Z gospodarskega polja. = Pogozdovanje Krasa. Na osmem mednarodnem kongresu na Dunaju je dež. gozdni nadzornik v Ljubljani, gosp. K. Eubbia, poročal o pogozdovanju Krasa. To poročilo je zanimivo. Eekel je med drugim: Po zakonu iz 1. 1852. so se pogozdovale le one pareele, ki so jih lastniki prostovoljno v ta namen ponudili pogozdovalni komisiji. Zaraditega se je pogozdovanje vršilo brez pravega načrta, le za parado tuintam. Pozneje smo dobili zakone za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici, na Goriškem, KraDJskem in v Istri. Pogozdovalne komisije so v Ljubljani, Trstu, Gorici in Poreču. Vsaka komisija si je napravila svoj pogozdovalni kataster. Od 60 štirj. kilometrov kraškega sveta v tržaški okolici je 1160 hektarjev določenega za pogozditev; na Goriškem od 1941 štirj. km 8281 ha; v Istri od 3661 štirj. kilom. Krasa 13.753 ha; na Kranjskem od 7466 štirj. km 3696 ha, torej je skupaj od 13.128 štirj. km Krasa določenih 26.899 ha za pogozditev. V Dalmaciji je 11.049 štirj. km kraškega sveta. Pogozditev pa se vrši jako počasi, ker so imele in še imajo mnoge občine skupne, nerazdeljene pašnike. Le posamezni lastniki skrbno varujejo nove nasade. Do konca 1906. je bilo v tržaški okolici pogozdenih 869 ha, na Goriškem 4143 ha, v Istri 1905, na Kranjskem 2378 in v Dalmaciji 10.000 ha. Sadimo največ borovca, pa tudi smreko in mecesen. Novi nasadi pa mnogo trpe po raftnih mrčesih, zaradi požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladega drevja. Gozdni nadzornik Eubbia končuje svoje zanimivo predavanje s pozivom na vlado, da izdatneje podpira pogozdovanje. Dokler lastniki pogozadnih parcel nimajo dohodkov, morajo biti oproščeni vseh davkov in priklad. Potem bo mogoče pospešiti pogozdovanje.