188 I
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
ZAPISKI IN GRADIVO
TRIJE SLOVENSKI TEKSTI V HIŠNEM ARHIVU KROGARJA IZ OPAL NAD ŽIRMI
VINKO DEMŠAR
Pomladi 1977 je Loški muzej pri zbiranju raz-
novrstnih muzealij dobil na vpogled in v prevajanje
čez sto raznovrstnih pravnih spisov hišnega arhiva
Mlakarjevih, vulgo Krogar iz Opal 11 nad Žirmi. O
teh sem že pisal v Loških razgledih J O vsebini tega
arhiva bi bilo moč pisati z različnih vidikov. Tu želim
predvsem opozoriti na slovensko prisego iz leta 1798,
prepis dela Svetega pisma (pasijon) Jakoba Bogataja-
-Krogarja iz leta 1839 in listič s podatki o vremenu ter
svetopisemskim naukom iz okoli leta 1840.
PRISEGA IZ LETA 1798
Sestavni del nemškega zaprisežnega zapisnika (/«-
ramenisprotokol) je slovenska prisega Maruše Jereb,
poročene Bogataj, iz Opal 7 nad Žirmi. S to prisego
je hotela, če se držim formulacije dokumenta, posta-
viti pravno zadevo zaradi dolga, ki ga ji je po njenem
mnenju dolgoval Urban Sedej ali Kavčič, v povpre-
jšnje stanje zaradi pretečenega roka (wegen einer Re-
stitution). S svojim možem Urbanom je 30. marca
1798 prisegla pred loškim sodnikom (Justitiar) An-
drejem Alojzijem Prešernom.
Izpostavljenost žene Maruše ne bi bila razumljiva,
če ne bi vedeli, da je bila edinka in edina dedinja Ur-
bana in Urše Jereb na Opalah, pri Krogarju (lahko je
bil rojen še kdo drug, a iz spisov to ni razvidno). Oče
Urban je umrl 28. maja 1753 star 35 let. Vdova Urša
se je ponovno omožila z Blažem Bogatajem. V tem
zakonu se jima je rodil sin Tomaž. Okoli sedemdese-
tih let 18. stoletja se je Maruša poročila in iz doku-
mentov je razvidno, da so bili iz tega zakona rojeni
trije otroci: najstarejši Luka, rojen leta 1779, nato pa
še Nikolaj in hči Maruša.
Tekst pred samo prisego pravi, da se Maruša Jereb
sklicuje na dokaze, podane že 22. marca 1798. in da
je tu prisegla skupaj s svojim možem po predloženem
zaprisežnem obrazcu (... ihr aufgetragenen Eid nach
folgender Eidesformel ablegen). Prisoten je bil še pi-
sar Andrej Kalian, ki je namesto njiju podpisal prise-
go. Iz uvodnega teksta spoznamo, da so imeli na so-
dišču že pripravljene slovenske prisege v obliki obraz-
ca. Znano je, da so imeli na večjih sodiščih posebne
zaprisežne knjige {luramentsbuch), ki so imele
prisežne formularje za razne stanove in poklice v raz-
nih jezikih. To poznamo tudi iz poslovanja ljubljan-
skega magistrata. Prav zaradi obrazca lahko sklepa-
mo, da je ta zapis slovenske prisege starejši kot šele iz
leta 1798.
Prisega je zanimiva z več vidikov. Jezikoslovci naj
jo obdelajo po svoje. Tudi s pravnega vidika jo je
težko interpretirati. Na vsak način se pri tej prisegi že
pozna razvoj pismenosti, ker naj bi jo zakonca na
koncu podpisala. Verjetno — poznam premalo pri-
seg, da bi lahko postavil trditev — da priseg pred tem
časom niso podpisovali, da je zadoščal določen obred
brez podpisovanja. Menim pa, da je tako.
Druga zanimivost je v tem, da je na prvem mestu
poudarjena žena. Vzrok temu je pojasnjen že spre-
daj. Zanimivo je tudi to, da je to skupna in hkratna
prisega za dve osebi, za ženo in moža. Mogoče bodo
drugi dokazaU, da je bilo to običajno. Težko si je
predstavljati, da dva v tej obliki hkrati prisegata. Lo-
gično je tudi zaradi tega, ker sta bila Maruša in njen
bodoči mož še otroka in slednji še ni bil pri Krogarju.
Njen oče je takrat posodil 70 ogrskih dukatov. Ne
vem, kakšen je bil običaj drugod, v našem primeru je
vredno povedati, da je prisega sestavni del zapisnika
in ni prevedena v nemščino. Pisar in sodnik v Škofji
Loki sta znala slovensko. Mimogrede naj bo še ome-
njeno, da je prisega idrijskega sodišča iz leta 1831,
napisana v nemškem jeziku, v arhivu Krogarjevih. Po
končanih Napoleonovih vojnah so namreč Opale so-
dile pod idrijsko sodišče.
Omenim naj še zmoto v štetju let. Krogarja tu pri-
segata, da je posodil oče Urban Jereb denar tri leta
pred smrtjo. To pomeni leta 1749 ali 1750 (umrl je 28.
maja 1753). V nadaljevanju teksta v nemščini zahte-
vata vrnitev denarja in obresti za 23 let. Če vzamemo
kot začetek sklopa tega tožarjenja leto 1795, bi Ur-
ban Jereb posodil denar leta 1752. Če pa od leta zapi-
sa te prisege odštejemo 23 let, dobimo leto 1754 ozi-
roma 1755! Očitno so že pomešali čas dogajanj.
lest Maruscha Jereb, jenu jest Urban Wogathey \
perschema Bugu ujiga mogozhnimu ena zhista, jenu i
ref hnizh = na peri ega, de J ma mi shele polete toshbi ;
od 1'^: Aug. 795. leta, po lete Verfaring (de)^ od 25.
Aug. 795, po letem Urthelm od 23.'^" Aug. 796. jenu
po letem Urthelm od 19. Juny 797. lete dne Prizhe Jo-
anna Jereba, jenu Ursula Wogathay naidli, jenu de
m(ip pred ta toshba od 1 Aug. 795. pred ta Verfarin-
ga od 25.'^" Aug. 795 pred letem dnech Urthelnach
od 23 Aug. 796. jenu od 19. Juny 797. sa lete Prizhe
nishma vedli, da lete prizhnati mogli, de je moj Maru-
scha Jerebu Votsha Urban Jereb Votschetu tega Su-
pernka Groga Kautschitschu 3 leta pred negava \
Shmertja 70. Statu perke 4 od stu zhimsha gothov po- ;
sodu*, koker guishnu nem Bug pomagei, amen
Maruscha Jereb
Urban Wogathay beid durch mich
Andreas Kalian m: p: unterschrieben !
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
189
PREPIS PASIJONA IZ LETA 1839
Kot drugi slovenski tekst naj omenim v zvezek ve- i
zanih 10 listov velikosti 20 x 24,5 cm. Listi niso folii- '
rani. Spredaj manjka več listov, ohranjeni del pa je
celota. Pisec se je podpisal in pripisal letnico: »1839 j
Jakob Bogathaj«.
Gre za tako imenovano evangeljsko harmonijo,' v
kateri je kombinacija evangelijev. Iz spodaj objavlje-
nega teksta je razvidno, da gre za pasjon (trpljenje) v
začetku iz Lukovega, nato Janezovega in konec iz
Matejevega evangelija. Mogoče je vmes tudi kaj iz
Marka, tega nisem podrobneje raziskoval. Prav tako '\
ni še ugotovljeno iz katere predloge je prepisovalec :
Bogataj prepisoval. Jezikovno je tekst zelo blizu.
Japljevemu prevodu Svetega pisma novega testamen-
ta (1784). Podrobnejša anahza besed bo tudi pokaza-^
la, koliko je prepisovalec prilagajal besede (spremin-
jal) rovtarski govorici, ki jo ima žirovski svet. Že
bežen pregled da slutiti, da je to počel.
Začetek rokopisa (Lk 22, 6—)
inu on je njim be fedo dau inu je ji) kau perlosh-
nof t de bi ga njim bres hrupa isdau pri/shou je pak
dan opre) nih kruhou ob katerim )e je moglu veliko-
nozhnu Jagne saklati inu Jogri...
Srednji del (Jn 18, 33—)
Si ti Kral zhes Jude Jesus je odgovoriu Govori) h tu
lam od tebe ali )o tebi drugi odmenepovidali. Pila-
tush je odgovo = riu Sim je 11 en Jud Tvoj narod inu
vik/hi farji /o te= be meni zhes dali Kaj i iti fturiu
Jesus je odgovoriu Mo = je krajle) tvu ni od tiga ) veta
aku bi maje krale) tvu od tiga ) vejta bilu bi )e moji
) lushabniki ja bojvali de bi je 11 Judam ne biu isdan
sdajpak moje krale)tvu niod tod ...
Konec rokopisa (Mt 27, 64—66)
Zhes tri dni bom je) t gori u)tau Ukashi tedaj de )e
grob obvarje do tretjiga dne de kje nje = govi Jogri ne
pridejo inu ga neukradejo inu ne praujo lud) tvu On
je od mertuih u/tou inu de ne bo po) ledna smota hu-
jfhi kakor perva Pilatush pak je djau njim Vi imate
varihe pojdite obvarvajte kakor vi)te Oni pak lo
prozh Ihli lo grob obdali s varihi inu fa kamen sa
pezhatili 1893 Jakob Bogathaj
VREME OKOLI LETA 1840
Ohranjen je tudi listič, popisan na obeh straneh.
Za 13 dni zapored piše, kakšno je bilo vreme. Ker je
pisava tega lističa in zvezka o Kristusovem trpljenju
ista in ker na eni strani lističa piše Wogathaj is Opale,
na drugi pa Jakob, je sigurno, da je tudi ta listič iz
druge četrtine 19. stoletja.
ta 1 dan vetar desh
ta 2 dan vetar jen ja) no
ta 3 dan lever jen ja) no
ta 4 dan vetar jen desh
Zapis vremena o. 1840 (hiäni arhiv Krogarja)
ta 5 dan borja jen ja I no
ta 6 dan je mogla ) tala jen )ever
ta 7 dan borja jen segre^
8 dan borja in magia) tala
9 dan vetar in oblazhno desh
10 dan vetar in popoldne oblazhno
vetar in oblazhno
Na drugi strani je napisana z zelo lepo pisavo sveto-
pisemska misel (2 Kor 5, 10):
Vfi moremo rasodeti biti pred, itolam Iodnim Krif-
tu lovim de Ilehern prejme potem koker je v tvojim
la)tenim teletu dobro al hudo Itoril
OPOMBE
1. Vinko Demšar: Krogarjeva domačija v Opalah, Loški
razgledi 33, Škofja Loka 1986, str. 75—84. — 2. Beseda
»de« je v originalu prečrtana. Videti je, da je pričel latinsko,
pa se je premislil in zapisal slovensko »od«. — 3. Manjka
črka »i«, ker je na tem mestu papir uničen. — 4. Med »d« in
»u« je packa črnila v velikosti male črke. Videti je, da v tej
besedi ne manjka nobena črka, zato ne puščam praznega
prostora. — 5. Zahvaljujem se dr. Francu Rozmanu, prof.
Teološke fakultete v Ljubljani za pomoč pri identifikaciji
teksta. — 6. Beseda »segre« je zelo slabo berljiva. Čitlji-
vejše črke so le »5« na začetku in »re« na koncu besede.
Vmes so lahko dve ali tri črke; mogoče »eej«. —
190 i
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
Nekaj literature o slovenskih prisegah:
P. Ribnikar: Slovenske podložniške prisege partimonialne-
ga sodišča Bled, Lj. 1976, 102. str. — V. Oblak: Trije slo-
venski rokopisi iz prve polovice XVII. stoletja, Letopis MS,
Ljubljana 1887, str. 259—315. — V. Pregelj: Dve slovenski
prisegi iz leta 1715, Časopis za zgodovino in narodopisje II
(1905), str. 82. — F. Kotnik: Dvoje slovenskih fevdnih pri-
seg, Časopis z zgodovino in narodopisje X (1913) str.
26—35. — Slovenščina v dokumentih skozi stoletja: Razsta-
va ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije,
Ljubljana 1971. — Iz roda v rod: Pričevanja o slovenskem
jeziku. Razstava Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1982,
str. 79.