Bospodarske stvari. Kako mora mali posestnik ravnati, ako si hoče s pridom žrebeta vzrejati? M. V prvi dobi življenja rasre žrebe najve6. Prirastek aa velikosti od dueva rojstva do dopolnjenega prvega leta znaša poprek 40—45 centimetiov včasih po 50 centimetrov in ae več. Žrebe raste toraj v pi veiu letu ve6idel ve6 ko pa v celem drugem času svoje rasti. Z rastjo na višavo stoji rast v airokost, globokost in kostno krepoet v nelocijivi zvezi. Reja in brana ne deluje satno ua rast žrebetovo na viš, ampak tudi na airjavo, giobočiuo in kostno krepost v prvem letu njegove starosti bolj nego v vseh sledečih letib. Obilna hrana pospešuje toraj rast in razvitek, pičla hrana in stradanje ovira pa oboje. Ker pa žrebe v pozn.^iših ietib vsega vkup toliko ne raste ko v prveui, se po pičli brani ali kaki bolezni v prvem leta provzročena zamuda v rasti v poznejšib letih tndi po najobilnejši hrani ne da popraviti. Žrebe, ki je v prvem letu bodi si kakorkoli v rasti zaoatalo m osiabelo, ostane slabček svoje žive dni. Kdor toraj žrebeta vzieja, mora od dneva rojstva do dopolnjenega prvega leta vso pozornost in vso skrb na žrebeta obračati, da se po obilni in krepki hrani njihova rast iu razvitek ua vsako stran prav krepko pospeauje. V teni 6asu ne smejo uikdar kteregakoli pomaakanja trpeti. Tudi je tieba gledati na to, da so talada živinčeta veduo zdrava, kajti s^radanje iu bolebavost provzročuje prestanek v rasti in razvijanju. Najbolj gotovo se doseže namen, ako se žrebeta kolikor mogoče zgodaj privadijo polog matemega mleka tudi druge krepke hrane vživati. Posebno važno, da rekel bi, neobhodno potrebno je to pri kobilah, ki nimajo dosti mleka, da bi dojenčeka zadostivno preredile. Od slabo doječe kobile se bode težko kdaj velik in močen konj vzredil. To se zauaore le zgoditi od dobro mlečnatih kobil. Naj laglje se žrebeta druge brane privadijo, ako se staiiiu kobilam tnateram jasli tako nizke napravijo, da tudi žrebe lahko v nje se6i zamore. Pri tako nizkih jaslih 8e postavljajo žrebeta kmalo zraren kobile iu zacno, 6e tudi sprva le bolj igraje, z inaterjo jesti. Najboljae je žrebetu s prva nekoliko zdrobljenega ovsa v posebnih jaslicah položiti. Ko so žrebeta zdrobljen oves nekoliko dni zaporedoma zobala, potem se prestopi labko k nedrobljeaeinu ovsu. Če žrebe samo v blevu ostaja, med tem ko mati dela, polaga se inu vsakokrat toliko ovsa, kolikor ga povživati more. Pri kobilah, ki pa iruajo prepičlo mleka, pa sam oyes ni zadosti, da pomanj- kanje mleka nadomesti. Treba je misliti toraj na nadomestenje tega pornanjkanja. Skušalo se je pogostokrat žrebeta alabo mlecnatih kobil s kravjim mlekom, ki se pa je nekoliko z vodo stanaalo, napajati. Ali žrebeta le redkokdaj kravjemleko pijejo. Vsakako je treba veliko trnda in akrbi, vselej pa veliko časa, predno se živinčeta kravjemu mleku privadijo. Nasprotai pa vsako žrebe kuban je6meno7 gris s frisno podojenim kravjim mlekom v mlačnem stanu rado in brž je. Ta aok iz je6menovega grisa pomeaan s kravjim mlekom je po oknsu kobiljemu mieku toliko podoben, da ga žrebeta že zgodaj in rada jedo tako, da ti žrebeta slabo doječih kobil pn tem soku ravno tako lepo ra8tejo kakor žrebeta najboljših dojk. Tak ječmenov aok je pa po okoliačinah tudi pri takib žiebetib dober, kterib matere obilno dojijo. S tako postiansko brano 8e žrebeta 1. prej navadijo materno mleko pdgrešati, kedai matere doma ni, 2. se taka postranske hrane privajena živinčeta bol.j lahko ddstavijo, kar ni vsakokrat brez škode za žrebeta roogoče. (Kouec pnb.) Za seme rnskega lanu, prav ddbro, je poizvedela štajeiska kmetijaka družba. Kdor ga boče od nje dobiti po 20 kr. kilo, naj se takoj oglasi pri tajništvu in naj nazaani, kolikor želi. Napia se napravi: Kanzlei der lobl. steirischen Landwii th8chaft8-Gesellschaft, Schiuidgasse N,-. 25. Graz. Slavija, zavarovalna banka je apremenila svoja piavila, ki zavarovaucem ne bodo tako ugodna kakor dosedanja 6e re8 obveljajo. To ni želeti, uže gledč lastue koristi tega slovanskega, do sedaj srecno napredujočega podjetja! Zitna cena se je na Dunaju pa tndi drugod uekoliko pobi.ljaala, to pa gotovo valed tega, ker človeška kuga vae rusko kupčijo moti, zadržava in brani. Sejmovi na Štajerskem. 17. februarja Bu6e, Podglad, 19. febr. Pišece, G. Pol^kava, 20. febr. Gradec (Lagergasse) Šoštani, 22. febr. Teharje, ov. Filip v Verečab, sv. Vid pii Lipuici. Sejmovi na Eoroškem. 24. febr. Kotari6e, Patei nijon, Trebnje; 26. febr. G. Drauberg.