Ljubljana, sobota 28, januarja 1939 STRAHOTE POTRESA V ČILU Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ubitih 30.000 ljudi, ranjenih pa nad 80.000 ljudi — Nevarnost epidemij in lakote Leto XX., st. 24 Upravrust vu Ljubljana tinaiijeva 5 — Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 »126. Inseratni jddelek: LJubljana, Selen« burgova ul - TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7. Telefon št 2455 Podružnica Jelle Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi ori pošt Sek zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga čdslo 7S 180 W1pr 5t 105 241 španska kriza Komaj nekaj mesecev po vrhuncu češkoslovaške in ž njo srednjeevropske krize zadobiva sedaj zopet špansko vprašanje oznake ostre mednarodne krize. V pereč stadij stopa zlasti po padcu Katalonije Španska državljanska vojna, ki ji poteka že tretje leto, je od vsega začetka odpirala tri vprašanja. ki so se v njenem razpletu po važnosti izmenjavala: notranjepolitično, vojaško in mednarodno Notranjepolitična plat španske državljanske vojne je za širše kroge še najbolj potisnjena v ozadje, bo pa nedvomno postala zelo važna čim se bo zgolj vojaški dvoboj med obema španskima taboroma zaključil kar, kakor se zdi, ni več daleč Bodoča notranjepolitična preobrazba Španije bo v veliki meri vplivala tudi na razvoj mednarodne krize, ki je zaradi španskega vprašani a nastala kajti nobenega dvoma ni. da si bodo sile. ki so na razvoju španske državljanske vojne interessane, skušale zagotoviti primeren vpliv pri generalu Francu po končani vojni Voiaško ie španska državi i anska vojna stopila v fazo, ko se zdi. da ie usoda republikanske Španije dokončno zapečatena, dasi se ie ta odločitev iz-vojevala okoli Katalonije in ne okoli Madrida. V kolikor pa so z vojaškim razvojem že sedaj nujno zvezani tudi razni mednarodni problemi, ki se pojavljajo v toliko bolj pereči obliki, kolikor boli verjetna ie splošna zmaga nacionalistov, se pojavljajo tudi že prvi diplomatski računi za primer, da postane general Franco gospodar vse Španije. Sedaj šele prihaja na dan vsa mednarodna problematika, ki je tako tesno povezana s španskim vprašanjem. Še bolj pereče ko doslej se odpira pred nami ves kompleks sredozemskih vprašanj. Za Italijane in Nemce predstavlja razvoj španske državljanske vojne predvsem zmago načel, ki tvorijo osnovo italijansko-nemškega sodelovanja na osi; Rim-Berlin. Za Francoze in Angleže pa se prav s tem razvojem odpirajo vse one možnosti, ki bi utegnile močno oškodovati, francoske in angleške sredozemske interese. Za Franciio se še posebej poi avl j a problem tako zvane »tretje meje« kot problem njene varnosti na Pirenejih, ki je povsem vzporeden s problemom varnosti njene imperia ne poti v severno Afriko Na vzhodni strani te poti je kakih 1000 km italijanske, na zapadni strani pa pri-bl žno prav toliko kilometrov španske o' ale. Ako v zvezi z italijanskimi sre- zemskimi zahtevami upoštevamo še oložaj francoske posesti v severni Afriki, ki meji na vzhodu na italijansko Libijo, na zapadu pa v neposrednem španskem območju na španski Maroko, smo si tako v glavnem pre-dočili razne mednarodne sporne možnosti, ki jih postavlja španska državljanska vojna kot mednarodni problem. K temu pa moramo dodati še ang^ške skrbi, ki so v zvezi z vprašanjem bodočega zavarovanja angleške imperialne poti skozi Sredozemlje, in sicer že takoi pri samem vstopu vanj, pri Gibraltarju. Ne smemo nadalje prezreti, da se tudi ob španski krizi, kakor že pri vseh dosedanjih, še enkrat križajo tudi vsi ostali, splošni interesi vseh štirih evropskih velesil. Kakor se Italija v svojih sredozemskih težnjah naslanja na podporo svoje nemške zaveznice, tako je Francija kot prva neposredno prizadeta sila navezana v svoji obrambi na svojo angleško zaveznico V tem položaju se za vse štiri velesile razpleta špansko vprašanje kot neka usodnost, ki bo sama po sebi vsmerila nadaljnjo politiko obeh blokov velesil. Zato je trenutno tako za Rim in Berlin kakor za Pariz in London v diplomatskem pogledu v ospredju taktika čakanja in bo šele konec vojnih operacij dejansko odločil o nadaljnjih ukrepih s te in one strani. Morebitna nervoza v posameznih prestolnicah nas v tem pogledu ne sme preveč motiti. V Franciji se je predvčerajšnjim zaključila zelo zanimiva zunanjepolitična debata, ki je bila v glavnem posvečena španskemu vprašanju. Dasi so si stališča posameznih govornikov močno nasprotovala, gibajoč se med obema skrajnostima zahteve po francoskem posegu v razvoj dogodkov onkraj Pirenei ev in poudarjanja potrebe po nadaljevanju dosedanje politike nevme-šavanja. je vendarle prevladalo v francoski zunanjepolitični presoji stališče, naj se Francija trenutno omeji samo na obrambo svojih neposrednih interesov. To je v bistvu tudi smisel Bon-netovih in Daladierovih izjav. Tolmač tega prevladujočega stališča pa je bil že nekaj dni sem zlasti poluradni »Temps«. ki je ne le dosledno zagovarjal strogo izvaianje politike nevtralnosti in popolnega nevmešavanja v španske zadeve, temveč je obenem nakazal celo možnost. da se Francija že v naprej zavaruje tudi v sami nacionalni Španiji, in sicer s tem, da stapi v Santiago de Chile, 27 jan. w. Sele polagoma prihaja na dan prava slika o strahotnih posledicah potresa, ki je preteklo sredo zadel republiko Chile. Podrobnosti še vedno ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ker so tudi uradni krogi navezani samo na poročila letalcev, ki neprestano krožijo nad potresnim ozemljem, in na poročila amaterskih radijskih postaj, ki so se prostovoljno stavile na razpolago Vlada je za vse potresno ozemlje proglasila obsedno stanje, da prepreči rope. tatvine in ne-nire. obenem pa neprestano poziva prebivalstvo po radiu, naj ohrani mirno kri Ma pomoč poslano vojaštvo mrzlično oo--naga pri reševanju ponesrečencev in pri razkopavanju razvalin Vlada ima permanentne seje, na katerih sklepa o potrebnih ukrepih. Rim, 27. jan. AA. (Stefani). Listi posvečajo cele strani triumfalnemu epilogu bojev v Kataloniji Ln njegovemu odmevu v svetu, pri čemer poudarjajo, da je s padcem Barcelone končana zgodovinska doba svetovne politike in da se ustvarja druga doba na novih osnovah. Listi poudarjajo zasluge generala Franca ter pravijo .da predstavlja zmaga v Kataloniji zmage proti boljševizmu. Ves svet se zaveda, da sta se na španskem oiemiju spoprijel: dve ideološki struji — fašizem in boljševizem. Berlin, 27 jan. AA. Vest, da so FTan-cove čete zavzele Barcelono, ie berlinsko prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Snoči je bila prirejena velika slav-nost v prostorih španske falange, ki so ji prisostvovali mnogi prijatelji Španije. London, 27. jan. w. Londonski vladni krogi z napeto pozornostjo zasledujejo razvoj mednarodnih dogodkov. Vlada ima skoraj vsak dan posvetovanja. Tudi danes je bila izredna seja ministrskega sveta na kateri so proučili položaj po padcu Barcelone. Snoči je bila pod predsedstvom Chamberlaina seja takozvarega odbora za zunanje zadeve in državno obrambo, ki je bil sestavljen ob priliki češkoslovaške krize kot posvetovalni organ vlade. Na tej seji so razpravljali o položaju na Sredozemskem morju. Washington. 27 jan. AA. Padec Barcelone ni izzval presenečenja. Politični krogi menijo, da bo ta dogodek okrepil prestiž totalitarnih držav. Listi napovedujejo, da bo Nemčija v kratkem pedvzela nove korake. Na drugi' strani se zdi, da je vprašanje ukinjenja prepovedi izvoza orožja v Španiji definitivno odstavljeno z dnevnega reda. ker smatra zunanje ministrstvo, da bi to moglo samo kcanplicirati vprašanja, ki jih postavljajo v Londonu in Parizu. V vsakem primeru pa bo splošna politika ostala takšna, kakor jo je definiral Roosevelt. Zahvalne službe božje v Italiji Rim, 27 jan. br. Danes je bila tukaj svečana zahvalna služba božja za zavzetje Barcelone. Cerkvenemu opravilu so priso- Bilbao, 27. jan. AA. Z odlokom generala Franca je bilo preneseno v Barcelono centralno vodstvo vseh civilnih in vojaških oblasti. Vodstvo bo pod upravo generala Alvareza Arenasa, državnega podtajnika za javno varnost Vojni minister nacional. ne Španije generai Fidel Davila je izdal naredbo, da se Barcelona in Katalonija ta; koj vključita \ okvir nacionalne Španije. Zakoni, ki veljajo za nacionalno Španijo, so stopili v veljavo takoj tudi v Barceloni. Razveljavljene so vse odredbe republikanskih oblasti. m . " ------ diplomatske stike z generalom Fran-com. Možnost tako zvanih »izravnava-jočih nadomestil« na drugih španskih področjih je isti list nakazal samo kot skrajno francosko rezervo. Angleško stališče je za sedaj enako francoskemu Kakor francoski, so tudi angleški odgovorni činitelji proti slehernemu »prenagljenemu koraku«, kar pomeni .da še vedno vztrajajo pri svoji dosedanji politiki nevmešavanja Chamberlain ki se je vrnil iz Rima z Mussolinijevimi zagotovili, da bo Italija po Francovi zmagi umaknila iz Španije vse ^ svoje prostovoljce, čaka sedaj konca Francovih operacij Na tem stališču bodo končno navz'äc vsem kritikam bržkone obstali tudi odgovorni krogi v Parizu. To pa pomeni da bo prava negotovost v španski krizi nastopila prav za prav šele po Francovi končni in popolni zmagi. Poleg mesta Concepcion sta najhujše prizadeti mesti Chillan in San Carlos. Chillan šteje 48.000 prebivalcev, izmed katerih pa jih je po prvih ugotovitvah našlo nad 10.000 smrt pod razvalinami. Mnogo tisoč je ranjenih. Mesto je popolnoma razdejano. V središču mesta so neporušene samo štiri hiše. Oni, ki so si rešili življenje. tavajo kakor brezumni po mestu in iščejo svojce. Ruševine nudijo strahotno sliko Povsod primanjkuje živil, najhujše pa je pomanjkanje vode. Zelo se boje, da bodo nastale epidemije. Število smrtnih žrtev je tako ogromno predvsem zaradi tega. ker ie potres presenetil ljudi v spanju in niso mogli več pravočasno pobegniti iz rušečih se poslopij Škode sedaj še splob ni mogoče pregledati in se bo dala ugo-' '"''fi 5e|p r»nr mf"«prpv stovali bivši španski kralj in kraljica, zastopniki italijanske vlade ter diplomatski zastopniki držav, ki so že priznale Francov režim. Neapel), 27. jan. AA. Neapeljsko prebi valstvo je sprejelo vest o padcu Barcelone t nepopisnim navdušenjeni. Posebno lep« so sprejeli korak kardinala m^r. Aiscalzi ia ki je opravil v neapeljski katedrali ob navzočnosti najvišjih cerkvenih in drugih dostojanstvenikov svečani »Tedeum« Pri tej priliki je imel kardinal tudi govor, v ka terem je poudarjal hrabrost itali lanske voj ske. ki je odšla branit civilizacijo in vero pred boljševiškim barbarstvom. ProtiSranc&sJke demonstracije v Genovi Rim, 27. jan. br. Danes so bile v Genovi /:opet velike demon «traci )e proti Franciji Več tisoč dijakov, katenm se je pridružilo tudi mnogo drugih ljudi, je krenilo pred francoski konzulat in vzklikalo proti Franciji. V zborih so klica'' . Zahtevamo Korziko, Nico in Tunis! Policija je zaman skušala demonstrante razkropiti Ker ni hotela uporabiti orožja, je poklicala na pomoč četo gasilcev ki je začela brizgati na demonstrante vodo. Demonstranti so nato naj>adli gasilce in jim razrezali vodne cevi Sele ko so alarmirali še dva močna oddelka gasilcev, ki so z dveh strani začeli »gasiti« demonstracije, so se demonstranti umaknili izpred konzulata in v sprevodu krenili po mestu, neprestano vzklikajoč proti Franciji m ponavljajoč: Hočemo Korziko. Nico in Tunis! Zvečer je bil francoski konzulat močno zastražen. Pomen vpoklica italijanskih rezervistov London, 27. jan. AA. (DNB). »Times« potrjujejo, da je italijanska vlada obvestila angleško veleposlaništvo v Rimu o pomenu vpoklica 60.000 rezervistov letnika 1901 pod orožje. V Londonu smatrajo ta ukrep kot normalen. Italijanska vlada je izjavila, da gre edino za vaje rezervistov. Barcelona, 27 jan. AA. Nacionalistične čete so zaplenile pri zavzetju Barcelone velikanske količine vojnega materiala. Sa. mo v predmestju Moncade so našle 600 vagonov vojnega materiala, v Barceloni pa 800 tovornih avtomobilov, polnih municije in vojnega materiala Zaradi naglega prodiranja nacionalistov so vse tovarniške naprave ostale nedotaknjene, že danes so municijske tovarne v Barceloni začele delati za vojsko generala Franca. Berlin, 27. jan. o. DNB je objavil daljše poročilo iz Barcelone, v katerem ugotavlja, da so republikanci s 3.000 tovornimi in osebnimi avtomobili odpeljali iz mesta vse, kar je imelo kakršnokoli vrednost. Odnesli so tudi ves denar iz bank in druge dragocenosti ter celo pohištvo iz mnogih stanovanj. Tisoči beguncev utonili Barcelona, 27. jan. o. Prvič po več tednih je v Barceloni danes vladal mir. Tu pa tam so na hišah izobešene nacionalistične zastave. Ljudje so pričeli prihajati iz svojih podzemeljskih zavetišč in rovov. Takoj po- zasedbi mesta je bilo aretiranih več političnih nasprotnikov, ki niso hoteli ali niso več mogli pobegniti iz Barcelone. Mnogo ljudi, ki so se predvčerajšnjim poskušali rešiti s čolni na večje ladje ali pa vzdolž obale proti severu, je med potjo utonilo. Po nekaterib informacijah je bilo teh žrtev več ti?oč. Še včeraj popoldne so ljudje skušali bežati iz Barcelone, davi pa je bilo mesto že vse pod nadzorstvom falangistov in življenje je pričelo polagoma postajati norma1 no. Po ulicah korakajo neprestano oddelki Maročanov in nacionalističnih miličnikov. Skupno število smrtnih žrtev za enkrat še ni niti približno točno znano, vse pa kaže, da je potres zahteval nad 30.000 smrtnih žrtev, število ranjencev pa narašča od ure do ure in so jih našteli doslej že nad 80.000. Vsi tuji diplomatski zastopniki so izrazili čilski vladi sožalje svojih držav in jim ponudili pomoč. Potres je porušil tudi glavni prekop Maule, po katerem so dovajali vodo na prostrana žitna polja. Ce ne bo uspelo takoj urediti dotoka vode, bodo uničena vsa polja riža. kar bi pomenilo za vso pokrajino pomanjkanje in lakoto. Ker so razdrte tudi skoraj vse ceste in porušeni skoro vsi mostovi, je reševalna akcija zelo otežkočena Izpod ruševin se še Cena 2 Pin Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—. Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayer jeva ulica štev 1. telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo vedno čuje stokanje ranjencev in obupni klici na pomoč. Sanitetne kolone kljub pomoči vojaških oddelkov ne morejo obvladati ogromnega dela. Dovažati morajo vodo in živila in skrbeti za prevoz ranjencev. Ker je zavladala velika vročina, so začela trupla ubitih že razpadati. Oblasti so zaradi tega odredile pogrebe v večjih skupinah, in pokopavanje trupel v skupne grobove, ki jih le toliko zasujejo, da preprečijo razkrajanje na soncu. Nekatera mesta, ki so najhujše prizadeta, so morali izprazniti, da preprečijo epidemije. V Concepcionu so pobrali na ulicah 2000 trupel ljudi, ki so bili ubiti na begu. V Chillanu se je porušilo tudi mestno gledališče, v katerem je bila v času potresa predstava. Izmed 300 ljudi so se rešili samo trije. Za begunce s potresnega ozemlja so uredili začasnih taborišč, vlada pa razpravlja sedaj o tem, kako bi jih razme-stila po raznih krajih države. Sestaviti namerava tudi posebne delavske bataljone, ki bodo zaposleni pri razkopavanju razvalin in pri obnovi manj prizadetih krajev. Odmevi padca Barcelone Neprestana posvetovanja ministrov v Londonu — Veselje v Nemčiji in Italiji — Ameriška sodba Republikanci se bodo zopet uprli pred Gerono Ako se jim obramba ne posreči, bo vsa Katalonija v v kratkem v Francovi oblasti Barcelona, 27 jan. o. Takoj po okupaciji Barcelone so nacionalisti prodrli precej daleč proti severovzhodu Na svojem po-ìodu skoraj nikjer niso naleteli na hujši »dpor Republikanci se še vedno naglo umikajo Če se položaj v kratkem ne bo spremenil, bo vsa Katalonija v 10 ali najkasneje v 14 dneb zavzeta, bržkone pa se bodo republikanci ustavili pred Gerono, ■ dkoiler prihajajo vesti, da so okrog mesta že pričeli kopati utrdbe in rove. Saragossa, 27- jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Boj; se razvijajo na vseh odsekih katalonskega bojišča. V severnem odseku je urgelskj armadnj zbor zavzel me sta OUano, severno od Solsone, Coli de Nargo, Sfllent in Suria, ki 'eži severno od ceste Solsona—M an resa in mesto San Vicento de C'astelet, južno od Manrese. S tem je republikanskim četam onemogočeno. da bi se brez težav umaknile. Poročilo dalje pravi, da so v trdnjavi M^nt-juichu ujeli 1200 republikancev v barcelonskem odseku je bilo zavzetih nadaljnjih 6 krajev med njimi M°ncado, ob obali pa Badalono Ujetih je bilo nad 1500 republikancev, ugrabljenega pa mnogo voj nega materiala. Na estremadurskem bojišču so nacionalistične čete zboljšale svoje postojanke ter se pomaknile nekoliko navzdol. Obkoljeni so trije republikanski bataljoni. V bojih je padlo 600 republikancev, ujetih pa je bilo 750 Tudi v odseku Gransuela so nacionalisti pomaknili svojo bojno črto nekoliko naprej ter ujeli nad 100 republikancev. Barcelona, 27. jan. AA. Opoldne so nacionalistični oddelki zasedli več manjših krajev in stoje sedaj pred mestom Mataro. Drugi oddelki nadaljujejo zasledovanje republikanskih čet in so bili popoldne oddaljeni le še 20 km od Gr an olì er s a. Ar-madni zbor generala Mestranga je dospel do Ripoleta. V teku današnjega dne so nacionalisti zajeli nad 2000 republikancev. Nacionalistični letalski napadi Gerona, 27. jan. br. Davi med 9. in 11. uro so letala z Mallorce trikrat zaporedoma bombardirala Port Bou, St. Miguel de la Culera in Palamos, tri manjše luke na severovzhodnem obrežju geronske pokrajine, v katerih se je zbralo v zadnjih dveh dneh mnogo beguncev iz jugozapadne Katalonije. Nacionalistične letalske bombe so zahtevale večje število človeških žrtev. Letala so napadla tudi neko veliko taborišče tujih prostovoljcev v bližini Figuerasa. Napad je imel po nekih vesteh strašne posledice in je zahteval okrog 500 smrtnih žrtev, po republikanskih informacijah pa je bilo le večje število tujih prostovoljcev ranjenih. Njihovo taborišče je bilo popoldne premeščeno dalje proti severu. Angleški parnik potopljen v Valenciji Madrid, 27. jan. AA. (Reuter). Osem letal je bombardiralo valencijsko pristanišče in potopilo tudi neki britanski parnik. Človeških žrtev ni. Tudi neki grški parnik je b:l poškodovan. Precejšnjo škodo trpe pristaniška skladišča. Republikanci so bili skoro brez orožja Pariz, 27. januarja, b. »Temps« objavlja daljše poročilo svojega barcelonskega 00-ročevalca, ki je zasledoval potek poslednjih bojev v Kataloniji. Poročevalec podrobno opisuje duha in opremo obeh vojsk ter prihaja do zaključka, da so republikanci pokazali tudi v poslednjih bojih izredno odpornost in borbenost, da pa jim ' je öd prvega dne Francove ofenzive dalje primanjkovalo orožja in druge opreme. V ilustracijo svojih trditev navaja poročevalec med drugim, da so bila razmerja nekaterih glavnih orožij nacionalistov in republikancev naslednja: razmerje topniSf»ra republikancev in nacionalistov je bilo 1 : 9, orožja za obrambo proti tankom 1 : 20, lahkih strojnic 1 : 5. Republikanska armada, ki je štela okoli 200 000 vojakov, je razpolagala le z okoli 40 težkimi strojni- t c. mi 20 milimetrskega kalibra Spričo tega ■ je bilo republikanskim četam nemogoče vzdržati strahotni artiljerijski ogenj napa-dajočih nacionalistov. Tudi Largo Caballero prispel v Francijo Perpignan, 27. jan. AA Med znanimi osebnostmi, ki so danes prestopile špansko mejo ter dopotovale v Francijo, je tudi bivši predsednik španske vlade Largo Caballero. Predsednik katalonske republike Companys in več članov španske republikanske vlade se nahajajo v bližini Figueresa še na španskih tleh. Sto tisoč beguncev Pariz, 27 jan. w. »Paris Midi« poroča iz Pvìrpignana, da se pojavlja kot prva posledica pakta Barcelone povečan dotok beguncev iz Španije V ponedeljek ali torek pričakujejo najmanj 100.000 beguncev iz Španije. Francoska vlada je odredila vse potrebne ukrepe za njihovo nastanitev. Na kolodvoru v Port Bou in Pertusu čakajo posebni vlaki, s katerimi jih bodo odpre-mili v južnofrancoska mesta Gard, Viene in Nievre, kjer bodo urejena posebna taborišča za begunce V Perpignanu je pripravljenih 6000 vojakov, da bodo pomagali orožništvu pri prevzemu beguncev. Ruski poslanik pri Bonnetu Pariz, 27. jan. br. Francoski zunanji minister Bonnet je dopoldne sprejel ruskega poslanika Suriča, nato pa še diplomatskega zastopnika španske vlade poslanika Martineza, s katerim je imel daljši razgovor o španskih beguncih, ki bodo te dni nedvomno pribežali iz Katalonije v Francijo. Bonnet se je takoj po tem razgovoru odpeljal v vojno ministrstvo in se sestal z ministrskim predsednikom Daladierom, s katerim je prav tako govoril o vprašanju španskih beguncev. Pariz, 27. jan. AA. (Havas) Mislijo, da je sestanek zunanjega ministra Bonneta in sovjetskega poslanika Suriča v zvezi z raznimi glasovi o bližajočih se trgovinskih pogajanjih med Nemčijo in Rusijo in o zvezi s stvarmi, ki so bile na dnevnem redu zadnje seje poslanskega odbora za zunanje zadeve. Pri tej priložnosti se je zvedelo, čeprav še ni popolnoma ugotovljeno. da bo nemška trgovinska delegacija odpotovala v Rusijo. Zdi se, da potrjujejo vest, po kateri pričakujejo v Moskvi bližnji obisk načelnika oddelka za trgovinske dogovore v nemškem zunanjem ministrstvu Schirerja, ki uživa osebno zaupanje Hitlerja in slovi ne samo kot tehnični strokovnjak za trgovinska vprašanja, temveč tudi kot spreten diplomat. Verjetno je torej, da bo odpotoval v Moskvo s splošnimi navodili, da presondira teren. Hitlerjeva čestitka Francu Berlin, 27. jan. br. Kancelar Hitler je poslal generalu Francu brzojavne čestitke k zavzetju Barcelone. V svoji brzojavki izraža željo, da bi zmagovit konec državljanske vojne prinesel španskemu narodu mir in mu otvoril novo dobo mirnega razvoja. Vlijemo va SO letnica Amsterdam, 27. jan. AA. Bivši cesar Viljem je proslavil danes v Doornu svoj 80. rojstni dan. Proslave so se udeležili člani rodbine Hohenzollerncev, grški princi, nizozemski princ Bernard, bavarski princ, predstavniki aristokracije, vojske, mor-iri-ce iz bivšega nemškega cesarstva. Nesreča francoskega potniškega Izt la Köln, 27. jan. br. V bližini Kölna se je davi ponesrečilo neko francosko potniško letalo. Z levim krilom je zadelo ob visok dimnik neke tov irne in padlo na tla. Štirje potniki in dva .lana posadke so bili ubiti. Franco je odpravil avtonomijo Katalonije Doslej samostojna Katalonija je postala zopet le ena španskih pokrajin - Razveljavljeni avtonomni zakoni Daladier kliče vse Francoze k popolni slogi Govor na nočni seji parlamenta — Vlada je dobila zaupnico s 374 proti 228 glasovom Pariz, 27. lan. r. Na nočni seji poslanske zbornice je po končani debati povzel besedo tudi ministrski predsednik Daladier, ki je v daljšem govoru opozoril na resnost mednarodnega položaja in naslovil na francoski narod apel, naj se složno zbere okrog vlade, da bi Francija na ta način vsemu svetu dokazala svojo neomajno voljo in odločnost, da hoče enodušno braniti svoje interese, svojo varnost, nedotakljivost svo. jih meja in svoj mir. Resnost situacije nam zadaje skrbi, je izjavJ Daladier med drugim. Milo ml je, da je potekla v^a debata v zbornici v skrajno resnem tonu. Skrajni čas je, da si odkrito priznamo, da se razvijajo dogodki z bliskovito naglico In da mora biti zaradi tega vsa Francija zgrajena okrog vlade, ne v interesu vlade same, temveč v interesu Francije in vsega francoskega Imperija. Vsi govornikj so naglasili, da si Francija želi miru Franc\ja je bila vedno poborni-ca miru in to ji služi v čast. Toda kjer koli so ogr; ženi francoski interesi, jih bo Franc ja energično bran:la. Ali je sploh potrebno povedati, da želi Francija živeti v miru z vsemi svojimi sosedi, Friüihija vodi svojo zunanjo pol'tiko v teknem sode lovanju z veliko anglosaško skupnostjo, ki nam je dala svečano zagotovitev, da K verino skupno z nami na braniku miru Pri jatol.jstvo Vplike Britanije nam je posebne; drasro. zlasti v teh čas h. kakor nan> je tudi drago prijateljstvo Zedinjenih cLžav. Francija je mirno 'poslušala besede ki jih je nanjo naslovila Italija, Franc'ja pa je tudi dovolj močna, oa lahko uspejo ^rani vse ozemlje svojega imperija. Francija ne bo nikdar dovolila, da se ji ou tudi le najmanjši de' tega njene«ra imperija. Storila bo vse, da ohrani svojo ne-odv snost in da očuva svoje dostojanstvo. Prepričan sem, da bo Francija vselej eno-dušna, kadar gre za obrambo njenega imperija in kadar gre za obrambo njenih idealov, ki jih je uspešno branila in za katere je pripravljena doprinesti še nadaljnje žrtve. Zbornica je sprejela Daladierov apel z velikim navdušenjem. Nato se je razvila debata o resoluciji. Vložena sta bila dva predloga. Radikalni so-cial:st; so vložili resolucijo, s katero proglašajo nedotakljivost francoskega imperija. v drugem delu pa odobravajo politiko vlade. Socialisti so v svojem predlogu zahtevali. da Francija nterven ra v špan -i t k^sjiši debati ie P? 1?)Hier plavil vrtros® nje zaupnice. Oni del resolucije, ki proglasa nedotakljivost imperija, je bil sprejet klonjena s S60 proti 284 glasovom, resolucija radikalnih sooinlisTov skupno z za-unir co vladi pa je bila sprejeta s 374 prott 228 glasovom. Izid glasovanja je sprejela vladna večina z dolgotrainim ploskanjem. Seja je bila nato zaključena. Skupen kolonialni nastop Nemčije in Poljske Hibben tropov obisk v Varšavi je končan Varšava, 27. jan. o. Po vesteh iz zanesljivih virov je bil med Ribbentropom in Beckom dosežen sporazum, po katerem bosta Nemčija in poJjska sporazumno na-stopili, čim bi se pričela urejevati vprašanja o novi razdelitvi kolonialnih posesti. Kolonije se morajo nanovo razdeliti tako, da bodo na razpolago predvsem državam kj imajo na lastnem ozemlju preveč prebivalstva in ki rabijo surovine. Nemški zunanji minister Ribbentrop je opoldne zapusti) Varšavo in odpotoval na. zaj v Berlin. Na kolodvoru se je poslovil od njega po'jski zunanji minister polkov, nik Beck. Navzoči so bili tudi italijanski, japonski in madžarski poslanik Dopoldne ie imel Ribbentrop daljši razgovor z ita-fcanskim poslanikom, katerega je obve- stil o svojih razgovorih z Beckom, sprejel pa je tudi madžarskega poslanika in francoskega veleposlanika. Uradno poročilo pravi, da je imel Ribbentrop za svojega bivanja na Poljskem priliko za obširne razgovore z državniki poljske republike. Z zunanjim ministrom Beckom je imel včeraj pnpo'dne dolgo konferenco. na kateri sta razpravljala o vseb vprašanjih, ki se tičejo obeh sosednjih držav Poleg tega sta govorila o splošnem mednarodnem položaju. Razgovori so potekali v duhu popolne is^r^nosti in odkritosrčnosti Doseženo je bilo soglasje, da bodo o vseh sedanjih in bodn?ih vprašanjih. ki se tičejo Nemčije in Poljske, razpravljali In jih reševali skunno. braneč pri tem upravičene interese obeh narodov. češka borba za obnovo Predsednik vlade in zunanji minister pred vodstvom nove enotne stranke — Slovaki v diplomaciji Praga, 27. jan. br. V prostorih poslanske zbornice je bila snoči skupna seja senatorjev in poslancev ter predsedstva stranke narodnega edinstva. Sejo je otvoril poslevodeči strankin podpredsednik Josip černy, ki je podal pregled o organizaciji stranke in orisal smern ce za njeno bodoče deio. Nato je ministrski predsednik Beran analiziral sedanji položaj republike ter obširno govoril o nalogah, ki izhajajo iz tega novega položaja. Obrazložil je delo vlade za rešitev najvažnejših vprašanj pri čemer stremi vlada za tem, da ustvari nove čvrste temelje za bodoče državno življenje. Predsednik vlade je zaključil svoj govor s pozivom na složno sodelovanje. Zunanji mln:ster Chvalkovsky je podal obširno poročilo o zunanji politiki. Orisal je mednarodne razmere v začetku leta ter pojasnil načela, na katerih sloni nova zunanja politika češkoslovaške republike. Jedro te politike je lojalno in odkritosrčno sodelovanje z vsemi, zlasti pa s sosednimi državami. Izvajanja predsednika vlade in zunanjega min stra so bila ves čas preki-njevana s pritrjevanjem, ob koncu pa so jima priredili viharne ovacije. Slovaški ministri so poslali osrednji vladi zahtevo, naj se poveča vpliv Slovakov v češkoslovaški diplomaciji. Predvsem zahtevajo svoje zastopnike pri poslan štvih v Rimu, Budimpešti, Varšavi in Washing-tonu. Milüjardno angleško darilo češkoslovaški Praga, 27. jan h. CTK poreča, da je bila danes popoldne v zunanjem ministrstvu v Londonu podpisana pogodba o posojilu Češkoslovaški s strani Francije in Anglije Koliko znaša to posojilo, uradno poročilo ne navaja Po zasebnih vesteh pa dobi Češkoslovaška še 8 milijonov funtov (2 milijardi din) s poroštvom angleške in francoske vlade One štiri milijone funtov, ki so bili izplačani Češkoslovaški kot predujem na to posojilo, je Anglija črtala in ta znesek poklonila češkoslovaški. Francoska vlada bo podprla Češkoslovaško na ta način, da bo črtala velik del starih dolgov C SR. Berlinski obiski praških ministrov Praga, 27 jan. h. Prihodnji teden odpotujejo v Berlin minister za trgovino in industrijo Šadek da bo nadaljeval podrobne razgovore, ki jih je pričel že zunanji minister dr Chvalkovsky ob svojem zadnjem obisku v Berlinu Sledili bodo nadaljnji obiski resornih ministrov in bodo v prihodnjih tednih potovali v Berlin kmetijski minister dr Feierabend, finančni minister dr Kalfus in prometni minister general Elijas Prav tako bo šel v. Berlin tudi pred ednik gospodarskega sveta dr Hodač. Prebivalstvo Slovaške Bratislava. 27 jan h. Po začasni ugotovitvi rezultatov. ljudskega štetja, ki je bilo izvedeno na Slovaškem 11. decembra preteklega leta ima Slovaška 2.709 000 prebivalcev Od tega je 2 291 000 Slovakov, to je 84.56 odstotka vsega, prebivalstva. Čehov, ki so pristojni na Češkem je 52.000, Čehov, pristojnih na Slovaško pa 42 000 Nemcev so našteli 128 000. to ie 4 74 odstotka. Ukrajincev 79.000. Madžarov 67 000. to je 2.5 odstotka, ciganov 27.000. Židov po narodnosti 30.000, po veroizpovedi pa 87.000. Kljukasti križ dovoljen Praga, 27. jan. AA. (DNB) Na seji stranke narodnega edinstva je zastopnik vlade poročal, da se pripravlja uredba na osnovi katere bo vsem Nemcem, ki prebivajo na Češkem, dovoljeno nositi znake s kljukastim križem. Kakor je znano, smejo Nemci, ki živijo na Slovaškem, že nositi ta znak. ČSR priznala Francovo vlado Praga, 27. jan AA (ČTK) Češkoslovaška vlada je sklenila de iure priznati vlado generala Franca. De facto jo je priznala že prej. O tem sklepu je obvestila češkoslovaške delegate pri Franeovi vladi v Bur-gosu in delegata generala Franca v Pragi. Drugi vodja žalezne garde ustreljen Bukarešta, 27. jan vv Snoči so izsledili enega izmed najnevarnejših članov »Železne garde«, bivšega srednješolskega profesorja Cara Vasila Cristesca Bil je eden izmed najuglednejših voditeljev »Železne garde«. Aretirali so ga že pom'adi leta 1938 Ko so ga poleti peljali iz koncentracijskega taborišča v Bukarešto, kjer bi se rmval pro ti njemu pričeti proces pred vojaškim so dišiem, se mu je posre'ilo pobegniti. Doslej so ga zaman iskali in šele včeraj je poli-c —edela. da se -kriva v Rukarešti Ko je zvečer obkolila hišo. v kateri se je mudil, je skušal najprej pobegniti. Prišlo je do spopada, v katerem je Crts'escu streljal na policijske stražnike ir. je dva težje ranil. Ko je videl, da ne more uiti, si je pognal kro^' v glavo in j. obležal mrtev. V njegovem skrivališču so našli 80 kg žvepla in 1 j že izdelanih ročnih granat in bomb. Diplomatski prelom Francije in Japonske 1 ToKjo, 27. jan. br. Ker francoska vlada ni dala agreemana za novega japonskega poslanika v Parizu, je japonska vlada sklenila, da bo to imenovanje sploh opustila in bo ostalo japonsko poslaništvo v Parizu nezasedeno. V tokijskih diplomatskih krogih vidijo v tem neoficielno prekinitev diplomatskih odnošajev. Japonska vlada je hotela imenovati za poslanika v Parizu načelnika zunanjega min'strstva I Tanija. T<* je nedavno dal izjave, v ka-' terih ]t ostro napadel Francijo in ji oči-! tal, da oskrb.je Kitajce s municijo in orožjem ter da je z vsemi sredstvi podpirala maršala čangkajška. Zunanje mini- . strstve je v zvezi s tem objavilo danes komunike, v k2terem se popolnoma «oli-darizlra s temi izjavami in naglaSa, da Tani kot predstavnik japonske vlade ni . I mogel zastopati drugačnega stališča. | Beležke Krščanski socialisti in Zveza združenih delavcev V nedeljo je bila. Kakor posnemamo po »Delavski pravici«, v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani seja vodstva Jugoslovanske strokovne zveze Predsedoval je predsednik JSZ Srečko 2umer. Udeležilo se je je 16 delegatov. Uvodno poročilo je podal predsednik 2umer, ki je poročal o svojem obisku pri škofu dr. Rožmanu. Dejal je, da se škof dr. Rožman trudi zbližati JSZ in Zvezo združenih delavcev ZZD). O predlogih za združitev obeh organizacij naj se izrazi vodstvo JSZ na tej seji. Po nekaterih poročilih se je oglasil dolgoletni tajnik JSZ Peter Lombardo, ki je nedavno izstopil iz JSZ in vstopil v ZZD. Priporočal je združitev obeh organizacij, opustitev demokratičnega nače'a ter prilagoditev k trenutnemu položaju. Za njim se je ce^ vrsta delegatov, izrekla proti združitvi z ZZD, dokler ta vztraja pri sedanji miselnosti in sedanjem programu. Končno je bila z . vsemi proti enemu glasu sprejeta resolucija, v kateri pravijo pred, stavniki slovenskih krščanskih socialistov med drugim : »Jugoslovanska strokovna zveza hoče ostati kot doslej tudi v bodoče neodvisna strokovna organizacija slovenskega krščanskega delavstva. JSZ je bila kot predstavnica slovenskega krščanskega socialnega gibanja vedno glasnik prave ljudske demokracije, temelječe na resnični ljudski svobodi Odločno in s protestom odklanja da bi si kdorkoli prilaščal monopol bodisi na katoliško, bodisi na sloven skupnost Tozadevno pristoinost gled* verstva priznavamo samo Škofu in napežu ln nikomur drugemu. Vodstvo in zastopni ki JSZ enoelasn^ in najbolj odločno obso. iamo n*č!n boja Ki ga vodi zadnja leta proti ISZ Zveza združenih de'avcev JSZ ne odklanja sporazuma z Zvezo združenih delavcev, toda sporazum mora biti sporazum in ne diktat.« Skrbi novih poslancev Eden novih slovenskih poslancev priob-čuje v zadnjem »Domoljubu« nepodp sano »Pismo iz Belgrada«. V uvodu pravi, da je »najznač.lnejše za Belgrad pač to, da je danes v polni meri središče naše države. Radi ali neradi upiramo svoje oči na Belgrad.« Potem razpravlja p sec o skrbeh novih poslancev in med drugim pravi: »Po žepih in v listnicah nosijo kupe prošenj za posredovanja Predvsem za službe in za posre. dovanja. Da, da. službe! Po sto prošenj prenaša tak poslanec ki si jih je nabral v vol.lni dobi. Dobro ve, da se niti vsakemu desetemu ne bo dalo ustreči. Devet jih bo prepričanih, da so zapostavljeni in da je poslanec, ki so ga izvolili, za n č. če smo že pri službah, še ene ne pozab mo. Nekaj jih je vedno, ki hočejo do »lažjega« kruha. Njihov življenjski vzor je biti orožnik ali kakršenkoli služ telj. Da da, službe so pokora poslancev Zato marsikdo hodi po Belgradu z resnim in negotov m korakom, kako bo odgovarjal za svoje delo.« Nato opisuje pisec prvo sejo narodne skupščine, na koncu pa poroča še o razgovoru, ki ga je po izvolitvi dr. Korošca za predsednika senata' poslušal v beograjskem tramvaju: »Star Srb je po srbijan-sko. sicer robato, vendar dobrohotno poudaril: Stari lisjak vedno ve, kaj dela. To bi moglo osramotiti marsikoga pri nas na Slovenskem, ki je bil skoraj preplašen ko je dr. Korošec izstop 1 iz vlade. Naš voditelj ve, in vi bi se morali tega zavedati, da sta potrpežljivost in vztrajnost tudi v polit čnem življenju dve najboljši lastnost'.« O nevtralnosti malih držav Hoienbergova revija »National-sozialistische Monatshefte« je objavila v svoji poslednji številki članek: »Nevtralnost in demokracija v 20. stoletju«, ki ga je napisal dr Bockhoff. Ugledni nemški avtot je mnenja, da si resnične nevtralnosti r'r-ži.v ni mogoče zamišljati, ako se ne odpravita časopisna svoboda in azil za po-l.tične begunce. Nevtralnost, ako naj bo zares iskrena in prava, mora obstojati prav tako v miru kakor v vojni. Male države nimajo več pravice razlikovati med »nevtralnostjo države« in »nevtralnostjo o oda«. Ako razne nevtralne države, kako: na primer Švica, zanikajo potrebo tako zvane »narodne nevtralnosti«, ne bodo več smele zahtevati od velesil, da bi priznavale njih napol nevtralnost. Svoja izvajanja zaključuje avtor z naslednjim sklepom- »Z logiko, hladno kakor led bomo odslej zastopali to svoje stadie ne da bi kakorkoli popuščali Prob'em nevtralnosti je postal za male demokratične države 20. stoletja problem njihovega obstoja.« Notranja in zunanja politika Včerajšnja gra%a »Tagespost« objavlja uvodnik, v katerem se dotika tudi nemškega gledanja na notranjo in zunanjo po litiko d ugih držav. List poudarja med drugim: M: nimamo nobenega razumevanja za skupine v notranjosti držav ali narodov, ki hočejo voditi svojo posebno zuranjo politiko. Na znotraj se pač morejo sile, ki se Š2 niro sporazumele ali nas'r enotnega vodstva, meriti med seboj in postavljati svoje posebne programe; v zunanji politiki pa ho:emo p-iznavati samo narode in njih vodstvo Bridke lastne izkušnje so nas izučile. da morajo mednarodna stremljenja in mednarodne sile v notranjosti naroda nujno voditi k polomom.« Edina kandidatna lista v Podkarpatski Rusiji Za volitve v prvi avtonomni podkaipat-ski deželni zbor sta bili vloženi dve listi Prvo listo je vložila ukrajinska narodna stranka pod vodstvom ministrskega predse J.dka Vološina Drugo listo so vložili pristaši t. zv velikoruske orientacije pod vodstvom bivšega ministra Bačin^kega. Od vlade imenovana volilna komisija je listo m'nistr-ke?a predsednika Vo'os'na potrdila. listo Ba*inskeea pa vrnila predlagateljem z utemeliitvvo da ni sestavljena po predpisih volilnega razpisa. Komisiia je dala p'-ed^atp'Hem pardnevni rok. da listo izDopo^üo če«ar pa ti niso mogli pravočasno storiti Tako bo ori volitvah samo V-tn na v^t?-* kspd'd'raio tudi po en č-h. Rnmim in Nemec. doč'm so Madžari ponudeno jim kandidaturo od- 1 klonili. 1 Grof Csaky o zbližan ju Madžarske z Jugoslavijo Ekspoze v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve Enaki odnošaji z Nemčijo in Italijo — Razmerje do češkoslovaške Budimpešta, 27. jan. AA. Zunanji minister grof Csaky je imel pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve ekspože o madžarski zunanji politiki ter je dejal, da želi Madžarska vzdrževati dobre in enake odnošaje z obema državama osi Rim-Ber-iin. Pri svojem nedavnem obisku v Berlinu ni nihče načel kako vprašanje ki bi moglo pomen'ti vmešavanje v notranjo politiko Madžarske. Kancelar Hitler je izjavil, da smatra madžarsko-nemško mejo za nedotakljivo. Nedavni ob sk grofa Ciana v Budimpešti je dal možnost, da se ugotovi popolna identičnost italijanskega in madžarskega naziranja. Grof Csaky je »zrazil svojo iskreno za-dovoljnost, ker je potekel obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana pri predsedniku jugoslovenske vlade v vsakem pogledu v harmoničnem tonu ter je izia-vil, da trdno upa, da bodo razgovori v Belju pomenili novo srečno etapo v zgodovini odnošajev med Madžarsko in Jugoslavi io. Želim naplaviti. je deial. rta bodo naši ortnošaj« z -Tn «rosi a v'»o ki se razvija io na osnovi potrpljenia In razuma ter medse-hoTir^ zanp«n;a os*a'l na isti osnovi tudi v bPžnil bodočnosti ter se še okren'1». Madžarski nar^d želi iskreno, da bi krenila Biidfnrp^šta 'n Foograd č>m nrej po noti sodelovon;a. kar bo ppni'n sln?'ln »n-t-orosom Madžarske kakor tudi interesom .Tpnrns'avife. Govoreč o Potiski ie grof Pjsakv izdavil da Madfcar«»k?» zvezana s PoHcko 00 tra-d'clii ln me^obn+n simnatiii N°davni nn-skusi, da se skalijo ti dobri odnošaji. sploh j ne zaslužijo, da bi se o njih govorilo. V Berlinu je bilo čuti samo s.mpatične komentarje glede našega pr.jateljstva s Poljsko. To prijateljstvo je takšno, da mora z njim ves svet računati. Nato je grof Csaky dejal, da je niz obmejnih incidentov med Madžarsko in Češkoslovaško povzročil negotovost odnošajev med obema državama, vendar pa obstoji upanje, da je bil napad pri Mukačevu, pri katerem je sodelovala tudi češkoslovaška artiljerija. zadnji, češkoslovaška vlada je izrazila svoje obžalovanje, dasi ne prevzema za ine dente popolne odgovornosti. češkoslovaška vlada je izjavila, da je pripravljena vzpostaviti popolnoma normalne odnošaje ter vrniti povzročeno škodo, kakor tudi kaznovati osebe, za katere se krivda uradno ugotovi. Madžarska vlada je vzela to sporočilo češkoslovaške vlade na znanje. Zato je pristala na nadaljevanje dela mešane komisije, ustanovljene na osnovi dunajske arb traže ter odredila svojemu poslaniku v Pragi, naj ponovno prevzame svoje posle Iskreno želim, je nadaljeval grof Csaky. da bo dobra volja Madžarske ki jo je že večkrat dokazala našla pravilen odmev. Po mona-fcov^ki konferenci, posebno pa po dunajski arbitraži, moramo imeti vsi občutek, da so zapadne države prepustile obnovo srednje Evrope iz poMtičnega prepričanja državam osi Rim—Berln, vendar pa Madžarska želi da bi se njeni odnošaji z za-padnimi državami na gospodarskem in kulturnem polju š' b"lj okrepili. Kraljev spomenik oddan Lojzetu Dolinarju Sklep« spomeniškega odbora — Dodelitev nagrad Ljubljana 27 januarja V Jakopičevem paviljonu se je nocoj vrši a širša seja odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu Kralju, da sklepa o predlogih žirije, ki je pred ložena dela ocenjevala in ocenila na petih sejah v teku zadnjih dni Osnutki so na, polnili vse tri dvorane paviljona, da so udeležencem nudili zanimivo sliko svojevrstne umetniške razstave. Sejo je vodil predsednik dr Pipenbacher o delu žirije pa je obširno poročal uprav nik Narodne gaienje Zorman. Na osnovi njegovega poroói'a je širši odbor skoraj soglasno odobril predloge žirije, ki jih je medtem tudi že ožji odbor pretresel na posebni seji. V razpisu je bilo določenih 10 odkupov (prvi trije za vsote 20.000 15 000 in 10 000 din, nadaljnjih sedem pa po 5.000) in znašajc nagrade v celem 80.000 din. žirija in odbor sta odkupe razdelila takole: L (20.000 din) akad. Kiparju Tinetu Kosu in inž. arh Miru Kosu tz Ljubljane za osnutek pod geslom »Epos«. 2. (15.000 din) akad kiparju Lojzetu Dolinarju iz Beograda za osnutek pod geslom »Naš kralj«; 8. (10.000 din) akad. kiparju Lojzetu Dolinarju iz Beograda za osnutek pod geslom »Viteški«. Nada'jnjih sedem odkupov po 5.000 din si dele: akad kiparja France Smerdu in I Stane Dermelj iz Ljubljane (geslo »2.002«), akad. kipar Boris Kalin (»Lipa«), akad. J kipar Vanja RadàvS iz Zagreba (»1906«), akad kipar Peter Loboda iz Ljubljane (»Legenda«), akad kiparja Zdenko Kalin, Karel Putrich in inž. Kuglič iz Ljubljane (»Sloga-moč«), akad kipar inž. Franjo Co. ta in prof. Omer Mujadžič iz Zagreba (»177«) in akad. Kipar Ivan Mirkovič iz Splita (»Ave«), poleg razpisanih odkupov je zaradi številne udeležbe natečaja in resnega stremljenja umetnikov sklenil odä bor na pobudo žirije, da ponudi še štiri to ažilne odkupe za osnutke, ki so bili predloženi poa gesli »123«, »Steber svobode«, »Edinstvo 18« in »Krog«. Na koncu je odbor sprejel še predlog žirije, da se izvršitev spomenika izroči akad. kiparju Lojzetu Dolinarju po drugo nagrajenem osnutku »Naš kralj«, ki iz konkretnih idejnih in tehničnih razlogov v največji meri ustreza celotni zamisli razpisa hkratu pa nudi idealno povezanost plastike v podobi konjenika s podom in okoljem. Vsi osnutki bodo prihodnje dni razstavljeni v Jakopičevem paviljonu, da si uspeh natečaja lahko ogledajo in razdelitev nakupov ocenijo darovalci za spomenik in ljubitelji naše likovne umetnosti. Razstava bo odprta od nedelje 29. t. m. do nedelje, 5. februarja. Vstopnina bo samo 3 din. Namestnik dr. Stankovic na razstavi Italijanske knjige Beograd, 27. januarja AA Danes okoli 10 si je kraljevski namestnik Radenko Stankovic ogledal razstavo italijanske knjige v paviljonu Cvijete Zuzorič. Pri prihodu na razstavo sta namestnika Stan-koviča pozdravila orvi tainik italiianskega poc1aništva Glisotti in eden izmed prirediteljev te uspele razstave. Kraljevski namestnik g Stankovic si ie z velikim zanimanjem ogledal razstavo in izrazil svoje občudovanje zanjo. Gafencu obišče Beograd Bukarešta. 27. jan br. Kakor se doznava. bo zunanji ministe» Gafencu še pred sestankom Balkanske zveze v Bukarešti ob iskal Beograd, odkoder bo potoval v Varšavo. Akademikom ! Z ozirom na potek včerajšnjega občnega zbora Akademske akcije smo se predstavniki »Liste nacionalnih akademikov« in »Slovenske demokratske liste« zedinili za skupen nastop na ta način, da oddamo vsi svoje glasove za listo, katere nosilec je cand. iur. Krivec Jože. Pozivamo vse pristaše obeh list, da se zanesljivo udeleže volitev od 8.—13. ure. Skrbite za največjo udeležbo in discipliniran nastop. Krivec Jože 1. r. Bajuk Stane 1. r. Meč francoske in angleške mornarice London, 27 jan o. Bivši vojni minister Duff Cooper je imel snoči govor o mednarodnem polit čnem sodelovanju. Poudaril je, da sta Anglija in Francija najjačji zaveznici na svetu. Vpoklic francoskih rezervistov pod orožje in koncentracija angleških vojnih brodovij v Gibraltarju, ki sta se izvršila istočasno, predstavljata najbolj praktično demonstracijo te zveze. Obenem se je francoska vojna mornarica zbrala v Bizerti. Francosko-angleške sile so sedaj v premoči tako na Atlantskem oceanu kakor na Sredozemskem morju. Ameriško zračno oboroževanje Washington, 27 jan br. Prezident Roo sevelt je zahteva! od kongresa kredit 50 milijonov dolarjev za nabavo 700 najmodernejših vojnih letal. Sv. Sava v Beogradu Beograd, 27. jan. p. V prestolnici je bil praznik sv. Save na vseh šolah proslavljen zelo svečano. Na šoli beograjskega ženskega društva je bila prisotna tudi Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame Lozaničeve. Na univerzi je Nj. Vel. kralja zastopal polkovnik Pokorni. K svečanosti so prišli tudi patriarh Gavrilo, ministra Kujundžič in dr Krek. francoski poslanik Brugere, češkoslovaški poslanik Lipa ter mnogo znanstvenikov in drugih predstavnikov. Po službi božji je rektor univerze dr. Dragoslav Jovanovic predaval o vlogi beograjske univerze pri ustvarjanju jugoslovenske nacionalne kulture. Zatem so bile razdeljene svetosavske nagrade Prvo nagrado pravne fakultete v znesku 2000 din iz zadužbine Luke Čelovica je dobil Slovenec Franjo Bajec za svoj referat o problemih, ki jih bo treba rešiti v novem inter-konfesionalnem zakonu. Nagrajeni študenti pri knezu namestniku Beograd, 27. jan. a. Danes sta Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga blagovolila prirediti kosilo v Belem dvoru na čast študentom beograjskega vseučilišča in go. spodarsko-komercialno visoke šole, kate3 rih svetosavske naloge so dobile nagrado Nj. Vel. kralja. Na kosilu so bili prosvetni minister Bogoljub Kujundjič, rektorja vseučilišča in gospodarsko-komercialne visoke šole, dekani vseh fakultet in nagrajeni študentje. Svetosavska proslava v Pragi Praga, 27. januarja. AA. V Aleksandrovem kolegiju v Pragi se je danes dopoldne vršila proslava sv. Save. Slovesnosti so prisostvovali jugoslovenski prašiki poslanik Protic, člani poslaništva, zastopniki češkoslovaškega vojnega in prosvetnega ministrstva, člani jugoslovansko-češkoslovaške lige ter člani jugoslovanske kolonije in mnogo naših študentov. Po končanem programu je jugoUovensko društvo razdelilo med študente svetosavske darove. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno, ponekod dež ali sneg, v zapad. n h krajih jasno. Pričakovati je, da se bo še nekoliko ohladilo. Dunajska: Zjutraj megleno in razmeroma mrzlo, podnevi še oblačno in južno. Ponekod se bo polagoma začelo vedrlti, v enem ali dveh dneh pa se bo popolnoma zjasnilo. _ Svetosavske proslave in nagrade X. ff:-'. S* VAtNO! Pjenušavl PDAŠAK ZAZUBE Hočete res imeti zdrave zobe? Potem uporabljajte PEBECO, novo sredstvo za negovanje zob. Peni se brez mila in vsebuje PEBECIN, novo sredstvo, ki temeljito čisti in razjeda zobni kamen. Z njim štedite, ker se ga malo porabi. obrtne zadruge na Vrhniki. Kot tak jc leta 1910. razstavil svoje izdelke na Internacionalni razstavi v Parizu, kjer je bil odlikovan z zlato medaljo. Kot javni delavec je bil za časa Jelovškovega županovanja več let član občinskega zastopa na Vrhniki. Hudo ga je zadela izguba zveste in skrbne družice, ki mu jc umrla že leta 1906 in je z njo izgubil močno oporo pri svojem gospodarskem delovanju. Kakor je bil sam dosleden in zaveden, tako je tudi svoje otroke vzgajal v naprednem duhu. G. Franc Simon je danes kljub svojim sedmim križem in napornemu delu, ki ga ima za seboj, še mladeniško čil. Na mnoga leta! 56 let življenja, 44 let obsodbe Žalostna usoda Tomaža Zorjana Ljubljana, 27. januarja V proslavo sv. Save je bila ob 10 dopoldne v pravoslavni cerkvi slovesna služba božja. Opravil jo je prota Bogdan Matko-vič ob asistenci vojaškega svečenika prote Nikoliča. Sledil je sprevod v Narodni dom, kjer je bila slavska slovesnost. Med številnimi dostojanstveniki m pravoslavnimi verniki je bil komandant divizije g. general Lukič s pomočnikom generalom Dodičem in oficirskim zborom, domačin slave pa je bil direktor Djinovski. Pelo je pravoslavno cerkveno društvo. Rančigajevi harmonikarji so bravurozno zaigrali nekaj skladb, druga miadina pa je deklamirala srbske in slovenske prigodmee. Zvečer je sledila velika svetosavska beseda v Kazini. Nagrajenci na univerzi Na rektoratu univerze kralja Aleksandra je bila dopoldne intimna svečanost s tradicionalno razdelitvijo svetosavskih nagrad. Rektor dr. Kušej je imel ob navzočnosti dekanov vseh fakultet in univerzitetne uprave na nagrajence kratek nagovor, v katerem je poudaril pomen sv. Save za razmah srbske in jugoslovenske prosvete. Po govoru so bile razdeljene nagrade 11 slušateljem. Prejeli so jih: na filozofski fakulteti Vinko Beličič za razpravo »Prešeren in italijanska literatura« (pod geslom: Kultura zbližuj narode!), Anton Vratuša za »Opis govora v mojem domačem kraju«, Tine Logar za »Horjulski govor« in Bogdan Jordan za f Planine v Karavankah«; Ljubljana, 27. januarja Borba glede cene mleka je končana. Bila je značilna za čas in razmere, v katerih živimo. Kakor vedo vsi naši čitatelji, so se nameravale z novim letom povišati v Ljubljani cene mleku, dostavljenemu na dom, za 25 par pri litru, da bi torej mleko v Ljubljani bilo po 2.50 din. Namera je zbudila odpor zlasti med sloji delavstva in nameščencev. ki so navezani zgolj na skromne redne prejemke in zaman čakajo, da bi se jim ti vsaj nekoliko izboljšali, čeprav draginja vzdržno raste. Ogrožena je bila alasti mladež, ker so se pač mnoge družine, ki imajo sleherno paro natanko pretehtano, odločile, da bodo v primeru splošnega p o viška cen mleku v celoti odpovedale dobavo. Nekaterim pa se je posrečilo z zvestimi mlekaricami ostati pri dosedanji ceni. Na objavo akcijskega odbora, ki je napovedal zvišanje cen mleku, smo prejeli vrsto dopisov in ugovorov. Nekatere izmed njih smo objavili, da se je tako z obeh stra- Zagorje, 27. januarja , Prebivalstvo zagorske doline razpravlja j sredi zime živahno o vprašanju. kako se ubraniti čim večjemu pritisku beračenja. Od ranega jutra do temnega večera pritiskajo posamezniki ah pa kar celi pari na kijuke po stanovanjih. Večina prosi za denar. Ie redki prosijo za jed. Vmes so taki, ki kruha niti nočejo. V Podlipovcu se je zgodilo tole: posestnik Hribar je sedel doma za mizo in si pravkar odrezal kos črnega kruha, ko je vstopil v hišo brezpo-selnik. Hribar mu je takoj ponudil kruha. Pa mu je tujec dejal, da samega kruha ne more jesti in da mu kmet že lahko primakne kak kos mesa. Da, je rekel kmet, meso bi se njemu samemu prileglo. Tujec pa je odgovoril: Kaj bi toliko tarnali, zdaj so na kmetih polne shrambe mesa in zabele, saj je vendar sezona kolin... Nič ni pomagalo in je Hribar res odrezal vsiljivemu tujcu kos svinjine, sam pa je pospravil črni kruh. Posamezni delomrzneži pritiskajo na samotne kmetije, da izsilijo boljšo hrano. Če Ljubljana, 27. januarja Slovenska vas postaja najvažnejše vprašanje našega narodnega gospodarstva. Temelji kmečke hiše so razrahljani. V izbe z lesenimi stropi in ilovico namesto lesenih tal se seli pomanjkanje, bolezen, skrb. Vezi, ki so tako krepko vezale našega kmečkega človeka na rodno grudo, popuščajo. Beg z dežele, brezposelnost, vedno težje razmere na prezadolženih kmečkih domovih — to so atributi, ki so že zdavnaj nadomestili toliko opevano idilo vaškega življenja. Statistika govori s svojo mrzlo stvarnostjo: »V novomeškem okraju je 37°/o spalnic manjših od 14 m3, v ptujskem okraju je takih spalnic 38°/o, v konjiškem pa 54%. V teh malih prostorčkih spe povprečno po tri osebe, tako da pride na vsako sebo po 4m3 zraka!... V dolnje-lendavskem okraju je 10°/o sob, v katerih spi nad osem oseb in ne redko spi v eni sobi po 10, 12 ali 13 oseb!« Vseh naselij v Sloveniji je 5267. Predavatelj dr. Pire je pokazal snoči le na najvidnejše znake propadanja naših vasi. Načrtno gospodarstvo je prvo, po čemer je treba poseči, da se odpravi najhujše zlo. Frav tako zahteva načrtnega dela socialno-zdravstveni problem naše vasi. Kmet in delavec sta pri socialnem zdravstvu najbolj prizadeta. Mesta imajo javne higienske naprave, zdravnika preko ceste, — vas je brez vsega tega. Največ dojenčkov umre na vasi in na vasi je tudi jetika najbolj razširjena. Bolniki se ne izolirajo, saj ljudje niti pojma nimajo, kakšna nevarnost je jetičnik za svojo okolico. Padec rojstev na vasi je stalen. Ljudstvo je samo vzelo v svoje roke regulacijo rojstev, čemur se ne smemo prav nič čuditi. Umrljivost na deželi je zvišana, kar je posledica pomanjkanja strokovnjaškega zdravljenja. Prehrana je v večini kmečkih hiš nezadostna Ker so ljudje slabo hranjeni, posegajo tembolj po pijači, ki je je v vino-rodnejših krajih dovolj — tako se je vko-reninil alkoholizem. Četrtina vsega našega na pravni fakulteti Ivan Bratko za »Zunanjo trgovino in trgovinsko politiko Jugoslavije v zadnjih 10 letih« in Karol Me-žek za »Zaščito upnikov družbe z omejeno zavezo po novem trgovinskem zakonu«; na medicinski fakulteti Edo Predanič in Ivan Matko za »Narisati je, kar le mogoče enostavno, pa potrebam anatoma vendar primerno: sklet in njegove dele«; na tehniški fakulteti Rado Boltežar za razpravo »Železnica in avto v dravski banovini, njun pomen, delokrog in medsebojni odnos zdaj in v bodoče«; na teološki fakulteti Rado Soklič za »Prevod izvirnega teksta Sv. pisma in vulgate«. Nagrado Primorskega akademskega starešinstva je prejel slušatelj pravne fakultete Radoslav Bordon za »Mednarodni položaj naše manjšine v Italiji« (ped geslom: Iustitia fundamentum regnorum). Slavje v Mariboru Maribor, 27. januarja Tudi letos je Maribor na svečan način proslavil praznik Sv. Save. Dopoldne je bila v polni veliki dvorani Sokolskega doma šolska proslava. Najprej je bil obred rezanja kolača, ki ga je opravil prota Ivo-ševič. Sledila je državna himna in himna sv. Savi, ki ju je izvajal zbor dijakov tukajšnje šole za rezervne častnike pod vodstvom redova dijaka Franca šturma. po zanosni slavnostni besedi prof. Emila Pa-velke je izvajal dijaški matični orkester pod vodstvom ravnatelja Bajdeta šantlov allegro iz Belokranjske serenade. Zatem je gojenec matične glasbene šole H. žunec odpel Adamičevega »Planinca« ob sprem- ni pretehtalo to na prvi pogled majhno, a v današnjih razmerah vendar tako važno živilsko in življenjsko vprašanje. Kmetijska zbornica je zaradi tega sklicala sestanek zastopnikov vseh dobaviteljev mleka. O sklepu tega sestanka nam govori naslednja objava, ki smo jo danes prejeli iz pisarne Kmetijske zbornice: »Na sestanku v Kmetijski zbornici dne 26. januarja t. 1. se je na posredovanje Kmetijske zbornice dosegel sporazum pri določitvi cen mleka v Ljubljani med zastopnik,i vseh dobaviteljev mleka, ki so sklenili, upoštevajoč težak položaj malega konsumenta. da bodo prodajne cene mleka povsod enotne in sicer: za liter 2.25 din. Kmetovalci se sicer dobro zavedajo, da te cene niso v skladu s produkcijskimi stroški, vendar so pristali na te cene, dokler se ne zboljša položaj malega konsumenta. Opozarjajo se tako producenti kakor kon-zumenti, naj vzamejo te cene kot končno-veljavne!« pa se jim ponudi prilika, si postrežejo sami, zlasti če stopijo v kmečko kuhinjo, kjer se sušijo klobase in ni nikogar v kuhinji. V odročnejših krajih lahko orožniške stanice nadzorujejo sumljive elemente, v Zagorju pa to ni mogoče, ker imamo komaj štiri orožnike, namesto osmih, kolikor bi jih moralo biti. Da je beračenje lahko prav donosno, priča tale dogodek iz zadnjih dni: Dva možaka sta prenočevala v hlevu nekega zagorskega posestnika. Pomenkovala sta se, da kupčija s suho robo in drugo drobnarijo nič več ne nese in da večkrat ni niti za hrano. Dogovorila sta se, da bo drugi dan eden prodajal suho robo, drugi pa bo po hišah prosjačil. Ko se bosta zvečer sesia, se bo pa videlo, kaj je boljše. In glejte: ko sta se zvečer spet sestala je krošnjar potožil, da je iztržil celih 23 din. Nasprotno pa se je tovariš, ki je ves dan beračil, lahko smehljaje in zadovoljno potrkal po žepu, iz katerega je izvlekel 65 din. Potem se pa, ljudje božji, še čudite, da nekateri rajši beračijo, kakor da bi prijeli za pošteno, a skromno plačano delo. kmečkega prebivalstva je vezana na postranski zaslužek, če se hoče prehraniti. Ena četrtina pa ostane ob slabi letini brez najpotrebnejše hrane. Vsak drugi Slovenec je nesposoben za vojaka. V higienskih ozirih se vasi sploh ne razvijajo ali pa le malenkostno. Mesta se vse preveč razvijajo na škodo vasi. Mnoge vasi so ostale prav tako primitivne, kakor so bile pred stoletji. Vse to znaki, ki glasno pričajo o propadanju naše kmečke hiše. Pomoč je nujna. Banovina naj osnuje poseben strokovni oddelek za načrtno asanacijo naše vasi. — Predavatelja je predstavil tajnik Delavske zbornice g. Uratnik ter obenem razložil cilje in namene socialno-ekonomskega instituta. Društvo želi združiti vse delavce, ki delajo na raznih mestih, v celoto, da bi dajala pregled čez celotno gospodar-sko-socialno stanje v Sloveniji. Po predavanjih bodo diskusije. Vlak je kretničarju odrezal roko Jesenice, 27. januarja Snoči okrog 19.30 se je na progi od Jesenic proti Podrožčici pripetila razburljiva prometna nesreča. Janez Bergant, 27-letni kretnik z Zgornje Dobrave, je po odhodu večernega vlaka proti Podrožčici stopil na tire, da obrne kretnico, ker se je bližal vlak s Hrušice. Bergant je bil brez luči, očitno je bil pa tudi tako zavzet s svojimi opravki. da ni opazil prihajajočega vlaka. Lokomotiva ga je podrla in mu skoraj do kraja odrezala levico, še ponoči so ga nezavestnega prepeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice, kjer so ga zdravniki brez odlašanja operirali in mu odrezali roko. Bergant je bil komaj par let v železniški službi, zato ga je nesieča toliko huje prizadela. ljavi L. Vodeba. Oktet šole za rezervne oficirje je pod vodstvom redova dijaka Sveteka ubrano odpel Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko« in Aljažev »Triglav«. Ob zaključku je uspešno nastopil mešani zbor Trgovske akademije pod vodstvom prof. Mirka z Zajčevo »Molitvijo« in Ipavčevo »Ilirijo oživljeno«. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega priznanja občinstva, med katerim so bili tudi nekateri mariborski odličmki z mestnim poveljnikom generalom Stanojlovičem in domačinom alave, višjim obmejnim komisarjem Krajnovičem. Zvečer pa je bil uspel koncert. ★ Najboljšim dijakom francoščine na klasični in realni gimnaziji je razdelil odlikovanja in nagrade francoski konzularni agent dr. Rapotec. Na klasični gimnaziji je prejel srebrno kolajno dijak 7b Ado Der-ganc. Lepe francoske knjige so prejeli: Ivan Iršič 8 b. Milka Pečkova 6 a, Doroteja Žebotova 7 b, Cvetana Miheličeva 6 a. Štefanija Štiblerjeva 8 b, Mclhior Prclog 6 a. V realni gimnaziji: bronasta kolajna Vida Zemljičeva 8 a. izbrane francoske knjige pa Dušan Dolinšek 8 c. Gema Hafnerjeva 7 a, Anton Freiih 7 b. Bojan Pavčnik 7 c. Ljuba Založnikova 7 d, Franc Türk 6 a. Na učiteljski šoli je dobila bronasto kolajno gojenka 4. letnika Zora Lahova, knjigo pa Jožica Pirnatova. V trgovski akademiji je dobila bronasto kolajno Marija Praprotnikova, gojenka 4. letnika, knjigo pa Elfrida Kolarjeva, tudi gojenka 4. letnika. Alojzij Košak f Ljubljana. 27. januarja Pred dobrim pol letom smo v »Jutru« počastili 70-letnico g. Alojzija Košaka, ki je dolga leta zvesto služil črni umetnosti. Takrat je bil še trden in zdrav in je slavnost preživel v krogu ljubljene družine in številnih prijateljev. Danes pa je za večno za-tisnil oči. Rajnki je bil dolga leta ročni stavec v Narodni tiskarni. Ko je podjetje dobilo prvi stavni stroj, je bil Košak prvi, ki se je izučil za strojnega stavca. Po dolgoletnem delu v tiskarni si je nakopal zahrbtno svinčeno bolezen, ki ga je ra združi la s črno umetnostjo. Tu in tam je še delal v raznih tiskarnah ter se je posebno pri ročnem stavljanju izkazal s tako spretnostjo in brzino, da so ga tovariši imenovali »Živ lino-typ«. Poslednja leta je preživljal v zasluženem pokoju. Žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje! Franc Simon 70 letnik Na Vrhniki je pred kratkim slavil nestor tamkajšnjih obrtnikov g. Franc Simon, posestnik, ključavničar in vinski trgovec, sedemdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je 17. januarja 1. 1869. na Vrhniki, kot sin ugledne Simonove hiše. Oče mu je umrl že v rani mladosti. Ko je dorasel, se je izučil v ključavničarski obrti. Ker je stremil za napredkom in izpopolnitvijo domačega obrtništva, je šel za daljšo dobo v svet, da se nauči jezikov in si pridobi specialnega znanja v svoji stroki. Ko se je čez leta vrnil iz tujine, je prevzel močno zapuščeno domačijo, kjer je imel hude gospodarske boje. Posestvo je bilo namreč po očetovi smrti brez pravega gospodarja in je zaradi slabega oskrbništva že začelo propadati Po obnovi domačije je začel samostojno ključavničarsko in inštalatersko obrt ter je kasneje otvoril še vinsko trgovino. Kot dober gospodar je z vztrajnostjo postavil svoj dom na trdne temelje. Kot zaveden obrtnik je delal za prospeh našega obrtništva in bil 25 let načelnik Maribor, 27. januarja Te dni smo poročali o smrti jetnika v tukajšnji moški kaznilnici 56-letnega Tomaža Zorjana, doma z Vinskega vrha O življenju tega moža so se doznale sedaj nekatere zanimive stvari, ki so v vsakdanjem življenju, četudi je pri nas kriminal hudo razpasen, vendarle redke. Tomaž Zorjan ie bil namreč skupno 25-krat kaznovan. V tem pogledu sicer ni odnesel rekorda, ker so še nekateri, ki sc lahko ponašajo z večjim številom kazni. Njegova življenjska beležmea pa kaže. da je Ljubljana, 27. januarja V glavni razpravni dvorani okrožnega sodišča je danes zasedal veliki kazenski senat. V njem so pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovali gg. s. o. s Brelih, Felaher, Lederhas in Kokalj. Senat je sodil mladima delavcema Ludviku in Avgustu Hacinu z Mlake pri Komendi, ki sta bila obtožena, da sta izvršila roparski napad na Marijo Ravnikarjevo lani v oktobru. Obtožnica je navajala, da sta brata Ha-cina ponoči okrog tretje ure vdrla v hišo Ravnikarjeve. Ludvik da jo je zagrabil za vrat, ji tiščal U6ta in jo začel daviti ter zahteval od nje denarja, Avgust pa da je stal za njim in mu svetil z ročno svetilko. Iz strahu, ker sta grozila, da jo ubijeta, jima je Marija res izročila 600 din. Nato sta se podala še v sosednjo sobo, kjeT je spala Marijina sestra Ana, in sta tudi od te zahtevala denar. Ker ga pa nič ni imela, nista tudi nič dobila. Potem sta izginila. Sum je takoj po tem roparskem napadu padel na oba brata, ki uživata v soseščini zelo slab glas. Oba pa sta odločno zanikala krivdo. Sprva je Avgust sicer orožnikom priznal, Brežice, 27. januarja Elegantna plavolaska je Katarina Ku-tschitscheva iz Lipnice (Leibnitz za mejo) je tihotapila saharin v Zagreb. Vozil jo je brežiški lastnik avtotaksija gosp. Armand Umek. Ko je avto drvel proti Zagrebu, so orožniki iz Vrapč pred Zagrebom na zelo dramatičen način vlovili lepo in mlado tihotapko in našli pri njej 90 kg saharina. Predrzna Katarina je namreč pred dobrim tednom naročila iz Avstrije avto pri Armandu Umeku v Brežicah. Ta je šel na poziv tja, ne da bi vedel, za kaj gre. Kov-čege sta zložila v avto in odbrzela proti meji. Redni pregled, ki so ga oba vili obmejni organi, ni pokazal nič posebnega, zato je avto brez posebnih ceremonij od-brzel čez mejo v Jugoslavijo. Sele v Ku-stošiji pred Zagrebom so orožniki postali pozorni na avto. Ker so bili že prej obveščeni o tihotapljenju saharina v našo državo, so pregledali vsak količkaj sumljiv avto. In tako so brž razkrinkali lepo Katarino. G. Armand Umek trdi, da nika- bil mož le malo na svobodi. Sproti, čim je prestal kazen in prišel na prosto, je že moral nazaj v zapor. Vsota vseh njegovih kazni kaže, da je bil Tomaž Zorjan, ki je doživel starost 56 let. skupno obsojen na 44 let in 19 dni zapora. Zadnja njegova kazen je bila 4 leta robije. Med vojno je bil obsojen dvakrat po 8 let zapora, pa je imel srečo, da je bil obakrat amnestiran. Tudi sicer je bil te sreče večkrat deležen, saj zveni sicer dolgost njegovega življenja v primeru z leti zaporne kazni kar neverjetno. da sta napad izvedla z bratom, a je pozneje tudi zanikal. Neka priča je izpovedala, da je Ludvik v sodnih zaporih v Kamniku pregovarjal Avgusta, naj nič ne izda in nič ne prizna, češ da tudi on ne bc nič priznal, pa če bi ga tudi ubili. Napadeni sestri v temi in strahu sicer nista spoznali napadalcev, toda Marija je enega pri ruvanju ob postelji z nohtom opraskala po roki. Na Ludvikovi roki je dr. Julij Polec res našel prasko; izključil je, da bi tista praska izhajala od obdrgnine ob zid, kakor je Ludvik zatrjeval. Dr. Polec je bil mnenja, da mora biti praska od nohta. Mariji se je tudi zdelo, da sta bila napadalca po obleki in postavi slična bratoma Hacinoma. Razprava je bila zaradi mladoletnoi-ti enega izmed bratov tajna in je trajala vse dopoldne. Zaslišanih je bilo mnogo prič, mnogo pa je prišlo tudi radovednežev od Komende, ki bi bili radi prisostvovali razpravi. Po daljšem posvetovanju je veliki senat obsodil Ludvika Hacina na 3 leta robije in na 5-letno izgubo častnih državljanskih pravic, zaradi pomanjkanja dokazov pa je oprostil Avgusta. Ludvik se bo pritožil. kor ni kriv in da ni imel niti pojma o stvari, ker ni niti slutil, da se lepa in mlada Avstrijka bavi s tihotapstvom. Ko je za tihotapko prišel usodni trenutek v Ku-stošiji in so orožniki odkrili v kovčegih velike množine prepovedane robe, je Umek povedal orožnikom, da je tujka pustila v njegovem stanovanju v Brežicah še dva kovčega, kjer se verjetno nahaja tudi saharin. Orožniki so seveda takoj vsmerili preiskavo tudi v to smer. Oba kovčega sta bila polna saharina, ki so ga zaplenili. Katarina Kutschitscheva je za svoja leta zelo premetena. Prepovedano robo ni skrivala pod sedeži avtomobila, imela jo je poleg provijanta in popotnih potrebščin. Tako je umevno, da obmejni organi niso zapazili, da se bo tolika količina prepeljala preko meje. Katarina je znala imenitno nastopati. G. Umek je izjavil, da jo je peljal dvakrat iz Avstrije v Zagreb, sicer pa da ni imel z njo nobenih zvez. Za pokoro je zdaj tihotapka v zaporu. Razen zaporne kazni bo pa še globa posebno huda. Pml Abrahamova melodijozna opereta o ljubezni in športu, opereta, ki je žela triumf po vseh večjih evropskih operetnih odrih, je končno izdelana tudi kot film in to v najrazkošnejši inscenaci ji ter odlični zasedbi in režiji! DANES PREMIERA! R0XY in njeno nepremagljivo moštvo ali 3:1 za ljubezen! KINO UNION, teL 22-21 Odlična zasedba: ROZSI BARSONY, HORTENSE RAKY, HANS HOLT, TIBOR HALMAY, FRITZ EMHOF, OSKAR DENES Poleg vseh najboljših zvezd dunajskih in budimpe-štanskih operetnih odrov sodelujejo v filmu tudi še najznamenitejši nogometaši budimpeštanskih klubov Sindelar, Tody itd. Predstave ob 16., 1». in 21. uri Mleko ostane po 2*25 din Sporazum med dobavitelji v Kmetijski zbornici Beračiti ali trdo služiti ? Nekaj značilnih primerov iz zagorske doline Ali je še kaj idile na kmetih ? Žalostne ugotovitve Socialno ekonomskega instituta Nevaren jetnik na begu Iz litijskega sodišča je pobegnil vlomilec Gaberšček Litija, 27. januarja Pred tednom so privedli v litijske zapore 30-letnega Franca Gaberščka, rojenega v Kobaridu. Zagorska orožniška patrulja pod vodstvom narednika Križmana ga je izsledila na službenem obhodu v Lokah, ko je zapustil zadružno trgovino, kjer je beračil, potem si pa pozorno ogledoval poslopje in vežo. Pred orožniki je hotel pobegniti, so ga pa kmalu prijeli. Po policijskih dnevnikih in tiralicah so ugotovili, da je Gaberšček nedavno skrivoma prekoračil državno mejo, ker je nekaj zagrešil. Pri nas je potem vlomil v Mislinju v posojilnico. Imel je še pajdaša, katerega pa noče izdati, češ da je družinski oče in bo rajšn sam zanj odgovarjal. Mislinjski orožniki so Gaberščka aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti. Nato je prišel v zagorski okoliš, kjer so ga iznova prijeli. Vse zadnje dni, ko so se v Litiji vršila poizvedovanja, je bil Gaberšček tako marljiv, da so ga pustili na delo v sodnijsko drvarnico. Prosil je za kak opravek, da ne bi, kakor je trdil, umrl od dolgočasja. Čim pa je bil nekaj trenutkov nenadzorovan, je v kletni drvarnici odbil železne križe, zlezel skozi odprtino in pobegnil. Orožniki so ga zasledovali čez Sitarjevec in mimo graščine Grmače. Sled je vodila še do Volčje jame pod Obolnim, tam pa se je begunec v prostranih gozdovih izgubil. Gaberšček je pač dobro slutil, da se mu je ponudila poslednja prilika za beg. Takoj naslednji dan je namreč prišlo od mariborskega sodišča pismo, da ga oblastva že dalje časa zasledujejo in da ga je treba pri-gnati skrbno uklenjenega v mariborske zapore. V pismu je bilo še posebej naročeno, naj bo eskorta previdna, ker jc Gaberšček doslej že nekajkrat nenavadno spretno pobegni! — ne samo v Mislinju, temveč tudi v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Zdaj se Gaberšček klati menda po dolenjskih krajih. Je srednje velik in precej suh pa prijaznega obraza. Za smehljajem se skriva kopica starih grehov, pa najbrž tudi različne zasnove novih vlomov. Za roparski napad pred velikim senatum Ludvik Hacin obsojen, brat Avgust oproščen Preiskava o plavolaski s saharinom V zagrebškem zaporu čaka kazni DANES ob pol 9. zvečer BO NA TABORU SLUŠATELJEV TEHNIŠKE FAKULTETE oiBiačc vesti * Banovinski turistični svet (zbor) ima svoje in. redno zasedanje v ponedeljek, 6. februarja t. 1. v stekleni dvorani banske palače v Ljubi jam na B.eiweisovi cesti, s pričetkom ob 10 dopoldne. Dnevni red je naslednji: otvoritev zasedanja; poslovno poročilo in načrt dela pri pospeševanju tu. rizma; računski zaključek; tujsko-promet, na propaganda (zaključki predhodnega referata na lanskem zasedanju); prometni nedostatki in turizem; ceste in turizem; industrijsko onesnaževanje rek; samostojni predlogi; slučajnosti. Pristop na zasedanje imajo člani banovinskega turističnega sveta in povabljeni gosti. * Nove odredbe Švice o emigrantih. Švicarski konzulat v Zagrebu objavlja: švicarski zvezni svet je sklenil, da smejo inozemski emigranti odslej potovati v Švico ali potovati sko^i njo samo s potnimi listi, ki imajo švicarski vizum. Za emigrante smatra Švica vse inozemce, ki so pod pri, tiskom političnih ali gospodarskih dogodkov zapusti-i ali. bodo zapustili svoje bivališče ter se tja ne morejo ali nočejo več vrniti. Take osebe se smatra za emigrante ne glede na njih državljanstvo in tudi takrat, če imajo veljavne listine. Prošnje za švicarski vizum morajo emigranti vložiti pri švicarskem konzulatu svojega bivališča. Emigranti, ki pridejo brez vizuma na švicarsko področje, se morajo takoj vrniti v državo, iz katere so prišli. Za sedaj morajo ir.neti švicarski vizum ne glede na io, ali so emigrantje ali ne, državjani naslednjih držav: Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Poljske., Rumunije, Rusije, Španije in Tur. čije, kaitor tudi osebe biez listin, to so oni inozemci, ki nimajo od Švice priznanih listin. Od Švice priznane listine so oni pot, ni listi, katerih veljavnost ni potekla, ln ki so bili izdani državljanom od Švice priznanih držav. * Civilno pravuni postopnik, ki ga je priredil univ. prof. dr. R. Sajovic in izdalo društvo »Pravnik« kot H. zvezek zakonov, je ravnokar izšel. Skrbno prirejeno delo se deli v glavnem v štiri oddelke: Uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. Dodatek I. Uredba p prilagoditvi predpisov, ki veljajo v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Splitu Dodatek II. Pogodbe o mednarodni pravni pomoči. Obširni zakonik, ki obsega 757 strani, je nujno potreben ne le vsem pravnikom, zlasti sodnikom, advokatom, notarjem, slušateljem prava itd., ampak je tudi važen pripomoček bankam in industrijskim podjetjem ter vsem onim. ki imajo opravka v civilnopravnih zadevah V platno vezani izvod velja din 140, v štirikratnih obrokih po din 37, pa din 148 Naroča se v Blasnikovi tiskarni, Ljubljana, Breg 10—12. "'•niHMtniiinnniiintiMtmiiiii - ir r-s" r v1; . , . V - 4-- • .-•>v v 5% tZSLA je prva (dvojna) številka novega letnika ilustrirane revije ŽIVLJENJE IN SVET •iiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ti Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Joselova voda je davno presku-šena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ori reg S br 15 485-38 * Novo vodstvo zagrebških Slovencev. Društvo Narodni dom v Zagrebu je imelo v nedeljo 22. t. m. v društvenih prostorih VIII. redni letni občni zbor, ki je po ves letih spet potekel v najlepšem miru in redu ter je tako izpričal enoaušnost naših tukajšnjih rojakov. Udeležba je bila nepričakovano lepa. Predsednik vseuč. prof. g. dr. Zavmik je toplo pozdravil navzočne in predlagal vdanostno brzojavko našemu mlademu kralju in kraljevskemu domu, kar se je z navdušenjem sprejelo. Sledila so po: očila društvenih funkcionarjev in nadzornega cdbora. Po kratki debati o bodočem društvenem delu je bil izvoljen soglasno in z velikim navdušenjem vseuč. piof. dr. Zamik Boris, ki se je zahvalil za zaupanje ln takoj označil smernice svojega bodočega delovanja. Pesebno je poudarjal, da je bilo društvo umerom nepolitióno napredno in prosvetno društvo ter da nikakor ne smemo pozabiti, da živimo v političnem in kul urnem središču bratov Hrvatov ,kar je treba v našem delu upoštevati v polni meri. Novi odbor se je na prvi seji 24. t. m. konstituiral takole: predsednik vseuč. prof. g. dr. Zamik Boris, I. podpredsednik Miklavžič Jože, II. podpredsednik Pitamic Maks, blagajnik Jan-kovič Peter, tajnik Pengal Vekoslav, zapisnikar Potočnik Dušan, knjižničar DraŠ-ler Franc, čitalničar Malgaj Ivan, gospodar s rukelj Fran, odborniki Horvat Matija, Butina Martin, DTašlar Franc, Zor-ko Josip, Koren Josip, Jakcfcčič Jakob, Türk Avgust, Zorkova Jožica, Mlekuževa Sofija, Peganova Zdenka in Vižintin želj-ko, nadz:vaja danes ob 8. zvečer in jutri v nedeljo rib 4. popoldne ;n ob 8. zvečer film »Valček na ledu«. Naslednji film c7re 2. in 5. februarja in sicer »Tarantela«. V režiji Mih. Kertez z gl. igralci: Errol Flynn in lepotico Olivio de Havilland. Film v naravnih barvah. Glavni junak Robin Hood je osebnost, katera ravdušuje vse narode sveta Robin Hood je simbol herojstva, simbol pravičnega boritelja za svobodo svojega naroda. Zanimanje je veliko in si raba\ite vstopnice v predprodaji, rezervirane vstopnice je dvigniti vsaj pol ure pred predstavo. Pred-itave ob 16., 10. in 21. uri. — V ncdcl'o ob pol 11. dop., 15., 17., 19. in 21. uri! KINO MATICA, tel. 21-24. C! ospod arsivo Nas izvoz je bil lani za 1225 milijonov manjši nego leta I937 Bilanca za vse leto 1938 izkazuje izvozni presežek 72 milijonov nasproti 1139 milijonom v prejšnjem letu I Carinski oddelek finančnega ministrstva je prav kaj objavil podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu decembru Decembrske številke nam kažejo, da je bil v tem mesecu naš izvo2 prav znaten pri razmeroma majhnem uvozu, tako da je bila naša trgovinska bilanca v decembru za 125.5 milijona din aktivna (v decembru prejšnjega leta je znašal aktivni presežek 139.7 milijona din) Vi oka aktivno t trgovinske bilance v novembru in decembru je pripomogla, da skupna trgovinska bilanca za vse preteklo leto, navzlic visoki pasivnosti v prvem polletju, ni pokazala uvoznega presežka. Kakor je znano je lani v novembru prvikrat prekoračila vrednost našega izvoza pol milijarde din (medtem ko se je vse leto do novembra gibala le med 358 in 464 milijonov) in tudi decembrski izvoz skoro nič ne zaostaja za novembr skim V preteklem mesecu je znašal naš izvoz 301 838 ton (v prejšnjem dorembrn 393.613). vredr-ost izvoza p^> je znašala 52fi 4 milijona din nasproti 616 2 milijona din v istem mesecu prejšnjega leta V primeri ? decembrom leta 1937 ie na= lanski izvoz v decembru zaostajal po koPčini za 23 3n'o po vrednosti pa za 89.9 milijona din ali za 14.6%>. Kakor v novembru je bil tudi v decembru uvoz razmeroma majheft Znašal je le 400.9 milijona din nasproti 476 5 miliiona din v prejšniem letu tako da je po vrednosti zaostajal v primeri z decembrom 1937 za 75 7 milijona din ali za 15Pft'o Po ko'icini pa je bil naš uvoz v Dreteklem mesecu za 17°'n večji, kar pa je očitno pripisati le spremenjeni strukturi uvo?a slede na devizne težkoče. ki so se pojavile v preteklem mesecu Gibanje nq«e zunanje trgovine v lanskem letu je bilo v primeri s prejšnjimi leti naslednje (v milijonih din): izvoz uvoz saldo januar 1938 356.7 370 8 — 14.1 februar 394.3 431.0 — 36.7 mare 422.8 509.7 — 86 9 april 395.7 432.3 — 36 6 maj 445 6 489.9 — 44.3 junij 372.5 411.9 — 39.4 julij 282.7 403.2 — 120.5 avgust 461 9 407.1 + 54.8 sentember 397.1 368.6 + 28.5 oktober 463.9 374.4 + 89.5 november 527.9 375.5 + 152.4 december 526.4 400 9 + 125.5 4376.2 4077.0 + 299.1 4030.4 3699.8 + 330.6 3878.2 3573.3 + 304.9 3377.8 2882.5 + 495.3 3055.6 2859.7 + 195.9 7921.7 7594.7 + 326.0 1938 1S37 5047.4 6272.4 4975.3 5233.8 -f 72 1 + 1038.6 1936 1935 1934 1933 1932 1929 Gibanje naše trgovinske bilance v posameznih mesecih lanskega leta nam kaže, da smo imeli od januarja do julija skozi pasivno bilanco. V fui'ju je naš izvoz zdrknil navzdol celo na 283 milijonov din in smo v tem mesecu zabeležili pasivni saldo v v'šini 120 mil jonov V zadnjih pc^ih mesecih preteklega leta pa fe bila naša trgovinska bi'anca aktivna in je aktivnost zlasti narasla v poslednjih mesec'h leta. ko je izvoz dosegel naivečj' ob"eg. četudi n'smo dosegli vrednost * 'zvoza v preišniem letu V septembru :n oktobra je izvoz glede na izvozno sezono razmeroma maihen kar Da ie pripisati Vvoznim ov'ram v zvezi z mednarodnimi noVfčnimi do^o^ki. Zato pa se ie v naslednjih dveh mesecih 'zvoz povečal. Lani je bil izvoz po vrednosti za 19.5°/» manjši Kakor smo že omenili je bila vrednosi našega izvoza po vrednosti tudi v zadnjih dveh mesecih preteklega leta manjša, nego v istih mesecih preišnjega leta V celoti je naš izvoz v preteklem letu dosegal vrednost le 5047 milijonov din in je bil pri tem za 1225 milijonov ali za 19.5®/f manjši nego v letu 1937 (pr količini ie nazadoval za 18 8°'n) vendar pa te pr vrednosti pre kaša! ieto 1936 in prejšnja leta do I 1931 V primeri z letom 1929 smo seveda znatno zaostajali. in sicer za 1875 milijonov ali za 21°/o Naš uvoz je bil v prvem polletju razmeroma velik in je šele v drugem pol let ju nekoliko nazad val Celotna vrednost našega izvoza je znašala lani 4975 mili jonov Naš uvoz je lani v manjšem obsegu nazadoval kakoT izvoz, in sicer le za 258 milijonov ali za 4 90/n Ker se je izvoz v znatno večji meri skrčil nego uvoz. se je aktivnost trgovinske bilance občutno zmanjšala Medt-m ko je v letu 1937 znašal naš izvozni pres^ž^b več nego 1 milijardo din «n se je v prejšnjih letih eibal med 300 do "UMI milijonov din, je bila lani naš*» trp-ovinsks» hllnnra aktivna le za 72 milijorov V vs°h D™»j šnjih letih, vse do leta 1931 ie bila aktivnost trgovinske bilpnre veči» n°go lani pasivno tr?ov;nsko b^a-ico pa smo zabeležili v zadnjem desetletju samo leta 1930 Podrobnosti o našem lanskem izvozu Izvoz pšenice in koruze za 474 milijonov manjši V preteklem letu je bil naš izvoz pšenice in koruze za 474 milijonov d?n manjši nego v letu 1937. Pšenice smo izvozili 11.042 vagonov (v prejšnjem letu 31804) v vrednosti 208.8 milijona dn (561.4), izvoz koruze pa je znašal le 46.793 vagonov (72.520) v vrednosti 480.9 milijona din (602.7). Navzlic občutnemu zmanjšanju vrednost' izvoza pšenice in koruze pa je bil lanski izvoz vendar še večji nego izvoz v letu 1936 ko smo za pšenico in koruzo skupaj dobil' le 523 milijonov din. Izvoz pšenične moke pa se je ugodno razv'jal in je dosegel 29 9 miFjona d!n nasproti 19.7 in 7.9 milijona din v prejšnjih dveh let'h Maniši pa je bil 'zvoz otrobov ki je znašal le 37 7 milijona din (v prejšnjem letu 50 5). Fižola smo lani izvozili za 66.2 nrlrona din nasprot1' 100 1 in 39.1 milijona din v prejšnjih dveh letih. Znatno povečan izvoz sadja Občutno se je lani povečal izvoz svežega sadja. V teku leta smo snričo izredno do^re sadne letine izvoz'li 6"07 vpp-onov svrv>0gra sa/Ha v vrednosti 15R.8 m'Ugna d'n (nasproti 64.5 odnosno 106 9 mil'iona din v preišniih "iveh letih). Msn-"" usoden je b'l izvoz suhih češpeli. ki ie do^eo-pi le vrednost 32.5 miliiona din n^orot' 5 m 87.6 mil jona din v prejšnjih dveh letih. Ostali poljski pridelki Izvoz hmelja se je gibal na višini prejšnjega leta. Hmelja smo lani izvozili 26 vagonov (prejšnje leto 24) v vrednosti 51.4 milijona din (nasproti 49.2 odnosno 87.1 milijona din v prejšnjih dveh letih). Izvoz tobaka se je dvignil na 157 mil'jo-nov din (pr. leto 109), izvoz konoplje pa je po znatnem povečanju v prejànj'h letih lani zopet nazadoval in s'cer na 171.7 milijona d n nasproti 205.6 milijona din v letu 1937. Izvoz vina ie bil v teku leta razmero, ma slab. šele v decembru se je znatno dvignil in smo samo v tem mesecu izvozili 84 vagonov vina tako da je celotni lanski izvoz vina dosegel 258 vagonov v vrednosti 9.5 milijona din nasnroti 4.3 odnosno 3.7 nr'lijona dm v preišnjih dveh letih Omeniti je še 'zvoz opija, ki nam ie prinesel lani 12.6 mili^na din nasprot' 17.3 mir iona din v prejšnjem letu. Ves opij smo lani izvozili v decembru. Slab izvoz živine V teku lanskega leta je bil naš izvoz živine znatno manjši nego v prejšnjem letu. Samo v decembru je znašal ta pri-manj! !Jaj v primeri z decembrom 1937 skoro 50 milijonov din. lian j smo lani izvozili 22.579 (v prejšnjem letu 25 913); navzlic manjšemu šte-vl" 1 je bila izvozna vrednost nekoliko večja namreč 71.1 milijona din (nasproti 63.9), kar je pripisati boljšim cenam spričo smešnega ot "■'vania v Evropi Naiob-č-tnejše je nazadovanje izvo7a goveda, ki je padel pod po' vico vrednosti v prejšnjem letu. Lani smo izvozili le 27 354 glav goveda (leta 1937 68.744 glav: leta 1936 49 417 gld ), vrednost izvoza pa je padla na 74.9 miPjo- a din nasnroti 161.3 m'l'"nna din v p. ;3i.fem letu. p*-oroì io no-^pH^vai tudi Ì7v " sv'nj. in sirer od ono na 250 000 glav obnosno od 424 6 na 377 o milijona d'n r-^'c «Vnbr'ce na cp 'p ckr?Ml na 24 1 miliiona din so 3 mili- jona din v letu Le bvo? ?'ve pen'**-'"«» «e ie ne>V",:Vn m"»*a1 r» 42 3 mHijpna din nasproti 41.0 milijona din v letu 1937. Izvoz svežega mesa, ki je v letu 1937 nakoval od 266 na 235 milijonov, se je lam za malenkost dvignil na 23/ milijonov Lz-vc mesnih izoeikov je le malo zaostajal za ^rejčnjim letom in, je znašal 41 1 milijona din Izvo' masti pa ie nazadoval od 122.5 na "4.7 mil jona din Iz oz jajc, ki se je prejšnji dve leti gibal na višini 150 milijonov din se je lani za malenkost dvisnii "a 157 5 milijona din Izvoz perja in puha op «p 'e dvignil od 52 8 na 56 9 milijona din Precej ie lani n&radoval izvoz surov'h kož in sicer od 122.0 na 96 6 milijona din [zvoz gradbenega lesa se je zmanjšal za 212 milijonov din 2e predvčerajšnjim smo poročali da je elotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvo dov lani nazadoval po količini za 16(l/o. po i.cdnosti pa od 1133 na fl milijonov din. torej za 242 milijonov din ali za preko 22%. N jobčutnejše ie na?*"0-- --ie pri izvozu gradbenega lesa ki se je zmanišal na 80 333 vagonov nasp 0ü "a°nnnm v prejšnjem let", n 52 432 vagonom v leti 193. (za časa sankcij) Izvo? * =e ie ~kr čil od lansk'h 7124 na R0"8 i7vo> o".'a pa od t75g np ter i'V07 lesnih '"de'kov od 737 na 51"7 '^"^"nv Tudi pragov smo izvodil 'r 793 000 na si- 1.084 000 v Dro,ST,ipm '»»tn Pr "red nost: se je iz v: z lesa lani v primeri « prej šnjimi leti giba1 tako-ip (v miliion'h dim gradb les drva ogl'f 'es izd oragov ir~5 703 19 12 39 11 1933 473 4 5 35 30 1937 888 14 10 46 45 1CC8 673 17 10 31 37 K. J jčutnejši je bil lani pade<> vreil-ost-r ara gradhce^a lesa k;r^ v>plp;:mc pri manjkljaj v višini 212 mf,':onov din Izvo? le^ni hizdelkov ie bil lani celo ma"'5 i°Sf v 1-tu 1C>35 p->veča'a pa '2 vred"o=t l-.oza drv navzlic manjši izvo7n' količini Manjši izvoz bakra in rud V skupin: industrijskih in rudarskih pro L ud v je najprej omeniti izvo- cementa ki je zadnja leta občutno nazadoval Leta 1935 smo izvozili še D*rko 47 00n vasonov ceu.cnta. leta 1937 samo še 20 0n0 vagonov lari pa 19 725 vagonov v vrednosti 49 4 milijona din (v preišniem letu 50 3) Zrat-nt iiovc'anje pa beležimo v -»adnjih let:b pri izvozu kalcijevega karbida in ciana-mi" » ki se je dvignil od 21 milijonov din v letu 1935 n« 56 nrr1,;n*v « n-od'?« letu in 91 milijonov din ' letu 1938 Tudi i .i sode se je po ^manjšanji' v prejšnjem let ^pet dvignil od 1C -a 19 2 ilijona din Izvoz ferosilicija ki se je v p^eiš^em letu naglo povzpel na 16 3 milijona din pa je lani zopet popustil na t? 8 »r»il'«o»»a d:n Izvoz bakra ie po količ ni nazadoval od 3152 na 3713 vagonov po v«»dr»o®ti pa od 491 na 406 mil'" ^ov din Pod volil pa se je izvoz svinca od 259 na 56 vp^o-ov odnosno od 13.3 na 26 8 milijona d'n T7voz rvd. ki se je po*'T3l leta 1937 od 204 na 555 milijona din. pa ie lani zonpt na7adoval na 405 m'lijonov Prt 'zvozn bakra In rud smo torej lani zabeležili zmanjšanje za 235 milijonov din. Gospodarske vesti — Tudi Beograd dob* angleško-fugo slovensko zbornico. V soboto bodo' v Beogradu ustanovili jugoslovensko-britansko go-"podarsko zbornico Zastopnik londonske trgovinske zbcrn'ce Stevans se že nek? tednov mudi v Jugos^viji in zadnje čase v Beogradu. Proučeval je možnosti gospo- darskih stikov med obema državama ln si je tudi prizadeval za ustanovitev zbornice v Beogradu, ki bi pospeševala gospodarske odnošaje z Anglijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je priredil včeraj njemu na čast kosilo ki se ga je udeležlo precejšnje število zastopn kov naših gospodarskih krogov. Kakor je znano, je bila sllč-na zbornica že lani ustanovljena v Zagrebu. Pred uspešnim zaključkom trgovinskih pogajanj s Francijo Iz Pariza poročajo, aa oodo trgovinska pogajanja, ki se tam vršijo med našo državo in Francijo, zaključena v nedeljo 29. t. m. Po pariških Informacijah je Francija pristala na to. da nam prizna znatne ugodnosti v svrho povečanja našega izvoza, in sicer v obliki carinskih olajšav, kakor tu-di v obliki preferenc. Francija tudi ne bo forsirala svojega izvoza v Jugos'avijo, vsaj za nekaj časa, tako da bomo Imeli s to dr, žavo aktivno trgovinsko bilanco in bo presežek izvoznih deviz porabljen za izplačilo kuponov naših posojil v Franciji. Sporazum bo imel trajnejši značaj. Gibanje zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju zaposlenosti o posameznih gospodarskih panogah na' področju Slovenije, in sicer za mesec november V tem mesecu je v primeri z oktobrom nazadovalo število zavarovancev za 1015 na 101.824. Ta primanj kljaj je izključno pripisati sezonskem« «manjšanju zaposlenosti v gradbeni stroki, ln sicer pri gradnjah nad zemljo za 1132 delavcev pri industriji gradbenega materiala pa za 511 delavcev medtem ko se je število zaposlenih delavcev pri javnih delih povečalo za 237 Sezonske povečanje zaposlenosti je zabeležene tudi pn gozdno-žagarski industriji «a 281 in pn industriji za predelovanje lesa za 35 lek-stilrn» industrija beleži tudi v novembru malenkostne povečanje zaposlenosti za 85 deavcev oblačilna industrija pa za 150 lelavcev Manj?e sezonsko nazadovanje je zabeleženo v kovinski in kemični industriji v papirni in usnjarski industriji ter v gostinski stroki medtem ko se je število za varovancev v čevljarski industriji poveča lo v novembru za 87. Borze 27 januarja Na Ijub'iansk^ in zagrebški borzi so se tudi danes nemške klirinške marke trgovale po nespreme-jerem tečaju 13.80 v Zagrebu pa vrhu tega za 15 februar po 13 75 za konec febvuarja po 13 70 >n za 15 mare po 13 6750 Tečaji angleškega funta so ostali nesivemenieni fsoecialm tečaj 238 svobodni tečaj 258) Grški boni so se v Zag*ehu nudili 37.35 Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna £ko'ra pri nespremenjeni tendenci trgovala po 472 V os alih državnih vrednotah n- bilo "-Dmeta Do zaključka le prišlo le še v delnicah Oceanije po 300. DEVIZE Ljubljana. Amsiercam 2371 — 2409, Benin 1762 32 — 1780.08. Bruselj 742 50 — 754.50, Cuiih 995 — 1005, London 205.52 — 208 72. New Vo.k 4378 - 4438. Pariz 115.90 — 118.20, Praga 150.75 — 152.25 ITst 231.45 — 234.55. Cur.h Be grad 10 Pariz 11.7050, London 20 7150. New York 443.1250. Bruselj 74.90, Milan 23 30 Ams erdam 23 885. Berlin 177-12 Stockholm 106 65 Oslo 104.10 KOfceohavn 92 50, Piaga 15. L5, Varšava 83.75 Budimpešta 87, Carigrad 3-ùO Bukarešta 3.40 KFhKTI Zagreb Državne vieun<.te: Vojna škoda i i 2 — 473 4u/n agrarne 52 bi.. 4»/„ severne agrarne &0 - &1, 6"/« negluške -jO — 90-50. (Vi, -aim agrarne 39 tb 89 nO. 7»/, stabil iz 97 - 98 50 7"/0 inves 100 50 bl 7»/(, S e lig man 99 -en, 7°/» Blair 75 9150 S'» 1 ^lau 9700 ien.. delnice PAB 224 den Trboveljska 185 Ol.. Gut-mann ,-š5 là šečerana )sijek 75 ol., . jsješk« ijevaonica 175 bl Oceania 395 3UU «adranska -!50 den. Bt-ograd Zaradi piavos:avnega praznika o. i za 1anes ni poslovala BSagsvna tržišča ŽITO + Chicago 27 jan Začetni tečaji pšenica. za maj 69 75, za julij 69.75 za ?fp-tem tei 7Ü 875 koruza: za maj jI jO + VV imi peg ;an. Zi-četni teiaji: za maj >3 50 za ju.ij 64.25 okt &4.()25 -j- NuvosaJstts» O.ugo v a j oorza «2b l m j 11-mieiica aei/.pt einen, ena promet srednji 1'šeisica. naSKa sremska in slavonska 78 79 Kilogran hS 150 Kž: oaSka 142 50 145 Ječmen; oašk) in sremski tì- Ili) IÓ1 IH. i- < t»*1 «5, t)ves ^pftki «remski in slavonsK i65 - 16 50 Koruza: bafka pariteta tndjra in Vrša« 100 101. baška pari :eU Indjija in Vriac sušena' 112 - 113 K.. un t « !ii '» ;40 =-50 230 »5« 200 210. 6« 18( 190 »7. 150 160. »8« 112.50 115 Kitni oašk. n sremski beli brez 're<* 50 292 5d Otrobi; baški sremski 'n nanatsk- 95 100 $0 let društva „Pravnik" Redni občni zbor — b častnih članov — Pravniški dom Italijanski književnik v Beogradu Beograd. 27 jan p. V Beog ad je danes prispel znani italijanski književnik Ma inetti Popoldne ie ime! daljš; razgovor i novinarji katerim je izjavil, da je prišel v Jugoslavijo proučevat juposlovens/ko književnost in pesništvo Poudaril je. da se posebno zamma za dela miajših literatov Zvečer je na Kola čevi ljudski univerzi predaval o futun^tičnem pokretu ter sodobni književnosti v Italiji. Misli 1 »Z vaših obrazov berem kakor iz knji, ge,< je deja govornik. »Vem, kaj vsi mi. slite.« Teda] se zasliši glas iz ozadja: »In zakaj tistega ne storite?« Zaradi njega Friderik Ve iki je v mirnem času podelil nekemu častniku odlikovanje. »Veličanstvo.« je dejal stari vojak, »sa, mo na bojnem polju smem sprejeti takšno ' odlikovanje.« »Ne bodite prismojeni.« je mirno odvr-nil Friderik. »Ali mislite, da bom zdaj za- . i radi vas komu vojno napovedal?« | V razpravni dvorani ljubljanskega oki žnega sodišča je bil v četrtek redni letr.i občni zbor društva »Pravnik« Zelo debro obiskani občni zbor — prišli so tudi mnogi člani izven Ljubljane, je otvoril in vodil predsednik univ. prof. dr. Metod T "anc. V svojem poročilu se je predvsem spomnil dveh pomembnih datumov: natanko pred 50 leti je bilo v'ne prav pri-j. znih razmerah ustanovljeno društvo »Pravnik«, v sredo pa je poteklo 10 let, ko je odposlanstvo naše univerze, za katero so si ravno pravn ki stekli velike zasluge, izročilo takratnemu predsedniku »Pravni-k « dr. Majaronu diplomo o častnem doktoratu juridične fakultete Predsednik se je nato spominjal težavnih let, ki jih je dru-št o v Avstriji preživljalo ob svojem delu in prizadevanju za uveliavljenje slovenščine kot uradnega jezika in za ustanovitev slovenske univerze Sele po prevratu je moglo društvo polno razviti svo^e delo in se zato tudi veseliti i7po1nitve desetletja starih teženj Niefovo giacilo »Slovenski pravn'k« ie pod uredništvom 1r. S"iovica doživelo ši^ok r"T"3h in postalo odlična strokovna pravniška revija v čast hi p' os vi^.n- Di-avniškemu etanu. pravna 7nanost je do mof» mo*nocti razvila slovensko oravno terminoloeiio: iz vr=t »r.avnika« ie :7Šel orvi o=nutek pravil-7a Akad^miio -mnnncti in -imptnoe-ti »T avnik« le •'»i on^'^n 73 redne letne konffre®p d*-' -rnikov Tnooc,1f"iìp in drugega več S tomi d»!- se ie »Pravnik* p elia^il k^t ^„„-^^Va 'n tud^ V-r\4 vecton ^''var Pr-or^^oHn'V io t>-3pčnn -nori 1 še 7amipp1 de- setlet>a V trotori trn' ----«-"»-o i'co i'aynej5e velia np V iptt' nr,tn''r" '-'M-iorroc n'-OTmUrriT? ki bo lotos V ^vpnlii .In cvoXanp ore»«lava d^ičl^rene 'csetletnice. ki «e bo o^'ìp1- 20 mar- oa Poročilo tajnika -odnika dr Frana Orožna je pričalo da ie bilo delovanje društva tudi v pro+-kip*r) letu ze]c ^ vph"o Med čl_ai je 258 sodnikov 292 odvetn'kov. 49 *arjcv 24 univerTi+f^-'Vi n»-ofesorjev 75 upravnih . moupi'P^'nih in finančnih ter 143 d u,"'h iuriefov C'pni co v leoem šte-\ " 1 sodelovali na kongresu pravnikov nekateri s tehtnimi referati, zdaj fa pripravljajo vse potrebno za letošnji kongres. Poročilo dalje navaja društvene strokovne publikacije, predavanja in diskusije v preteklem poslovnem letu. Sledila so še poročila blagajnika dr Ur-banca in pa nadzornega odbora, v imenu katerega je dr. Zirovnik predlagal razreš-nico celemu odboru. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. V in.enu odbora je višji državni tožilec dr Kravina predlagal, naj se ob polstolet-nici društvenega obstoja izvolijo za častne člane »Pravnika« dvorni svetnik v p. dr. Miha Gabrijelčič. odvetnik dr. Matej Pretnar, predsednik višiega deželnega sodišča v p dr. Anton Rogina. predsednik okrožnega sodišča v p dr. Jakob Toplak ter odvetnika dr. Alojz Homan in dr. Ivan Rudolf. Vsi so člani društva že od njegove ustanovitve Predlog je bil sprejet s soglasnim in velikim odobravanjem. Ravno tako je bil soslasno sprejet predlog, ki. ga je v imenu odbora stavil odvetnik dr Urbane, naj se ustanovi zadruga »Pravniški dom« Poles na^e kJ ie označena že v naslovu, naj zadrusa izpopolni organ iza ci io pravnikov z gosoodar^ke stkani Pravniški dom bo prvi te vrste v državi in ie sotovo da bo oobrda i7 Slovenije naletela v vsei državi na živahen od-h pritvavi^nih del je bila 7 resobi ci i o nnveriena odbom Člani zadnige bodo lahko poiee fi7ičnih o=eb tudi stanovske organi7aciie pravnikov, z: "-užni delp5 dp bo inn d1'" U'ta- - -üona pa bo ?e v prihodnjih dneh Sledile so /oütve. v kptor^h ie bü za edsedn'ka ponovno izvolien prof dr. Metnd Dolenc, v odbor pa univ prof. dr Riifioif > praznim vozom pn»t' domu Okoli "•20 je pri vozil v P-id-used. zdaici pa ie odieknil na -iamotni cesti izza gozdna stre' iz samokres ki te bil namen ien Omerzu vendar ga ni «idei Neznan razbojnik je nameravaioč ornpat' Omerza sikočil pro t- njemu in ga pozval da «akoi obstoji Toda Omerzu ie na vso moč pngia1 konje, ki so v diru stekli mimo napadalca Tedaj je neznanec še enkrat ustrelil in to pot zadel Omerza v levico. Nato je tekel za vozom misleč da bo ranjeni voznik prestal poditi konje. Ali duševno prisotni Omerzu je še z večjo brzino podil konje in tako utekel neznancu, s čimer je preprečil znatno oškodovanje svojega gospodarja. saj je imel pri sebi precejšnji izkupiček v Zagrebu prodanega blaga Ves obnemogel zaradi izgube krvi je Omerzu proti jutru pripeljal voz in konje gosoodarju. sam pa se ie takoj napotil v brežiško bolnišnico, kjer se zdaj zdravi. Naše *le*telišče DRAMA Sobota 28 Žene na Niskavuoriju Izven Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja 29 ot 15 pikica in Tonček Mia dinska predstava Znižane cene. Ob 20 Upniki na plan' Izven. Ponedeljek 30 Zaprto Slavnostni dnevi ob žOletnlci, odkar igra slovenska drama v lastni hiši in 201etnici Cankarjeve smrti bodo v ljubljanski drami od 2 do vštevši 7 februarja V teh dneh bodi uprizorili naslednja dela Ivan Can kar Hapci Fran Finžgar Veriga, Oton Župančič Veronika Deseniška Stanki Cajnkar Potopljeni svet in Ivan Cankar KraP na Betajnovi (V delo bo igralo Narodno gledališče i7 Maribora v ljubljanski i rami Na Svetnico dopoldne bo v ljubljanski drami odkritje Cankarjevega spomeni ka takoj nato pa Cankarieva akademija na kater-: bo govoril predsednik Društva slovenskih knj ževnikov prof Kobler člani drame bodo recitirali odlomke iz Cankar-levth del Pri odkritju Cankarjevega po-prs'a ki ga je napravi akaiemski kipai Nikolaj Pirnat bo govoril upravnik Oton Župančič O P & R A Sobota 2R Frwsiiuita Red B Nedelia 29 it 15 Roxy Izven Znižane cene Ob 20 Gioconda Izven. Znižane "ene ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota 28 ob 20 15.. Peč premiera. Nedelja 29 ot 15 15. Dobri vojak Svejk. Ob 20.15 peč Sreda 1 februarja ob 20 : Peč. Gostovanje v Novem mestu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota 28 ob 20.. Matura D. Nedelja 29 ob 15 Vse za šalo Ob 20. »pesem s ceste* Globoko znižane cene Zadnjič Ponedel ek 30 Zaprto. Torek 31 ob 20.: Avtomelody. Premiera. C. I Iz Brežic ' br_ Dve žrtvi noža. v brežiško bolnišnico so pripeljali z nožem precej poškodovana Sušina Antona in Gozdka Toma iz globoške občine. V nedeljo ju je v Pir-šenbregu napaoel neki Anton K. br— Gostovanje operete »Planinroža«. Pod veščim vodstvom g. Kobala Ivana uprizori pevsko društvo »Vrbeni-ca« iz Krške vasi v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah opereto »Planinsko rožo« v sredo 1. februarja ob 20. in na svečnico cto 15 Opereta je bila že predvajana v Krški vasi in je dobro uspela. Pridite! Iz Ptuja j— Zvočni kino ptuj predvaja danes ob 20. in jutn v nedeljo ob pol 19. in pol 21 film »Patriot« Pred predstavo Foxov tednik in kulturni film. BLED. Zvočni kino predvaja danes veselo komedijo »Skok v ljubezen«. Igrata Joan Crawford in Clark Gable. Predigra »Ohranjeno dostojanstvo« in tednik. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino pred vaja drevi in jutri popoldne ter zvečsr film »Na zabranjeni sten«. RIBNICA. Sokolski zvofini kino predvaja danes ta jutri ob običajnih urah filmsko komedijo »Sherlock Holmes«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Iz živlfenfa na deželi Z Jesenic s— Zvočni Kino Radio predvaja pod pokroviteljstvo, i Krožka prijateljev Francije Da Jesenicah danes, jutri v nedeljo in v ponedeljek ob 8 uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3 uri pop ) velefilm »Zloraba zaupanja«. Pri vseh predstavah tudi udeležba gledalcev pri žrebanju za zlato za-pe-tno žensk" uro in kompletno smuško garnituro. Med dodatki Paramountov zvočni tednik. - Sledi za Svečnico vele-film »Vojna äpijcnovc. Sokolsko društvo ponovi v nedeljo 29. t. m. ob 15 uri popoldne opereto »ERIKO«. — Dirigira komponist gospod Gregore. — železniške zveze ugodne. ..... Iz Litije ..... "" i— M rakova igralska kuplna bo pred-stavljala drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma »Slovensko tragedijo«. Delo je zrežiral ln v glavni v'ogi nastopa avtor Ivan Mrak sam Ker je mlada skupina vsepovsod, kjer je nastopala doslej, odličs no uspela, naj nihče ne zamudi predstave. R. Sobota 28. januarja Ljubljana 12: Piošče. — 12.45: Poročila. — 13. Napovedi — 13.20 Plošče — 17: Otroška ura: nadaljevanje otroške povesti in zvočna slika Miki-Miški kot športnika. — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Zimski prazniki v Zilji (g Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S Finžgar). — 20: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Vesel glasb sni večer. Nastopajo: Akademski pevski kvintet, šramel kvartet in člani Grafike, ki poj o kuplete. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za konec tedna igra Radijski orkester. Beograd 17.20: Skladbe za čelo, narodna glasba in plošče — 20: Narodne pesmi in plesi. — 21.30: Orkestralni koncert. — 22.15: PlesL — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.25: Zborovsko petje: — 20: Karnevalske muzike. — 21.10: V narodnem slogu. — 22.20: Plošče in plesi. — Varšava 21: Plesna muzika. — 22.10: Pester spored. — 23.15: Plošče. — Sofija 16.30: Komorna in lahka glasba. — 19: Zbor mandolin, petje in violinske skladbe. — 20.55: Pester glasbeni spored. — 23.30: Ples. — Dunaj 12: Simf orkester. — 16: Koncert po željah. — 1815: Plošče. — 19.10: Pesmi. — 20.10: Vesela muzika - vesela beseda. — 22.30: Kakor Berlin. — Berlin 19: Plošča po željah. — 20.10: Pester spored. — 22.30: Sobotno rajanje. — 24: Nočni koncert. — München 20.10: Zabaven večsr. — 22 30: Sobotni p'es — Pariz 19.40: Plašče. — 20 40: Zvočne slike iz pariških zabavišč. — 21 39: Orkestralni in pevski koncert. — i 22.50: Variete. — 23.45: Plošče. Središče evropske civilizacije v visokih Andih Viceadmiral De Champs. poveljnik švedske mornarice, je predlagal švedski vladi v Stockholmu, naj se premesti morska baza švedske mornarice iz Stockholma v E-srtavik, ki leži 20 km proti vzhodu. Stroški za novo oporišče so preračunani na 70 milijonov švedskih kron. Uspehi modem 'je (»TL'en: Tegn«) Novo švedsko pomorsko oporišče špansko okno v veliki svet Na 1 e v i : Splošni pogled na Barcelono, prestolnico Katalonije — Na desni: Barcelonsko pristanišče, največja in najživahnejša luka na vsem Iberskem polotoku Santiago, prestolnica južnoameriške republike čile, odkoder prihajajo obupne vesti o grozotah potresnega razdejanja. Kakor sosedne države Južne Amerike, je tudi republika čile prizorišče pogostih državljanskih bojev vročekrvnega španskega ljudstva m kratke valove Izbruhi ara soncu povzročajo motnje v radiu Novejša opazovanja radijske kontrolne postaje v Bruslju so ugotovila, da fadingi za kratke valove znatno popuščajo. Ti fadingi so posebno v zadnjih tednih lanskega leta sprejemanje ovirali. Neki raziskovalec z zvezdarne v Curihu je poročal o zvezah z izbruhi na soncu, ki povzročajo znane fadingske motnje v radiu. posebno pa pri kratkih valovih. Kadar so na soncu izbruhi, jih spremlja velikanska količina ultravijoličnih žarkov. Zemeljsko ozračje ultravijolične žarke absorbira, pri tem se ozračni molekuli razčlenjajo v najmanjše delce, ki so električno nabiti. Radijski valovi, ki jih oddajajo med izbruhom na soncu, na ta način ne pridejo več do sprejemnikov, ki so pogostoma oddaljeni t:soče kilometrov. V zadnjih letih so bili kratkovalovni fadingi posebno pogosti. Često so se pojavljali po večkrat na dan, trajali so včasih le minute, pa tudi celo uro. Sončno delovanje se spreminja, kakor znano, v enajstletnem ciklu, zato so izbruhi na soncu v nekaterih letih posebno pogosti, v drugih letih pa redki. Od letos dalje bo erupcijsko delovanje na soncu nazadovalo in bo doseglo leta 1944. svoj minimum. Sprejemu na kratke valove bodo zato leta do vštevši 1944. čedalje ugodnejša, fadingi bodo čedalje bolj redki, za dve leti bodo popolnoma prenehali. Nova repatica Astronom Peltier je odkril 20. t. m. novo repatico. O tem odkritju je obvestil takoj vse zvezdarre in te so potem novo nebesno telo začele opazovati ter fotografirati. Repatica se predstavlja kot zvezdica 8. razreda, je torej za neoboroženo oko še nevidna, pač pa jo je opaziti že z majhnim daljnogledom. Giblje se ta čas na za-padnem nebu v vzhodno smer. Zdi se. da njena oddaljenost od zemlje ni prevelika. Preveč je obljubljal Rumunski orožniki so prijeli na Sed-mograškem nevarnega ženitvenega sleparja, ki je dekletom obljubljal zakon, naposled pa jih je pustil na cedilu. Slepar se piše John Constantinescu in je zvabil na limanice 42 žrtev. Od vsake je zahteval »predujem« na poznejšo doto. Slovanski institut v Londonu Slovanski institut v Londonu se je pres selil v bližino londonske univerze. Njegov novi naslov se glasi: University of London, School of Slavonic and East European Studies, London, W. C. 1, Malet Street ali Rüssel Square. ^ o —i Elektrika ubila tri ljudi Nesreča pri postavljanju proste antene Te dni zvečer so obvestili orožniško postajo v Lang-Enzersdorfu v bivši Avstriji, da ležijo v hiši kmeta Schmidta v Bisam-bergu kr et, njegova žena in njiju sin mrtvi. Orožniki so pohiteli tja in so našli vse tri osebe res mrtve. Z električnega voda za 380 voltov, ki je vodil mimo kmetije, je visela k tlom bakrena žica in s:n ter mati sta se je držala. Smrtonosno žico so pre- vidno odstranili, zdravniki pa žrtvam niso mogli več pomagati Preiskava je dognala, da je mladi Schmidt že popoldne postavljal prosto anteno za radijski aparat. Pri tem je žica prišla v dotik z električnim vodom in sin se je zgrudil na tla. Oče in mati sta prihitela, da bi ga rešila, prišla pa sta isto-tako v dotiko z elektriko, ki ju je ubila. i PssKSfajkanje vsega je prisililo Barcelono, da se je predala Kakor vihar se podijo • • • Pariški listi so priobčili sledeči opis rasmer v Barceloni, preden je bila prisiljena, da se je vdala nezadržno prodirajoči Francovi armadi: Trgovine so večinoma zaprte, ceste so zanemarjene. Sredi bulvarov kopljejo zaklone in postavljajo barikade. Avtomobilov je malo videti, vse taksije so rekviri-rali. Tu in tam privozi mimo prenapolnjen tramvaj. Ljudje stoje ob postajališčih 'povprečno po pol" urè, preden pridejo :r.a vrsto. Skupine beguncev s svojim imetjem v vreči, včasih v žepnem robcu, romajo po cestah in iščejo bivališč, če ničesar ne najdejo, gredo okrog polnoči do podtakne železnice, ki vozi do polnoči, in prenočujejo med tračnicami. Trikrat ali štirikrat na dan se oglašajo svarilne sirene, v nekoliko sekundah so ceste prazne. če se to ne zgodi, se primerjajo strahotni prizori. Pred nekoliko dnevi je preletelo zračno brodovje mesto z zapada in je odvr5 glo namesto velikih bomb na stotine majhnih. Takšna majhna bomba je padla sredi skupine ljudi, ki so čakali ob postajališču cestne železnice. Naslednji dan je bilo videti tolpe psov, ki so skakali proti hišnim stenam v upanju, da bodo v skoku ujeli kakšen kos človeškega mesa. Toda neposredna smrt ni edino zlo. že mnogo mesecev ni nobenega premoga. V delavskih četrtih tekajo otroci z ostriženimi glavami naokrog. Strah pred legar-jem ni strah, ki ni neupravičen. Konserv ni več, klobas, kave, sladkorja tudi ne. Kilogram leče stane 100 pezet, kilogram mesa 200 pezet, škatla kondenziranega mleka, kakršne prodajajo tu in tam za dojenčke po uradni ceni 2 pezet, velja v skriti trgovini 75 pezet. Delavec zasluži mes sečno 800 pezet. Večina odraslih je v zadnjem letu shujšala za 10 do 20 kg. poleg pomanjkanja živil je tudi veliko pomani-kanje zdravil. Možnost, da ostane bolnik ali ranjenec živ, je desetkrat, dvajsetkrat manjša nego v zapadnoevropskih deželah. Chamberlain predlagan za Nobelovo nagrado Reuterjeva agencija poroča iz Stockholma, da je dvanajst članov švedskega parlamenta predlagalo Chamberlaina za No-t<3lovo mirovno nagrado. Predlagatelji poudarjajo, da je bil nedvomno Chamberlain tisti državnik, ki je v septembru 1938. rešil evropski mir. 110 dni je spala V angleškem hospitalu v Cuparu je neka 281etna ženska prišla k zavesti po 110 dneh spanja. Pred meseci se je bila ponesrečila na cesti. Dobila je takrat pretres živcev in je niso mogli zbuditi iz spanja. Zdravniki so zdaj izvedli operacijo na možganih, ki je bolnici popolnoma vrnila duševno čilost. Skenderbegov spomenik Rimski listi poročajo, da je albanska vlada naročila italijanskemu kiparju Roma-nelliju, naj izkleše Skenderbegov spomenik, ki bo stal na glavnem trgu v Tirani. Svetloba na recept Neki ameriški zdravnik za očesne bolezni si je izmislil, da svojim pacientom ne daje samo naočnikov na recept, temveč tudi svetlobo. Vsakemu bolniku zapiše tisto količino svetlobe, ki je njegovim očem najprimernejša. Razna očesna obolenja, glavoboli, utrujenosti in druga zla niso samo posledica napak v očeh, temveč tudi napačne svetlobe med delom. Zato ugotavlja zdravnik s svetlomerom v roki, katera je svetlobna jakost, ki nekemu pacientu najbolje uotreza. KARIKATURA Ob peti obletnici nemško-poljskega pakta je nemški zunanji minister obiskal Varšavo, kamor je nese) prezidentu Mošcickemu posebno sporočilo Joachim v. Ribbentrop Prirastek v ujetništvu Eskadroni Francove konjiče na katalonskem bojišču Polkovnik Beck Samomor direktorja „Kronen Zeitung" Bivši direktor avstrijske »Kronen Zeitimg« Lippschütz je izvršil v Niči samomor. Zastrupil se je s svojo ženo in so ju našli v stanovanju mrtva. V berlinskem živalskem vrtu je slonovka Jenny skotila prav čvrstega mladiča Vesti o potresni katastrofi v Južni Ameriki še vedno ne nudijo popolnoma jasne slike razdejanja. Najnovejše informacije naštevajo 10 do 15 tisoč mrtvih, a to število je mogoče pretirano, kajti izza prvih poročil se je podesetorilo. Prvo vrst o potresu je sporočila v svet neka ameriška radio oddajna postaja. Brzojavne in telefonske zveze so bile namreč popolnoma poškodovane. Prezident čilske republike Aguirre je takoj imenoval posebno komisijo, ki je odpotovala v potresno ozemlje, da ugotovi škodo vojno ministrstvo pa je dalo na razpolago večje število letal, ki oskrbujejo promet na progi Santiago de Chile—Concep-tion. Conception, mesto, ki je najbolj trpelo v sedanjem potresu, je srednjevelika naselbina ob izlivu Ria Biobia v Tihi ocean. Og- Postani in ostani član Vodnikove družbe! njišče potresa je bilo pri mestih: Talca-huano, Conception, Angol, Talca in Parali. V teh krajih je bilo porušenih mnogo hiš. Našteta mesta ležijo v izrazito —*— nem pasu. Pred enajstimi leti, 1. potres razdejal mesto Talca in r---------- v mestu Constitucion. V aprilu 1932. se je zemlja tresla zopet in potres so spremljali ognjeniški izbruhi. L. 1936 je bilo pristaniško mesto Taltal deloma razdejano. Tudi sedanji potres je najbrže vulkanskega izvora, ker so se premaknile plasti v notranjosti zemlje. ANEKDOTA Ko je bil angleški pesnik Sheridan še otrok, je prosil svojega očeta, slovitega Riharda Brinsleya, naj mu da denarja. Brinsley mu je odvrnil: »Dragi moj, jaz sem si moral v tvojih letih že sam služiti kruh, kajti oče mi ni dajal nobene podpore.« — »Saj to je ravno tisto«, je dejal mladi Sheridan. »Tvoj oče pa ti — to sta dva popolnoma različna človeka!« K potresu v čilu Prvo vest o katastrofi je poslala v svet neka ameriška radijska postaja VSAK DAN ENA Kulturni pregled Mariborsko glasbeno pismo Psregled koncertov v prvi polovici sezone Letošnjo koncertno sezono ki poteka v nov. koncert v Sokolski dvorani. Učitelj-zelo skromni odmerjenosti je otvoril mo» I ski pevski zbor ostaja zvest tradiciji ki si r-1-; nnl.^l.: ..v. - .vßiniairt. : - f__1------------■ j- j -___i___-1 , ,. .... . ški pevski zbor »Binički« iz Leskovca. Pod vodstvom svojega dirigenta prof. St. Viličiča je podal zbor celo vrsto markant-nih moških zborov, spisanih v duhu jugoslovanske folklore. Zborovo podajanje je bilo zadovoljivo, obisk koncerta pa izredno slab. Dne 8. oktobra je priredilo mariborsko pevsko društvo »Jadran« svoj običajen cerkven koncert, posvečen spominu blago-pok. viteškega kralja Aleksandra I. Ujedi^ nitelja. po eg moškega zbora »Jadran« so sodelovali še trije mariborski solisti: gdč. Jožica Klale (violina); g Karol Kamuščič (bariton) in g. prof. Gregor Zafošnik (orgle). Obširen program je bil dobro pripravljen. Vsi trije solisti so se dobro uveljavili. Pevski zbor je pod vodstvom svojega pevovodje g Ubalda Vrabca podal vrsto skladb nabožnega, spominski svečanosti primernega značaja. Izvedba je bila odlič, na. Dirigent je posvetil posebno skrb dinamični izvedbi skladb tako, da so bile podane v izredno izbrušeni obliki. Pevski zbor je zato tudi tvoril višek spominskega koncerta. V letošnji sezoni nas je drugič obiskala naša mala znanka iz Beograda, klavirska virtuozinja Nada Brankovic. Ostala nam je v najboljšem spominu še izza prejšnje sezone, zato smo jo z veseljem pričakovali. Nastopila je z obširnim, izredno težkim sporedom. Klaviristka je podala težke skladbe z vso sigurnostjo v tehničnem kakor muzikalnem pogledu. Da ni dosegla na tem večeru tako prodornega uspeha kakor lansko leto, sta bila kriva predvsem »obupno« slab klavir in morda preenoli-čen program Kljub vsemu pa je dosegla mlada umetnica tudi na tem koncertu ve. lik uspeh in je morala dodati mnogo skladb. Pod okriljem Ljudske univerze je priredil »Septet bratov živkov« večer jugoslo-venske pesmi Na sporedu so bili zastopani skladatelji : A. Foerster," R. Savin, V. Mirk, K. Pahor, V. Ukmar, M. Tajčevič in Bu« koreščljev. živkov septet, katerega vodi prof. V. Mirk, si je pri mariborskem občinstvu pridobil mnogo simpatij, kar je zlasti izpričal dober obisk koncerta. Po šestih letih nas je ponovno obiskal naš Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. V okviru proslave 201etnice mariborskega Učiteljskega društva je priredil dne 19. jo je postavil pred 18 leti — gojiti predvsem sodobne jugos ov. vokalno glasbo. To pomembno, hvalevredno a zelo težko nalogo vrši zbor že od svojega početka z velikim uspehom. Tudi na tem koncertu je zbor podal večinoma novejša dela s sodobno umetniško tendenco. Na sporedu so bili zastopani s svojimi markantnimi dèli: A. Lajovic, E. Adamič, SI. Osterc, Iv. Grbec in hrvatski skladatelj Iv. Matetič-Ronjgov. Prvič smo na tem koncertu slišali izvedbo Matetičeve »Roženice«. Veli, častno delo, v katerem je zgostil skladatelj vse elemente istrske folklore v vprav orkestralni efekt. Nedvomno je bila to najmočnejša skladba sporeda in prepričan sem, da so »Roženice« tudi največje delo jugoslovenske vokalne glasbe poslednjega časa. Zbor in njegov dirigent g. Milan Per-tot sta s perfektno izvedbo skladb prinesla v naše mesto zopet polno mero čiste umetnosti. Vsaka prireditev naše Glasbene matice je še vedno pomenila za naše obmejno mesto kulturni dogodek. 201etnico svojega plodnega dela je proslavila z velikim simfonično-vokalnim koncertom ki se je vrši) dne 11. januarja v polno zasedeni Sokolski dvorani. Program je naštudiral in vodil mladi dirigent ljublj. radijskega orkestra g. Drago šijanec, ki ie tudi izšei iz mariborske matične šole. program je obsega) tri velika simfonična dela: J Mihevčevo uverturo iz opere »Moč planetov«; štiri stavke »Slovaške suite« Vit. Novàka in mogočno patetično simfonijo št 6. P. J. čajkovskega. Matični mešani zbor pa je podal: Gallusov madrigal »Glej. kako umira ...«; E. Adamičevo uspavanko »Spi. sinek moj ..«; Mokranjčev »8 rukovet« in Adamičev »Potrkan ples«. G. D šijanec je dirigent na svoiem mestu. Posebno pri izvedbi orkestralnih del je uveljavil svoje dirigentske sposobnosti, znanje in ambi, cijo. Upajmo, da se bo tudi matični pevski zbor, ki je na tem koncertu nastopil v nekaki podrejeni vlogi (težišče koncerta je tvoril orkester). pod svojim novim dirigentom g IM. Pertotom dvignil zopet na nekdanjo višino. Koncert je bil dostojna proslava jubileja naše Glasbene matice. Prof. Karol Pahor vse do novejšega časa Imenovali ruskega I sicer med Baskom tn Jugoslavijo tn BSK I carja za »belega carja«: zanje je bil car ter Jedinstvom, v Zagrebu med Gradjsa-' " ' skim in Hajdukom ter Slavijo in Coneor- zapada, zapadnih dežel Ce sprejmemo domnevo, da se je razdelitev Dalmacije v Rdečo in Belo Hrvatsko izvršila na zborovanju na Duvanjskem polju (10. stol.), tedaj bi . z zrelišča Duvna Rdeča Hrvatska res ležala na jugu in Bela Hrvatska na zapadu. Pisec postavlja podmeno, da so Slovani sprejeli to uporabo barvnih atributov od Avarov in utemeljuje svojo tezo z zanimivimi zgodovinskimi in lingvističnimi p(klatki. Po tej teoriji bi bila enakega izvora imena Rdečega (južnega) morja in črnega (severnega) morja, prav kakor Turki imenujejo Sredozemsko morje ak denizi, t. j. Belo morje. Najbrž so tudi Egipčani ali Arabci in Perzijci uporabljali za imenovanje smeri neba barvne atribute. Razprava dr. N. županiča je zanimiva tudi za nestrokovnjaka. Ob koncu ima daljši resumé v nemškem jeziku. Desetletnica Ruskega znanstvenega **istituta v Beogradu Šir-U kulturni javnosti v Jugoslaviji ni znano. oa deiuje že deset let v Beogradu ttuski znanstveni institut, ki združuje k resnemu m smotrnemu delu vse ruske r-ransvvenike v naši državi, a tudi mnoge izven njenih meja. Je to eno izmed ognjišč ruske nacionalne kulture, ki varuje stara : zročila ruske vseučiliščne znanosti, nje strire, metode in njen ugled, obenem pa ve že med seboj duhovno elito ruskih èmi-grantov. Prvi ruski znanstveni institut je bil ustanovljen 1. 1922 v Pragi, drugi v Berlinu, tretji pa 1. 1928 v Beogradu. Prvi predsednik beograjskega instituta, profesor ljubljanske univerze dr. E. V. Spektorskij je v brošuri na 36 stra neh »Desjatiljetie Russkago naučnago instituta v Bjelgradje (1928—1938)« prikaza! začetke, razvoj in delo tega jugoslov. žarišča ruske znanosti. V uvodu piše o ustanovitvi beograjskega instituta in navaja značilen programatskl govor predsednika kulturne komisije, profesorja in akademika A. J. Beliča. Institut je imel izprva sedež v prostorih Srbske akademije, 1. 1933 pa se je naselil v Ruskem domu. Ob tej priliki je lahko predsednik instituta- prof. Taranovskij ugotovil, da je beo, grajski institut postal v znatni meri splošno znanstveno središče za vso rusko emigracijo in hkrati živ organ jugoslov.-ru-■skega kulturnega sodelovanja. V nadaljnjih poglavjih svojega orisa prikazuje Institutov redni član prof. Spektorskij sesta. to te znanstvene organizacije in nje č'ane (izmed ljubljanskih znanstvenikov sta bila med prvimi rednimi člani prof. Bilimovič :in Spektorskij. Institut je štel i. 1937 52 članov, lani pa jih je bilo izvoljenih še sedem. članov dopisnikov (sotrudnikov) je imel lani 48. Prehajajoč k podrobnejšemu prikazu delovanja instituta navaja zlasti predavateljske nastope raznih ruskih znanstvenikov in pisateljev, ki jih je organiziral posebno v prvi dobi svojega delovanja, omenja njegove stipendijate, izgube zaradi smrti (Taranovskij, Dobroklonskij, Anič-kov, A. A. Brandt, I. I. Vasiljev, Kizevet-ter, A. A. Redlich, Ruzskij, D. V. Frost, E. F. šmurlo, M N. Jasinskij i. dr.). Nadalje prikazuje pisec oddelke instituta, njegovo knjižnico, njegove javne prireditve in znanstvene sestanke, predavateliske večere, seminarje, tečaje, knjižne izdaje in skrb za bibliografijo ruskega znanstvenega de'a. Tako nam nudi vpogled v vso obilno, živahno, dobro organizirano delo tega živega in plodnega žarišča ruske duhovnosti, ki je našlo v Beogradu sorazmerno ugodne pogoje za delo in razmah. Svojemu pregledu desetletnega delovanja Ruskega znanstvenega instituta je dodal prof. Spektorskij še poseben pregled in-stitutove dejavnosti v letih 1935—36 in 1937—38. It naše znanstvene književnosti Rdeče, črno itd. v zemljepisnih imenih Znani antropolog m raziskovalec najstarejše slovanske zgodovine, bivši minister dr. Niko ž u p a n i č Je izdal v posebni brošurici besedilo predavanja, ki ga je imel 1. 1936 na sofijskem kongresu slovanskih geografov in etnografov: »Značenje barvnega atributa v imenu Crvena Hrvatska.« Zgodovinsko-geograf-ski pojem Croatia Rubea (Rdeča Hrvatska) se prvič omenja v letopisu popa Du-kljanina (12.stol ), uporaba pa sega daleč nazaj. Pisec navaja vire, v katerih se pozneje pojavljata pojma Rdeča in Bela Hrvatska, določa na osnovi teh virov geografsko lego teh dežel in se podrobno ba-vi z vsem dosedanjimi razlagami pridevnikov »rdeč« in »bel« pri imenu Hrvatske. Dr. županič odklanja vse dosedanje razlage (Klaič, Pavič, šufflay, Skok), češ da so prisiljene in izumetničene, čitanje zgodovine Džingis-Kana in njegove dobe je pisca napotilo k razlagi, ki se zdi najverjetnejša. Mongoli in Turki označujejo namreč smeri neba z barvami in sicer pomenijo: modra barva vzhod, rdeča jug, bela zapad. črna sever in vijoličasta sredino Sedaj lahko razumemo, zakaj so Azijci Zapiski čajkovskega »Onegin« v novi zasedbi. V sredo, 25. t. m. se je vršila za abonma »sreda« čajkovskega opera »Onegin«. Zo-petna uvrstitev tega prvovrstnega dela slovanske romantike v spored je zahtevala tudi novo zasedbo vlog. Mnogobrojno občinstvo je tokrat pokazalo veliko razumevanje za težkoče, s katerimi se morajo boriti novinci v večjih vlogah Onegina, pa jih je bodrilo s pogostim odobravanjem, čeprav celotna predstava ni zaslužila pohvale. Vsakomur, ki je to poezije polno glasbo užival ob boljših vprizoritvah in se v njej podrobneje spozna — in takih je dovolj - je moralo biti jasno, da Je Tatjana bila za gdč Heybalovo mnogo prezgod.. nja, da zahteva pevski part Onegina drugačen glas in način petja, da se sekundant ne sme zadirati. če ima zgolj recitatlv. da se Lenski bržčas zaman ozira po zasneženih p'anotah pri besedah »Olga, kje si zdaj ti!«, in da so grobe pogreške v duetih ali nepazljivosti v orkestru nepotrebne v reprodukciji takih del, ki so š'a že neštetokrat preko ljubljanskih desk. Podrobnejšo oceno si pridržimo do — upajmo — boljše reprize. P. S. Koncert Ivana Noča v Rimu. 21. t. m. je koncertiral v Rimu (dvorana St. Cece-lia) odlični slovenski pianist Ivan Noč Njegova koncertna turneja po Italiji je pod pokroviteljstvom italijanskega prosvetnega ministrstva, ki organizira kultur, no izmeno med Ita1 i jo in posameznimi deželami. Za taka gostovanja izbirajo samo pomenljive umetnike. Ivan Noč je prvi jugoslov pianist, ki je lahko koncertiral v Rimu Spored koncerta je obsegal poleg Vivaldi-Bacha, Chopina, Liszta in Paga-ninija Tajčevičeve »Balkanske plese«. Rimski listi so priobčili daljše ocene Nočeve-ga muziciranja ki se vse ujemajo v priznanju in simpatijah Dublinsko gledališče v LJubljani. V prvi polovici apiTa bo gostovalo v Ljubljani najboljše irsko gledališče »Dublin Gate Theater«. Ljubljansko gostovanje je določeno na en sam večer, medtem ko name, ravajo v Zagrebu gostovati tri večere in uprizoriti nekatere Shakespearove in Sha-wove igre. :«,- 4 rm* i Gorenjski smučarji o svojem zletu Letošnji II. zlet gorenjskih smučarjev je po udeležbi in uspehih mnogo prekašal lanskega in je bil ena največjih smučarskih prireditev v naši državi Uprava Gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza je izdala po končanem II. zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori podrobne statistične .ezultate o udeležbi in doseženih uspehih na tej ver ki smučarsk? prireditvi, ki je v vsakem pogledu uspela. Iz teh podatkov posnemamo naslednje nazorne dokaze o tej ugotovitvi: Od prijavljenih 365 tekmovalcev je na tekmah nastop lo 309 tekmovalcev. Ln sicer v teku na 18 Km 44. v teku na 5 km 31, v teku na 3 km 49 v tekmah za klasično kombinacijo 14, za veleslalom 55, za slalom juniorjev 57, v skokih solo 16 in v skokih med juniorji 49 tekmovalcev. Od tega ogromnega števila so dal: klubi GZSP 243, klubi ostalih podsavezov pa 66 tekmovalcev. Po klubih je bil naimočneje zastopan SK Bratstvo z 42. nato Ilirija z 41 dalje SPD Kranjska gora s 36. Smk. Ljubljana s 30 tekmovalci itd. Podsavez ugotavlia glede prog naslednje-proga za tek seniorjev ie merila natačno 16 km proga za veleslalom 3 km in je imela 5Ò0 m višmske razl'ke protra za juniorski s'aloTi pa 750 m in imela 120 m višinske razlike. Unrava objavlja nato še enkrat nodrobije rezultate v vseh števlnih d^sc nlinah in za razne konkurence, ki «mo ^ih na tem mestu objavili ž* snroti. PrinomniM bi b'-lo. da so od 9 prv'h m^st za«^1' tekmovalci GZSP 5 mest. Tekmovalci Ilirije so zasedli prvi mesti v teku naraščaja in starejših juniorjev, tekmovalci Smk. Ljubljane pa v klasični kombinaciji in solo skokih seniorjev. Dejstvo pa je, da so tudi na teh mestih — razen v klasični komb na-ciji — tekmovalci, ki so doma na Gorenjskem, in je to nov dokaz, da je smučarski sport pravi sport Gorenjcev. Glede organizacije pravi uprava sama, da je bila v vseh pogledih brezhibna prav tako pa hvali tudi vzorno disciplino tek-mova'cev in funke onarjev. Pri tei priliki se želi zahvaliti funkcionarjem LZSP zlasti še številnim članom Smk. Ljubljane. Kranjska gora kot prizorišče skoraj vseh tekem je v vsakem pogledu storila svojo dolžnost n pokarala, da je ed'na sposobna, da se tamkaj lahko izvrde prireditev največjega obsega Izlet ki je bil brez dvoma naiveč-a smučarska prireditev v državi ie bi) tud' velik ra pomena za razvoi z'mskega sporta na Gorenjskem. Ogromno ie b;io delo. ki ga ie bilo treba ooraviti za to prireditev, to^n Gorenici so nokazali, da 'depiizem premaga vsako zapreko in da je orrHetnrmu pet odprta do največj h uspehov. (GZSP nrosi vse nb'skovalce Kran'ske Tore v zle'n'h dnevih, k? foti«rrotirali nosam«^» nrir-re te v»>HUe zfmsko-spnrt-° nr?r«-"tve. n*o poSf'eìo svoie nn'fot'-p nrot« prnomi n-15»"»*nini na naslov podsaveza na Jesen'cah.) V nekaj vrstah Sportniki v Brpžicah bodo gojili nogomet in lahko atletiko Brežiški športniki so se že lani zbrali in organizirali v domačem športnem klubu Do sedaj so od grali že 35 nogometnih tekem na lastnem igrišču nekaj pa tudi v Krškem, Zagrebu, Samoboru, Zaprešiču in drugod, od katerih so jih 25 odločili v svojo korist, kar pomeni, da je klub že v prvih početkih dokazal, da je vreden naslednik prejšnj h brežiških športnikov, ki so nehali goiiti to igro pred približno 10 leti. V ponedeljek 16. t. m. je imel brežiški športni klub svoj ustanovni občni zbor v lokalu g. Vidmarja. Velika udeležba mladine je bila najboljši dokaz, da je za novi klub mnogo zanimanja. Z velikim odobravanjem so bili izvoljeni za predsednka g. Zdolšek Jože ml., za načeln ka g. Sanc'n Drago, za tajnika pa g. Filipič Mato. Sklenjeno je bilo, da bodo klubovi člani pomladi začeli razen nogometa intenzivno goiit! še lahko atletiko Zaradi pravega trrnin-ga bo klub iz Liubliane pribavil prednja-ka, ki bo v pomladansk'h dnevih vadil na sokolskem letnem telovad!šču člane športnega kluba in sokolskega društva- Vsi znaki kažejo, da bodo etos Brežice storile velik korak v športnem udejstvovan^u in tako po daljšem presledku nudile, mladini priložnost za zdravo izž'vljanje v tej smeri. Franjo Punčec raš doviti teniški mušketir, se je po 20-dnevni vožnii po rrrörtu iz Buenos Airesa pripeHal v Trst 'n v teh rtnevih vrn'1 v svoje rodno mesto Cakovac. V beograjski »Po- litiki« je sam opisal nekatere bežne vtise s tega potovanja, ki ga je vodilo tudi mimo Ljubljane. V Ljubljani, tako p.še Punčec sam sva se razšla s Pallado in sam sem čakal nočni vlak proti čakovcu. V tem času sem našel talentiranega teniškega juniorja Ljubljančana Smerduja. ki me je povabi na večerjo, petem pa sem z njim in njegovimi svojci obiskal gostilno, še na ulici so me spoznali navijači in me kar tam začel oblegat'" za avtograme. Tudi pozneje je bil naval tako vei'k, da sem moral prositi natakarja za posredovanje. Toda navijači so se oddolžili tako, da so mi poslali v dar nekatere slovenske spe-eialitete. med nj'mi tudi nekaj parov kranjskih klobas. Na ulici pa mi je občnstvo priredilo prave ovacije ... « Tako se je v poznih nočn h urah godilo Punčecu v Ljubljani in moral je prijeti sam za pero in nam povedati, kako je bilo ono z avto-grami in klobasami. Jutrišnji športni spored bo spet podoben sporedu prejšnje nedelje, o katerem smo zapisali, da bo kmalu pozabljen. Zimsko-sportne prired tve so kljub temu. da je po naših gornjih krajih po malem spet začelo snežiti, še vse odpovedane, med njimi tudi glavna tekma za državno prvenstvo, ki bi morala biti v teh dnevih na Sljemenu. Tako vse kaže. da bodo edine prireditve spet na »zelenem« polju, in sicer štiri revanžne tekme v če-trtinskem fmalu za z:mski pokal. Te tekme bodo odločle, kateri izmed preostalih 8. udeležencev v tem tekmovanju bodo igrali dalle v semifri.-lu odnosno finalu. Spored obsega dvojni tekmi v Beogradu, ln di jo. Favoriti so vsekakor Jugoslavija in BSK v Beogradu ter Gradjanski in Slavija v zapadnem pasu. Razpis junlorsklh skakalnih tekem v Celja Smučarski klub Celje razpisuje za juniorje in mladino od 14. do 18. leta tekmo v smuških skokih za prvenstvo Celja, ki bo 2. februarja na Kugyjevi skakalnici v Liscah pri Celju. Start ob 14. Pravico starta imajo vsi juniorji, včlanjeni pri klubih Mariborskega zimskosportnega podsaveza. Tekmuje se po pravilih JZSS. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Prijave se sprejemajo do pol 14. v restavraciji Petriček v Liscah, nakar bo žrebanje startnih številk. Prijavnina 5 din. Najboljši tekmovalec prejme naslov »Mladinski prvak za mesto Celje v smuških skokih za leto 1939«, častno diplomo in praktično darilo, drugi in tretji spominsko diplomo. V primero neugodnih snežnih razmer bo tekma preložena na poznejši čas. „Avto in sport" Prejeli smo 1. številko letošnjega letnika avtomobilsko-sportne revije »Avto in športa«. Obzornik je tudi letos obdržal svojo prikupno vnanjo obliko in zanimivo vsebino in objavlja v tej številki med drugim-članek o različnih dajatvah za avtomobi-liste iz Ljubljane in Beograda z naslovom »Mi pa plačujemo«. Dalje bo zanimala razprava o važnosti kazenske sodbe pri avtomobilskih nezgodah. Obilo prostora je urednik v tej številk-, posvetil akciji za domača goriva, ki se je v zadnjem času precej intenzivno začela tudi v naši državi. Strokovnjaško napisan članek o domačih gorivih je prispeva' Svetozar Hribar. Dalje čitamo — z ilustracijami opremljeni — članek o novih načelih v gradnji ameriških cest za avtomobilski promet L S je prispeval nekaj vrstic o najbolj vidnih športnih uspehih lanskega leta. H kraju ima številka še redne rubrike z nalovi »Zakaj« in »Ali bi radi vedeli« ter kopico zanimivega drobiža iz poglavja avtomobilskih novosti kakor tudi važna službena obvestila za sekcijske člane. Revija kale od številke do Številke bolj ustaljeno obliko. Publikacijo izdaja Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana in jo ureja B. A. Kristani letno stane 60.— din, posamezne številke so po 6.— din. Skakalnice v Planici so zopet pripravljene. Velika na 60 m j« bila v četrtek dogotovljena in je Novšak izvedel na njej pet prav uspelih skokov. 25metrska skakalnica je tako ves čas v redu, do nedelje pa bo pripravljena tudi skakalnica za 40 m, na kar posebej opozarjamo naše skakače, ki se jim zdaj nudi izredna prilika za trening. Sneine razmere Poročilo Tujskoprometnih svet v Ljubljani tn Mariboru. SPD in JZSS z dne 27. I. 1939 Kranjska gora-Vršič 1523 m: —2, sneži, 15 cm pocüage, 55 cm pršiča Dom na Komni 1520 m; —4, sneži, 20 cm pršiča, 120 cm podlage D°m na Voglu 1540 m: —5, sneži, 15 cm pršiča, 115 .-m podlage Pokljuka: —4, oblačno, 25 pršiča na 75 podlage. Dom na KOfcah 1500 m: —2, sneži, 40 cm pršiča, 60 cm podlage Koča pod Storžsčem: —2, sneži, 30 cm snega, 40 cm podlage Dom na Krvavcu 1700 m: —4, sneži, 20 cm pršiča, 100 cm podlage Koča tis Veliki planini 1558 m: —S, sneži, 15 cm pršiča, 45 cm podlage Radovljica: 0, sneži, 10 cm snega Ruška koča 1249 m: —2, sneži, 15 cm pršiča, 40 cm podlage Ribnica na Pohorju 715 m: 0, sneži, 10 cm novega snega, 10 cm podlage Koča pri Sv. Treh Kraljih 1191 m: —3, sneži, 10 cm pršiča, 50 cm podlage Peca 1654 m: —2, oblačno, 95 cm snega, osrenjen Rimski vrelec 580 m: 0, sneži, 18 cm snega Od ostalih postojank nismo dobili poročil, ker so radi snega prekinjene telefonske zveze. 26. L 1989 Mozirska planina 1444 m: —6, jasno, 70 cm snega, pršič Kremžarjev vrh 1161 m: —3, oblačno, 55 cm snega, pršič Veliki bager regulira Breganico Poslej bodo preprečene nenadne poplave Bregana, 26. januarja Katastrofalne nevihte, katere so v zadnjih letih nekolikokrat vladale v tukajšnjih krajih, kakor tudi poplave o katerih smo v »Jutru« že poročali, so povzročile, da so se nanesle ogromne količine peska v korito potoka Breganice. Struga je bila na več mestih tako visoko zasuta s peskom, da voda ni mogla odtekati in se je zato ob vsakem večjem deževju razlila iz korita in poplavila bližnja zemljišča in naselbine. Videvši veliko korist in veličino prekopa, katerega vrši veliki bager pri regulaciji Save Je prebivalstvo, ki stanuje ob potoku Breganici, zaprosilo odločujoče či-niteije, da jim bager očisti in izkoplje zasuto korito, želji je bilo ustreženo in zdaj je bager na delu v sami Bregani. Regulacija Breganice se je pričela od mostu na državni cesti in bo šla v dolžini približnih 3 km do izliva v Savo. Bager ne samo da odstranijo iz korita nane-šeni pesek, marveč koplje tudi novo strugo v določeni globini in širini po začrtani trasi, izbegava i<"č dosedanje preostre zavoje. Izkopani material da odlaga na levem in desnem bregu, da bo gradivo po- rabno za Izdelavo obrambnih nasipov per veliko vodo. Tako bodo v bodoče preprečene katastrofe zaradi naglega naliva in poplave. Po končanem delu v potoku Breganice se bo bager spet vrnil k regulaciji reke Save. &okol$tvo Prvi smučarski zlet mariborske sokolske župe Sokohtvo je uvedlo poleg telovadbe že pred mnogimi leti v svoj program obvezno smučanje kot eno najbolj zdravih panog telovadbe Ta pokret je na mah pridobil na tisoče navdušenih smučarjev Sokolov v raznih krajih, zlasti pa tam, kjer so za ta zdravi sport dani vsi pogoji. Da bi se pa še bolj dvignilo zanimanje za smučanje v obmejnem kotu Mežiške doline, priredi mariborska sokolska župa 5. februarja v Gu-štanju prvi župni zlet. 7družen s tekmami čianov, članic, moškega in ženskega naraščaja v smuku in slalomu Za to pri'iko pa so se izdali tudi lični spominski znaki. Netekmovalci bodo lahko prisostvovali tekmam v zimski prirodi ali pa se bodo razkropili po razsežnih idealnih smuških terenih v okolici Kotelj, Rimskega vrelca in podnožja Uršlje. Za razpisane tekme mariborske sokol-ke župe je bil sestavljen tale odbor: člani vodstva tekme: Miro Veljak (Dravograd), Ve-nutti in Makucova (Maribor); tehnični vodja proge: Maks Tomažič (Guštanj). star-terji za ciane in moški naraščaj: černec (Prevaljc), Potočnik (Slovenj Gradec); starterji za članice in naraščajnice: Wlody-ga in Gačnik (Guštanj); zapisnikarji na startu: Počivavšek (Dravograd), Marošek (Guštanj), Prusch (Slovenj Gradec); sodniki: Degen in Prime (Maribor), Gutenber-ger in Stopar (Mežica); zapisnikarji na cilju: Golija (Dravograd), Štor in Jamškova (Guštanj), Kaiser jeva (Dravograd) in G rei-nova (Slovenj Gradec); vodja kontrol Oz-mec (Kotlje); sanitetne postaje: Rdeči križ (Guštanj), dr. Pohar, dr. Emt, dr. Kac Rudi in Leon; starterji za slalom isti kakor pri smuki; sodniki vrat: Kočevar in Vilec (Studenci), Stopar (Tezno), dr. Mihelič, Zej, Falk (Maribor), Andrin (Dravograd), Vončina (Mežica); vodji telefonske službe: Tomažič in Andrin. Start za članice in naraščaj ob 10. niže od smučarske koče, za člane fn moški naraščaj ob 10.30 nad smučarsko kočo. RuSki Sokol deluje 2e 20 let Dne 25. t. m. je polagala uprava ruškega Sokola dvajseti letni račun. 2e šesto leto s'oji na čelu ruškega Sokola br. Anton Krejči kot starosta. Po njegovi aa-slugi je reien ruftkl srkoUd dom » roško sokoisko društvo. Leta 1933. je društvo motalo prevzeti dom sa -950.000 din- in je do (fernes odplačalo že večji del dolga, tako da dolguje vsem upnikom še 246 400 din. Sokolu Alatici v Mariboru je ruški Sokol v teku zadnjih let odplačal že 138.600 din. Dasi razni obvezniki ne izvršujejo svoje obveznosti do Sokola, vendar vrši ruški Sokol svoje obveznosti kolikor mogoče točno. Banska uprava dolguje Sokolu za telovadnico in. vodo še 20.000 din. Starosta br. Krejči Anton je v uvodu izrekel tople vdanostne besede Nj. Vel. kralju Petru II. ter poedravil delegata župe prof. Degna. V glavnem obrisu Je podal pregled delovanja v minttem letu, podčrtal lepo uspelo proslavo 201etnice Jugoslavije, ki so jo skupno priredila pod vodstvom bratov Sokolov vsa ruška humana, kulturna in nacionalna društva. V okviru sokolske Petrove petletke si je s finančno pomočjo društva nabavilo 32 članov in 11 naraščajnic nove kroje. Zgradilo se je letno gledališče, ki se bo v tekočem letu še izpopolnilo. V načrtu sta letos slavnostna proslava 201et-nice društva in razvitje društvenega prapora. Naraščaj je razvil svoj prapor že leta 1987. Za letno gledališče se že pripravljajo. Na programu imajo najnovejše delo iz srbske knjiežvnosti Rafie Plavoviča »Voda iz planin«. To delo je dobro zrcalo srbskega kmečkega življenja. Sledila so izčrpna poročila vseh 18 funkcionarjev, ki so pokazala živahno delovanje vseh oddelkov in vseh bratov in sester, ki vodijo posamezne panoge sokolskega dela. Ob navdušenju celokupnega članstva je bil ponovno izvoljen (sedmič) dosedanji starosta Anton Krejči Ob zvokih Sokolske himne je bil zaključen veličasten zbor ruškega, Sokola, ki varno sledi utripom melodije: »Le naprej, bres miru za sokolskim praporom«! Prosvetni odbor Saveza Sokolov je izdal v uredništvu brata Vladimirja Dedu-ša poseben koledar na sokolske čete pod imenom »Sokolska njiva«. Koledar obsega izredno mnogo gradiva hi je n članstvo čet zelo pripraven, ker ima tudi raz-ne praktične stvari za kmetovalca v krajih, ki jim je namenjen. Z ozlrom na Večje potrebe sokoptva po vodnikih majhnih društev bo priredila ČOS v januarju ln februarju več tečajev ki naj omogočijo pojačenje manjših edinic. Ker bo 006 na jbrž prevnsla splošno vso vafojo mladine, je nujno potrébno, da pravočasno pripravi zadostno Število vaditeljev m ta namen, n- < .*> - F. U. 46 Strel u grnlsKi Minici Roman Kronski sodnik: »Bil je torej mešan double, in gospod Meredith ni igral s svojo ženo, ampak z ženo stotnika Tracyja.« Priča: »V tej obliki zveni stvar sicer nekam, čudno, a točna je.« Kronski sodnik: »Razen vas in polkovnika Mainwaringa, ki je sedel zraven vas, ni bilo nobenega gledalca?« Priča: »Ne.« Kronski sodnik: »Lady Colchestrska, kje je bila vaša snaha ob tistem času?« Priča: »Kako? Kaj?« Kronski sodnik: »Lady Colchestrska, vprašam vas, kje je bila lady Colchestrska?« Priča: »Mojo malo Pamelo mislite?« Kronski sodnik (napeto): »Ženo vašega sina mislim, lady Colchestrska.« Priča (pihne): »Nehajva že venomer goniti isto! Ne vem, kie je bila. V hiši, v svoji sobi, kjer koli. Kako naj vem?« Kronski sodnik: »Hvala, lady Colchestrska. S tem je vaše zaslišanje končano.« Polkovnik Mainwaring, Juanita in Stella so potrdili navedbo, da je družba vse dopoldne igrala tenis in ni zapustila igrališča. Nato so poklicali Geoffreya. Kronski sodnik: »Stotnik Geoffrey Tracy pri kraljevski gardi?« Priča: »TJso je, seveda, kako ne?« Kronski sodnik: »Kako prosim?« Priča: »Nič. Rekel sem le: Kako ne?« Kronski sodnik: »Cemu?« Priča: »Mja — eh — sam ne vem. Pač tako, da bi nekaj rekel. Ali je v tem kaj slabega?« Kronski sodnik: »Stotnik Tracy, tu vprašujem jaz!« Priča: »O seveda, prosim, prosim!« Kronski sodnik: »Ali potrjujete navedbe prejšnjih štirih prič?« Priča (naguba čelo): Počakajte malo — « Kronski sodnik (hitro): »Torej se z nekaterimi izpovedmi ne soglašate?« Priča: »I, kaj še! Hotel sem le pomisliti, kdo so bile te štiri priče.« Kronski sodnik pomaga njegovemu spominu. Priča: »Da, se razume, popolnoma.« Kronski sodnik: »Ali imate pripomniti kaj novega?« Priča (dokaj bedasto): »Kako? Kakšno lastno opazovanje, mislite? Mja, prav za prav sem opazil, da je bil videti Murr kaj židane volje.« Kronski sodnik (nagrbanči čelo): »Murr? Ali govorite o mačku grofice vdove?« Priča (z izbuljenimi očmi): »Ka — ka-aj?« Kronski sodnik: »Vprašam, ali mislite Saška?« Priča: »Koga?« Kronski sodnik: »Dajte si že dopovedati! Mačka!« Priča (ves osupel): »Mislil sem, da govoriva o gospodu Fawcettu?« Kronski sodnik: »O gospodu Fawcettu? Kako pride ta semkaj?« Priča: »Saj sem povedal! Vraga, dejal sem, da je bil videti židane volje.« Kronski sodnik (zelo potrpežljvo): »Kakšna zveza je med gospodom Fawcettom in mačkom?« Priča: »Nu, veste kaj, o zvezi prav za prav res ni moči go\. riti. Mislil sem le, da je bil Murr židane volje. Ne razumem, odkod naj bi bil imel mačka.« Kronski sodnik: »Najprej govorite o Murru, potem pa o gospodu Fawcettu.« Priča: »Ali, to dvoje je vendar isto!« Kronski sodnik (udari z dlanjo po mizi): »Stotnik Tracy, lahkomiselne šale se pred sodiščem ne spodobijo!« Priča: »Vsekako ne, vsekako ne. A zakaj šale? Murr je Fawcett, in Fawcett je Murr.« Kronski sodnik: »Gospod Fawcett ima vzdevek Murr?« Priča: »Krščen ni tako. Jaz vsaj ne verjamem.« Kronski sodnik: »Hem! V kakšnem smislu je bil Murr — hotel sem reči, gospod Fawcett — zidane volje?« Priča (nedoločno): »Mja, sam ne vem, v navadnem pač, vesel kakor mlad prašiček.« Kronski sodnik: »Kakor mlad pra - pra - šiček?« Priča: »Da, kakopak, nezaslišano židane volje. Kakor v devetih nebesih.« Kronski sodnik: »Ali naj ta izraz pomeni, da je bil praznično razpoložen?« Priča: »Tako je, tako je.« Kronski sodnik: »Ali ni čudno, da ni razen vas nihče opazil tega prazničnega razpoloženja gospoda Fawcetta?« Priča (samovoljno): »Nikakor ne. Sem pač posebno bister opazovalec.« Kronski sodnik: »Tako?« Priča: »Da, kakopak. Takoj sem opazil.« Kronski sodnik: »Kdaj ste to opazili?« Priča: »V petek, že na vse zgodaj. Pri zajtrku. Razlagal sem si tako, da je moral zvrniti enega ali dva.« Kronski sodnik: »Tako?« Priča: »Zvrniti enega ali dva.« Kronski sodnik: »Zvrniti enega ali dva kaj?« Priča: »Mja, pač zvrniti enega ali dva.« Kronski sodiiik: »Ali mislite s tem, da je gospod Fawcett še dve osebi dejansko napadel?« Priča: »Sijajno! Imenitno! Izvrstno, kaj?« Kronski sodnik (s povzdignjenim glasom): »Odgovorite na moje vprašanje!« Priča: »Na kakšno vprašanje?« Kronski sodnik: »Kdo sta bila tista dva, ki ju je gospod Fawcett zvrnil?« Priča: »Zvrnil?« Kronski sodnik: »Da! Rekli ste, da je zvrnil dve osebi, očividno z namenom, da bi ju pretepel.« Priča: »Nič podobnega nisem rekel. Mislil sem, da je okajen.« Kronski sodnik: »To se pravi, da je zagrešil dejanski napad v vinjenem stanju?« Priča (se široko zareži): »Cujte, zdi se mi, da ne razumeva drug drugega.« Kronski sodnik: »Jaz vas vsekako ne razumem.« LI OGLASI Beseda 1 din. davek o din aa šltro ali dajanje naslova 5 din Najmanj sripsels 11 din Gostilna Putrich priredi danes v soboto in jutri v nedeljo veliko domačo zabavo s plesom. Vljudno vabljeni. 1-01-18 Beseda 1 din dasei » din za èuro au dajanje naslova S din Najmanj y unesel? 17 din. Žagovodjo agilnega in vestnega za r.0%0 žago v Gorskem Ko-taru iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »777«. 1489-1 Natakarico simpatično, staro do 27 let. sprejmem v Ljubljani, z ne&aj kavcije. Kaslov v vsen posloval. Jutra. 1621-1 Žensko moč sposobno za vodstvo v papirni trgovini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniške potrebščine.« 1587-1 Dekle pridno, snažno in pošteno, tudi mlajšo, takoj sprejmemo za pomočnico gospodinje. Naslov: Christor. Povšeto va ulica 33a, Kodeljevo, Ljubljana. 1641-1 Hlapec h konjem vojaščine prost, dobi takoj mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1631-1 Zanesljivega uradnik? mlajšega, zmožnega slo venskega, srbohrvatske-ga in nemškega jezika takoj sprejme industrijsko podjetje v Ljublja ni. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiv uradnik.« 1623-1 Natakarico takoj sprejmem za gostilno oziroma buffet v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmo2na kavcije.< 1629-1 Domač šramel potrebujemo za nedeljo 5. februarja. Prijave Poljanska cesta 87-1. od 14. do 16. 1569-1 Lahko «lužbo dobe osebe obojega spola za zbiranje naročnikov za i velevažne predmete Začetna tedenska plača 200.-din in pruvizija Za pojas nila priložite znamko na podružnico Jutra Maribor pod »Stalna eksistenca«. 1435-1 Od prvega koraka G. fh. fiotman: Kapitan Kozlostrelec gfe leve lovit Proti solnčnemu zahodu so mu vendar že dali mir; mlade opice so zlezle v gnezdo, stara je pa sedla pod drevesom na tla in zaspala. Dečka, ki sta se bila priplazila za ubogim stricem, sta čakala samo tega. V letalu so imeli veliko steklenko kloroforma, da bi z njim krotili leve; neutegoma sta stekla ponjo in prinesla tudi močno vrv in široko vrečo. Nato sta korenito polila Stankovo žepno rutico z omamno tekočino. Službe išče \7saka beseda SO pat da vek 3 din za ilfro al' lajanje naslova S din ia j manjši znesek ta dio Službe išče bivši kovinar, zanesljiv ln pošten. Sposoben zlasti za slugo aH skladi ščnika. Sprejme tudi vsak priložnostni zaslužek. Ponudbe pod »Poštenjak« na ogl. odd. Jutra. 1664-2 ilr:il|||llll!ll|l|i|lll|:|llllllll!llll!llllll!l">l|l|l", IIIIII. Vajenci (ke) 'llillllllltliliiiilllllllllilililiiliimiillllllliiiiilllillliiiin Beseda 1 din, davek din, za ŠUro all dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Vajenka z eno ln pol letno učno dobo se želi izučiti v večji trgovini. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1619-44 Pouk deseda 1 din. davek din, za Miro au dajanj» naslova 3 din Najmanj šl znesek 1? din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki oä pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike ln izvežbance Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Pouk se vrši od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 3. februarja. Šolnina zelo nizika. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 1625 4 Potniki Beseda 1 din, davek a din, za šltro aH dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Potnika vojaščine prostega, dobro vpeljanega, za galanterijsko m papirno stroko, sprejmemo proti fiksni mesečni plači ali proti proviziji. Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »Agilen potnik«. 1261-5 Avto, moto Beseda 1 din davek • din. za šllro an dajanje naslova 5 din Najmani 41 znespfc 17 din Opel Olimpia limuzina skoraj tovarniško nov, najnovejši model, vožen 200 km, ugodno na prodaj Poizve se pri zastopniku DKW I. Lovšetu, Ljubljana, Tyrševa 35. 1676-10 Kolesa eseseda 1 din davek din za šltro ali dajanje naslova 5 din Naj man) Š1 znesek 17 din Moško in damsko kolo prima, zelo poceni naprodaj. LJubljana, Emon ska 2, priti., desno, vra ta 1. 1660-11 Kupim žensko a Naslov v vseh posloval Jutra. 1663-11 Stroji Beseda 1 din. davek a lin, za šllro ali dajanje laslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. 2 motorja Metropolitan Vickers 380 Volt, 3 faze, 1 ka, 475 obratov, na prodaj. Vpra šatl Singer, Praška 2. 1628 29 Stroj za kuhanje kav* (Ekspres) ugodno prodam Ogleda se lahki Slamič. v bifeiu 145J-2Ü Beseda 1 din. davek j lin, za šltro aH dajanje .aslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Odda se v najem najmodernejše oprem ljeno, z vsem komplet nlm inventarjem, hotei kavarna ln restavracije »Novak« na Jesenicah Natančne informacije se dobe v Radovljici, Jan ko Novak, tovarna pletenin. 1580-17 Veliko skladišče oddaljeno eno uro od Ljub Ijane, oddam v na;em. Poizve se pri 1. Oražem. — Ljubljana • Moste. 1480-17 Posest deseda 1 din davek > iin za šifro an dajanje naslova 5 din Najmanj šl zneRf>k i? din Vilo z lepim vrtom v LJubljani kupim. Posredo vaici Izključeni. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v gotovin od 200 do 500 tisoč din« 1652-21 Žrebanje državne razredne loterije za V. razred 37. kola se prične 11. februarja in bo trajalo do 9. marca. Izžrebanih bo 36.000 dobitkov v skupnem znesku din 56 milijonov 927 tisoč, med temi premija za 1 milijona, 1 milijon, 500 tisoč, 400 tisoč itd. V najsrečnejšem slučaju lahko zadene ena srečka din 3.200.000.—. Kupujte srečke v domači kolek turi „VRE LE C SREČE". Ravno sedaj je čas, da zadenete v kratkem času največje dobitke. Dobitke bom objavil v časopisih in v radiju, poleg tega bo vsak dobitnik takoj pismeno obveščen. — Dobitke bom izplačal takoj. Cena srečk v V. razredu: % din 250.—, % 500.—, Vi din 1.000.—. Srečke v raznih serijah so novim naročnikom na razpolago v domaČi kolektUri „VRELEC SREČE" ALOJZIJ PLANINSEK — Ljubljana, Beethovnova 14, tel. 35*10. Strogo solidno in točno poslovanje. deseda 1 din davek din za šltro ali dajanje naslova 5 din Najmani šl znesek 17 din Gostilna naprodaj na prometnem kraju, dobro idoča, blizu železniške postaje Obstoji iz dveh prostorov in treh sob, kuhinje in pritiklin. Vse mesečna stanarina din MO. Nujno naprodaj radi c-dhoda iz Karlovca, Naslov D Smiljanič. Baaiia 24, Karlovac. >>24-19 Beseda 1 din. davek t din, za šliro ali dajanje itslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Stanovanje eno ali dvosobno Išče zakonski par za 15. februar. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost 777«. 1582-21a Beseda i din. davek din za šifro ali dajanje naslova S din Najmani « znesek 17 din 4-sobno stanovanje veliko v mestu oddam Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Maj 1939«. 1608 21 B5QK338 Beseda i dia davek a din. za šltro aH dajanje qaslova 5 din Najmanj št znesek 17 din Prazno i krasno sob-t solnčno, prostorno, poseben vhod, blizu učiteljske šole, oddam. Naslov v vseh poslovalni cah Jutia. 1658-23 INSLKIRAJTE V »>-J T TKI l« OBOBC3BOBOBOBOBCDBCZ>BC3BOBOBOBCDBCD Dražbe» oklic Dne 30. januarja 1939 ob 9. uri bo pri Okrožnem kot rudarskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 134 dražba rudnika rujavega premoga »Stanovsko« pri Poljčanah obstoječega lz 4 dvojnih jamskih mer v k. o. Pekel in k. o. Stanovsko, davčni okraj Slov. Bistrica, železniška postaja Poljčane. Premogovnik, ki je v rudniški knjigi Okrožnega sodišča v Ljubljani vpisan pod ent. označbo Tom. V., lit. D. fol. 175, je s pritiklinami (obratni inventar) vred ocenjen na Din 222.111. Najmanjši ponudek je Din 74.037. Varščina je Din 22.212.—. Istočasno se bodo dne 30. januarja 1939 ob 9. uri v sobi 134 zgoraj naznačenega sodišča prodajali tudi prostosledi (176 po številu), ležeči v prostoslednem terenu okrajnih sodišč Slov Bistrica. Slov. Konjice m Rogatec in pripadajoči k premogovniku »Stanovsko«. Cenilna vrednost prostosledov je Din 277.000.—. Najmanjši ponudek je Din 92.333.33. GLAVNA BRATOVSKA SKLADNICA V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1939. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC I Umrl nam je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Alojzij Virant K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, dne 27. januarja 1939. Žalujoče rodbine: Virant, Hibšer, Piki Mestni pogrebni »avod Občin» i lubl ana I vsaka oeseda 3 din da fek 5 din za dajanj, naslova 5 din, najmanj šl znesek 20 din Pot do sreče &njigo in jMaH nturmaci.' dobite zastonj, iko « obi iete na poznanega psiho lafolojja Karmaha žalci SI-)/ POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-tuse. perilo itd. Presker, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 CONTINENTAL Prvovrstni trbovel laki ? R E M O G bre2 prahu, koks. suha drva a odi 1. Pogačnik BOHORIČEVA &. Telet 20-50 NAPODNA mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. INSERIRAJ V „JUTRU" uspehov na en oglas » »JUTRU« ISKARNA L3UBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSS VRSTE TTSKfWW PREPROSTE LH MAJ F IMEJ ŠB jPRECIZIJSKI MEHANIKI IN IZDELOVALCI ORODJA za skrajno komplicirane aparate in male stroje proti visokemu zaslužku DORÈ ZAPOSLITEV V HOLANDIJI (Nizozemska). V poštev pridejo samo taki kompetente ki so zmožni samostojno brezhibno vršiti mikrometerska dela in težavne montaže. Ponudbe drugih vrst se ne bodo vpoštevale. Reflektan-ti morajo razumeti holandščino ali pa nemščino. Ponudbe s prepisi spričeval pod »XXXX AMA 201« na N. V. Rudolf Mosse, Amsterdam C. ZAHVALA! Te dni mi je »TRGOVSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU točno Izplačala izdatno podporo po moji umrli materi URŠIC HELENI; zato si uso jam predvsem trgovskim slojem toplo priporočati, da pristopijo k tej humanitarni ustanovi in da se tudi oni okoristijo z ugodnostmi omenjene institucije. PTUJ, dne 25. januarja 1939. Ur|i£ J0jfc0, s. r., t|„ f . Zapustil nas je naš dobri oče ALOJZIJ KOŠAK strojni stavec v pok. danes, dne 27. januarja t. 1. ob 9. uri uri dopoldne. Pogreb bo v nedeljo, dne 29. januarja 1939 ob 4. uri pop. iz mrliške veže na Vidovdanski cesti k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. januarja 1939. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarju fran Jeran. -- Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.