Poitfiina plačana t gotovini.
■ MMT' Mira—M—M——MK——M—
IZHAJA V SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI UST
Cascpžs za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552
LJUBLJANA, 17. julija 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 82.
Valovanje italijanske lire.
Kot neposredni sosedi Italije, s katero smo v živahnih trgovskih stikih, imamo velik interes na stanju italijanske valute. V povojni dobi je lira stop-njema sledila usodi francoskega franka ter kljub vsem prizadevanjem italijanske vlade utrpela znatno razvred-nostitev. Prekosila je frank in si osvojila ugodnejšo pozicijo lansko leto, ko je italijanska vlada pričela pogajanja za odplačilo ameriških dolgov in pod ministrom Volpijem dosegla jako ugodne odplačilne pogoje. A vsi ti uspehi niso kljub stalni in izdatni intervenciji Banke d’ Italia mogli zasi-gurati Italiji stabilnost valute na deviznem tržišču.
Na kurz lire vplivajo neugodno v prvi vrsti gospodarske neprilike. Med te spada tudi pojemanje tujskega prometa in stalno slabo vreme, ki bo brez dvoma slabo vplivalo na uspeh letine. Eden glavnih vzrokov pa je padec francoskega franka, ki je prizadejal Italiji občutno škodo, ker je Franciji omogočil veliko trgovsko konkurenco
v	Italiji sami. Italijanska tržišča je preplavilo francosko blago, ki je otežilo in poostrilo konkurenčne pogoje za italijansko blago tudi na zunanjih tržiščih, kjer je francoska industrija vsled svojih nižjih cen izpodrinila italijanske produkte. V tem oziru prihaja v poštev na primer italijanska industrija svile, ki se nahaja tudi sicer v težkem položaju. Za izenačenje konkurenčnih pogojev in s tem za možnost izvoza si je italijanska industrija sama prizadevala, da se italijanska valuta napram francoskemu franku drži tako, da ji bo mogoča konkurenca v inozemstvu in da ji inozemska konkurenca tudi na domačih tržiščih ne bo delala prevelikih težav. Italija brez dvoma ne želi slediti vsem valovanjem francoskega franka in potegniti liro v globino, iz katere bi se ne dala rešiti. Ima pa vendar interes, da pomaga domači industriji in povzdigne produkcijo. Hoditi namerava torej po zlati sredi, ako bo to mogoče. Kamen zdrvi brez posebnih težav po strmini, težko ga je pa obdržati, čim drvi navzdol. Vzgledi v povojni dobi nam kažejo, da taki poizkusi z valuto niso vedno prav srečno končali. Dokler bo italijanska trgovska bilanca izkazovala ogromen deficit, kakor ga izkazuje v zadnjili časih, ne more misliti na trajno stabilizacijo valute. Italijanska vlada poizkuša razna sredstva, kako bi okrepila domačo produkcijo in jo usposobila za konkurenčni boj z inozemstvom. Mu-solini sam je s pompoznim govorom ob otvoritvi zavoda za pospeševanje izvoza povdaril smernici italijanske gospodarske politike in ob drugi priliki začrtal varčevalni program. Država hoče izrabiti ves vpliv, da prizna domači produkciji prednost pred inozem-ci ne le pri javnih dobavah, ampak tudi pri privatnih naročilih Finančni minister je šel tako daleč,’ da je celo denarne ztfvode pozval, naj dovoljujejo kredite samo firmam, ki pospešujejo intencije vlade za striktno izvedbo varčevalnega programa, o katerem priobčujemo posebno poročilo.
Spričo smotrenih ukrepov vlade je pričakovati, da se ji posreči v doglednem času vsaj začasno stabilizirati valuto. Na kateri višini bi stabilizacija odgovarjala gospodarskim potrebam Italije, se vsaj javno še ni razpravljalo. Kvantitetni teoriji o obtoku bankovcev bi odgovarjal kurz 14 in pol Švic. franka, verojetno pa je, da lira ne bo šla tako daleč navzdol in da se
Graja blaga sprejeta, ali grajalec ne izpolni na to danega naročila.
(Iz sodne prakse.)
Toženec je dne 12. decembra naročil iz Kiela od tožeče tvrdke v svrho nadaljnjega razpečavanja povojen ih rib za 500 mark. Pravi, da je to naročilo bilo čvrsto (fiksno), ker je ribe naročil za božične praznike in bi jih bila morala tožnica poslati tako, da bi prispele v Maribor pred prazniki. To je bil pogoj naročilu. Kakor se je pozneje izkazalo, je tožeča tvrdka blago odposlala dne 18. decembra in hkratu z blagom je odposlala tudi fakturo. 'Poda še 22 dec. ni bilo ne fakture ne blaga, pač pa je toženec ta dan dobil od tožnice pismo, s katerim zahteva naprej plačilo fakturne vrednosti, kar pa ni bilo dogovoreno in česar toženec tudi ni storil. Ker je tožeča stranka izjavila, da blaga sicer ne pošlje in ker je 22. XII. 1924 bilo itak že prepozno, toženec niti nič odgovoril ni in je smatral, da blaga sploh ne dobi. Kljub temu, da je zahtevala tožnica plačilo naprej, pa je prispela pošiljka dne 27. decembra 1924 na mariborsko postajo. Tako blago je treba poslati po po-spešnem brzovozu. Blago se namreč v teku 8 do 10 dni lahko pokvari. Tožnica pa tega ni storila, in bi bila njena trgovska dolžnost, da blaga sploh ne odpošlje, ako ga na ta način železnica ni hotela prevzeti. Ker pa je toženec tudi vedel, da je blago podvrženo takojšnji pokvari in da ne bi nastala za tožečo stranko prevelika škoda, je blago na carinarnici izkupil in ga prepeljal v svoje skladišče. Takoj isti dan še pa je brzojavil in tudi še pismeno naznanil tožeči stranki, da blaga ne more sprejeti, ker je došlo prckasno in ker je tudi -pokvarjeno, sprejme da ga samo v komisijsko prodajo. Na to je dobil odgovor od tožeče stranke, da sprejme grajo v vednost in naroča tožencu, da naj blago kot pospešno brzovozno pošiljatev odpravi na tvrdko G. na Dunaju. Toženec je takoj odgovoril, da to stori, toda da mu mora tožnica naprej poslati 250 mark za dosedanje strbške. — Plačal je bil namreč carine in tovornine nad 3000 Din. Nato je tožeča stranka odgovorila z brzojavko z dne 29., XII. 1924, ki z njo naroča tožencu, naj te stroške povzame potom tovornega lista. Ker pa tožnik ni imel garancije, da mu dunajska tvrdka za to blago, ki je
bilo že pokvarjeno, plača tudi stroške, je brzojavil tožnici, naj takoj pošlje znesek 250 M k, potem šele bode blago odposlal. V tako postopanje je bil toženec upravičen, ker je bilo blago prišlo prekesno in že v pokvarjenem stanju. Tožeča stranka pa je nato brzojavila, da je bilo blago v redu poslano in da noče več z njim razpolagati. Da reši tožnici, kar se je še rešiti dalo, je toženec blago nato deloma na trgu, deloma po drugih trgovcih v komisiji prodal; nekaj blaga pa je bilo neužit-nega in iz tega razloga zaplenjenega po tržnem komisarju. Za uporabne ribe je izkupiček iznašal 3200 Din. Njemu pa je narastlo stroškov in izdatkov 3900 Din, in ta znesek prigovarja v pobot tožbenemu zahtevku, s katerim terja tožeča tvrdka plačilo kupnine 500 Mk za doposlane ribe.
Tožnica prereka, da je bilo blago naročeno fiksno za božične praznike. Pismo z dne 20. decembra, ki ga je prejel toženec 22. decembra, je pisala tožencu samo zato, ker je od njega tern sigurneje hotela dobiti plačilo. Blago in fakturo pa je bila odposlala že 18. decembra. Če je njegovo stališče pravilno, da ni prišlo do sklepa pogodbe, bi toženec ne bil smel blaga sprejeti, temveč bi ga ji bil moral staviti na razpolago. Tega pa ni storil, marveč je blago prevzel, plačal carino in potem neupravičeno zahteval od nje povrači-
lo	naraslih mu stroškov. Tudi je blago dospelo v Maribor v dobrem stanju, kakor to izhaja iz toženčevega pisma z dne 25. decembra. Vse drugo, kar toženec dejanskega pripoveduje, je resnično in ustrezajo njegove navedbe vsebini njih korespondence.
Pravdno sodišče je izreklo, da pobotoma prigovarjana nasprotna terjatev toženčeva pravno ne obstoji in je toženca obsodilo po tožbenem zahtevku, z nastopno utemeljitvijo.
Nesporno je, da je tožeča tvrdka vzela toženčevo grajo z brzojavko z dne 28. decembra na znanje. Š to brzojavko je pa tožnica tožencu hkratu naročila, naj blago brzovozno pošlje tvrdki G. na Dunaj. Ob takem položaju nastane vprašanje, ali je bil toženec dolžan, da to naročilo izvrši ali ne. Po členu 348 trgovinskega zakona mora kupec skrbeti za začasno hrambo blaga, če je poslano iz drugega kraja. Če pa je blago izpostavljeno pogibelji in je nevarnost v zamudi, sme blago tudi prodati ob pogojih in po predpisih čl. 343 trg. zak.
(Konec prih.)
ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH.
Odbor za proučavanje predloga zakona o neposrednih davkih je dosedaj razpravljal o 22 5! en ih predloga. Glede nekaterih < ocb *e elani tudi vladne večine ne morejo biez nadaljnega zjediniti, ker posegajo pregloboko v gospodarsko življenje. O teli določ-ban, med nje spada v prvi vrsti način ugoto-vit ve ka ta stenskega čistega donosa za odmero davka, odloča po daljših debatah vladna večina končno vendar brez ozira na tehtne prigovore opozicije.
bo stabilizirala na sedanjem nivoju. Uspeh vseh prizadevanj vlade v glavnem ni toliko odvisen od uravnovese-nja trgovske bilance, kakor od usode francoskega franka. Ako se novemu francoskemu finančnemu ministru posreči ustaviti devalvacijo in okrepiti francoski frank, bo to v izdatni meri vplivalo tudi na italijansko liro. Ako pa se F ranciji njena namera ne posreči, bo stalo Italijo ogromne žrtve, da se z uporabo vseh sredstev ubrani usode francoske franka.
STATISTIKA O EKSEKUCIJAH.
Finančna delegacija uradno objavlja, rla izide dne 17. julija 1926 v štev. 65. Uradnega lista izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v II. četrtletju 1926. Iz tega izkaza je razvidno, da se je mobilar-na eksekucija začela v 31.086 primerih in nadaljevala do rubeža v 6.257 primerih (20%); do prodaje je pa prišlo v 41 primerih, toraj manj nego X % od celokupnega števila 'rubežev. Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo i:i milijonov dinarjev, oni, ki so se moglo iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 228.000' Din.
V	imobilarni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 112 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 104 primerih za okroglo 647.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote.
(Konec.)
Razsodišče je prisodilo (ožiteljiei
100.000	Din (polovico dogovorjene konvencijonalne globe) in polovico pravdnih stroškov.
Razlogi:
Ne glede na to, da dogovor pod t. 9 pogodbe logično ne dopušča drugega sklepa, nego da sta se pogodnika podvrgla podsodnosti borznega razsodišča, je to nedvomno dognano po odnosni, na prvi strani predmetnega izvirnega sklepa, če tudi ob strani ostalega konteksta z debelimi črkami tiskani prorogacijski klavzuli.
Ugovor, da tožitel jica kot cesijo-narka tvrdke A se ni podvrgla podsodnosti borznega razsodišča, ker ni tudi ona podpisala omenjene pogodbe, ne drži.
Cesijonarju pristojajo, v kolikor ne gre za strogo osebne (personalne) pravice, ali ako ni drugače dogovorjeno, iste pravice kakor cedentu (§§ 1393—1394 o. d. z.), sicer bi bilo vsakemu pogodniku pripuščeno, da vsak čas po svoji volji enostransko, z efektivno ali fingirano cesijo razveljavi dogovorjeno podsodnost. V predmetni dobavni pogodbi pravilno prorogi-rana podsodnost velja torej tudi za ce-sijonarko tožiteljico, tudi, če ni podpisala prvotne dobavne pogodbe, odnosno, če. se ni izrecno podvrgla tej podsodnosti.
Podsodnost borznega razsodišča je podana (§§ 2 in 4 pravilnika za razsodišče).
V	stvari sami se povdarja sledeče:
Glasom pogodbe od 11. januarja 1926 je bila dogovorjena konvencionalna globa 200.000 Din, ki naj jo v slučaju storniranja plača ona stranka, ki je storniranje zakrivila.
Po pogodbi je bila tvrdka A, pravna prednica tožiteljice, opravičena, da postavi na predmetnem posestvu in odkazanem ji prostoru parno žago za žaganje pogojenega lesa. Toda, ko je takoj po sklepu pogodbe pričela z gradnjo, se je prisilni upravitelj, kakor se je sodišče prepričalo na podlagi predležeče korespondence in izvajanj strank, proti nadaljevanju dela odločno uprl. Dovolil bi ga bii le, in sicer v nasprotju z določilom čl. 6 in 7 pogodbe, da postane parna žaga z dnem, ko bo postavljena, pritiklina posestva, seveda brezplačno.
Brez te žage predmetna dobavna pogodba pa je bila za tvrdko A z ozirom na izvanredno veliko množino lesa (16.000 m8 ali 800 vagonov) ter na lokalne in prevozne razmere sploh brez pomena. Toženca sta bila torej dolžna, ako sta hotela izpolniti svoje pogodbene obvezi, odpraviti brez odloga vsako tako oviro. To pa se do danes ni zgodilo, ker se niti ne trdi, da bi bila od strani tožencev trjena privolitev prisilnega upravnika odobrena od izvršilnega sodišča. Ta odobritev pa je bila z ozirom na nenavadni obseg pogodbe in na dotično veliko količino lesa, v smislu §§ 109 in 112 izvršilnega reda neobhodno potrebna.
Ker je torej odstranitev predmetnih ovir bila dolžnost tožencev in ker ista tega nista storila vkljub temu, da sta imela za to dovolj časa — podeljeni dodatni rok je bil primeren — sta prišla v zamudo in v tem leži njuna glavna krivda na opravičenem stomi-ranju pogodbe od strani tvrdke A.
Ugovor tožene stranke, da je prav-' ni zastopnik tvrdke A preklical stor-no od 17. februarja 1926, ni utemeljen.
V tem pogledu navajata toženca, da j sta šla dne 20. februarja 1926 s prisil- j nim upraviteljem in s svojim zastopnikom dr. X k dr. Y, pravnemu zastopniku tvrdke A, ki je po živahnem pogovoru z prisilnim upraviteljem in na vprašanje tožencev, ki ne razumeta slovenščine, kaj ta pravi, dejal, da sedaj preklicuje svoje ugovore. Nato je dr! X izjavil drju Y: Dobro, potem pa umaknite še vi svoj telegram,« nakar je dr. Y takoj odvrnil, da prekliče svoj telegram.
Toda, če bi tudi te navedbe popolnoma odgovarjale resnici, vendar bi se iz trjene izjave dr. Y, da prekliče svoj telegram, po naziranju razsodišča ne dal sklepati nikak brezpogojni koacnoveljavni preklic omenjenega storna. Smatrati je temveč, da je dr. Y hotel s tem le povedati, da prekliče storno pod samo ob sebi umevnim pogojem, da bo od strani tožencev brez odloga odstranjena vsaka ovira proti izvršitvi pogodbe glede postavljanja parne žage. Ker pa do te odstranitve do sedaj sploh ni prišlo, je tož-beni zahtevek po svojem pravnem temelju opravičen (§§ 1295 in 1336 o. d. z.).
V kolikor se od strani tožencev še ugovarja, da se tvrdka A glede storna oziroma odškodnine radi trjene zamude tožene stranke, ni držala predpisov §§ 77, 78 i sl. občih borznih uzanc, je pripomniti, da se zahtevek na plačilo konvencijonalne globe izvaja v smislu § 1336 o. d. z. iz odnosnega posebnega dogovora (čl. 11 pogodbe) in sicer radi tega, ker toženca nista pravočasno odstranila ovire proti zgradbi parne žage. Ker torej ne gre za nobeno v § 77 občih uzanc konkretiziranih pravic, tudi odnosna formalna določila § 77 in sl. občih uzanc ne pridejo tu v poštev.
Glede konvencijonalne globe stoji razsodišče na stališču, ki ga zavzema tudi judikatura, namreč, da sme sodišče tudi če gre za trgovski posel znižati dogovorjeno konvencijonalno globo.
Določila člena 284 trg. zakona je razlagati v smislu, da smejo pogodbeniki sicer dogovoriti konvencijonalno globo v poljubni visokosti, tudi če presega dvojni pravni interes, da pa s tem ni tangirana sodnikova pravica presoje primernosti take globe. Za pravilnost tega stališča govori dejstvo, da je s trgovskim zakonom od 17. decembra 1862 drž. zak. št. 1 iz leta 1863 bil recepiran in toto obči nemški trgovski zakon (izuzemši določila pomorskega prava) in pa določila I. odst. čl. 284 trg. zakona, da konvencionalna globa ni podvržena nobeni omejitvi in da sme presegati dvojni (pravni) interes, se očividno nanaša na ona določila nemškega regionalnega prava, ki so obstojala ob času, ko je stopil v veljavo obči nemški trgovski zakon in ki so predpisovala, da konvencionalna globa ne sme presegati dvojnega (pravnega) interesa.
Razsodišče je z ozirom na vse to, ter razmotrivajoč vse podatke razprave, dane razmere in škodo, ki jo je tvrdka A utrpela ter uvažujoč z druge strani, da je tvrdki bilo znano, da je predmetno posestvo pod prisilno upravo in da bi jej bilo ob večji dili-genci kazalo, da sklene pogodbo direktno s prisilnim upravnikom ali da si da potrebno mujo, da bode sklenjena pogodba predložena izvršilnemu sodišču v odobritev, prišlo do prepričanja, da je dogovorjena konvencijonalna globa, z ozirom na A-jevo četudi manjšo sokrivdo previsoka, ter je smatralo za pravilno in pravično isto znižati na 100.000 Din ter obsoditi oba toženca v nerazdelno plačilo tega zneska in po analogiji § 43 cpr. v povračilo polovice stroškov.
B*KrnaMmwmmammmaMm
D0HA< L	•	•—•••---  ■	-
Uko pijeS „Buddha“čaj, uživaš že na zemlji raj!
j	----
THA0E MARK i	_	..1 
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
Hali ja varčuje.
Mussolini si je začrtal varčevalni program, kojega besedilo je ministrski svet sprejel in kralj podpisal. Načrt vsebuje enajst členov in označa na-redbe le površno; šele izvedbene na-redbe bodo prinesle posameznosti.
V	bistvu gredo naredbe za tem, da se dvigne produkcija v posameznih panogah in da se zmanjša konsum. Zdi se pa, da se prepoved luksusnih zgradb, veljavna do 30. junija 1927, ne ; bo izvajala tudi pri stanovanjskih hi- ! šah, prav tako tudi ne glede hotelov, j Časopisi bodo smeli izhajati samo na ! šestili straneh; s tem hoče Mussolini preprečiti uvoz celuloze za toliko časa, da bo Italija sama nabavila dosti surovin za papirno industrijo. Potem bodo časopisi smeli izhajati spet v večjem obsegu. Take odredbe so pač zelo dvorezen meč.
Najvažnejše vprašanje pri vsem tem je izdatnejše izkoriščanje zemskih zakladov v Italiji. Na Elbi je železna ruda in to bodo sedaj v večji meri kopa-
li	kot so jo doslej; prav tako mislijo na večjo dobavo aluminija, cinka in svinca iz domačih virov.
Da zmanjšajo uvoz žita, mislijo na novo mešalno razmerje za kruh; v bodoče bodo pekli kruh iz 15 odstotkov pšenične moke in 85 odstotkov drugih vrst. Vendar zadnja beseda o kruhu še ni izrečena in se vršijo še pogajanja z merodajnimi činitelji. Glede alkoholnih pijač in kave ni v programu nič rečeno. Pač pa mislijo inozemski bencin vsaj deloma nadomestiti z narodnim alkoholnim produktom. Vse omenjene določbe vsebujejo omejitev konsuma takega blaga, ki ga morajo uvažati iz inozemstva, ali pa, ki je napravljeno iz neitalijanskih surovin. Določbe o podaljšanju delovnega časa od osem na devet ur imajo pa tendenco, da zvišajo produkcijo. Kakor povsod, je tudi v Italiji osemurni delavnik eden glavnih vzrokov, zakaj se
Po železnici dobivajo blago mariborske mizarske delavnice, kovinarji, stavbeniki, kleparji, ključavničarji, sodarji in cela vrsta drugih produkcijskih obrtov, ki bi bili v primeru sprejetja predloženega besedila načrta, vsi postavljeni v neenak konkurenčni položaj.
Osvoboditev je treba razširiti na vsa produkcijska podjetja Maribora in sicer ne samo za surovine, ampak za vsa pogonska sredstva in za vse polfabrikate. Pojem surovine se ne sme interpretirati v carinsko-tarifnem pomenu besede, ker bi drugače žito, ki prihaja v mline, papir za tiskarne, rezan les za mizarje, oblikovano železo za kovinarje in •nleko za mlekarne ne bilo smatrati za surovine, dasi je predmete, ki se jih v navedenih obratih predeluje, v z.misfu naredbe brezdvomno smatrati za surovine. Za primer, da se ne bi razširilo ugodnosti oprostitve na obrtniške obrate, bi bilo treba tudi ugotoviti, kaj naj bo merodajno za klasifikacijo obratov ko! industrijskih podjetij. Mariborska naslovna knjiga jih našteva nad 50, dočim jih volilni imenik zbornice šteje samo 42, Okrožni urad za zavarovanje delavcev pa ima zopet drugo evidenco.
I'o novem železniško - obratnem pravilniku reekspedicija, ki jo bila dovoljena po starem obratnem pravilniku, sploh ne obstoja. Obstoja samo možnost ponovne predaje blaga' brez pretovarjenja z novim tovornim listom. V tem oziru bi bilo treba torej besedilo načrta izpremeniti. Nastaja pa sedaj vprašanje, ali je v interesu mariborske veletrgovine in špedicije, da se velik tranzitni promet, ki se vrši preko 'Maribora, obremenjuje s tako davščino. Po našem mišljenju je treba tu upoštevati dejstvo, da ima mariborski kolodvor funkcijo glavne obmejne, carinske in kontrolne postaje, kjer se mora ustaviti blago, ki prihaja iz inozemstva, določeno za ‘razne kraje naše države odnosno, ki se preko mariborske carinarnice ekspor-tira v inozemstvo. Na mariborskem kolodvoru se ne carini samo blago za področje mariborske glavne carinarnice, ki sega do Pod-suseda, Zaloga, Središča, Beltincev in Vuzenice, marveč tudi za ostale pokrajine naše države, v kolikor je to predpisano v spremljevalnih dokumentih. Maribor ima vsled tega zelo razvito špedicijsko obrt, ki se peča s carinsko - posredniškimi in odprenmimi posli. Poleg tega se peča tudi z manipulacijo nabiralnih pošiljatev in vrši važno vlogo za izvozno trgovino kvaru podvrženega blaga. Vse tako blago je adresirano na razne špe-dicijske tvrdke v Mariboru ter se na podlagi dispozicij, ki jih prejmejo ta podjetja od od-pošil jatelja, odpremi jo i/. Maribora z novimi tovornimi listi naprej. Zato so se že razne mariborske tvrdke interesirale, da jim je direkcija državnih železnic izdala generalno dovoljenje za ponovno predajo blaga- brez pretovorjenja.
V	Mariboru imamo sedaj 25 špedicijskih tvrdk, ki so na pravilni ureditvi te zadeve
j tako malo producira. Pravijo, da se I bodo produkcijski stroški zelo pocenili, če se deveta ura ne bo plačevala višje kakor ostalih osem; to velja z? industrije, ki posebno veliko trpijo na tuji konkurenci. Tudi Hugon Stinnes je svoj čas rekel, da more nemška industrija obdržati konkurenčno zmožnost samo s podaljšanjem delovnega časa. Delavci v Italiji so menda sami za deveto uro. Sicer pa uvedba devete ure ne bo fiksna, temveč se bo ravnala po potrebi, zlasti po možnosti prodaje v tej uri napravljenega blaga. Nima pomena, da produkcijo forsira-mo, če nimamo obenem tudi prodajne možnosti. Tako nastane samo nadpro-| dukcija.
Novi Mussolinijev načrt smatrajo za važno etapo na potu do obnove Italije. Izrečeno je v njem večje zanimanje in večje varstvo za industrijo; zaenkrat sta normirana produkcija in t konsum.
Prihodnja naloga Italije je ta, da dobi s trgovskimi pogodbami, primernimi spremenjenim razmeram, novih i prodajnih trgov. Import zmanjšati, j eksport dvigniti, to je deviza. Kako bodo sosedi na to reagirali, je pa drugo vprašanje.
V uradnem listu je izšla nato naredim, da se vpelje po potrebi deveturni delavnik tudi v poljedelstvu. Stroji za ekspresno pripravljanje kave so obdavčeni s 300 lirami na leto itd.
Fašistovsko časopisje vse odredbe že a priori pozdravlja. Samo »Secolo< izraža nekaj pomislekov. Opozrcional-no časopisje odredbe seveda kritizira. Najbolj škodoželjno izraža svoje veselje nad novim dekretom socialistični Avanti , Pravi, da tudi fašistovski nasprotniki v gospodarskih, zadevah niso mogli delati nobenih Čudežev in da so se morali zateči k prav tistim sredstvom, ki so jih še nedavno kot zastarele metode odklanjali in se proti njim borili.
pa so na tem zainteresirane tudi vse mariborske veletrgovine, ki prejete transporte po malih manipulacijah na kolodvoru razpošiljajo na svoje odjemalce v deljenih pošiljkah in ki jih je iz tega razloga v interesu trgovskega napredka Maribora treba oprostiti od plačanja tovorninske davščine. Načrt naredbe ne upošteva zbirnih pošiljatev, katerih promet je še vedno jako znaten, ker pravi, da so oproščene od tovorninske davščine samo one' pošiljat ve, ki se ponovno oddajo nedeljene k transportu, kar pa ni v primeru zbirnih pošiljatev. Zato spadajo zadnje pri ponovni oddaji kot komadno blago po izvršenem carinjenju visokim pristojbinam kosovnih pošiljatev, ki so na težinsko enoto za 30 do 50 odstotkov višje, kakor za vagon-ske pošiljatve.
Načrt sam že predvideva, vpoštevajoč dejstvo, da je rok treh dni za nadaljno odpremo carinskih pošiljatev nezadosten, možnost podaljšanja. Ni pa določeno, kdo je za dovolitev podaljšanja kompetenten.
Po načrtu preosnove odpade dosedanja osvoboditev od tovorninske davščine za blago, ki prihaja na mariborsko carinarnico ali javno skladišče odnosno na špedicijske tvrdke v svrho carinjenja, kakor tudi blago, ki prihaja odnosno odhaja z industrijskih tirov. To sta dva najvažnejša momenta predloženega načrta. Dočim se je industriji kot kompenzacijo za fiameravano ukinitev oslobodi-tve industrijskih tirov od davščine oslobo-dilo surovine, ki jih predelavajo, se hoče pogoditi z naredbo ves tranzit preko Maribora, kar je po mednarodnih pogodbah nedopustno, ker nas vežejo v tem oziru mednarodne transportne konvencije, ki takih obremenitev ne predvidevajo. Jasno pa je, da /.a uvedbo take obremenitve ni kompetenten niti ve-I liki župan niti mestni svet, niti katerokoli naših ministrstev. Ves tranzit je treba absolutno izvzeti in ga oprostiti od tovorninske davščine. To je tudi pri vseh enakih nared-bah primer, ker niti carinama za tranzitno blago, ki ise pod kontrolo prevaža preko našega ozemlja, ne pobira nikakih pristojbin.
V	načelu diferenciranju obremenitve raznih vrst blaga po tovorninski davščini ni ugovarjali, vendar predlagana skala ni najpri-kladnejša. Taka davščina mora biti v svoji priredbi kolikor mogoče enostavna in pavšalna in sme imeti le dve do maksimalno tri vrste pristojbin, ne pa enajst, ki jih predvideva načrt in kjer se progresija stopnjuje od 25 para do 100 Din.
Predvidena porazdelitev blaga na 5 skupin nikakor ni praktična in tudi ni mogoče, ugotoviti, na podlagi kakšnih vidikov se je ta razvrstitev sestavila, ker med posameznimi skupinami ni nikake logične zveze, niti sledu kakih ekonomskih načel.
Načrt predvideva prekompliciran sistem blagovne porazdelitve in lahko povzroči največje zmešnjave in spore vsled nejasnosti in netočnosti, ki se v njem nahajajo. Predlagan
načrt je prekompliciran za trgovce, kompliciran je pa tudi za kontrolni aparat sam in zahteva od njega visoko kvalifikacijo, da bi bil kos težki nalogi.
V načrtu je usvojeno načelo diferenciranja pristojbine raz vidik, ali je pošiljatev ko-madna ali vagonska, in sicer znaša napetost med pristojbinskimi enotami 30 do 50 odstotkov. Diferencirano tretiranje kosovnih in vagonških pošiljatev zadene v prvi vrsti mariborsko nadrobno' trgovino in obrtništvo.
Izjemna tarifa ima nekak zaščitni značaj za domače vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogra-darstvo s tem, da obremenjuje konkurenčni uvoz z visoko takso 1 Din na 1 kg. Iz pravnih in tehničnih razlogov, ki smo jih že poprej navedli, smo. proti temu, da se razne vrste istega blaga tretirajo neenakomerno.
Ako konečno razgledamo posamezne blagovne razrede, vidimo, da se nahaja na pri-mir bombaž v drugem in v tretjem razredu, kjer je razlika pristojbin ravno 100 odstotkov. V najvišjem razredu najdemo na primer važne življenske potrebščine, kakor mast, sladkor, v drugem razredu jajca, olje in živino. Špecijelno glede jajc moramo opozoriti na mariborske hladilnice in eksportna skladišča, pri katerih bi znašala obremenitev po načrtu do 500 Din na vagon.
Les se nahaja v drugi skupini, kakor tudi v petem razredu, kjer je pristojbina 7 do 8-krat tako velika, kakor v drugem razredu.
Železo je porazdeljeno po vseh skupinah. Nahaja se v prvem pa tudi v tretjem razredu in sicer v prvem razredu železo in jeklo sploh, torej surovo, kakor obdelano, rabljeno in nerabljeno, novo in staro, potem se pa v tretjem razredu izvzema nekatere vrste. Nastaja vprašanje, kdo naj ugotavlja ali naj bodo mariborski kovinarji in metalurgične industrije odlcazane na milost in nemilost za take posle nekvalificiranega manipulativnega organa mestne občine na mariborskih kolodvorih.
Nadalje imamo v četrtem razredu seno in suho travo, dočim je v petem razredu trava brez natančnejše označbe torej suha, kakor tudi zelena.
Postopanje pri izvrševanju bi otežavalo dejstvo, da je v tretji razred uvrščena cementna in betonska roba, dočim je cementni škrilj v četrtem razredu, cement sam pa v petem razredu.
Tudi je jasno, da bi iz načrta naredbe, katere namen je povzdigniti gradbeno akcijo mesta in pridobiti sredstva za zidanje mestnih stanovanjskih hiš, bilo treba osvoboditi uvozne davščine ves gradbeni materija, ki ga dobivajo stavbena podjetja odnosno posamezniki za gradbo stanovanja in podjetij, katero blago pa vidimo, da je sedaj žalibog obremenjeno po raznih pristojbinskih razredih s tovorninsko davščino. Sem spada gradbeni les, opeka, instalacijski materijal, apno, cement, pesek itd.
Navedenih nekoliko primerov zadostuje, da se vidi, da je treba načrt preosnove v tem oziru pod vreti temeljiti reviziji, pri čemur naj bi kot načelo veljalo, da bi bilo praktično, da se ustvarita le dve glavni skupini in sicer ena za življenske potrebščine odnosno za živila, druga pa za vse ostalo blago z eventuehno višjo tarifo za izrazite luksuzne predmete.
Kar se tiče pošiljatev, določenih za industrijske tire, pri katerih je odločno povdar-jati nujno potrebo, da se pridrži dosedanje oprostitve, opozarjamo, da se v pomeriju obeh mariborskih kolodvorov nahajajo samo tiyje tiri, dočim odcepijo stali tiri. po številu S, izven pravega kolodvora ter se jih že vsled tega po besedilu naredbe ne bi smelo pritegniti pod to davščino.
V	interesu ohranitve produktivnosti mariborske obrti in industrije ter v interesu ohranitve konkurenčnosti mariborske trgovine je treba načrt revidirati in izdelati nov načrt, ki bo na eni strani nudil mestni občini željene in pričakovane dohodke, ki pa bo za gospodarske kroge mariborskega mesta tudi v sedanji dobi splošne depresije sprejemljiv.
Trgovina.
Za trgovce z lesom. Neka tvrdka v Dubrovniku potrebuje 20 m3 belega jesenovega lesa, nadalje 13 in3 hrastovega lesa ter 21 m jelovega lesa v različnih dimenzijah. Naslov dotične tvrdke ,s-podrobno navedbo dimenzij je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na .razpolago.
Nakup soli v Tunisu. Uprava dr/.avmh monopolov je poslala v '1 unis p >ebno komisijo, ki ima nalogo, da prouči na licu mesta pogoje za,nabavo večje množine soli.
Odprava konkurza. Konkurenc postopanje o premoženju Josipa Moleka, trgovca v Metliki se je ukinilo, ker se je izkazalo, da nima pre/.adol/.enec nobenega premoženja.
Vzorčni sejmi v Kuinuniji. Po zgledu sosedov je začela tudi^ Rumunija z vzorčnimi sejmi. Za bodočo jesen sta na programu sledeča sejni a. \ avgustu in septembru v čemovieah, od 25. oktobra do 1")- novembra v Galacu. Zlasti za prvega delajo Rumuni veliko reklamo; združen bo s kongresom tehnikov, s kongresom vseučiliščnih profesorjev, narodnih gospodarjev itd.
.Ustanavljanje blagovnih borz v Turčiji. Carigrajska žitna borza ustanovi v kratkem samostojno blagovno borzo. V Trapezuntu se je ustanovila žitna borza,
Občinska tovorninska davščina v Mariboru.
(Konec.)
ekzistenčno zainteresirane. Poleg špediterjev
v Brusi pa borza za prodajo kokonov. Turško trgovinsko ministrstvo je izdelalo za te borze nov borzni statut, ki je pn krojen po evropskih vzorcih.
Vzorčni sejem v Libercih (Reichen-berg) v Češkoslovaški bo od 14. do ‘20. avgusta 1026.
Obrt.
Učno mesto išče potom »Hrvatskega ■radiša« več dečkov, ki bi se radi izučili različnih obrti in trgovine: 19 ključavničarstva, 3 brivstva, 1 kiparstva, 1 kamnoseštva, 1 knj igoveštva, 10 kovaštva, ‘27 krojaštva, ‘25 mehanične stroke, 30 mizarstva in 10 trgovine. Dečki so zdravi, pošteni, dobri in nepokvarjeni. Po večini so siromašni in brez starišev. Mojstri, ki bi bili pripravljeni jih sprejeti v uk, naj se obrnejo na osrednji urad Hrvatskega radiša« v Zagrebu.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. Po
stanju dne 8. junija t. 1. je imela Narodna banka v oktobru za 564'3 milj. dinarjev bankovcev. Obtok se je v prvih osmih dneh meseca junija t. 1. zvišal za 146'5 milj. dinarjev.
Inozemska posojila. Družba Fiat v Genovi se pogaja z bankami v Newyor-ku, za posojilo 10 milijonov, obrestovano s 7 odstotki. Morganova skupina je v bistvu na posojilo že pristala. Emisijska cena 93%. — Westfalska je prosila v Londonu za 835.000 funtov posojila. Posojilo je bilo podpisano v petih minutah.
Carina.
Carina *za pletilne stroje. Po zadnji odločbi ministra financ C br. 30.264 od 10. julija t. 1. se smatrajo za pletilne stroje po tar. post. 656. uvozne tarife stroji za izdelovanje pletenin, mrežastega blaga itd., ako v komadu z nastavkom vred tehta 200 kg. ali manj. Stroji preko te teže se ocarinijo po tar. post. 637., točka 3 brez ozira na to, ali so na motorni ali ročni pogon.
Davki In takse.
Družbe, društva, ustanove itd., ki so oproščene plačevanja taks po točki 5., člena 5. taksnega zakona za vloge in prošnje, so dolžne na vlogah in prošnjah označiti s štampiljko pravni naslov za oprostitev sledeče: Oproščeno samo plačevanje takse po tar. post. 1. z odločbo ministra financ z dne ... št. ... Vse vloge in prošnje, ki nimajo te označbe s štampiljko, se morajo kolkovati.
Uvoz, izvoz.
Ameriški vpliv na žitne cene v Evropi. Amerika pridobiva v Evropi na vplivu glede žitnih cen. Žetev v Evropi se je vsled vremenskih nezgod zavlekla in zaloge se, zelo izčrpavajo. Te razmere olajšujejo Ameriki kupčije v Evropi, ker jo silijo, da si tam nabavlja žito. Letošnje zaloge lanske žetve so majhne, ker si Evropa lansko leto vsled ugodne letine doma ni nabavila veliko prekomorskega žita. Kljub temu za enkrat še ne moremo govoriti o kakem pomanjkanju blaga, dokler si moremo s prekomorskim dovozom sproti pomagati. Kako se bo tendenca v evropski žitni trgovini nadalje razvijala, je popolnoma odvisno od uspeha žetve, od katere pa spričo dosedanjih poročil ne smemo preveč pričakovati.
Omejitve v prometu z Italijo. Po obja-
vi	direkcije državnih železnic v Ljubljani izza dne 10. julija t. 1. ponovne predaje
brez pretovarjanja v postajah Postumia Grotte, Piedicolle in Tarvisio niso dovoljene. Pošiljke preko Postojne oziroma Podbrda, namenjene za ponovno predajo, se morajo predati in nasloviti na »Postu-mia transito« oziroma »Gorizia Monte Santo«. Sprejemanje in odprema pošiljk goveje/živine za Italijo preko Rakeka je dovoljeno samo za klavnice v postajah Triesie S. Sabba, Trento, Torino, Milano, Venezia, Genova, Roma, Firenze in Na-poli, ako ima izvoznik dovoljenje kraljeve italijanske vlade. — Pošiljke živine, odpravljene v Postumia tranzit radi ponovne predaje za omenjene postaje, se smejo sprejemati. —■ Sprejemanje in odpošiljanje krompirja v Italijo preko Rakeka je vobče prepovedano. — Izvoz je dovoljen preko Zagreba—Reke. Sprejemanje in odprema pošiljk kovinske robe za postajo Como di Largo Nord v svrho Pretovoritve se do nadaljnega ukine. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo Pošiljateljem na razpolago.
Promet.
Poraba starih obrazcev tovornih listov
je za brzojavni in tovorni promet v notranjosti države dovoljena še do konca 1926.
Transportne omejitve. Izza dne 10. julija t. 1. veljajo po objavi direkcije državnih železnic v Ljubljani sledeče transportne omejitve: 1. Na Bistrici—Bohinjsko jezero se smejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaj proge Dobrava—Vintgar—Bistrica—Boh. jezero. 2. Na Rakeku se sinejo cariniti samo vse izvozne pošiljke živih živali, svežega mesa, zaklane živine in perutnine, sveže slanine, suhomesnate robe, jajc, svežega sadja in svežega sočivja, razen tega pa vse pošiljke iz postaj od Brezovice do Rakeka za izvoz preko Rakeka. 3. V Celju se smejo cariniti samo izvozne pošiljke iz postaj prog Celje—Dravograd Meža, Celje—Zalog, Pcdsused—Zidani most za Madžarsko in Avstrijo via Maribor in via Kotoriba, dalje pošiljke za Italijo in Avstrijo ter tranzit, via Jesenice iz prog Hoče—Celje, Središče— Pragersko ter priključnih stranskih prog, j pri uvozu pa vsa roba za postaje navedenih prog, kadar tranzitira Celje kot poslednjo carinsko postajo pred namembno postajo. Izvozne pošiljke premoga iz postaje Trbovlje se morajo tudi odslej cariniti pri istih carinarnicah kot doslej (Maribor, Čakovec, Ljubljana, Zagreb). 4.
V	Kotoribi se izvozno carinijo one pos šiljke, ki so predane za izvoz v Madžarsko na postajah med Čakovcem in Koto-ribo. 5. V Prevaljah se smejo cariniti samo one izvozne pošiljke za Avstrijo in tranzit, ki so predane za izvoz na postajah proge Dravograd Meža—Prevalje.
Gibanje parobrotlov paroplovne družbe »Oceania«. Parobrod Mrau« je odplul dne 10. t. m. iz Arana v Hampton Ro-ads, Jadera« dne 30. t. m. iz Hook of Hrdland v Hampton Roads. »Zora« je prispela dne 8. t. m. v Cardiff, odkoder odpluje v Rotterdam. Sava« je odplula dne 10. t. m. iz Valencije v A l/ir, Oran in Teneriffo. ■ Kostrena je odplula dne 8. t. m. iz Algesirasa v Oran, Alžir, Trst in Sušak. Sud je odplul dne 10. t. m. iz Trsta na Sušak. »Morava« dne 9. t. m. iz Splita v Patras, Vladimir pa se vrača iz Carigrada po Egejskem morju domov. Diamant« natovarja blago v Trst.
RAZNO.
Priprave za prihodnji državni proračun. finančni odbor Narodne skupščine je sklenil, da si v mesecu septembru t. 1. na licu mesta korporativno ogleda razna državna posestva in oblastva po vsi državi, inspicira ustanove monopolske uprave, državne tovarne sladkorja in svile ter se tako nazorno informira o potrebah posameznih resorov. Svoje izkušnje hoče odbor porabiti pri preizkušanju prihodnjega državnega proračuna.
Padanje svetovne draginje. V vsem lanskem letu in tudi Se letos se javlja stalno padanje svetovne draginje. Vele-tržne cene sveta so padle od 160 odstotkov v začetku lanskega leta na manj kot 150 odstotkov v prvih letošnjih mesecih. S tem je zopet dosežena ona višina cen, ki smo je bili navajeni v letih 1921 do 19*24, a cene so še zmeraj za polovico nad predvojnimi. Vzrok iščejo v razvrednotenju denarja, povzročenemu po prehodu Evrope k papirni valuti in po preplavijenju Amerike z zlatom. Zlata inflacija je bila najhujša leta 1920, ko je Amerika dosegla veletržni indeks 230, je padla v letih 1921 do 1924 na 150, je bila lani spet višja in je šla letos na novo nazaj. V prvem lanskem Četrtletju je znašal vetovnotržni indeks 161 odstotkov, v drugem 156, v tretjem 157, v četrtem 153, v začetku letošnjega leta pa 150. O padanju indeksa pravi znani dr. Uhl.ig:	Nekateri krogi smatrajo naza-
dovanje cen kot veliko korist za narodno gospodarstvo. To ni čisto pravilno. V kolikor je nazadovanje cen splošno po vsem svetu, to ne pomeni drugega, kakor da se zlato višje ceni kot poprej. Če je pa nazadovanje neenakomerno in se vrši v nekaterih deželah hitreje, kakor je svetovna povprečnost, pomeni to vedno večje težkoče, ki jih imajo doti čile dežele, da se vzdržijo v svetovni konkurenci, in ki so prisiljene, da zmeraj ceneje prodajajo, če hočejo korakati z drugimi. Nemoralno hitro padanje indeksa na Češkoslovaškem, v Avstriji in Ogrski je znamenje ubožanja,
znamenje strašansko hitro se množeče težkoče v konkurenčnem boju. Splošni razvoj je ta, da so inflacijske in podonavske države pod posebno močnim pritiskom in da morajo iti vsi s cenami veliko hitreje dol kot druge, če se hočejo obdržati. To je kazenska sodba svetovnega gospodarstva nad onimi ljudmi v Evropi, ki hočejo še zmeraj vojsko in ki ropotajo z orožjem.«
Podražitev kruha v Parizu. Cena za kruli, ki se je dne 8. t. m. zvišala pri kilogramu na 2*5 franka, se je z dnem 15. julija zvišala za nadaljnih 10 cente-zimov.
(cJdrtmjb
M mvčcl
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
Ljubljanska borza.
Dne 16. julija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz t. 1921 denar 74.50, blago,. 77; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 305, blago 308; Zastavni tisti Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 196; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. .175, bi. 195; Merkantilna banka, Kočevje den. 90, bi. 97; Prva hrvateka štedionioa, Zagreb den. 804, bi. 870; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 98, bi. 101; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba d. d., Ljubljana d§n. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Blago: Remeljni, 34/68, 38/78, 4 m, fco vag. meja den. 500; hrastove frize la, 35—50 cm, fco vag. meja den. 1180; deske (smreka, jelka), paral., 18, 24, 38, L, II., III. monte, fco vag. meja den. 500; hrastovi brzojavni drogovi, od 7 do 12 m dolž., prem. 13/14 cm, na drobnem koncu najmanj 7 cm, obeljeni, fco nakl. posl. za tekoči m den. 7; deske, 22 nun, 4 ni dolž., smreka, jelka, fco vag. meja den. 500; smrekove deske, 16 mm, fco vag. meja den. 500; smrekovi hlodi, od 30 cm napr., 4 m dolž., 'fco vag. nakl. post. den. 190; pšenica bačka. 76, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 315; pšenica nova bačka, 70, 2%, za avgust, fco vag. nakl. post. bi. 270; pšenica nova, fco Ruma bi. 265; koruza, Eco vag. slov. post., 1 vag. den. 227.50, bi. 237, zaklj. 227.50; ječmen, letni, fco vag. nakl. post bi. 170; oves rešetani, fco vag. .nakl. post. bi. 190; otrobi srednji, fco vag. Domžale bi. 155; ajda domača, fco vag. slov. post. bi. 255; fižol beli banat., fco vag. nakl. post. bi. 160; riž splen-dor, v vrečah, brutto za netto, fco skladišče Ljubljana bi. 680.
TRŽNA POROČILA.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na sejem dne 17. julija se je prignalo 19 konjev, 15 bikov, 194 volov, -407 krav in 18 telet, skupaj 653 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za en kilogram žive teže: debeli voli 7.50—7.75, poldebeli voli in plemenski voli 7 do 7.25, biki za klanje 6 do 6.50,
klavne krave debele 7.25 do 8.50, plemenske krave 5.50 do 7, krave za kloba-sarje 3 do 3.75, molzne krave 6.75, breje krave 6.75, mlada živina 6 do 8. Prodalo se je 279 komadov, od teh v N. Avstrijo 20 komadov, v Italijo 32 komadov. Mesne cene za en kilogram: goveje meso 9 do 19 Din, telečje meso 12.50 do ‘20, svinjsko meso sveže 10.50 do 27.
Živinski trg na Dunaju. Na sejem dne 12. t. m. se je prignalo 1718 glav pitane in 439 glav druge živine. V kontumacu se je nahajalo ta dan 552 glav živine. Došlo je 969 glav iz Madžarske, 551 iz Rumunije, 255 iz naše države, 244 iz Avstrije in 138 iz Češkoslovaške. Prodajali so vole la. kilogram po šil. 1.50 do 1.65, srednji po šil 1.30 do 1.40, slabi po šil. 1.10 do 1.20, krave po šil. 1.— do 1.40, sidra živina po šil. 0.60 do 0.90. — Na prašičji sejem dne 13. t. m. se je prignalo 5987 debelih in 7610 mesnatih prašičev, skupaj 13597, od teh 2745 iz Madžarske, 2370 iz Rumunije, 3149 iz naše države (2349 debelih in 800 mesnatih), 45 iz Avstrije in 136 iz Poljske. Cene so se gibale po kvaliteti blaga med šil 1.60 do 1.95.
KOVINSKI TRG.
Ameriški jekleni trg je bil v zadnjem času bolj trden, veselje do nakupa se jo pomnožilo. Ameriške jeklene tovarne delajo s 84% kapaciteto, dočim so delale v lanskem juniju s 75 odstotno. Cene so se dobro držale. Tudi trg surovega železa se je poživil, a se to v cenah ne pozna posebno.
Na evropski trg vplivata slejkoprej dva momenta: kriza na Francoskem in delavski štrajk na Angleškem. Na francoske finance ne sije noben žarek upanja. Francoski problem pomeni veliko nevarnost in je odvisen od njegove hitre rešitve nadaljni razvoj francoskega gospodarskega položaja. Najvažnejše je, da se frank kolikor mogoče hitro stabilizira. Ugodni položaj francoske industrije ima svoj temelj edinole v nizkem kurzu franka in je samo začasen- Francoski produktivni krogi morajo veliko žrtvovati, če hočejo, da bodo rane v gospodarstvu le lahke. Posledice angleškega štrajka se v gospodarskem položaju Anglije že zelo močno poznajo. Tekstilna industrija, kovinska industrija in še cela vrsta drugih industrij, ki so navezane na premog, so morale obrat skrčiti. Začeli so naročevali premog drugod, zlasti na Nemškem. Če bodo te razmere trajale naprej, se bodo posledice seveda še bolj poznale. Strokovni krogi računijo s tem, da bo tnv-1 jai štrajk do konca julija in da bo tra-| jalo potem še kakšnih šest tednov, pre-| den bo prišlo angleško gospodarstvo spet v normalni tir. Clevelandski producenti so šli s svojimi notacijami spet gor in so se okoli 10. julija vršile kupčije po sledečih cenah: Cleveland št. 1 86 šil. 6 pen-ce, št. 3 84, št. 4 83. Spričo visokih angleških domačih cen se bodo tudi tisti konsumenti obrnili drugam, ki so doslej kljub višjim cenam kupovali angleško blago zaradi njegove kvalitete. Nemčija, Belgija in Francija morejo dobaviti dosti blaga po izdatno nižjih cenah. Tudi ameriški trg upa na angleške odjemalce. Evropski eksportni trg je notiral približno tako kakor v prejšnjih tednih: železo v palicah 4/15, valjana žica 5/9, surova pločevina 5/4, srednja 6/12, fina 8 do 9. Francoski izvoz raste: v prvih letošnjih petih mesecih so prodali 195.000 ton surovega železa, za 16.000 ton več kakor v istih mesecih lanskega leta, polfabrika-tov 900000 ton, + 150.000, tračnic 115.000, + 23.000. Sicer se pa položaj na Francoskem trgu ni spremenil, vladar mu je kurz franka. Cena surovega železa je bila nespremenjena, 460 frankov za tono doma, 500 frankov za eksport. Cena hematita se giblje med 645 in 675 franki. — Belgijski trg je bil označen po negotovosti in po neenotni tendenci; kljub temu se pa javljajo znaki poživlja-nja, zlasti v polfabrikatih. Zadnje notacije: železo v palicah 775—780 belg. frankov, tračnice 750, surova pločevina 850, srednja 900, fina 1025 do 1150. Konkurenca luksemburških obratov na svetovnem trgu je v zadnjem času zelo ponehala; to pa zato, ker so tovarne za dolgo časa z delom preskrbljene. Isto velja o saarskih obratih. — Položaj na Nemškem se v zadnjem času ni spremenil. Nemška poročila tožijo, da prihaja premalo domačih na ročil. Cene doma so res vise ko in stavijo na domači konsum velike za
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 17. julija 1926. ""    ...........
Štev. 82.
hteve; so pa tele: železo v palicah 110 do 148 mark, fina pločevina 140 do 150, valjana žica 139 itd. Eksportna trgovina je zelo živahna, Nemci izkoriščajo po'o-žaj na svetovnem trgu in že zato prav lahko prodajajo, ker so francoske, belgijske i. dr. tovarne dobro zaposlene.
Na češkem ni veliko novega. Doma ni nobene pobude, a tudi v eksportni trgovini se ni nič spremenilo. — V zadnjem času beremo veliko o italijanski ladje-gradbeni industriji. Italija se trudi na vse kriplje, ne samo, da se osvobodi tujega, importa, temveč tudi, da postane ek;-
portna država. Na drugem me.sm g-volimo o tem v posebnem članku. Ladjegrad-bena industrija, ki si drugod le prav počasi popravlja rane dolge vojske in povojne dobe, gre v Italiji z brzimi koraki naprej. 31. marca 1925 je bilo v delu
131.000	ton, leto nato pa 320.000 ton. Ita-
lijanske ladjedelnice se trudijo tucii za inozemske trge, in sicer z velikim u.-pe-hom. Inozemska naročila so znašala na koncu maja 80.000 ton. Razumljivo je, da to ugodno vpliva tudi na kovinski trg, ker je ladjegradbena industrija med prvimi njegovimi odjemalci.
3ti6č!S»XK)tiMRr-'	*»•rtohisf
'“"•^EssstasBEaa
n m
ovarna cevi ev
TRZfC
llil!lll!lllllll!lllllllii!l!ll!ii!ll!i!ll!!i?: lllllilllllllfliilllllll
PRODAJA
PRODA
od danes naprej
svoje izdelke
po znatno znižanih censh
od danes naprej
svoje izdelke
po znatno znižanih censh
mrnssmammseii
at«*
SUlERIH-TlimSNIIT i z e. i Ljijima, Miklošičeva cesta 3S.	tSiStO	POSfBllUiSlVO JllSt PiŠČiBE, ijubliia. Miklošičeva testa 38.
izvršuje vse spedicijskc posle, reekspedieije, vskledlšfenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon Št. 723.
Izvršuje ocarlnjenje, carinske jeklamadje, rekurze In v'a v carinsko stroko spidaj. ča dole. — Telefon št. 723.
Veletrgovia
GREGORC & VERLIČ
Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne prežame, razno žganje in špiritus, kolonijalno in špecerijsko blago ter rudninske vode.
Zahtevajte cenik! — Točna postrežba. — Telefon št. 246.
KJE SE KUPI?,
Le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
'Mn Prtitrnonga spomenika ob vodi.
Najbolj41 Šivalni stroj sa rodbinsko ali obrt«« rabo, svetovno znanih znamk ^ Orltsner - Adler - PliBnljt.
< Istotam posamezna dele za stroje In kolesa, Igle, olje, Jermena, pnevmatika. Po«k o vezenja na stroj brezplačen I — Večletne garancija I Na veliko I Na malol
Oglejte si
bogato zalogo nogavic in rokavic za dame, gospode in otroke, vezenine, našivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje
na veliko in malo
po najnižji dnevni ceni pri:
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
2»*»*--v.. m
Točna In solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
MOTOCIKLI
B. S. A. — Niijbolj sigurni in ekonomični za trgovska potovanju. Nove znižane cene za 1926.
JligO-AutO Ljubljana 8
»Trgovski list“
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
se pripoča p. n. trgovcem, indu-strijcem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseriranje.
Trgovsko-industriiska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
RaJun pri pošt. lek. za«, št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
lastna knjigoveznica.
&4	-	r	■
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR» kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.