Osnovni problemi in zahteve žole in užiteljstva Vzdrževanje šol, učiteljska stalnost in šolsko nadzorstvo so najaktualnejši problemi osnovnega šolstva. — Hiperprodukcija učiteljstva? Tov. Damnjan Rašič, predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, je podal »Glasniku«, informativnemu, socialno kulturnemu in gospodarskemu listu, ki izhaja v Nišu, posebno izjavo, ki so ji v Iistu napisali tudi uvod. Za izobrazbo naroda je osn. šola najvažnejša ustanova. Prosvetljenost vsakega naroda se cenii po šolah in pismenosti. Osnovne šole so po scdanji svoji formaciji predpogoj za prosvetno dviganje naroda. Od njihove kvalitete in vcličine je odvisna tudi naša narodna bodočnost v prosvetnem in socialno-kulturnem pogledu. V današnjem času bodo napredovali samo oni narodi, ki imajo dovolj smisla za kulturo in izobrazbo najširših plasti naroda. Narodnc množice niso več mrtve in nepremične, one se organizirajo, razvijajo, iščejo več izobrazbe in znanja. Vsaka državna zajednica bo tem močncjša in naprednejša, čim bolj je izobražena. Narod noče biti več suženj kot v preteklosti. Sedaj mu je potrebno osnovno znanje, da bo zamogel spremljati in razumeti dogodke, ki se vrše okoli njega. Pismenost in znanje sta danes, v dobi intenzivnega ustvarjanja moderne družbe, neobhodno potrebni. Kmetovalec. ki ni pismen, ne bo mogel razumeti intenzivnejšega in racionelnejšega kmetijstva, prav tako ne bo mogel razumeti delavec industrializacije in obrtnik spccializacije v delu itd. Pri vsakem delu je dandanes potrebna pismenost. V kakšnem položaju je danes osnovno šolstvo? Ali je naš narod dovoljno izobražen? Kakšne so potrebe in zahteve našega učiteljstva? V kakšnem položaju se ono nahaja? Gotovo je, da bo mnoge zanimalo, kako gleda na ta vprašanja centralna organizacija učiteljskega udruženja, ki predstavlja 25.000 organiziranih narodnih učiteljev(ic). Poiskali smo predsednika glavnega odbora (katerega sedež je v Beogradu) g. Damnjana Rašiča, se zadržali precej časa z njim v razgovoru in dobili smo odgovor na vsa ta vprašan.ja. G. Rašič je bil toliko ljubezniv, da nam je dal na naša vprašanja kratke in koncizne odgovore, dotikajoč sc vseh aktualnih vprašanj narodnega šolstva in osnovnih zahtev učiteljstva. Odgovori g. Rašiča so točno zabeleženi in jih tu dobesedno reproduciramo. »Katera vprašanja danes najbolj zanimajo učiteljstvo in narodno šolo?« Učiteljska organizacija se bavi danes največ z vprašanji: 1.) vzdrževanje šol, 2.) vprašanje nadzorstva in 3.) učiteljska premeščanja (vprašanje stalnosti). V mnogih krajih ne dobiva šola na račun šolskega davka onega dela. ki ji pripada, odnosno ga je za njo dalo lj»dstvo. V teh krajih bi pomagala intervencija administrativnih oblasti. Kjer sreski načelniki podpirajo narodno šolo in razumejo njen veliki pomen, jc vzdrževanje šol zadovoljivo. Ni pa to slučaj tudi v krajih, kjer obstojajo nesoglasja med sreskimi načelniki in učiteljstvom. »Kako bo rešeno vprašanje učiteljske stalnosti in nadzorstva«? Učiteljstvo je že večkrat poudarilo svoje zahteve, da naj ima stalnost na službenem mestu vsaj za eno šolsko leto. Najboljše bi bilo, da bi bil učitelj na svojem mestu stalen in da bi bila ta stalnost na službenem mestu zagotovljena z zakonom. Potrebno pa je, da ostane učitelj na vsakem službenem mestu vsaj deset mesecev, razven če med tem časom zahteva premestitev važna državna potreba, in da med tem časom ne more biti prcmeščen. Večkratna premeščanja ovirajo pravilno izvedbo pouka. Kar se tiče šolskega nadzorstva, misli odbor Jugoslov. učit. udruženja, da bi bilo to vprašanje rešcno najbolje, ako se imenujejo nadzorniki izključno le iz učteljskih vrst in sicer z izvolitvijo pa bodisi v glavnem prosvetnem svetu ali potom učiteljskih organizacij. Nobena druga rešitev ne more biti pravična, ker med 25.000 učitelji (-cami) je vsekakor par sto odličnih šolsikih delavcev; ki zaslužijo te položaje po svojih vsestranskih moralnih in intelektualnih klasifikacijah. , Z imenovanjem šolskih nadzornikov iz drugih vrst prosvetne stroke pomenja, dajati Ijudem položaj v delu, ki ga ne poznajo v zadostni meri. »Kakšne so zahteve mestnega in podeželskega učiteljstva?« Večina učiteljstva zahtcva, da bi bili učitelji, ki službujejo na vasi in imajo svoje otroke v srednjih in višjih šolah, premeščeni v mesto, kjer obiskujejo njihovi otroci šolo in da imajo taki učitelji prednost pred onimi svojimi tovariši, ki nimajo takih potreb. Izvršni odbor misli, da bi se mogle narediti večje korekture na ta način, da bi se oddajala službena mesta v večjih mestih prvenstveno starejšemu učiteljstvu. Predvojna praksa učiteljskega napredovanja je bila dvojna: po nagradi in po dobivanju službenega mesta. Ta praksa sc je pokazala ikot pravilna in je zadovoljevala najširše učiteljske vrste. Začetniki so službovali v vaseh in so odtod po službenih letih polagoma prihajali preko trgov v mesta in v prestolico. »Ali se občuti potreba po otvarjanju novih osnovnih šol?« Osnovna šola je živ organizem, vsled česar obstoja vedno potreba po zidanju novih šolskih poslopij in otvarjanju novih razredov. Iz finančnih in ekonomskih razlogov se more zidanje novih šol in otvarjanje novih razredov procentualno zmanjšati, nikakor pa ne popolnoma ustaviti. Številčno je dokazano, da je stanje šoloobveznih otrok vedno večje. Vsled tega je tudi potreba po zidanju novih šol in otvarjanju novih razredov sorazmerna temu dejstvo. »Ali daje osnovna šola one rezultate, ki jih od nje pričakujemo?« Izvršni odbor JUU gleda optimistično na delovanje in uspeh narodne šole. Ona vidi povsod, razen malih slučajnih zastojev, da se dela, ustvarja in napreduje. V kolikor se razmere v državi bolj urejajo, v toliko jc akcija učiteljske armade vedno močnejša. Mislimo, da daje osnovna šola one rezultate, ki jih od nje pričakujemo in da bo dala še več, ako se čimprej izvrši reforma učiteljišč, ki naj bodo bolj jugoslovenska in neplemenska, Ikot je slučaj sedaj. Reši naj se že enkrat vprašanje šolskega nadzorstva in vzdrževanju šol naj se posveča večja pažnja. »Ali obstoja nadprodukcija učiteljstva?« Obstoja potreba, da bi bilo nastavljenih večje število moških in manj ženskih, tako da bi bilo obojih enako. Za kulturno delo izven šole bi bilo še boljše, da bi bilo več učiteljev nego učiteljic. V primeri s številom osnovnošolskih otrok v državi sem mišljenja, da še ne obstoja hiperprodukcija učiteljskih kandidatov, dasiravno imamo sedaj že okoli 1000 nezaposlenih učiteljev. Potrebno je dati na razpolago večje kredite za nastavitev novih učiteljev, da se razbremeni učiteljstvo, ki poučuje dva ali tri razrede, kar nasprotuje higienskim in pedagoškim načelom. »Ali naj dela učitelj tudi izven šole in v kakšni smeri?« Nemogoče je zamisliti si učitelja, ki ne bi delal izven šole v ustanovah, ki služijo kulturnemu dvigu naroda, samo se ne sme pozabiti, da je treba voditi točne račune, da ne bo učitelj preobremenjen. To se ne bo zgodilo, alko primejo za prosvetno in ekonomsko delo med narodom tudi vsi ostali inteligenti, ki živijo mcd narodom. Učiteljstvo mora delati predvsem na širenju zadružništva in zadružne misli. »Vaš sintetičen zaključek: Ali se more reči, da je naš narod, splošno vzeto, zadostno izobražen ali ne?« Jugoslovenski narod ima najlepše predpogoje za ves ekonomski in prosvetni razvoj. Moje mišljenje, da ga čaka sijajna bodočnost, dasi se sedaj še ne more, iz povsem upravičenih razlogov, reči, da je zadostno izobražcn. Treba je delati, mnogo delati. »Govori se, g. predsednik, da centralni odbor preganja vse učitelje, ki se ne strinjajo z njegovim delom, ker je znano, da ima sedanji odbor opozicijo. ki je prišla do izraza na glavni letni skupščini pretečenega leta. Ali je kaj resnice na tem ali ne?« Imamo v svojih vrstah, je rdkel g. Rašič tudi posameznike, ki v svoji kritiki ne poznajo niti mere, niti reda. Vedno smo pripravljeni, <da tudi večkrat pozovemo in prosimo, da se take stvari popravijo. Medtem pa gledajo šolske oblasti na to povsem drugače. Naše skupščine in zborovanja ne morejo biti kraji, na katerih si smejo poedinci dovoliti, da delajo vse, kar hočejo in da kritizirajo preko zakonitih meja. Za posledice takih njihovih krivd, kakor tudi onih, ki se zbirajo na drugi strani, ki navadno dolžijo organizacijo in smatrajo sebe za nekake mučenike, mesto da bi popravili nepravilnosti in bi vedno nastopali tako kakor sc spodobi za narodnega učitelja. Od takih izvirajo neresnične vesti, češ da jih izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja preganja, kar nikakor ne odgovarja resnici. Današnja opozicija je preveč ozlkogrudna. Ona hoče napadati in žaliti s svojo neobjektivno in nedokumentirano kritiko, ne da bi dala priliko, da bi se napadeni mogli braniti. Samo in cdino radi tega prihaja do prepirov na naših skupščinah. Ako bi bila opozicija tolerantna in bi dala ono pravico vcčini, ki jo zahteva zase, potem bi se mogla slišati kritika in obramba. Sklepi bi se sprejemali z večino glasov. Tako pravilo bi moralo obstojati tudi v naši orga- nizaciji. Ni prav, če se nckoga samo napada, marveč ga je treba tudi zaslišati. Samo tako je mogoče dobiti objektivno sodbo in sklepe o gotovih vprašanjih. Medtem hočc maloštevilna opozicija s terorjem izvojevati zmago svojemu stališču in svojim zahtevam, kar se mora obsojati. Terorja ne moremo priporočati v javnih debatah in niti pri kakršnemkoli delu, kcr ne vodi do uspehov. Največji uspeh je tisti, ki ni rezultat organiziranega terorja.