teto I.	Na Dunaj i 1. aprila 1870.	List 7.
Nobeno mi tel<5 Nij žensko prelepo, Da bi od tebe vanje Oberniljaz ok<S.
A kaj ti Sem ubog, Sirota praznih rok! Zat6, zat6 ogibljem Steze se tvojih nog.
erb.
Ne rečem ti nikdar: Serce podaj mi v dar; Ponosno mojo dušo Naj rajši stre vihar!
A misli vse za te Tak<5 ine, oh, skerbe, Da jezik ti človeški Tega ne dopove!
Tebe
Za vse, kar zdaj terpim, Nič tebe ne dolžim! To bodem jaz govoril, Dokler ostanem živ, Prenagljen kar sem storil, Da sam, da sam sem kriv!
Kak<5 jaz, oh kako Dvigati smel ok<5 Do tvoje sem lepote! Zakaj se, oh zakaj Opil sem nje omote! Kdaj up imel 6em, kdaj 1
ne dolžim.
Za tebe vse gori, Bogati in mladi — Krasotno vzraslih udov Mladeničem za te Nij žal sk erbij ni trudov, Vsi k tebi hrepene!
Korak umioem v stran, Po ternji ostrem gnan K pokoju v grob tihoten; A vse, kar zdaj terpim, Molče terpim samoten, In tebe ne dolžim.
M—c.

Z ori n.
VII.	21. julija.
Ne boj se, ljubi moj! nevarnost nij tolika, kolikoršna se tebi zdi-Saj me poznaš. Stan, v katerem sem ti pisal zadnje pismo, je pri meni kakor vročinska bolezen; ko je prebil bolnik najhujši čas, pa je nevarnost pri kraji. Moje serce, pa kaj moje? — človeško serce je, kakor razvajeno svojeglavo dete: zvezdo ti hoče imeti z nebd; vpije in joka ter z nogami bije, ker mu ne izpolniš želje. Zastonj ga tešiš in prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te,čuti se neizrečeno nesrečnega, samemu sebi se smili! — Pa pusti ga, naj vpije; ko se utrudi, položi glavo, kamor je, zamežfin zaspi. Ko se zbudi, vedelo bo komaj še, česa je malo prej tako silno želelo! Boj je krajši ali daljši, nazadnje pa vendar le pamet premaga — tudi pri meni.
Kaj meniš, da nijsem že sam vsega premišljal in pretresal, česar me prijateljski opominjaš? Vse se mi vidi zdaj drugače. Vseh teh sanjarij mi je kriva samo moja čudna domišljija in pa moje slabo oko, ki sta me že večkrat oslepila, kakor ti je znano, da sem našel podobnosti na obrazih, kjer jih nij bilo. Kako pa more obraz odrastlega dekleta tako podoben biti otročjemu obrazu? Domišljija, sama domišljija! Pa kako bi bila prišla sem? Nemogoče res nij, ali neverjetno. Brez skerbi torej bodi, preskerbni prijatelj! ne bom je iskal od mesta do mesta, od ulic do do ulic, ne bom popraševal po njej od hiše do hiše!
Prav veseli me, da se ti morem enkrat pametnejšega in modrej-šega pokazati, kakor me ti misliš. Vidiš me, kakor mi kaže tvoje pismo, že čisto pogreznenega in pogubljenega; kako se boš torej čudil, ko prejmeš nenadoma tako mirno, tako modro pismo!
Ne bom je iskal! V tem sklepu me je poterdila tudi naslednja dogodba.
Seznanil sem se, pa kaj seznanil? — prijel se meje, in ne izpusti me več z lepa, zadnje dni čuden človek, kakoršnih še preveč redč velika mesta — mlad starec, ali star mladenič, ne vem, kako bi bolje dejal, dolzega, izmolzenega obraza, vdertih, zaspanih očij. Videti mu je, da je bil že vse v svojem življenji, morda še celo enkrat pošten človek, kateri je vse izkusil, vse užil, — človek brez upanja in straha, brez ljubezni in sovraštva, brez navdušenja in kreposti, mekuž na duši in telesi, sicer pa dobra duša! Ta se mi je vrinil in hotel biti moj maitre de plaisir; pa kmalu seje naveličal neukretnega učenca.
Peljal me je pervič in zadnjič v ,chateau des fieurs!' Lep vert, polu krasnih, živobojnih, po noči umetno razsvetljenih cvetic, ki polnijo se sladkim, omamljivim duhom mehki poletnovečerni zrak; ob straneh germovje, tu pa tam vabeče klopi, na pol skrite v njem. Prijetna godba, ne preglasna, bolj za uho, kakor za serce, budi življenje in gibanje v drobnih nožicah, ki se tudi ne dade predolgo prositi, v sijajni sobani se vertč praznični pari, drugijih pa gledajo. In plesalke? Laž na lici in v serci, ležnjivi pogledi in nasmehi! Veš, kaj mi je, in kaj mi nij nevarno.
Kaj je ženska brez ženstva? Kaj je cvetica brez dišečega cveta? Zelišče, trava, hrana govedi! Da, ženske same ne ved6, kaj je njihova prava vrednost, njihova prava moč, da je le prerade iščejo v stvarčh, katere so pravemu možu vredne posmeha, ali še ceI6 zaničevanja! Pa kaj? Ali mislimo vsi možje tako? Glej jih tam, ki se smučejo in vertč, nočni metulji, okolo živobojnih, krepkodišečih, pa malo časa cvetočih rož! če ženske dan denašnji nijso, kakoršnih si želimo, ali imamo moški pravico, ostro jih soditi? Kaj nijsmo sami krivi, ee ne vseh pa vsaj mnogih in ne najmanjših njihovih napdk? Vsako ljudstvo, pravijo, ima vlado, kakoršne je vredno; tako ima, dejal bi, tudi moštvo v vsacem časi ženstvo, kakoršnega je vredno. Začnimo torej pri sebi!
Take misli, ki se pač slabo zlagajo s tem krajem, kateri je samo veselju in uživanju posvečen, šle so mi po glavi, ko sem na klopi zunaj sedel. Godba potihne, z njo ples v sobani; jaz se ravndm na odhod. Mimo sobane grede kaj vidim? Ali se mi sanja? V kotu na divanu, na pol sede na pol ležč, sloni, kakor kraljica, sredi svojih podložnih, — je li mogoče ? ne, to ne more biti! — moja prikazen iz gledišča! Serce se mi skerči, gerlo se mi zadergne o tem pogledu, če je pa to, pa bodi vsega konec! To je torej tvoja prikazen z nebčs, to je tvoj ideal! —
Motil sem se. Moj tovariš, ki vse ve, vse pozna, razložil mi je na tanko in razgernil vse njeno življenje — meni malo mari, samo to, da je prišla še le pred dvema dnevoma z Laškega, storilo je konec moji zmoti. Bog daj, da bi se mi razšle tako vse zmote, vse sanje in sanjarije. Vogue la galere!
26. julija.
Kedo bi bil dej&l, da bom kedaj otroke pestoval, in še tako kmalu! Zdaj vidim, da se mora človek res vsega nadejati, dokler živi. Naj ti v kratkem povem, kako sem prišel do te častne službe.
Evelino sem zadnje dni bolj in bolj zanemarjal, ker sem imel glavo druzih stvarij polno. Ženski ne moreš storiti hujšega, bodi si stara ali mlada, vse ti bo laže odpustila, delaj ž njo, kar češ, samo pečati se moraš z njo. Tudi z Evelino nij da bi človek onegavil, kakor bi bilo; ima svojo glavico, kakor katera si bodi. S konca, ko je videla, da ne-mam očesa zanjo, ogibala se me je, pa tako, da sem moral videti, da se me ogiblje, kakor bi hotela reči: ako ti nemaš časa zame, pa jaz tudi zate ne; če si ti lehko brez mene, jaz sem tudi lehko brez tebe. Prej me je po navadi že čakala pri hišnih vratih, kedar je vedela, da pridem; postavila se je tudi zdaj časi na prag, pa kakor zagleda, da grem in da sem jo videl, naglo izgine. Enkrat, ko sem jo hotel po prejšnji navadi gredoč pobožati, oberne se na peti, kakor vertalka, in odide molče strani, kakor bi hotela reči: pa še tega nij treba! Zdaj sva pa zopet mir sklenila, in sicer tako. Zadnjič, ko pridem domu, najdem cvetice na mizi. Radoveden sem bil, kedo mi jih je prinesel, če tudi se mi je že malo dozdevalo. Kar se odpro vrata, in kakor ribica, Šine Evelina v sobo ter mi verže pismo na mizo. Tudi prej je prestregla, kedar je mogla, katero, ter mi ga sama prinesla. To se ve, da me nikoli nij pozabila vprašati,
7 *
od kod je, ali je tvoje, aličegavo, in kaj je notri? Zdaj mi ga j epa samo tako skoraj z jezo vergla na mizo, pa hotela zopet molčd smukniti iz sobe, kakor je prišla.
Ujamem jo ter prideržim, da si ne z lahka. „Cegave so te cvetice na mizi?« vprašam. — » „Prej so bile tistega, k jih je prinesel, zdaj so pa vaše.«" — „Pa kedo jih je prinesel?" —	vain mari'- Ce so
vam po volji, pustite jih na mizi, če ne, pa jih verzite skozi okno; nihče se ne bo pritoževal."" — »Kako bi mogel biti tako nehvaležen !" — „ „Saj bi ne bili pervič, pa tudi zadnjič ne. — Pa pustite me, saj imate zdaj ene dni toliko opravka. Morda bi bil kedo hud, ako bi vedel."«— »Samo ti huda ne bodi; drugo meni nič mari; tu le sem sedi, pa zopet enkrat pametno govoriva, kakor sva prej." Počasi se ji lice zvedri, sede k meni, in kmalu sva bila zopet stara prijatelja. To mi pa vendar še pristavi: ntacega moža bi jaz ne hotela imeti. Moj mož bi ne smel imeti nobene skrivnosti pred mano; zakaj pa, če nič hudega ne dela? Pa tistega tudi ne, da bi hodil z doma, kedar in kamor bi hotel! Kamor gre on, grem tudi jaz lehko, ali pa vsaj povedati bi mi moral, kam gre in kedaj pride d o m ti, da bi ne bila v skerbi. Pa vi možje ste že taki, vse mora biti, kakor se vam zdi." — Potolažil sem jo, da ona bo gotovo tacega dobila; če pa tudi ne bo s konca po polnem tak, vedela si ga bo v kratkem prestvariti. S tem sva bila oba zadovoljna.
Zopet spravljena sva šla popoludne v zverinjak, kamor Evelina najrajša zahaja. Ko greva pozno že nazaj, zagledava, ne daleč od doma na voglu, kakih pet let starega fantiča, ki je zanemarjen in raztergan * slonel ob zidu ter tiho se jokal. Videlo se je, da bi bil rad prosil, pa si reva nij upal. Evelina ga gre vprašat, čegav je in kaj mu je. Nič se nijsta mogla prav umeti. Ko pridem bliže, slišim, da otrok nemški govori; edine posamezne francozke besede je znal. Ko ga vprašam o njegovem materinem jeziku, začne mi malo pogumneje praviti, da ima doma bolno mater, sestro in še mlajšega bratca, pa da nčmajo vsi skupaj kaj jesti. Ko povem Evelini, kar sem zvedel, prosi me, naj mu rečem, da naju pelje domu k bolni materi. Rad sem ji uslišal prošnjo, saj se je meni smilil otrok, kakor njej. Pelje naju v ozke ulice se starimi, visokimi hišami ; v najrevnejših eno gremo po temnih stopnicah notri gori pod streho. Stopimo v tesno, soparno sobo, na tleh leži ženska na sami slami, poleg nje čepi deklica, Evelinine starosti, z detetom v naročji, ki ga teši. Kamor človek pogleda, povsod pomanjkanje, revščina! Zena se skloni po konci. Ko jo prijazno obgovorim v njenem jeziku, začne mi se slabim glasom tožiti svoj žalostni stan. Zgodovina je kratka. Prišla je z Nemškega z možem in otroki sem dela iskat Mož ji na nagloma zboli in v bolnici umerje; zdaj je bila sama brez pomoči v tujem mestu, zadnji krajcar izdan, obleka, postelja, orodje vse prodano, zdaj je čisto brez vse pomoči. Kmalu sem videl, da žena nema druge bolezni, kakor skerb in lakot. Ko bi bil videl Evelino, kako se je vertčla potem, ko sva se pomenila in posvetovala! Za pet let je bila na enkrat starejša.De-kle je iti moralo po derva in po mleko za otroka, ki je bil meni v varstvo
izročen; fant nij bil za rabo; Evelina pa teče domii. Kmalu pride deklica z nakupljenimi stvarmi, in čez malo časa za njo Evelina, vsa obložena. Zadnji čas je bil že, ker midva z otrokom se nijsva bila mogla nič prav prijazniti; s konca je nekako preplašen molčal, potem pa začel tem krepkeje kričati, ko je videl, da nij v pravih rokah. Gotovo sem ga okorno deržal ter nerodno tešil in tolažil. Človek se mora vsega učiti, posebno pa moški. Evelina seje znala drugače vžsti ž njim, Komaj ga je vzela v naročje, umolkne mali krič&j, kakor bi bil v vodo padel. Pomirjenega izroči sestri, sama pa začne naglo razkladati prinesena jedila in nijačo; fant pa je od strani debelo gledal, ker nij kmalu videl kaj enacega. Jaz sem moral iti pred ognjišče, derv nakl&t in ogenj delat. Ko je že veselo pokalo in gorelo, grem klicat mlado gospodinjo, kakor mi je bilo rečeno, da otroku pristavi mleka Ko je to opravljeno, gre hitro zopet nazaj po svojih opravilih, jaz pa sem moral pri ognjišči stati, ogenj netiti ter paziti, da mleko ne bi kipelo. Kakor začne vreti, to mi je bilo ostro ukazano, naj pridem po-njo; še toliko zaupanja se nij stavilo v me, da bi znal mleko od ognja odstaviti. Gorjč mu, kedor bo imel to za žen6! Ko je bilo vse gotovo, zberemo se okolo nizke mizice, ki jo je bila lepo pregernila in napravila; odkazala nam je bila vsacemu svoj prostor. Materi je bila prinesla od doma krepke juhe, kiiretine in dobrega vina. Kmalu je bila žena poživljena in pokrepčana; rudečica se ji je vračala počasi na bleda lica. Kako je Evelina pitala otroka z gorkim mlekom, to bi bil moral človek videti! Res je šlo časi mimo — pa vse je bilo sproti obrisano.— Fantič in dekle nijsta imela druzega dela, kakor pridno jesti; nič ji nij bilo treba priganjati. Posebno fanta je bilo veselje gledati, kako mu je šlo v slast, — O ti, ki si že vse užil v obili in preo-bili meri, kar ponuja življenje, ki si že vsega sit in presit, da te nič več ne veseli, nič ne mika, vem ti novo, do zdaj morda še čisto neznano veselje, po katerem te ne bo glava bolela, ne želodec, najmenj pa serce. Ne bo ti ga treba iskati daleč okrog; v sosedovi, morda še v lastni hiši ga najdeš.
Žalostne tolažiti, lačne sititi, žejne napajati, to je dobro delo, pa to je tudi prijetno, veselo, sladko delo. Le poskusi! O ko bi mogel sedeti tukaj med nami, moralo bi se t,i otajati oterplo serce, samo če si človek, morda pa bi ti celo čez dolgo časa zopet enkrat rosilo ok<S. O ne sramuj se solze, priče, da imaš serce, da si človek! Glej, to je veselje, to je uživanje! Kralj tudi ne more imeti lepšega.
To je bila večerja! Platonov symposion tudi nij bil lepši, dasi je bilo zbranih toliko modrih in imenitnih mož. V tacih trenotjih bi si želel človek veliko bogastva. Koliko siromaštva bi mogel polajšati ž njimi!
Domu gredoč mi je razkladala Evelina, kako in kaj bo za naprej. Materi preskerbi pripravnega dela, dekle ji mora pomagati doma, šivati plesti in prati, fant pojde pa v šolo. Vsa premenjena je; nobena igrača je ne veseli več. Z materinim dovoljenjem je zbrala vso svojo slabšo obleko, zdaj se pa predeluje za otroke; česar manjka, to se dokupi. Ves dan je pri ljudeh; zdaj uči fanta brati, zdaj dekleta plesti, zdaj ima o-
pravek z otrokom; jaz moram pa iti ž rjo, da tolmačim in pomagam, kjer morem, če tudi ji je težko ustreči. Večkrat me pokara, kakor pohvali; pa človek mora imeti poterpljenje z ženskimi.
Glej, tako uživa življenje tvoj prijatelj v grešnem Babilonu!
Boris Mirdn.
Pravi uzroki francoske revolucije.
(Dalje)
Tem Montesquieu-jevim teorijam nasproti so se rodile druge, v svojem početku in v svojih nasledkih od njih bistveno različne — t. j. pravna filozofija, ki je v J. J. B osseau- vu (1712—1778.) našla svojega navdušenega proroka,v Sieyčs-ju svojega logičnega nadaljevalca,*) v narodnih zastopnikih 1793 1. svoje goreče zagovornike.
Eoussoau se postavi na stališče, katero je nekak »status natu-ralis," neka absolutna naravna enakost vseh ljudij, katero vendar spet izpeljuje iz abstraktnega individuva, iz človeka na sebi.
On misli, da je deržava postala vsled pogodbe teh posameznih enakopravnih individuvov, vsled socijalne pogodbe, ki je čin splošne volje. A kakor volja narodova po prostem združenji osnuje deržavo, tako ima tudi edina ta narodova volja pravico, da vodi in vlada deržavo; zato je narod edin zakoniti vladar, in vsi opravniki v deržavi, če nosijo tudi krono, ti so samo uradniki, pooblaščenci suverenega naroda. Ta teorija narodove suverenitete je enako obernena proti kraljevemu absolutizmu, kakor proti človeški družbi, katera se opira na posamezne stanove, tedaj je čisto demokratna, revolucij ska. O republikanski ostrosti tega nauka je zatemnelo kraljevo ime, s ponosne višine božje milosti seje kralj ponižal v izverševalca narodove volje; s tega stališča je bilo staro romansko kraljestvo, ki je zahtevalo oblast brez kake pogodbe in slepo pokorščino**), prav tako napad in zlo-činstvo na dostojanstvo suverenega naroda, kakor so bile svoboščine plemstva, duhovščine in korporacij zločinstvo na neizgubilne človeške naravne pravice.
Napoleon je nekdaj dejAl o Eousseau-vu: »brez njega bi Francija ne bila imela revolucije." Ce tudi so te besede preveč rekle, vendar imajo mnogo resnice v sebi. Rousseau pač nij vzbudil revolucijskih ten-dencij med francoskim narodom, ker so bile sad 6ne socijalne in der-žavne sisteme, ki je solze sejala in kri žela, — ali on je vse te tenden-
*) Dasi je Sieyes nektere nauke Rousseau-va,	na pr. o lastnini, in sicer po
pravici zavergel.	Pis.
**) Zakoni so se razglašali v slovesni obliki:	veut le roi, ?a veut laloi" —
kraljeva volja je zakon!	Pis.
cije združil v terdno zvezano učno sistemo, ter to sporočil tedanjemu svetu in svojim nastopnikom.
V tem, da so njegovi spisi godili vladajočemu duliu tedanjega časa, da so se tako blagodejno ujemali z narodovim mišljenjem, v tem leži njegov neizmerni pomen za zgodovino francoske revolucije, ki se je zatorej v svojem daljnem razvoju vsa obračala po njegovih naukih, ter v ustavi 1793 1. tudi poskusila ideje njegovega „contrat social" dejanski uresničiti.
Različna od ob^h omenjenih sistem pravne filozofije, vendar obč podpirajoča, je pravna filozofija Voltaire-ja, enega najznamenitejših mož vseh časov in narodov, ki je več storil za dušni napredek in za osvoboditev človeštva iz verig nevednosti, vraž in ortodoksije, kakor cela legija onih učenjakov 16; in 17. stoletja, ki so v debelih folijantih nakopičili sad svoje velike pridnosti, katera je vendar bila brez vse razsodbe, ter ga zapustili nehvaležnim nastopnikom.
Voltaire je bil mož bistrega, merzlega razuma in neizmernega opazovalnega dani, kar je družil z mojsterskim jezikom in duhovitim dovtipom. S temi darovi se je boril zoper vse, kar je bilo zastarelega in zarujavdlega v cerkvi, deržavi, človeški družbi ali vednosti, ter je izku-šal to pred svetom uničiti. Ne toliko v tem, kar je sezidal, nego obilo več v tem, kar je poderl, so velike njegove zasluge, kateremu denes pač samo enostranski, kratkovidni in omejeno ortodoksni zgodovinarji kratijo.
(Dalje.)	Fr. Sullje.
S i
Cvetica nerazvita,
Rastoča verh planin! Ti zapuščena, skrita Poganjaš sred pečin.
Nikd6 te ne zaliva,
Nikomur nijsi mar, Cvetica ljubeznjiva! Pa jaz ti bom vertnar.
Skerbn<5 te bom zalival,
Lep<5 te bom gojil, Ce tudi drug bo vžival, Ko cvet se bo razvil.
roti.
Oj dete, dete zalo, Nedolžno dete ti!
Sirota si ostalo,
Kedi5 za te skerbi?
Pa če nikdo na sveti,
Jaz bom pod skerb te vzel;
Le rasti v lepem cveti, Jaz bodem ga vesel.
Za blagor tvoj goreče
Bom prosil, angelj moj!
Ce tudi tvoje sreče
Delil ne bom s teb6j!
Njega ni j.
Rože je na vertu plela, Pela pesemco glasn6, Živo v lice zarudela,
Ko je stopil on pred nj<5.
„I)aj mi cvetko, dete zalo!
Da na persi jo pripriem, Za spomin cvetico malo,
Predno v tuje kraje grem."
Kito cvetja mu je dala,
S cvetjem dala mu serce, Sama v vertu je ostala, On po svetu šel od nje.
Rože je na vertu plela,
Pela pesemco glasn<5 — Kaj, da verta vec ne dela, Kaj ne poje vec takd?
Deklica oži poveša,
Vene jej obržlz cvet6č; Nekaj serce nje pogreša, Solz jej potok lije vrofi.
Cez ograjo vertno gleda,
Mnogo mimo vre ljudij; Deva bleda, deva bleda! Njega od nikoder nij.
b. a.
Lip e.
Povest.
VI.
Med potom pak so mu zopet druge menj žalostne misli prišle. Saj je bil namenjen tje, kamor gaje serce vleklo. Mislil je, kako ga bode ljuba ljub6 sprejela, kako bode vesela, da ga čez dolgo časa zopet vidi — ter proč so bili bridki čuti in morilne skerbi, katerih je bil kriv nemodri govor starega pastirja in sitni kašelj.
V prodajalnici gospč Križanove je sedela stara sama, ko je Lipe noter stopil. Nij bilo navada, da bi bil o tem času hodil; zato je vdova čudeč se vstala, delo odložila, in Lipe je moral dvakrat vprašati, kje je Marijca. Moral pa je še prej slišati od stare, kako slab je videti v lice, kako je izhujšal, da nij še zdrav itd. — predno je zvedel, da hčere nij domd, da najberže denes ne pride.
Kako bi človek nevoljen ne bil, ako se mu prijetno pričakovanje tako na nagloma v nič skadi! Kam je šla? Na neko veselico, k sorodnikom. Pa je vedela, da je on bolan bil! Pa bi bila tudi lehko slutila, da pride, in ostala domii! To nevoljo je Lipe tudi izrekel, morda ostreje, nego je mislil ali hotel. Morda zato ostreje, ker nij bil še prav zdrav, in bolni ljudje so bajfe hudih muh. A gospa Križanova tega nij hotela umeti niti premisliti.
„To je pa vendar preveč, mladi gospod (sicer je rekala: gospod Filip), da hočete terjati, naj bi moja hči uro na uro stregla, kedaj boste prišli, in če boste prišli. Tega jaz ne bi pustila, ko bi tudi ona hotela. Saj sem vam že povedala, kaj bi najrajša videla, ker se bojim, da ne bo nič iz vsega.
*
Lipe se popravlja, sede na stolu, terjezen glavo nazaj nasloni.
Mati, — reče — vi ste malo sitni. Kaj mi zmirom to pripovedujete? Jaz vas ne morem siliti, da bi mi verjeli; vendar ona mi verjame, to vem."
To je bilo Križanovi materi nekoliko preveč. Ona je bila mirna žena, previdna, ter z vsem svetom se je lebko porazumela. In zdaj jej ta mladenee očita sitnost! Imela je že ostro besedo na jeziku, pa izgovoriti je nij hotela še. Tako sta oba molčala, in obema je bilo neprijetno.
„Mati, — izpregovori on — samo to vas prosim, zmirom jej ne odgovarjajte. Pa učitelju vendar enkrat na ravnost povčdite. Mene to tako strašno peče--"
Kašelj mu govorico ustavi. Zena ga pogleda z očesom, ki je ob enem naznanjalo materinsko skerb o njem in čuden sum zaradi njegovega bledega lica, ki je torej hotelo reči: ubožec, s teboj ne bo nič; ti ne bodeš dolgo živel!
»Njo tudi boli — nadaljuje Lipe — ako jej zmirom samo dvom v serce sadite. Dvakrat se je že jokala, ko sva sama bila, pa mi nij mogla povedati, zakaj. Čemu upanje, ki jej ga jaz dajem, po malem zopet jemljete? Jaz vam prisdzam ..."
„Nič, nič ne prisezajte. Kar je božja volja, nobena prisega ne prenaredi. Tega pa ne terpim, ne zamerite, da bi mi vi nauke dajali, ali da me dolžite, kakor bi svojemu otroku serce težila. Jaz poznam svoje materinske dolžnosti, in če moja hči zdaj, ko je mlada in zdrava (beseda je bila zategnena, daje Lipe razumel, kam meri), nema samega veselja, ne škodi toliko, kakor ako bi kedaj sama in zapuščena bila na svetu in prilika izgubljena .... saj veste, kaj vam hočem povedati. — Vi pa, gospod Filip, skerbite, da vas enaka stvari ne bodo težile, da si zopet ljubo zdravje zagotovite; zdite se mi jako slabi, in zel6 terdni nijste nikoli bili."
A, tako! Od tod prihaja na nagloma ta merzlota! Tako sije Lipe mislil, in bridek čut mu je lčgel okolo serca. Stara je že tudi obsodila moje življenje, zato me odmeta! In ona, deklica, morda — tudi! Morda je zaradi tega denes — nij domd?
Stara je govorila zopet o lehkih stvarčh ter navadnih. Lipe je tih sedel, poslušal a ne slišal, naposled počasi klobuk vzel, niti se redno ne poslovil, in šel.
Med potom je mislil pervič denes, da je morebiti vendar res: prave ljubezni, ljubezni do — smerti nij. To je časi slišal, ljudi je poznal, ki so enako govorili, ki so se posmehovali in zaničljivo nosove vihali, čuvši o ljubezni. Ali on je v serci čutil, da ljubezen je, daje resnica, daje neizmerna. Čutil pa je to on sam; kako bi družim ljudem v serca videl? Kako njej? Morda se ona samo dela tako; morda je vse hinavstvo; morda misli, kakor mati: možitev, drugo je v drugi versti. Koliko malih dokazov je imel zoper to, a ta hip je vse pozabil, in domislil se je te in te stvari, ki ga je v druzem mnenji poterdila. In da si dokazov nij bilo,
verjel je po polnem, da seje nalašč odtegnila denes, ker je „lehko" vedela, da pride. Hoče ga zapuščati.
Tako je mislil, in vse je gorelo v njem.
Voziček je nasproti po cesti priderdral. Četvero ljudij je na njem sedelo: Mari s svojo prijateljico, zdravnik in učitelj Gonoba, ki je ob enem bil za voznika. Vsi so ga — glasno pozdravili, ona je zarudčla, nasmijala se, voziček pa je mimo drdral. Ozre se za vozom. Njena prijateljica mu je migala z belo ruto, a Mari se nij ozerla. To vendar glasno govori. In vsem, ki so bili na vozu, bila je njegova razmera s Križanovo Marijo znana, zakaj torej nij rekla za trenotje ustaviti?
Da, kako bi bil Lipe mogel vedeti, da se samo z jeze do učitelja, tega vsiljenca, nij ozerla? DejAla je učitelju njena prijateljica (to se vč po njeni prošnji na uho izrečeno) že predno soLipeta srečali, naj konja poderži. Ali Gonoba je baš tačas z vajeti po konjskem hrbtu trenil, voz je mimo zdirjal. Zato se nij ozerla, — in — morda tudi za tega delj ne, ker se jej Lipe nij prav nič nasmijal, nego se tako gerdo deržal, da bog pomagaj, tako, kakor njegovemu čednemu obrazu nij bilo lepo. Tega obojega Lipe nij mogel vedeti. Ali že otroci iščejo Bzakaj!" ne samo filozofi in matematiki. Razloček med otroki in filozofi ter med ka-kovim zaljubljenim in po verhu še potertim Lipetom bi bil ta, da so oni srečni,kader mislijo, da je razlog najden, a tak mladoserčen človek nij. Človek je bašti bolj k hudemu nego dobremu nagnen, rajši slabo veruje nego dobro.
Kakor jej je Lipe prej pripovedoval in po polnem verjel svojim besedam, daje njena ljubezen njegovo življenje, tako je bil ta večer v svoji spalnici z neznano žalostjo hitro gotov s to sodbo:
„Ljubezen nij nič; nij je, — in potem tacem tudi življenje nij dosti prida.«
Pozno po noči se je stari oče Rodovščak s konjskega semnja pripeljal, in luč vidčč v sinovi izbi, prišel ga je še zmerjat, zakaj ne spi. — Kako bi spal?
In Mari? Domd je prišla nevoljna, ter mati o Lipetu nij kaj prijazno govorila. Svoje navadne nauke je dajala. Deklica, ko je sama bila, pomagala si je po ženski,—jokala je. Ona gaje ljubila.Kaj bi bila storila uboga deklica, ko bi bila vedela, kako on zdaj misli!	j. Jurčič.
Žila — premogov a.
(Malomestna malenkost).
I.
Lipovščak je dosegel že blizu vse, kar po zdravi pameti zahteva od tega sveta zmeren človek, ki tudi nekaj v^, zna in more. V najboljših letih, priljudnega obraza, čverste rasti in poleg tega tudi že cesarsk kraljev služabnik pod brado s tremi zvezdami na vsaki strani ter z dol-
go sabljo v svitli nožnici do tAl: to je gotovo že prec&j! Da, Lipovščaku samemu so se za tistega časa, v katerem ga častitim bralcem jemljemo v misel, zdčle poslednje omenjene stvari: vojaška suknja, in kar spada k tej prilogi, skoraj preveč, — to se vč, da to z mnozih važnih uzrokov, kakor bomo kmalu slišali. Vendar je Lipovščak od tedaj, kar je daleč od svojega ljubega domovja bival v prijaznem kranjskem mesteci K . . . ., bridko pogrešal ene stvari, — stvari, s katero bi si izpolnil bolečo praznoto svojega serca. Oj, v serci, samo v serci, tam notri si čuti tako prazno votlino, da se mu zdi, ves robati svet bi se mu kakor vrtdlka mogel sukati v njem; ali koliko, koliko laže na primer še kaka okroglouda deklica!
Necega večera po navadi Lipovščak sedi v gostilnici, premišljuje svojo žalostno osodo in brezmirno serce. Obraz mu zagrinja temen oblak, kateri mračno senco tako meče po sobi, da to zbudi tudi pozornost domače hčere, — imenujmo jo Majdelo — da se ona ozre na Lipovščaka pomiluj6Č, sočutna in usmiljena, kakor je slčhernej terpečej duši. Ta pogled krotkih, dekliških oČij mu je dovolj, da se vidno razvedri njegovo lice. In še več. Ko cel6 zapazi, da nekaka skrivna otož-nost teži tudi Majdelo, ne more si tega razlagati drugače, kakor da mu ona pač vidi v serce, daje uganila, kaj ga tako tare, in da tudi skrivaj miluje siromaka njega. Vsak si utegne misliti, kako je on tega moral biti vesel. In res, tako se tolaž&č, prečudno genljivo nabere obraz, položi polagoma desno na levo stran, ter z milim pogledom izkuša nasproti sedeči Majdeli dopovedati, da tudi pod vojdško suknjo bije blago, nežno serce, česar tamkajšnje spoštljive meščanke menda nijso hotele posebno rade verjeti, kolikor je to stvar mogel vsaj on po svojih dozdanjih izkušnjah razgledati. Ko Majdela takrat hipoma vstane ter zbeži njemu izpred očfj, prešine Lipovščaka neka doslej nepoznana radost, kajti prepričan je, da ga je Majdela tudi to umela ter samo zato se ognila, da bode po šegi vseh mladih deklet sama skrivaj laže premišljevala njega, ki jo je tako globoko genil, ter sanjala o njegovem serci in o druzih tacih nežnih stvareh, katere še utegnejo moški imeti za ženske. In v te misli ves zamaknen hipoma začuti, kako se mu nekaj prečudno ljubeznjivega skrivaj ter na tihoma plazi v serce, dokler mu v njem tako blažilno pozakoti ves zevajoči prostor. Povedimo na ravnost: Lipovščaku je v serci seddla Majdela, kerčmarjeva hči!
V toliki nenadni sreči je Lipovščaku vse pretesno v kerčemski sobi. Ker nikogar druzega nij, plača materi, in malo bojazljivo žell lehko noč, meneč, da bi se mu utegnilo videti na nosu, da jim je preljubo hčerko tako na tihoma zmeknil, ter jo kar s seboj nese — horribile dictu!
Potoma zmirom previdni Lipovščak na tanko premišlja, če se morebiti vendar nij prenaglil v sodbi, in če se ne moti v tako opolzli stvari, v svesti si, da na svetu nij težjega, kakor spoznati skrivnostno žensko serce. Ali kakor vse to obrača in tehta, kar je zdaj videl na svoje oči, vse ga še poterjuje v misli, da nij ljubeznjive Majdele ogre-
nil v serce, kakor bi pod koš poveznil kokoš, ki ven tešči, nego dajo je kot ubogo siroto sprejel v svoje nežno zavetje, kjer se brez dvombe rada in verlo dobro čuti, kakor ob deževji kaka veverica v toplem gnjezdu — ko bi se spodobilo tako primerjanje.. In res, ali je bil slep kali, da tega do denes nij videl! Saj se je vendar tudi ona žalostno deržala in sem ter tja bolj skrivaj še vzdihovala vselej, kader je na večer tako tožen nasproti nje sed^val! In on, terdoserčuik! še zmenil se nij, da bi jej vsaj nekoliko bil razodel svoje sočutje. Kaj si je res vendar utegnila misliti o njem? Nu, zatorej zdaj velja, da odsldj ne zamudi, prepričati jo vse boljše vero o sebi, kar je bil do zdaj tako gerdo, tako neodpustno zamudil!
Prihodnji večer je tedaj Lipovščak bil spet na svojem stareni mesti, pri „G-ostniku" recimo. In glej, Majdela je nocoj vidno razvedrena. Kako ne bi? On je bil vstopil z narjasnejšim obrazom. Kako bi drugačna mogla biti ona, katerej je vse samo do tega, dajo on umdje; da, kakor in kar on, tako in tisto čuti vse tudi ona. Tretji večer je Lipovščak bil še veselčjši in Majdela — žalostna! — Na! kdor ženskih ne poznd, stal bi zdaj in debelo gledal. A Lipovščaku je tudi ta uganka tako lehka, kakor po sv^tu pogledati. — Saj je že stara, znana stvar, da največ preglavic imajo zaljubljenci, kakor to na primer izkuša zdaj on sam; da torej niti Majdela ne more biti brez vsega preslčdka vesela. Tako je videl on vse naslednje večere, da je ona v pričo njega zaporedoma zdaj vesela zdaj žalostna, kakor sploh vsi zaljubljeni ljudje, ki zdaj upajo, zdaj se bojč.
S kratka, Lipovščak domd vse te stvari, katere je zadnje dni videl in doživel, poseštčje in poprimdri med seboj, ter pride do tega zelo povoljnega konca: pervie, da to, po čemer je on že toliko časa in > tako željno hrepenel, to on zdaj — hvala bogu! — ima že pod svojo streho, v svojem serci; drugič, da ta sreča jo tako rekoč mnogo večja njej kakor njemu, ker ona sije njemu v to milo pribežališče sama vsaj tako serčno priti želela, kakor bi jej ga on zdaj rad podal, — in tretjič, da bi tudi najmanjša dvomba o tem bila prava, gerda nehvaležnost k Maj-(leli, katerej je edina ter vsa sreča na zemlji po sedaj samo — Lipovščak!
Ali kakor siromak nema nikoli nič, a bogatincu, čim več ima, tem več in še rajše mu samo od sebe leti v naročje, tako od zdaj tudi Lipovščaku. Nekdaj popoludne, ko z lehkima nogama in še z lažjim sercem prikorači po ulici, namigne mu zelo pomenljivo že od daleč njegov znanec Brinovščak. Ta človek, posebno rad „in collegio tertius," imel je ter ima še poleg te hvale vredne lastnosti tudi ta spomina vredni božji dar, da mlademu svčtu iz samih očij, z nosa in z druzih tacih znamenj obraza pobira, kako je komu zlasti pri serci, čemur potlej pazljivo nareja dušek iz te nežne tesnobe na beli dan. Pridruži se, ter Lipovščaku na uho skrivnostno šepne: „čestitam, Lipovščak! čestitam. Srečo imaš — za boga!"
Lipovščak malo osupne, bolj menda od veselja kakor od strahu, ker takoj se mu zdi, kam to hoče. Do zdaj je vsacemu zvesto prikrival
svojo sladko skrivnost. Samo en pot je mogoč, po katerem bi jo Bri novščak bil zvedel.
nNič! meni se nevednega ne delaj! Jaz v^m vse, bolje od tebe. S teboj vred se veselim od serca. Pozdravlja te. — Z bogom!"
Lipovščak ga po roci hlastne. Sladka slutnja mu govori, da od tega, ki je pri Gostniku kakor doma ter Majdeli drevi in davi pred očmi, utegne za gotovo zvedeti svojo osodo. — „Kam se ti vendar tako mudi? Na poliček vina, če hočeš —"
Brinovščak zapali podano viržinko ter ga spremi h Gostniku. Za mizo v kotu se mu tesno primakne in začne: „da, to ti velim, Lipovščak! zdaj si že na konji! Pomisli, pomisli! Majdela, taka deklica — mlada, ljubeznjiva in zala, a poleg tega tako tiha in poštena, — duša tako dobra, tako globoko čutečega serca in — in tako bogata, toliko denarja! Zaljubljena va-te, da je vsa zavišnela, da v lase zapeka, da noč in dan samo o tebi presanja: sama mi je dejala! To je pri tacih stvareh pervo in poglavitno, vse, drugo že potlej samo ob sebi pride. Vidiš, oča in mati, oba jo tako ljubita; če ona poreče, da bi samo s teboj bila srečna, meniš li, da bosta hotela in mogla kaj ugovarjati, ko si ne
želita druzega, kakor njene sreče? Naj me..... da, nič! Saj prav
za prav tudi ničesar nij. Ta tvoja pasasta suknja se mi zdi kakor kak hudiček; nu — saj se da vsak dan premeniti s kako drugo. Ta čas se ti že tu-le, tu-le pri nas tako kam pripraviš. To naj nič ne skerbi tacega, kakoršen si ti. Morebiti, jako lehko je, da ti še jaz kje kaj v tem pripomorem. Kolikor se da, zmirom ti bodem rad na roko, posebno kar se zdaj še od početka skrivnega tiče z Majdelo. Veš, ničesa ne skriva meni. Jaz imam nje serce, kakor na dlani. Zato se tudi zanašaj n&-me. Molčati znam, kakor sam hudič. — Tako je, vidiš, ljubi moj Lipovščak! Vse ti lepo kaže, vse govori z<l-te. Da sem jaz v tvoji koži, denes ta dan bi z nikomur ne menjal za prihodnjost, ki čaka zdaj tebe tako sijajna! Nu, reci sam: česa ti še manjka? Nič druzega že ne, kakor same ljube Majdele; prav za prav niti Majdele ne!"
Lipovščak je pijan, ne od pijače, s katero sije samo Brinovščak v svojem aolzem govoru komaj sproti primakal suho gerlo, nego od same sreče, tolike in tako nenadne! Vse mu je moral verjeti! In to mu je tudi dovolj! Ce je do zdaj včdel, da ima Majdelo sebi na serce že privezano kakor s terto, uv^rjen je zdaj, da jo ima tudi že pribito s terdnim žebljem. „Da, ljubi moj Lipovščak!" reče Brinovščak, pred seboj prazno posodo videč, „kaj ne, prekleto ga bomo še serkali!"
Lipovščak na vse to veselje pokliče še polič vina. Prinese ga Majdela.
Na mesto kacih besed Brinovščak tovariša dregne v čevelj in pomežkne z očima.
Lipovščaku se od radosti serce zasmeje. Ali Majdeli neka nenavadna otožnost nocoj leži na obrazi.
„Zakaj je pač tako žalostna?" vpraša Lipovščak na tihem.
„Lej ga! Kako ne bi? Zaljubljenej biti v človeka, ter od njega niti vedeti ne, ali tudi —"
Lipovščak zadovoljno pokima, da ga je razumel.
„Zdaj je čas, da pričneš! Piši jej, naglo piši! Precej, še nocoj treba pisati. Eden — moški mora začeti! Ali počakaš, da ona — beddk!"
J. Ogrinec.
Literarni pogovori, vir.
Ostanimo denes še malo pri gledišči, še marsikaj ima človek pri serci, pa ne sme vsega na ravnost povedati, da nij zamere. Gledišču je najprej treba iger. Odkod pa dobiti pripravnih? Za zgodovinske nam manjka zgodovine, za družinske pa — družine. Kader človek nema kake reči sam, gre je na posodo iskat. Začeli smo igre prestavljati. To bi ne bilo napačno, ko bi se le malo bolj izbiralo. Do zdaj je pa pri nas prestavil vsak, kar mu je ravno v roko prišlo, ne gledč, ali je igra sama na sebi kaj vredna, ali našim razmeram primerna. In torej se je zgodilo, da ima naša mlada Talija do malega same smeti, tako, da se človeku celo nepotrebno zdi, da bi jih pretresal, prijetno bi tako ne bilo. Posebno pa je zapeljalo marsikaterega neko rodoljubje, da so hodili po igre na Češko in na Poljsko. Ko bi bile te igre dobre, prav! Pa žalibog! da je pri naših bratih tudi revščina, čehi in Poljaki posnemajo Angleže, Francoze in posebno Nemce, mi posnemamo pa njih. Ali bi ne bilo bolje iti do pervega vira, kjer je voda vendar čistejša, če tudi ne vselej po polnem čista?
Kedor hoče torej bogatiti naše siromaško dramatično slovstvo, pa ne more nič izvirnega spisati, naj dobro premisli najprej, kaj bo prestavljal, dobro naj pregleda igro, predno jo izvoli, ali je sama na sebi dobra, po dejanji in po obliki; ali ne žali zdrave pameti, dobrega okusa? ali ima v sebi kaj krepkega jedra, da nij sama zbirka praznih, puhlih šal za otroke in kuharice? Po tem naj pomisli, ali je primerna našemu gledišču, našemu občinstvu, — če je oboje, naj jo vzame in posloveni, kjer jo dobi. Truda je — caeteris paribus — ravno toliko treba, da se prestavi slaba, kakor dobra igra, Prestavljajmo torej rajši dobre. To je sramota, recimo kar na ravnost, s čim se pita v eno mer naše ljudstvo, ki je pač vredno boljše hrane! Bati seje, da se mu nazadnje po polnem ne pokvari prirojeni zdravi okus, tako da na zadnje ne bo več vedelo, kaj je dobro, kaj je slabo. Kar so drugi vergli v smeti', to pobiramo mi z veseljem, to je naša hrana v praznik! — Gledišče bi moralo biti šola dobrega okusa, lepega vedenja; to se dd doseči tudi z majhenimi pripomočki; za to nij treba velikanske palače iz rezanega kamena, za to nij treba krasnih dekoracij in bliščečih kostumov. Tudi v leseni lopi je mogoče gledalcem pretresati ali povzdigovati serca. V kakem gledišči so
zagledali svet: Hamlet, Lear, Macbeth, Caesar, Borneo in Julija, Othello? Tudi nij treba ravno velikanske tragedije, tudi preprosta igra, da je le na sebi dobra, more blažiti, povzdigovati človeka.Pri nas se žalibog! ne misli na to.
Prestava je vendar tuje, izposojeno blago; naj bo še tako lepo, ne moremo se ga prav veseliti; s prestavami se jezik gladi in vadi, slovstvo se z njimi ne bogati; narod more svojo lastnino imenovati samo, kar je iz njegovih tal zrastlo. Izvirne igre morajo torej biti naša glavna skerb; težka stvar, pa nemogoča ne. V nizkih kočah se slamo kritih se verš6 tragedije, kakor v svitlih palačah, saj človeško serce je vedno in večno enako. Samo verzi se v življenje, opazuj, kako ljudje terp£ in se veselč; bodi človek s človekom, živi, čuti sam, če imaš serce, in ne bo ti manjkalo gradiva ne oblike za žaloigre, za resne in vesele. Kje je ljudstvo, katero bi imelo toliko zdravega, naravnega humorja, kakor naše? Opazuj, poslušaj ga, in komedije se ti bodo same pisale. Samo opazovanja je treba, kakor pravimo, to se vč> da tudi talenta, brez njega nij nič, poleg tega pa se mora človek učiti, vaditi. Nemogoče nij, gotovo, spisati tudi dobro igro brez Sofokleja, Aristofana, brez Kalderona, Moliera in Shakespeara; ali če se čevljarji učč, pa bi se dramatiki ne! Ako si more človek pot okrajšati, zakaj bi si ga ne? Zlasti pa se nij ogniti velikana Shakespeara, kateri je začetek in konec vse dramatike. —
Dobro, da nam prostora primanjkuje, sicer bi nas morda premagala ižkušnjava, da povemo kaj, kar nam že dolgo serce teži, in s tem razžalimo koga nehote. Samo toliko: širi in šopiri se pri nas če dalje bolj v pisanji in dejanji neka sirovost, neotesanost, neka nepleme-nitost, da je človeka strah, kaj bo iz tega. Nekateri mislijo pri nas, kakor je videti, da sirovo, robato, neotesano — to je domače, to je narodno. Bog nas varuj take narodnosti! Kako bi se moral Slovenec tukaj veseliti vsacega časnika, ki mu pride iz domovine, zvesto ga brati od perve do zadnje verste, ter napajati se iz njega narodnega duha, kakor bi rad, kakor se sili, pa nij moči, nij moči! Ako je resnica, kar pravi Buffon: le style c'est rhomme, če je človek tak, kakoršno je pisanje, kaj čemo misliti? Bog daj, da bi bilo kmalu drugače!
Listnica vrednikova. Gosp. G. A. Goreoan v Trebovljem. Pošta je nam z dostavkom: nrefoHr unbekannt" veruila 4. in 6. list „Zvona,« katerega smo bili Vam poslali. Ce ste se preselili, blagovolite nam svoje zdanje prebivališče oznaniti, ker si ne moremo misliti, da bi c. k. pošlni urad smel sam ob sebi naročene novine vredništvom vračevati. Gospe L. P. v. L.—gni T. v L.—gni M. S. na K. — Osramočeni smo, prepričani,pregovorjeni, pa osramočeni! Človek ne sme prenaglo soditi.Prav iz serca nas veseli, da smo se motili, in radi očitno spoznavamo, svojo krivico, ter prosimo odpuščanja. Zdaj nZvon" še le čuti, da ima terdno podlogo. Take drobne, mehke, nežne ročice znajo bolje podpirati, kakor najkrepkejše pesti. Serčno hvalo! Nekomu pa, ki ima tudi veljavno besedo pri nZvonu,K vendar nij bilo prav, ko je bral prijazne dopise. Ta je stari, nepoboljšljivi godernjač Boris Miran! Kolikokrat nam je dejal, ko sva govorila o taeih stvareh: e, pojdi, povsod
so enake; umetnost, narodnost pa nov trak na klobuku! Ženskih namreč nema nič kaj prav v eislih, bog vedi, zakaj ne! Zdaj pa molči, in jezi ga, kakor je videti. Že je namreč ostril pero, da bi bil tudi v „ Zvonu" ženskim zabavljal; zdaj mu je veselje pokvarjeno. Nič ne škodi!
Cč. Dijaki v Marib. Serčno hvalo za telegr. voščilo! gni. A. V. v C. Prihodnji mesec se perve številke gotovo ponatisnejo, zdaj nij še mogoče, ,strike' je še le na pol pri kraji.—g. V. O. v. N. Prejeli. Bodite brez Bkerbi!—g. M. S. v 6. Težko je svetovati; sami imamo v tem neprijetne izkušnje; glejte, komu izročite stvar! —
Oznanilo.
Novi slovenski šaljivi list na Dunaji pride pervič na svitlo 24. dan aprila meseca tega leta. Izhajal bode na palovici pole, od prilike na toliki velikosti, kolikoršno ima nemški šaljivi list „Figaro", in to vselej 8. in 24. dan vsacega meseca, da se bode tako verstil z »Zvonom." List se bode imenoval „Pavliha," po šaljivi narodni osobi, ki je vsa-cemu Slovencu znana. „P avli ha" bode v politiki brez ozira na desno ali na levo pravi Slovan, kakor se umeje samo ob sebi, in poleg tega oster zabavljivec na polji slovstva in okusa sploh tudi v javnem narodnem življenji. Kar je pri nas v teh krogih neumnega, smešnega ali napačnega, nič se ne bode njegovemu biču zd^lo sveto, bodi si osoba ali stvar. Napake je najpervo treba spoznati, še le potem se dadč poboljšati. „Pavliha" si je v ta namen že pridobil ter izkušal bode pridobiti si še novih pomočnikov. Kakor zdaj vsi šaljivi listi, donašal bode tudi on-satirične podobe, katere se na Dunaji laže boljše dobodo, nego v Ljubljani.
Cena mu bode za naročnino do konca avgusta letos 1 gld. a. vr., do konca decembra 2 gld. a. vr. — Ker izide v pervi polovici naročnine en list več nego v drugi, hoče uredništvo v drugi polovici to nadomestiti dokladami k listu. — Naročnina se pošilja na Dunaj z naslovom: Fr. Levstik, Redakteur des slovenischen humoristischen Blattes „Pavliha." Wien, III., Ungargasse 39.
Slovenske novine se uljudno prosijo, da to oznanilo blagovolijo razglasiti po svojih listih.
Na Dunaji ]. aprila 1870.
Fr. Levstik,
lastnik in urednik.
Tiskarna oo. Mehitaristov.
Založnik in vrednik : J, Stritar, I. Johannesg. 16.