List 103.
Kako derv pri kurjavi si prihraniti in gorko in suho stanovanje napraviti.
Ne le po večjih mestih temuč tudi po kmetih so derva čedalje dražje; treba je tedej resno premišljevati: kako bi se dalo pri kurjavi kaj prihraniti. Pa gorko in suho stanovanje je k zdravju ravno tako potrebno vsakemu, naj je kdor koli.
Varčnost z dervmi se mora pa priporočati ne le posamnim družinam temuč tudi deržavnemu gospodarstvu, zakaj? — zato, ker dve tre tj in ki (dva dri-teljca) derv se pokuri za hišne potrebe , za vse obert-njiske potrebe (fužine, fabrike itd.) pa le ena tret-jinka. Ljudi je vsaki dan več, pa tudi fabrike, ki potrebujejo derv, se množe od leta do leta; ni tedaj čuda, da so derva čedalje dražje. Al kaj naj nas vse to uči? Kaj druzega, kot da naj bomo varčni s kurjavo. Večkrat slišimo tožbe: „ta hiša je merzla, da ni za prestati, in vender gori celi dan v peči kakor v peklu". Druge pa slišimo: ,,pri meni je pa gorko, če le štiri polena veržem v peč".
Dajmo natanko preiskati: zakaj se ta hiša ne zgreje, ce se tudi trikrat več derv pokuri kakor v uni.
Trojno utegne o tem krivo biti:
i. Nerodne peči. Ali ima velika stara peč kahlje za pest debelo zamavtane z glino, in se kuri od zunaj iz kuhinje ali mostovža; ali pa je peč taka, da se gorkota ne derži dolgo v nji in prec uide skoz dimnik, kteri se na to vižo veliko bolj kuri kakor hiša.
2.  Slabe vrata in oknja. Če se duri ne za-perajo dobro, da skozi široke špranje gre merzla sapa noter in gorkota ven. Včasih so tla v hišah že tako izhojene, da med tlami in durmi so take luknje, da lahko roko skoz vtakneš. Kakor vrata spušajo tudi dostikrat okna mraz noter in gorkoto ven, in po kmetih se še celo malo dvojnih šip nahaja.
3.  Če zidana hiša stoji na prostem, da je zi-dovje od vsili strani mrazu podverženo.
410
Če so te trojne napake krive merzlih in vlažnih stanovanj, kako bi se jim dalo v okom priti?
Bomo skusili vse to bolj na drobno pretresti. Da tiste stare, velike, štirivoglatne ali okrogle peči, ki so včasih sila visoke, morajo slabe biti, kdo ne bo tega spoznal, ako le enmalo premisli: kaj je gorkota in kakošne lastnosti ima. Ce je peč od znotraj le votla brez vsih ovinkov in potov, po kte-rih se gorkota okoli in okoli pelje in dolgo v peči za-deržuje, je toliko očitniše, da take peči požrejo sila veliko derv iu malo grejejo, ker gorkota prec pri nie-stejah uide ali pa skoz dimnik. Kdor tega ne verjame, naj se le vstopi k mestejam, in lahko se bo prepričal, kako puhti gorkota ven in se zgubiva v nič. Če so zraven tega kahlje še prav na debelo zame-tane ali zamazane z glino, bo menda tudi vsakdo lahko zapopadel, daje potreba velikega ognja in dolgo časa, dokler se takošne kahle zgrejejo in potem še le, kar imajo gorkote odveč, jo naprej dajo v hišo. Takošna peč sterpi pač očeta in sina, al škoda, ki jo dela na kurjavi, je tolikšna, da že v 3. letu se plačajo stroški, če gospodar tako galejo iz hiše verze in si napravi novo peč, ki je od znotraj tako napravljena, da se po več predalih gorkota okoli in okoli večkrat po peči vleče, preden iz nje zgine. Take peči z vlaki (Zugofen), ktere so tako narejene, da se dajo v hiši kuriti in imajo vlake od znotraj, po kterih mora gorkota in dim po 12 do 18 čevljev dolgo pot sem ter tje delati, so neizrečeno koristne, zakaj one vod ijo gorkoto indimdolgopopeči okoli, v tem se greje peč zmirej iz novega, skoz peč pa hiša; vsa gorkota ostane tedaj v stanovanji in s trikrat manjšo kurjavo se več opravi, kakor pri nerodnih starih* galejah, ki so bile napravljene le zato, da se cele naročja derv va-nje telebijo in gre gorkota na vse druge kraje bolj kakor skoz peč v hišo.
Tiste peči, ki se od znotraj v hiši kurijo, imajo se to dobro, da merzlo sapo, ki je v hiši, nje plamen s silo v peč vleče; zatega voljo čistijo takošne peči tudi zrak (sapo) v stanovanjih. Pri teh pečeh je le na to gledati, da ne vlečejo preveč, pa tudi ne premalo.
Kar se tiče vrat in oken j, ki se slabo zape-rajo, imamo omeniti to-Ie:
Gorkota ima to lastnost, da stanjša zrak (sapo) kakor stopi led, loj, vosek itd. Stanjšani zrak pa je ložeji kakor merzli; očitno je tedaj, da gorki zrak ravno tako plava na merzlem kakor olje na vodi. Kd or se hoče tega do dobrega prepričati, naj vzame le luč in naj jo derži s po dej pri kaki špranji vrat, vidil bo, kako bo merzla sapa luč noter v gorko hišo vlekla; ravno nasproti pa se bo godilo, če deržizgo-rej pri vratah luč pri kaki špranji; tu bo plamen luči proti špranji vleklo. Vzrok tega je lahko zapo-pasti: spodej pri tleh vleče vunanja merzla sapa naj bolj noter; to pa stori, da lahko sapo v izbi zgoraj ven tisi.
To nam je pač očitna priča, kako treba je, da se duri in okna dobro zaperajo, in če se natanko ne sklepajo, da se zadelajo i« zamaše tako, da ne more merzla sapa noter, gorka pa ne ven. Pri vratah se stori to naj bolje s primerno zrezanim in pribitim kvartnim popirjem ali pa s suknenimi krajci. Oknja se zamažejo z lončarsko glino, ktera sterpi celo zimo in odpade sama po sebi spomladi, kadar se oknja spet odpro.
Kaj pa je storiti, če je zidovje prav merzlo, da vse teče po stenah in se soba sogreti ne da, če je tudi peč vroča za razpočiti se.
„Boljše slabo jesti pa gorko stanovati" je star pa
resničen pregovor. V gorkem pa suhem stanovanji je človek zdrav, v merzlem in mokrevm se naključva sto in sto bolezin, zlasti pri otrocih. Če je človek le go-stač v kaki hiši, si vne more v takem stanovanji do dobrega pomagati. Ce pa ima gospodar tako hišo, si sebi in svojim gostom lahko brez velicih stroškov pomaga, ako take stene prosto stoječe zidane hiše od znotraj založi s ceglom tako, da jih po konci postavi, enega na druzega, pavec preč od zida, in tako naredi dvojno steno, ktera terdno stoji, le medstavkov iz cegla (Einschubziegel) potrebuje, ki vežejo to ce-gelnato steno z unim zidom. Ker je cegel po konci postavljen komaj 2 pavca širok, in med to cegelnato steno in med zidom le za pavec praznega prostora ostane, ni potemtakem soba za več kakor za 3 pavce tesneja. To pač malo zda, mraz pa in mokrota potem ne moreta v hišo.         Po „Woch. d. L. F. u. H,"