217 Letnik 41 (2018), št. 1 Ključne besede: zdravstvo, arhivsko gradivo, Arhiv Republike Slovenije, Dravska banovina, bolezni, bolnišnice, socialne ustanove, ban, banski svet, proračun, fondi, zbirka Key-words: Health care, archival records, Archives of the Republic of Slovenia, Drava Banovina, diseases, hospitals, social institutions, ban, ban's council, fonds, collection 1.04 Strokovni članek UDK 930.25:614.2(497.4)"1919/1940" Prejeto: 16. 1. 2018 Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine GAŠPER ŠMID dr., višji svetovalec - arhivist Arhiv Republike Slovenije Zvezdarska 1, SI-1102 Ljubljana e-pošta: gasper.smid@gov.si Izvleček Avtor v prispevku na kratko oriše socialno zdravstveno situacijo med obema svetovnima vojnama na ozemlju Dravske banovine, ki je obsegala slovensko ozemlje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Kraljevini Jugoslaviji, brez Primorske, ki je po Rapalski pogodbi pripadla Italiji. Najprej predstavi centralizirano upravno poslovanje in prizadevanja bana, banskih svetnikov in načelnikov oddelkov za čim boljše proračunske postavke za oddelke ban- ske uprave, ki so s svojimi pristojnostmi skrbeli za delovanje javne uprave. Sledijo opisi delokrogov oddelkov banske uprave Dravske banovine tako, da so najprej predstavljeni tisti z več pristojnostmi in več ohranjenega gradiva za ta resor. Prispevek je avtor zaključil s »tehničnimi« podatki o banovin- skih fondih v Arhivu Republike Slovenije, navedenih po signaturah od nižjih k višjim, v katerih se med drugim arhivskim gradivom hrani tudi gradivo s področja zdravstva in sociale. Abstract HEALTH CARE DURING THE INTER-WAR PERIOD IN ARCHIVAL RECORDS OF DRAVA BANOVINA The author briefly outlines the social health situation during both world wars in the territory of Drava Banovina which encompassed Slovenian terri- tory in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes or Kingdom of Yugoslavia, but without Primorska which was obtained by Italy after the Treaty of Ra- pallo. Firstly, they introduce centralized administrative management and en- deavours of ban, ban councillors, and chiefs of sections for the best possible budget lines for sections of ban administration who ensured the functioning of public administration in accordance with their respective responsibilities. They continue with the descriptions of spheres of work of ban administra- tion sections of Drava Banovina by presenting those with more responsibili- ties and more preserved material for this sector first. The author concluded this article with »technical« data on Banovina fonds in the Archives of the Republic of Slovenia indicated by signatures from lower to higher in which health and social care related material is kept among other material. 218 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod ali upravnozgodovinski oris »Splošno zdravstveno stanje v Sloveniji je zadovoljivo.« je dejal dr. Ivo Pirc.1 Zdravstveno sliko je še detajlneje predstavil: »Obolevanja za različnimi bolezni- mi med prebivalstvom ne glede na akutne nalezljive bolezni in tuberkolozo pre- cej pogosta, vendar so v večini primerov lahka. Med njimi prevladujejo obolenja dihalnih organov zlasti jeseni, pozimi in spomladi. Kmetsko delo, posebno napo- ri v poletju, povzročajo številne težje in lažje poškodbe pa tudi razne kirurgične bolezni. Mnogo je obolenj za revmatizmom v rudarskih in industrijskih krajih. V vinorodnih krajih so pogosta obolenja na prebavnih organih, bolezni srca in ožilja zaradi nezmernega uživanja alkoholnih pijač. V zadnjih letih so se močno razrasle garje. Pomanjkljiva hrana, slaba stanovanja in poslabšane socialne razmere zlasti neugodno vplivajo na razvoj otrok, ki so povečini šibki in slabo razviti. Marsikje je ljudstvo zelo obubožano in si ne more več privoščiti najpotrebnejše hrane. Po- manjkanje denarnih sredstev je danes vzrok, da se ljudstvo čedalje manj zateka k zdravniku in ga iz strahu pred izdatki kliče le v najtežjih primerih«.2 Zavedati se namreč moramo, da je Pirčev prispevek nastal v največjem razmahu svetovne gospodarske krize, ko še ni bilo vidnih znakov, ki bi nakazovali gospodarsko okrevanje. Državno, banovinsko zdravstveno osebje v ambulantah in bolnišni- cah je bilo preobremenjeno, ker je bilo precej obubožanih prebivalcev oprošče- nih plačevanja zdravil ali bolnišnične nege. Po razpadu avstro-ogrske monarhije, po prevratu, kot so to takrat poime- novali, je tudi na področju zdravstva zavladala rahla zmeda: »Zdravstvena služ- ba, ki se je razvijala in usmerjala po normah bivše avstrijske zakonodaje, je bila po svojem živem delovanju tako močno zasidrana, da je ni bilo mogoče po zedinjenju čez noč podrediti zdravstvenim zakonom, veljavnim v Srbiji. Zdravstvena zakono- daja v Srbiji je bila zasnovana na povsem drugih vidikih in njen delokrog je bil bolj enostaven kot v Sloveniji. Z izjemo nekaterih nevažnih predpisov je ostala zaradi tega pri nas dobrih deset let po prevratu še vedno v veljavi avstrijska zdravstvena zakonodaja z normami, ki sta jih predpisala deželna odbora kranjski in štajerski in njihova naslednika oblastna odbora ljubljanske in mariborske oblasti«.3 Leta 1927 je bil za poslanca iz logaškega okraja v oblastno skupščino iz- voljen dr. Marko Natlačen. Še istega leta postal njen predsednik, leta 1929 pa komisar, ki je nato vodil likvidacijo oblastnega odbora, ki je do tedaj skrbel za državne zdravstvene službe. Poleg državne zdravstvene službe se je v t. i. zdra- vstvenih okrožjih lepo razvijala tudi samoupravna zdravstvena služba, ki je skr- bela za zdravljenje siromašnega prebivalstva. Upravni odbori teh samouprav- nih enot so z lastnimi proračunskimi sredstvi, z upoštevanjem lokalnih potreb, ustanavljali in vzdrževali hiralnice4 in celo javne bolnišnice. Zaradi krize jugoslovanskega parlamentarizma je kralj Aleksander I. Ka- rađorđević 6. 1. 1929 razveljavil 1921. leta sprejeto vidovdansko ustavo in raz- pustil narodno skupščino. S tem je kralj prevzel vso oblast in začelo se je obdo- bje t. i. šestojanuarskega režima oziroma kraljeve osebne diktature. Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, z upravno reformo je ukinil nekdanje oblasti, ki so bile združene v nove upravne enote, ba- novine. Ozemlje jugoslovanske Slovenije je bilo, z nekaj korekturami, združeno v Dravski banovini. »V letu 1930 je bila z Zakonom o ustroju socialne in zdravstvene uprave z vsemi pripadajočimi uredbami in pravilniki urejena tudi osrednja zdravstvena 1 Pirc: Zdravstveno stanje in demografski podatki, str. 483. 2 Prav tam, str. 483. 3 Dolžan: Razvoj zdravstvene zakonodaje, str. 489. 4 Hiralnica: današnji dom za ostarele, dom počitka, takrat pa dom za ostarele, invalide, poha- bljence, sirote, reveže, obubožane, preužitkarje. 219 Letnik 41 (2018), št. 1 služba. V tem okviru je posebno važna uredba o organizaciji in o področju higien- skih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj. Uredba usmerja razvoj preventivne zdravstvene službe in jo podreja banu«.5 Ravno tako so bile na bano- vino prenesene dejavnosti nekdanjih samoupravnih zdravstvenih okrožij. 10. 9. 1935 je bil Natlačen postavljen za bana Dravske banovine in je s pomočjo banske uprave intenzivno skrbel za napredek Slovencev na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju, dr. Anton Korošec pa je v Beogradu skušal prispevati še na političnem področju. Precej energije in seveda finančnih sredstev so vla- gali v pospeševanje kmetijstva, v poljedelstvo, vinogradništvo, v sadjarstvu pa so pospeševali izvoz. Uvedli so tudi zdravstveno službo na podeželju, izboljšali bolnišnice, ustanovili nove gospodinjske šole, popravljali so ceste, uvedli cestno službo, zgrajena pa so bila tudi cenovno ugodna bivališča za delavce.6 Zlasti opa- zen je bil napredek v splošni zdravstveni oskrbi na podeželju z vzpostavitvijo babiške mreže po okrožjih, investicijami v bolnišnice za tuberkulozne bolnike, z ustanovitvijo protituberkuloznih ambulant in z izpopolnitvijo javnega skrbstva za obolelo in osirotelo mladino. »V slovenskem delu Jugoslavije je ob prevratu bilo razmeroma precej bolni- šnic, ki so po številu postelj za takratne razmere zadoščale v splošnem zadoščale, posebno še, ker je bil naval na bolnišnice tedaj majhen. Seveda niso bile vse dobro urejene ter so v tem oziru bile med njimi velike razlike.«7 Na slovenskem ozemlju so v letu 1918 delovale javne in privatne bolnice. Javne bolnice nekdanje deže- le Kranjske so bile v Ljubljani, Novem mestu, Krškem in Postojni (po Rapalski pogodbi pod Italijo), štajerske pa v Mariboru, Celju, Brežicah, Slovenj Gradcu in na Ptuju ter še v Prekmurju v Murski Soboti. Javne bolnišnice obeh historič- nih dežel je v oktobru 1918 prevzela v upravo Deželna vlada za Slovenijo, zdra- vstveni oddelek, ki je deloval do 29. 4. 1919, ko jih je prevzela osrednja vlada v Beogradu, v Ljubljani pa je bil ustanovljen Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Javni bolniški zavodi so torej prišli pod javno upravo, ki pa ni najbolje go- spodarila z njimi. »Kot je razvidno iz historiata posameznih bolnišnic, je državna uprava v tem času razen nakupa zgradbe za Žensko bolnišnico v Ljubljani v glav- nem res samo upravljala v njeno oskrbo izročene zavode, ni jih pa izpolnjevala in ni gradila novih, kljub temu, da je število bolnikov začelo naraščati«.8 Leta 1927 je bilo upravljanje bolnišnic poverjeno oblastni samoupravi v Ljubljani in Mari- boru. Z ustanovitvijo banovin so javne bolnišnice v glavnem prišle pod upravo VI. oddelka (Oddelka za socialno politiko in narodno zdravje) Kraljevske banske uprave Dravske banovine. »Poleg javnih so delovale tudi privatne bolnišnice kakor bolnišnica usmi- ljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, bolnišnica križniškega reda v Ormožu in bolnišnica rdečega križa v Konjicah. Bratovske skladnice so imele svoje bolnišnice v Črni, na Jesenicah in v Trbovljah. Kot edini zavod za umobolne je ob prevratu bila blaznica na Studencu. Zavetišče onemoglim sta nudili hiralnici9 v Ptuju in Vojniku ter več podobnih privatnih in občinskih zavodov«.10 Obstajale pa so tudi občin- ske hiralnice, saj je morala vsaka občina poskrbeti za svoje reveže, ki so imeli domovinstvo v njihovi občini in tudi vsak srez je moral nuditi vsaj ambulantno zdravstveno oskrbo. Na področje zdravstvene oskrbe so sodili še zasebni sana- toriji, banovinska zdravilišča v Rogaški Slatini, Dobrni in na Golniku ter speci- 5 Dolžan: Razvoj zdravstvene zakonodaje, str. 490. 6 »Dr. Marko Natlačen – naš novi ban«, Slovenec, 12. 9. 1935, št. 209a. 7 Meršol: Bolnišnice v Sloveniji, str. 490. Na tem mestu bi opozoril na zadnji stavek citata, ki navaja, da vse bolnice niso dobro urejene in zato njegovo mnenje predvidoma odstopa od Pirca. O zasedenosti bolnišnic glej: Pirc: Zdravstveno stanje in demografski podatki. 8 Meršol: Bolnišnice v Sloveniji, str. 491. 9 Za razlago pojma »hiralnica« glej opombo št. 4. 10 Meršol: Bolnišnice v Sloveniji, str. 492. 220 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections alni bolniški zavodi, ki so se ukvarjali z znanstvenim raziskovanjem bolezni in specialnim zdravljenjem bolnikov. Centralni organi Kraljevine Jugoslavije za področje zdravstva Vrhovno upravno oblast v državi je kralj izvajal z ministri, ki so bili po Za- konu o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. 3. 192911 odgovorni le njemu. Ministri so sestavljali ministrski svet, ki mu je načeloval predsednik ali tudi sam kralj (t. i. kronski svet). Na sejah ministrskega sveta običajno niso odlo- čali, ampak samo razpravljali o zadevah, ki so bile pomembne po mnenju kralja ali ministrskega predsednika. Za pomembne državne akte so bili potrebni so- podpisi vseh ministrov (npr.: za razglasitev zakonov s kraljevim ukazom, odlo- čitve ministrskega sveta, kadar je bil kralj zadržan ali za ministrske predloge in akte, ki jih je moral odobriti ministrski svet). V nekaterih primerih so namesto ministrskega sveta odločali le ožji odbo- ri ali komiteji, sestavljeni iz manjšega števila ministrov. Ministrski odbor, ki so ga sestavljali predsednik ministrskega sveta, minister vojske in mornarice ter dva ministra, ki ju je imenoval kralj, je v soglasju z načelnikom glavnega general- štaba in državnoobrambnega inšpektorja lahko deloval kot državnoobrambni svet in je izdajal mnenja o morebitni mobilizaciji vojske, prometa, financ, indu- strije, kmetijstva in delovne sile. Dokončno pa je o obrambnih zadevah odločal predsednik ministrskega sveta. Ministri so vodili posamezne resorje državne uprave, razen ministrov brez listnice, ki so se le udeleževali sej ministrskega sveta. Sistem, po katerem je minister vodil posamezne zadeve, ki jih niso reševali ločeno po pokrajinah, so v nasprotju z regionalnim sistemom imenovali realni (resorni) sistem. Telo, ki ga je vodil predsednik ministrskega sveta, se je imenovalo pred- sedništvo ministrskega sveta,12 enote, ki so jih vodili resorni ministri, pa mini- strstva za … Predsednik ministrskega sveta je skrbel za kontinuiteto v poslovanju vlade in uprave. Kot poseben resor so mu bile po Zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave in Zakonu o ureditvi predsedništva ministrskega sveta iz leta 192913 kasneje poverjene še zadeve v zvezi s senatom in skupščino, informa- tivno službo o političnem in družbenem življenju v državi, pregledom osnutkov zakonov, uredb in pravilnikov, ki naj bi jih obravnaval ministrski svet. Skrbel je še za upravo kraljeve hiše: kraljeve pisarne, maršalata, dvora in uprave dvora, pisarne kraljevih redov, državnega sveta in glavno kontrolo ter za splošno obve- ščevalno službo s centralnim tiskovnim uradom. Pri predsedništvu ministrske- ga sveta je bil tudi vrhovni inšpektorat z največ tremi inšpektorji za neposredni nadzor vseh vej in resorjev državne uprave. Državna uprava Kraljevine Jugoslavije je bila razdeljena na pet glavnih t. i. vej oziroma resorjev, in sicer: notranjo, sodno, zunanjo, vojaško in finančno vejo. Notranji upravni resor je obsegal vso upravo, ki se je lahko ob povečanem delu razdeljevala še naprej, s čimer pa se resorna ministrstva niso vedno stri- njala. Notranji resor je v širšem pomenu besede skrbel za vzdrževanje javnega reda in miru ter vzdrževanje in napredek gospodarske, prosvetne, telesne in socialne kulture. Za ta namen je bilo poleg predsedništva ministrskega sveta še deset ministrstev. 11 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, XI, št. 38, Ljubljana, 11. 4. 1929. 12 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, XI, št. 52, Ljubljana, 18. 5. 1929. 13 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, XI, št. 38, Ljubljana, 11. 4. 1929; Uradni list lju- bljanske in mariborske oblasti, XI, št. 52, Ljubljana, 18. 5. 1929. 221 Letnik 41 (2018), št. 1 Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje se je – kot je razvidno že iz imena – delilo na dve smeri. Socialna je skrbela za uboge, invalide, socialno zavarovanje, zaščito delavcev, posredovanje dela, stanovanja, boj proti draginji in izseljenstvo. V zdravstveno smer je spadalo izvrševanje sanitetnih zakonov, izboljšanje higienskih razmer, zatiranje nalezljivih bolezni, nadzor nad sanite- tnimi posli samouprav in privatnikov, zdravniškim osebjem in privatnimi sani- tetnimi ustanovami ter kopališči.14 Resor zdravstva sta deloma pokrivala Ministrstvo vojske in mornarice, ki mu je pripadalo organiziranje, poveljevanje in upravljanje vojske in mornarice skupaj z vojaškim poukom, sodstvom, zdravstvom in gradbeništvom,15 in dr- žavni policijski oblasti kot državno-policijski in varnostno-policijski organ, torej zadeve, s katerimi sta se na vrhovni stopnji ukvarjala oddelek za zaščito države in oddelek za javno varnost pri ministrstvu za notranje zadeve.16 Zaradi poveza- nosti z obrtno in zdravstveno policijo, skrbstvom za moralno omahljive osebe in z javno varnostjo so sodelovali tudi pri teh poslih. V socialni in zdravstveni okvir služb so bili poleg centralnih še drugi zavodi, ki so zaradi svoje pomembnosti segali prek posamezne banovine in so bili neposredno pod nadzorom ministr- stva.17 Ban kot predstavnik kraljeve oblasti, kraljevi namestnik v banovini Bansko upravo je vodil ban, ki je v mejah zakonov in uredb za svojo bano- vino lahko izdajal pravilnike, s katerimi je ustanavljal oziroma predpisoval delo- vanje zavodov in ustanov v banovinski ali občinski lasti. Vsi pravilniki so morali dobiti soglasje ministra za notranje zadeve sporazumno z resornimi ministri. Osnovni skrbi bana in njegovega namestnika sta bili priprava proračuna bano- vine, s katerim je bilo poskrbljeno za nemoteno delovanje na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, ter priprava predlogov projektov, financira- nih iz državnega proračuna. S svojimi službami je državnemu proračunu pripra- vljal predloge za delovanje banske uprave in preostale zadeve, ki jih je financiral državni proračun, in je bil pristojen za gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne in prometne zadeve ter razvoj kulture. Če so kaka dela ali naloge pre- segale občinske okvire in so bile pomembne za večji del banovine, vendar niso bile državnega pomena, je smel ustanoviti – seveda s potrjenim banovinskim proračunom – zavode, podjetja in ustanove, ki so skrbeli za razvoj telesne kul- ture, morale, izobraževanja, izboljšanje prometnih, stanovanjskih, zdravstvenih, 14 AJ 39 – Ministarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja Kraljevine Jugoslavije, 1918–1941, 9 fasciklov, 86 knjig, 590 t. m. Vodič za korisnike arhivske građe, 1985, str. 38, Pregled fondova i zbirki Arhiva Jugoslavije, 1993, Vodič kroz fondove Kraljevine Jugoslavije, 2000, str. 75 do 78 in v Popisu gradiva Arhiva Jugoslavije, 2004. Količinski podatki so povzeti po inventarju, v publikaciji Vodič kroz fondove Kraljevine Jugosla- vije, 2000, str. 75, pa so navedeni malce drugačni količinski podatki: 9 fasc., 86 knjig in 6,10 t. m. gradiva. 15 Vojska Kraljevine Jugoslavije, od 1921. do 1941. godine, Ministarstvo odbrane Republike Srbi- je, Sektor za politiku odbrane, Vojni arhiv, Beograd, Srbija. 16 AJ 14 – Ministarstvo unutrašnjih poslova Kraljevine Jugoslavije, 1918–1941, 258 fasciklov, 138 knjig, 6 kartotek, 34,00 t. m. Vodič za korisnike arhivske građe, 1985 str. 38, Pregled fon- dova i zbirki Arhiva Jugoslavije, 1993, Vodič kroz fondove Kraljevine Jugoslavije, 2000 str. 56 do 58 in v Popisu gradiva Arhiva Jugoslavije, 2004. Količinski podatki o tem fondu so povzeti po: Vodič kroz fondove Kraljevine Jugoslavije, 2000 str. 56, popisne pa iz inventarja. 17 To so bili: Dom slepih v Zemunu, razni ortopedski zavodi (ortopedski zavod v Beogradu, or- topedska delavnica v Zagrebu s podružnico v Splitu, delavnica protez v Ljubljani, ortopedska delavnica v Trebinju), razne bolniške in higienske ustanove v Beogradu in Zagrebu in tudi državne bolnišnice (splošna, za duševne bolezni, za stomatologijo) v Beogradu, šola za babice v Beogradu, šola za nudilje (bolničarke) v Beogradu, šola za sestre pomočnice v Zagrebu, šola narodnega zdravja v Zagrebu in urad za kontrolo zdravil biološkega izvora v Zagrebu. 222 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections socialnih razmer oziroma za zadovoljevanje kulturnih in gospodarskih potreb prebivalstva v banovini. Ban je vodil tudi vso kadrovsko politiko sprejemanja banovinskih usluž- bencev za opravljanje del in nalog v banovinskih zavodih, ustanovah in pod- jetjih.18 Vse kadrovske spremembe so morale imeti vnaprejšnjo odobritev mi- nistra za notranje zadeve in soglasje ministra za finance oziroma resornega ministra, če ti niso prenesli pooblastil na bana. Skratka, vsi banovinski usluž- benci so bili podrejeni banu, ki jih je lahko nastavljal, premeščal in upokojeval.19 Banov posvetovalni organ, banski svet20 Banski svet Dravske banovine je v obdobju Kraljevine Jugoslavije zasedal trinajstkrat, od tega na devetih rednih in dveh izrednih zasedanjih. V času kra- ljevega namestništva se je sestal na sedmih rednih in enem izrednem zasedanju (26. 6. 1939). Šesto redno zasedanje leta 1935, prvo v obdobju regentstva, je bilo izpeljano še pod taktirko vladajočega liberalnega tabora, preostalih sedem pa že pod vodstvom nekdanje SLS, klerikalcev, vključenih v Jugoslovansko radi- kalno stranko. Banov birokratski sistem odločanja (v soglasju z zakonodajo in resornimi ministri) je le kot posvetovalni organ dopolnjeval banski svet, sestavljen iz ban- skih svetnikov, predstavnikov srezov oziroma okrajev in mest, ki jih je imenoval minister za notranje zadeve. Banu so lahko samo svetovali pri sestavljanju vsakoletnega banovinske- ga proračuna.21 Iz njega so financirali dejavnosti, za katere so v času, ko je bila država razdeljena še na oblasti, skrbele oblastne samouprave.22 Ban je po svoji presoji upošteval ali pa zavrnil predloge banskih svetnikov. Banski svetniki so se običajno sestajali pozimi na sejah, ki so trajale od enega tedna do desetih dni. Na sejah so lahko dajali predloge za banovinski proračun glede kmetijstva, živinoreje, gozdarstva, banovinskih zdravstvenih, socialnih in šolskih ustanov, vzdrževanja in gradnje cest in drugih javnih poslo- pij, hidrotehničnih del, pospeševanja obrti in industrije ter podpiranja telesno- -kulturnih, izobraževalnih in humanitarnih društev. V razpravah so opozarjali predvsem na probleme srezov, krajev, ki so jih zastopali, na aktivnosti, ki v pro- računu niso bile zajete, ali pa predlagali nove akcije, s katerimi bi iz državnega proračuna prejeli dodatna sredstva, lahko so predlagali izboljšave, koristne za celo banovino. Da banska uprava njihovih komentarjev in predlogov ne bi spre- gledala, so jih dajali še pisno.23 Že bežen pregled zapisnikov sej banskega sveta24 nam pokaže, da so v glavnem razpravljali o ukrepih za napredek gospodarstva, zlasti kmetijstva, in delovanju gozdarskih, poljedelskih, sadjarskih, vinogradniških, živinorejskih 18 1. 12. 1930 je bilo zaposlenih 238 banovinskih uslužbencev, všteti niso bili uslužbenci v bano- vinskih zavodih in podjetjih ter cestarji. SI AS 77, fasc. 1. 19 Službene novine kraljevine Jugoslavije, št. 261/CV, 7. 11. 1929, Zakon o izpremembah Zakona o banski upravi, 24. 3. 1930; Službene novine kraljevine Jugoslavije, št. 71/XXV, 28. 3. 1930; Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine, št. 45, 31. 3. 1930; Službene novine kra- ljevine Jugoslavije, št. 282/CXV, 1. 12. 1929; Službene novine kraljevine Jugoslavije, št. 36/XIII, 15. 2. 1930; Službeni list, št. 149/33, Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine, št. 43, 27. 3. 1930. 20 SI AS 77, 2,10 t. m., 16 (fasciklov) škatel. 21 Banovinski proračun so sprejemali za čas od 1. 4. tekočega leta do 31. 3. naslednjega leta. 22 Stiplovšek: Začetek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, str. 951. 23 Pisne predloge so imenovali resolucije in so kot priloge priložene k zapisnikom zasedanja s številko in datumom seje. 24 SI AS 77, t. e. 1–16. 223 Letnik 41 (2018), št. 1 gospodarstev, ustanov oziroma zavodov, o razvoju strokovnega šolstva v ome- njenih panogah, ustanavljanju in vzdrževanju bolnišnic, zdravstvenih in soci- alnih zavodov ter ustanov, o gradnji in vzdrževanju prometne infrastrukture, železnic in cest ter drugih pomembnih objektov v javni lasti (šol, hidrotehničnih naprav, elektrarn itd.), o razvoju strokovnega šolstva s področja trgovine, obrti in industrije. Zakonodaja je sicer predvidevala še kar nekaj posvetovalnih svetov. Po- leg banskega sveta naj bi kot posvetovalni organi delovali še: banovinski šolski odbor,25 banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole, banovinski odbor za javna dela,26 banovinski kmetijski svet, ki ni zaživel,27 in banski sanitetni svet za področje socialne politike in zdravstva. Banski sanitetni svet28 je bil sestavljen iz rednih članov, zdravnikov, in iz- rednih članov. Redni člani so bili deloma zaradi svojega položaja v najpomemb- nejših zdravstvenih institucijah (banski upravi, okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, higienskem zavodu in zdravniški zbornici), deloma pa jih je imenoval pristojni minister, ki je postavljal tudi izredne člane, in to po enega iz sanitetno- -tehniške, lekarniške, pravniške, socialnopolitične in veterinarske stroke. Ban- ski sanitetni svet je dajal banski upravi predloge in mnenja o vprašanjih naro- dnega zdravja in ureditvi zdravstvene službe in zdravstvenih ustanov. Banovinski proračuni Z banovinskimi subvencijami je bilo zgrajenih ali vzdrževanih več vo- dovodov in javnih stavb, zagotovljeno je bilo delovanje zdravstvenih zavodov, zdravilišč, bolnišnic, specialnih zdravstvenih zavodov, šol, počitniških domov za socialno ogroženo mladino in gledališča. Pridobljena so bila ugodna posojila za reševanje stanovanjske problematike. Banska uprava je ustanovila tudi t. i. be- dnostni sklad, ki je na javnih delih zaposloval brezposelne. Naslednja pomembna postavka v proračunu so bili izdatki za tekoče vzdr- ževanje bolnišnic in zdravstvene službe, saj so bile zdravstvene ustanove prena- trpane. Največ sredstev predlaganega proračuna je bilo namenjenih za socialo, v glavnem za banovinske zdravstvene in socialne zavode, saj je morala banovina zaradi padanja kupne moči prebivalstva poleg režijskih stroškov za poslopja in zdravstveno osebje kriti še oskrbovalne stroške bolnikov. Nekajkrat je banovin- ski proračun prek bolnišnic obremenjevala tudi država, ker ni redno poravnava- la stroškov zdravljenja svojih uslužbencev. Visoka postavka v proračunu je bila namenjena plačevanju obresti in glavnice banovinskih kreditov, ki jih je banovina najemala za gradnjo novih šol in bolnišnic. V proračunu sta bili upoštevani dve vrsti izdatkov: osebni in stvar- ni. Nekaj sredstev (21 %) je bilo predvidenih za plače banskih in banovinskih uslužbencev. To so bile plače banovinskega uradništva, torej splošne in strokov- ne administracije posameznih oddelkov in sreskih načelstev, cestnovzdrževalne službe, zdravstvene in živinorejske službe na podeželju, uslužbencev v strokov- nem šolstvu, banovinskih podjetij, zavodov in ustanov. Poročilo dr. Breclja o stanju zdravstveno-socialnih ustanov je zelo lep pregled zdravstva tistega časa in bi ga veljalo predstaviti v celoti. Dr. Brecelj je obiskal vsako ustanovo, se seznanil z njeno zgodovino, trenutnim stanjem in pripravil analizo. V kar nekaj primerih je probleme tudi finančno ovrednotil, 25 Stiplovšek: Samoupravne pristojnosti ljubljanske in mariborske oblastne skupščine (1927– 1929) ter posvetovalne funkcije banskega sveta Dravske banovine (1939–1941), str. 151. 26 Trstenjak: Uprava v Sloveniji, str. 114. 27 Stiplovšek: Samoupravne pristojnosti ljubljanske in mariborske oblastne skupščine (1927– 1929) ter posvetovalne funkcije banskega sveta Dravske banovine (1939–1941), str. 151. 28 Zakon o banski upravi, 2. poglavje, 45 člen. 224 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections predvidel roke, predlagal tehnično-organizacijske izboljšave in zahteve za spre- membe zdravstvene zakonodaje.29 S proračunskimi sredstvi Odseka za ljudsko zdravje so pokrivali stroške za sedem banovinskih bolnišnic, treh zdravilišč, dveh hiralnic (domov za reve- že), bolnišnično zdravljenje revežev, zdravljenje v občinskih bolnišnicah, zašči- to invalidov in zdravstveno preventivo.30 Druge državne socialne, bolniške in higienske ustanove so bile pod nadzorom banskih uprav. V Dravski banovini so k tem zavodom šteli Higienski zavod v Ljubljani, Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani z zavetišči za matere v Trbovljah in Hrastniku, šolsko polikliniko v Ljubljani, bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani in v Novem Celju, šolo za sestre pomočnice, šolo za babice v Ljubljani in zdravi- lišče v Topolšici. V zdravstveni kurativi so načrtovali širitev zdravstvenih ustanov in kre- pitev ljudskega zdravja. Z boljšo higieno in bivalnimi razmerami, zlasti na po- deželju, ter preskrbo z zdravo pitno vodo bi se dvignil tudi kulturni nivo in tako bi se znižali tudi stroški bolnišničnega zdravljenja. Zato je bilo v programu že pripravljenih kar 17 projektov za asanacije – gradnjo vodovodov, vodnjakov in kanalizacije.31 Če povzamem: »V bodočnosti se bo posebna pažnja posvetila mla- dinskemu skrbstvu in asanaciji podeželja.«32 Arhivsko gradivo uprave s področja zdravstva33 SI AS 74, Kraljevska banska uprava Dravske banovine (VI.), Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje34 Največ arhivskega gradiva, povezanega z zdravstvom, naj bi bilo v VI. od- delku, ki so ga sestavljali ali, kot bi takrat rekli, »tvorili«: Odsek za socialno po- litiko, Odsek za narodno zdravje, Invalidski odsek (ustanovljen leta 1940)35 in Odsek za evakuacijo in zaščito otrok (ustanovljen leta 1941).36 V ta oddelek so spadale vse zadeve, povezane z zdravstvom in socialno politiko: skrb za vojne invalide, sirote in reveže; dovoljevanje zaposlitve ino- zemskih delavcev in nameščencev v skladu z Zakonom o zaščiti delavcev in po določbah Pravilnika za zaposlovanje inozemskih delavcev; upravljanje ko- pališč in zdravilišč in izdajanje odločb o upravljanju, ki jih je do tedaj izdajal minister za socialno politiko in narodno zdravje, razen o oddajanju kopališč za komercialne namene; upravljanje in nadziranje bolnišnic, otroških in invalid- skih ustanov, babiških šol in humanitarnih ustanov; projektiranje, gradnja in razširjanje bolnišnic po mnenju banskega sanitetnega sveta in v mejah prora- čuna in odobrenih kreditov; predlogi za ustanavljanje novih bolnišnic in novih oddelkov z mnenjem banskega sanitetnega sveta; izvrševanje določb pravilnika št. 13.103/27 o bolnišnicah; upravljanje in odrejanje službe sreskim sanitetnim referentom; odločanje na drugi in zadnji stopnji o vseh kaznivih dejanjih na 29 Elaborat obsega 32 tipkanih strani povečanega formata A 4. 30 SI AS 77, fasc. 15, Zapisnik 1. seje XIII. zasedanja, 17. 2. 1941, Uvodni ekspoze bana dr. Marka Natlačena o banovinskem proračunu in drugih problemih banske uprave, str. 5–16. 31 SI AS 77, fasc. 15, Zapisnik 1. seje XIII. zasedanja, 17. 2. 1941, Uvodni ekspoze bana dr. Marka Natlačena o banovinskem proračunu in drugih problemih banske uprave, str. 17–19. 32 »Zasedanje banskega sveta, Iz poročila načelnika oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Kosija«, Slovenski narod, 21. 2 1941, št. 43, str. 2. 33 V tem poglavju so upoštevani uradni, objavljeni podatki, kot so navedeni v Vodniku po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1. 34 SI AS 74, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, 1929–1941, 23,00 t. m., 48 fasciklov, 45 škatel, 101 knjiga; povzeto: Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1., str. 446–447. 35 Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, XI, št. 18, 1. 3. 1940. 36 Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, XII, št. 15, 19. 2. 1941. 225 Letnik 41 (2018), št. 1 osnovi sanitetnega zakona in drugih sanitetno-policijskih predpisov;dovoljenja za opravljanje splošne zdravniške prakse po veljavnih predpisih z mnenji ban- skega sanitetnega sveta: • o obveznem praktičnem stažu zdravnikov in medicinskega osebja; • dovoljenja za opravljanje prostovoljne zdravniške službe v sanitetnih ustanovah; • dovoljenja za opravljanje dopolnilne službe z odločbo ministrstva;37 • dovoljevanje dentistične prakse z vnaprejšnjim mnenjem banskega sani- tetnega sveta; • dovoljevanje prakse nižjemu sanitetnemu osebju, kot so babice, maserji in podobni; • dovoljenja lekarnam s predhodnim mnenjem banskega sanitetnega sveta: • za prosto vodenje lekarn; • za podeljevanje lekarniških koncesij na osnovi razpisanih nateča- jev; • za odobritve o prodaji lekarn; • za odpiranje lekarn ali drogerij z vnaprejšnjim dovoljenjem za po- sest lekarn ali drogerij; • odobravanje uvoza in prodaje strupenih snovi in retaksacija lekar- niških računov za državne in samoupravne ustanove in urade; • odobritve pogodb in izbor občinskih zdravnikov in babic na podlagi raz- pisanega natečaja; • odrejanje komisije za pregledovanje slaboumnih in tudi pošiljanje teh v bolnišnice: • odobravanje in izvrševanje sanacij v okviru odobrenih kreditov: • banu so v banovini podrejeni vsi higienski zavodi in njim odrejene ustanove; ban opravlja higiensko službo prek higienskega zavoda po veljavnih predpisih. V Oddelku za socialno politiko in narodno zdravje so delovali tudi Inšpek- cija dela,38 Izseljeniški referat in Sklad za zidavo malih stanovanj. Arhivsko gra- divo tega oddelka je bilo po drugi svetovni vojni večinoma uničeno. Ohranjene so zadeve Izseljeniškega referata (statistike, podpore izseljencem, zaposlitve in izselitve v tujino, sezonski delavci), gradivo, ki se nanaša na upravo državnih bolnišnic (nadzorniška poročila, odobritve gradbenih načrtov, obratovalna do- voljenja in kolektivne pogodbe o minimalnih mezdah in delovnih razmerjih), ohranjenih pa je še nekaj prošenj in odobritev posojil Sklada za zidavo malih stanovanj.39 V resor Oddelka za socialno politiko in narodno zdravje so torej spadale tudi banovinske bolnišnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Novem mestu, na Ptuju, hiralnice (dom počitka) v Vojniku, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer so ga ravno gradili, in Zdravilišče za pljučne bolezni na Golniku. Poleg skrbi za ustanove je zagotavljal finančna sredstva za izboljšanje splošne zdravstvene situacije, za kar so poskrbeli s finančnimi vložki pri gradnji vodo- vodov, higienskih stranišč in ponekod tudi ljudskih kopališč.40 37 San. br. 45.2000 z dne 24. 9. 1929. 38 Kar je ohranjenega gradiva, se nahaja v fondu SI AS 1648, Inšpekcija dela v Ljubljani, 1904– 1942; skupaj z Obrtnim nadzorništvom za Kranjsko, 1883–1918, Obrtnim nadzorništvom v Ljubljani, 1919–1921, Oblastno inšpekcijo dela v Ljubljani, 1922–1929, Kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, Oddelkom za socialno politiko in narodno zdravje in Inšpekcijo dela za Ljubljansko pokrajino, 1941–1943. 39 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1, str. 446–447. 40 SI AS 77, fasc. 10, Zapisnik 1. seje VII. zasedanja, 17. 2. 1936, Uvodni ekspoze bana dr. Marka Natlačena o banovinskem proračunu in splošnih razmerah v banovini, str. 9. 226 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections SI AS 67, Kraljevska banska uprava Dravske banovine (I.), Obči (Splošni) oddelek41 Splošni ali Obči oddelek je opravljal posle – zadeve, ki mu jih je odredil ban.42 Njegov delokrog je zajemal: Tajništvo, Personalni odsek, ki je vodil vse personalne zadeve vseh banskih in banovinskih uslužbencev, Glavno pisarno in ekonomat ter Uredništvo Službenega lista Kraljevske banske uprave Dravske banovine. Splošni oddelek je vodil vse tehnično in ekonomsko poslovanje banske uprave v glavni pisarni, ki je imela ekonomat za vse oddelke in vse ustanove banske uprave. Vodila je tudi vložni zapisnik in register posameznih oddelkov. V splošnem oddelku je deloval še poseben referat za izrabo vodnih sil in elek- trifikacijo.43 Splošni oddelek je opravljal dela v zvezi s personalnimi zadevami bano- vinskih in državnih uslužbencev, kot so napredovanja, upokojitve, strokovne kvalifikacije, kar je razvidno iz t. i. Uslužbenskih listov oz. Službeničkih listov in Personalnih map zdravnikov, kjer so pogosto hranjene kopije rojstnega lista, na- predovanj, specializacij, podatki o dopustu ali upokojitvah, delu zdravnikov kot honorarnih uslužbencev Kraljevske banske uprave Dravske banovine, z nave- deno ceno, za koliko so ta dela opravljali (kako že danes temu rečemo?) do pri- tožb oz. njihovih zavrnitev Državnega sveta glede uvrstitve v plačilne uradniške, zdravniške razrede in posledično višje plače,44 disciplinski postopki, službena potovanja, potovanja uradnih oseb, navodila o poslovanju, prošnje za sprejem v službo, nastavitve, podpore društvom, združenjem, dela v zvezi z državnimi in cerkvenimi prazniki, prispevkih za elementarne nesreče, orožniških pokoj- ninah. Vodil je tudi personalne mape državnih in banovinskih uslužbencev, evi- denco uslužbencev politične uprave in policije ter nadziral poslovanje sreskih načelstev, srezov in banskih oddelkov. Posvečal se je decentralizaciji državne uprave, obvezni telesni vzgoji in tehničnemu napredku v banovini s poudarkom na izrabi vodne sile in elektrifikaciji.45 SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine (II.), Upravni od- delek46 Upravni oddelek (II.) je bil razdeljen na: Splošni (Splošno) upravni odsek, Odsek za javno varnost in Odsek za samouprave. Drugi upravni oddelek Kraljevske banske uprave Dravske banovine je opravljal vse posle resornega ministra za notranje zadeve, ki so po Zakonu o notranji upravi spadali v banovo pristojnost. Ukvarjal se je z davčnimi, civilnimi sodnimi in gospodarskimi zadevami, spremembami krajevnih imen, občinskih meja, občinskimi uslužbenci in odborniki, domovinstvom, financami in imovino, lastnino občin, šolskimi odbori, ubožnimi skladi, državljanstvom, personalnimi zadevami policijskih uslužbencev, nesrečami in samomori, tujimi državljani, iz- seljenci, povratniki, orožnimi listi, javnimi prireditvami, prestopki, zasledova- njem oseb, izpuščenimi zaporniki, registracijo motornih vozil, repatriacijami, tatvinami, ropi, službenimi razmerji žandarjev, nadzorovanjem dnevnega tiska 41 SI AS 67, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Obči (Splošni) oddelek, 1919–1941 (dalje: SI AS 67), 87,00 t. m., 787 fasciklov, 39 knjig; povzeto: Vodnik po fondih in zbirkah Arhi- va Republike Slovenije, 1., str. 438–439. 42 Poslovnik za obča upravna oblastva, izdalo ministrstvo notranjih poslov, natisnila tiskarna Merkur, Ljubljana s. d. (1931). 43 Steska: Organizacija državne uprave, str. 67. 44 SI AS 67, reg. fasc. XVI. 45 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1., str. 438. 46 SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, od 19. stol. do leta 1941, 330,00 t. m., 2831 fasciklov, 116 knjig; povzeto: Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Re- publike Slovenije, 1., str. 439–440. 227 Letnik 41 (2018), št. 1 in registracijo društev. Njegovo področje so bile tudi zdravstvene zadeve (zdra- vstveni delavci, babice, lekarne, cepljenja, epidemije, sprejemi v bolnišnice, do- movi za ostarele). SI AS 76, Kraljevska banska uprava Dravske banovine (VIII.), Oddelek za trgovino, obrt in industrijo47 Ta oddelek je imel dva odseka: Odsek za trgovino, obrt in industrijo in Odsek za rudarstvo. V njegov resor je sodilo: • nadzorstvo nad zadužbinami, zakladi, fundacijami, raznimi zbornicami, skladi, ustanovami, družbami in ustanovami, nadzor nad strokovnim šolstvom, ustanovami za zavarovanje rudarskega osebja in bratovskimi skladnicami, katerih interesi niso segali čez meje banovine in razpolaga- nje z njimi, vodenje posebne zdravstvene službe, inšpekcije rudarskega poslovanja in zaščita rudarskega osebja pri vseh nahajališčih, rudnikih in topilnicah, podeljevanje in podaljševanje vseh vrst rudarskih pravic in koncesij, izdajanje diplom, vodenje rudarskega katastra, pobiranje ru- darskih pristojbin, izdajanje rudarsko-policijskih naredb in opravljanje policijske službe v rudnikih, potrjevanje rudarskih obratov in naprav, nadzor nad ustanovami za varovanje rudarskega osebja, zdravstvena in inšpekcijska služba, nastavitve osebja, potrjevanje kolektivnih pogodb, izrekanje kazni, odvzem koncesij, rudarska in topilniška statistika in vse preostale zadeve glede rudarskega zakona, Zakona o zaščiti delavcev ter nižjega rudarskega pouka.48 SI AS 73, Kraljevska banska uprava Dravske banovine (V.), Tehnični od- delek49 Peti oddelek se je delil na tri odseke: Odsek za mostove in železnice, Od- sek za hidrotehnična dela in Odsek za arhitektonske in elektrostrojne posle. V Tehnični oddelek so spadale naslednje zadeve: • projektiranje, gradnja in vzdrževanje vseh državnih cest in mostov v ba- novini, skupaj s cestami in mostovi dotedanjih oblastnih samouprav in nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih cest in mostov; • projektiranje, gradnja in vzdrževanje državnih zgradb in drugih arhitek- tonskih objektov v banovini, zgradb in drugih arhitektonskih objektov do- tedanjih oblastnih samouprav in nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih zgradb, namenjenih javni uporabi, izdajanje vseh odločb po veljavnih gradbenih predpisih, urejanje vodnih tokov, ka- nalizacije in oskrbovanja z vodo, izkoriščanje vodne sile in dajanje konce- sij za izkoriščanje le-te po veljavnih zakonskih predpisih, melioracije in vse zadeve glede vodnih zadrug in meteorologije, vse zadeve po Zakonu o državnih in samoupravnih cestah in po uredbah, izdanih na podlagi teh zakonov, ki so jih opravljale dotedanje ustanove zunanje tehnične službe ministrstva za gradnje, sodelovanje pri urejanju javnega avtomobilskega prometa. V Tehničnem oddelku so se torej ukvarjali z okrožnicami, navodili, pre- dlogi za banski in državni proračun, imeli so svoje Banovinsko gradbeno podje- 47 SI AS 76, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, od 19. stol. do leta 1941, 82,50 t. m., 995 fasciklov, 25 škatel, 49 knjig; povzeto: Vodnik po fon- dih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1., str. 441–442. 48 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije 1, str. 441. 49 SI AS 73, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Tehnični oddelek, 1919–1941, 55,00 t. m., 483 fasciklov, 20 knjig; povzeto: Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, 1., str. 445–446. 228 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections tje, upravno komisijo tehnično-visokošolskih fondov, gradbeno dokumentacijo državnih zgradb, kot so: bolnišnice, zdravstveni in socialni zavodi, zdravilišča, sodišča, kaznilnice, carinarnice, razne šole, učiteljišča, Univerza v Ljubljani, Na- rodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Moderna galerija, Zavod za stroj- ništvo, preostali zavodi, mladinski domovi, pošte, hranilnice, vojašnice itd. Ukvarjali so se z regulacijo vode, vodovodi, elektrarnami in elektrifikacijo, do- deljevanjem koncesij gradbenim podjetjem, turističnimi objekti (kopališča in hoteli), gradbenimi dovoljenji za regulacije naselij in delno še z nekaterimi ru- dniki (Kočevje, Velenje, Zabukovica, Šentjanž in Trbovlje).50 ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI AS 67, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Splošni oddelek, 1929– 1941, 84,30 t. m., 787 fasciklov, 43 knjig, delovodniki in indeksi 1929–1941. Re- gistraturni fascikel XVI, personalne mape banskih in banovinskih uslužbencev. • SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, od 19. stol. do leta 1941, 330,00 t. m., 2831 fasciklov, 116 knjig, delovodniki in indeksi 1929–1941. • SI AS 73, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Tehnični oddelek, 1929– 1945, 54,00 t. m., 483 fasciklov, 20 knjig, delovodniki in indeksi 1931–1942, arhi- vski popis. • SI AS 74, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, (VI.) Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, 1929–1942, 21,20 t. m., 48 fasciklov, 45 škatel, 105 knjig, delovodniki in indeksi 1929–1942. • SI AS 76, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, (VIII.) Oddelek za trgovi- no, obrt in industrijo, od 19. stol. do leta 1941, 81,70 t. m., 506 fasciklov, 176 ška- tel, 49 knjig, delovodniki in indeksi 1929–1939, 749, arhivski inventar Referata za turizem. • SI AS 77, Banski svet Dravske banovine, 1930–1941, 2,10 t. m., 16 (fasciklov) škatel, arhivski inventar 1980. • SI AS 200, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Tehnični oddelek, 1941–1945, 0,80 t. m., 7 škatel, 1 knjiga, arhivski popis. • SI AS 1068, Zbirka načrtov, Serija 12 – Socialne in zdravstvene ustanove, 348 t. e., arhivski popis. • SI AS 1648, Inšpekcija dela v Ljubljani, 1904–1942, 0,80 t. m., 5 škatel, arhivski popis. AJ – Arhiv Jugoslavije • AJ 14 – Ministarstvo unutrašnjih poslova Kraljevine Jugoslavije, 1918–1941, 258 fasciklov, 138 knjig, 6 kartotek, 34,00 t. m. • AJ 39 – Ministarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja Kraljevine Jugoslavije, 1918–1941, 9 fasciklov, 86 knjig, 6,10 t. m. VA – Ministarstvo odbrane Republike Srbije, Sektor za politiku odbrane, Vojni arhiv • Vojska Kraljevine Jugoslavije, od 1921. do 1941. godine. 50 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije 1, str. 445–446. VIRI IN LITERATURA 229 Letnik 41 (2018), št. 1 ČASNIŠKI VIRI Slovenec, 1935. Slovenski narod, 1941. LITERATURA Arhivski fondovi i zbirke u SFRJ, SR Slovenija. Beograd: Savez arhivskih radnika Jugoslavije, 1984. Dolžan, Janko: »Razvoj zdravstvene zakonodaje«, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 489–490. Kološa, Vladimir: Banski svet Dravske banovine 1931–1941. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1980. Meršol, Valentin: Bolnišnice v Sloveniji. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajse- tletnici Kraljevine Jugoslavije (ur. Avsenek, Ivan), Ljubljana: Jubilej 1939, str. 490–506. Pirc, Ivo, Zdravstveno stanje in demografski podatki. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije (ur. Avsenek, Ivan), Ljubljana: Jubilej 1939, str. 483–489. Popis gradiva Arhiva Jugoslavije, Arhiv Jugoslavije, Beograd 2004. Pregled fondova i zbirki Arhiva Jugoslavije, stanje na dan 31. mart 1993. godine, Beograd: Arhiv Jugoslavije, 1993. Splošni pregled dravske banovine, Ljubljana: Kraljevska banska uprava dravske banovine, 1939. Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS, Ljubljana: Državni arhiv LRS, 1960. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije (ur. Avsenek, Ivan), Ljubljana: Jubilej, 1939. Steska, Henrik: Organizacija državne uprave, Ljubljana: Akademska založba, 1937. Stiplovšek, Miroslav: Začetek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931. Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana, Založba ZRC SAZU, 2001, str. 951–966. Šmid, Gašper: Uprava Dravske banovine 1929–1941. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003. Trstenjak, Dragotin: Uprava v Sloveniji. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajse- tletnici Kraljevine Jugoslavije (ur. Avsenek, Ivan), Ljubljana: Jubilej 1939, str. 109–129. Vodič za korisnike arhivske građe. Beograd: Arhiv Jugoslavije, 1985. Vodič kroz fondove Kraljevine Jugoslavije. Beograd: Arhiv Jugoslavije, 2000. Vodič kroz zbirke. Beograd: Arhiv Jugoslavije, 2007. Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana: Društvo arhivarjev Slovenije, 1965. Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, I–III. Ljubljana: Arhiv Re- publike Slovenije, 1999. Stiplovšek, Miroslav: Samoupravne pristojnosti ljubljanske in mariborske obla- stne skupščine (1927–1929) ter posvetovalne funkcije banskega sveta Dravske banovi- ne (1939–1941). Arhivi 25 (2002), št. 2, Žontarjev zbornik, str. 145–155. PRAVNI PREDPISI Poslovnik za obča upravna oblastva, izdalo ministrstvo notranjih poslov, natisnila tiskarna Merkur, Ljubljana s. d. (1931). Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, Delniška tiskarna Lju- bljana, 1940–1941. Službene novine kraljevine Jugoslavije, Ljubljana, 1929–1930. Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine, Delniška tiskarna, Ljublja- na, 1930. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Delniška tiskarna, Ljubljana, 1929. 230 Gašper Šmid: Zdravstvo med svetovnima vojnama v arhivskem gradivu Dravske banovine, str. 217–231 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections HEALTH CARE DURING THE INTER-WAR PERIOD IN ARCHIVAL RECORDS OF DRAVA BANOVINA Where can we expect data related to health care during both world wars and how do we find it We would expect that most data from health section for the given period would be in the archival material of the Royal Ban's adminis- tration of Drava Banovina which represented royal authority in Yugoslav part of Slovenian territory. Personal folders of employees of ban and banovina are preserved in the registry folder XVI (SI AS 67) which are strictly alphabetically listed. They con- tain employment record book (Uslužbenski list) and additional personal folders where copies of birth certificates, educational certificates, certificates for fur- ther education, promotions, specialization etc. can be found: i.e. leave in 1942; Italian occupational authorities, without income reimbursement; data on doc- tors as part-time employees of ban's administration with the stated price on their performance on certain administrative tasks, on doctors' work in state hospitals, their functions, their classifications in official – medical pay grades, appeals against such processes, and their resignations. Registry folder XVII (SI AS 68) contains matters related to health care and data on medical personnel, midwives, pharmacies, inoculations, epidemics, and admittances to hospitals and poorhouses. We should expect to find most material in the legacy of Depart- ment of social politics and national health (SI AS 74) which was responsible for the disabled and the poor, for work permits, supervising administration of state health resorts, swimming pools, hospitals, children's institutions, establishment and construction of hospitals, medical practices, pharmacy concessions, and hy- giene services. Emigration section, work inspection, and treasury for building small housing were operating within the department. The material of fond was mostly destroyed after the war, only the material of emigration section, some fragments of the material of work inspection and some material which concerns hospital administration and treasury for building small housing is preserved. Among statistics and tourist propaganda, the material of tourism section (SI AS 76) also contains regulations governing the area of hygiene. A special health care service, inspection of mining operation for the protection of mining staff at all mining sites, mines, and smelting plants were managed in its mining sec- tion. Reports and analyses relevant for banovina and state budget composition can be found in the material of Ban's Council (SI AS 77), in minutes of meetings in which they are included; financially evaluated elaborates, reports and budg- ets for state hospitals, health care and social institutions in Drava Banovina are usually enclosed with the minutes. Plans for some hospitals, social institutions, health resorts, holiday houses are in the material of Technical Department of ban administration (SI AS 73, SI AS 200) and in the general collection of plans. Searching the data in material of Drava Banovina can be facilitated by the use of office registers. Firstly, we can use the index and search by keywords, classifica- tion – descriptor; by specific person, place, activity, event etc. so that we get the file number to find an entry for the same timeline in the work register showing the subject of the matter, to whom and when it was sent for resolving, and when and where it was filed. Then we inspect the records stored in folder signature: department, registry folder, section, referat, year, and number of files to-from. It needs to be emphasized that, due to then centralized administration of the Kingdom of Yugoslavia, only 5-10% of the archival material of Drava Banovina is preserved in administration fonds. Only the material needed for current busi- ness, for issuing various permits, for repeated procedures, for fees, registration, for covering financial obligations, investigations, misdemeanours, sanctions etc. SUMMARY 231 Letnik 41 (2018), št. 1 is preserved. If procedures were successfully resolved, only the entries in office registers that show data only on actors, that something was happening and was successfully resolved, are usually available.