom. Iz tople sobe poslušaš ^pesem vetrov, ko ' . razjarjeni vetrovi plešejo koloples in Jezernik tuli vmes, " a koča vetrovom kljubuje, jim zapoveduje! Tudi gospodarskim in finančnim vetrovom se zoperstavlja. Ribniški deleži zamašijo njene vrzeli, da bo otvorjena prihodnje pomladi. , Ribniška koča—- .. Tebi naša. srca -— zimskovroča! Najmanje Jedan put na tjedan treba da se crijeva temeljito pročiste. Kod naše se normalne probave sakuplja u probavnim organima toliko nepotrebnog balasta, toliko neprobavljivih substanca i proizvoda rastvarànjà, da će i oni ljudi, kojima je probava u redu, dobro.učiniti, ako od vrijemena na vrijeme svoja crijeva očiste od tih nepotrebnih tvari. Nije se već u staro vrijeme bez razloga smatralo za dobrog liječnika onoga, koji je znao da propiše dobro sredstvo za pročišćavanje. „Qui bene purgat, bene curat“, glasi se stara poslovica. Medju mnogim sredstvima* za pročišćavanje daju lječnici kao i publika prednost ARTIN draže jama. Dva do tri zrnca Artina, uzeta uvečer, prouzrokuju sutradan ujutro normalno i izdašno ispražnjenje, a da se čovjek ni ne sjeti, da je uzeo kakovo sredstvo za pročišćavanje. Iz zpranih spisol Jurčka Frnikuie uč. I. b. razreda. 1. Pomlat, Sončni žarki zmeraj bol prtiskajo žemljo. Nazadne je devica narava Spet zgubila t>elo nedolžnost m je prišla v drug stari. Tako se je rodila veselo hčerka pomlad. Huda‘vročina razteguje dneve?'Zato so se zbudili ludje in živali iz dolgega zimskega spanja iri zapustili -svoje brloge. Na zelenih trafnfkih se pasejo ovce, kravce in pastiri. V samotnih iri zapuščenih gosdih se družbo neštevilni vrapci, sinkalci lisice zajci srne zalubleni parčki lastafke in drugi taki tiči in se množijo in-prepevajo slavo rajski pomladi. Zaduhtele so Spet mokrocvetoče rožce poezije. Samec ni nič vec samski. Združil se je z muzo in rodi nove mariborske sonete. Mezič in Glažar opdelujeta spet pohorske žolne in pota. Vse se veseli. Tudi jaz Sem postal znamenit slovenski leterat in sem zbesni! prelepo himno na prelepo pomlat: Slrafniki zetene Sapce pektajo SKravce tete 3n teleta keztajo. Za nimt špancira 3>astlrček Jn piska Enkrat je zdrav ‘Učas trekuk ga stiska. ‘Dukttje coettice 3n tudi ktoseti Saj zlata pomlad 3e spet enkrat na sveti. 2. Krava, Najimenitnejša domača žival je krava ker je v Maribora in u fseh dragih mestih in na deželi povsot vse polno pravih in velikih govedin. Krava opstoji iz soda iz katerega maha zadej košat rep. Spredaj gleda krava s rogovi. Spodaj ima aftomat za mleko ki je poglavitna hrana za teleta dojenčke in druge.Judi. Tudi ima krava štir noge 2 spredej 2 zadej 2 na lesno 2 ria levo stran. Iz krave pridelujemo golaš s solato, pečeriko s krompirjem čevle torbice in druge okusne jedi. Glavni dobiček pri-naša krava mesarjem. Mož od krave je krav, kateremu rečemo vol ali bik. Biki so zelo pogosti na sodnijah. To so namreč ražalenja časti od katerih imajo dobiček advokati, ki lubijo zelo bike. Sin od bika in krave je teliček. Tako pravi tudi meni večkrat moj lubleni oče. 1.18 Vpedelo ppRolden je prišla zelo pobožna frajla Suharebica knam na opisk in je prinesla seboj jutro in,j.e rekla da je v jutru križaljka z nagrdami in da dobim becikl al gramofon al tOO dinaro! al 3 slovenske leposloune knjige če rešim križaljko in da bom tako en izobražen, slovene. Treba je postavit črke vkvatrate in nastanejo tako besede kakr je spodej napisano. 1 vodoravno je bil polbrat tašče starega očeta sestre žene babilonskega krala Nebukadnesarja III. Pa je rekla gospodična da je to Ramabusi. 1 navpično pa je bil del človeškega telesa s 3 črkam. Naenkrat je postala gospodična, rdeča kot.rak pa je rekla Ramabusi Namabusi in da je je del človeškega telesa s 3 črkami nos. Pol semjo vprašal če ima gospodična kakšnega otroka, pa me je grdo pogledala pa je rekla fakin! tako : vem zdaj da sepravi otrok po francosko fakin. Jes sem jo še vprašal kdo je oče. Zdej pa je postala huda kot vrak pa je rekla da se ne pusti froclat in da me to nič nebriga. Jes pa nevem zakaj je bla tako huda ker je bilo 3 vodoravno oče latinsko. Kar naenkrat je šla stran in rekla lubleni materi da sem pokvarjen deček in gre zdaj rajš roženkranc molit. En čas sem še tuhtal kako se imenuje, vas y hohdurasu kdo je slaven domač pesnik v Novi kaledopiji in kako se pravi po kitajsko fižol in kako se piše, filmski igralec na kamorih zato ker bi rad dobil becikl indruge reči in postal izobražen slovene. Nasadne pa sem kar postavil abecedo ukvatrate. Zdej pa sem že izobražen slovene in vem da je bil znamenih slovenski pesnik (f 1912) Mrkfuc in žab mesto v Italiji kmra domača žival in bkp okrajšava za slovensko planinsko društvo. Potlej pasem napisal pismo na Jutro tako: Velecenjeni gospot uredništvo, tukaj vam pošlem krizlajko pa Zahtevam da mi takoj pošlete en becikl en gramofon 100 di-narjef škatlo čokolade eno žogo za nogomet eno zlato uro ene nove hlače pa srajce in kar še imate. Slovenske leposlofne knjige podarim zamurčkom v afriki da bojo meli vesele. Zdaj pa vas še praf veselo posdravia Jurček Frnikula umaribor Živjo! Zdej pa že čakam šest mescof da bo velecenjeni gospot uredništvo poslal meni te stvari. Tud ne vem če šo zamurčki vafriki že dobili knige. Sej pravim: vse slovenske cajtenge so za eno figo!! Svinja je zares svinja zato ker" jevše kar dela svinja ena prof velika svinarija. Pofsod utakne svoj rile in fsé povoha kakr kakšn eksekutar. Kar vidi in najde fsepožre Zato je tudi tako debela kakor kakšen sod ali pa hišen gospodar. Rada se vala pò gnoju in blatu in je praf zdrava in dobre voié. Zatò je svina živ dokaz zato da je higijenija škodliva in nepotrebna. Šviha hi koristna domača" žival, ker je koristna samo če jè mrtva. Mrtva svina pani več svina ampak klobasa šunka' ali švinska pečenka. To pa ni več svinarija ampak zdrafa in okiisna hrana. Mbž ot svine je prešic. Ta pà rad meli ker ga je. sram da je njjegova žena svinja. Vendar pa je tudi prešič prava svina ker defe svinarle. Otroci od svine so pujski ' prolèki in trüge take živali, ki jih ljubimo. ,'1, - ■ ,v ' PjarodnjaRi Pfloi'.je. fjußitetj svoj? zemlje in. Ruje narod - ir zvezde ž lùtei a. ža oßrest ipaR 'sr jemlje pr! vsaRem grošu" — tri du Rat e! ‘Demagog. ■ Ja;, je odRrit in ' nič ne laže :, »Protei, pomagaj si o potreßi I “ Pii. da .nam v.praRsi to po Raže, začelje najpoprej pri — seßi. zi s Cèste. I abiid oißt • ■ Safyrus. 4, j -;f ;.. : IkV -• ; ± L’X.-J-, -. ' rèf.ip ;• -iv. 'lì’Ft -ip :: ' * ’’ Pedagog, . OtroR je drpßnifi zvést zßiratefj, Ri doumeli jifi posRuša . .. PCo pa postat Bó mtad ravnatelj, Brž umrla o njem 60 mlada duš6 / Padar. éarovniR e laven, ves, od vraga : :-J~ PCo ni pomoči od oBtiža,. pa se Bolezni, s tem. odRriža, da Brž .ti o zgodnji groß pomagal PCnjižničar. Pa pa se v Rnjige je zaBuBif inpiše. vestno Rata toge: pri tem pa revež je izgußit. prepis življenja prave vloge. \ega % naravne lepote Velika priljubljenost Elida-proižvodov leži brezdvomno v nepremagani kakovosti. Ti fabrikati so enakovredni najboljšim inozemskim proizvodom. Elida Vam daje vse ono, kar potrebujete za negovanje Vaše naravne lepote. ELIDA tK.ä Uslužbenski davek za drjižinske pasle. : Uslužbenskega davka prosta,je služkinja, ki ima mesečne ‘plače .do 200 Din, mora pa imeti, davčno knjižico, v kateri vpiše službodajalec plačo za vsak mesec posebej. . Davek se odmeri: Od mesečnega zaslužka nad 200 Din dc 300 Din 6 Din, do 400 Din 9 Dm, do 500 Din 11 j5in, do 6Ö0 Din 14 Din, do 700 Din 17 Din, do 800 Din 20 Din, do 900 Din 23 Din itd. \ '■ Pri vstopu v službo mora uslužbenec prinesti sš .Seboj davčno knjižico, izpolujenp od prejšnjega službodajalca, če pa stopi v službo na. novo, pa si mora nabaviti'davčno knjižico pri občini ali pa pri-davčni upravi. Službodajalec vpiše v davčno knjižico izplačani zaslužek. Ker je za plačilo davka osebno od-govoren in „ga mora .plačati pri vsakem izplačilu zaslužka s predpisanimi markicarni, nabavi v trafiki ali pri davčni upravi davčno markico, jo nalepi v knjižico na predpisanem prostoru ter jo razveljavi z žigom ali svojim podpisom, Kontrolo o plačevanju uslužbenskega davka z markicarni - .vrši finančna kontrola pri službodajalcih; v mesecu januarju vsakega leta pajb treba predložiti izpolnjene knjižice davčni upravi v pregled. Move postne In brzojavne pristojbine. V tuzemskem prometu. 1. Pisma, a) V krajevnem prometu do 20. gr Din Din It—, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu., b) V. medkrajevnem prometu do 20 (jr Din 1.50, nad 20 do 50 gr Din' 2.—, nad 50 do 250 gr Din 3.50, nad 250 do 500 gr Din 5.—, nad 500 do 1000 gr Din 10.—. 2. D Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. P r i p o r o č en e p o ž i 1 j k e. a) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2.—; b) v medkrajevnem prometu Din 3.—, 4. Pisma z označeno v r e d n o s tj o. j a) Po teži kakor za priporočena pisma, b) Po vrednosti dosedanje pristojbine^ ' 5. Zavoji, a) Po teži, do 1 kg Din 3.—, nad 1 kg do 5 kg Din 8.—; nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. .Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi gg *2 ^ c è >N MO CQ C ® (9 O 6 N E & vy ca tJ>3 J * *0X1 s » .S «* f|S;3s ■o « :tć.O$ pas 22; Din, tretji pas 30 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 20 Din, druŽi pas 30. Din, tretji pas 40 Din. b) Po Vrednosti: iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo, Jv -6., Nakaznice, a) Pristojbina za. nakaznice znaša:' do 50 Din 2:Din, do 100.Din 3 Din, dò 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din. 6; Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej'pristojbini jevsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne ./nakaznice, znaša: ,do 50 Din Din 0.50, \do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 7. Čekovne nakaznice, a) Do 500 Din Din 0.50, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene za poštne nakaznice,. so oproščene tudi te pristojbine, tako kakor/-pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki /ga vrši Poštna hranilnica, b) Pristojbina za sporočila, na hrbtu nakaznice | se ukine. ■ _ .... __ / •• 8. Odkupne p o š i 1 j k e.: Pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din,.. 10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din. 12. - O b.v e s t i 1 a o nenaročenih zayojih. Plača pošiljatelj Din 1.50. 13. Poste restante, Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0.50. 14. Dostava vred no sinih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo Din 1—. b) Za zavoje do 5 kg Din 2.—, nad 5 kg Din . 5,—. 15. Pooblastila, a) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pri-; stojbina Din 1.—. b) Za pooblastilo cnad 15 dni (letna) Din 5.—. 16. "B r z o j a v n a služba, a) Pristojbina za besedo: Elin 0.60. b) Pristojbina za potrdilo Din 2.j—. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. V mednarodnem prometu. 17. Priporočena, pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin še bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabeležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in dopisnice póste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v frankovnih znamkah nalepila na pošiljko. , Te pristojbine za pisma in dopisnice iz tuzemstva bo plačal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko. Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen 'pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932;'do tega časa se bodo izdelali potrebni pripomočki. tvornica onoriji bo Vaie perilo, ako perete pravilno. Pomislite le. kako izdaten je Persil. I zavitek Persila zadostuje za 25—30 I vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat •/« ure ih ga izpirajte najprej v topli« potem v mrzli vodi. Tako pranje Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo. w*eg Znakovnica. (Mr K.) Aritmogrii. ,r , ..(M. K.) 14 7 2 8 165 — 5 13,--9 1610 7 — I 16 II — 6 15 2 15 6 16 — 10 4 — 9 12 16 5 — 1 16 11 — 10 7 11 15 — 12 J jg| 10 7 S—3 15 — 9 12 7 11 13; 12 14 7 2 8 16 5 —- 9 ^ !7 11 15 17 7 11 18 13 18. Črkovnica. (M. K.1 U K I ž Z M K B “° F Ž ' V H B Črkovnica. (M. K.) Ključ: 1 2 3 4 5 del živali, 6 7 8 kača, 9 10 11 12 konec življenja, 13 14 15 3 16 misel," ; 17 11 13 18 hrib. Mariborska zlogovnica' . (M. K.) Iz zlogov: “ T / а, a, al, de, dran, dran, glič, graj, i, ja, ja, ja, ka, ka, ki, klet, li, lo, lu, na, na, ni, no, o, on, po, rei, ri, ro, ska, ski, sport, sto, 0, ve, var, sestavi besede, ki pomenijo!.. 1. restavracijo, 2. kino, 3. kino, 4. restavracijo, 5. ime tvrdke, б. ime tvrdke, 7, kavarno, 8. kavarno, 9. ime tvrdke, 10, kavarno, 11. kino. Začetne črke teh besed dàdo ime evropske države. Nagrade! ModhšM Za pravilno rešitev vseh ugank razpisujemo več lepih na.-grad, ki jih bo določil žreb. jr-té Rešitev smejo poslati samo člani mariborske Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev.' Na rešitvi je treba navesti zadružno številko, ime in stanovanje; ni treba, da bi bil reševalec sam član zadruge, lahko je to tudi sin, hčerka, sorodnik, toda le eden na zadružno številko. Z zadružno številko označene rešitve je treba poslati _y zadružno pisarno do 6. februarja Ì932. Žrebanje se vrši dne 11. februarja 1932 ob 4. uri popoldne. (MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR, JURČIČEVA 4 - TEL INT.: 2024, 2670 2170 jnSKAim, HT0CRAFIJÀ, 0FSETI1SK, KlUGOVEZKlCAjj PLAKATERSTVO, ZALOŽBA MARIBORER ZEITUNG Kazalo. Stran Rodovnik dinastije Karadjordje vicev a r .p . tir .................... 6 Takse in pristojbine za različne listine . . . .'...................... 7 Koledar .......... '7' . i.......................... . . 8 A. B.: Dva jubileja ............., . ............................? , 33 A. R.: Poslovanje mariborske Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev od 1. januarja do 30. septembra 1931 .. ,c. • ' ..to . .. in . ■ . .. 38 O redu in disciplini v zadrugi................................... . . 42 L. Zorzut: Pohorski dom (1030 m) . . ;.j • :>0' a • >j 48 1/ Franjo Baš: Kulture, v Mariboru v. začetku XIX. stoletja . ._ .' . . . 51 Janko Glašer: Pregled mariborskega časopisja do prevrata . . . . ’ . 69 DiZma: Stilist. —• Novo driištvo/^ Jubilejni člankar ,1 ..'71 Q' 83 Ši-Ti: Zvon .......................... . . ..... .ftaiJ ,||, . 83 Janko Samec: Prekmurje. -—. Mesto v večerni uri . . . . 84 General Maister: Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora ..................:............................. 85 Fran Škof: Naša hrana (U. del) , . ..... . .. . ... . ... 105 L. ' Zorzut: Ribniška koča (1535 m) P . . . . . . , . . . 116 Iz spranih spisof Jurčka Fmikule (Pomlat. — Krava. loli Križaljka. —■ Svinja.) . , . ..... . j... 7. r,,,. ... 118 Satyrus: Obrazi s ceste (Narodnjak. •— Demagog..— Pedagog. Pa-, dar. — Knjižničar.) . . , .’ . . 7 ._ . . . , _ . . r . 120 Uslužbenški davek zä družinske pošle . . ' v 7' r . . . 122 Nove poštne in brzojavne pristojbine . . . . {Lel 'BU ; ; -. 122 M. K.: Črkovnica. — Črkovnica. — Mariborska zlogovnica. — Zna- ; kovnica. — Aritmogrif . . . . .. . . ■ f* • » • > • > > 126 Nagrade! f~ g . *? . . . . , 127 Kazalo .....................W P» IPŠp^i fflpK i28 Slike: Florijanski trg (sedaj Grajski trg) v Mariboru začetkom XIX. stoletja . 4 Pohorski dom . .... . . . . . . ... .... . . . 48 Ribniška. koča ra |f;g H MM' Ar B HO Diagram; Razvoj mariborskega časopisja od 1860 do konca oktobra 1918 . ;. - 79 Zemljevid: Maribor v začetku XIX. stoletja. -i; - - SSAIRSl TOVARNA BUČNEGA OLJA 'ALBERT STIGER SLOVENSKA BISTRICA Bučno olje zajamčeno pristno, znamke »Krona«, se dobavlja v popolnoma čisti kakovosti in brez vsedline - Izmenjqlnicg za izluščene in neizluščeneT bučnice Josip Benko tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti, priporoča svoje priznano naj* finejše šunke à la Praga, kakor tudi vse vrste svojih izdelkov po najugodnejših dnevnih cenah * Zahtevajte cenike * Pod stalnim nadzorstvom državnega živinozdravnika za pregled na frihninah V vinski kis 0 špiritni kis J® kis za vlaganje 1 K O V nedosegljive kvalitete proizvaja renomirana tovarna kisa JOS. VODNIKA DEDIČI, JULBLJANA 7, Celovška cesta 42, Pošt. ček. rač. 10673, Telefon 27-67 KEKSI VAfELINI BISKVITI najßolßi pri B. Bauer, d. z o. z., Ljubljana, tovar-na fieftsov in vafeljnov O/fTK/l T l\/T I l\/l 1 N/tTK/11 K/fTKl/tTNl/l I fsl/TTN/tTN/TTN/l I N/fTN/ITKO PRIMA FLOR NO G A V I C E // // MRAVL A Varstvena znamka traja en par delj kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte povsod le la FLOR NOGAVICE ZNAMKE „MRAVLJA" Qvuj^uyvuy'Uj/'uj'HiJ'Hivi'ui'i'iu'i'UP'UP'uyHjyHiyHiyo BIBIkv ■■■■— BBBB B BBUBBU ■ BB ! H S laar TOVARNA ZA KIS LJUBLJANA-JEŽICA POSTA LJUBLJANA 1 POŠTNI PREDAL 35 NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH [h il n ss T ss BSBBB SBBBB ■ L S S NATURAL-KIS 12% IZ NAJFINEJŠEGA ŠPIRITA - VINAL-KIS 9°/0 IZ VINA IN ALKOHOLA -j „KISOVIN 100" 8°/0 IZ NAJ-; FINEJŠEGA VINA mbbmm» V JAKOSTI IN KVALITETI SO NAŠI IZDELKI BREZ KONKURENCE je IjubljenkaTvseh ljudi finega okusa Trgovina z galanterijo;, drobnino in norinbef-Skim blagom, perilom in trikotažo en groš MARIBOR KRALJA PETRATRG ŠT.6 AVE L KUNSTEK Zakaj se SUHOR vsaki gospodinji najtopleje priporoča? Ker ima SUHOR več prednosti, kakor vsako drugo desertno blago. SUHOR ima veliko redilno moč in je neškodljiv, tako za otroke, kakor za . odrasle.. — SUHOR, ako pravilno shranjen, je nepokvarljiv; poskušnje so dokazale, da dve leti star SUHOR ni nikakor trpel na kvaliteti, nasprotno, po dolgem konzerviranju sladkorja je postal SUHOR še bolj krhek nego popolnoma svež. Previdna gospodinja lahko vzletu pri nakupu veliko prihrani. — Kupujte ROBAUSOV SUHOR, ker dobite najbolje in največ za Vaš denar. — Zahtevajte samo originalne pakete z zaklopno znamko: ROBAVS SVIIOR, Maribor, KOrOŠHO 24 Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška cesta št. 2 Telefon 2335-2586 ustanovljena 1. .1776 priporoča svojo izborno , marčno in črno pivo ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko i. t. d. SUHOl B. Neumann-a Nasljednik --=s= fvomica vrijenog Spintnog i la naravnog vinskog octa =— Trgovina vina na veliko Zagreb Mar tičeva ulica btoj 21 Telefon broj 53-88 ssssss H II I in iHiHlHilin iilfl lij I ÜÜ H 1 :s::g IMfll iiiiišHHIIiiii SO PRIZNANO DOBRI NOGAVICE z ŽI60M ■■ItilUi. najtrajnejše, Pri revmatičnih; proflnsklh bolečinah, pri živčnem obolenju, bolečinah v križu, neuralgijah in vsakovrstnem trganju po udih, počutkih 'utrujenosti, ki izvirajo iz prehla-jenja, pri rekonvalescend po težki bolezni, nudi vribavanjebolečih udov, v trdovratnih slučajih močna, dalje Časa trajajoča masaža s pristnim DIANA, francoskim žganjem naglo polajšanje muk: bolečine se naglo omilijo in slednjič popolnoina preženo, pospeši se kroženje krvi, koža se prisili k zdravemu delovanju in celotni splošni počutek se poživi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. — Cena: mala steklenica Din 10*—, srednje velika steklenica Din 26*—, velika steklenica Din 52*—. Pazite m Ime ..piana“ In varajte se pred ničvrednimi ponaredbami! /fTM^TKl/ITM/tTM/rrM/ITM/fTK/fTKl/fTM/rTKl/rTM/lTM/fTM/fTK I PRIMA ČAJNI MASLAC 3 ; PROI2VAĐA .SAMOPOMOČ- CENTRALNA SELJAČKA MLJEKARSKA ZADRUGA, ZAGREB. ŠENOINA ULICA 30 I DESERT TRAPIST .CROATIA* ■S NabaviJaöke zadruga dri. službenika Imaju poseban popust — Pokušajte i ^SUJ' IHXklNIXklHXklHXVIHlklHJVHLklMXklMlVlVlklVXklHIKIHLk’' ■J»*' im TTTT1\Td^ Špecerija in delikatese -’ iVXX l_J Iv vJ Glavna zaloga kvasa iz Manbor, Maistrova 17 tvornice Savski Marof m a MOCIVNIG & OGRISEG MANUFAKTURNA VELETRGOVINA M A R I B O R ROTOVŠKI TRG 6 tl TELEFON 24—17 'IHiklHlklHlKIMlk Ako želite dobro pecivo, potem uporabite za prireditev istega Dr. Oetkerjev pec prašek In Dr. Oetkerjev vaniiinov sladkor na zalogi pri Nabavljalni zadrugi v Mariboru HERMAN WÖGERER USTANOVLJENO 1872 MARIBOR USTANOVLJENO 1872 TELEGRAM : WÖGERER MARIBOR - TELEFON : TOVARNA V KRČEVINI 2025, PRODAJALNA: SLOVENSKA UL. 2065 Veleklavnica; tovarna klobas, mesnatih izdelkov, masti in konzerv Specijaliteta: Praške šunke in kranjske klobase P % .....as.......as......-afcdus A&s:.-.;.—as, • a STOCH 0RANDY MEDICINAL, 0.0. SLAVONSKA POŽEOA Brandy - Vse vrste čokolade - Sadni Soki - Marmelade - Rum -čokoladni bonboni - Kanditi - Slavonska slivovica - Vaflovi izdelki - Francosko žganje - Fini deserti - Čaj - Kakao ..............n................................yg:......nr.... TTTsS S // ŠTORA" D. D. ŠT. VID NAP LJUBLJANO Brzojavili naslov: „Štora" Št. Vid Ljubljana - Štev. posino-čekov ne g a računa: Ljubljana 12.039 - Tekoči roč .n: Zadružna gospodarska banka Ljubljana - Telefon inf. St. Vid 6 Tovarno za vezene zastore, bonfams:in pregrinjala od preproste do najfinejše vrste v vseh slogih. Zavese za kavarne. Zastori za hotele. Svilene čipke na tulj in organdi. Vezeni etamin, robe, pajčolani. Vezenine za perilo. 1 ekači iz jute. Jutebrüssler. Predposteljniki. Odmerjene preproge. Posteljne garniture. Blago za pohištvo. DRUGA TOVARNA V GAMELJNAH: Tovarna za angleške gardine na meter,' frotirke in frotir blago. LASTNA BELIL NICA IN'A P RETURAI AJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUULtJUUUUULJ TVORNICA ZDRAVSTVENE SLADNE KAVE NOTO» JARC, MABIBOB-KOSABI se priporoča s svojo prvovrstno ZDRAVSTVENO SLADNO KAVO rrrrrrrrrrrrvrrnnnfv C dm. Kocbek Kranj tovarna perila ia tovarniška zaloga mana fakturnega klag SIEGEL & DRUG 8:1 Tkalnice platnenega in bombažnega blaga SVITAVY (ČSR) WIEN LJUBLJANA Miklošičeva cesta 36 ' Brzojavi: SIGEROS ... Telefon 2719 ' - •-