.KOMUNA V ŠTEVILKAH _
ŠOLSKI PROSTOR V MESTIH
(mJ na enega učenca)
Med vojno je bila že tako šibka materialna osnova našega Solstva mocuo pošKo-flovana. Glede na tako stanje šolskega prostora so bili po osvoboditvi storjeni ukrepi za naglo graditev .šol. Tako smo ilo 1. 1941! obnovili večino šolsklh proslopij. a v razdobju 1. 1946—1951 smo postavili 2518 novili šol. Od 1. 1952 do 1955 se je to število povečaio še za več kakor 1500 novih šolskih poslopij. Kljub temn pa s.o naše potrebe po novlh šolah   in  šolskem   prostoru  velike.
V 1. 195S sta Stalna ko-nferenca mest in Zvezni zavod za gospodarsko planiranje ijrvedla anketo o šolskem prostoru, poslopij in opremi šol po mestnih krajita. Pddatki, ki Jih navajamo v grafikonu, so del ankete opravljene po osnovnih šolah. osemlelkah, gimnaziiali in srednjih šolah (strokovne, specialne, umetniške, šole za odra-sle itd.t giede šolskega prostora (učilnic).
Povprečna povtšina utilnic, ki odpade na 1 učenca, In je potrebna za normalni razvoj pouka, bl morala po nornii znašati 2 m? ali pa za minimalne potrtbe 1,5 m-. Povprečna povrSina učilnic pa je prl absolutni večini anketiranih mestnih krajev znatno pod tem minlmumom. Splošno povpreiSje za vso državo Je v 1. 1956 znašalo 8,91 m?' na enega  učenca.
Ce obremenjenost So*skega prostora pogledamo po ljudskih repuhlikah (auketa obsega vse mestne kraje), tedaj vtdimo, da znaša povprečna površina od 0.82 ms v Bo>;ni in Hercegovml do 1,12 m? v Sioveniji. Znotraj tega razpona 1e imela Hrvatska e.94 m?, Crna gora 0,89, Srbi.ia 0,89 in Makedonija 0,84 m-". Odstotek zadovoljitve piotreb po rainl-malnem šolskem prostoru na enega učenca (1,5 m') je torcj precei nizcK in znaSa v povpredhi   za   državo   le  61   odstotk*v  i»rme.
Takšno stanje 5olskcga piostora ie pripelialo do tega, da delu'p v vnestih \n indn-striiskih krailh veliko 5ol v dveh, treh ali ve« lzmenah. V teh ««iah ni niti Casa, da bl ufilnlce pripravili za naslednjo Izmeno, s čimer se še foolj slabšaio učne in higlenske razmere. Razen tega je pamanjkanje šolsklh poslopl) (2277 anketim,nih 5ol 1e nastanjenih v 1829 poslopiih) pripelialo do tega, da deiute v precejšnjem števil« Solskih poslopi.1 vef kakor ena 5ola, in to šole raznih vrst, r. učenei razne starostf. kar mofiM otežkofa poufc tn moti vzeojno delo. V vseh Solskih pw;Iopiih v mestnih krajih namreč sam.o v 68.1 odstotka primerov deluje tx> t šola, medtem i<o v 21.5 odstotka delnjeta po dve 5oli. v 6,8 <Kl<rtotka  po tri  in  v 3,6 odstfrtka, po štirt  In  ve?  %o\.
Omenjena anketa Pibve tudi to, da so znatno Stevilo šolskih nos'opii v !. 19*1; uporabliali tudi za ne^olske namene. TaKo je bilo 5T,8 mjs+otka poslopli uoorablienih ¦^arao 7.a šole, a 18,8 odstntka ita kulturne aclavnosti. n,5 odstotk^ 71 stanovaniske namene. 2.7 odstotka za administrativnp ustanove, 2,1 za boln^nice, 0.9 za gospodarske namene In   6.5   za   druge   nešolske   name-ne.
Resoiuci.ia zvezne Hndske sknpSMtip o perspektVvnero razvoju o=ehn<> in splošnp TOtrošnie doloda, da 1c trpba z Investiciiami zac;otnMti opremo 'n nov Sotski onostor, ki bo zadostoval za zartovoIHtpv SoKkih potreb v sVladn s povp^anjem skunriesa Stevlli nSencev. enako na tudl ortnravo tret.fp in fetrte W,meme m> !<»lah. Rosoluc"! oondari"". >»a *>o pospbna poaornost posve^ena reSevan.iu probipma 5ol«':P?a pro?tora pri stroKovniii Solah.
Razen podatkov za mesta, kl JiB nava.Ia s;rafikon., iHiJavli.imo šp n<v!«kp 0 povrSinl SolskPga pnostora na  enesa u"enca v nekamih  mpstiti. W so inrta^trfisk) kraii:
T^eskovac «-76. Ni5 0.74, Stnederevo 0 74. Slavon«VI T?rt>d n.78. ragreb 9.74, 5fsak 0.71. AidovSJina 0 77 i>?ii? 0,7B. Tnzla 0,8«. Saraievo 0,77. T^nkova" «.«5, Kakani 0.64. Br?Vo 0.57, Skoplje 0.78, Tetovo 0.78, Prflep 0,69, Kmnanovo «,S8, Kmševo »,54, Bar 0,63, NtkSl* 0,58   ltd.