NOVI TEDNIK
Št. 42 - leto XLVI - Celje, 22. X. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednil^ Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stanriejčič.
Plačilo ali
izterjava
v celju najvišje doplačilo dohodnine 85 tisoč,
v Žalcu 60 tisoč tolarjev. Stran 2.
i.aške avtosolske zdrahe
Društveno avtošolo so najprej prodali zasebnici, potem pa si premislili. Vroča tema na strani 7.
Ambasadorji,
ki se vozijo
z metrojem
V slovensko diplomatsko-konzular-
no mrežo pa se je vseeno zajel bi-
stven del sveta. Tema tedna na stra-
ni 9.
Previdno '^i".
v zasebniii
mesnicali!
Svinjslca kuga
razsaia     Stran 7.
IZ VSEBINE:
Celjski seimi
Ofenziva   Grosovcev
na celjski obrtni sejem.
Stran 7.
Zilravstveno
zavarovanje
Vzemite si čas za pre-
mislek. Stran 6.
žična
Dediči bivših lastnikov
zahtevajo premoženje
v naravi. Stran 5.
Reportaža
Disciplina    Laibacha.
Voditelji NSK se včasih
ustavijo tudi v Sloveniji.
Stran 20.
Dvoiastnlštvo
Novosti za dvolastnike
v obmejnem območju.
Stran 25.
MIss '92
Slovenska lepota pod
afriškim nebom.
Stran 21.
2
Priznanje za
opravljeno delo
Kot smo že poročali, je celj-
ski IS podprl pobudo svojega
predsednika Mirka Krajnca in
Janku Hartmanu, donedavna
še mestnemu arhitektu, pode-
lil Srebrni celjski grb za nje-
gov prispevek pri obnovi pro-
čelja Narodnega doma.
O tem, kako podeliti najviš-
je priznanje IS, Srebrni celjski
grb, pa so člani občinske vlade
ponovno razpravljali minuli
teden. Odločili so se, da s po-
delitvijo priznanja arhitektu
Janku Hartmanu ne čakajo do
občinskega praznika, ampak
v kar najkrajšem času pripra-
vijo priložnostno slovesnost
s pregledno razstavo Hartma-
novega dela v avli Narodnega
doma.
Šmarje       ^
v obmejni
Skupnosti
Pet slovenskih obmejnih ob-
čin ob vzhodni državni meji
povezuje veliko skupnih inte-
resov, zato so pretekli petek
podpisale sporazum o ustano-
vitvi Skupnosti obmejnih ob-
čin severovzhodne Slovenije.
Podpisali so ga na Ptuju, v ob-
čini, ki je bila zanj še posebno
zainteresirana in kjer bo,
predvidoma, enoletni začasni
sedež. Z našega območja sode-
luje v tej Skupnosti občina
Šmarje.
Sporazum so podpisali žu-
pani vseh petih občin, Peter
Toš iz slovenskega zimanjega
ministrstva pa je predstavil
meddržavne odnose s Hrvaško
in z drugimi državami bivše
Jugoslavije. Cilj medobčinske-
ga povezovanja pa so zlasti re-
ševanje obmejne problemati-
ke, gospodarsko in kulturno
povezovanje, skupno reševa-^
nje urejanja prostora, varova-
nje okolja in podobno. Tako
jih, v šmarski občini, na pri-
mer, Zcuiima skupno reševanje
problematike ceste med Ro-
gatcem in Majšperkom, torej
skupno s ptujsko občino. Na
novembrskem sestanku Skup-
nosti bi se pogovorili, kakšno
področje bi katera od občin
prevzela, pri čemer naj bi
Šmarje zaenkrat povezovalo
občine na kulturnem področ-
ju. Občine bi se povezovale tu-
di s sosednjimi hrvaškimi ob-
činami, kjer je ponekod prav
tako interes za boljše obmejno
sožitje.
BRANE JERANKO'
Poplave spet grozile
Ljudjem ob porečju Savi-
nje in njenih pritokov je po-
plava pred dvema letoma
pošteno pokazala zobe, zato
so razni štabi za civilno zaš-
čito, centri za alarmiranje,
gasilci in še kdo, veliko bolj
previdni. Tako je bilo tudi
konec minulega tedna, na
srečo pa deževje velike škode
le ni povzročilo.
Še največ gmotne škode
imajo spet v Zgornji Savinj-
ski dolini, kjer je potok
Ljubnica spodnesel del lo-
kalne ceste Ljubno-Rastke.
Cestišče so asfaltirali le ne-
kaj dni pred zadnjim dežev-
jem. Zaradi plazu je bila
v nedeljo zaprta regionalna
cesta Ljubno-Luče (na sliki),
v Podvolovljeku pa so na
srečo imeli na terenu težko
mehanizacijo, ki se je takoj
lahko lotila čiščenja zamaše-
nih kanalov. Savinja je to-
krat v Zgornji Savinjski do-
.lini dosegla najvišji vodostaj
po poplavi leta 1990, saj je
v najbolj kritičnem trenutku
dosegla višino 2,99 metra.
Deževje tokrat ni povzro-
čilo večjih težav v žalski,
šentjurski, šmarski ter konj-
ski občini. V velenjski občini
pa je precej narasel potok
Florjanščica, ki je spodkopal
hišo Rudolfa Vrčkovnika
v zaselku Florjan. V celjski
občini so bile prav tako or-
ganizirane dežurne službe,
Savinja je okoli poldneva
dosegla višino 4.70 metra, do
manjšega izlitja vode pa je
prišlo k sreči le ob sotočju
Savinje ter Voglajne pri
Skalni kleti.
Precej več problemov so
zaradi deževja imeli v laški
občini. Že v jutranjih urah je
bil v nedeljo poplavljen pod-
voz v Tremarjah (na sliki),
kasneje še podvoz v Marija
Gradcu. Zaradi poplave je
bila zaprta tudi cesta Laško-
Jagoče. Deževnica je ob kon-
cu tedna marsikje skalila tu-
di pitno vodo, največ težav
so imeli krajani, ki dobivajo
\'odo iz vitanjskega vodo-
voda.
IB
Po enem mesecu plačilo ali izterjava
y Celju najvišje tloplačNo tJohotJnIne 85, v Žalcu 60 tisoč tolarjev
Republiška uprava za druž-
bene prihodke oziroma njene
občinske uprave že nekaj ted-
nov pošiljajo davkoplačeval-
cem modre ovojnice z odločba-
mi o dohodnini. Najprej dobi-
vajo odločbe tisti, ki niso uve-
ljavili olajšav za vzdrževane
družinske člane, s pošiljanjem
odločb pa naj bi zaključUi do
konca oktobra.
Prve odločbe so začeU preje-
mati tudi zavezanci na našem
območju. Številni so že potr-
kali na vrata občinskih uprav
za javne prihodke, saj so zne-
ski na položnici očitno nekate-
re presenetili. Kakšne so kon-
kretne številke in odmevi med
davkoplačevalci v celjski obči-
ni? Direktor celjske uprave
Franc Prepadnik je povedal,
da so do 6. oktobra prejeli prvi
kontingent odmemih odločb,
teh je bilo 9.729 oziroma 23
odstotkov vseh odločb. V tem
kontingentu so bile odmeme
odločbe za zavezance, ki niso
uveljavljaU olajšav za vzdrže-
vane družinske člane in tiste,
ki niso upokojenci. Odmemih
odločb za doplačilo dohodnine
je bilo 7.932. Vsi tisti, ki bi
morali doplačati manj kot 100
tolarjev za dohodnino, polož-
nic niso prejeU, poslane pa so
bile 7.808 zavezancem. Med
letom je višje zneske, kot so
pokazale odločbe, že plačalo
1.797 zavezancev. Tudi v tem
primeru ne bodo avtomatsko
vračaU denarja tistim, kjer je
znesek manjši od 100 tolarjev,
nakaznice za vrnitev dohodni-
ne pa je prejelo 1.674 občanov.
Po prvem kontingentu od-
memih odločb znašajo dopla-
čila skupno dobrih 22 mihjo-
nov tolarjev, znesek vrnjenega
denarja pa znaša slabe 4 mili-
jone tolarjev. Največji znesek
za doplačilo znaša 85.475 to-
larjev, največji znesek za vra-
čilo pa 25.266 tolarjev. Pov-
prečno znašajo zneski za do-
plačilo dohodnine med 2 i
6 tisoč tolarji, za vračilo pa o
400 do 5 tisoč tolarjev. Pon
čim dohodnine mora biti ph
čan v 30 dneh po prejemu oc
ločbe, v nasprotnem primer
pa čakajo zavezanca zakohski
zamudne obresti ter prisilni
izterjava. IRENA BAŠI
V žalski upravi za javne pri-
hodke so prejeli 25.700 napo-
vedi za odmero dohodnine. Iz
republiškega računalniškega
centra so doslej dobili 5.400
odmemih odločb, od tega je
4.600 zavezancev, ki morajo
doplačati dohodnino. Najvišje
doplačilo znaša po prvih po-
datkih 60 tisoč tolarjev, pov-
prečni zneski za doplačilo se
vrtijo med tisoč in 3 tisoč to-
larji. Na upravi se je že oglasi-
lo precej ljudi, ki so lani zaslu-
žili manj, kot je znašalo slo-
vensko povprečje, pa morajo
kljub temu doplačati po tisoč,
3 tisoč ali še več tolarjev. Hude
krvi je precej, vendar jim
v Žalcu lahko samo svetujejo,
da napišejo prošnjo za more-
bitno plačilo v več obrokih.
Toda o tem bo svoje povedala
samo republiška uprava. Prav
tako niso jasna vprašanja, ka-
ko je s tistimi, ki so letos v voj-
ski in tistimi, ki so ostali brez
dela ter prejemajo samo nado-
mestilo.^    ____________.
Celjski večer tokrat o medijih
Temo tokratnega, že 17. celjskega večera na Dobrni, je
prireditelj in voditelj Jože Volfand naslovil: V čigavih
rokah so časopisi in Radio in televizija Slovenije?
V pripravah na volitve so se zaostrili nesporazvmii med
političnimi strankami, ki bi želele čimvečji vpliv na ured-
niško poUtiko, katere kontrola pomeni pomemben vzvod
politične moči in mediji, ki (mnogi med njimi) hočejo
ostati neodvisni v boju za ekonomsko preživetje v neusmi-
ljeni medijski konkurenci. Bistveno vprašanje, ki ga bo
torej Jože Volfand zastavil udeležencem je, kakšen položaj
bi morali imeti mediji v parlamentarni demokraciji.
Gostje celjskega večera jutri, v petek, ob 20. uri v hotelu
Dobma bodo: Jelko Kacin, minister za informiranje in
predsedniški kandidat Demokratske stranke, Ivan Bizjak,
predsednik zbora občin skupščine Republike Slovenije in
predsedniški kandidat Slovenskih krščanskih demokra-
tov, Tit Dobršek, glavni urednik Dela in Eh-ago Balažič,
odgovorni urednik in novinar Radia Slovenije.
Višja javna poraba
Preden so v republiški
skupščini sprejeli izhodišče,
da se občinam zagotovi 90 od-
stotkov republiškega poprečja
na prebivalca, je javna poraba
v žalski občini bila pod repu-
bliškim poprečjem in je znaša-
la le 82 odstotkov. Dragi de-
javnik, ki je vplival na poveča-
nje obsega javne porabe, pa je
rast cen na drobno. To so med
dragim povedali prejšnji teden
na seji občinskega izvršnega
sveta, ko so govorili o spre-
membah in dopolnitvah odlo-
ka o proračunu občine za le-
tošnje leto, o tem pa bodo skle-
pali zbori občinske skupščine.
Gre pa za dobrih 34 odstotkov
povečanja obsega javne po-
rabe.
V žalski občini menijo, da
v proračimu ne bo večjih pri-
hodkov zaradi dohodnine.
Večje povečanje pričakujejo le
pri upravnih taksah. Pri pri-
hodkih, ki se ne štejejo v Ihni-
tirani del javne porabe, pa bo
celo manj sredstev. To gre
predvsem na račun Komimal-
nega podjetja iz naslova zbra-
ne vodarine oziroma cene za
razširjeno reprodukcijo in pri-
spevka za priključek na vodo-
vod in kanalizacijo. Iz tega na-
slova naj bi prejeli 3,6 milijona
tolarjev, vendar je to še obvez-
nost iz lanskega leta, za letos
pa teh sredstev ne načrtujejo
več. kar pomeni velik izpad
prihodka za proračvm. Pri raz-
poreditvi načrtovanih sredstev
posameznim proračunskim
porabnikov, pa so v žalski ob-
čini izhajali iz potreb in mož-
nosti, ne pa iz linearnega po-
večanja. Ta trenutek je za delo
državnih in izvajalskih orga-
nizacij zagotovljeno nekaj
manj kot 416 milijonov tolar-
jev ah polovica vseh odhodkov
proračuna. Pravijo, da so sred-
stva za plače načrtovana na
avgustovski osnovi.
JANEZ VEDENIK
Zaradi likvidnostnih proble-
mov med letom so bili v Žalcu
prisiljeni najeti kratkoročne
kredite. Le tako je bilo mogoče
sfinancirati obveznosti prora-
čuna za leto 1992, kajti lastni
proračunski viri jim tega ne
dopuščajo.
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za petek, 23.
oktobra 1992 ob 8. uri nadaljevanje prekinjene 26. skupne
seje zborov občinske skupščine Celje v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. Obravnavali bodo
posledice suše v občini Celje, predlog odloka o ZN za gasilski
dom v Zagradu in za zapolnilno poslovno-stanovanjsko grad-
njo ob Ločnici ter predlog odloka o uvedbi uličnega sistema
v naselju Trnovlje pri Celju ter osnutke odlokov
- o zavarovanju in začasnem urejanju raziskanih in nerazi-
skanih in še neugotovljenih grobišč in grobov vojnih in povoj-
nih žrtev revolucije na območju občine Celje,
- o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojno-
sti zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev SO Celje
- o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Nova vas.
Po končani seji bodo zbori nadaljevali delo na 27. skupni seji
zborov občinske skupščine, kjer bodo volitve podpredsed-
nika SO Celje za družbene dejavnosti in volitve predsednika
Izvršnega sveta SO Celje.
Denar tudi za obnovo šol
Kdo bo ¥ huHI zimi plužll ceste v žalski občini?
Iz proračuna občine Žalec
bodo letos namenili dodatnih
55 milijonov SIT za nekatera
investicijska vzdrževanja. Do-
brih 5 milijonov 350 tisoč SIT
bo potrebnih za vzdrževalna
dela na objektih osnovnih šol,
dodatne 3 milijone SIT pa bo-
do namenili za večji obseg del
na področju javne snage in za
plačevanje električne energije.
Vprašanje je, kako bo v pri-
mem hude zime s plviženjem
360 kilometrov lokalnih in 600
kilometrov javnih poti. Seda-
nja predlagana višina sredstev
za zimsko vzdrževanje iz ob-
činskega proračuna zadošča
za varno vožnjo le v zelo mili
zimi, ob tem pa računajo, da bi
ceste lahko plužili le štirikrat,
dvakrat pa bi jih posipali. Do-
datna sredstva v višini 18,7
mihjona SIT so potrebna za
redno vzdrževanje lokalnih
cest, ki so v izredno slabem
stanju, kar velja tudi za objek-
te ob cestah. Nujno bo treba
obnoviti tudi mostove v Arji
vasi, Čepljah, na Gomilskem
in v Svetem Lovrencu. Za pre-
novo lokalnih cest bodo do-
datno zagotovih še 24 milijo-
nov SIT. Tako visoko predla-
gana sredstva so posledica do-
govora, da bo na lokalnih ce-
stah občina s svojimi sredstvi
pomagala krajevnim skupno-
stim s polovičnim pokritjem
naložb. V rebalansu plana pa
so v žalski občini dodatno za-
gotovih še denar za izvajanje
tistih del, ki se bodo pričela, če
bo republika zagotovila svoj
del sredstev za razvoj demo-
grafsko ogroženih območij.
Sem sodi obnova vodovodov
v Tešovi, na Dobrovljah, v Ma-
rija Reki in Podgori. Posamez-
ne naloge, kot so denimo pre-
hod vodovoda preko Savinje
v Kasazah, vodovod preko
Bolske v Pondorju ter vodovod
preko Savinje v Letušu, so
v celoti uresničiU iz kredita
IBRD, ki ga je dobila republi-
ka za odpravo posledic poplav.
Ker se v občinski proračim ne
steka več denar iz naslova pi
hodkov vodarine, s tem dena
jem pa naj bi obnoviU vodov
da Poljče-Parižlje in Polzel
Orova vas, bodo s temi d(
morah zaenkrat še počaka
Nekaj dodatnega denarja j
bodo nameruli še za popravi
poškodovane gasilske tehnil
(330 tisoč SIT) in za sofinan«
ranje obnove Veterinarske p
staje v Žalcu (500 tisoč SIT)
JANEZ VEDENl
Št. 42 - 22. Oktober 1992
3
Razrešitev župana?
Po zapletih na zadnjem skupnem za-
sedanju zborov konjiške občinske
skupščine je skupina tridesetih po-
slancev podpisala predlog za razreši-
tev predsednika skupščine občine Jo-
žeta Barage.
V skladu s poslovnikom je župan
Jože Baraga sklical nadaljevanje
skupnega zasedanja zborov za danes,
22. oktobra. Dnevni red, identičen s ti-
stim na seji, ki so jo poslanci zapustili
sprti in brez vsakega pametnega dogo-
vora, je v predzadnji točki razširil z in-
formacijo o predlogu skupine poslan-
cev za svojo razrešitev. Glede na števi-
lo podpisnikov zahteve lahko pričaku-
jemo glasovanje o razrešitvi, težko pa
je verjeti, da bodo o tem odločali ob
zaključku in ne na začetku zasedanja,
kar podpisani poslanci tudi predlaga-
jo. Svoj predlog utemeljujejo z ugoto-
vitvijo, da je zaradi ravnanja predsed-
nika skupščine prišlo do popolne blo-
kade dela skupščine, in s popolnim
ignoriranjem sklepov skupščine in
zahtev poslancev, kar onemogoča na-
daljnje konstruktivno delo skupščine
in ogroža nadaljnji razvoj občine.
MBP
Žalna
komemoraclla
na Stranicah
Občinski odbor Združe-
nja borcev NOV in krajev-
ne organizacije ZB NOV
z območja občine Sloven-
ske Konjice pripravljajo
žalno komemoracjo pri
grobovih stotih talcev
v Grabnu na Stranicah,
Žalna komemoracija bo
v soboto, 31. oktobra, ob
10. uri, avtobus pa bo od-
peljal pol ure prej s postaje
v Slovenskih Konjicah.
Bolj Zdravo življenje?
šentjurska občina ima pre-
cej ekoloških težav, pretekli
konec tedna pa sta se z njimi
seznanila dr. Dušan Plut, član
predsedstva republike Slove-
nije in predsednik stranke Ze-
lenih, ter namestnik ministra
za varstvo okolja in urejanje
prostora mag. Mitja Bricelj.
V mestu Šentjur zares ni ra-
zlogov za zadovoljstvo: zrak
ter Voglajna sta ponekod celo
v 4. kakovostnem razredu.
Dr. Plut je ob podatku, da je
Šentjur po onesnaženosti zra-
ka na 9. mestu v Sloveniji,
izrazil začudenje. Predstavni-
ki šentjurske občine so gosto-
ma povedali, da se v mestu že
pripravljajo na plinifikacijo,
načrtujejo pa tudi druge ukre-
pe. Precej boljše je že v klavni-
ci, kjer so s čistilno napravo
odpravili močne koncentracije
odplak v Kozarici, pa tudi
v Alposu. Dr. Plut in mag. Bri-
celj sta si ogledala tudi biolo-
ško, rastUnsko čistilno napra-
vo na Ponikvi pri GrobeLnem,
tako imenovo sanitarno moč-
virje, prvo takšno v Sloveniji.
Nastalo je s pomočjo ministr-
stva za varstvo okolja: vodo-
vodi, ki jih ima dandanes že
večina vasi, so povzročili po-
slabšanje kakovosti vodoto-
kov, s to napravo pa bi to
onesnaževanje zmanjšali. Na-
mestnik ministra za okolje, ki
je predstavil projekt profesor-
ja Danija Vrhovška, je še po-
vedal, da je ministrstvo name-
nilo 5 milijonov tolarjev za
ekološki projekt podjetja
Spik. Tam bi za predelavo od-
padnega papirja v embalažo
zaposUli predvsem invalide.
Seveda je Šentjurčane po-
sebno zanimalo, kako je s pod-
poro ministrstva za projekt
v šentjurskem Alposu, kjer bi
z ekološko primernejšo lakir-
nico odpravili hudo onesnaže-
vanje zraka. Kot je znano, bi
sicer morah najkasneje do pri-
hodnjega leta proizvodnjo
ustaviti. V ministrstvu za var-
stvo okolja bodo ta projekt še
proučili, račvmajo pa tudi na
mednarodni kredit.
BRANE JERANKO
Dr. Dušan Plut, ekološki stro-
kovnjak, član predsedstva RS
in predsednik Zelenih Slove-
nije, med obiskom v šentjurski
občini:
Tudi osebno me zelo veseli,
da poskušajo prebivalci in se-
veda tisti, ki so za okolje za-
dolženi, povezati nujnost eko-
loške sanacije z razvojem ter
s spremembo tehnologij. Vese-
lijo me tudi majhni koraki, kot
je recimo sanitarno močvirje
na Ponikvi, projekt plinifika-
cije in pa prizadevanje podje-
tij, ki vidijo, da z umazano
tehnologijo v razvito Evropo
ne bo mogoče. Upam, da se bo
ekologija povezala z razvojem .
in tehnologijo ter dvignila
splošno kakovost življenja.
Ulica smrti
v Šentjurju je po obisku
enega vodilnih slovenskih var-
stvenikov okolja in politika
dr. Dušana Pluta ter namest-
nika ministra za varstvo oko-
lja, magistra Mitje Briclja,
znova več govora o varstvu
okolja.
Znano je, da gre za eno naj-
bolj perečih šentjurskih tem,
ki jo po svoje ilustrira ne doce-
la raziskan podatek o »ulici
raka«, torej šentjurski ulici
Dušana Kvedra. Gre za ulico
v šentjurskem mestnem sre-
dišču, kjer je preteklo deset-
letje za rakom umrlo kar 31
ljudi, precej več, kot je sloven-
sko povprečje. Znano je, da je
zrak v mestu Šentjur tudi
uradno med najbolj onesnaže-
nimi v Sloveniji, pri čemer je
levji delež krivde v kraju sa-
mem: v mestu se pravkar zače-
nja kurilna sezona, ko se tam
povečajo koncentracije žve-
plovega dioksida in saj. To je
povezano tudi z gospodarsko
šibkostjo, saj se v Šentjurju
ogrevajo predvsem z ekološko
vprašljivim poceni premogom.
Kraj je zaradi naravne lege
slabo prezračen, v bližini so
veliki slovenski onesnaževalci,
pa tudi domači, pri čemer so
v šentjurskih tovarnah storili
prve korake, da bi odpravili
svoj prispevek k slabemu zra-
ku. Doslej naj bi ponekod iz-
puščali tudi kancerogene, ra-
kotvorne pline. Zanimivi bi
bili natančnejši podatki o tem,
koliko prispevajo k slabemu
zraku še na dveh tranzitnih
cestah, ki prečkajo mesto, pri
tem pa avtomobile ustavljajo
železniške zapornice.
Šentjurska skupščinska ko-
misija za varstvo okolja, kjer
že mesece opozarja na zaskrb-
ljujoče podatke zlasti dr. Ivo
Moser, je uspela doseči, da lju-
dje vse več razmišljajo o svo-
jem okolju. V kraju deluje tudi
stranka Zelenih, ustanovljena
po zadnjih volitvah, zato je
v šentjurskem parlamentu še
ni. Nekaj se vendar premika,
ne le v ekološki zavesti obča-
nov. Tudi ta je, resnici na lju-
bo, včasih prenizka.
BRANE JERANKO
Proga Stranje
- Kumrovec
ostane
Po številnih pogovorih
o usodi železniške proge Stra-
nje - Kumrovec je končno zna-
na odločitev: proga ostane.
Vodstvo Slovenskih železnic je
z vlado uspelo doseči dogovor,
da bodo letos popravili del
proge, in sicer 2 kilometra in
pol na odseku Stranje - Imeno.
Celotna proga bo urejena čez
leto dni, ko bo opravljen tudi
remont proge Celje - Šentjur.
S tem bodo zadeli dve muhi na
en mah - popraviU bodo tir do
Šentjurja, material s te proge
pa bodo zatem porabili na
progi Stranje - Kumrovec.
m
REKLI so
Sekretar celjskih svobodnih
sindikatov Ladislav Kaluža:
»Na Celjskem smo v zadnjih
mesecih ugotavljali, da je
brezposelnost relativno nizka
v primerjavi z nekaterimi dru-
gimi območji po Sloveniji,
v teh tednih pa prehaja v tako
imenovano odprto brezposel-
nost večje število delavcev, ki
so se na seznamu tehnoloških
viškov znašU v spomladanskih
mesecih. Poleg tega pa po na-
ših informacijah v številnih
podjetjih napovedujejo na-
daljnje ugotavljanje presežnih
delavcev. Pri teh napovedih
prevladujejo podjetja iz ko-
vinske industrije, železarstva
in gradbeništva, ugotavljanje
viškov pa se že seli tudi na
področje trgovine, gostinstva
ter privatnega sektorja.«
IB
Peterle v laški občini
Predsednik SKD Lojze Peterle bo do volitev obiskal vse
slovenske občine, v torek pa je bil na enodnevnem obisku
v laški občini.
Predstavniki Občinskega odbora stranke SKD Laško
s predsednikom Jankom Deželakom so Lojzeta Peterleta
sprejeli v Radečah, prvi obisk pa je bil pri kmečkih ženah na
Goreljcah. Dopoldne je bil Lojze Peterle pri županu občine
Laško Milošu Veršcu in podjetniku Dragu Urankarju, obi-
skal pa je tudi Pivovarno Laško in TIM Laško.
Popoldne je bila v hotelu Hum tiskovna konferenca, po
njej pa politični shod s kulturnim programom. Med pogovo-
rom so se Lojze Peterle in predstavniki SKD Laško dota-
knili nekaterih aktualnih vprašanj, kot razpleta zadeve nek-
danjega Vojnega zdravilišča Rimske Toplice, zapiranja rud-
nika rjavega premoga v Laškem, zdravstvenega doma
v Radečah, ekologije ter prometne infrastrukture in telefo-
nije.
TV
Islandija na Kozlansicem
Med svojim večdnevnim
uradnim obiskom v Sloveniji
je bil zunanji minister Islandi-
je, Jon Baldvin Hannibalsson,
skupaj s soprogo, na obisku
v Rogaški Slatini in Atomskih
toplicah. Tam so mu pretekli
teden predstavili zdravilišči
ter Steklarno, sai si naša stran
obeta z razvito skandinavsko
državo tudi živahnejše gospo-
darske stike.
Turistično zanimiva Islan-
dija, želi razviti zdraviliški tu-
rizem, pri tem pa jo zanimajo
tudi bogate slovenske izkuš-
nje. Minister Hannibalsson, ki
si je ogledal poleg Ljubljane
tudi Bled in begunski center
v Škofji Loki, je bil posebno
navdušen nad slikovitostjo
štajerske pokrajine, pa tudi
nad okusom štajerskega vina.
Oba visoka gosta je pritegnilo
tudi termalno zdravilišče
v Atomskih toplicah, z vrelci
v Termah, pri tem pa ju je po-
sebej zanimal njihov alterna-
tivni program medicine.
Sedanji prvi uradni stik
z Islandijo je bil v znamenju
Hannibalssonovih pogovorov
z najvišjimi predstavniki Slo-
venije. Med konkretnimi re-
zultati pa so ukinitev vizumov,
osnutek sporazuma o gospo-
darskem sodelovanju ter
islandska obljuba o pomoči
beguncem v Sloveniji, so nam
povedali v slovenskem zuna-
njem ministrstvu. Med drža-
vama naj bi bili v prihodnje
tudi živahnejši turistični stiki,
zato lahko pričakujemo
islandske turiste tudi na Koz-
janskem.
BRANE JERANKO
Kongres travmatologov
v petek in v soboto, 23. in 24. oktobra, bo v Zdravi-
lišču Laško delovno srečanje slovenskih in travmatolo-
gov sosednjih dežel, na katerem bodo govorili o poli-
travmi in o otroških zlomih.
Dvodnevni kongres organizira v imenu Slovenskega
travmatološkega združenja, ki ga vodi kirurg mag. Mi-
roslav Batišta travmatološki oddelek celjske bolniš-
nice z dr. Radkom Komadino na čelu. 11. srečanje
slovenskih in štajerskih travmatologov in 8. srečanje
travmatologov sosednih dežel Avstrije, Madžarske in
Slovenije z gosti iz Italije in Hrvaške, bo gostilo šte-
vilna ugledna imena travmatologov, med katerimi
imajo tudi slovenski in celjski strokovnjaki pomembno
mesto.
MBP
Elegija liberalizmu
pred ameriškimi
volitvami
v aeveiaeseiinjeiioeraii-
zem obrusil svoje ostre ro-
bove in marginalci so sku-
paj z ženskami, homosek-
sualci in mirovniki sestopi-
li z barikad in se vrnili
v čas pred revolucionarna
sedemdeseta. Homoseksu-
alci so se več ali manj uma-
knili v geta, ženske pa so
svoja feministična gesla
spremenile v boj za enako-
vredno partnerstvo. Iz jav-
nega življenja in politike so
umaknile idejo v domače
kuhinje in spalnice. Ali se
je spremenila politika, ali
se je spremenil svet?
Sedemdeseta leta so bila
zlato obdobje ameriškega
liberalizma, ki se je iz
Združenih držav razširilo
tudi na Staro celino. Druž-
bene spremembe so močno
vplivale na politično življe-
nje, ki je pustilo svojevr-
sten pečat zgodovine. Lju-
dje še danes govorijo o ge-
neraciji 68, ki jih asociira
na gibanja za človekove
pravice, mirovniška giba-
nja, seksualno revolucijo in
feminizem. Imen kot so
Brace Atkinson, Kate Mil-
let, Ann Smithow in Gloria
Steinem se nekateri spomi-
njajo še danes. Časopisi so
pisali o sufražetkah, ki so
prišle celo do Washingtona
in gayih, ki želijo enako-
pravnost ne glede na spol-
no usmeritev. Seksizem so
postavili ob bok rasizmu in
homofobiji in si izmislili
krilatico: osebno je pohtič-
no. Javno so izrekali do te-
daj neizrekljivo in podirali
tabuje. Ameriško gibanje
za človekove pravice je do-
bilo dotlej neznano razsež-
nost. Ljudje so začeh verje-
ti, da so del revolucije in da
lahko spremenijo svet.
Toda sedemdeseta leta
SQ minila in prišla so osem-
deseta in misel na revoluci-
jo se je vedno bolj odmika-
la. Liberalizem v sedemde-
setih je primerljiv s trenut-
kom, ko pacient pove psi-
hoanalitiku, da je spoznal
svoj problem.
Danes, v začetku devet-
desetih let, se je navduše-
nje spremenilo. Nešteto
moških in žensk je sedem-
deseta leta doživelo kot od-
ločilna. Ko je liberalizem
začel izgubljati tla pod no-
gami, je malodušje ustvari-
lo družbeni vakuum. Kriza
ideologije ali zgolj preo-
brat v njenem razvoju. Ori-
entacijske točke liberaliz-
ma so se spremenile po po-
trebah, ki jih je narekoval
čas. Zatišje je prineslo
strah in strah je ustvaril
vsesplošno nevrozo. Na po-
litični desnici so jo sprejeli
z olajšanjem, levičarjem pa
je pomenila znamenje za
preplah. Sociologi so začeli
pisati knjige o hrepenenju
po tradicionalnih družbe-
nih in medčloveških odno-
sih in razglašati obdobje
razcveta novega konserva-
tivizma.
Ali so sedemdeseta kaj
spremenila? So — za vedno
so spremenila način razmi-
šljanja o politiki in odnosu
družba - politika.
Posledice eksplozije li-
beralizma je mogoče čutiti
še danes na vseh področjih
družbenega življenja in so
ostaU model tudi za social-
ni odziv na razUčne pojave
neokonservativizma ne le
v Ameriki ampak tudi pri
nas.
Piše: ERIKA REPOVŽ
Št. 42 - 22. Oktober 1992

Sozdi razpadajo na piečiii delavcev
NekilanU sozd Hmezad le zaposloval 80 Hudi, poslovni sistem samo 5 i
Niso še tako daleč časi, ko
smo prisegali na velike siste-
me. Predvsem sozdi so bili
strašno priljubljena reč. pod
skupno streho pa je moralo
\-se. kar je tja sodilo ali pa se je
nekomu samo zazdelo, da spa-
da v isti koš. Danes se velikani
potiho le\ijo v razne holdinge
in poslo\-ne sisteme, pri čemer
so predvsem odveč tisti, ki so
jim z eno besedo rekli režijci.
Preobrazbo iz sozda v poslo\-ni
sistem so v zadnjih dveh letih
na svoji koži občutili tudi
Hmezado\i ljudje.
Nekoč je sozd zaposloval 80
ljudi. Poslo\Tii sistem Hmezad
ima zdaj na seznamu samo
5 zaposlenih. O Hmezadu da-
nes govori generalni direktor
Poslo\-nega sistema Franc
Žužej.
Poslovni sistem Hmezad
združuje 25 članic, pogodba
o ustano\-it\-i sistema nosi da-
tum 28.11.1989. Od bivših
članic sozda so takrat ubrale
s\-ojo pot Kmetijska zadruga
Sa\-injska dolina. Miner\-a ter
Vrtnarstvo Celje. Poslo\-ni si-
stem naj bi združeval strate-^
ške fimkcije, na začetku delo-
vanja je še vedno zaposloval
42 ljudi, danes samo 5.
Zakaj se je šte\-ilo zaposle-
nih tako zmanjšalo in kako ste
rešili problem \iškov?
O tem je odločala skupščina
Poslo\-nega sistema. ImeU smo
težko in grdo nalogo, kako te
ljudi prerazporediti ah jim za-
goto\'iti delo. Moram reči, da
nam je to razmeroma dobro
uspelo. Po dveh letih smo stva-
ri uredih in niti ne na škodo
delavcev. Vsi, ki niso imeU
možnosti za pokojnino, so do-
biU delo. Pri tem smo si poma-
gah z ustanavljanjem novih
družb ali mešanih podjetij, kar
je bUa tradicija že iz prejšnje-
ga sistema. Že pred ustanovi-
t\'ijo PosloNTiega sistema so bi-
U organizirani Hmezad Inže-
niring, Služba pra\'ne pomoči,
Računalniški center in kasneje
še Hmezad Stanovanjska za-
druga Naš dom. V času, ko de-
luje Poslovni sistem, je najvaž-
nejša ustanovitev Banke Hme-
zad. Ime Hmezad ostaja trdno
ra\-no zaradi te delniške druž-
be. Poleg tega organiziramo
razne mešcine družbe, denimo
za izobraževanje, ustano\'ih
smo tudi s\-ojo kmetijsko za-
drugo Hmezad. To zadrugo
smo ustano\'ih z namenom, da
ljudem, ki so zaposleni v kme-
tijstvu in ki bodo zaradi zako-
na o denacionalizaciji ostah
na cesti, poskušamo najti delo.
Pri ustanavljanju kmetijske
zadruge Hmezad smo tmeh
v mislih tudi denacionalizacij-
ske upravičence. Zadruga še ni
registrirana, skupaj s to našo
zadrugo bo po Savinjski dolini
menda kar 11 zadrug. Vseka-
kor preveč, vendar nam zakon
to dovoljuje in mi smo mož-
nost i2ioristiU.
Z vašo zadrugo vred bo Sa-
vinjska dolina imela torej oko-
li 10 kmetijskih zadrug. Med
kmetovalci je slišati, da se ro-
jeva 10 novih kraljev na Betaj-
novi. Ali ta razdrobitev pome-
ni tudi razpad velikega siste-
ma, ki je bU desetletja nosilec
kmetijske proizvodnje in oskr-
be v Savinjski dolini?
Vsaka drobitev je gotovo ne-
gativna. Osebno menim, da ta-
ke zadruge, kaki-šne so bile,
niso bile najbolj primerne,
sam sem bolj naklonjen branž-
nim povezavam. V mislih
imam predvsem hmeljarstvo.
Naš delež v hmeljarst\-u je
v svetovnem merilu silno maj-
hen in še to hočemo deliti. To
ne gre, čeprav mislim, da so
Imieljarji še najdlje, ker imajo
svojo družbo. Je pa treba to
družbo obdržati, vsaka deUtev
lahko pomeni konec dobro or-
ganiziranega hmeljarstva
v naši državi. Vzor nam je lah-
ko Avstrija, kjer sta povezana
proizvodnja mleka in mesa,
povezujejo se sadjarji, vino-
gradniki in tako naprej po pa-
nogah. Drobljenje, ki se pojav-
lja v dolini, morda v tem tre-
nutku nekaj pomeni, morda je
namen tudi porušenje sedanje-
ga sistema, vendar je dolgo-
ročno to slaba rešitev.
Po svoje tudi \i sami prispe-
vate k tej drobitvi, če ustanav-
ljate še eno zadrugo več, mar
ne?
Naša kmetijska zadruga
Hmezad bo registirana za ra-
žhčne dejavnosti oziroma za
vse tiste, za katere so registri-
rane tudi di-uge zadruge. Naša
prednost bo v tem, da bomo
vključevali inženirje, tehnike,
skratka stroko\-njake, ki nekaj
vedo. Stvari pa pripravljamo
skupaj s Kmetijstvom Žalec.
Čez dober teden se bodo po-
slanci menda lotili lastninske
zakonodaje. Če bo sprejeta
- kaj bo to pomenilo za poslov-
ni sistem? Nadalje se napove-
duje, da bodo šle pod drobno-
gled vse firme, ki so se lastni-
nile po Markovičevem zakonu.
Kaj lahko to pomeni za sistem
Hmezad?
Kaj veliko se nismo lastnini-
h po Markovičevem zakonu,
bil je poskus v Mlekarni, seve-
da pa smo ustanavljah razne
družbe in by-pass firme, ven-
dar ne s kakšnimi špekulativ-
nimi nameni, temveč zaradi
preživetja. Nekatera naša po-
djetja so precej zadolžena in
iščemo oblike, da bi se proble-
mi razrešni kar najbolje za ko-
lektiv. Lastninska zakonodaja
pa bo imela posledice v druž-
benem sektorju, tako v Žalcu,
Šmarju pri Jelšah, Radljah ob
Dravi ali Slovenski Bistrici
kot tudi v Mirosanu. Spre-
membe bodo velike, to nam je
povsem jasno.
Kakšne so razmere v podj«
jih, ki sestavljajo Poslovni i
stem?
Velik problem je nedvomi
Mlekarna, v težavnem položi
ju je vsa družbena proizvod
nja, predvsem v Radljah, Sla
venski Bistrici in Šmarju p
Jelšah se pojavljajo likv«
nostne težave. K temu je pr
pomogla svoje še letošnja suš
Ime Hmezad je danes vezi
no predvsem na Banko Hnv
zad. Ali lahko morebiten sli
položaj katere izmed član
Poslo\'nega sistema zamaje t
melje vaše bančne hiše?
To se ne more zgoditi, k(
gre za pravo delničarsko dru
bo. Kot bivši sozd smo mora
vsi reševati izgubarje, kar rii
je hromilo pri našem delu. D)
nes te soUdarnosti In prelivi
nja ni več. Če bi imeU nekdan
sistem in če bi morale san
članice reševati denimo Mli
kamo, potem bi sistem tu(
lahko propadel. Vendar v p<
slovnem sistemu teh obUgac
ni in tudi mlekarna, ki ino|
največje težave v okviru Hm«
zada, nas ne more sesuti.
IRENA BAŠ,
Franc Žužej
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 21. 10. 1992
Tujci nam zaupajo,
doma pa ne
Minuli teden je vodstvo
štorske železarne sklicalo ti-
skovno konferenco in pojasni-
lo trenutne razmere v tem ko-
lektivni.
Po oceni direktorja Borisa
Marolta imajo po poletnih me-
secih dovolj naročil, prodajo
na jugu pa so uspeh nadome-
stiti z italijansldm tržiščem.
Ponovno se odpira kitajsko tr-
žišče, kamor so nekoč že izva-
žah letno 16 tisoč ton izdelkov.
S pomočjo Nemcev bodo zdaj
prodah na Kitajsko okoU 7 ti-
soč ton izdelkov na leto. Raz-
meroma dobro so preskrbljeni
s surovinami, kolikor zmorejo,
pa poskvišajo f)oravnavati ra-
čune dolžnikom. Kdaj bodo iz-
plačaU plače za ta mesec, ko-
nec minulega tedna še ni bilo
jžisno. Za prejšnje izplačilo so
si v tujini sposodih milijon
nemških mark, kredit je že
v celoti vrnjen. Z denarjem,
torej milijonom nemških
mark, ki jim ga je namenila
vlada, pa bodo lahko poravna-
U davke in prispevke za minu-
le plače.
O dejstvu, da je slovenska
vlada namenila železarnam
dobrih 5 mihjonov nemških
mcu-k kredita in da na štorsko
železarno odpade en milijon,
je Boris Marolt povedal: »Gre
za običajen način financira-
nja, ki bi moral veljati že nekaj
časa, vendar ne v tako majh-
nem obsegu kot v tem primeru.
Nas že nekaj časa financirajo
predvsem naši dobavitelji in
tuji peirtnerji. Firma Krupp
nas financira v tem trenutku
s pribUžno 4,5 milijoni nem-
ških mark po letni obrestni
meri 9,5 odstotkov. Tujci nam
torej bolj zaupajo kot naša
lastna država. Podobno je pri
italijanski firmi, kjer je
obrestna mera nekoliko višja,
ker gre za itahjanske obrestne
mere, kredit pa znaša med 2,5
in 4 nuUjoni mark. Doslej smo
to uspevah vračati in ohranja-
ti saldo na dogovorjenem ni-
voju. Nekaj podobnega se žeU-
mo dogovoriti v slovenskem
prostoru, nekaj smo v tej smeri
že naredih in upam, da postaja
jasno eno: slovenske železarne
ah pa železarna Štore niso
problem enega uspešnega ah
neuspešnega menedžerja, tem-
več nacionalne ekonomske po-
htike. Doseči je treba določen
konsenz in potegniti določene
ukrepe.«
Največja težava, ki je v mi-
nulem tednu pestila železarno,
so bih vagoni, stoječi na celj-
ski železniški postaji. Železar-
na dolguje železničarjem okoli
14 milijonov tolarjev. Ker ni-
majo denarja za sprotno po-
ravnavanje račimov, so na ti-
rih stah 103 ocarinjeni vagoi
z materialom, poleg tega pa i
okoh 60 vagonov z materialoi
za reizrez za staro železi
V Štorah se zavedajo, da s
dolžniki, vendar so že bih tuj
časi, ko so železarne pomagi^
železnici. Razen tega so toki^
ponujali železničarjem tul
devizne prihve, ki bi jih lahj
uporabili čez teden dni, ve!
dar je ponudba naletela I
gluha ušesa.
IRENA BAŠ
Vodja celjske sekcije za pro-
met pri Slovenskih železnicah
Franci Pešec je povedal, da so
problem štorske železarne re-
šili že ob koncu minulega ted-
na. Vodstvi štorske železarne
ter Slovenskih železnic sta se
sporazumeli na četrtkovem se-
stanku v Ljubljani, takoj za-
tem pa so bili vagoni dostav-
ljeni na industrijske tire žele-
zarne. Sodelovanje bo po nje-
govi oceni poslej dobro, žele-
zarna načrtuje veliko prevo-
zov po železnici, zmagali pa so
poslovni interesi. Bes je, da je
vlada zahtevala od železnice,
da izterja dolgove zaradi lik-
vidnostnih težav, vendar Pešec
ocenjuje, da bo pri reševanju
teh problemov pomagala do-
bra volja tako pri porabnikih
kot na sami železnici.
Problem štorske železarne i
osamljen, na tirih celjske ž«
lezniške postaje je v minulei
tednu stalo okoli 900 vagone:
ker podjetja nimajo denarja \
plačilo prevozov. Med njimi l
je bilo tudi 400 voz, ki ne pi
padajo več slovenskim želei
nicam.
Železničarji čakajo na vzp<
stavitev prog do Beograda, j
jih bodo lahko vrnili Srbiji n
Bosni in Hercegovini. Ti voz|
vi so veliko breme za celjsi
železniško postajo, saj lahl
normalno sprejme 500 do 6(
voz.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Hidroing d.o.o.
Ptuj nudi proste kapacitete
servisne delavnice v Ptuju (no-
vogradnja), površine preko
300 m^. Usposobljena je za po-
pravila in redno vzdrževanje
težke gradbene mehanizacije.
Podjetje bi želelo navezati stik
z domačimi ali tujimi partner-
ji, ki bi ponudih dodaten pro-
gram (opravljanje storitev ah
serijska dela). Obstaja tudi
možnost zaposUtve dodatnih
delavcev za opravljanje novih
dejavnosti. Delavnica ima do-
bro lokacijo z možnostjo razši-
ritve, velik parking in skla-
diščne hangerje. Informacije:
tel. 062/303-582 (Marjan Vra-
ničar).
- Podjetje MDM 2000 d.o.o.
Ljubljana - Črnuče nudi stroje
in enote za avtoma cij o proiz-
vodnje in proizvodnih proce-
sov: elektropnevmatski orbi-
talni kovični stroji, vrtalne in
navojne enote z večvretenski-
mi glavami, pnevmatske na-
prave za podajanje in odvija-
nje traku, naprave za dozira-
nje, delelne mize, pnevmatske
stiskalnice, namenske stroje in
naprave za obdelavo in mon-
tažo. Informacije: tel. 061/
376-057 (Marko Grabljevec).
- Podjetje Ardito d.o.o. iz
Nove Gorice nudi vse vrste
elektroinstalacijskega materi-
ala in svetil za industrijo in
široko potrošnjo proizvajalca
Gewiss ter drugih itaUjanskih
proizvajalcev. Informacije: tel.
065/22-682 (Milorad Mija-
tovič).
- Podjetje Plastik Kanal
nudi cca 100 kosov platnenih
silosov za transport materiala
(granulat - Plastika). Nosil-
nost vsakega silosa je 600 kg.
Informacije: tel. 065/51-020
(Bogdan Bemik).
- Podjetje TAC - računalni-
ški inžiniring in trgovina
d.o.o. Šempeter pri Gorici nu-
di komunikacijsko opremo za
računalniške centre, elemente
terminalskih linij ter njihovo
zaščito, nudijo pa tudi preiz-
kušene rešitve za opremo ra-
čunalniško podprtih delovnih
mest ter inžiniring na področ-
ju računalniških komunikacij.
Informacije: tel. 065/32-462
(Tomo Komel).
- Kanadska turistična
agencija Kollander world tra-
vel inc. iz Clevelanda nudi
usluge podjetjem, ki kot pos
mezniki ah skupine potuje
v Severno Ameriko. Infonn
cije: tel. 216-692-1000 in tel
faks 216-692-1831 (Michs
J.Benz).
Povpraševanje:
- Podjetje Indos iz Ljublj
ne išče ponudnike - proizv
jalce gumastih torzijsk
vzmeti za lahka transport
vozila. Informacije: tel. 06
101-272 (Franc Ravnik).
- Podjetje Megahit d.o.Cj'
Kamnika išče zastopnike
prodajo in servisiranje. Info
macije:     tel.     061/727-1
(Branka Perko).
Št. 42 - 22. Oktober 1992
5
Podržavljanje Je
slovenska tragedija
K cellskl žični se oglašalo aeillčl bivših lastnikov, ki zahtevalo premoženje
i naravi
čeprav sodi celjska Žična v sistem
Slovenskih železarn, ne čaka na državno
pomoč, temveč skuša reševati sama sebe
2 delom in lastnim znanjem. Rezultat te-
ga so tudi novi izdelki, s katerimi se bodo
na tržišču postavili ob bok konkurenci,
poj za preživetje pa bi bil bistveno lažji,
če ne bi bili pod državno streho in če
bodo našli skupen jezik z dediči bivših
lastnikov.
Na kratko rečeno: razmere v celjski
Žični so slabe. Ne le zaradi jugo krize,
temveč tudi zaradi nič kaj rožnatih raz-
mer v Evropi in svetu. Žična namreč po-
sluje z nekaterimi veUkimi izvozniki, ki
so izgubili svoje tržišče. Njihovi proizvo-
di se zato prodajajo bolj na drobno, več
je manjših pošiljk, kar pomeni več stro-
škov in manjši kup denarja. Anton Jelen-
ko, ki je na krmilu Žične že 12 let, je
kljub vsemu optimist. »Prihodnje leto
načrtujemo naskok na svetovno tržišče.
Pred tremi tedni smo končali izdelavo
novega ležaja, ki ga že ponujamo ku-
pcem. Proizvod je izredno zanimiv, razen
tega pa smo modernizirali del proizvod-
nje. V letu dni smo naredili dva nova,
elektronsko vodena stroja, ki nam poma-
gata pri delu. Stroji so skonstruirani in
narejeni pri nas, z znanjem ljudi v Žični.
Razvojna služba je pripravila projekt,
stroje pa so naredili v vzdrževanju. Po
nekaterih poskusih, ki so jih opravili ku-
pci, lahko trdimo, da proizvodnjo te vr-
ste ležajev obvladamo kot Japonci, Švedi
ali Nemci.«
Kvaliteta je njihov cilj, ker brez tega ni
prodaje in ni svetovnih cen, ki jih nare-
kuje tržišče. V Žični dosegajo svetovno
ceno svojih izdelkov, zaradi česar so dali
I poudarek nabavi materialov, čiščenju
^oizvodnih programov in točnim kalku-
icijam.
Nobena država ni dober
gospodar
Problem Žične so predvsem pretekli
' dolgovi in povezanost s sistemom, ki po
direktorjevih besedah nima bodočnosti.
Žična namreč sodi v sklop Slovenskih
železarn. V nekdanji sozd je bilo podjetje
vključeno, ker je potrebovalo ogromno
' materiala iz železarn, okoli 26 tisoč ton
na leto. Danes porabijo letno manj kot 10
tisoč ton: »Ne iščemo dobavitelja kot
' partnerja, mi iščemo kupce kot partner-
je,« pravi Jelenko. So torej v rokah drža-
I ve. »Na žalost,« dodaja direktor. »Trage-
dija za firmo je, da smo morali pod dr-
žavno streho. Sam sem imel drugačno
vizijo - ne divje privatizacije, temveč fir-
mo na evropskem nivoju. Jasno so mi
zagrozili, da bo Žična šla v stečaj, če ne
bomo poštah državna firma, ker smo pač
I del Slovenskih železarn. Te resnično po-
trebujejo državno pomoč, predelovalna
industrija pa je nekaj povsem drugega.
j Denar moramo ustvarjati in ga ne iskati
pri državi,« je odločen Jelenko. »Reševati
se moramo sami. Leto bomo verjetno
zaključili z okoh 60 mihjoni tolarjev iz-
gube, vendar bi se z uresničitvijo zastav-
ljenih ciljev in načrtovano prodajo pred-
vsem novih proizvodov počasi moralo
obrniti na bolje.«
Tretjina manj zaposlenih
Tudi v Žični so se zaradi razmer lotili
preštevanja potrebnih in nepotrebnih
delavcev. Zaposlenost so zmanjšali za
dobro tretjino. Danes jih je 292, pred
letom jih je bilo 415, pri čemer nihče ni
ostal na cesti. Dokupovali so leta ali iz-
plačevali odpravnine. Tudi pri tem so
naleteli na državno oviro. Jelenko pojas-
njuje: »V načrtu sem imel delitev podjet-
ja na več samostojnih proizvodnih enot,
ki bi se specializirale v svojih programih,
pa zaradi državne lastnine in čakanja na
sanacijo tega nisem smel. Mi pa imamo
perspektivne programe, znamo delati in
po moje je največja tragedija, da je Slo-
venija šla v podržavljanje firm. Nobena
država ni dober gospodar.«
Je pa Žična kljub temu, da je v sistemu
Slovenskih železarn, dokaj redno izpla-
čevala plače, kdaj pa kdaj tudi v bonih,
delavci pa dobivajo 80 odstotkov plače
po kolektivni pogodbi. Ob sprejemu ko-
lektivne pogodbe so nekaterim delavcem
podvojili plače, zaradi česar se je masa
pri prvem izplačilu povečala kar za 45
odstotkov. Po direktorjevi oceni so kar
preveč šli v uravnilovko.
Dediči se oglašajo
Vračanje premoženja bo lahko v Žični
predstavljalo precejšen problem in lahko
se zgodi, da bodo izgubili obrat v Šent-
jurju, kjer potomci bivših lastnikov zah-
tevajo vračanje premoženja v naravi. Ne-
rešeno ostaja lastništvo obrata v Pečov-
niku, pred kratkim pa so se pojavili tudi
dediči, ki jih zanima obrat v mestu.
Kakšne bodo njihove zahteve, zaenkrat
v Žični še ne vedo. Nekdanji lastnik Žič-
ne je bila družina Urabič, sinovi živijo
v Avstriji, hči menda nekje v Srbiji, več
podatkov pa zaenkrat v podjetju nimajo.
Kaj se lahko zgodi, če bodo Žična ali
njeni deli v resnici vrnjeni potomcem
nekdanjih lastnikov? »Lahko se zgodi, da
bomo zašli v krizo,« meni Jelenko. »Ker
smo kupovali stroje, smo zanemarOi
gradnjo stavb. Predvidena je bila grad-
nja poslovne stavbe na Hudinji, kar je
^daj povsem odpadlo. Če pa izgubimo
sedanje prostore, ne vem, kaj bomo stori-
li. Upam, da bo prevladal razimi in da se
nam ne bo treba kar izseUti. V tem pri-
meru lahko podjetje kar zapremo.«
IRENA BAŠA
Od najnovejšega ležaia, ki so ga pred
kratkim izdelali, si v Žični veliko obeta-
jo. Nov proizvod izpolnjuje sodobne zah-
teve kupcev: z manjšimi elektromotorji
dosegati enake moči z večjim številom
obratov. To zahteva nove vrste ležajev in
v Žični so se lotili izdelave. Ta teden
pričakujejo obisk skupine strokovnjakov
iz velike evropske firme, ki proizvaja
elektromotorje in se zanima za nakup
njihovega najnovejšega proizvoda. Pri-
hodnji teden ga bodo preizkusili v drugi
veliki tovarni v tujini, kjer se prav tako
zanimajo za nakup. Tudi na domačem
tržišču si obetajo precej po\'praševanja.
Proizvodni program Žične zaokroža šest
programov. Razmeroma močan je pro-
gram gradbenih mrež, ki ga bodo moder-
nizirali in razširili. Tržišče zanj imajo po
Sloveniji, v Italiji, tudi Avstriji ali, kot
pravi direktor Anton Jelenko: »Držimo
se miselnosti, da je tržišče povsod tam,
kjer so kupci, manj pomembna pa je deli-
tev na domače ali tuje tržišče.« Drugi
program je ograjno pletivo, ki se še ved-
no dokaj dobro prodaja. Najhuje je izpad
južnega trga prizadel program vzmete-
nja, kot zanimive in perspektivne pa oce-
njujejo industrijske programe. Doslej so
proizvajali vzmetenje za sedeže v popu-
larnih katrcah, proizvajajo nekatere dele
za petice, upajo pa tudi na dogovor z Re-
naultom za sodelovanje pri izdelavi clia.
Med programi je še proizvodnja sit in
transportnih trakov, kupci so bili v glav-
nem srbski in bosanski rudniki. Načrtu-
jejo še nekaj novih zahtevnih proizvod-
nih programov, ki bi jih tehnično sicer
zmogli, ne zmorejo pa finančnega zalo-
gaja za novo opremo. Razmišljajo tudi
o novih programih s področja kemije.
Anion Jelenko: Železarne potrebujejo
pomoč države, predelovalna industrija
pa si mora denar ustvarjati sama.
GOSPODARSKI BAROMETER
Višje izvozne cene
i v Rogaških vrelcih beležijo
letos 4 odstotno zaostajanje iz-
voza na konvertibilna tržišča.
Kljub temu ocenjujejo, da bo-
do do konca leta na tuje pro-
dali načrtovane 3 milijone li-
trov mineralnih vod. Za pol-
nilnico v Rogaški Slatini je po-
ttiembno dejstvo, da so dosegli
premike v izvoznih cenah. Ita-
lijanski kupci so priznali 150
odstotno povišanje cene mine-
ralne vode, Avstrijci 20 in
Nemci 50 odstotno zvišanje
Cen.
Celjani v Singnu
Območna gospodarska
zbornica Celje je v začetku
^dna v sodelovanju s celjsko
občino organizirala predstavi-
tev regijskega gospodarstva
^ pobratenem nemškem mestu
Singen. Podobno predstavitev
so pred časom že organizirali
v Mainzu. Ob tej priložnosti so
svoje izdelke razstavili Ste-
klarska šola iz Rogaške Slati-
ne, libojska Keramika ter celj-
ska Zlatarna.
Pogodba še letos
v šoštanjski Termoelektrar-
ni bodo v kratkem podpisali
pismo o nameri z dobaviteljem
opreme za ekološko sanacijo
četrtega bloka. Na voljo imajo
štiri ponudnike, pogodbo z iz-
branim dobaviteljem pa bodo
podpisali do konca leta.
Večje Izgube
v primerjavi s prvim pollet-
jem lani so se izgube velenj-
skega gospodarstva letos po-
večale kar za desetkrat. Delež
izgub v prihodkih je od lan-
skih 1,1 odstotka porastel na
3,7 odstotkov. Izgubo je izka-
zalo 74 podjetij v skupni višini
milijardo 450 milijonov to-
larjev.
Prvi sejem
hmeljarske
mehanizacije
Kmetijska zadruga Tmava
Gomilsko organizira pod po-
kroviteljstvom Hmezad Ex-
port Importa to soboto in ne-
deljo prvi mednarodni sejem
tehnike za hmeljarstvo. Na pr-
vem tovrstnem sejmu v Slove-
niji se bo v Tmavi predstavilo
preko 40 domačih in tujih raz-
stavljalcev.
Nova tržišča
v Gorenju Gospodinjski
aparati so letos p>oiskali nova
tržišča, med drugim so začeli
prodajati v Iran, Mehiko, Čile,
Argentino, Južnoafriško repu-
bliko ter Združene arabske
emirate. Skupni izvoz na ta
nova tržišča bo predstavljal
letos že okoU 6 odstotkov vse-
ga izvoza Gorenje Gospodinj-
ski aparati.
Sodobna
Informacijsica
tehnologija
Mariborska Jeklotehna bo
prihodnje leto začela postopo-
ma uresničevati projekt enot-
nega programskega orodja za
uvedbo računalniške izmenja-
ve podatkov skupaj z tremi
slovenskimi trgovskimi orga-
nizacijami tehnične trgovine.
V tem projektu bo poleg kranj-
skega Merkurja ter ljubljanske
Metalke sodelovala tudi celj-
ska Kovinotehna. Odločitev
pomeni uvajanje sodobne in-
formacijske tehnologije, ki jim
bo omogočala lažje vključeva-
nje v evropske blagovne to-
kove.
IRENA BAŠA
SENCE
NASONČNISTRANI ALP
CELJE NA REPU - Nede-
lavnost delegatov v slovenski
skupščini, ki se zadnje čase
kaže tudi v nesklepčnosti od-
borov in komisij, bo za mar-
sikoga imela hude posledice.
Pri tem ne mislim samo na
zakon o lastninskem preobli-
kovanju podjetij oziroma
privatizacijski zakon, kot mu
tudi rečemo, kjer bomo, če ne
bo ta mesec sprejet, vsi pol-
noletni državljani Slovenije
ob 300.000 SIT. Podobno
lahko nesprejetje zakona
o pogojih koncesije za poso-
dobitev ceste na trasi držav-
na meja pri Šentilju-Mari-
bor-Celje-Ljubljana-Postoj-
na~državna meja pri Novi
Gorici (z odseki za Koper, za
državno mejo pri Sežani na
Femetičih in za državno me-
jo pri Lendavi). Ni treba
menda posebej poudarjati,
kako želena je ta cesta za Ce-
ljane, ki zdaj izgubljajo živ-
ljenja in živce na cestici proti
Ljubljani in nazaj.
Vsako zavlačevanje pri
sprejemu tega zakona, zlasti
če ne bi bil sprejet še v tem
mandatu, lahko upočasni
gradnjo prepotrebne avtoce-
ste in jo podraži. Lahko pa
tudi zmanjša zanimanje tujih
vlagateljev, ki bodo, kot
predvideva zakon, tako in
tako morali »zagotoviti naj-
manj 50-odstotno udeležbo
domačih izvajalcev in zapo-
sliti najmanj 70 odstotkov
domače delovne sile v času
trajanja koncesije«, ki ne
sme biti daljša od 30 let.
Če pa bodo delegati do 23.
decembra, ko naj bi bil obli-
kovan prvi slovenski parla-
ment z 90 poslanci v držav-
nem zboru, sprejeli zakon
o koncesijah, bodo Celjani še
zmeraj na repu. Zakaj?
Za odsek avtocesta Arja
vas-Vransko so sicer izdela-
ne programske zasnove, ven-
dar jih občina Žalec ni spre-
jela, ker jim nekatere krajev-
ne skupnosti nasprotujejo.
Zamuda je tudi pri izdelavi
strokovnih podlag za loka-
cijski načrt.
Še hujši zaplet je pričako-
vati z odsekom štajerske av-
toceste Ljubljana-Vransko,
saj se bosta o njem morala
najprej uskladiti republiška
uprava za ceste in zavod za
prostorsko planiranje, potem
pa bo traso treba usklajevati
še z občinami. Sicer traso ču-
vajo že od leta 1979, toda
medtem se je marsikaj spre-
menilo, zlasti pa želje in zah-
teve občinskih oblasti in kra-
jevni interesi.^ato ni čudno,
da je slovenska vlada odsek
avtoceste Ljubljana-Vran-
sko uvrstila na rep oziroma
v zadnjo, v tretjo skupino, ki
je označena kot »problema-
tični avtocestni odseki, ki
v prostoru še niso usklajeni
in bo priprava dokumentaci-
je do izdaje lokacijskih dovo-
ljenj trajala še daljši čas«. Pa
smo spet tam!
BRAVO, VITOMIR GROS!
- Čeravno mnogi ne marajo
delegata v zboru občin oziro-
ma kranjskega župana inž.
Vitomirja Grosa, drugi spet
pravijo, da bi si ga morali
izmisliti, če ga ne bi bilo,
tretji pa napovedujejo, da ga
bo v novem mandatu zame-
njal Zmago Jelinčič, »ljubi-
telj« Neslovencev in orožja.
Po vseh javnomnenjskih
raziskavah nima Gros kot
verjetni kandidat Liberalne
stranke za predsednika re-
publike niti najmanjše mož-
nosti, da bi bil izvoljen. Naj-
bolj elegantna rešitev bi bila,
o tej zdaj razmišljajo tudi
opozicijskih strankah, če bi
se posamezne stranke odre-
kle kandidaturam v korist
krščanskega demokrata Iva-
na Bizjaka in bi tako opozi-
cija že v prvem krogu nasto-
pila enotno (za zdaj velja še
dogovor, da bi vse desničar-
ske stranke enotno podprle
enega kandidata opozicije,
če bi se prebil v drugi krog,
v prvem pa naj bi nastopile
s svojimi kandidati). V tem
primeru bi se Vitomir Gros
izognil napovedovanemu ne-
uspehu in bi lahko kandidi-
ral za poslanca v državnem
zboru, kar mu je kot pred-
sedniškemu kandidatu one-
mogočeno.
Če odmislimo nekatere in
prepogostne Grosove nasto-
pe v skupščini, mu je treba
priznati, da ima dober nos za
zanimive zadeve. Ne samo za
verjetne nepravilnosti pri
nakupu opreme za civilno
zračno plovbo oziroma za
dvoboj Siemens: Westingho-
use, ampak celo za drobne
življenjske neumnosti, kot je
plačevanje »članarine ZK«,
torej politične organizacije,
ki je sploh ni več!
Gros je namreč odkril, da
v Iskri-Električna orodja še
danes samodejno odtrgujejo
delavcem od plače »članari-
no ZK«. Kot dokaz za svoje
delegatsko vprašanje je
predložil obrazec »Mesečni
obračun OD številka 350«, iz
katerega je jasno razvidno,
da so delavcu I. P. julija 1992
odtrgali zaradi postavke 41
(po razlagi šifer je to članari-
na ZK) 243,40 Srr. Delavcu,
ki sploh nikoli ni bil član ZK,
so nekaj let odtrgovah »čla-
narino ZK«! Ko je I. P. napo-
sled le protestiral (prizna, da
plačilnih list nikoli ni po-
drobno pregledoval, torej ni
izpolnjeval svoje takratne
samoupravljalske dolžnosti),
somu 243 SIT za julij le vrni-
li, še pred tem pa so se »stro-
kovne službe« v podjetju po-
zanimale, če res ni član ZK!«
»Strokovne službe« v Iskri-
Eru so torej tri leta za dogod-
ki, saj je po zakonu o politič-
nem združevanju iz leta 1989
(!) prepovedano delovanje
strank v podjetjih, s tem pa
tudi pobiranje članarine. Da
o politični ozaveščenosti
»strokovnih služb« niti ne
govorimo, saj je znano, da
zveze komunistov že dalj ča-
sa ni več na seznamu politič-
nih organizacij.
NOVA AFERA NA TVS
- Po novinarski aferi, ki se je
nekoliko polegla, ko je za
glavnega urednika prišel
»nevtralec« Janez Lomber-
gar, nezadovoljneži zaradi
plač pa so odšli, je RTV Slo-
venija spet tarča. Tokrat pri-
stojna telesa očitajo Svetu
RTVS, da si »prisvaja oblast
nad frekvencami in poskuša
na vsak način prevzeti pri-
stojnosti, ki mu v resnici ne
pripadajo«.
Bistvo zadeve je, da je Svet
RTV razpisal natečaj za upo-
rabo programskega časa na
TV kanalih III. mreže in ga
tudi že razdelil. Za te kanale
pa, kot ugotavlja republiška
uprava za telekomunikacije,
sploh nima ustreznih dovo-
ljenj. RTV Sloveniji namreč
z 31. decembrom letos pote-
če jo veljavna dovoljenja za
vse kanale, navzlic temu pa
je že oktobra širokosrčno po-
delila programski čas.
Lahko je s tujim spolnim
organom mahati po kopri-
vah, pravijo naši nekdanji
slovanski br§tje in sedaj tudi
najbolj neugodni sosedje.
Kaj lepšega, če pri tem še kaj
zaslužiš...
Št. 42 - 22. Oktober 1992
6
Vzemite si čas za premisielf
ProstovoUno zdravstveno zavarovanje le že mogoče skleniti
Nova zdravstvena zakono-
daja je kot skrajni rok za
uvedbo prostovoljnega zava-
rovanja določila 1. januar
1993, od včeraj pa je že mogo-
če sklepati to\-rstna zavorova-
nja pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, ki je
tudi plačnik storitev iz obvez-
nega zavarovanja. Čeprav je
skupščina Zavoda že sprejela
podrobna določila o zavarova-
nju s premijami \Ted, pa ne
kaže hiteti, saj ponujajo pro-
stovoljno zavarovanje tudi
druge zavarovalnice, verjetno
pa se bodo številna podjetja
odločila za ugodnejše skupin-
sko zavarovanje svojih de-
lavcev.
Prostovoljno zdravstveno
zavarovanje je v Sloveniji no-
vost, saj smo doslej imeU pra-
vice do vseh zdravstvenih sto-
ritev, s tem da smo pri nekate-
rih bili dolžni plačevati parti-
cipacijo. Po novem so v obvez-
nem zdravstvenem zavarova-
nju zagotovljene zavarovan-
cem v celoti le nekatere stori-
tve, pri večini drugih pa le
v določenem odstotku od njene
vrednosti.
V okviru obveznega zavaro-
vanja je zavarovancem v celoti
zagotovljeno (in se ni potrebno
dodatno zavarovati) zdravlje-
nje poškodb na delu in poklic-
nih bolezni, preprečevanje,
odkrivanje in zdravljenje ra-
ka, sladkorne bolezni, multi-
ple skleroze, živčno-mišičnih
bolezni, tetraplegije, paraple-
gije, duševnih bolezni, psori-
aze, nalezljivih bolezni, hemo-
filije in cerebralne paralize,
poleg tega pa še sistematični
in preventivni pregledi, zdrav-
ljenje in rehabihtacija otrok,
učencev in študentov, zdrav-
stveno varstvo žensk v zvezi
z načrtovanjem družine, no-
sečnostjo in porodom, nujna
medicinska pomoč in zdravlje-
nje na domu in tudi v socialnih
zavodih. Prav tako se ni treba
prostovoljno zavarovati voja-
škim in civilnim invahdom
vojne.
V vseh drugih primerih bo-
mo morah doplačevati ah v ce-
loti plačati posamezne stori-
tve. Z dodatnim zavarovanjem
pa si bomo zagotovih kritje za
ves čas uveljavljjmja pravic
brez doplačevanja za razliko,
ki presega vTednost obveznega
zavarovanja.
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije je pripravil
devet paketov prostovoljnega
zavarovanja. Zavarovati se je
mogoče pred doplačilom razli-
ke do polne vrednosti storitev
iz obveznega zavarovanja, za
višje standarde storitev, ter za
pravice, ki niso predmet ob-
veznega zavarovanja. Zavod
pa je pripravil tudi posebno
ponudbo za tiste, ki ne morejo
imeti statusa zavarovane ose-
be v Sloveniji. Podobni so pro-
grami tudi drugih zavaroval-
nic, vendar jih vse še niso v ce-
loti predstavile.
Skupščina zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Slovenije
je že določila tudi premije.
Letna zavarovalna premija za
popolno zdravstveno zavaro-
vanje je 12 tisoč tolarjev, zava-
rovanje za nadstandardne sto-
ritve od najmanj 9600 do 24
tisoč tolarjev na leto, zavaro-
vanje za razlike v vTcdnosti
storitev pri poškodbah zimaj
dela 3 tisoč tolarjev, za zoboz-
dravstvo od 2400 do 3600 to-
larjev letjao. Pemijo bo mogoče
plačati v štirih obrokih, cenik
pa velja do konca leta. V pri-
hodnjem letu bodo premije od-
visne predvsem od tega, koliko
ljudi se bo odločilo za prosto-
voljno zavarovanje.
Zavarovcmje pri zavodu je
že mogoče skleniti na območni
enoti Zavoda za zdravstveo
zavarovanje v Celju in v njenih
izpostavah v osmih občinah
območja. Preden se za to odlo-
čite, pa bi veljalo pregledati
vse ponudbe in se odločiti ne le
na osnovi višine premij, tem-
več predvsem varnosti, ki jo
lahko posamezna zavarovalni-
ca nu(h. Čas za premislek ima-
mo, zato se ni potrebno odloči-
ti od demes do jutri. Navsezad-
nje je prehod iz ene oblike za-
varovanja v drugega postopen
in prihodnje leto naši prispev-
ki, tudi če ne bomo dodatno
zavarovani, še ne bodo preti-
rani, če ne bomo imeli prav
posebne smole. Ker pa se na to
ne gre zanašati, se je zavaro-
vati vseeno pametno.
MILENA B. POKLIC
Končno do poslanskih odločitev?
v Cellu danes In iutrl o kadrovskih rešitvah v občini - Novih kandidatov nI
v Celju danes (v četrtek, 22. okto-
bra) na ločeni seji zasedajo poslanci
DPZ, ki naj bi po majskem odstopu
Mira Gradiča izvolili novega zborov-
skega predsednika. Jutri pa bodo na
skupnem zasedanju poskušali izvoliti
novega skupščinskega podpredsedni-
ka za družbene dejavnosti in manda-
tarja za sestavo občinskega IS.
Kandidata za predsednika DPZ sta
dva - ob Borutu Alujeviču, ki so ga za
predsedniško funkcijo predlagali že
pred zadnjim nesklepčnim zasedanjem
zbora, je skupina poslancev vložila še
kanidaturo za Romana Gracerja.
Novih ksuididatov za funkciji skupš-
činskega podpredsednika za družbene
dejavnosti ter mandatarja za sestavo
občinskega IS pa v Celju ni. Čeprav so
poslanci na septembrskem zasedanju
(ob neuspehh volitvah) podal j šah rok
za vložitev kandidatur za obe funkciji
do 5. oktobra, tudi po tem roku v ob-
činski sekretariat niso prejeli nobene
kandidature.
Predsedstvo skupščine bo tako jutri
izkoristilo možnost, ki jo za izvolitev
obeh funkcijonarjev v 11. in 17. členu
predvideva odlok o sestavi in pristoj-
nostih zborov ter izvoHtvi skupščin-
skih fimkcionarjev - vložitev kandida-
t\M med samim skupščinskim zaseda-
njem. Kako so se v času po septembr-
skem zasedanju celjske skupščine do-
govorili v strankah (in med strankami)
bo torej jasno šele med samim zaseda-
njem.
I.STAMEJČIČ
Kje ste, stranke?
Bi verjeli, da v Mozirju ne
poznajo politične pluralizaci-
je? Prav gotovo ne, saj so
strankarski spori pred časom
pljusknili krepko čez občinske
meje in zna povprečno ^^poli-
tično« osveščen občan katere-
koli občine celjskega območja
že zato na izust našteti vsaj tri
»mozirske« stranke - narodne
demokrate. Ljudsko stranko
in liberalce, kar bi za plurali-
zacijo političnega življenja že
moralo zadoščati...
Zakaj potem takšen uvod?
Zato, ker v mozirski občini
v register strank resnično ni-
majo vpisane nobene politične
organizacije. A to ne pomeni,
da strank tudi dejansko ni...
Zakon o političnem združeva-
nju, ki ga zaradi blokad v delu
republiške skupščine v Slove-
niji nismo uspeli nadomestiti
z Zakonom o političnih stran-
kah, je glede ustanavljanja in
delovanja strank precej ohla-
pen. Če je ob ustanovitvi po-
djetja v vsakem primeru po-
trebna registracija pri pristoj-
nem temeljnem sodišču, za de-
lovanje stranke (občinskega
odbora) na področju posamez-
ne občine ni potreben vpis
v občinski register strank.
Zato so redke občine, v ka-
terih imajo dejanski in časov-
no usklajen pregled nad vsemi
strankami, ki delujejo na nji-
hovem območju. V priviligira-
nem položaju so gotovo poli-
tične stranke, s svojimi po-
slanci vključene v DPZ zdajš-
njih občinskih skupščin, saj
sodelujejo v dejanskem življe-
nju občin. Kaj pa je s stranka-
mi, ustanovljenimi po volitvah
leta 90? Pa s tistimi, ki so leta
90 bile aktivne, kasneje pa je
njihova dejavnost usahnila, na
papirju pa še ostajajo?
Ena redkih občin, ki ima
v tem mesecu ažuriran spisek
strank oziroma njihovih ob-
činskih odborov, je celjska.
V nekaterih drugih občinah so
nam svetovali, naj po\j>raša-
mo po decembrskih volitvah,
oziroma v drugi polovici no-
vembra, ko bodo vložene posa-
mične ali združene strankar-
ske kandidatne liste...
Da politično pluralizacijo
v Sloveniji imamo, potrjuje ie
podatek republiške volilne ko-
misije o nekaj več kot 100 poli-
tičnih organizacijah, registri-
ranih v državi. Kako pa je
z dejanskim delom teh strank?
Vse, kar bi zdaj zapisali, bi
lahko kdo označil tudi za pri-
krito volilno propagando, zato
raje počakajmo in spremljaj-
mo strankarsko aktivnost
v času do volitev. V poldrugem
mesecu se bo prav gotovo po-
kazalo, koliko in kakšne
stranke imamo v Sloveniji, pa
tudi na našem območju.
IVANA STAMEJČIČ
Še ena stranka
v volilnem
boju
štajerska demokratsko- j
krščanska stranka se je, I
kot še ena politična stran-
ka z desnice, v torek pred- ;
stavila tudi v Celju. Na
Tomšičevem trgu se je pred '
dvema mesecema ustanov-
ljena stranka predstavila
v dokaj živahnem vzdušju,
toda pred redkimi morebit-
nimi volilci in simpatizerji.
Stranka je razpela lovke na
volilno telo demokratsko-
krščanske orientacije, ki se
je po razpadu enopartij--
skega sistema utrdilo kot (
najbolj množično volilno
telo, po umiritvi protiko-
mimističnega razpoloženja
v slovenskem političnem
prostoru, pa je ta orientaci-
ja dobila močno konkuren-
co v »postkomunističnih«
strankah, ki so revitalizira-
le podporo in simpatizerje.
Štajerska krščansko-de-
mokratska stranka ima
v svojem programskem in
volilnem credu poleg tega
tudi izrazito »regionalistič-
no« vsebino, saj se zavzema
za interese Štajerske in
s tem seveda tudi za decen-
tralizacijo Slovenije, kar so
med drugim poudariU tudi
na svoji torkovi promociji
v Celju.
R.G.J
Društvo
izgnancev tudi
v Celju
S skoraj polstoletno za-
mudo bodo danes, 22. okto-
bra, tudi v Celju ustanovili
odbor občinske oi^anizaci-
je Društva izgnancev Slo-
venije.
Odbor naj bi povezal
nekdanje izgnance v Srbi-
jo, na Hrvaško, v Bosno,
Nemčijo in drugam. Do-
brodošh pa bodo tudi nek-
danji taboriščniki in ukra-
deni otroci ne glede na to,
da že imajo svoji organiza-
ciji.
Na ustanovitev celjskega
odbora so povabili preko
180 nekdanjih izgnancev,
o tem pa je povedal pred-
sednik pripravljalnega od-
bora Pavle Božič na-
slednje:
»Spiski niso popolni, za-
to so vabljeni vsi, ki so bih
izgnani in smo jih nehote
izpustih. Naloga odbora bo
tudi uveljavljanje pravic,
ki so nam bile odvzete med
vojno. Če imajo danes svoje
organizacije celo takšni, ki
med vojno niso bili naklo-
njeni našemu naprednemu
gibanju, je prav, da jo ima-
mo tudi mi, ki smo bili prve
žrtve okupatorja. Ob usta-
novitvi odbora bo tudi
krajši kulturni progreim, ki
ga bodo izvedli učenci 3.
osnovne šole. V doglednem
času naj bi izdali tudi knji-
go o težkih letih izgnan-
stva.«
Srečanje se' bo začelo
v četrtek ob 10. uri v vehki
dvorani Narodnega doma.
T. \TIABL
Za bolj učinkovito delo uprave
Pokrajina In upravni okraj Savinjske doline
Na območju Savinjske doli-
ne kot enotnem geografskem,
gospodarskem, družbenem in
kulturnem, komunalnem in
infrastruktumem prostoru naj
bi se oblikovala posebna po-
krajina kot širša samoupravna
lokalna skupnost za urejanje
skupnih zadev bodočih občin
na tem prostoru. Takšno po-
budo so minuli teden dali na
sestanku predsednikov svetov
krajevnih skupnosti.
Savinjska dohna, ki jo
upravmo pokriva občina Žalec,
zajema 250 kvadratnih kilo-
metrov, šteje 40 tisoč prebival-
cev v dvajset krajevnih skup-
nostih. Glede na vehkost, šte-
vilo prebivalcev, gospodarsko
moč in ustvarjeni narodni do-
hodek, se občina uvršča na
približno 20. mesto v Sloveni-
ji. Iz sedanje občine naj bi po
predlogu teritorialne razdeh-
tve nastalo 8 do 10 novih ob-
čin. Kakšne so pravzaprav po-
trebe po obhkovanju enotnega
upravnega področja in pokra-
jine? Savinjska dolina pred-
stavlja enoten in zaokrožen
geografski prostor in ima po-
vezan gospodarski sistem, še
posebej v kmetijstvu in indu-
striji. Specifična kmetijska
proizvodnja, ki temelji pred-
vsem na hmelju, zahteva eno-
ten sistem tehnologije in skup-
ne agromelioracijske ukrepe.
V Žalcu pravijo tudi to, da po-
vezave z ostalimi področji iz-
ven sedcmje občine ne zago-
tavljajo uresničevanja razvoj-
nih ciljev. Še zlasti ne kmetija
skih. Savinjska dolina ima tu-
di enoten komimalni sistem,
povezan je šolski sistem in ne
nazadnje sistem kulture, teles-
ne kulture, socialnega varstva
in skrbstva ter drugih družbe-
nih dejavnosti.
Predsedniki krajevnih
skupnosti so p>oudarih, da se
žeUjo tudi potem, ko bodo na-
stale nove občine, medsebojno
povezovati v pokrajino in
skupno urejati zadeve širšega
pomena, kar bi bilo bolj raci-
onalno in učinkovito.
JANEZ VEDENIK
Priprta okna v svet
Prometni minister Marjan Krajnc v Šentjurju In Laškem
Minister za promet in zveze
Marjan Krajnc se je udeležil
pogovora v Šentjurju, kjer je
občane zanimalo predvsem,
kdaj bodo normalnejše cestne
povezave med Planino in Sev-
nico, proti Jurkloštru, s Pre-
vorja proti Lesičnem ter šent-
jurska mestna obvoznica. Z iz-
jemo ceste Celje—Rogaška Sla-
tina je mogoče v to manj razvi-
to občino le po makadamskih
regionalnih cestah.
Med kričečimi primeri sla-
bega vzdrževanja lokalnih
cest, je polovico leta neprevoz-
na cesta Dobje-Presečno, ko-
der pešačijo do delavskega av-
tobusa dvakrat po 6 kilome-
trov na dein. »Slovenija le ni
tako zelo revna,« so se pritože-
vali na torkovem pogovoru, ki
ga je pripravil občinski odbor
Socialdemokratske stranke.
»Kozjansko bo treba odpreti
v svet.« Podobna cestna razh-
ka kot je med Slovenijo in Za-
hodno EvTopo je tudi med
Kozjanskim in drugimi v Slo-
veniji.
Minister ter njegov pomoč-
nik Milan Brečko sta predsta-
vila izhodišča plana za 1993,
pri čemer je na prednostnem
mestu redno cestno vzdrževa-
nje, nato obnavljanje, in na
koncu rekonstrukcije in nove
povezave. Odvisno je seveda
kohko bo denarja, prednost
naj bi imele tudi vse v uvodu
omenjene regionalne ceste na
Šentjurskem, čeprav letno
zmoremo le obnovo in asfalti-
ranje približno 15 kilometrov
takšnih cest.
B.J. -T.V.
V torek popoldan sta bila na delovnem obisku v Laškem in
Jurkloštru minister za promet in zveze R Slovenije Marjan
Krajnc in njegov namestnik Milan Brečko. V nekajurnem pogo-
voru je bil zglajen spor s krajani Jurkloštra in zaselkov, ki jim je
prekipelo, saj so vse regionalne ceste, ki vodijo v Jurklošter,
v glavnem makadamske in slabo vzdrževane. Najhujši je primer
ceste Rimske Toplice-Jurklošter na odseku od Mišjega dola do
Jurkloštra, v dolžini 1800 metrov. Zdaj bodo po hitrem
postopku naredili novo, tudi cenejšo varianto.
Bo prišel minister
Jazbinšek?
Tudi na ponedeljkovi seji
Izvršnega sveta občine La-
ško so se ponovno lotili tre-
nutno v Sloveniji največjega
plazu v Tevčah v KS Marija
Gradec.
Plaz nad potokom Lahom-
nico je povzročil velike teža-
ve in škodo v poplavi pred
dvemi leti, obstoja pa mož-
nost plazenja ob vsakem
močnejšem deževju. Velikost
plazu je okoli 110 hektarov
s širino v spodnjem delu ob
Lahomnici okrog 700 metrov
in sega do Vrha nad Laškim.
Ogroža vasi Tevče in Lesko-
vec, saj je na nevarnem ob-
močju 32 stanovanjskih ob-
jektov s 35 stanovanji, 33 go-
spodinjstev in 108 prebival-
cev, 24 gospodarskih in po-
možnih poslopij.
Pred meseci so krajani za-
grozili z zaporo cest, ker niso
bili zadovoljni s potekom re-
ševanja  hudega  problema.
Rešitev bi zahtevala 320 mi
lijonov tolarjev, ki pa jih i
kje vzeti. Raziskave so pokJ
zale, da gre za enega največ
jih plazov v Sloveniji tako p
obsegu kot po zahtevnos
sanacije. Glavni vzrok pli
zenja je talna voda, ki jo ;
zelo veliko. Direktor Zavo(J
za urbanistično načrtovan;
občine Laško Jure Križnik ]
povedal, da je celotno gradi
vo pripravljeno, potreben j
samo denar. Tevče si naj i
kmalu ogledal tudi ministi
za varstvo okolja Miha Jai'
binšek s sodelavci, ki naj I
kasneje poskušal izvrta
sredstva. Zadnje močneji
deževje zaenkrat večjih p
škodb ni pokazalo, je pa '
pričakovati v naslednji
dneh, če bi se podobno vT
me nadaljevalo. Zato ni ču'
no, da so ljudje, ki tam žiV
jo, nestrpni in da jih je stra
kaj jih čaka. ,
TONE VRAJ
Št. 42 - 22. Oktober 1992
7
Laške avtosolske zdrahe
gruštveno avtošolo so najprej proaall zasebnici, potem pa si premislili
Avtošoli Laško, ki je delova-
la v okviru tamkajšnjega
j^D, pod društveno streho ni
l\o najbolje, zato so jo sklenili
predati v zasebne roke dolgo-
letni honorarni sodelavki,
prodaja je sprožila vrsto med-
sebojnih obtoževanj, odgovor-
ni v glavnem molčijo, po zad-
njih informacijah pa so kar
naekrat ugotovili, da položaj
sploh ni tako slab in da šole ne
bodo prodali.
Razprave o tem, kaj storiti
z društveno avtošolo, so se za-
čele konec junija. Na takratni
seji upravnega odbora so člani
ugotavljali, da avtošola eko-
nomsko propada in da bo naj-
bolje, če jo prevzame Viktorija
Vezjak, ki je bila 20 let njen
vodja. Delo je opravljala ho-
norarno, v poletnih mesecih pa
je začela razmišljati o ustano-
vitvi lastnega podjetja. Na ju-
nijski seji upravnega odbora
sta bila po zapisniku sodeč
sprejeta dva sklepa: Viktorija
Vezjak bo poskrbela za uradno
ocenitev vozil, po predložitvi
zapisnika se izvrši prodaja,
Vezjakova pa bo prevzela vse
zaposlene delavce. Oceniti je
bilo treba štiri vozila, tri leta
staro zastavo 101, 8 let starega
fička ter dva novejša AX, za-
poslena pa sta bila dva in-
štrukturja in knjigovodkinja.
Še en sklep so zapisali na ta-
kratnen upravnem odboru
- vodji avto šole ponudijo mož-
nost obročnega odplačevanja,
pri takojšnjem plačilu pa ji
priznajo 10 odstotkov popu-
sta. Takšni so bili dogovori na
jimijski seji upravnega odbo-
ra, vendar zapisnika predsed-
nik AMD Laško Vinko Špilar
ni podpisal.
Novi interesenti
Ko so se v Laškem razširile
informacije o prodaji, je po-
stala avtošola zanimiva tudi
za nekatere druge kupce. Na-
jem oziroma odkup je ponudil
lastnik avtošole Fijaker Sreč-
ko Javomik, ki je kasneje po-
vedal, da je bil pripravljen od-
šteti več denarja kot Viktorija
Vezjak, vsako pametno dru-
štvo pa bi po njegovih besedah
moralo s prodajo iztržiti čim
več denarja. Nakup je zanimal
tudi lastnico avtošole Pegy.
Vendar so člani upravnega od-
bora na septembrski seji, so-
deč po zapisniku, ki ga je pod-
pisal član upravnega odbora
Marjan Zor, ostali pri prvotni
odločitvi. 30. septembra je av-
tošola prenehala obstajati, av-
tomobile so za 920 tisoč tolar-
jev prodali Vezjakovi, ki si je
s takojšnjim plačilom pridobi-.
la še 10 odstotkov popusta, za
tičilniško opremo se upošteva
knjižna vrednost, delavci pa
dobijo odločbe o sklenitvi de-
lavnega razmerja pri novem
delodajalcu.
Sredi oktobra nova avto šo-
la še vedno ni delovala, v tem
času je bila le ena nesklepčna
seja upravnega odbora, pred-
sednik AMD Laško Vinko Špi-
lar pa je odstopil.
Sprejela sem, kar so
ml ponudili
Dogodkov v laški avtošoli
vodilni niso bili pripravljeni
komentirati. Špilar je povedal
samo to, da odstopa s položaja
predsednika, da so bile razme-
re v šoli slabe in da se s proda-
jo ne strinja. Nič bolj zgovoren
ni bil član upravnega odbora
Marjan Zor, ki je prav tako
napovedal odstop ter dodal, da
se od stvari distancira in da ne
bo dajal izjav. Za pogovor pa
je bila takoj nared Viktorija
Vezjak. »Sama nisem o niče-
mer odločala, ponudih so mi
odkup in ponudbo sem spreje-
la. Odkup je predlagal gospod
Zor, upravni odbor je to spre-
jel, ocenjevanje vozil pa so
opravili v Avto Celju, kjer se
s tem ukvarjajo že vrsto let.
Plačala sem toliko, kot so zah-
tevali: 920 tisoč tolarjev za vo-
zila in 30.109 tolarjev za pisar-
niško opremo. Plačala sem ta-
koj, kaj mi bo kredit pri mojih
70 letih. Za prevzem avtošole
sem se odločila, ker sem nava-
jena tega dela, poleg tega pa
sem v tistem času ustanavljala
podjetje za opravljanje po-
grebnih storitev. Delo bi lahko
kombinirah, delavcem sem
postavila le ta pogoj, da bi po
potrebi vozili furgon. Jasno mi
je, da moram zaposliti delavce,
in imela jih bom, dokler bo
delo. Za nedelo pa nisem pri-
pravljena plačevati nikogar.«
Sama prodaja avtošole se Vez-.
Jakovi ne zdi prav nič sporna.
»AMD Laško je društvo in za
društvo ni potrebna licitaci-
ja,« je odločna.
Je bila prodaja
upravičena?
Bobu naj bi rekli bob na
zadnji seji upravnega odbora
v začetku oktobra, ki pa ni bi-
la sklepčna. Odstopil je pred-
sednik društva Vinko Špilar,
odstopil je član upravnega od-
bora Marjan Zor. Zadeve so se
lotili tudi celjski kriminalisti.
Dokončne ocene še niso izre-
kli, po besedah inšpektorja pa
je zadeva menda sporna. Ne
zaradi tega, ker bi bilo premo-
ženje prenizko ocenjeno, tem-
^več je menda sporna sama od-
ločitev o prodaji avtošole.
A očitno na njihovo razsodbo
sploh ni bilo treba čakati, kajti
Viktorija Vezjak je po zadnjih
informacijah odstopila od svo-
je namere, da odkupi avtošolo,
in zdaj čaka na to, da ji povr-
nejo denar. V avtošoli pa so
ugotovili, da imajo denar in da
ekonomske razmere sploh niso
slabe, kar naj bi menda doka-
zali tudi z izplačilom normal-
nih plač. Začasno ie vodstvo
šole prevzel Vinko Špilar, in-
štruktorji pa so spet začeli po-
učevati okoli 17 kandidatov.
Ali pomeni to razplet laškega
klobčiča, bo pokazal čas. Za-
gotovo pa takšno ravnanje še
najmanj koristi tistim, ki si že-
lijo najkrajšo in najboljšo pot
do vozniškega izpita.
IRENA BAŠA
Zakaj zna Celje
Izgubiti sejem?
Politika skuša zaseči tutll celjski obrtni sejem
že dve leti je občasno slišati
govorice, da skušajo nekateri
celjski veljaki sprivatizirati
celjski Mednarodni obrtni se-
jem. Ko so letos Zavod ŠRC
Golovec preimenovali v Celj-
ske sejme in ga iz zavoda preo-
brazili v podjetje, je kazalo, da
bo takšnih poskusov konec. Pa
IK je izkazalo le, da so pobudo
prevzeli v roke strankarski po-
litiki. Potem, ko jim Medna-
rodnega obrtnega sejma ni
uspelo preseliti v Kranj, so
Grosovi liberalci skušali obrt-
nike izpodriniti kar sredi Ce-
lja, sejemskega mesta sloven-
skih obrtnikov.
Celjska skupščina bi morala
24. septembra imenovati
upravni odbor Celjskih sej-
mov. Ob tem ne gre pozabiti,
da je že 25 let soorganizator
celjskih obrtnih sejmov Obrt-
na zbornica Slovenije. Med
sedmimi kandidati za člane
upravnega odbora pa sta bila
kar dva zagrizena Grosova li-
beralca, predstavnik celjske
obrtne zbornice pa je s sezna-
ma izginil nekje med postop-
kom kadrovanja. Celjska
skupščina je imenovanje čla-
nov upravnega odbora k sreči
umaknila z dnevnega reda in
tako je, vsaj zaenkrat, propa-
jdel poskus hberalne stranke,
da bi v Celju dobila močnejši
vpliv na sejem, za katerega do-
sedaj ni naredila ničesar, še
Več, kot smo že zapisali, ga je
celo hotela preseliti v Kranj.
S tem, da iz neznanih razlogov
celjski politiki podpirajo
kranjske liberalce, so bili zelo
nezadovoljni slovenski obrtni-
ki, ki so del celjske sejemske
dejavnosti že pred časom pre-
selili v Maribor.
Kako je potekala ofenziva
privržencev Vitomira  Grosa
na Celjske sejme? Julija letos
je celjski izvršni svet razprav-
ljal o sestavi sedemčlanskega
upravnega odbora podjetja
Celjski sejmi. Izmed ljudi, ki
so zasebniki, so vanj predlaga-
li podjetnika Alberta Lesko-
ška in obrtnika Janeza Javor--
ška, ki ga je predlagala tudi
Obrtna zbornica Celje.
Predlog izvršnega sveta je
romal na skupščinsko komisi-
jo za volitve, imenovanja -in
kadrovske zadeve. Na komisiji
pa je prišlo do preobrata. Ja-
vorška je komisija izločila in
namesto njega na seznam čla-
nov postavila Romana Gracer-
ja, obrtnika in podjetnika ter
simpatizerja liberalne stranke.
Takšno sestavo upravnega od-
bora Celjskih sejmov naj bi 24.
septembra potrdila celjska
skupščina. Še preden so se ob-
činski poslanci sestali, pa sta
zaradi izločitve njunega pred-
stavnika' protestirali Obrtna
zbornica Slovenije in Obrtna
zbornica Celje.
Ivan Kramberger, predsed-
nik Izvršilnega odbora OZS je
predsedstvu celjske skupščine
med drugim pisal:
»Glede na to, da ste pristo-
pili k preoblikovanju zavoda
SRC Golovec, ki je bil dosedaj
izvajalec sejemskih dejavno-
sti, v javno podjetje Celjski
sejmi, katerega lastnik je obči-
na Celje, smo argimientirano
prepričani, da bi na osnovi do-
sedanjega sodelovanja OZS in
slovenske obrti nasploh, pri
kreiranju, razvijanju in orga-
niziranju za obrt pomembnih
sejemskih prireditev bilo nuj-
no in primemo, da bi tako
OZS kakor domicihia OZ Ce-
lje sodelovali pri upravljanju
novonastalega podjetja... ta
dejavnost je v soodvisnosti od
gospodarskih in ne političnih
interesov sodelujočih subjek-
tov ... v primeru, da skupščina
občine meni, da ji je naše dose-
danje sodelovanje bilo nepo-
membno ter, da ji je tudi za
nadaljnje kreiranje, razvijanje
in organiziranje sejmov za
obrt in mesto Celje nepotreb-
no, naj to tudi jasno (pismeno)
pove...«.
Celjskemu županu je ob tem
pisal tudi Leopold Drame,
predsednik OZ Celje:
»Gospod ing. Javoršek je
eden izmed tistih, ki si je pri-
zadeval v času, ko je pretila
nevarnost obrtnikov iz Kra-
nja, da se celjski sejem preseli
kot osrednja obrtniška prire-
ditev v Kranj. Izvršilni odbor
OZ Celje vztraja pri njegovem
imenovanju...«
Potem se je 24. septembra
sestala celjska skupščina. Že
ob sprejemanju dnevnega reda
je nekaj poslancev opozorilo
na proteste obeh obrtnih zbor-
nic. Vendar to ni tolikanj bo-
trovalo odločitvi celjske
skupščine, da zadevo do na-
daljnjega odloži. V to jih je
najbolj prepričal protest celj-
ske Kovinotehne, ki je prav ta-
ko memla, da bi moral
v upravnem odboru Celjskih
sejmov sedeti tudi njihov
predstavnik. Prejšnji mesec se
je torej Celjanom obetalo, da
zaradi posamičnih strankar-
skih interesov izgubijo četrt
stoletja star obrtni sejem, ki je
letos privabil kar 250 tisoč
obiskovalcev in nekaj dohod-
ka navrgel tudi mestu in nje-
nim prebivalcem. Pa se jim še
sanjalo ni, kakšna nevarnost
jim preti.
BRANE PIANO
Svinjska kuga na Kozjanskem
Prisilno so morali zaklati naiJ dvesto prašičev
Po dobrih desetih letih se
je na Kozjanskem spet poja-
vila svinjska kuga, gre pa za
številnejše primere v šmar-
ski in enega v šentjurski ob-
čini. Na Šmarskem so opazili
obolele živali na devetih
dvoriščih, pri čemer pa se
bolezen v začetku tedna ni
več širila. Zaradi nevarne,
neozdravljive bolezni so mo-
rali tam ubiti ter odstraniti
več kot dvesto prašičev: vse
od plemenskih svinj, beko-
nov in pitancev do tekačev.
Bolezen so opazili po vseh
delih šmarske občine: v Šen-
tvidu pri Grobelnem, Šmar-
ju, Olimju - tam so kar tri
okužena dvorišča — Bistrici
ob Sotli in Rogaški Slatini,
v petek pa so svinjsko kugo
opazili še v Šerovem pri
Šmarju ter v Bučah. In kako
je v šentjurski občini? V pe-
tek popoldan so z diagnozo
z ljubljanske Veterinarske
fakultete potrdili, da gre za
prvo okužbo tudi tam. Na
Šentjurskem je bilo do za-
četka tega tedna tako le eno
okuženo dvorišče na Ponik-
vi, kjer so morali uničiti 6 ži-
vali, preventivno pa so cepili
že nad 2 tisoč prašičev.
V šmarski občini so cepili
v prvih štirih dneh že blizu
9 tisoč živali, do konca tedna
pa naj bi jih (po nekaterih
ocenah) do 20 tisoč, saj nji--
hovo natančno število ni
znano.
Zaradi hitrega prenašanja
bolezni, ki lahko povzroči
ogromno gospodarsko ško-
do, saj zdravljenje ni mogo-
če, so v obeh občinah uvedli
stroge preventivne ukrepe:
uničili so vse bolne živali,
hleve razkužili ter začeli
s preventivnim cepljenjem
živali. Med drugim so z ob-
činsko odredbo prepovedali
gibanje prašičev izven last-
nih hlevov in prepovedali
odnašanje vsega, kar izvira
iz okuženega ali na okužbo
sumljivega dvorišča. Potreb-
na je tudi omejitev gibanja
oseb, ki so bile v stiku z oku-
ženimi ali sumljivimi žival-
mi, psi in mačke morajo biti
zaradi prenašanja privezani
ali zaprti, tudi ljudi naj ne bi
spuščali v hleve, skratka gre
za najstrožje ukrepe v obeh
občinah. Pri tem opozarjajo
tudi na prepovedano upora-
bo neprekuhanih pomij za
krmljenje prašičev.
V Veterinarskih zavodih
v Šmarju in Šentjurju so
opozorili, da je cepljenje za
lastnike prašičev brezplač-
no, pa tudi na to, da se ta
bolezen na človeka in s pra-
šičev na druge živali ne pre-
naša.
BRANE JERANKO
Št. 42 - 22. Oktober 1992
8
Akcija državijanstvo -
zalogaj, ki še tiči v griu
Občani, ki so zaprosili za sprejem ¥ slO¥ensko itrža¥ljansi¥0 po 40. členu, naj bi Uoblll otJgo¥ore
najkasneje Uo 11. no¥embra - ¥sl SIO¥encl niso tudi nujno tJrta¥lJanl Republike SIO¥enlJe
Deset mesecev po zaključku
roka, ko je bilo še moč vložiti
prošnje oziroma zahtevke za
sprejem v slovensko držav-
ljanstvo po liberalnem 40. čle-
nu Zakona o državljanstvu,
nekateri ugotavljajo, da je bila
akcija »državljanstvo« v Slo-
veniji slabo pripravljena. Dru-
gi, predvsem tisti, ki so v akciji
ves čas sodelovali, pa stoično
priznavajo, da je le veliko bolj
obsežna, kot je bilo pričakova-
ti. »Državljanski zalogaj« se
nam v Sloveniji torej še ni za-
taknil v grlu, povsem v želodec
pa tudi še ni spolzel. Bo do
11. novembra, ko naj bi po
predvidevanjih ministrstva za
notranje zadeve - za katera pa
le malokdo verjame, da so re-
alna - akcijo zaključili?
Za sprejem v slovensko dr-
žavljanstvo je mogoče zdaj za-
prositi po veliko bolj restrik-
tivnih členih Zakona o držav-
ljanstvu. V večini primerov gre
za 10. in 12. člen, ki določata
naturalizacijo, nekaj posa-
meznikov - v celjski občini so
zabeležili 2 primera - pa se od-
loča tudi za 13. člen, ki govori
o izredni naturalizaciji.
In zakaj se - časnovno vzeto
- v Sloveniji zatika? Preprosto
zato, pojasnjuje sekretar za
notranje zadeve občine Celje
Niko Pirtošek, ker v Sloveniji
nismo nikoli imeli ločenih slo-
vensko-jugoslovanskih evi-
denc. Ob sprejemu zakona to-
rej nismo znali realno oceniti,
koliko občanov bo zaprosilo za
sprejem v slovensko držav-
ljanstvo. Prav tako pa je le
redko kdo pričakoval, da bodo
imeli opravke z urejanjem sta-
tusa državljanstva tudi ljudje,
ki so nekaj rodov nazaj sloven-
ske narodnosti...
»Zadnji rok za vložitev zah-
tevkov za liberalen sprejem
v slovensko državljanstvo je
bil lanski 27. december - so
zdaj rešene že vse vloge celj-
skih občanov?«
»Rok je potekel, vse vloge so
v Ljubljani na Ministrst\ai za
notranje zadeve. Čeprav je
pretežen del občanov že dobil
odgovore, pa vse vloge še niso
rešene.«
»Za kakšne številke gre?«
»Rešenih je 6 tisoč 50 vlog,
na odgovor pa čaka še kakšnih
100 občanov.«
»Je bilo tudi kaj negativnih
odgovorov?«
»Žal je tudi nekaj takšnih,
vendar zelo malo, le 10 zavrni-
tev vlog za sprejem v sloven-
sko državljanstvo smo doslej
zabeležili v celjski občini.
Vzrok pa so bili predvsem ka-
zenski prekrški zoper javni
red in mir.«
»Prebivalci Slovenije brez
slovenskega državljanstva
imajo zdaj še nekaj, precej bolj
restriktivnih možnosti za pri-
dobitev državljanstva...«
»Občanu po sprejemu nega-
tivne odločbe, da torej ni spre-
jet v slovensko državljanstvo,
ostaja še nekaj možnosti. V ro-
ku 60 dni po sprejemu odloč-
be, ima pravico reševati svoj
status. Lahko zaprosi za stal-
no ali začasno bivanje, te vloge
pa rešujemo skladno z za-
konom.«
»Kako pa je s tem v Celju?«
»Vseh vlog za izdajo dovo-
ljenj za stalno bivanje - v to so
všteti občani, ki so dobili ne-
gativne odgovor in tisti, ki ni-
so zaprosili za državljanstvo
- smo dobili 154, od tega jih je
68 že rešenih. Za začasno bi-
vanje pa tisoč 160 vlog, od ka-
terih ostaja nerešenih še 15.
Poslovne vizume je prejelo 891
ljudi.«
»Bi lahko opozorili na kak-
šen primer, ko se z državljan-
stvom oziroma življenjem lju-
di brez slovenskega državljan-
stva, na ravni občin že za-
pleta?«
»Kakšnih posebnih zapletov
ni - težave so le s tem, ker lju-
dje še vedno ne vedo, kako mo-
rajo ravnati v primeru, ko ni-
majo slovenskega državljan-
stva. Priti morajo v občinski
upravni organ za notranje za-
deve in začeti z urejanjem sta-
tusa tujca.«
»Kaj morajo torej storiti?«
»Vsi, ki niso prejeli obvestil,
da so državljani RS, morajo
pač sprejeti dejstvo, da je tre-
nutno nekaj ovir in stvari še
niso v celoti razčiščene. Precej
je primerov nejasnosti iz ma-
tičnih knjig, pa jih lahko ure-
dimo s sodelovanjem stranke,
precej pa je tudi primerov, ko
ugotovimo, da je občan glede
na zakonodajo pač tujec in si
mora virediti status tujca.«
»Če se vrneva k tistim sto-
tim Celjanom, ki so zaprosili
za sprejem v slovensko držav-
ljanstvo, pa odgovora še niso
prejeli — so zdaj skladno z za-
konom v vseh pravicah in
dolžnostih resnično izenačeni
z državljani Republike Slove-
nije?«
»Ugotovitev je pravilna - vsi,
ki odločbe še niso prejeli, so do
roka vročitve izenačeni v pra-
vicah in dolžnostih s sloven-
skimi državljani.«
»Pa lahko v tem času, v pri-
meru, da je nekomu od njih
potekel »bivši« potni list
SFRJ, tudi zaprosi za podalj-
šanje veljavnosti listine?«
»Za podaljšanje potne listi-
ne ta občan ne more zaprositi
zaradi odloka, ki ga je poleti
sprejela republiška vlada...«
»Kako pa je s sestavo volil-
nih imenikov za volitve v dr-
žavni zbor in svet oziroma
predsedniške volitve - imajo
občani z nerešenim državljan-
stvom pravico voliti?«
»Volilna zakonodaja je jas-
na - volilno pravico imajo le
tisti prebivalci Republike Slo-
venije, ki bodo do 6. decembra
92 dopoLnih 18 let in so držav-
ljani Repubhke Slovenije.
V volilne imenike bomo zajeli
le te prebivalce, sicer pa bodo
imeniki pravočasno sestavlje-
ni in razgrnjeni na krajevno
običajni način. O tej razgrnitvi
bomo občane pravočasno ob-
vestih, saj jih že zdaj prosimo
za pomoč pri pregledu in mo-
rebitnih popravkih imenikov.«
»Če si pomagava s številčni-
mi približki, je v celjski občini
za slovensko državljanstvo za-
prosila desetina občanov. Če-
prav reševanje teh vlog ni bilo
v vaši pristojnosti, vloge ven-
darle poznate... Je bilo kaj
primerov, ki jih niste pričako-
vali?«
»Žal do tega prihaja zdaj...
Po roku, ko je ministrstvo za
notranje zadeve razposlalo ob-
vestila o državljanstvu... Lju-
dje prihajajo na pogovore, ne-
katerim lahko pomagamo, po-"
skušamo ugotoviti, kje so ra-
zlogi, kako urediti statusno
vprašanje. Veliko je primerov,
ko smo tudi sami v občinskih
upravnih službah presenečeni,
da nekdo ni slovenski držav-
ljan. So primeri, ko je potomec
obeh slovenskih staršev le ro-
jen v kateri od bivših jugoslo-
vanskih republik in čeprav je
potem vse življenje živel v Slo-
veniji, pač državljan repubhke
v kateri se je rodil.«
»Kakšne so reakcije ljudi
v teh primerih? Vam vržejo
pod nos papirno birokracijo?«
»Reči moram, da ne. Ljudje
so strpni in poskušajo na kar
najhitrejši in enostaven način
urediti svoj status. Prav goto-
vo pa zaboli, če po dolgolet-
nem prepričanju, da si Slove-^
nec, ugotoviš, da bi narodnost
še bila, državljanstvo pa
ne...«
»Precej pripomb je bilo sli-
šati, da slovensko državljan-
stvo razproda jamo prepoceni,
za približno 600 tolarjev...
Zdaj ni več tako, za ureditev
statusa je potrebno odšeti pre-
cej več.«
»Mnogo očitkov je bilo sliša-
ti na ta račun, Slovenija je bila
v prehodnem obdobju resnič-
no ena redkih držav, ki je da-
jala državljanstvo po relativno
nizki ceni 615 SIT. Zdaj zna-
šajo stroški urejanja držav-j
Ijanskega statusa približno 13 <
tisoč SIT, kar je za marsikateri,
družinski      proračun      že
preveč...«
»Ocenjujete, da se v Celju
urejanje državljanstva koncu-'
je in občani čakajo zgolj še naj
odgovore?«
»Pričakujemo, da stvari re«'
gredo h kraju. Tudi ministr-:
stvo predvideva, da bi morala
biti akcija državljanstvo v tem
mesecu, ali najkasnje do
11. novembra, zaključena.
Vendar pa se bojimo, da bo
glede na število vlog, ki jih je
ministrstvo sprejelo, zelo tež-
ko oziroma nemogoče zagoto-
viti izročitev vseh odgovorov
do tega roka.« '
IVANA STAMEJČIČ
S pogodbo Jo parkirnega reda
¥ Celju bo zasebno podjetje Kostra začelo U¥ajatl parkirni red s 1. no¥embrom
Celjski IS je podprl skleni-
tev pogodbe z zasebnim po-
djetjem Kostra za upravljanje
in nadzor nad javnimi parki-
rišči, dovozom na mestno trž-
nico in avtoporiom ob Kidri-
čevi cesti. Kostra bo z delom
začela 1. novembra in čeprav
poslanci še niso sprejeli nove-
ga odloka o prometni ureditvi,
ki prinaša precej strožji režim
v središče mesta, naj bi Kostri
vendarle uspelo vzpostaviti
red vsaj na javnih parkiriščih
in mestnih ulicah.
Po treh mesecih uvajanja,
ko naj bi v Kostri pripravili
tudi vse potrebno za parkirni
nadzor, bodo občini sprva pla-
čevali milijon 600 tisoč tolar-
jev mesečne odškodnine. Me-
sečna odškodnina pa bo v pri-
hodnje odvisna od cene par-
kirnih lističev, ki jih bo še na-
prej določal IS. Pogodba, ki jo
IS sklepa s podjetjem Kostra,
je zasnovana na določilih za
kasnejšo oddajo koncesij, ven-
dar v občini poudarjajo, da to-
krat še ne gre za pravo konce-
sijo, saj zanjo še ni sprejetih
zakonskih osnov.
Kostra bo nadzirala parki-
ranje in vzpostavljanje pro-
metnega reda na parkiriščih
v središču mesta - ob Turški
mački, na Trgu V. kongresa.
Oktobrske revolucije, Muzej-
skem trgu ter pri Železniški
postaji. Razvojnem centru,
Spodnjem gradu, v Ulici
29. novembra in ob Aškerčevi,
pa tudi na avtoportu ob Kidri-
čevi cesti. Skrbeli bodo še za
parkirni red v Zidanškovi, Mi-
klošičevi in Kocbekovi ulici,
na Šlandrovem trgu. Okopih
ter Trgu svobode.
V strokovni službi za komu-
nalno gospodarstvo, kjer so
pripravili pogoje za pogodbe-
no oddajo parkiranja in nad-
zora nad parkirišči pričakuje-
jo, da bo zasebnemu podjetju
vendarle uspelo vzpostaviti
parkirni red v mestu. Zdajšnje
stanje - ko se parkirani avto-
mobili bohotijo skoraj na vseh
javnih površinah v mestu, kjer
je še kaj prostora, od dvorišča
Prothasyevega dvorca, pro-
metnega otoka na Trgu svobo-
de do večine pločnikov ob
mestnih ulicah - naj bi v Kostri
skupaj z mestno stražo, polici-
jo ter odgovornimi za odvoz
nepravilno parkiranih avto-
mobilov vendarle uredili.
I. STAMEJČIČ
Jubilej planinskega društva Žalec
v nedeljo, 25. oktobra ob 11. uri bo Planinsko društvo Žalec
proslavilo srebrni jubilej - 25 letnico svojega delovanja.
Praznovali bodo na Bukovici, kjer so pred kratkim zgradili in|
letos odprli nov planinski dom. Usposobili so lepo število pla-
ninskih vodnikov, na Šentjungerti pa pred leti uredili planinsko
postojanko iz prej zapuščene mežnarije.
Ob tej priložnosti bodo med mlade planince sprejeli učence
osnovnih šol Petrovče in Žalec.
MM
Poostren nadzor
Ob prvih pojavih suma obolevnosti za svinjsko kugo so
poostrili nadzor tudi v veterinarski inšpekciji celjske ob-
čine.
Veterinarski inšpektor Franc Lemut je odredil zakol
štirih prašičev iz Ogorevca (kraj na meji med šentjursko in
celjsko občino). Ker upravičeno sumijo, da se je bolezen
pojavila na celjskem svinjskem sejmu, so v tem času zao-
strili pogoje sejemske prodaje prašičev. Vse obolele živah
so bile namreč kupljene na sejmu istega dne, zato so
v inšpekciji sprva razmišljali celo o začasni prepovedi
sejemske prodaje, vendar so se kasneje odločili za poo-
stren nadzor.
Osrednja vaja na Polzeli
v okviru prireditev v mesecu požarne varnosti je bila minuli
petek osrednja vaja v žalski občini v Tovarni nogavic Polzela.
Z njo so želeli preveriti strokovno usposobljenost gasilcev sek-
torja Polzela in prioritetnih društev v občini. Vajo je vodil
sektorski poveljnik Janko Šoštarič, sodelovalo pa je 150 gasil-
cev iz 12 društev z najsodobnejšo opremo.
Občinska gasilaska zveza Žalec pripravlja ta teden še posvet
predsednikov, poveljnikov in tajnikov vseh gasilskih društev
v občini, predavanje o požarni preventivi po osnovnih šolah in
manjše sektorske vaje.
T. T.
AGROIZBIRA trgovina
nudi ugodno:
- akumulatorje vseh vrst z dveletno garancijo.
Primer: 12 V 100 Ah - 6.900.00 SIT
12 V 135 Ah - 14.400,00 SIT
12 V 140 Ah - 14.600,00 SIT
- gume za traktor 10-28 - 18.500,00 SIT
- 12.4^11-28 - 22.900,00 SIT
vse rezervne dele za traktorje TOMO VINKOVIČ. IMT.
FIAT ŠTORE. UNIVERZAL, URSUS. KOSILNICO BOS. Hd.
Priporoča se
Slavko Presen, Agroizbira,
Smledniška 17, Kranj,
telefon (064) 324-802.
Št. 42 - 22. oktober 1992
9
Ambasadorji, ici se
vozijo z metrojem
y slovensko Hlplomaisko-konzulamo mrežo pa se le vseeno zajel bisiven del sveta
Slovenija počasi zaključuje
proces vzpostavljanja diplo-
piatske mreže, ki jo mora obli-
kovati kot samostojna in med-
narodno priznana država. Do
^onca leto bo imela že 22 vele-
poslaništev, to pa bo dovolj, da
bodo »pokriti« za nas najpo-
membnejši deli sveta.
Vzpostavitev lastnih diplo-
matskih in konzularnih pred-
stavništev je ustaljena oblika
medržavnega komuniciranja,
skladna z mednarodnim pra-
vom in običaji v diplomatski
praksi. Zato si tudi najbolj
revne države ne morejo pri-
voščiti, da bi ostale brez služb,
Id jih imajo v svetu na splošno
za razsipniške.
Predstavljanje držav in dr-
žavljanov v okviru mednarod-
nega prava danes temelji na
konvencijah o diplomatskem
pravu, ki so jih sprejeli na po-
sebej za ta namen sklicani
mednarodni konferenci na
Dunaju leta 1975 in konvenciji
o konzularnem pravu, ki je bi-
la prav tako sprejeta na med-
narodni konferenci na Dunaju
leta 1967. Po tej konvenciji je
aaloga diplomatskih misij, da
predstavljajo državo pošiljate-
Ijico in se pogajajo s predstav-
niki države, kjer je misija
akreditirana, ščitijo interese
države pošiljateljice in njenih
državljanov v mejah, ki jih do-
pušča mednarodno pravo, in
da zbirajo podatke z dovolje-
limi sredstvi o stanju in raz-
voju dogodkov v državi »spre-
emnici« in o tem obveščajo
Iflado svoje države.
Za razliko od diplomatskih
Tsisij imajo konzularna pred-
stavništva pretežno »nepoli-
tične fimkcije«: da ščitijo inte-
rese svojih državljanov in so
jim v pomoč, če se znajdejo
v stiski, da opravljajo matičar-
ske in druge upravne akte, nu-
dijo pomoč ladjam pod zasta-
vo svoje države in letalom, ki
so registrirana v državi, kjer je
konzulat, razvijajo gospodar-
ske, trgovinske, kulturne in
druge stike.
Razicošje po meri
državnega bogastva
Slovenija, pa čeprav ne sodi
med najbolj revne države, se-
veda lahko samo sanja, da bi
lahko v celoti po dunajski
konvenciji napolnila »diplo-
matski inventar«: da bi torej
imela šefa misije, diplomat-
sko, administrativno, tehnično
in postrežniško osebje (ki ga
sicer lahko sestavljajo držav-
ljani države »sprejemnice«).
V večini slovenskih misij so še-
fi tudi tajnice, svetovalci, po-
štarji, šoferji in celo gospodi-
nje. Njihova delovna mesta za-
enkrat niso vile, marveč tudi
navadna stanovanja, brez us-
njenih naslonjačev, satelitskih
anten in videorekorderjev. Na
delovna opravila in sprejeme
se, kot na primer veleposlanik
v Veliki Britaniji Matjaž Šin-
kovec, vozijo v podzemeljski
železnici in tudi večerij ne mo-
rejo plačevati, če se znajdejo
skupaj s slovenskimi umetni-
škimi ansambli.
Sicer pa si z razkošnostjo
veleposlaništev lahko razbija-
jo glavo tudi bogate države,
kot na primer Velika Britani-
ja, ki je leta 1968 protestirala
zaradi prevelikega števila sov-
jetskega diplomatskega osebja
v Londonu: medtem ko je
Združeno kraljestvo imelo 40
ljudi na ambasadi v Moskvi, so
jih »Rusi« imeli v Londonu 67.
Seveda so lahko razlogi za to
tudi drugačni, na primer vo-
hunjenje, tudi za to pa je seve-
da potrebno veliko denarja. Iz
teh razlogov je na primer Ga-
bon leta 1973 diplomatske mi-
sije omejil na 10 ljudi.
Poi miiijona doiarjev
za Icvartet
Januarja letos je slovenski
zunanji minister dr. Dimitrij
Rupel na celjskem večeru na
Dobrni napovedal odstop, ker
naj bi tedanja Peterletova vla-
da ne imela dovolj posluha za
denar za vzpostavljanje diplo-
matsko konzularne mreže. To
je bilo le nekaj dni po prizna-
nju in Slovenija takrat še ni
imela nobenega veleposlani-
štva, saj za njegovo odprtje ni
dovolj priznanje, marveč
vzpostavitev diplomatskih od-
nosov.
Potem so »zaslišanja« pred
mednarodno komisijo vendar-
le tekoče stekla in tudi denar
se je od nekod našel: ambasa-
de in konzulati so se začeli od-
pirati. Do konca leta naj bi
Slovenija imela odprtih 22 ve-
leposlaništev. Trenutno deluje
17 veleposlaništev: v Avstriji,
Italiji, pri Svetem sedežu,
v Veliki Britaniji, ZDA, Nem-
čiji, Belgiji oziroma Evropski
skupnosti, na Češkoslova-
škem, v Kanadi, na Madžar-
skem, Hrvaškem, Švedskem
oziroma v Skandinaviji, pri
OZN v New Yorku, pri misiji
OZN j^- Švici, pri Svetu Evrope
v StrŠssbovu-gu ter v Rusiji in
Franciji, kjer pa veleposlanika
še nista določena. Do konca
leta naj bi odprli veleposlani-
štva še v Avstraliji, Argentini,
Egiptu, na Kitajskem in v Ma-
kedoniji.
Poleg tega ima Slovenija od-
prte tri ^neralne konzulate
- v Trstu, Ženevi in Celovcu, ob
tem pa še štiri častne konzula-
te v Lxixemburgu, Novi Zelan-
diji, Avstraliji in Gradcu.
V postopku za odprtje pa so še
generalni konzulati v Miinch-
nu, Strassbourgu, New Yorku
in Clevelandu ter častni kon-
zulati v Atenah in Haagu.
Seveda za Slovenijo pred-
stavlja veliko težavo dejstvo,
da še vedno ni rešeno vpraša-
nje sukcesije med republikami
nekdanje Jugoslavije. Ob pra-
vični delitvi bi Slovenija lahko
nasledila nekaj diplomatsko-
konzulamih poslopij in si pri-
hranila stroške in sitnosti
z iskanjem novih lokacij. Di-
plomatska misija s štirimi
ljudmi stane države letno 500
do 600 tisoč dolarjev. Ta moš-
nja denarja pa se bo v držav-
nem proračunu za naslednje
leto morala še povečati, saj naj
bi odprli še kakšnih 12 velepo-
slaništev. Treba jo bo razširiti
tudi v Afriko, na celino, kjer
ima Slovenija zaenkrat naj-
manj diplomatskih odnosov,
pa na Bližnji vzhod, v Izrael,
na Japonsko, Brazilijo, pa še
v nekatere evropske države,
Španijo, Nizozemsko, Ukraji-
no, itn.
Vsekakor je danes glavnina
držav, s katerimi ima Sloveni-
ja intenzivne gospodarske in
druge stike pokritih, mnogo
bolj sproščeno pa lahko v tuji-
no po nekaj mesecih »frustra-
cij« spet potujejo slovenski dr-
žavljani, potem ko jih je še ne-
davno lahko bilo upravičeno
strah ignorance in šikaniranja,
če bi se z rdečim potnim listom
še drznili obrniti za pomoč na
jugoslovansko ambasado. Zdi
se, da slovensko zunanje mini-
strstvo v zadnjem času vneto
dela na tem, da bi s čim več
državami podpisalo pogodbe
o odpravi vizumov.
Lov na dipiomate...
je odprt
Potem ko je seveda Sloveni-
ja kakor koli morala odmeriti
denar za »razsipniško«, ven-
dar nujno potrebno državno
službo, pa je bilo potrebno
najti tudi diplomate. Za prve
mandate je to dokaj dobro
uspelo, saj so šefi misij postali
ljudje, ki so si že nabrali iz-
kušnje v jugoslovanski diplo-
matski službi, nekatera mesta
pa so zasedli strokovnjaki za
mednarodno pravo in medna-
rodne odnose. Na ključnih me-
stih so zagotovo trenutno naj-
bolj kompetentni ljudje: pri
misiji OZN v New Yorku je
dr. Danilo Tiirk, sicer profesor
mednarodnega prava na Prav-
ni fakulteti, član stalne komi-
sije OZN za človekove pravice
v Ženevi in prvi ekspert v slo-
venski delegaciji na haaški in
potem bruseljski konferenci
o nekdanji Jugoslaviji. V Was-
hingtonu je veleposlanik
dr.Emest Petrič, profesor za
mednarodne odnose na Fakul-
teti za družbene vede, sicer pa
prej ambasador v Etiopiji in
Indiji, v Ženevi pri misiji OZN
je dr. Anton Bebler, sicer pro-
fesor mednarodnih odnosov na
FDV in strokovnjak za vojaške
vede.
Bivši jugoslovanski amba-
sador v Pekingu Zvone Dra-
gan je zdaj na Češkoslova-
škem, Boris Frlec je ostal
v Nemčiji, generalni konzul
v Franciji Andrej Novak se je
preselil v Strassbourg, šefi di-
plomatskih misij so poštah ti-
sti, ki so Ruplu po vrnitvi iz
služb ugoslovanskega zima-
njega ministrstva po osamo-
svojitvi pomagali vzpostavlja-
ti slovensko diplomacijo: Ivo
Vajgl, Marko Kosin, Boris Ci-
zelj, itn. Nekaj ambasadorskih
mest se je seveda dodehlo tudi
po strankarskem ključu (Mati-
ja Malešič, Zagreb, Matjaž
Šinkovec, London, Katja Boh,
Dunaj).
Precejšen problem pa bo
najti nove diplomate, potem
ko bo prvim potekel mandat.
V Sloveniji na univerzi nima-
mo diplomatske smeri niti po-
sebne diplomatske šole, dolo-
čena znanja dajeta samo Prav-
na fakulteta z oddelkom za
mednarodno pravo in Fakulte-
ta za družbene vede za smer
mednarodnih odnosov. Kadre
bo vsekakor potrebno pridobi-
ti, zato je na kateri od omenje-
nih fakultet pričakovati od-
prtje diplomatskega oddelka.
ROBERT GORJANC
Nekaj
ambasadorskih
Poklic diplomata je zelo
zahteven in odgovoren in razni
sprejemi na cocktailih, kjer se
neformalno lobira za svojo dr-
žavo, ni edino opravilo amba-
sadorja, kot bi bilo mogoče so-
diti samo po gledanju televizi-
je. Za prikaz diplomatske
«oprave« povzemamo nekaj
misU iz pisanja bivšega amba-
sadorja Marjana Osolnika
o diplomatskem poklicu. Ilu-
stracije so iz knjige Allana Pe-
asa Govorica telesa.
Elcscentrilci out!
Poleg potrebne izobrazbe
država od diplomata zahteva
tudi, da opravi izčrpen psiho-
loški test. To je veljalo tudi
v Jugoslaviji. Sama diplomat-
ska služba sicer rojeva ekscen-
trične osebnosti, ki pa so le
redko uspešne v diplomatski
karieri. Človek nekatere po-
tencialne zasnove psihopat-
skih lastnosti dolgo nosi v se-
bi, ne da bi se razvile in bile
opazne laiku. Sprememba
okolja, dolgotrajno bivanje
v tujini, ločenost od domačega
okolja, sorodnikov in prijate-
ljev, srečevanje s tujim in nez-
nanim okoljem, obremenje-
nost z odgovornim delom in
nalogami ter domotožje pov-
zročajo neizbežne strese, ki
lahko izredno potencirajo
takšna bolezenska nagnenja,
ki se naglo stopnjujejo s posle-
dicami za okolje, dnižino in
službo. Ševilo samomorov
v diplomatskih službah je nad
povprečjem, ki velja za celotno
prebivalstvo države.
»Vse i(orai(e vem na
pamet!
Diplomat mora vse protoko-
larne aranžmaje temeljito pro-
učiti in vnaprej natančno
predvideti. Vsak znak nepo-
zornosti, odstopanje od obi-
čajnih in zahtevnih norm ob-
našanja, lahko pomeni žalitev
z dolgoročnimi posledicami.
Zelo pomembno je spoštovanje
časovnih terminov, ki so naka-
zani na vabilu. Neseznanje-
nost s krajem sprejema ali ve-
čerje ni sprejernljivo opraviči-
lo za zamudo. Če je potrebno,
mora voznik narediti poskus-
no vožnjo, da si ogleda kraj in
Kaj ste že reicii zadnjič?«
Diplomat v tujini živi v nad-
zorovanem okolju: zaveda se,
da ga opazujejo in marsikje
tudi prisluškujejo, da se o nje-
govih, morda celo naključno in
zasebno izrečenih pripombah,
poroča naprej. Vendar pa je
potrebno samoobvladovanje
in ni si mogoče dopustiti iz-
bruhov jeze, tudi če diplomata
pokličejo na zagovor na zuna-
nje ministrstvo države, ki daje
akreditiv. Ni se dobro sprene-
vedati ali se delati drugačne,
kot si v resnici, ker te bodo
intelignetni sogovorniki prej
ali slej razkrili: izredno po-
memben je pošten in iskren
odnos, ki tudi ob nezadovolj-
stvu ohrani raven vljudnosti.
Pazite na žene
Za razgovore na sprejemih
nista dovolj svetovljanska go-
stobesednost in zabavnost.
Sprejemi so prava diplomat-
ska borza informacij: diplo-
mat mora natančno vedeti, ko-
ga želi srečati, kaj »prodati« in
kaj »kupiti«, sicer ne bo več
dolgo zanimiv sogovornik. In
še nekaj je zelo pomembno.
Dostopnost in cenenost alko-
holnih pijač ter obveznost
udeležbe na številnih spreje-
mih, dostikrat vodijo v alko-
holizem, če nista prisotna trd-
no samoobvladovanje in sa-
monadzor. Interna analiza
švedskega ministrstva za zu-
nanje zadeve je ugotovila med
njihovimi diplomati, še pose-
bej pri njihovih ženah, dokaj
pogoste primere alkoholizma.
Ministrstvo za obrambo
Republike Slovenije
podaljšuje razpis za vpis v šolo
za častnike,
ki je bil objavljen 8. avgusta 1992
do vključno 30. oktobra 1992.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za vpis v šolo
za častnike za ROD PEHOTA so:
1. starost do 30 let
2. končana VII. stopnja strokovne izobrazbe
3. odslužen vojaški rok.
Kandidati se lahko prijavijo na Občinskem sekretariatu
za obrambo Celje, Trg svobode 9, II. nadstropje.
OBVESTILO STARŠEM OTROK,
KI BODO PRIHODNJE ŠOLSKO
LETO ŠOLOOBVEZNI:
v občini Celje že nekaj let poteka računalniški vpis
šolskih novincev v osnovne šole. O vpisu otrok v prvi
razred osnovne šole po pripadajočem šolskem okolišu
dobijo starši domov pisno obvestilo.
Starše otrok, ki so rojeni v mesecu januarju in
februarju 1987 ter v letu 1986 in niso dobili obvestila
o vpisu otroka v osnovno šolo, obveščamo, da bo vpis
otrok v šolo potekal od 26. do 29. oktobra 1992
v dopoldanskem času na najbližji šoli.
Prosimo, da se v tem času zagotovo zglasite na
najbližji osnovni šoli in prijavite Vašega otroka za vpis.
S seboj prinesite otrokov rojstni list.
Vsi ti otroci so v šolskem letu 1992/93 obvezni
obiskovati program Male šole v VVZ na svojem
področju.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CEUE
Št. 42 - 22. Oktober 1992
10
Naj se iskre Icrešejo!
Regijsko delovno srečanje
področnega združenja gledali-
ških skupin, ki je bilo v petek
popoldne v dvorani kulturne-
ga doma v Trnovljah se je za-
čelo s Sartrejevimi Zaprtimi
vrati v izvedbi mladih gleda-
lišča F, v režiji Mihe Alujeviča,
končalo pa z Zarjino predsta-
vo Mister Dollar. Tisto, kar je
bilo vmes, je bil pomenek le
peščice zavzetih gledališčni-
kov ljubiteljskih skupin in
odrov.
Škoda, da iz ljubiteljskih
vrst ni bilo večje udeležbe,
predvsem mlajših, za katere je
bilo na seji slišati, da se vrača-
jo k delu na ljubiteljske odre.
Predsedujoči združenja, Šte-
fan Žvižej, je v uvodu postavil
vprašanje o umestnosti obsto-
ja takšnega združenja. Zdru-
ženje gledaliških skupin -Slo-
venije, so bili mnenja na seji,
ne opravlja več svoje funkcije
povezave, in rezultati so vidni
zdaj tudi na terenu. »Združe-
nje na ravni države je postalo
servis za seminarje,« je dejal
nekdo od sodelujeočih, »zno-
traj katerega se razvija podjet-
ništvo, gledališče na podeželju
ali pa v mestu pa potrebuje
navdušenja in ognja.«
Tarnanje in nostalgija za
starimi časi, ko je še živela Na-
ša beseda, ki je resnično prine-
sla na stotine predstav, so zdaj
odveč, ker je treba gledati na-
prej, iz minulega obdobja pa
bi bilo modro ohraniti dobre
izkušnje. Potem bi morda tudi
področno združenje imelo svoj
smisel in veljavo. Zdi se, da je
imel Tone Zorko, najstarejši
predsednik tega združenja kar
prav, ko je dejal, da mora biti
ljubiteljsko gibanje večno ne-
zadovoljstvo, pri čemer je ek-
sperimentiranje dobrodošlo,
Ce združenje na ravni republi-
ke ne deluje dobro, seveda še
ni potrebno, da ljubiteljske
skupine razpadejo, kljub te-
mu, da čas res ni najbolj na-
klonjen dejavnosti. Vendar je
vsako slabo tudi za nekaj do-
bro. Vsaj tako bi se moglo ra-
zumeti razpravo v tistem delu
seje, ko je bilo slišati, da je
zdaj čas za agresivnost, da je
ostalo pač tisto kar je dobro in
da se ljudje vračajo v dvorane,
kar pomeni, da je ljubiteljsko
delo potrebno. Amaterji sicer
potrebujejo združenje, vendar
v glavnem zaradi strokovne
pomoči, preživeti morajo tako
ali tako v glavnem sami. Če so
niti z Ljubljano prešibke in
prekratke, pa naj deluje zdru-
ženje vsaj na ravni regije, je
bila zaključna misel snidenja
doyenov ljubiteljskih skupin.
MATEJA PODJED
Spet delavnice
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar in Društvo ur-
banistov Celje sta na pobu-
do Zavoda občine Celje za
planiranje in izgradnjo po-
novno povabila na nekdaj
uspešne in odmevne pogo-
vorne arhitekturne delav-
nice.
Ponovna arhitekturna
delavnica bo prihodnji če-
trtek, 29. oktobra, name-
njena vodnemu stolpu na
Kocenovi ulici in namemb-
nosti Kocenovega trga
v primežu med kulturno
dediščino in željami tržnih
zakonitosti ter oživljanju
celjskega mestnega utripa.
Aktualna pogovorna arhi-
tekturna delavnica bo
v vodnem stolpu, ki mu je
tudi namenjena.
MP
Mrtvo oznanilo
vSLG
Iz Šentjanža na avstrijskem
Koroškem prihaja na oder.
celjskega gledališča v okviru
izmenjave predstava Kostane-
ka Zidarja Mrtvo oznanilo,
v režiji Petra Militarova. Ta
kulturni in meddržavni dogo-
dek bo v ponedeljek, 26. okto-
bra ob petih popoldne.
Mrtvo oznanilo je tragiko-
mična fantazija v izvedbi Slo-
venskega prosvetnega društva
in delo, ki je nastalo leta 1962.
Igra izraža tedanje gledanje
mladih na narodnostno situ-
acijo na Koroškem. V njej se
prepletajo motivi preteklosti
in sedanjosti in zato predstava
nudi nešteto prispodob. »Ob-
čutenje življenja je zmerom
novo, neskončno zapleteno in
prav zato tudi raznoliko v svo-
jih možnostih...« pravi režiser
Peter Militarov, ki je izbral tu-
di glasbo. Predstavo so igralci
posvetili pokojnemu Sašu
Kumpu, ki je zasnoval tudi
sceno in kostume.
MP
Je tudi mir res mir?
DrugI aiskusllski večer revije Znamenje o vojni
Kadar teče beseda o vojni,
imamo o njeni predstavi takš-
no podobo, kakršno časovno in
krajevno distanco si izberemo
za pogled na ta fenomen druž-
benega odnosa. To je potrdil
tudi drugi diskusijski večer re-
vije za teološka, družbena in
kulturna vprašanja Znamenje
iz Petrovč minuli četrtek
v prostorih žalske matične
knjižnice.
Psiholog dr. Janko Bohak in
pravnik dr.Šime I vanj ko sta
govorila o psiholoških in prav-
nih vidikih vojne. Z njo na-
mreč na nek način živimo ne-
prenehoma, čeprav se je druga
svetovna vojna končala že
pred pol stoletja. Vojne so se
potem odvijale še naprej, na
tako imenovani lokalni ravni
od Koreje, Vietnama in vojnih
stalnic v Južni Ameriki in
Afriki, toda evropski človek je
bil prepričan, da je čas vojne
v Evropi minil. Pa se je zgodi-
lo, da smo se znašli lansko leto
pred bruhajočimi tankovskimi
cevmi vojske, ki smo jo sami
financirali. Iz tega absurda
smo izšli kot samostojna in su-
verena država, vojna pa se je
v še bolj realistični obliki na-
daljevala na Hrvaškem in
v BiH, ter postavila na preiz-
kušnjo domačo in mednarod-
no, torej svetovno javnost
z vseh vidikov: političnega ra-
zumevanja dogodkov, analize
vojaških operacij, morale, pra-
va, pravičnosti in sposobnosti
dojemanja zgodovinske raz-
sežnosti sedanjega dogajanja
predvsem v BiH.
Ravno vojna je najbolj oči-
ten primer, kako morala in
pravo nimata na tej relaciji nič
skupnega, saj se je ta vojna
začela brez napovedi (klasič-
ne), čeprav se je že dolgo napo-
vedovala, mednarodna javnost
pa je do nje zavzela stališče,
kakršno pač velja v teh časih:
konkreten problem se mora
rešiti tam, kjer je nastal.
Vojna že dolgo ni več stvar
samo vojakov, saj se iz stoletja
v stoletje veča število žrtev
med civilnim prebivalstvom:
v 17. stoletju je bilo 3 milijone
žrtev vojn, v 18. stoletju že 5,2
mihjona, v 19. stoletju že 25
mihjonov in v 20. stoletju so
vojne pobile preko 65 milijo-
nov ljudi. Da bo absurd še več-
ji, je bilo od konca 19. stoletja
do leta 1936 kar 31 svetovnih
kongresov o miru - a v tem
času sta »nastali« kar dve sve-
tovni vojni.
Vojna na območju nekdanje
Jugoslavije je zanikala tudi
Freudovo teorijo o tem, da ču-
stvene vezi preprečujejo mož-
nost vojaškega spopada. Poli-
tika kot sredstvo in način vla-
danja (manipuliranja) vojne
tudi opravičuje, čeprav s tem
ne more izničiti končnega zla
vojne: mrtvi, ranjeni in za vse
življenje in za vse prihodnje
generacije zaznamovani so
produkt »pravičnih« in »ne-
pravičnih« vojn.
Dilemo o tem, katera vojna
je pravična in katera krivična
je presekal papež Ivan XXIII
v poslanici Pacem in terris,
kjer je zapisal, da nobena voj-
na ni pravična. Zato je vojna
bolj moralno kot pravno vpra-
šanje, kajti pravo skuša loče-
vati le nacionalne norme od
ihednarodnih.
Vojna je zdaj pri nas doma,
v hiši. Vsak dan jo gledamo na
TV. Je z nami. Tudi v militant-
ni vzgoji, v stopnjevanju so-
vraštva, v medijih in v njiho-
vih medsebojnih vojnah. Voj-
na je prisotna tudi v pojavu
neskladnega razvoja med ma-
terialnim in duhovnim v člo-
veku. Zato je logično vpraša-
nje, če je tudi mir res mir in ah
ni mir, kakršnega živimo zad-
nja desetletja, neke posebne
vrste latentnega vojnega
stanja?
DRAGO MEDVED
Izpod Južnega križa
Pri celjski Mohorjevi družbi
je prvič v Sloveniji izšla anto-
logija slovenskih emigrantskih
pisateljev. Sestavili so jo slavi-
sti Zora Tavčar iz Trsta, dr.
Helga Glušič z ljubljanske
univerze in dr. Martin Jevni-
kar z univerz v Padovi in Vid-
mu. Delo »Pod južnim križem«
so, po promociji v Ljubljani,
pretekli teden predstavili tudi
v Celju.
Knjiga predstavlja literarno
ustvarjanje mnogih Slovencev,
ki so v letih po drugi svetovni
vojni odšli na tuje, pri tem pa
so ostali zvesti pisanju v mate-
rinem jeziku. Predstavljeni so
slovenski avtorji iz Trsta,
z Dunaja, iz močne argentin-
ske slovenske skupnosti, držav
Južne in Severne Amerike,
Avstralije, Japonske in Indije.
Ti so svoje pisanje pogosto po-
žlahtnili z značilnostmi dežel,
kjer so bivali. Med deli iz Ar-
gentine, od koder je bil prvi
slovenski himalajec nasploh,
je v antologiji celo precej pla-
ninske tematike, avtorji pišejo
o Sloveniji med obema svetov-
nima vojnama, pa tudi o (vse-
lej podobnem) predvolilnem
dogajanju, kot ga je doživel
avtor v času kraljevine Jugo-
slavije, o srečanju dveh slo-
venskih vojakov v korejski
vojni - sicer pa je v knjigi malo
politično obarvanih tem. Med
40 pisateljskimi imeni so bolj
ali manj znana in tudi bolj ali
manj kakovostna: Frank Buk-
vič, Karel Mauser, Tine Debe-
Ijak, Zorko Simčič, Lev Dete-
la, Ruda Jurčec, Ted Kramolc,
Andrej Rot, Ljenko Ur-
bančič...
V preteklih letih so postala
njihova dela lažje dostopna
tudi v Sloveniji. V celjski
Osrednji knjižnici so antologi-
jo predstavili avtorici Zora
Tavčar (ki živi med Trstom in
Loko pri Zidanem Mostu) in
dr. Helga Glušič ter Janko Je-
romen, ravnatelj celjske Mo-
horjeve družbe.
BRANE JERANKO
Ob slikah Andreja Krevzla
v galeriji Kulturnega cen^a
Ivan Napotnik v Velenju si je
mogoče ogledati slikarsko raz-
stavo Andreja Krevzla iz Šo-
štanja. Krevzel je član Društva
šaleških likovnikov in je svoja
dela že večkrat predstavil na
samostojnih in skupinskih
razstavah, tokrat pa predstav-
lja svoje novejše slike, ki jih je
izdelal v gvašu.
Andrej Krevzel ni tiste vrste
avtor, ki bi pristajal le na en
tipološki vzorec, skozi katere-
ga bi razčlenjeval likovne
vrednote, temveč ga nenehno
vznemirjajo nove oblikovne
sheme. V njih izpeljuje svoje
zamisli, jim da konstitutivne
značilnosti, nakar se soraz-
merno hitro odloči za iskanje
v drugo smer, ki je neredko
označena s povsem drugačnim
predznakom. Ob tem velja do-
dati, da je včasih resnično ško-
da, da se s posameznim kon-
kretnim modelom ne ukvarja
še nekoliko dlje, saj še zdaleč
ne daje občutka, da bi bil iz-
črpan.
Nekatere konstante postav-
ljajo Krevzlove slike v bližino
simbolistov. Prikrite vsebine,
govorice nezavednega, skriv-
nostne oblike, uporaba značil-
nih barv - to so le najznačilnej-
še med njimi. Uspešno združu-
je dva pola, kjer ima eden
osebno, avtopoetsko vsebino,
ter se giblje v določenem zapr-
tem krogu vprašanj, ki si jih
postavlja, in ponavljajočih se
obsesij. Ta se srečuje in pre-
pleta z drugim polom univer-
zalnega arhetipskega duha,
v katerem je doživeta, a le kot
slutnja oddaljene preteklosti.
K njej se Krevzel pogosto vra-
ča skozi priljubljen, že kar
kulten motiv vode, ki je prav-
zaprav nenehno prisotna
v raznih specifikah, predvsem
kot vir življenja. Iz abstrahira-
ne zasnove se izvijajo prvobit-
ne oblike živosti, ki jih sprem-
ljajo gomazenje, delitve, ra-
zraščanja in odmiranje.
Tu je tudi razlog za tako pri-
ljubljeno in razširjeno modro
barvo, ki je v Krevzlovih sli-
kah zastopana v izobilju. Ven-
dar je pri njeni uporabi previ-
den, kar pomeni, da so mu
bližje subtilni odnosi med ra-
zličnimi toni ter njihovo po-
razdelitvijo. Praviloma tudi ne
dopušča dominacije enega sa-
mega elementa, temveč gradi
gosto množico. Če pa kateri le
bolj izstopa, je takšen privile-
giran status neizogiben pri do-
ločitvi njegove identitete in
funkcije.
Največji čar slikarskih del
Andreja Krevzla je v njihovi
neulovljivosti, v možnostih ne-
nehnega odkrivanja novih,
svežih prvin, ki jih lahko po-
vezujemo v različne pomenske
enote.
Krevzl predstavlja slikar-
stvo, ki je na poti eksperimen-
tov in obeta še dosti zanimivih
izdelkov.    BORIS GORUPIČ
Niti naši
niti njihovi
»Naši razgledi niso več Naši,
ampak so Razgledi.« Tako se
bere uvodna notica, ki najav-
Ija prvo številko spremenjenih
in renoviranih ter osveženih
oziroma pomlajenih Naših
razgledov, ki v orbito sloven-
skega intelektualnega življe-
nja vstopajo razmeroma sme-
lo: se pravi hudo predrzno in
obenem precej plašno, zelo
glasno in hkrati zelo tiho. Naši
razgledi so od 9. oktobra na-
prej le še Razgledi. Kar seveda
ne pomeni, da niso več Naši.
Pa tudi Njihovi niso. Kakor-
koli, zamenjana ni le obleka,
torej naslov, logo, format, itd.,
marveč tudi tisto, kar se pod
njo skriva; za razliko od Naših
razgledov Razgledi niso več
kultumo-politični štirinajstd-
nevnik, ampak le še kulturni
magazin, ki trenutno izhaja
dvakrat mesečno, če bodo pa
projektu »zvezde mile zasija-
le«, utegnemo dobiti celo prvi
slovenski tednik za umetnost,
družbo in humanistiko. Z dru-
gimi besedami, po potopljeni
Podmornici in sfiženem Taktu
je generacija, rojena po letu
1960, vendarle dobila (ali do-
biva) svoj manevrski prostor.
In to v »elitnih, vzvišenih in
distanciranih« Razgledih.
Star slovenski ljudski rek
pravi, »da se dobro blago samo
hvali«, kar bi sodeč po zadnjih
treh kakovostnih pridevnikih,
uporabljenih v prejšnjem od-
stavku (najdemo jih tudi na
naslovnici), utegnilo pomeniti,
da Razgledi enostavno niso
dobro blago. In če si dovolim
malce zlobnosti, bi rekel, da
tako dobro, kot se je najavlja-
lo, to blago v resnici spet ni.
No ja, ker gre za prvo številko,
to še prebolimo. Težje bomo
preboleli zloglasno elitnost,
vzvišenost in itak razumljivo
distanciranost. Saj ne, da bi
imel kar koli proti Marku Cm-
koviču (prej obratno), toda so-
diti časopis, katerega urejaš
po sebi, po svojem načinu živ-
ljenja in razmišljanja sploh, _
neumestno in za lastni tt
ugled časopisa marsikdaj tut
škodljivo. Naj bo Cmkovič i
tako kao eliten in še tako kao
vzvišen, ni treba, da je tak kao
tudi časopis. Pravzaprav, čisto
O.K. je, če je časopis zares tak,
toda naj avl jati ga v takih ok-
virjih je nepreimemo in ne,
sramno. Ker: kaj sploh pomeni
ta elitnost oziroma vzvišenost,,
mar to pomeni, da so vsi slo-
venski tedniki elitni in vzviše-
ni, če jih na nekem drugen
mestu najavljajo kot še en slo-
venski tednik? Blagor deželi,
ki ima samo elitne in vzvišeni
tednike. Če se ti dve kategorij,]
nanašata na vsebinsko pla\
magazina (kar je zelo verjet-
no), potem sitnost in vzviše-
nost padeta na tako nizek ni-
vo, da je ta najava žaljiva zi
druge slovenske tednike, po-^
tem so tudi drugi tako elitno i/
vzvišeno pritlehni. Nesram^^
nost brez primere. Ali pa gr(
za spodbudno provokativm
geslo, ki hoče sporočiti, da ji
že skrajni čas za dvig pragu
na katerem počivata slovenski
elitnost in vzvišenost?
Za kar koli gre, gre za grdi
propagandno manipulacijo, k
je skregana z dobrim okusom
Tista distanciranost, ki ji
omenjajo, pa menim, da Raz
gledom zgolj škoduje, zaka
distanca - takaalidrugačna -ji
ena temeljnih lastnosti sleher
nega intelektualca. In ne gri
da bi se človek s tem hvalM
razen če... Razglede pa kljm
vsemu le preberite. Če že zar».
di česa drugega ne, potem vs^
zato, da boste videli, kolikšni
je razlika med Cmkovičem it
Tino Brown, novo urednia^
The New Vorkerja.
Piše Tadej Čater
Redka zasedba
v drugem abonmajskem
koncertu in prvem z medna-
rodno udeležbo so v torek
v Narodnem domu nastopili
člani zagrebškega instrumen-
talnega tria Egmond. Pianist
Veljko Glodič, violist Milan
Čunko in klarinetist Milko
Pravdič so se predstavih s spo-
redom dveh skladateljev v za-
sedbi, ki je sicer redkeje zasto-
pana v instrumentalni glasbe-
ni tvornosti.
Najprej je bilo na sporedu
osem skladb za klarinet, violo
in klavir skladatelja Maxa
Brucha, predstavnika pozno-
romantične smeri, ki je sicer
v glasbeni zgodovini manj
poznan. Je skladatelj z izrazito
melodično invencijo in z ro-
mantičnim temperamentom.
Skladba, ki smo jo poslušali,
ne daje vtisa prevelike tehnič-
ne zahtevnosti, v okviru stan-
dardnih harmonskih postopov
so kljub melodiznosti v glav-
nem počasni stavki delovali
dokaj monotono. K temu je
precej pripomoglo tudi neaku-
stično prelivanje zvočne mase,
kadar je šlo za forsirano forte
igranje zlasti pianista. Ta se je
sicer trudil, da ne bi izstopal,
vendar mu je to ob iztrošenem
instrumentu le s težavo uspe-
valo. V izvedbi je zlasti impo-
niralo uglašeno unisono igra-
nje, lep ton klarinetista in lah-
kotna iskrivost v izvedbi pred-
zadnjega stavka.
Tudi Mozartov Trio za ome-
njeno zasedbo, s katerim so se
gostje predstavili v drugem
delu, ni preveč zahtevno delo.
Tehnično je obvladljivo z do'
kajšnjo lahkoto (ob predpc
stavki, da so ga izvajali visok
usposobljeni akademski glai
beniki), zahteva pa pred vse
izreden ljubiteljski pristop <
Mozarta in njegove vedno ki
stalno čiste in iskrive glasb
Z nekoliko složnejšo igro, k
v prvem delu koncerta, se
izvedba Mozartovega Tria 1
vajalcem popolnoma posre(
la. Vsak svoj part je odigi
suvereno, z velikim smislom:
skupno igro, v kateri ni bi
spremljevalne vloge, ampak
šlo za dopolnjevanje treh i
strumentov z enakimi vlog
mi. Zaključni allegretto je m
koliko razvnel poslušalce,
so izsilili v Narodnem domu
tradicionalni dodatek. Le-
pa na žalost ni bil več origini
na skladba za zasedbo, ki st '■■
jo sicer z zanimanjem posl
šali.
E.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
11
Poceni iii vselej tudi dobro
celjski Inšpektorji opozarjajo potrošnike, naj boiJo pazljivi pri nakupih v zasebnih mesnicah
z razmahom zasebnih trgo-
s«-' močno povečal tudi
0b»^S <l<-'la tržnih inšpektorjev
posameznih občinah. V Celju
^gotavljajo, da se je v zadnjem
^9$u ob njihovih, sicer rednih
jpipekcijskih pregledih in
^ vzemi h vzorcev, nekoliko
povečalo tudi število prijav, ki
jih dobivajo od občanov. Gre
pri tem za okrepljeno potroi-
0jiko zavest ali morda le za
jezo občanov, ki so se pustili
japeljati?
Inšpektoiji pravijo, da naj-
brž za oboje... Zanimivo pa
je, da vabljive reklame kupce
,vsaj prvič - Se vedno prepri-
čajo. Načelnik inšpekcijskih
ilužb občine Celje Damjan
Vrečko pravi, da bo za vzgojo
notršnikov potrebno še marsi-
lai storiti. »Prvi korak k večji
k)Sveščenosti potrošnikov in
tudi učinkovitejšim ukrepom
Inšpektorjev bo Zakon o var-
ktvu potrošnikov, ki je že
i' skupščinski porceduri. Za
kdaj pa zvečine še vedno velja,
p inšpekcijski ukrepi (kazni),
Icaterih namen je specialna in
generalna preventiva, niso
iselej učinkoviti. Pri tem velja
ppozoriti na neizenačenost
pbrtnikov z ostalim gospodar-
itvom, saj so kazni, ki jih pla-
lajo obrtniki včasih smešno
lizke,« meni Vrečko,
»Domače« po
domače
Zadnje čase so prodajno še
)Osebej vabljivi vsi prehram-
)eni izdelki, ki imajo predz-
jiak »domače«. V tržni inšpek-
nji opozarjajo, da zgolj vablji-
fo poimenovanje posamezne-
ga mesnega ali suhomesnega
izdelka še ne pomeni tudi de-
jansko »domače« predelave.
»Poplava domačih kranjskih
klobas, prav tako pa tudi osta-
lih »domaČih« ali »kmečkih«
klobas, je prav neverjetna,«
pravi veterinarski inšpektor
občine Celje Franc Lemut, ki
opozarja na slabšo kakovost
teh izdelkov. »V veliko prime-
rih opažamo porozno, drobi j i-
vo, povsem neprimerno sesta-
vo klobas, spremenjen (žarki)
okus ter druge znake, da gre za.
izdelek slabše kakovosti. Po-
trošnilu pa ob nazivu »doma-
ča« najprej pomislijo, da v klo-
basi pač ni nitritov in nitratov,
ki so v celjski občini zaradi
slabe kakovosti pitne vode
strah in trepet občanov,«
»Eden od vzrokov poostre-
nega nadzora tržne inipekcije
so tudi izredno nizke cene, ki
jih reklamirajo zasebniki,« po-
jasnjuje vodja celjske tržne in-
špekcije Leopold Jevienak. Pn
tem opozarja predvsem na
prodajo mesa, sekanega po do-
mače (kar pomeni, da dobi ku-
pec ob nakupu enakovredne
dele mesa vseh treh kakovost-
nih razredov), »Vabljive, nizke
cene lahko zasebnik določi le
na račun kakovosti (več mesa
iz slabšega kakovostnega ra-
zreda), saj v svojo izgubo ne bo
delal,« meni,
lastne OČI - najbollil
nadzor
če so le redki kupci, ki bi ob
nakupu suhe salame (cena za
kilogram se giblje okoli tisoča-
ka) preveriU njeno kakovost,
denimo tako, da bi najprej ku«
pili le manjši kos in se prepri-
čali, ali je resnično tako dobra,
kot so pričakovali - pa bi moral
prav vsak potrošnik poznati
pravila za prodajo mletega
mesa.
Zaradi pogostih (in tudi naj-
lažjih) zlorab v preteklosti, so
predpisi za prodajo mletega
mesa še posebej strogi. Ali pa
tudi ne - odvisno, s katerega
zornega kota jih gledamo...
Tako morajo meso v mesnicah
zmleti pred kupcem, takrat ko
ga naroči. Stroj za mletje mesa
mora biti nameščen na prodaj-
nem pultu, za mletje pa so pri-
merni samo nezamrznjeni kosi
mesa, V takšno »zmes« svinj-
skega in govejega mesa, lahko
ste prepričani, na tak način
zaradi malomarnosti ali golju-
fije pač ne more zaiti noben
dodatek (drobovina ali salo).
Predpisi pa dovoljujejo - le
izjemoma za prodajo mletega
mesa za ob koncu tedna, deni-
mo - tudi prodajo mletega me-
sa, ki pa mora biti tudi obliko-
vano v čevapčiče ali pleskavi-
ce. Seveda pa mora biti v tem
primeru tudi ustrezno embali-
rano in opremljeno z deklara-
cijo, ki mora zajemati vsaj na-
josnovnejše podatke (vrsta
mesa, proizvajalec oziroma
predelovalec, datum, teža in
cena).
Vas zavajajo?
»Morda - vsekakor pa ne
spoštujejo predpisov, ki bi jih
morali,« je kratek povzetek
opozoril iz celjskih inšpekcij-
skih služb. »Za nakup v naprej
zmletega svinjskega in goveje-
ga mesa - a neustrezno embali-
ranega in deklariranega pro-
dajnega izdelka, bi se osveščen
potrošnik, ki se zaveda svojih
pravic, v sicer izredno lepo in
iz higienskih vidikov vzorno
urejeni mesnici Fingušt na
Ostrožnem - ne odločil,« opo-
zarja Leopold Jevšenak, Rezu-
lati odvzetih vzorcev tega me-
sa še niso znani, a inšpektor ga
je zaradi kršenja predpi.sov ob
obisku v,seeno umaknil iz pro-
daje.
Iz prodaje pa seveda ne mo-
re umakniti reklamnih vrečk
v mesnici in pelcarni Prekor-
šek v sredi.šču Celja.,. Zakaj?
Zato, ker jih prodajalci ku-
pcem pač povsem neupraviče-
no zaračunavajo, saj mora biti
reklamna embalaža glede na
obstoječe predpise - brezplač-
na! Nasmejan pujs ima torej
v Prekorškovem primeru do-
volj vzrokov (tolarjev) za do-
bro voljo.
rVANA STAMEJČIČ
Cena ali kakovost?
Vodja tržne inšpekcije ob-
čine Celje Leopold Jevšenak
- vajen negativnih reakcij
občanov - v zadnjem času
opaža, da se je sodelovanje
potrošnikov z inšpektorji
povečalo, »Če so se nekateri
le včeraj pritoževali, da jim
s preganjanjem prekupče-
valcev s celjske tržnice in
mestnih ulic onemogočamo
cenene nakupe, se danes
oglašajo s pritožbami in su-
mi, da so na bili na račun
cenenega nakupa oškodova-
ni glede obljubljene kakovo-
sti,« je povedal med drugim.
Kdaj ste začeli dobivati
več prijav občanov?
To opažamo od meseca ju-
nija dalje, gre pa predvsem
za prijave glede kakovosti
živil oziroma svežega mesa
in mesnih izdelkov.
Gre v teh primerih za za-
vajanje potrošnikov?
Vabljive reklame z ugod-
nimi cenami, izdelavo - kot
naprimer domača klobasa,
sekano po domače in podob-
no - potrošnika v posameznih
primerih zavajajo v zmoto,
8 čimer je oškodovan. Gre pa
tudi za nelojalno konkuren-
co do drugih trgovcev. So
primeri, ko posamezni izdel-
ki niso kakovostni oziroma
močno odstopajo od predpi-
sane normalne kakovosti.
Opravljate redne, kontrol-
ne inšpekcijske preglede, ob
tem pa se odzivate tudi na
prijave, da se ne prodaja bla-
go, ustrezne kakovosti...
Naj omenim predvsem dva
primera. Gre za zasebnega
mesarja Branka Lesarja iz
Lopate v Celju, kjer smo vze-
li dva vzorca - kranjske in
tirolske poltrajne klobase.
Preiskava je pokazala, da
vzeta vzorca ne ustrezata
predpisani kakovosti, saj ni-
sta bila ustrezno deklarira-
na, v obeh je bilo preveč
mesnega testa, kranjska klo-
basa je tudi spreminjala
barvo.
Pa drug primer...
Rezultatov preiskave na
odvzetih vzorcih v mesnici
Fingušt na Ostrožnem še ni-
mamo. Vzeli smo vzorce na-
vadne obarjene klobase, do-
mače kranjske klobase,
kmečke suhe klobase in mle-
tega mesa. Zaradi neustrez-
nih deklaracij smo približno
200 kilogramov mletega me-
sa umaknili iz prodaje.
Za konec morda še nasvet
potrošnikom, kako ravnati
v primerih, ko se čutijo oško-
dovane?
Potrošnike bi radi opozo-
rili, naj bodo previdni pri
nakupih poceni izdelkov in
izdelkov domače izdelave, ki
naj bi pomenili boljšo kako-
vost, pa v veliko primerih ni
tako.
In, če se nasmolijo z naku-
pom neprimernega blaga?
Prvi korak je reklamacija
v prodajalni, kjer so kupova-
li - seveda pa lahko vložijo
tudi prijavo v inšpekcijsko
službo.
Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvi(jacije na Celjskem v letih 1941 do 1945
B. nadaljevanje.
I Po vojni je oblast v nekate-
fih primerih to, da likvidirani
niso bili ničesar krivi, priznala
fcosredno s tem, da ni izvedla
faplembe njihovega premože-
tja. 28. člen Zakona o zaplem-
i imovine in o opravljanju za-
Clembe z dne 9.6,1945 je na-
jnreč predvidel, da se zapleni
premoženje vseh oseb, ki so jih
rrtizani med vojno likvidira-
To se je npr. zgodilo v pri-
tneru Ukvidacije Rudolfa Kne-
iz Solčave. Njega so pripad-
niki Koroškega VDV bataljona
Usmrtih 12.7.1944, vendar po
»'ojni okrajno sodišče v Gor-
njem gradu ni izvedlo zaplem-
be njegoviega premoženja, če-
prav mu je Okrajni narodni
odbor Gornji grad v skladu
z 28. členom zgoraj navedene-
ga zakona posredoval podat-
ke, da je bil Rudolf Knez med
vojno od partizanov likvidi-
ran. Iz neznanega razloga je
oblast likvidacijo Rudolfa
Kneza pripisala Nemcem. Kot
se spominja Alojzija Vršnik iz
Solčave, žena likvidiranega
Rudolfa Kneza, so njenega
moža kakšen teden pred likvi-
dacijo mobilizirali partizani.
Ker je na kmetiji pustil njo
samo s šestimi majhnimi otro-
ki (najstarejšemu je bilo 12 let,
najmlajši pa je bil star le nekaj
mesecev), je pri komandirju
izprosil, da se je smel vrniti.
Vendar so po nekaj dnevih
ponj prišU pripadniki VDV in
ga zasliševali. Pri tem so ga
tako pretepali, da se je onesve-
stil in so ga morali poUvati
z vodo. Ko je prišel k zavesti,
so ga odpeljali s seboj, ne da bi
ji povedali, kam ga ženejo in
kaj nameravajo z njim storiti.
Ko je od štaba IV, operativne
cone zahtevala pojasnilo, kaj
je z njenim možem, in česa ga
dolžijo, so ji odgovorili, da je
živ in da so ga poslali na Do-
lenjsko, Širile so se tudi govo-
rice, da suši seno pri kmetu Na
Špehovem. Šele po dveh mese-
cih ji je neki partizan povedal,
da so njenega moža ustrelili in
ji pokazal, kje je njegov grob.
Krajevni narodnoosvobodilni
odbor Solčava ji ni dovolil, da
bi posmrtne ostanke svojega
moža prenesla na pokopališče.
Med ofenzivo na Zgornjo Sa-
vinjsko dolino so Nemci 24,
decembra 1944 Knezovo do-
mačijo požgali, njo pa skupaj
z otroki odpeljali v taboriJče,
najprej v bližino Beljaka, nato
pa v bližino Nuemberga, kjer
je dočakala konec vojne. Med-
tem so domačini njenega moža
odkopali in ga pokopali na do-
mačem pokopališču. Po vojni
je bUa nekoč klicana na okraj
v Šoštanj na zagovor, ker so
trije njeni otroci ilegalno pre-
stopili mejo. Takrat jo je zasU-
ševalec med drugim tudi sku-
šal prepričati, da njenega mo-
ža niso ubili partizani, ampak
Nemci,
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 42 - 22, Oktober 1992
12
Recesija železarstva požira Štore
Železarna In kraj sta rastla skupaj - Soodvisnost odpira vrsto problemov, a v Štorab se bodo morali znajti sami
v Štorah so minuli teden pripravili )a\-no
tribuno, na kateri so z gosti iz Železarne in
članom celjskega IS, zadolženim za kadre iu
kraje\Tie skupnosti, Silvestrom Drevenškom,
skušali najti odgovore na številna vprašanja,
ki jih postavlja recesija železarstva. Odme\-ne-
ga srečanja so se udeležili tudi predsta\'niki
sosednjih krajeN-nih skupnosti Teharje in Sve-
tina.
Železarna Štore je močno pripomogla k raz-
voju kraja, saj se gre prav železarjem zahvaliti
za velik del infrastrukture, športne objekte in
živahno kulturno življenje. Danes recesija že-
lezarstva povzroča številne težave, večata se
brezposelnost in revščina. Železarna, ki je
v veliki meri krivec za to, pa ne more pomaga-
ti. Leta 90 so železarji pripravili sanacijske
programe tehnološkega, kackovskega, organi-
zacijskega in finančnega prestrukturiranja,
vendar slednjega sami ne morejo izpeljati. Že-
lezarna je državno podjetje, zato zdaj že ne-
strpno pričakujejo, kdaj bo v državi končno
opredeljena razvojna strategija železarstva.
Dotlej - in to se vleče že predolgo - pa je žele-
zarjem edini motiv preživetje.
Vse težje je tudi tistim delavcem in njihovim
družinam, ki ostajajo z recesijo železarstva
brez edinega vira preživljanja. Podatki so za-
strašujoči. Kar petina od 500 osnovnošolcev je
upravičena do socialnih pomoči, revščina se
veča — krajani pa nimajo veliko alternativ za
svojo prihodnost. Štore - kot tipičen industrij-
ski kraj, so vse preveč odvisne od železarstva,
za razvoj obrti in podjetništva ni pravih mož-
nosti, kmetijstvo pa je zaradi ekološke oporeč-
nosti neprimerno.
hi pogled v prihodnost... Bo takšen, kot ga
je krajanom - češ, v Štorah se boste morali
znajti sami - nakazal predstavnik občine Silve-
ster Drevenšek? Krajani, ki si sicer ne delajo
prevelikih utvar o alternativnih razvojnih pro
gramih občine Celje za Štore, pa vseeno priča
kujejo vsaj nekaj razumevanja. Če drugje n(
bi morala občina pokazati zanimanje vsaj i
številne - zdaj, žal, pogosto že propadajaoč
objekte v kraju, s katerimi je do nedavna j
gospodarila Železarna. Med najbolj problema
tične pa sodi štorski kulturni dom.
I. STAMEJČIl
V vseh šestih družbah štorske Železarne je
trenutno zaposlenih 2 tisoč 242 ljudi, v zad-
njem letu pa je v odprto brezposlenost prešlo
300 delavcev. Ob podatku, da je polo\ica zapo-
slenih iz šentjurske in šmarske občine (iz Stor
je 17 odstotkov delavcev) se je dr. Romana
Gunzek, sicer poslanka v občinski skupščini,
spraševala, zakaj v Železarni ne poskrbijo bolj
za ohranitev delo^'nih mest ljudem iz domače-
ga kraja. V Železarni poudarjajo, da je edino
merilo kakovost opravljenega dela, kar bodo
upoštevaU tudi v bodoče.
V Štorah je bilo vendarle slišati tudi nek;
očitkov na račun občine. Celje, ki je v delež
vseh v Železarni zaposlenih ljudi udeleženo |
s četrtino, za usodo železarjev ni tako zainter<
sirano kot sta vodstNi jeseniške in ravensk
občine, menijo v kraju.
Otrolfom prijazna boinišnica
Da je vloga \-zgojiteljice ob
bolnišnični postelji pomemb-
na, so spoznali že pred leti,
zato so na pediatriji in otroški
kiruriji v celjski bolnišnici za-
poslili tri \-zgojiteljice, ki so,
po novem, stroko\Tio in orga-
nizacijsko povezane v \Ttcu
Zarja Celje.
Vzgojiteljice so zdaj vsak
dan pri otrocih na očesnem,
dermatološkem, ORL in infek-
cijskem oddelku. Po besedah
Marine Posinek, ra\Tiateljice
VVZ Zarja, se pojavlja potreba
še po eni zaposleni vzgojitelji-
ci, da bi bile razmere opti-
malne.
Igralnice v bolnišnici so
opremljene z igračami in pri-
pomočki za risanje, na pedia-
triji so ob našem obisku otroci
poslušali tudi glasbo, zagon-
ska sredstva za opremo treh
igralnic pa naj bi prispevale
občine celjske regije. Ko bo
treba obnavljati opremo, so se
dogovorili, da bi stroške krile
občine proporcionalno, glede
na število bolnikov, ki priha-
jajo iz posameznih občin.
Po besedah Marine Posinek
in dr. Aleša Demšarja, vodje
organizacijske enote Bolnišni-
ca Celje, je namen prisotnosti
vzgojiteljic v bolnišnici boljše
počutje malih bolnikov in nji-
hovo čimprejšnje okrevanje.
Vzgojiteljica v bolnišnici je te-
rapevt, ki mora začutiti stiske
otrok, meni Marina Posinek.
Stroko\Tio morajo biti visoko
usposobljene in zelo prilagod-
ljive, njihova naloga je tudi
razkuževati igrače, še posebej
na dermatološkem in infekcij-
skem oddelku. In kaj pravijo
o svojem delu vzgojiteljice?
Marija Petek: »Na oddelku
za otroško kirurgijo sem kot
vzgojiteljica zaposlena že 17.
leto. Delo je zelo raznoliko, saj
se otroci zelo hitro menjujejo.
Ko pridejo, so običajno pod
stresom in od moje iznajdlji-
vosti je odvisno, kako jim bom
pomagala prebroditi začetne
težave. Pri tem sodeluje tudi
sestrsko in strežno osebje, pa
tudi zdravniki. Seveda skuša-
mo otrokom ustreči, poudarek
je na likovTii ustvarjalnosti,
imamo tudi družabne in
ustvarjalne igre, delamo
v manjših skupinah, včasih pa
vključim tudi večje otroke.«
Irena Fe\'zdevšek: »Moj de-
lavnik je zelo razgiban. Od
osmih do desetih sem na ORL
oddelku, potem odidem za eno
uro na dermatološkega in nato
še na infekcijskega. Obiščem
tudi tiste otroke, ki morajo biti
v posteljah, pogovarjam se
z njimi, kakšno pravljico jim
povem, če želijo. Kadar jih
muči domotožje, jih skušam
potolažiti. Otroci so sprva za-
držani, po operaciji pa posta-
nejo živahni, tako da je včasih
vzdušje v bolnišnični igralnici
skoraj podobno tistemu v vrt-
cu. V bolnišnici sem zaposlena
šele od septembra, prej sem bi-
la v VVZ Zarja, vendar je tu
bistveno drugače. Otroci me
sprejemajo drugače, že čakajo
pri vratih, vsi veseli, da pri-
dem. Če zamudim, takoj spra-
šujejo kje sem bila in včasih so
kar nesrečni, ko moram iti.
Tudi igrače in vse ostalo spre-
jemajo drugače. Še posebej ti-
stim, ki tudi sicer hodijo v vr-
tec, je precej lažje, ko vidijo,
da je tudi v bolnišnici igral-
nica.«
Helena Matjaž: »Trenutno
se v igralnici na pediatriji uk-
varjamo s temo, kaj je smešno,
čemu se nasmejemo. Iščemo
smešne slike, jih izrezujemo iz
revij, ter jih sestavljamo naro-
be. Igramo se zabavne igrice,
pripovedujemo si smešne do-
godke. V naši igralnici so
malčki, pa tudi šolarji, kadar
niso pri bolnišničnem šolskem
pouku, del dneva prebijejo
tukaj.
NATAŠA GERKEŠ
Obsoteije odlično zasedeno
V obsoteljskih zdra\iliščih
pretekle dni z \Temenom niso
zadovoljni, bolj razveselji\i pa
so podatki o zasedenosti nji-
ho\'ih zmogljivosti: tako v Bio-
gaški Slatini kot v Atomskih
toplicah so hoteU skoraj polni.
V Rogaški je trenutno nad
900 gostov, od tega dobra po-
lovica tujcev, zlasti Italijanov,
pa tudi precej Avstrijcev in
Nemcev. Prihajajo še novi, saj
Icihko sprejmejo kar 1200 go-
stov. In obeti? Vsaj do konca
meseca bo zasedenost podob-
na (v tem času pa bosta tudi
dva večja seminarja: zbrali se
bodo geodeti, števdlni udele-
ženci pa tudi na dan sloven-
skih pravTukov). Iz primerjave
z istim časom pred dvema le-
toma, ko je bilo v Rogaški po
1100 gostov, lahko ugotovimo,
da se število slovenskih in tu-
jih gostov ni bistveno spreme-
nilo, zaradi gospodcu^kih in
poUtičnih rsizlogov pa je seve-
da nekaj manj gostov iz repu-
blik bivše Jugoslavije, zlasti
s Hrvaške.
Še ugodnejši so podatki
o zasedenosti Atomskih topUc,
kamor prihajajo večinoma slo-
venski gosti: hotel je povsem
poln, v apartmajski Atomski
vasi pa so zasedene tri četrtine
zmogljivosti. Trenutno biva
v tem zdravihšču približno
petsto gostov, pridružuje se
jim še večja skupina Avstrij-
cev. Vse do konca meseca, pa
tudi za november, dobro kaže.
Najsodobnejše kopališče
v Sloveniji, Terme, pa obišče
med tednom do štiristo kopal-
cev dnevno, za konec tedna pa
po šeststo.
V zdravoUšču Atomske to-
pUce so pretekh teden zaklju-
čili še eno naložbo, obnovUi so
prostore starega, hotelskega
bazena. Tam so se konec tedna
lahko okopah že prvi zunanji
gosti.
BRANE JERANKO
Dr. Leon Borile
- 90 let
Redko katerega sodnika
je narava obdarila s tako
\isokim jubilejem, kot ga
te dni praznuje naš nepo-
zabni upokojeni sodnik
Okrožnega sodišča v Celju
dr. Leon BerUc.
Mnogim generacijam
sodnikov, pa tudi drugim
pravnikom ter pripravni-
kom, je bU izreden sodela-
vec, svetovalec, mentor in
učitelj, sodnik, ki je vse
svoje ustvarjalne moči po-
svetil temu poklicu. Razpo-
lagal je z izjemno širokim
obzorjem znanja civilnega
prava, tako materialnega
kot procesnega. S svojim
znanjem, ki ga je neprene-
homa izžareval, s svojo de-
lavnostjo in prizadevnost-
jo, je vrsto let odločilno
prispeval k pravilnosti in
zakonitosti dela tako in-
stančnega civilnega sodiš-
ča v Celju kot tudi področ-
nih nižjih sodišč. Pravič-
nost in strokovnost sta mu
bUi najvišji vrednoti, saj je
pravo pojmoval kot sploš-
no človeško civilizacijsko
pridobitev in ga kot takega
tudi v sodni praksi uresni-
čeval, vedno pokončno, tu-
di v povojnih časih, ko je to
bilo cesto težko. Zato ^e
danes, ne samo na območju
celjskega sodnega območ-
ja, temveč tudi v mnogih
krogih sirom Slovenije,
uživa izjemno velik ugled
kot izreden civihst ter pra-
vičen in human sodnik.
BUi so časi, ko je bilo
njegovo znanje izredno
dragoceno. V pomanjkanju
zakonodaje in literature je
bil mnogim nepogrešljiv
učitelj in svetovalec, saj je
imel izreden pedagoški
dar, ko je v neštetih preda-
vanjih in seminarjih svoje
znanje nesebično razdajal
in prenašal na mlajše kole-
ge. Ob delu je vzgojil vrsto
odličnih civilistov, saj so
bile njegove sodne odločbe'
pravi viri pravnega znanja {
in z mnogimi je soustvarjal
tudi slovensko civilno sod-
no prakso. Mnogi so mu za-
to še danes hvaležni.
Potem, ko je nad 40 let
služboval kot sodnik in
svojo delovno kariero zak-
ljučil star že preko 70 let, je
danes še vedno ČU, vedrega
duha in bistrega spomina.
Njegovi nekdanji sodelavci
in mnogi njegovi priprav-
niki mu ob visokem jubile-
ju, ki ga bo praznoval jutri,
23. oktobra, žeUmo še mno-
ga zdrava in zadovoljna
leta!
JOŽE UNVERDORBEN
KOZERIJA
Vročegiavl Janezki
na mrzlem
Prejšnji četrtek so gimnazij-
ci s Srednje tehniške šole v Ce-
lju na šoli stavkali. Pa ne zato,
ker bi jih razjezili nepravično
ocenjevanje, strogi profesorji
ali prenatrpanost umikov...
Problem je bil čisto drugje. Ob
sedmih zjutraj namreč, ko so
bile zaradi tehničnih motenj
pri ogrevanju učilnice mrzle,
je uboge gimnazijce nazeblo
prav do dna sivih možganskih
celic.
Jutranji mraz so vseeno vsi
srečno preživeli. Nekje po
gla\-nem odmoru pa so se
spomnili, da je to. kar se jim je
zgodilo zjutraj, nezaslišana
krivica. Postavili so se pred
\Tata tajništva in - stavkali.
Kakšnih pet minut. Potem se
je prikazal predsta\nik gim-
nazije m jim razložil, zakaj jih
je zeblo. Pomirjeni so se vrnili
v učilnice.
So pa »sonce žarko« videli
naslednje jutro, v petek, ko je
bilo na Srednji tehniški šoli
tako iTOČe, da so čisto resno
razmišljali, če ne bi organizi-
rali stavke še zaradi tega. Na-
zadnje pa so se le odločili, da
tega ne bodo storili. (Najbrž
ob petkih pri pouku nimajo
težkih ur.)
Vse skupaj je le še dokaz
več, da preveč pameti skupaj
'pa čepra v je slovenska - dosti-
krat lahko tudi škodi. Dijaki
drugih smeri na tehniški šoli
so namreč - ravno tako kot
gimnazijci - preži \ -eli eskimsko
m tropsko jutro. Brez stavk in
brez pritožb.
SONČNICA ESKIM
Žaisifi zimzeien
Uspešna skupina za samopomoč starejšim
V Žalcu že dobro leto in pol deluje
skupina za samopomoč starejših in upo-
jencev. Med vrstniki so med najaktivnej-
šimi in takšni želijo tudi ostati, zato kre-
pijo svojo telesno in duhovno moč.
Skupina za samopomoč z imenom
Zimzelen usmerja svoje člane v krepitev
prijateljstva in sožitja med ljudmi ter
skrb za telesno in duševno zdravje. Žalec
je s to skupino postal eno redkih mest, ki
imajo razvito takšno obliko ssimopomoči.
Prave institucionalne podpore sicer še
nima in tudi financiranje še ni opredelje-
no, a okrilje Centra za socialno delo
omogoča delovanje. Vedno močnejša je
tudi povezava z Društvom upokojencev
Žalec, še zlasti pa z žalskim Planinskim
društvom.
Skupina se sestaja enkrat tedensko (ob
četrtkih) v Kulturnem domu v Žalcu. Za
člane so organiziraU še telovadbo, redne
mesečne planinske pohode, petje starih
slovenskih pesmi, srečanje z gostom,
merjenje krvnega pritiska. Letos priče-
nja delati še skupina za nemščino.
Skupine, kakršna je žalska, bodo
v prihodnosti še bolj zaželene in potreb-
ne. Demografske raziskave kažejo, da se
prebivalstvo stara. V ZDA, Franciji, Ita-
liji, Nemčiji in na Švedskem je že sedaj
10 do 16 odstotkov prebivalcev starejših
od 65 let. V Sloveniji je bilo lani preko
215 tisoč prebivalcev starejših od 65 let,
v žalski občini skoraj 4 tisoč, v samem
mestu Žalec pa preko 400.
Zaradi vedno manjšega števila aktiv-
nega prebivalstva v primerjavi s starejši-
mi lahko le-ti v prihodnosti pričakujejo
precej težav, tudi pomanjkanje. Pa ven
dar človek težje kot gmotno ogroženo
prenaša osamljenost, zoženost kroga pi
jateljev, domačih... V naši družbi razvi
ni spodbujal inciative posameznikov !
samopomoč. Ljudje so verjeh, da bo<
njihove probleme lahko reševale različji
institucije. Pokazalo pa se je, da te ni
uspešne oziroma so predrage. Skupine:
samopomoč, ki so na zahodu zadnje di
setletje v velikem razmahu, so se zal
začele razvijati tudi pri nas. Žalska ji
je lahko za vzgled.
IRENA POTOČNI!
Člani skupine Zimzelen na planinskem pohodu.
Št. 42 - 22. oktober 1992
SOS za prehrano otrok
paradi lakote v svetu umre vsaki dve sekundi en otrok - ¥ slovenskih šolah že 9800 otrok brez vsakega obroka
Minuli petek je bil medna-
rodni dan hrane. Nihče ga ni-
posebej praznoval. Najbrž pa
je marsikdo pomislil, kako le-
po bi bilo, če bi hrano imel. To
yelja tudi za slovenske šolarje,
gjiupno število tistih, ki v šoli
oitnajo ne kosila in ne malice,
je po neuradnih podatkih da-
pes namreč suče že okoli 9800.
Zato so prejšnji teden na
jvezi prijateljev mladine Slo-
jrenije organizirali novinarsko
fonferenco, na kateri so pred-
itavili nekatera aktualna
fprašanja in težave prehrane
)trok v osnovnih in srednjih
■olah v Sloveniji in pa zahtevo
;a en brezplačni obrok vsem
olarjem v Sloveniji.
Katere so te težave in kako
ih je (če jih sploh je) mogoče
■ešiti?
Statistika
Podatki Univerzitetnega za-
roda za zdravstveno in social-
10 varstvo o zdravstvenem
farstvu in stanju mladine za
iecember 1991 kažejo na velik
ipad števila otrok, naročenih
la šolsko prehrano (malico ali
rosilo). Socialno stanje družin
e iz dneva v dan slabše, ukre-
)i kot je nov zakon o promet-
lem davku, pa ga le še slab-
ajo.
Leta 1991 je bilo v sloven-
kih šolah že 8600 otrok, ki
liso dobili v šoli nobenega
ibroka (kar je okrog 300 ra-
zredov). Po 1. februarju 1992
pa je stanje še slabše, saj je
treba za obrok hrane v šoli od-
šteti še deset odstotkov več.
Vzrok je novi Zakon o promet-
nih davkih, ki določa pet od-
stotni davek na proizvode, ki
so namenjeni za prehrano lju-
di ter pet odstotni davek od
prometa storitev (priprave
malic oziroma kosil).
Delovna skupina predmet-
nih učiteljev gospodinjstva pa
je pripravila vprašalnik o sta-
nju prehrane po slovenskih šo-
lah v mesecu februarju letos.
Analiza teh vprašalnikov
(odgovore je od 430 šol poslalo
327 šol, torej 76 odstotkov) je
pokazala, da je kar 7450 otrok
v šoli brez vsakega obroka. To
pa je 233 razredov oziroma 18
šol s štiristo učenci. Ugibamo
lahko, kakšno bi bilo stanje, če
bi imeh podatke za vse šole...
Razlogi za tak upad, ki so
jih v vprašalniku najpogosteje
navedli, so: zvišanje cen os-
novnih živil, uvedba promet-
nega davka na živila in stori-
tev, znižanje regresa, ukinitev
regresa, brezposelnost družin-
skih članov in revščina v dru-
žinah.
Tlie Hunger project
v svetu na vsaki dve sekudi
zaradi lakote umre en otrok.
Ena izmed organizacij, ki po-
skuša to katastrofo omiliti, je
mednarodni projekt, imeno-
van The Hunger Project. Gre
za mednarodno neprofitno or-
ganizacijo, ki deluje pod okri-
ljem ekonomskega in socialne-
ga sveta pri Združenih naro-
dih. Organizacija je bila usta-
novljena leta 1977, njen cilj pa
je do leta 2000 končati lakoto
v svetu.
The Hunger project deluje
tudi v Sloveniji. Vodi ga Mojca
Filipič, ki je o ciljih in nalogah
te organizacije povedala na-
slednje: »Slovenija je v ta pro-
jekt vključena od lanskega po-
letja, ko sem se kot prva pred-
stavnica Slovenije udeležila
mednarodne konference. Ta-
krat sem se odločila ta projekt
prenesti tudi v Slovenijo.
Ta projekt, v katerega je
v veliki meri vključen tudi
Unicef, je bil ustanovljen z na-
menom izboljšati razmere
tam, kjer se pojavlja lakota.
Njegov najpomembnejši pro-
gram pa je končati lakoto med
otroki.
V projektu sodelujejo štu-
denti in strokovnjaki, ki jih
pošiljajo na področja, kjer se
pojavljajo lakota, pomanjka-
nje, epidemije... Tam razisku-
jejo, zakaj in kako je do tega
prišlo in se trudijo, da bi otro-
ke rešili. Na ogroženih po-
dročjih pa v tem projektu so-
delujejo tudi lokalne oblasti,
predvsem izobraževalne.
Konkretni cilji organizacije
The Hunger project so vezani
predvsem na Svetovni vrh za
otroke. Septembra leta 1990 je
enainsedemdeset voditeljev
držav podpisalo Deklaracijo
Svetovnega vrha za otroke. Ci-
lji, ki so si jih zadali, so: da se
do leta 2000 zmanjša smrtnost
otrok do petega leta od petde-
set do sedemdeset odstotkov,
da se na polovico zmanjša
smrtnost mater in pa resna in
huda podhranjenost petletni-
kov. Vsaj osemdeset odstot-
kom otrok naj bi zagotovili os-
novnošolsko izobrazbo,
zmanjšali nepismenost na po-
lovico (posebna naloga je opi-
smenjevanje mater). Sicer pa
mladi po svetu, ki so vključeni
v ta projekt predvsem opozar-
jajo voditelje svojih držav na
te naloge, ki so si jih zadali, pa
jih ne izpolnjujejo oziroma jih
sploh še niso začeli izpolnje-
vati.«
Ziiravstvo
»Prehrana vpliva na rast in
razvoj, fizično sposobnost in
delovno zmogljivost ter na od-
pornost otrok. V času, ki ga
mladi preživijo v šoli, bi mora-
li dobiti dva do tri obroka hra-
ne, še posebno, če upoštevamo
zaposlenost staršev pri nas.
Šolska prehrana je del družbe-
ne prehrane, s katero lahko
država pomembno vpliva na
zdravje otrok in mladine,« je
na konferenci povedala pred-
stavnica Univerzitetnega za-
voda za zdravstvo.
Konferenco je vodila sekre-
tarka Zveze prijateljev mladi-
ne Slovenije Liana Kalčina
Srhoj, ki je ob koncu povedala
naslednje:
»Slovenska vlada je septem-
bra sprejela sklep o zagotovi-
tvi dodatnih sredstev za regre-
siranje šolske prehrane. Gre za
to, da bi mesečno zagotovili 39
mihjonov tolarjev. Vendar pa
je ta ukrep začasne narave. Na
ta način bodo zagotovljena
sredstva samo v letu '92. Osta-
ja pa odprto vprašanje, kako
zagotoviti šolarjem prehrano
tudi za naprej. Ministrstvo za
šolstvo in Ministrstvo za
zdravstvo in družino sta za to
in tudi pripravljata sistemske
ukrepe, ki naj bi omogočili
večji delež države pri tem, da
bo vsak otrok deležen najmanj
šolske malice. V Zvezi prijate-
ljev mladine Slovenije se zav-
zemamo za to, da omogočimo
vsem otrokom brezplačno ma-
lico. Torej: sistemski ukrepi
naj bi zagotovili možnost, da
je vsak otrok s tem, ko v je
v šoli od jutra pa do popoldan-
skih ur, deležen najmanj enega
toplega obroka.
Poleg tega pa zahtevamo, da
prehrana ostane v osnovnih
šolah, da je to tudi skrb osnov-
ne šole torej države in da se je
osnovna šola ne otepa kot svo-
je obveznosti. Po drugi strani
pa zahtevamo, da se prehrana
uredi in zagotovi tudi v sred-
njih šolah. Da se zagotovijo
primerni prostori in kadri, ki
bodo pripravljali ustrezno
prehrano. Zdravstvene službe
zatrjujejo, da je poseben pro-
blem v odraščajoči mladini, ki
posebej rabi prehrano kot vir
normalne rasti. Nemogoče je
to prepuščati samo skrbi
staršev.
Prepričani smo, da se bodo
sistemski ukrepi pripravili in
tudi spojih. Res pa je, da je
vlada RS zaposlena z drugimi
dejavnostmi, zlasti s priprava-
mi na volitve. Ob tem pa ne bi
smeli pozabljati, da je lakota
med osnovnošolskimi otroki
ravno tako pereč problem kot
je zaposlovanje delavcev in
odpiranje novih delovnih
mest.
Sicer pa je v Konvenciji
o otrokovih pravicah posebej
in izrecno rečeno, da je po-
trebno otroku zagotoviti mini-
malni standard, ki zagotavlja
njegov zdrav duševni in sicerš-
nji človeka dostojni razvoj.
Prav gotovo pa ni dostojno to,
da puščamo otroke v osnovnih
šolah v obdobju odraščanja
- lačne.«
NINA M. SEDLAR
Po podatkih za mesec februar
92 v celjskih osnovnih šolah ni
imelo nobenega obroka 514
šolarjev.
IVIladi
ne vedo
Kaj o šolski malici menijo
otroci s celjskih šol? Katastro-
falni podatki jih očitno še niso
dose|di.
Leon Žaberl, 11 let, OŠ
Lava:
»V šoli imam malico in kosi-
lo. PlačjUJeta mi mami in ati.
S hrano v šoli sem zadovoljen,
čeprav je včasih bolj... Sedaj
so spremenili jedilnik. Prej
hrana v šoli ni bila tako dobra,
sedaj pa dobimo tudi med,
razne marmelade. Mislim, da
je v zadnjem času mahca na
naši šoli bolj zdrava kot je bila
prej.«
Andraž Gorenšek, 11 let, OŠ
Lava:
»Z mahco v šoli, ki mi jo
plačujeta starša, sem zadovo-
ljen. Mislim, da se jima ne zdi,
da je predraga. Sicer pa jem
tudi zjutraj, preden grem v šo-
lo. Največkrat zajtrkujem čaj
in pašteto.«
Boris Šajn, Srednja Tehni-
ška šola Celje:
»V šoli nimam malice. Ku-
pujem si sendviče. Pouk imam
popoldne, zato zjutraj tako in
tako jem že doma. Sendviče si
kupujem v trgovini. Sicer me
malo moti, ker je to samo mr-
zla malica, ne zdi pa se mi, da
je predraga.«
iva v Ločici za iažje živijenje
Gorenje tudi za tiste s plitvim žepom
Razmišljate, da bi kupili zamrzo-
valno skrinjo, ki jo nujno potrebuje-
te? Kako boste v prihajajočih dneh,
ko bo slabo vreme, sušili perilo? Si
morda želite sodoben TV aparat s te-
letekstom ali videorekorder? Gradi-
te, pa ne veste, od kod vzeti denar za
stavbno pohištvo? To je le nekaj
vprašanj, na katera je težko najti od-
govor, zlasti še, če v denarnicah ni
dovolj cvenka za izpolnitev želja.
V prodajalni IVA v Ločici pri Polzeli
boste prav gotovo lahko uresničili
svoje želje.
Tam 80 v petek odprli pooblaščeno
prodajalno Gorenjeve Maloprodaje, ki
je sedemnajsta takšna prodajalna
v Sloveniji. V njej lahko kupite belo
tehniko, male gospodinjske aparate in
rezervne dele zanje, pa akustične apa-
rate, kuhinje, kopalnice in stavbno po-
hištvo. Večina pač nima toliko denarja,
da bi si lahko privoščila takojšnje plači-
lo. Kako razrešiti ta problem? Vodja
Komerciale v Gorenjevi Maloprodaji,
Tone Založnik, pravi, da so že dolgo
časa razmišljali, kako potrošnikom
Omogočiti ugodnejši nakup. Proizvode
Gorenja prodajajo na kredit z minimal-
no obrestno mero na šest mesecev,
možno je plačevati na čeke 1 in 6, še
verjetno najbolj dobrodošla pa je no-
vost prodaje na zakup. Za kaj gre?
Kupec mora plačati 10-odstotni polog,
v naslednjih 24 mesecih pa bo plačeval
mesečne anuitete. Odvisno pač od te-
ga, koliko je vreden kakšen aparat. Po-
prečno gre za vsoto od 40 do 80 nem-
ških mark v tolarski protivrednosti.
V časih, ko marsikdo ne more privarče-
vati toliko denarja naenkrat, je to prav
gotovo novost, ki jo velja pozdraviti.
Sicer pa pravi Založnik, da prodaja
v teh pogojih zadnje čase dobro
uspeva.
Kje je prodajalna IVA? Ko se peljete
iz smeri Šempetra proti Polzeli, Vas
bo na prodajalno opozarjala tablja
z napisom RAZVOJ d.o.o. Polzela,
Ločica 75 a. V središču Ločice boste
zavili na levo in že po kakšnih 300
metrih boste prišli na pravo mesto.
Med novostmi velja omeniti tudi to,
da imajo odslej v Gorenju arhitekta, ki
svetuje pri nakupu njihovih kuhinj.
Posebej velja opozoriti še na eno
stvar, ki jo sicer proizvaja Inženiring
za toplotno tehniko in procesno
opremo Razvoj s Polzele. To so
montažni, specialni kotli za kurjenje
olja in plina z vrhunskim izkorist-
kom (93%). O prednosti teh kotlov
Vas bodo seznanili v prodajalni IVA,
Živanovičevih na Polzeli. Z njimi lah-
ko ogrevate stanovanjske hiše in
stanovanja, zavzamejo zelo malo
prostora, montaža je enostavna,
vstavljiva kurilna komora pa omogo-
ča enostavno vzdrževanje in čišče-
nje kotla. Po naročilu izdelujejo tudi
kotle do moči 1000 KW. Podrobnej-
še informacije o vsem, kar vam nu-
dijo v prodajalni IVA, lahko dobite
tudi na telefonski številki 701-249.
Brezplačno vam izriše opremo za kuhi-
njo in kopalnico. Arhitekt pride h kupcu
na dom, si ogleda prostor in predlaga
najbolj funkcionalno opremo. Vse to je
brezplačno, kupec plača le montažo.
Sicer pa je Gorenjeva Maloprodaja
k sodelovanju povabila tudi druge pro-
izvajalce. Gre za tako imenovani do-
polnilni program, med katerim velja
omeniti mize in stole Muralesa, namiz-
ne prte in posteljna pregrinjala celjske
Metke, svetila Sijaj Hrastnik, libojsko
dekorativno keramiko in še kaj. Spisek
bo v kratkem še obširnejši. V trgovini,
kakršna je IVA, in kakršnih je poleg nje
še šestnajst, v kratkem pa se ji bo
pridružila še trgovina na Skalarjevi
v Celju, seveda vsega tega ne morejo
ponuditi, zato imajo organizirano kata-
loško prodajo s prospekti, kakršna je
na tujem že zdavnaj uveljavljena.
Povmimo se k prodaji na zakup, ka-
kršno omogočajo tudi v prodajalni IVA
v Ločici. Osnovna cena za izračun po-
sameznega obroka je cena v DEM,
plačljiva v tolarski protivrednosti na dan
plačila po uradnem srednjem tečaju
Banke Slovenije. Garancija in servis
sta zagotovljena. Kupec dobi proizvod
takoj po podpisu pogodtje oziroma po
dogovoru. Zagotovljeni so cena in stal-
ni obroki. Skratka, marsikaj si lahko
privoščite, tudi če nimate dovolj denar-
ja. Aparate lahko uporabljate že dve
leti prej, preden jih odplačate. Tudi to je
prednost, ki je ne gre prezreti!    EPP
Če boste v teh dneh želeli kupiti
kuhinjo Gorenje, Vam ob gotovin-
skem plačilu nudijo 35 odstotno po-
pust. Ob vsakem nakupu nad 5 tisoč
SIT boste prejeli bon v vrednosti 5%
od nakupa. Kasneje ga boste lahko
vnovčili ali zakupili.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
14
Preventivno proti gripi
Preti boleznUo se lahko zaščitimo z cepUenlem za vsega 300 tolarjev
v epidemiji gripe, ki je zaje-
la Slovenijo v začetku leta
1992, je samo na celjskem ob-
močju obolelo preko 10 tisoč
ljudi.
Najučinkovitejša zaščita
proti bolezni je cepljenje. Ce-
pivo vsako leto pripravijo iz
^sevov virusa, ki bi naj v teko-
čem letu najverjetneje krožil
po svetu. Za letošnje cepljenje
je cepivo že na voljo.
Gripa je akutno virusno
obolenje dihalnega sistema, ki
ga povzročajo trije virusi in-
fluence: tip A, B in C. Bolezen
poteka s povišano temperatu-
ro, mrzlico, glavobolom, sploš-
no oslabelostjo, bolečinami
v mišicah in grlu, pogosto je
pridružen tudi dražeč in dol-
gotrajen kašelj.
Epidemije se običajno poja-
vijo v zimskem času. Bolezen
se prenaša kapljično (po zra-
ku), virus pa se lahko več ur
obdrži v osušenem nosnem
izločku in se tciko lahko prene-
se tudi z direktnim vdihava-
njem.
Inkubacija je kratka - od 24
do 72 ur. Bolezen običajno tra-
ja od 2 do 7 dni in mine sama
od sebe.
Influenca je pomembna za-
radi hitrega širjenja, vehke
obolevnosti in resnih zapletov,
zlasti virusne in bakterijske
pljučnice. Med epidemijami so
zlasti ogroženi starejši bolniki
s kroničnimi, predvsem srčni-
mi obolenji, pljučni ter slad-
korni bolniki. V času epidemi-
je velja posebna pozornost do-
jenčkom, mlajšim otrokom in
tistim, ki so splošno manj od-
porni.
Občutljivost za gripo je
splošna. Določeno odpornost
imajo tiste osebe, ki so bile
pred kratkim oloižene z istim
tipom virusa, kot je ta, ki tre-
nutno povzroča bolezen in pa
osebe, ki so se cepile proti bo-
lezni. Ker ustreznega zdravila
proti gripi nimamo, je toliko
bolj pomembno, da izvajamo
določene preventivne ukrepe.
Če je mogoče, se izogibamo za-
prtim, prenatrpanim prosto-
rom. Pomembno je prezrače-
vanje in dosledna higiena rok,
ob kihemju in kašljanju pa mo-
ramo pred usta dati robček.
Najučinkovitejše pa je cep-
ljenje.
Pri letošnjem cepivu za zaš-
čito zadostuje ena sama doza,
namesto dveh, kot je bilo to
v navadi prejšnja leta. Stran-
ski učinki so možni, a blagi:
lokalna bolečina na mestu
vboda in povišana telesna
temperatura, ki se pojavi naj-
kasneje 48 ur po cepljenju.
Kontraindikacija za cepljenje
je alergija na kokošja jajca.
Cepi se v mišico v ramo. Otro-
ke, mlajše od 10 let, cepimo
z dvema polovičnima dozama
v razmiku enega meseca.
Cena cepljenja je 300 tolar-
jev. Cepite se lahko na Zavodu
za socialno medicino in higi-
eno Celje, v ambulanti epide-
miološke službe, na Ipavčevi
18 (bivša poslovna stavba Eto-
la) od ponedeljka do petka od
7.30 do 13.30. Nekaj cepiva
imajo na voljo tudi v zdrav-
stvenih domovih in postajah
na območju.
dr. ALENKA
SKAZA-MALIGOJ
Socfalnovarstvene pomoči
čas stiskanja pasu je, vsaj
za večino Slovencev, sedanji
čas. Živimo v njem in se le
s težavo prebijamo iz meseca
v mesec. Zato ne bo odveč, če
naredimo pregled nekaterih
prejemkov, ki imajo naravo
socialno-varstvenih pomoči.
Družbena pomoč otrokom,
ah bolj znani »otroški doda-
tek« znaša za enega otroka
največ 4.025,00 tolarjev me-
sečno.
Denarna pomoč, kot edini
vir preživljanja, med ljudmi
imenovana »socialna pomoč«
znaša danes 10.800,00 to-
larjev.
Tiste družine, ki sprejmejo
otroka v rejo, pa prejemajo na-
domestilo za materialne stro-
ške odvisno od starosti otroka,
in sicer: do 12 mesecev starosti
- 13.000 tolarjev mesečno; od
1 do 7 let starosti 10.000 tolar-
jev mesečno; od 7 do 14 let
starosti 12.000 tolarjev meseč-
no; nad 14 let starosti pa
15.000 tolarjev mesečno.
Plačilo za delo rejnice znaša
5.800 tolarjev mesečno.
Poglejmo še nadomestilo za
invahdnost. Mesečno znese to
nadomestilo 8.700 tolarjev. Ti-
sti invahdi, ki potrebujejo tujo
pomoč, pa dobijo dodatek za
pomoč in postrežbo. Ta znaša
za popolnoma nesposobne in-
vahde 5.000 tolarjev, če pa si
lahko pri opravljanju svojih
življenskih potreb vsaj delno
sami pomagajo, znaša ta doda-
tek 2.500 tolarjev.
Poglejmo še denarni doda-
tek oskrbovancem v socialnih
zavodih. Če občina krije
oskrbnino v celoti, znaša ta
dodatek 1.080 tolarjev meseč-
no. Za tiste, ki pa prejemajo le
delno madomestilo oskrbnine,
znaša ta dodatek deseT odstot-
kov njihovih stalnih mesečnih
prejeinkov, vendar ne manj
kot 1.080 tolarjev na mesec.
Tisti, ki prejemajo eno od
naštetih vrst pomoči ah nado-
mestil, se s tem gotovo ne bodo
obogatih.
JANKO KOŠTOMAJ
Juliiiejno lato
šeg in običajev
v Laškem so že pripra\'ili delovni program za prihodnje
leto, ko bodo proslavili pomemben jubilej, desetletnico
organiziranega prikazovanja starih ljudskih šeg in običa-
jev, ki so značilni za njihovo občino oziroma za posamezne
kraje. Predsednik Odbora za stare ljudske šege in običaje
pri Zvezi kulturnih organizacij Laško Vlado Marolt je ob
programu povedal naslednje:
»Tudi za prihodnje leto smo v programu obdržah Jurje-
vanje, Florjevanje (priredili ga bomo tako, da bo zanimi-
vejše za več ljudi). Večer po domače in Kmečko ohcet
v okviru Piva in cvetja.
Težišče našega dela pa bo na pripravi dobrega prikaza
desetletnega dela ohranjanja starih ljudskih šeg in običa-
jev. Tako bomo izdah glasbeno kaseto z najbolj značilnimi
primerki, pripravili razstavo in izdah brošuro. Na okroglo
mizo bomo povabili vse najbolj priznane slovenske etno-
loge in v pogovoru z njimi poskušah najti naše mesto.
Pokazali bomo pravo kozjansko narodno nošo in kmečke
predmete, ki so značilni za naše področje. V šoh bodo
učenci pripravljali raziskovalne naloge s to tematiko, naj-
boljše pa bomo nagradih. Jubilejni, 10. prikeiz občiajev bo
skoraj zagotovo v Reki pri Laškem. V jubilejnem letu
želimo na strnjen način opozoriti, kaj smo naredih in kaj
smo ohrcinih pred pozabo in propadom ter se pogovoriti,
kaj še moramo storiti, da bo čimveč zanimivega ljudskega
blaga ohranjenega.«
TONE VRABL
Darlnica Pavletič v Mozailcu
v petek bo v Mozailcu v Celju otvoritev samostojne razsta'
akademske slikarke in pedagoške delavke Darinke Pavleti
Lorenčak iz Celja. Slikarka je diplomirala pri prof.A.G. Koi
ter se takoj zaposlila na celjski gimnaziji. Prvo samostoji
razstavo je imela skupaj z Milanom Lorenčakom leta 191
v bivšem Muzeju revolucije. Do danes je imela preko 30 sam
stojmh razstav, sodelovala je na več kot sedemdesetih skupi
skih, je pa tudi pogosta udeleženka likovnih kolonij. Otvorit
razstave bo ob 18. uri, odprta pa bo štirinajst dni.
1
Št. 42 - 22. Oktober 1992
15
Pozornost pred nevarnimi snovmi
v mesecu požarne varnosti je le-
0S več različnih aktivnosti kot jih
je bilo prejšnja leta, predvsem pa so
konkretnejše in zato tudi bolj ko-
ristne.
Občinska gasilska zveza Celje je
med drugim pripravila posvet z vse-
pii tistimi organizacijami, ki imajo
v svojih prostorih shranjene večje
Icoličine nevarnih snovi. Izhodišče
za posvet je bila analiza zadnjega
večjega požara v Cinkarni, kjer je
pri gašenju prišlo do nekaterih za-
pletov, ki se pri podobnih interven-
cijhah ne smejo več dogajati. Ob-
veščanje o požaru ni bilo usklajeno,
zato se je na pogorišču zbralo pre-
več gasilskih enot, ki so bUe druga
drugi v napoto, najhuje pa je bUo to.
da gasilci niso vedeli, kaj je v zapr-
tem prostoru, kjer je začelo goreti.
Zaradi tega so bili izpostavljeni ne-
varnosti gasilci, porabili pa so tudi
več pene, kot bi je, če bi vedeli, kaj
gasijo.
Na posvetu so se zato dogovorili,
da morajo biti vsa skladišča, kjer so
shranjene nevarne snovi, označena
z nalepkami, kot so označena vozi-
la, ki jih prevažajo po cestah ali
železnicah. Vse delovne organizaci-
je, ki se ukvarjajo z nevarnimi vnet-
ljivimi snovmi, bi morale imeti ope-
rativni načrt pravilnika o požarni
varnosti, ki bi bil spravljen pri vra-
tarju.
V bodoče bo treba ob nespoštova-
nju predpisov o požarni varnosti
poseči tudi po sankcijah, saj so ob
požaru škode le prevelike, da bi jih
kar tako pozabili. Posvet je vodil
Ivo Fasero, ki pa je bil razočaran
nad obiskom, saj niso prišli zlasti
tisti, ki imajo največ nevarnih sno-
vi, kot recimo Aero, Etol in drugi.
Pri tako resnih zadevah ne sme biti
odstopanj, kajti posledice površno-
sti so lahko izredno hude.
TONE VRABL
V soboto, 24. oktobra, pripravlja
Občinska gasilska zveza Celje večjo
taktično vajo pri samskem domu
Železniškega gospodarstva nasproti
samoposrežne trgovine v Novi vasi
v Ul. Bratov Vošnjak 20. Vaja se bo
začela ob 10. uri, v njej pa bodo so-
delovala društva Šmartno, Ostrož-
no, Lokrovec, Babno in Lopata, Ga-
berje in Škof ja vas ter poklicni ga-
silci Zavoda za požarno varnost. Ob
11. uri bo postrojitev gasilske tehni-
ke in gasilcev ter predaja raporta
predsedniku SO Celje Antonu Roj-
cu, kar bo opravil poveljnik Janko
Tumšek. Po raportu bo srečanje
vseh v vaji sodelujočih gasilcev
v prostorih GD Lokrovec - Dobrova.
V križišču Ljubljanske in Čopove
ulice v Celju so izvedli preventivno
vajo ob razlitju nevarnih snovi člani
poklicne gasilske enote zavoda za
požarno varnost Celje.
REKLI SO
Marija Slokar, predsednica
društva upokojencev na Pol-
zeli:
»Naše' društvo ima preko
petsto članov in je zelo aktiv-
no. Pred nekaj leti smo si ure-
dili klubske prostore, letos pa
smo v njih s prostovoljnim de-
lom uredili bife. Pred dnevi
smo ga odprli s piknikom. Naš
bife seveda ni pridobitniški,
saj želimo, da v njem naši čla-
ni, pa tudi drugi, popijejo ko-
zarček ali dva po zmernih ce-
nah. Zaenkrat nudimo le vse
vrste pijač in napitke, našo po-
nudbo pa želimo razširiti tudi
z jedmi.«
T. T.
Od A dO Ž za pisarne
V ponedeljek je bila v no-
vih prostorih stavbe SDK na
Ljubljanski cesti v Celju
otvoritev nove trgovine po-
djetja Birooprema, ki deluje
v Mladinski knjigi.
In kaj vse je mogoče v tej
novi specializirani trgovini.
ki je že zaradi izbrane
opremljenosti, lepega lokala
in lokacije še ena velika pri-
dobitev za Celje, kupiti?
Nudijo vso pisarniško
opremo (od računalnikov in
pisalnih strojev, do vsega
potresnega materiala, ki se
uporablja v pisarnah), celot-
ni šolski in tehnični pribor,
sicer pa imajo v Biroopremi
tudi izdelke, namenjene za
preprodajo.
Birooprema je odprta vsak
dan od sedemih do devetnaj-
stih, ob sobotah pa do dva-
najstih.
Foto: EDI MASNEC
Nenavaden hren
Bralci nas v tem času zasipavajo z različnimi nadnaravnimi
darovi jeseni. Običajno gre za korenje, krompir, gobe, a hrena,
kakršnega je v redakcijo prinesel Janez Svetec, še nismo videU.
Izkopal ga je na nasipu ob vrtovih na Opekamiški v Celju.
Ker je deževalo, hrena v celoti ni izkopal. Vseeno je bil očiščen,
brez korenin, ogromen in težak skoraj štiri kilograme.
EDI MASNEC
meti Ifrompir...
Imeti krompir v simbolnem pomenu in imeti krompir dobe-
'^dno - oboje pomeni zadovoljstvo. Približno tako so razmišljaU
^rt Jazbinškovih z Rifnika 23, občina Šentjur. Tale krompir je
^ njivi izkopala Andreja, sicer učenka 5. razreda, pomagala pa
^ ji še brat Dejan in mama Anica Jazbinšek, ki je krompir tudi
'tehtala. Bilo ga je za cel kilogram in 12 dekagramov.
Foto: E. MASNEC
Z NT&RC V Gardaiand
Vrata pravljičnega mesta Gardaiand
v Italiji se počasi zapirajo, za letošnje
leto pa se tudi končuje akcija »Z NT&RC
v Gardaiand«. V akciji, ki je trajala sko-
raj štiri mesece, smo omogočili ogled in
enodnevno nepozabno doživetje skoraj
osemdesetim mladim prijateljem, želja
pa je, da akcijo nadaljujemo tudi v pri-
hodnjem letu.
Iz ogromnega števila kuponov je na-
nu-eč razvidno, da imamo tudi med mla-
dimi in tistimi, ki se počutijo mlade, zelo
veliko bralcev, podobne akcije pa so tudi
kamenček h gradnji naše velike družine.
Na fotografiji: največji del nagrajen-
cev NT&RC je obiskal Gardaiand prejš-
nji teden. V objektiv jih je ujel Jernej
Masnec.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
16
»Crazv Americans« ali...
Ozaaje Itokejskih 0:8 v LJubljani
»Nisem še videl, da bi se kje hokeji-
sti stepli že na ogrevanju,« je ogorčen
dan po srečanju Olimpije in Cinkarne
v Ljubljani v naši redakciji pripovedo-
val sekretar celjskih hokejistov Adolf
Rozman.
Seveda se je kaj takšnega že tudi
zgodilo, vendar pa res samo v celove-
černih filmih o kanadsko-ameriški
NHL ligi. Vendar pa se strasti, tudi ob
začetku srečanja niso pomirile, nada-
ljuje pripoved Adolf Rozman. To je
bilo samo začetno napenjanje mišic
ameriških hokejistov, ki so bili po
nmenju Adolfa Rozmana solidno pija-
ni od whiskyja, ki so si ga privoščili
pred tekmo v restavraciji hokejske
dvorane Tivoli.
Med igro so, kot pravi Rozman, ame-
riški igralci nenehno provocirali, izzi-
vali ostre dvoboje in nasploh igrali iz-
jemno grobo. Na neformalne proteste
pri vodstvu Olimpije, sodnikih, ki po
Rozmanovem mnenju sploh niso bili
dorasU igri, in delegatih, ni bilo odzi-
va, v celjskem moštvu pa so celo raz-
mišljali, da bi zapustili ledeno plo-
skev, vendar pa se potem za to niso
odločili: kazen je vendarle previsoka
- 10 tisoč DEM. O grobosti na srečanju,
ki je po mnenju Rozmana, s strani
ljubljanskih hokejistov povsem nera-
zumljiva, saj so bili absolutni favoriti
na srečanju, pričajo tudi kazenske mi-
nute: obe ekipi sta zabeležili po 32
minut izključitev, Olimpija pa še 30
»disciplinskih minut«.
R.G.
' Nogomet
Slovenska liga
11.kolo: Steklar-Koper 2:2
(2:2), strelca: Prevolšek, Bevc;
Publikum-Studio D 0:1 (0:1),
Rudar-Slovan 0:0. Vrstni red:
Olimpija 17, Maribor 16,
Ljubljana 15, Mura, Studio
D 14, Rudar 13, Kompas, Na-
klo 12, Zagorje, Koper 11, Pu-
bhkum 10, Gorica, Nafta 9,
Slovan, Steklar 8, Železnikar,
Izola 7, Potrošnik 5.
11. Slovenska liga
9. kolo: Era Šmartno-Med-
vode 3:0 (1:0), strelca: Žurej 2,
Novak 1; Gidos-Dravinja 2:2
(0:2), strelca: B.Hrovat, Zore.
Vrstni red: Primorje 15, Tri-
glav, Rudar (T) 14, Jadran 13,
Medvode, Gidos, Tabor Ja-
drjin, Domžale 10, Avtobum,
Dravinja 9, Korotan 8, Vevče
7, Era Šmartno 6, Dravograd
5, Ilirija 3, Napredek 1.
III. Slovenska liga
9. kolo: Aliuninij-Hmezad
0:0, Papimičar-Ižakovci 0:0.
Vrstni red: Bel trans 15, Papir-
ničar, Pohorje, Impol, Ižakovci
12, Kovinar 11, Pobrežje 10,
Slovenj Gradec, Kungota 8,
Rogašovci 7, Rače, Lipa, Hme-
zad 5, Aluminij 4.
MNZ Celje
6.kolo: Zreče-Hrastnik 2:0,
CR Krško-Odred 0:3, Rudar
(S)-KIV Vransko 1:1, Svobo-
da-Kovinar 1:0, Šentjur-Ljub-
no preloženo. Vrstni red:
Hrastnik 10. Svoboda 9, Zreče
8, Šentjur (s tekmo manj). Ko-
vinar, Vransko 6, Odred 5,
Ljubno (s tekmo manj), Rudar
(S) 3, CR Krško 2.
Košarka
Slovenska liga
Moški: zelena skupina
- 6. kolo: Rogaška-Comet
93:106 (54:54), strelci: Nova-
kovič 31, Vu-ant 15, Tišma 14,
Kahnger 11, Tabak 10, Jurko-
vič 9, Petovar 2, Voh 1 za do-
mače, Gole 36, Šmid 24, Nerat
16, Mijovič 14, Železnikar 12,
Šrot 4 za goste; Elektra-Ježica
62:72 (33:28), strelci: Rizman
38, Plešej 6, Lipnik 5, Sow 5,
Dumbuya 4, Mrzel, Bogataj 2.
7. kolo: Comet-Elektra
77:67 (35:26), strelci: Gole 25,
Nerat 20, Železnikar 10, Mijo-
vič 9, Kožar 6, Šrot 3, Perkič,
Lušenc 2 za domače, Rizman
23, Sow, Lipnik, Mackovšek 9,
Dumbuva 7, Tomic 6, Sevšek
4 za goste; Tinex-Rogaška
83:96 (44:46), strelci: Novako-
vič 25, Tabak 19, Jurkovič 16,
Tišma, Virant 15, Petovar 4,
Kahnger 2. Vrstni red: Comet,
Slovcin 12, Micom Marcus (s
tekmo manj) 11, Rogaška (s
tekmo manj), Tinex, Jezica 10,
Unicom 9, Elektra 7.
Rdeča skupina - 6. kolo: Pol-
zela-Idrija 85:83 (45:48), strel-
ci: Cencelj 36, Tumšek 14, Ci-
zej 12, Kuhar 8, Vasiljevič 6,
Goltnik 5, Ferlež, Korenjak 2;
Miklav^-Inpos 128:65 (66:32),
strelci: Medved 22, Pipan 13,
Hochkraut 11, Herman 8,
Urankar 5, Starovasnik 4, Ni-
dorfer 2.
7. kolo: Inpos-Podbočje
59:50 (31:14), strelci: Medved
19, Starovasnik 16, Pipan 14,
Kitek 5, Hochkraut 3, Nidor-
fer 2; Olimpija ml-Polzela
93:94 (78:78, 40:38), strelci:
Tumšek 28, Cencelj 24, Cizej
20, Škrabe 8, Rovšnik 6, Ku-
har 5, Vasiljevič 3. Vrstni red:
Miklavž 14, Maribor 12, Idrija,
Polzela, Kokra 11, Inpos 10,
Olimpija ml. 8, Podbočje 7.
Ženske - 3. kolo: K. Afrodi-
ta-Ježica ml.  84:65  (47:27),
strelke: Majstorovič 23, C.Je-
zovšek 19, Jurše 16, Škegro 12,
Vodopivec 8, Potočnik, A.Je-
zovšek, Kokolj 2. Vrstni red:
Jezica, Apis 6, Jezica ml, K. A-
frodita 5, Odeja, Mibex 4, Je-
senice, Kranj 3.
II. Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Meja-P. La-
ško 65:94 (33:47), strelci: Dur-
nik 23, D. Lapomik 17, Trobiš
11, Zdolšek, Vrhovec 9, Blago-
tinšek 6, Čop 5, Šoštarič,
G. Lapomik, Čovič 4, Pintar 2;
MIK Prebold-Rudar 71:65
(29:31), strelci: Govc 23, Turk
21, Udrih, Kuder 10, Anžlovar
5, Podgomik 2. Vrstni red:
P. Laško 6, Zagorje, MIK Pre-
bold, Shvnica, Bistrica,
SI. Gradec 5, Rudar, Radgona
4, Ruše, Meja 3.
Ženske - 2. kolo: Litija
- Metka 44:84, Comet prost; 3.
kolo: Metka-Pomurje 76:54,
Domžale - Comet 66:87. Vrst-
ni red: Metka 6, Domžale 5,
Slovan, Comet (oba s tekmo
manj), Sežana 4, Novo mesto,
Litija 3, Pomurje, Šentvid 2.
Območna liga
Moški - 1. kolo: Jelša-Šent-
jur 58:105 (30:57), Polzela B-
Rogla 89:91 (40:39), Podčetr-
tek-Converta 49:85 (25:35).
Rokoinet
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Ribnica-Pi-
vovama Laško 15:25 (5:12),
strelci: Šerbec, Jeršič, Pun-
gartnik 5, Šafarič, Franc.
Tomšič, Leve 2, Begovič,
Ocvirk 1; Gorenje-Pomurka
27:15 (15:5), strelci: Plaskan 8,
Cvetko 5, Rozman 4, Krejan,
Tome 3, Ocvirk 2, German, Oj-
steršek 1. Vrstni red: P. Laško
6, Presad, Gorenje, Ajdovšči-
na, Nova oprema, Slovan,
Drava 4, Ribnica 3, Rudar 2,
Dobova 1, Jadran, Pomurka 0.
Ženske: 3. kolo - modra sku-
pina: Krim-Velenje 24:21
(11:9), strelke: Hudej 6, Oder,
Fale 4, Topič, Katic 3, Tamše
1. Vrstni red: Olimpija 6, Mh-
notest, Krim 4, Velenje 3,
Kranj 1, Polje 0. Bela skupina:
Novo mesto-Žalec 20:23
(8:10), strelke: V. Dolar 8, Gor-
bulina 6, Kline 5, Kučera, By-
lina 2. Vrstni red: Burja 6,
Oprema 5, Žalec 4, Brardk 2,
Izola 1, Novo mesto 0.
II. Slovenska liga
Moški - 3. kolo: V. Nedelja-
Celje 27:23 (10:15), Zagorje-
Radeče 24:17 (13:9). Vrstni
red: Krško 6, Zagorje, V. Ne-
delja 5, Krog, Hrastnik 4, Rad-
gona, Celje, Radeče 2, Ormož,
Polet 0.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - l.kolo: Žirovnica-
Šempeter 1:3 (9, -16, -8, -7).
Ženske - l.kolo: Cimos-
Abes Trade 3:2 (-4, 13, 8, -14,
13), Gomji grad-Krim 1:3 (-5,
-5, 10, -13), Topolšica-Tabor
1:3 (9, -8, -12, -9).
II. Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Salonit ml-
Braslovče 2:0 (9, 7,5:2 - preki-
njeno), Topolšica-Brezovica
3:0 (5, 14, 9), Celje-Ljutomer
0:3(-13,-8,-ll).Vrstnired:To-
polšica 6, Izola, Vileda ml,
Ljutomer, Črnuče, Mežica 4,
Braslovče, Salonit ml. (oba
s tekmo manj), Brezovica, Pi-
onir ml. 2, Mislinja, Celje 0.
Ženske - 3. kolo: Tabor ml-
Braslovče 3:1 (14, O, -3, 13).
Vrstni red: Mislinja, Triglav 6,
Cimos ml, Vital, Prevalje, Pi-
onir, Mežica 4, Ptuj, Tabor ml.
2, Rogoza ml, Braslovče, Šen-
tvid 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Tekstina-
Žalec 7:1 (5306:4974; Marc-
Gmajner 0:1 (889:895), Kom-
para-Dobrajc 1:0 (840:830),
Turk-Kompan 1:0 (879:825),
Ristič-Jakopovič 1; O
(886:834), Bratina-Ramšak 1:0
(922:815), Janšek-Krajšek 1:0
(890:775). Vrstni red: Kon-
struktor 6, Fužinar, Brest 4,
Tekstina, Gradiš 3, Rudar, Do-
nit 2, Žalec 0.
Ženske - 3. kolo: Emo-Kon-
struktor 7:1 (2466:2209; Še-
ško-Vargazon 1:0 (436:367),
Grobelnik-Zorman 1:0
(413:371), Tkalčič-Kukovec
1:0 (411:359), Lesjak-Rožman
0:1 (406:406), Petak-Grahor
1:0 (393:349), Kardinar-Ber-
toncelj 1:0 (407:357). Vrstni
red: Emo, Ljubljana 6, Gorica,
Triglav 4, Adria 2, Konstmk-
tor, Slovenj Gradec, Fužinar 0.
Kajak - kanu
Sava 92
Brežice - Zagreb (4 2 km) - pi-
onirji: l.Gedlička, 3.Kuralt,
4. Tilinger; mladinci: 4.Javor-
nik, 10. Pogorevc; veterani:
2.Vrhovšek; (vsi Nivo).
Alpinizem_
Pokal Slovenije
Celje — cicibanke: l.Peršič
(Idrija), 7. Pešec, lO.Podles-
nik; cicibani: 1. Obrez, 13.Jur-
ko, 16. Jordan, 24.Stamenič
(vsi Ce); ml.deklice: I.Šuštar
(Kamnik), 8.Polutnik in Ro-
tar, ll.Bastič (vsi Ce); ml.d(
ki: I.Grilc (Radovljic
lO.Dimitrijevič (Ce), st.de
in kadeti: 1. Šehga (Vel), 7.1
žič, 11. Zorko, 17. Les, 24.1
bršek, 26. Mežnar (vsi Ce).
Judo_
Iršičev
memorial
Maribor - do 60 kg: 3. Koi
(I. Reya), 5. Lipovšek (Ostr); <
71 kg: 2.Novkovič (IR); do '
kg: 3. Bevc; do 95 kg: 1. Fabji
(oba Ostr); nad 95 kg: 2. Al
derle (IR), S.Cekuta (Ostr).
Hokej
Slovenska liga
6. kolo: Olimpija - Cinkar
8:0 (2:0, 3:0, 3:0); 7. kolo: O
kama - Jesenice 8:1 (3:0, 2
4:1), strelci: Ščurjenko, Vn
po 2, Rojšek, Misenko, Žol
in Ostrožnik po 1. Vrstni r<
Bled 14, Olimpija 12, Cinki
na 8, Jesenice 6, Triglav 2, S
vija 0.
Edini neporaženi
Lani so celjski rokometaši
ostaU edini neporaženi po šti-
rih kolih drža\Tiega pr\'enstva,
letos se je to zgodilo že po tret-
jem kolu. Zaradi sodelovanja
reprezentance na mednarod-
nem turnirju Alpe-Jadran se
bo zdaj ligaško prvenstvo na-
daljevalo šele zadnjo oktobr-
sko soboto.
V p>okalu Alpe-Jadran bodo
igrali tudi klubi. Ena skupina
bo start ala v avstrijskem
Bmcku, druga pa v Hrepljah.
Na Primorskem se bo Celje Pi-
vovarna Laško že jutri pome-
rila z umaškim Istraturistom,
v soboto dopoldne pa še z av-
strijskim prvohgašem Atomi-
com, ki je nastal z združitvijo
Koflacha in Bambacha. Sode-
lovali bosta še gostitelj Jadran
in Karlovačka pivovara. Re-
zultati prvih medsebojnih te-
kem v državnih ligah bodo ve-
Ijah tudi v tej konkurenci,
udeleženci pa se nadejajo, da
novo tekmovanje ne bo doži-
velo klavrne usode pokala ne-
odvisnosti.
Iz Kozine bo večinski del
igralcev, ki sestavljajo repre-
zentanco (Strašek, Jeršič, Ča-
ter, Šerbec, Pimgartnik, Tom-
šič, Leve ter domačina Valen-
čič in Likavec) odhitel na
dvodnevni turnir v Celovec.
V nedeljo dopoldne bo Slove-
nija igrala z Avstrijo, ki se je
na domačih tleh uvrstila v fi-
nale SP skupine B, in popold-
ne s Hrvaško. I*ri sose<hh je
zaradi poškodbe odpovedal
nastop Puc, medtem ko ga naš
selektor Tiselj tokrat ni pova-
bil v reprezentanco. V poned(
Ijek dopoldne čaka našo izbri
no vrsto, v kateri ne bo Čop
srečanje z Italijani.
Na Dimaju bo v torek žr«
kvahfikacijskih skupin za E
leta 1994 na Portugalskej
V enajstih skupinah bodo p
tri reprezentance, ob ugO(
nem, predvsem nedirigiranei
žrebu, pa si slovenski moši
rokomet lahko obeta zavidljj
prodor v Evropo v primerja
z drugimi našimi kolektivnii
športi.
DEAN ŠUSTE]
Drugo sezono igra 20-
letni Tomaž Tomšič na me-
stu krožnega napadalca
v celjskem dresu, prišel pa
je iz Ribnice skupaj z vra-
tarjem Lapajnetom. V so-
boto je zaradi desetih golov
razlike ob koncu tekme do-
bil stavo proti svojim biv-
šim soigralcem -zaboj piva,.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
17
REKLI SO
Jože Zupančič, predsed-
nik skupščinskega odbora
za vzgojo, izobraževanje in
šport, o sprejetju resolucije
o športu:
»Resolucija je bila spre-
jeta z nekaterimi manjšimi
popravki, vsebina pa po-
meni bistveni premik v mi-
selnosti športa. Doslej smo
si ga predstavljali pred-
vsem kot tekmovalno zvrst,
besedilo resolucije pa po-
stavlja šport v ospredje
kvalitetnega dela življenja.
Bil sem nemalo presenečen,
da je moral skupščinski or-
gan pognati kolesje
o športni razpravi. V parla-
mentu je veliko poslancev,
ki poznajo šport bodisi te-
oretično bodisi praktično
in v obeh smereh se je tudi
sukala razprava. Takšnega
dokumenta v Sloveniji še
ni bilo. Portoroški sklepi so
bili namreč nekaj povsem
drugega in športniki imajo
zdaj velike možnosti za na-
daljnji razvoj. Ob stikih
z vrhunskimi športniki in
funkcionarji sem opazil iz-
jemno velik del osebnih in-
teresov, ki gradijo ograje;
ena takšnih je preobsežna
organiziranost. Moje delo
v športu je s sprejetjem re-
solucije končano. Ne ma-
ram ljudi, ki iz politike od-
hajajo v šport in s tem
ohranjajo položaj ter
ugled.«
Reprezentant z obrobja
NamIznotenIškI Igralec Krešimir Maras napoveduje vrnitev Ingrada med prvollgaše
- Nekdanji reprezentant prisega na napad
Namiznoteniško ekipo Ingrada sta po
izpadu iz prvoUgaške konkurence zapu-
stili obe lanski okrepitvi Samo Bezjak in
Branko Horvat, tako da so v celjskem
moštvu ostali samo domači igralci: Toni
Štrljič, Sebastjan Leber in 28-letni Kre-
šimir Maras, ki ima za sabo nastop na
mladinskem evropskem prvenstvu.
»Še danes ne raztmiem ozadja našega
izpada. Začeli smo dobro in bili skoraj
polovico prvenstva v zgornjem delu le-
stvice, končali pa z osmimi zaporednimi
porazi. Imeli smo tudi nekaj smole in
odločilne dvoboje izgubili s tesnimi izi-
di,« se spominja najboljši igralec celjske-
ga moštva Krešimir Maras, ki je doslej za
Ingrad odigral že sedem sezon.
Ekipa se je praktično zbrala samo na
tekmi. Pripadnost klubu je avtomatično
manjša in temu ustrezni so tudi rezul-
tati?
Svoje je k polomu najbrž nekaj dodala
tudi raznolikost ekipe. Trenirah smo
vsak zase; v Celju, Mariboru, Murski So-
boti, na Ravnah in samo enkrat tedensko
smo se zbrali v naši dvorani. Tekmovalno
vzdušje v takšnih razmerah resnično
upade in v drugem delu prvenstva nika-
kor nismo ujeli idealnih kombinacij.
Vselej je nekdo zatajil, nepričakovano
izgubil dvoboj, kar nas je na koncu drago
stalo. Toda okrepitve so bile potrebne,
v nasprotnem bi bila naša bilanca še
slabša.
Namizni tenis ste spoznaU v Rogaški
Slatini, pot do Celja pa je bila dolga in
zapletena...
Oče me je že kot osnovnošolca vozil na
treninge na Ptuj, ob prehodu v srednjo
solo v Ljubljano pa sem odšel k Olimpiji.
Že kot mladinec sem odigral nekaj dvo-
bojev bivše jugoslovanske Uge in na mla-
dinskem EP v Topolčanih leta 1981 z eki-
po osvojil 7. mesto, v posamični konku-
renci pa sem se uvrstil v 3. kolo. Ni bilo
slabo, vendar se je življenje zasukalo
drugače in kmalu zatem sem odšel
v Mursko Soboto ter končal v Celju. Ob
odhodu iz našega najboljšega kluba mi ni
bilo žal za zapravljeno priložnost, danes
pa razmišljam nekoliko drugače.
V Celju in širši okolici je namizni tenis
povsem na obrobju. Zakaj?
Starejši rodovi so končali s tekmova-
nji, mlajših namizni tenis ne zanima in
mnogi klubi so prenehali z delovanjem.
Zdaj je veliko odvisno od zanesnjakov.
Eden takšnih je Jernej Pelko, ki dobesed-
no živi za namizni tenis in brez njega si je
v Celju nemogoče zamishti panogo, ki se
ji z uvrstitvijo med olimpijske panoge
vendarle obetajo boljši časi.
Napad ali obramba? Kakšen je vaš od-
govor?
Napad! V Ljubljani sem veliko treni-
ral z defenzivnimi igralci in si tudi po
njihovi zaslugi ustvaril svoj slog igre.
Proti obrambi že od mladinskih časov
naprej igram zelo dobro, vedno težje pa
je z napadalci. Leta in zmanjšan obseg
vadbe so opravili svoje. Nisem več dovolj
hiter, vendar me rešujejo izkušnje in
zbranost.
Letos je sistem igranja spremenjen,
novost so dvojice. Prednost ali hendikep
v boju za vrnitev med prvoligaše?
Dvojic do letošnje sezone sploh nismo
uigravali, toda kljub temu poraza še ni-
smo doživeh. Oba z Leberjem sva desni-
čarja, kar ni najbolj idealno, a v klubu ni
nobenega levičarja. Mladi so v zadnjem
obdobju napredovali, prvenstvo je dolgo
in poraz s favoriziranimi Ptujčani še ni
bil usoden. Prva liga je dosegljiva.
ŽELJKO ZULE
Rogli dva slaloma
EP
Na koledarskem kongresu
Mednarodne smučarske zveze
FIS so v Budimpešti tradici-
onalnim slalomskim dnevom
smučark na Rogli namenili ob-
dobje med 2. in 4. februarjem
1993. Najprej bo tekma za toč-
ke FIS, nato pa dve slalomski
tekmi za evropski pokal; naj-
brž že na novi progi na Jasi in
ne več na Ostruščici.
Za reprezentanco
samo Comet
Košarkarski selektor Zmago
Sagadin je za tekme z Madžar-
sko in Italijo (med 6. in 14. no-
vembrom) ter gostovanje mla-
de reprezentance v ZDA (od
12. do 16. novembra) obj avil
seznama kandidatov, na obeh
pa je po 16 košarkarjev. Na
seznamu članske reprezentan-
ce je znova Zoran Gole, kandi-
dat za turnejo po ZDA pa je
drugi košarkar Cometa, brani-
lec Mitja Nerat (na shki).
Prvi turnir pred 80
leti
Ob 80-letnici prvega med-'
narodnega šahovskega turnir-
ja v Žalcu je bil podoben tur-
nir v Grižah. Med več kot 40
šahisti je zmagal FIDE mojster
Črepan z 11 točkami pred
Vombekom (oba Žal) 10 in
Gorškom (Vel) 9. Med ekipami
je zmagal Žalec pred Velenjem
in Trbovljami.
iVIoralna zmaga
Konjičank
Košarkarice Cometa so za-
radi sodniške napake v domači
dvorani ostale brez naslova pi-
onirskih državnih prvakinj,
kajti v finalu so proti Kranju
(49:51) odločilni koš dobile iz
korakov. Konjičanke so zma-
gale v predtefanovanju vzhod-
ne lige in v polfinalu izločile
Jezico s 46:32.
Mlatela Bezfak
v evropskem vrhu
Na državnem prvenstvu
v atletskem mnogoboju je Ma-
teja Bezjak (Kladivar Cetis)
v Novem mestu postavila nov
državni rekord za mlajše mla-
dinke, 7067 točk pa jo uvršča
med najboljšo deseterico vrst-
nic v Evropi. Bezjakova je
v vseh sedmih disciplinah
zbrala skoraj enako število
točk: 80 m ovire: 12,46; višina:
161; krogla: 11,78; 100 m:
13,22; daljava: 561; kopje:
39,80; 600 m: 1:55,12.
Pionirka Anja Valant je za-
seda 2. mesto in presegla pi-
onirski rekord, ki ga je imela
prav Bezjakova. Nekoliko
slabše je tekmovala v metu
kopja, vendar je izrazita ska-
kalka v višino z osebnim re-
kordom 170 cm. Rezultati: 80
m ovire: 12,66; višina: 164; 60 ^
m: 8,12; daljava: 517; kopje
20,38; 600 m: 1:51,79; skupaj:
5448 točk.
Še tri zmage
Na 27. krosu občinskih re-
prezentanc za pokale Dela je
v Velenju zmagal Tržič pred
domačimi in reprezentanco
Celja, ki ima v vsej zgodovini
tradicionalnega tekmovanja
v krosu največ posamičnih
zmag - 56. Letos so zmagah:
mladinca Špela Šolar in Mat-
jaž Steiner ter starejši pionir
Matej Kolar, Velenjčanka Jo-
landa Steblovnik pa je na je-
senskem krosu zmagala že če-
trtič zapored.
Trije finalni porazi
Na 30. mladinskem prven-
stvu Slovenije v badmintonu
je v Ljubljani Kristjan Hajn-
šek iz Braslovč osvojil tri sre-
brne kolajne: med posamezni-
ki, v igrah v dvoje skupaj
z bratom Robijem in v igri me-
šanih dvojic skupaj s Slatnar-
jevo iz Ljubljane, ki je sicer
prvakinja med posamezni-
cami.
Hmezad ali Vransko?
v polfinalni tekmi nogomet-
nega pokala na območju MNZ
Celje je Hmezad na domačem
igrišču premagal Zreče z 1:0
(0:0), edini gol pa je dosegel
Hodžar v 69. minuti. Žalčani
se bodo v finalu pomerili
z Vranskim, ki je bila zaradi
neparnega števila klubov pro-
sto, prireditelja odločilne tek-
me za vstop med 32 slovenskih
moštev pa bodo z žrebom do-
ločili danes. Finale bo v torek,
27. t.m.
Hipoteka preteklosti
Najbolj odmevni medna-
rodni uspehi celjskega špor-
ta so še vedno najtesneje po-
vezani z atletiko, ki je bila
v zadnjem desetletju v zato-
nu in preživljala burna ob-
dobja. Novi rod je bil močno
obremenjen s hipoteko vr-
hunskih dosežkov Stanka
Lorgerja, Nataše Urbančič,
Drage Stamejčič, Roka Ko-
pitarja in drugih olimpijcev,
toda sezona 1992 je vlila pre-
cej optimizma.
Celjski atleti so z občasni-
tni prebliski (zmaga Jazbin-
škove na sredozemskih igrah
vLatakiji, Kocuvan in Stra-
škova sta imela najboljše
oiladinske rezulate v Evropi)
nakazovali izhod iz krize,
Vendar pravega preobrata ni
bilo. Letos je drugače; teme-
lji so veliko bolj trdni, za do-
končni zalet v evropski vrh
Pa manjka le še zvezdnik, ki
bi v mestu ob Savinji atlet-
ike pogovore iz preteklosti
prenesel v prihodnost.
Po devetih letih in Rozma-
novem rekordu na 10 tisoč
metrov je Renata Strašek pr-
va »prava« celjska atletinja,
ki je izboljšala državni re-
kord (troskokaš Šimunič je
prišel iz Zagreba, Erjavčeva
pa je že nekaj let pri Olimpi-
ji). Kladivar je bil prvič med
udeleženci pokala evropskih
klubskih prvakov, nekatere
mladinke pa rušijo rekorde
najbolj slovitega celjskega
rodu in so na evropskih le-
stvicah že med najboljšo de-
seterico.
V vseh primerih gre za
uspehe izključno domačih
strokovnjakov in športnikov
ter prisotnost močnega
sponzorja, ki pravi povratni
učinek pričakuje šele v na-
slednjih letih. Naveza Kladi-
var-Cetis je prišla ravno ob
pravem času in bi bila lahko
ključni vzvod za nov napre-
dek športne panoge številka
1 v Celju, ki s svojim štadi-
onom postaja tudi zbirališče
drugih športnikov, kar je tu-
di zelo pomemben kapital.
ŽELJKO ZULE
Brez pravilne
napovedi!
Drugič zapored v stavnici
Golding loto ni nobene pravil-
ne napovedi, čeprav smo dobi-
U kar 63 kuponov. Tako se ce-
loten nagradni sklad znova
prenese v naslednje kolo in bo
30 tisoč tolarjev, največji pre-
senečenji 4. kola pa sta bili
zmagi košarkarjev Rogaške in
poraz celjskih nogometašev.
Pravilni tipi kola: Ribnica-
Celje Pivovarna Laško 2, Ci-
mos-Abes Trade 1, Tinex-Ro-
gaška 2, Inpos-Podbočje 1, Pu-
blikum-Studio D 2.
V naslednjem kolu pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni
podaljšek. Za sodelovanje bo-
do v poštev prišli kuponi
s poštnim žigom sobote,
24. oktobra, ali če bodo v sobo-
to do najkasneje 12. ure odda-
ni v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo.
Petek, 23,10,
Hokej na ledu
Celje: Cinkama-Slavija
(8. kolo SHL, 18).
Rokomet
Hreplje: P. Laško-Istratu-
rist (pokal A-J, 17).
Sobota, 24.10,
Judo
Celje: Reyev memorial za
mladince (od 10. ure na OŠ
Fran Roš).
Kegljanje
Celje: Emo-Triglav (4. kolo
ženske SKL, 15), Kočevje: Ko-
čevje-Mikro data link (l.kolo
II. moške SKL, 16).
Košarka
Velenje: Elektra-Slovan
(19), Škofja Loka: Tinex-Co-
met (18), Ljubljana: Unicom-
Rogaška (20.15), Celje: Inpos-
Kokra (19.30), Polzela: Polze-
la-Maribor (8. kolo moške
SKL, 19); Rogaška Slatina:
K. Afrodita-Jesenice (5. kolo
ženske SKL, 19); Laško: P. La-
ško-Zagorje (19), Kungota:
Meja-MIK Prebold (4. kolo
II. moške SKL, 18), Celje: Met-
ka-Comet (4. kolo II. ženske
SKL, 17.30); Podčetrtek: Pod-
četrtek-Šentjur (19), Brežice:
Converta-Rogla (3. kolo ob-
močne SKL, 18).
Nogomet
Ljubljana: Ljubljana-Rudar
(12. kolo SNL); Žalec: Hme-
zad-Rače, Kungota: Kungota-
Papimičar (9. kolo III. SNL);
Štore: Kovinar-Šentjur, Vran-
sko: KIV Vransko-Svoboda,
Kozje: Odred-Rudar, Hrast-
nik: Hrastnik-CR Krško,
Ljubno: Ljubno-Zreče (7. kolo
MNZ Celje, vse 14).
Rokomet
Hrpelje: P. Laško-Koflach
(pokal A-J, 10.30); Velenje:
Velenje-Olimpija, Ribnica:
Oprema-Žalec (4. kolo ženske
SRL, obe 19).
Nedelja, 25,10,
Kegljanje
Ajdovščina: Tekstina-Emo
II (l.kolo II.ženske SKL, 11).
Nogomet
Ljubljana: Olimpija-PubU-
kum, Maribor: Maribor-Ste-
klar (12. kolo SNL); Slovenske
Konjice: Dravinja-Era Šmart-
no (10. kolo II. SNL, vse 14).
Torek, 27,10,Č
Hokej na ledu
Kranj: Triglav-Cinkama
(9. kolo SHL, 18).
Sreda, 28.10,_
Košarka
Moskva: UraLmash-K. Afro-
dita (prva tekma 2. kroga po-
kala Ronchetti); Slovenske
Konjice: Comet-Unicom, Ro-
gaška Slatina: Rogaška-Jezi-
ca, Polzela: Polzela-Inpos
(9. kolo moške SKL, vse 19).
Št. 42 - 22. Oktober 1992
18
REVIZIJA RUMENEGA CE
5000 podpisov do večnosti
Ja. spet sem bil komunist.
Rdeč brez vzroka. In to takoj,
ko je oba studijska telefona
zajel\irusprotikrščansko - de-
mokratske evforije. Namreč,
v določenem trenutku obglav-
Ijanja »deželi tej« najbolj ne-
varnih politikov, se je bivši
premier zavihtel na sam vt/j
lestvice negativcev. In bil sem
kriv! Četudi sem običajne vo-
diteljske sugestije - po prijaz-
nem nasvetu kolegice Nade
- pospravil že pred oddajo in
kasneje od prijateljev poslu-
šalcev zahteval le argumenti-
rano pribijanje na kol, je nek-
do še vedno prepričan, da
imam doma obešenega Stali-
na. Pravzaprav čudno: ko seje
enkrat vmes vsul plaz očitkov
t.i. rdeči golazni, in ko je Pe-
terleta po levi strani pričel
resno ogrožati ^Kučan, me ni
nihče opozoril, da sem v bishu
črni gad, ki ima doma nad po-
steljo poster simpatične sopro-
ge gospoda Bizjaka.
Dragi moji, star sem petind-
vajset let - premlad, da bi kdaj
kuhal kavo Štefanu Korošcu
ali hodil v kino z Maksom
Bastlom in - prestar, da bi me
Enin A. Schwarzbartl vtaknil
v kakšen svoj vrtec. Torej, daj-
mo že enkrat nehat s tem!
V zadnjem Rumenem CE
smo se najprej ogreli ob vpra-
šanju, kakšno oceno bi za delo
in zasluge podelili našemu
najbolj žalostnemu cirkusu.
Pričakoval sem, da ocenjevalci
(20) v Barometru Ru-CE ne
bodo ravno sijali od zadovolj-
stva. A kljub vsemu: 2,4 je
končna ocena tik pred koncem
mandata te skupščine v tej se-
stavi. Če bi parlamentarci po
nekem čudnem naključju pred
volitvami še uspeli sprejeti
dva zakončka o volitvah oz.
o političnih strankah in svoje
poslanstvo nemara kronali še
z zakonom o privatizaciji, bi
bila ocena malce višja: okrog
3 (dobro). Kar nevsezadnje ni
niti tako porazno. Toda, sodeč
po hitri javnomnenjski razi-
skavi so bili donmevni volilci
neizprosni - plus zadostno.
Zadnji izdihljaji naše tro-
domne skupščine sicer mine-
vajo v prav ležemo dramatič-
nem tempu. Nekateri »Jackso-
ni« so šele pred kratkim do-
umeli, da pri tajnem glasova-
nju, ko poslanci torpedirajo po
tipkah, stvar obdelajo raču-
nalniki, ne pa majhne rdeče
miške iz skupščinskega pod-
zemlja. Res je hudo, ko neka-
teri na vsak način poskušajo
biti smešni in s tem konkurira-
ti edinemu profesionalnemu
humoristu med poslanci. Naj-
večkrat izpadejo prav debilni.
Potem pa se vprašam, kdo jih
je... Ne vem, morda bom
predsedniku »Stranke šaljiv-
cev« predlagal, naj se registri-
rajo kot politična stranka, kaj-
ti če že hočemo imeti cirkus,
imejmo pravega (za predsed-
nika takšnega zbora bi potem
predlagal enega od redarjev iz
Bar flva, ki bi po naravni poti
ugotavljal sklepčnost).
Dovolj heca. Neprimerno
bolj občutljiva je tema, kdo iz-
med politikov, ki trenutno
krojijo usodo te dežele, je prav
zanjo najbolj nevaren. Za njo
in za nas. V dobrih dvajsetih
minutah, kolikor je pač bilo
časa za bojazen po telefonu, se
je oglasilo dvaindvajset poslu-
šalcev. Vsakdo je povedal, kdo
je po njegovem mnenju res ne-
varen za to državo in zakaj.
Najslabše jo je odnesel Lojze
Peterle, ki naj bi bil najnevar-
nejši za osem poslušalcev. Oči-
tali so mu predvsem klerikali-
zem. Takoj za njim je Milan
Kučan (šest groženj), ki mu ne
morejo pozabiti njegove par-
tijske preteklosti. Tretji med
najbolj nevarnimi je po mne-
nju štirih poslušalcev Vitomir
Gros zaradi zdraharstva, dve-
ma je za ta narod škodljiv Da-
nijel Starman, ki mu gre le za
oblast in dober posel. Po eno
bojazni vredno piko pa sta si
prislužila premier Drnovšek in
šef SNS Zmago Jelinčič.
Rezultatov - enkrat za spre-
membo - ne bom komentiral.
Vsakdo, ki ima moč, je po-
tencialna nevarnost tudi za ti-
stega, ki mu je to moč dal.
Morda le to: najbolj nevarnega
za to državo poslušalci niso ni-
ti omenili. Pa srečno ugibajte,
dokler ne bo prepozno.
Zdaj gre zares!
oa danes do nedelle ¥ Slovenj Gradcu srečanje vseh
radijskih postaj - RC bronasto kolajno
z dopoldansko sejo iz^TŠne-
ga odbora Združenja radijskih
postaj Slovenije in dveh žirij
se danes v Slovenj Gradcu za-
čenja tretji festival radijskih
postaj na lokalni oziroma regi-
onalni raMii. Za širšo javnost
pa se bo festival praktično za-
čel popoldne ob 16.15 s pogo-
vorom s predsednikom pred-
sedstva Republike Slovenije
IVIilanom Kučanom. Ta pogo-
vor bo do predvidoma 17.15
prenašalo 16 lokalnih in regi-
onalnih radijskih postaj.
Letošnjemu gostitelju Koro-
škemu radiu Slovenj Gradec
se je v tekmovalnem delu pri-
javilo 16 radijskih postaj, od
tega se jih osem misli športno
pomeriti v sedmih »discipU-
nah«, v sedmih zvrsteh medij-
skega sporočanja in komunici-
ranja, ostale pa le v nekaterih.
Med osmimi radijskimi posta-
jami s kompletno tekmovalno
oziroma njegova tekmovalna
ekipa.
Da si osvežimo spomin!
Lansko bronasto kolajno, ob
srebrni koroški in zlati po-
murski, bomo branili z nasled-
njimi avtorskimi dosežki:
glasbena oddaja o skupini
Kurja koža, reportaža Vojna
in povsod okoli nas nemir,
kronika, komentar Nujne tudi
lokalne volitve, kontaktna od-
daja Lov na Martinčkovo od-
dajo, pri spotih pa z avizom
jutranjega programa RC, za
Optiko Salobir, SAT Ptuj in
Kurjo farmo pri Slivnici.
Koroški radijci kot gostitelji
letošnje regionalno-lokalne
slovenske radiofonije so se iz-
kazah in ob tekmovalnem pro-
grsunu pripravih nekaj zani-
mivih pogovorov, pa tudi dru-
žabne plati niso zanemarili.
Tako bo zlasti zanimiv petek,
23. oktobra. Dopoldne bo Ja-
nja Božič vodila okroglo mizo
o uporabnosti raziskav medi-
jev pri trženju na radiu, sledilo
bo predavanje Marka Prpiča
o novostih na ameriškem radiu
s povabilom za obisk ZDA,
v zaključnem delu pa bo di-
rektor ameriškega Kulturnega
centra v Ljubljani g.Eugene
Santoro spregovoril o ponudbi
ameriškega kulturnega centra
za sodelovanje z lokalnimi ra-
dijskimi postajami.
Vehki finale s podelitvijo
priznanj, nagrad in proglasi-
tvijo najboljše radijske postaje
v tem letu pa bo v soboto zve-
čer. Uvodni nagovor bo imel
slovenski minister za informi-
ranje g. Jelko Kacin.
In kaj pričakujemo sami od
tega srečanja? Vsekakor solid-
no uvrstitev, predvsem pa smo
prepričani, da bomo osvežili in
izpopolnili svoja znanja in ve-
denja o mediju, ki mu pripa-
damo in za katerega živimo.
MITJA UMNIK
Eivis, reiniiarniran v icitaro
Teen val, priljubljena odda-
ja najstnikov, ki vsako soboto
od 12.10 do 12.50 obvezno se-
dijo (ali skačejo) nekje okoli
radijskega sprejemnika, ki je
nara\'nan na 100,3 ali 95,9
MHz, je včasih tudi odraz tega,
da se generacija Jadrana Krta
(in Tine, Nene in Simona, ki
oddajo vodijo) s svojimi starši
nikoli ne pogovarja o dobrih,
starih časih.
Tipični primer je oddaja, ki
je bila na sporedu prejšnjo so-
boto. Prejšno noč je bil v New
Yorku koncert ob tridesetlet-
nici delovanja Boba Dylana.
Na koncertu (ki ga je v živo
prenašala tudi slovenska Tele-
vizija) so Dylanove komade iz-
vajali drugi izvajalci. »Na-
gradno vprašanje prav gotovo
ne pretežko,« je svoje optimi-
stično prepričanje izrazil Si-
mon. »Naštejte vsaj pet izva-
jalcev, ki so igrali na koncer-
tu« ga je dopolnila Tina.
In so khcali. In so odgovar-
jali.
Zmotno je mishti, da je bil
kakšen odgovor pravilen.
Sprejeh smo namreč vsaj dvaj-
set khcev in vsi so bili na-
pačni.
Nekdo je kot izvajalca ome-
nil Elvisa Presleya. »Narobe
smo se razvuneh,« je poudaril
Simon, ki je imel solzne oči (od
joka ali smeha?). »Koncert ni
bil pred dvajsetimi leti, tem-
več danes ponoči!«
Ni pomagalo. Naslednji po-
slušalec je kot izvajalca na-
mreč omenil Freddya Mercu-
rya. Tudi-ta je že skoraj leto
dni pod rušo.
Pa kaj bi tvezih, kar se ve:
pravilnega odgovora kljub
vsem napotkom ni bilo. Teen
valovci so poslušalcem dali še
zadnjo možnost. Če do petka
na naš naslov (NT&RC, Trg V.
kongresa 3/a, za Teen val) pri-
spe kakšen pravilni odgovor,
prav. Drugače pa se za pizzo,
na katero bi bili za nagrado
povabljeni v lokal Vegas, lah-
ko obrišete pod nosom!
NINA M. SEDLAR
Peti vogal
v drugem krogu izbora za
najbolj simpatično soprogo
slovenskega strankarskega ve-
ljaka, je poslušalce Rumenega
CE milo rečeno navdušila Tat-
jana Podobnik, hči Ivana
Omana in soproga Marjana
Podobnika, prvaka SLS. Vseh
deset ocen poslušalcev je bilo
najvišjih: 10. V pogovoru z go-
spo Podobnikovo pa smo izve-
deli tudi nekaj ekskluzivnega.
Tatjana, ki je sicer frizerka,
skrbi za frizuro svojega sopro-
ga. Nekoliko slabše jo je odne-
sla Damjana Globočnik Pin-
tar, urednica revije Podjetnik
in soproga Emila M. Pintarja,
socialdemokrata in morebit-
nega naslednjega direktorja
RTV. Damjana je dobila pov-
prečno oceno 7,90. Tako kot
v prvem krogu ocenjevanja,
smo tudi v tem tednu prejeU
lepo število kupončkov. Bralci"
NT so Podobnikovi namenili
povprečno oceno 8,78, Pintar-
jevi pa 6,00. Tako njvmi skupni
oceni znašata: Podobnikova
9,39, Pintarjeva pa je zbrala
6,95 točk.
V jutrijšnjem Rumenem CE
je na vrsti tretji od petih kro-
gov. Gostji bosta Judita Thaler
in Meta Ster. Prva predstavlja
LDS, druga pa Narodne de-
mokrate.
Meta Šter je soproga Andre-
ja Štera, ki je podpredsednik
Narodno demokratske stran-
ke, sekretar za notranje zade-
ve občine Kranj, poslanec
ZZD repubUške skupščine in
član toliko skupščinskih ko-
misij, da ga je revija Mladina
razglasila za najbolj zaposle-
nega poslanca republiške
skupščine. Kljub temu je Meta
čisto zadovoljna, saj pravi, da
sta oba z možem vedela, v kaj
se podajata, ko sta stopila na
pot politike. Tudi 30-letna
Meta je članica Narodnih de-
mokratov in svojega moža več-
krat prav rada spremlja po
njegovih poUtičnih poteh. Ka-
dar ima čas seveda. Doma sta
namreč dve deklici - petletna
Barbara in dveletna Petra.
Medtem ko je Meta v službi
v bolnišnici na Golniku, kjer
dela kot vodilna fizioterapevt-
ka oddelka za srčno in pljučno
rehabihtacijo, na hčerki pazi-
ta dedek in babica. Pri Stero-
vih pa je doma tudi glasba.
Meta in Andrej sta dolga leta
pela pri Akademskem pev-
skem zboru France Prešeren
v Kranju, Meta pa še posebej
z veseljem igra na klavir.
Judita Zver Thaler je Prek-
murka, poročena je z Gorenj-
cem, živi pa v Ljubljani. Dolga
leta je bila aktivna v bivši
ZSMS, ko pa je spoznala svo-
jega moža Zorana Thalerja, in
ugotovila, da je boljši politik,
kot je ona, je pohtiko pustila.
Zato pa Judita danes toliko
bolj uživa v vlogi žene pomoč-
nika zunanjega ministra, sre-
čuje zanimive ljudi iz vsega
sveta, stiska roke diplomatom
in obiskuje slavnostne banke-
te. Je sicer članica LDS, a se
podobno kot njen mož ne stri-
nja s politiko Jožeta Školča,
zato sta oba pasivna člana
stranke. 29 let šteje Judita, po
poklicu je arhitektka. Sebi
v zabavo izdeluje porcelanast«
beneške maske in slika akva-
rele. Naraščaja z Zoranom ši
nimata, a si ga zelo žehta, saj
sta oba prepričana, da staršev-
stvo človeka obogati. Ko si Ju-
dita in Zoran vzameta dan za-
se, se odpeljeta v Istro, ali pa
se s kolegi spuščata po brzicah
Save in Soče v gumijastem
čolnu. Siva nimfa Ficko
med tem pridno čaka doma.
MANICA JANEŽK^
Št. 42-22. Oktober 1992
19
ODME¥l
Nebesa in pelcel
Uršicinih
dninarjev
Dne 20. avgusta 1992 ste
v Vašem listu objavili članek
»Nebesa in pekel Urškinih
dninarjev«. Članek je napisala
in podpisala novinarka Marje-
la Agrež. Ker je v članku veli-
ko neresnic, Vas prosim, da
v rubriki Pisma bralcev obja-
vite kratek odgovor na nave-
deni članek, ki je žaljiv tako za
mene, kakor za mojega moža
Antona Vrečka. Predvsem mo-
ram poudariti, da je velika laž,
da bi se naj bilo od leta 1978
dalje zvrstilo na naši kmetiji
v Bodrežu preko 30 prevzem-
nikov, na račun katerih bi naj
z možem lagodnejše in varnej-
še živela v starosti. To se
v članku zatrjuje.
S prevzemniki resnično ni-
smo imeli sreče. Bili pa so do-
slej štirje, s katerimi smo raz-
vezah izročilne pogodbe. Se-
daj živimo skupaj z Verkovimi
in je nerazumljivo obnašanje
novinarke, da zahaja preko
javnega glasila v naše sedanje
razmere na kmetiji in naša
medsebojna razmerja. Pri tem
mishm na razmerje med menoj
in možem na eni strani ter
prevzemnikoma kmetije Hin-
kom in Marijo Verk na drugi
strani. Če bi med nami obsto-
jali kakršnikoli nesporazumi,
prav gotovo ni časopis tisto
mesto, kjer naj bi se ti nespo-
razumi urejali. Kaj je dejansko
želela novinarka Agrežova
s svojim člankom? Ponižati in
žaliti dva stara slabotna in bo-
lehna človeka, ki sta že dovolj
nesrečna zaradi tega, ker ni-
mata svojih rodnih otrok in sta
morala zato oskrbo in nego
v starosti in bolezni prepustiti
tujim ljudem. Življenje na
kmetiji ob trdem delu s po-
vsem tujimi ljudmi, ki jih pred
Menitvijo izročilnih pogodb
nisva poznala, je bil glavni ra-
zlog za nesporazvmie in pozne-
je tudi glavni razlog za razve-
zo teh pogodb. Z možem sva
vsem, Id so živeli in delali na
najini kmetiji, ob razvezi izro-
čilnih pogodb plačala delo in
ves trud in vsa vlaganja. Po-
udarjava, da nobene pogodbe
nisva sklenila z namenom in
preračunljivo zato, da bi po-
godbe po določenem času raz-
vezala in bi na ta način živela
od dela prevzemnikov, kakor
želi to prikazati Agrežova
v svojem članku. Tako je bUo
tudi ž Gabrovimi. Gabrova sta
kot prevzemnika z izročilno
pogodbo prevzela obveznosti,
katerih dejansko ni bilo mogo-
če izpolnjevati. Oskrbo in nego
ter pomoč na kmetiji bi nama
z možem morala nuditi doma
v Bodrežu, prevzemnika pa sta
živela v 10 km oddaljenem
Šentjurju, ker je bil Franc Ga-
ber k temu še redno zaposlen.
Ko je pozneje prišlo z Gabro-
vimi do nesoglasij, krivda za
nesporazume ne zadeva samo
naju. Izročilna pogodba je bila
neživljenjska, trikrat pa je
morala posredovati celo poli-
cija. Sicer pa sta Gabrova za
svoje delo dobila plačilo. Po-
ravnava je bila sklenjena pred
sodiščem. O vsem tem novi-
narka Agreževa ne piše. Bilo
pa bi seveda prav, da bi v skla-
du s svojo poklicno moralo
vsestransko preverila naše
življenje na kmetiji v Bodrežu
in šele potem o vsem pročala.
S svojim člankom je tako pri-
zadela dva stara človeka na
osnovi enostranskih podatkov
(podpisano osebno žali, o meni
je objavila fotografijo, ki je za
mene žaljiva, brez mojega so-
glasja, ko me je obiskala se mi
ni predstavila), v nobenem
primeru pa njeno pisanje ne bo
prispevalo k temu, da bi na
domačijo v Bodrež št. 12 že
enkrat prišlo veselje in sreča.
(S srečo in veseljem namreč
novinarka zaključuje svoj
članek).
Ponavljam, da je bU uvodo-
ma navedeni članek z dne
20.8.1992 napisan neobjektiv-
no, na podlagi enostranskih
informacij. Tako npr. z Lakner
Martinom, katerega omenja
v svojem članku Agreževa, že
15 let ne govorimo.
URŠULA VREČKO,
Bodrež 11, Grobelno
Volitve so
razpisane, kai
pa zilaj?
v članku, ki je bil pod gor-
njim naslovom objavljen v 41.
številki Novega tednika, med
drugim piše tudi tole:
»Lokalne skupnosti (občine)
morajo v svojih vrstah izbrati
(izvoliti) po enega kandidata,
kar pomeni, da bomo v 5. vo-
lilni enoti med 6 kandidati iz-
volili 1 svetnika, v 6 volilni
enoti pa se bosta prav tako za
mesto enega svetnika potego-
vala 2 kandidata.«
Kot republiški poslanec se
čutim dolžnega opozoriti, da
omenjena trditev ne drži.
Takšna razlaga načina volitev
predstavnikov lokalnih intere-
sov je sicer v skladu z 38., 39.,
40., 41. in 42. členom Zakona
o državnem svetu (Ur. hst RS
št. 44/92), vendar bodo ta na-
čela veljala šele za prihodnje
in ne za letošnje volitve. V pre-
hodnih določbah omenjenega
zakona je namreč v 66. členu
zapisano:
»Člane državnega sveta
- predstavnike lokalnih inte-
resov volijo volilci v volilnih
enotah na neposrednih voh-
tvah s tajnim glasovanjem.
Kandidate za člane držav-
nega sveta - predstavnike lo-
kalnih interesov lahko določi-
jo skupščine občin v volilni
enoti, politične stranke, orga-
nizirane v volilni enoti, in vo-
lilci v vohlni enoti. Za politič-
ne stranke in vohlce se v po-
stopku kandidiranja ustrezno
uporabljajo določbe zakona
o volitvah v državni zbor, ra-
zen drugega odstavka 43.
člena.«
Po mojem mnenju bodo letos
večino kandidatov za volitve
v državni svet predlagale poli-
tične stranke oziroma koalici-
je političnih strank.
FRANC POTOČNIK,
Lesično
Še zadnjič
Piknik na Gričku
Cenjeni gospod Stane
Cvelbar-Stane!
Vaš dopis v rubriki Odmevi
v   Novem   tedniku   z   dne
15.10.92 sem prebral zbrano,
resno in pripravljeno.
S spoštovanjem
JANEZ ČRNEJ,
Celje
Nova
stanovanjska
zakonodaja In
daljinsko
ogrevanje
z novo stanovanjsko zako-
nodajo je bil sprejet cel kup
novitet, ki so za marsikaterega
stanovalca še vedno nejasne in
nepoznane. Stanovalec, ki ni
odkupil stanovanja, je z novim
Zakonom najemnik stanova-
nja in ne stanovalec s stano-
vanjsko pravico. Za vsa njego-
va plačila in početja je odgo-
voren lastnik stanovanja oz.
firma. Stanovalec - lastnik sta-
novanja je ob nakupu stanova-
nja odkupil tudi vso hišno in-
stalacijo ogrevanja in pripa-
dajoči mu del toplotne podpo-
staje. Sleherno popravilo
v TOP, ali zamenjavo radi-
atorja in ostalo, poravnava le
lastnik stanovanja, najemnik
pa v najemnini plačuje svoj
delež lastniku s posredova-
njem upravnika. V Celju sta
dva upravnika in sicer: Stano-
vanjska zadruga Atrij, Supra
stan d.o.o. in pa stanovanjski
fond ŽŠ - upravljanje s stano-
vanji d.o.o. Štore. Dotrajani
radiator ali ventil najemnik
stanovanja najlažje in najhi-
treje zamenja z naročilnico
svojega upravnika, lastniki za
potrebna dela naročijo popra-
vilo na telefon 33-742 ah 33-
672; JP Komunala Celje, PE
Toplotna oskrba in plača po
prejetju račvma.
Kurilni odbor Štor in Celja
si je močno prizadeval, kakor
tudi Toplotna oskrba, da bi
novo kurilno sezono pričeli
z meritvami porabe toplote
s kalorimetri. Zaradi objektiv-
nih vzrokov, ki so vezani s fi-
nančnimi sredstvi, smo toza-
devne meritve morali presta-
viti na kasnejši čas. Kurilna
odbora s predsednikom Boja-
nom Angelovičem in Francem
Markovičem sla svoje delo
v pretekli kurilni sezoni opra-
vila vestno in profesionalno.
Za svoje delo in analize sta
redno zahtevala podatke, ki so
bili vedno pravočasno dostav-
ljeni s strani JP Komunala Ce-
lje in ki so jim služili za
ustvarjanje prave slike poslo-
vanja. Po oceni JP Komunala
Celje, PE Toplotna oskrba
skupaj s kurilnim odborom
mesta Celja, so naprave za no-
vo kurilno sezono zadovoljivo
remontirane in pregledane, za
kar se Celjanom kakor tudi
Štorovčanom v novi kurilni
sezoni ponovno obeta prijetno
in toplo vzdušje v njihovih do-
movih. Upajmo, da se naftni
derivati ne bodo v tem času
drastično podražili.
V zadnjem času je bilo za-
stavljenih nekaj vprašanj, za
katere menimo, da je dobro, da
jih objavimo. Še prej pa naj
omenimo splošne zaključke
kurilnega odbora s PE Toplot-
no oskrbo, da bi morale biti
hišne instalacije finančno za-
jete v hišna skupna dela in na-
prave.
Lastnik stanovanja v blo^u
sprašuje, če bi ga lahko odklo-
pili z daljinskega ogrevanja,
ker ne stanuje v Celju; lastnik
stanovanja bi si rad v bloku
z daljinskim ogrevanjem ogre-
val na plin in ne s toplo vodo;
najemnik stanovanja gre med
kurilno sezono na zdravljenje
in ga ne bo, zato prosi za od-
klop.
Odgovor: V nobenem prime-
ru ni možno v projektno ureje-
nem objektu izvesti odklop iz
naslednjih vzrokov:
Projektant načrtuje ogreva-
nje celičnega sklopa kot celo-
to, zato bi vsak odklop pome-
nil rušenje toplotnega ravno-
težja stavbe in omrežja; vsako
urbano naselje ima predvidene
mestne cone in način komu-
nalne ureditve. Ene cone so
predvidene za toplifikacijo
- daljinsko ogrevanje, druge
cone so pridvidene za plinifi-
kacijo in ostalo. Zato se na
prostoru, kjer je komunalno
urejena toplifikacija, ne izvaja
plinifikacija. Prunere, ki so
specifični sami po sebi, posku-
ša JP Komvmala Celje reševati
posamezno in ustmeno, vendar
ne z odklopi, ki niso v .sogla.sju
s komunalno ureditvijo.
Še nekaj o vzdrževanju to-
plotnih podpostaj. Štejemo jih
za srce daljinskega ogrevanja.
V Celju jih je 163. 85 odstotkov
je v zelo svežem stanju, kar
pomeni, da so vitalni deli no-
vejše izvedbe in funkcionalni.
Ostalih 15 odstotkov je v nekaj
slabšem položaju. V glavnem
gre za nesorazmerno odločanje
iz časov Samoupravne stano-
vanjske skupnosti. Največkrat
naletimo na nepopravljene ka-
lorimetre dvižne vode (starejše
izvedbe) brez zapornih orga-
nov, izrabljene zasune in po-
dobno. Če bi SSS v preteklosti
ne škrtalila, bi sedanji lastniki
lažje čakali novo kurilno sezo-
no. V nadaljevanju te navedbe
pa moramo pogledati tudi
drugo stran dela Toplotne
oskrbe Celje, ki s porabo 90
KWh/m^ spada v sam vrh
evropskih ch-žav, takoj za Av-
strijo. Sedaj so na vrsti upo-
rabniki toplote, da v novi ku-
rilni sezoni pokažejo tudi svo-
je kvalitete racionalnega rav-
nanja s to energijo, ki je draga
tako za posameznika kot za
državo - Republiko Slovenijo
BOJAN ANGELOVIČ
Društvo za
varstvo okolja
Celje nI stranka
zelenih!
Ob številnih zapisih o raz-
merah v stranki Zelenih v Ce-
lju se nmogi obračajo na član«
našega društva z vprašanjem
»Kaj se Zeleni gremo?« Želimc
jasno povedati javnosti, dc
Društvo za varstvo okolja n
stranka, tudi stranka Zelenil
ne. Žal s stranko nismo pove-
zani niti, ko gre za vprašanje
s področja varstva okolja. To-
rej, dragi ljudje, ne mešajte
našega društva s stranko Zele-
nih. Kmalu bodo volitve in tc
bo priložnost, da bo bolj jasne
kdo je kdo.
RADO BUŽAN
Celj(
Letos že trinajsto
srečanje
Ideja, da bi se gospodarj
točk - domačij, kjer hranijo ži
ge in vpisne planinske knjigi
ob ŠPP in planin.ski poti 14.
divizije, srečali, .se je porodila
na Paškem Kozjaku leta 1979,
ob razvitju planinskega pra-
pora PD iz Velenja. Od takrat
naprej PD (Stane Jamnikar)
vsako leto organizira zanje
srečanje oz. izlet. Tako smo
spoznali že veliko lepih in za-
nimivih krajev ter kulturnih in
zgodovinskih znamenitosti po
Sloveniji in Hrvaški. Ob sreča-
njih pa je seveda šlo tudi za
spoznavanje in doživljanje le-
pot narave in njenih posebno-
sti. Skupaj smo preživeli že
veliko veselih, prijetnih in
sproščenih ur. Naše izlete na-
mreč vedno spremlja tudi har-
monikar Stanko Grobelnik.
Brez njega bi vse lepe sloven-
ske pesmi, ki so jih udeleženci
prepevali v času izletov, manj
lepo zvenele.
Tako je bilo tudi v nedeljo,
13. septembra, ko nas je g. Se-
ver z najnovejšim rudniškim
avtobusom odpeljal novim do-
živetjem naproti. 54 potnikov
je ob 6. uri zjutraj zapustilo
Velenje. Mesto je še spalo, ko
so z okoliških hribov začeli
prihajati prvi izletniki. Pri-
družilo se jim je še nekaj pla-
nincev iz Velenja. Snidenje je
bilo veselo, saj so med seboj že
dobri znanci ah celo prijatelji.
Pot nas je vodila skozi Celje
do Zidanega Mosta in naprej
v dolino gradov, kakor radi re-
čemo dolini Save v tem prede-
lu, kjer na vidnih mestih stoji-
jo gradovi nad Sevnico, Bre-
stanico in Krškim ter v Breži-
cah. Vreme je bUo lepo in zato
smo mimogrede opazovali tudi
okolico. Iz tesne savske doline
smo zapeljali na krško-breži-
ško polje ter na cesto Ljublja-
na-Zagreb. V daljavi so se bo-
čili Gorjanci. Ustavili smo se
v motelu Čatež, nato pa nada-
ljevali pot v Brežice, kjer smo
si pod strokovnim vodstvom
ogledali Posavski pokrajinski
muzej. Zanimive zbirke so res
pravi dokumenti časa, v kate-
rem so nastajali.
Odpel j ah smo se tudi na Bi-
zeljsko in Kozjansko. V vino-
gradih smo opazovali razne
vrste grozdja. V soncu pa so se
svetih vikendi, ki so nadome-
stili nekdanje zidanice - kleti,
pokrite s slamo. Odpirali so se
nam prelepi razgledi po gori-
cah, ko smo se ustavili pred
(Nadaljevanje na 22. strani)
Št. 42 - 22. oktober 1992
Disciplina Lailiaciia
Voaitein Neue 8lowenl8che Kunsta se včasih usiavUo tuHI v SlovenUl
v ok^^iru prireditev, ki jih je
organiziralo Druitvo prijate-
ljev Rogaške Slatine skozi vse
leto je bil sobotni koncert sku-
pine Laibach bržkone eden iz-
med pomembnejših dogodkov.
Ime skupine, ki je v več kot
desetletju svojega delovanja
prešla iz slovesa kultne skupi-
ne do statusa pop zvezd, je
v dvorano Kulturnega doma
privabilo obiskovalce iz celot-
ne celjske regije in deloma tu-
di iz sosednje Hr\'aške. Kakš-
na je torej skupina, ki ne samo,
da ohranja doseženo, temveč
iz leta v leto dobiva vse več
privTŽencev? Začelo se je men-
da z bavarskim zeljem in klo-
basami ...
Laibach predstavljajo glas-
beno moč gibanja Neue Slo-
wenische Kunst, ki združuje
umetnike in intelektualce
z vseh umetniško-izraznih po-
dročij. Kot najstarejši konsti-
tuitivni element gibanja so ob
koncu osemdesetih in začetku
devedesetih dosegli skoraj ne-
mogoče - poštah so svetovno
priznana avtoriteta na po-
dročju alternativne godbe,
bar<h evropeizma in predmet
občudovanja, a tudi zavrača-
nja. Že kot neznana skupina so
v začetku prejšnjega desetletja
burili duhove, šokirali občin-
stvo z militantnim nastopom
in totalitarnim pristopom
k umetnosti, očitali so jim ne-
onacizem, nekatere koncerte
so jim takratne oblasti tudi
prepovedale, toda vse to je
prej koristilo kot škodilo nji-
hovi popularnosti. Spretni
medijski manipulatorji, kar so
bili Laibach že od vsega začet-
ka, kontroverzni ustvarjalci,
ki so uporabljali politiko kot
instrument umetnosti in pred-
vsem dovršeni filozofi, so
predstavljali nezlomljiv oreh
za vse, ki so poskušali inter-
pretirati njihovo delovanje kot
»mračne ostanke idej iz groz-
ljivih in že skoraj pozabljenih
časov«. Laibach so združevali
socrealistično imietnost z naci
kunstom in skozi jedek jezik
retrogardizma opozarjali, da
je totalitarizem povsod enak
- ne glede na politične in idejne
predznake. Z ustanovitvijo li-
kovne skupine Invin se je izo-
bUkoval tudi Neue Slowenisc-
he Kunst, znotraj katerega so
se kasneje izoblikovale še dru-
ge umetniške skupine. Na po-
dročju obhkovanja je bil to
Novi Kolektivizem, znan
predvsem po plakatni aferi,
Gledališče Scipion Nasice,
kasneje Rdeči Pilot in nato še
Dramski Observatorij. Noor-
dung so pokrili področje tea-
tra, arhitekti so si nadeli ime
Graditelji, z delovanjem pa je
začel tudi Odelek za praktično
filozofijo. Vsem skupinam, ki
so delovale in še delujejo v ok-
viru NSK je bil skupen pred-
vsem osnovni princip kolek-
tivnega ustvarjanja, pri kate-
rem so cilji piosameznika po-
drejeni kolektivu. Načelo tota- •
htarizma, navidez nezdružlji-
vo z lunetnostjo so Laibach tu-
di ubesedili v enem izmed svo-
jih manifestov: »Laibach delu-
je kot kolektiv (skupinski
duh), nanašajoč se na princip
industrijske produkcije in to-
talitarizma, kar pomeni da po-
sameznik ne govori; to počne
organizacija. Naše delo je in-
dustrijsko, naš jezik poU-
tičen.«
Ne gre se čuditi, da je toli-
kanj radikalen pristop vzne-
miril tako politike kot umetni-
ke. Toda kljub zavračanjem in
nepriznavanju njihovega
umetniškcjga dela jim kritiki
niso mogli očitati neuspešno-
sti. Celotna diskografija sku-
pine Laibach danes obsega
enajst albumov in devet maxi
single plošč. Njihov zadnji al-
bum Kapital, peti po vrsti, ki
so ga izdali za angleško založ-
bo Mute, je bil po izidu podprt
tudi s svetovno tmnejo, na ka-
teri so odigrah več kot trideset
koncertov po Evropi, Ameriki
in Kanadi, v drugem delu pa se
nameravajo odpraviti še na
Japonsko, Prav v okviru
evropske turneje so se Laibach
ustavili tudi v Sloveniji, Kon-
certi na domačih tleh potrjuje-
jo njihovo idejo o transnaci-
onalni ureditvi sveta in Novi
Evropi, Kot eni izmed prvih,
ki so se v osemdesetih zavze-
mali za afirmacijo slovenske
umetnosti v svetu - mimogre-
de: v tistih časih so jih razgla-
šali tudi za nacionaliste - se
danes Laibach distancirajo od
nacionalne evforije in se obra-
čajo k multikulturalnemu po-
gledu na svet. Morda Kapital
prav zaradi tega zveni druga-
če, kot smo bili vajeni. Iz spo-
ročila nosilne pesmi »Wirtsc-
haft Ist Tot« (Gospodarstvo je
mrtvo) veje prepričanje, da
brez Vzhoda tudi Zahod ne
more obstajati in da propad
enega lahko potegne za sabo
tudi drugega.
Slovenski del evropske tur-
neje je poleg omenjenih kon-
certov sovpadel s predstavitvi-
jo monografije o NSK, ki se je
zgodila prejšnji četrtek v KUD
France Prešeren v Ljubljani.
Koncertoma v Trbovljah in na
Goriških brdih je sledil še na-
stop v Rogaški Slatini. Celoten
dogodek je bil širše zastavljen:
pred koncertom so odprli raz-
stavo likovnih del Andreja
Pirhavca, vse pa je spremljala
brezhibna organizacija, ki je je
v naših krajih kar premalo.
Tudi po zaslugi skrbnih prire-
diteljev so Laibach suvereno
predstavili nov material v še
nedograjeni dvorani rogaške-
ga kulturnega doma, ki je z in-
dustrijskim vzdušjem popol-
noma ustrezala konceptu nji-
hovega nastopa. Poleg novega
materiala je skupina v uro in
pol trajajočem koncertu odi-
grala tudi nekaj starejših pe-
smi, med katerimi je najbolj
izstopala modificirana verzija
»Države«, ki po besedah čla-
nov skupine uspešno funkci-
onira še danes. Za primemo
vzdušje so poskrbeli tudi la-
ibachovsko uniformirani go-
stitelji, skupina oboževalcev,
ki so si nadeli ime Kovači bo-
dočnosti,
Laibach zvenijo danes bolj
elektronsko kot prej in sami
pravijo, da so prej znanstveni-
ki kot glasbeniki: »Bližje so
nam osebe kot Herman Potoč-
nik, Norton ali Nikola Tesla,
kot pa, recimo, Jimi Hendrix
in ostali glabeniki.« Militantni
klasicizem ali Sympho Beat,
kot označujejo svojo glasbo,
zveni kot če bi se skladatelj
resne glasbe lotil techno ah
acid produkcije in končal delo
nadvse zadovoljen. Združeva-
nje dveh tako različnih stvari
bi lahko bila pogubno za
ustvarjalca, toda Laibach se
z izvirnim pristopom spretno
izogibajo pastem, tako da v ži-
vo zvenijo že kar plesno. Celo-
ten nastop spremlja filmska
projekcija na velikem platnu
v globini odra, ki v kombinaci-
ji z umetno meglo na trenutke
ustvarja vtis tretje dimenzije.
Koncert Laibach je še vedno
zelo impresiven show, nabit
s simbolizmom in energijo. Že-
lezna disciplina izvajalcev, ta-
ko značilna za to skupino, po-
udarja načelo podrejanja po-
sameznika kolektivu, vendar
zaradi samoironične distance
ne izzveni zgrešeno ali prisi-
ljeno.
Po končanem koncertu so
organizatorji priredih še zaba-
vo za skupino in povabljene.
Na kmečkem turizmu, kjer so
ponudih pristne slovenske je-
di, so Kovači bodočnosti iz-
vedb krajšo predstavo, logičen
zaključek celotnega dogodka.
Nadaljuje se torej s spodnje-
štajerskimi pečenicami,,,
BOŽO KUNSTEU
Po nepredvidenem odstopu od.
tavanja Vlaste Jevnišek iz Žal,
območja ostala v konkurenci
Andreja Petrovič, študentka \
bila med višjimi kandidatkami
(86-62-90). Honorarno sodelu}
venj Gradec, nastopila pa je tri
movanju na Ravnah, polfinalu
na Bledu, kjer ni prišla med f
kljub temu upa, da se bo zai
kakšno pametno delo...
Med številnimi znanimi Slo-
venci sta bila na izboru tudi
odlična manekenka Nina Ga-
zibara in nekdanji športni at
Bojan Križaj. V komisiji, ki jt
je vodil novinar časnika Kaj
Srečko Logar (v njej je sodelo-
val tudi celjski slikar Jure Ce-
kuta), je Bojan delil svoja
mnenja o lepih kandidatkah,
Nina pa je prišla žal prepozno
in tako ni bila članica komisi-
'je, čeprav Je bila prej za to
določena. Se pa Nina lahko
pohvali, da je postala Min
Slovenije pred dvajsetimi leti
■ prav na Bledu in da je ob BeA
nardi Marolt z Ljubnega naj*
bolj zaslovela v svetovnem cir-
kusu lepote kot manekenka in
fotomodel. Nina Je bila tudi
dobra pevka.
Mačie missice in m
Pod pokroviteljstvom Felisa, in še nekaterih podje-
tij, je bila minuli vikend v celjski dvorani Golovec 15.
mednarodna razstava mačk. Mačje lepotice in lepotci
so prispeli v Celje iz številnih evropskih držav, najbo-
lje pa so sodniki ocenili dve mački italijanskih lastnic
in črnega'perzijca, ki prebiva pri Slovencu, Silvu Fla-
kusu.
Več kot dvesto mačk, približno 20 pasem je bilo
mogoče videti, se v dveh dneh ni kaj prida zmenilo za
številne radovedneže. Leno so se pretegovale v kletkah
in se postavile le, ko so jih v roke vzeli sodniki, da bi jih
ocenili. Na razstavi je bilo mogoče videti, in kupiti,
tudi mačjo kozmetiko in vse kar sodi zraven, obenem
pa je po besedah strokovnjakov razstava tudi primeren
kraj, kjer se je mogoče dogovoriti za nakup pasemske
mačke. Na letošnji razstavi mačk so zbirali tudi pod-
pise za sprejetje zakona proti mučenju živali.
Sodniki, ki so mačke ocenjevali dva dni, so končno
sklenili, da za mačjega šampiona, torej za najlepšo
mačko razstave, proglasijo Mr.Rudya van Marsa El
Khoulir
lastnice
prav spi
Mind, I
Agnolet
perzijec
Flakusii
Le kdo Je ne bi imel, takšne zvedave muce?
Mačja razstava vedno privabi precej obiskovalcev in večini Je skupno, da se ob
kletkah raznežijo. Mačke torej narišejo nasmeh na ustnice?
Št. 42-22. Oktober 1992
20,21
Slovenska lepota
pod afriškim soncem
za naslov Nllss 92 se le potegovalo 12 deklet - lepotica Slovenlle tokrat brez dladema In avtomobila,
nagrada: dober mesec v Londonu In pod afriškim soncem - Mnenja o prireditvi ostajajo deljena
Veliki cirkus petnajstih
predtekmovanj in dveh polfi-
nal v Vevčah in Novi Gorici se
je končal na Bledu v obnovlje-
nem Casinu, kjer so prejšnji
teden pripravili letošnji izbor
lepotice Slovenije, ki bo prvič
uradno nastopila kot pred-
stavnica samostojne Slovenije
oa izboru za Miss sveta v Južni
Afriki.
Letos je glavno organizacijo
prevzela agencija Geržina Vi-
deoton iz Maribora, kateri je
ves čas močno stal ob boku
z vsemi izkušnjami namazan
iasnik Kaj s svojimi, zlasti tre-
mi, za to delo pravimi profesi-
onalci: urednikom Zaretom
Rejcem ter novinarjema Jože-
fom Jermanom in Srečkom
Logarjem, Tik pred zdajci se je
le priključila sicer za takšne
akcije trmasta in nedovzetna
slovenska televizija. Menda jo
je k temu najbolj spodbudila
hrvaška TV, ki je iz svojega
izbora lepotice naredila pravi
šou.
Predtekmovanja so bila
v petnajstih krajih, sodelovalo
pa je okoh 300 deklet. Žal ni
bilo predtekmovanj v Celju, na
Dolenjskem in delno Prek-
murju. Organizatorji so se iz-
govarjali, da ni bilo predtek-
movanj tam, kjer ni bilo zain-
teresiranih agencij, vendar to
verjetno ne bo povsem držalo.
V finale se je uvrstilo štirinajst
kandidatk. Ena je odstopila že
pred zaključnimi pripravami,
ki so trajale Štiri dni, druga pa
drugi dan priprav na Bledu.
To ie bila Vlas]ta Jevniiek iz
Žalca, ki je opravila največ
nastopov, saj se je udeležila
petih predtekmovanj in finala.
Zakuhalo je njenemu sprem-
ljevalcu, ki ni razumel pravil
igre, to pa pomeni, da se mora-
jo izbrana dekleta prepustiti
zgolj organizatorju. Vlasta se
je torej poslovila, namesto soja
reflektorjev in morebitnega
biznisa pa bo za seboj potegni-
la določene sankcije, saj je
pred tem že podpisala po-
godbo.
Med ostalimi dvanajstimi
kandidatkami jih je bilo kar
sedem iz Maribora ali nepo-
sredne okolice, dve iz Kopra
ter po ena iz Nove Gorice,
Ljubljane in Velenja. Ni bilo
predstavnic Gorenjske, Prek-
murja. Dolenjske in še katere
pokrajine. O tem se bodo še
kresala mnenja.
Niso vedeli za
Slovenllo
Največ težav je imel organi-
zator s pridobitvijo licence za
organizacijo tekmovanja Miss
Slovenija, da bi zmagovalka
lahko nastopila na svetovnem
izboru. Tu je največje delo
opravil vodja agencije Geržina
Videoton Zdravko Geržina:
»V London, kjer je sedež or-
ganizacije za svetovni izbor le-
potic, smo poslali na kilogra-
me papirja. Dolgo ni nič po-
magalo, saj niso vedeh, kje je
Slovenija, ko pa so to odkrili,
niso verjeli, da smo samostoj-
ni. Pomagal je Jelko Kacin in
končno smo dobili ustrezne
papirje, tako da bo letošnja
slovenska lepotica prvič pred-
stavljala uradno slovensko
žensko lepoto na svetovnem
izboru pod afriškim soncem.
Že čez nekaj dni bo Nataša
Abram odpotovala v London,
od tam pa za skoraj mesec dni
v Sim City v Južno Afriko, kjer
bo 12. decembra izbor.«
Novinar Jože Jerman je bil
zadnje dni z dušo in telesom
pri izboru: »To počnem že de-
set let in lahko rečem, da je
prireditev vsako leto boljša.
Mi želimo dati lepoti lepoto!
To niso več veseUce, kot nekoč.
In lepota se naj trži! Tega pa
se naše organizacije še ne za-
vedajo. Drugače si ne znam
predstavljati, da imamo težave
z iskanjem sponzorjev.«
Blejska prireditev je bila
komorna predstava lepote
z manjšimi črnimi pikami. Ena
takšnih je bila, da so si dekleta
sama morala zagotoviti večer-
ne obleke, v katerih so se pred-
stavile občinstvu! Deljena so
tudi mnenja o voditelju Sandi-
ju Čolniku, pa o nastopajočih,
ki so neprizadeto peU na play
back (Helena Blagne je držala
mikrofon, kot da ni njen) in
tudi o zmagovalki. Tako je bilo
tudi lani v Rogaški Slatini in
če verjamete ali ne, tudi prejš-
nja leta. Upam si trditi, da bo
približno tako tudi vsa pri-
hodnja leta. Bolj pomembno
je, da si organizatorja agencija
Geržina Videoton in časnik
Kaj prizadevata prireditvi da-
ti veliko estetske lepote in do-
bre glasbe, kar so na Bledu
tudi sprejeli - od Turističnega
J društva do hotelskih delavcev
in ne nazadnje obiskovalcev.
Žal pa ponovno ni bilo zraven
povabljenih predstavnikov
ministrstev za turizem in za
informiranje. Takšna priredi-
tev, ki ima lahko pomemben
odmev na oni strani Kara-
vank, bi si to zaslužila.
Razočaranja
utopljena v Jezeru
Po tekmovanju je bilo enajst
deklet razočaranih (tudi
spremljevalki, ki sta bili tako
blizu zmage), ena presrečna.
Ko je bil uradni del končan,
so se kandidatke razpršile na
vse strani Bleda. Najbolj razo-
čarane so celo razmišljale
o skoku v Blejsko jezero, pa je
bilo tako hladno...
Zdaj dvanajst ali morda tri-
najst deklet čaka na poštarja
ali kakšnega drugačnega obi-
skovalca, ki jim bo ponudil
vabljivo delo fotomodela, ma-
nekenke ali česa podobnega,
kjer je ob lepoti potrebno še
kaj drugega. Tako je večina iz-
brank imela težave s tujim je-
zikom. Problem so tudi majh-
ne višine deklet, saj morajo po
mednarodnih standardih biti
prave manekenke visoke okoli
184 cm, te višine pa ni dosegla
nobena nastopajoča. Prav viši-
na je zbila največ točk sicer
najbolj prikupni Maddaleni iz
Kopra (168 cm). Sicer pa se je
obnašala, kot da je škoda na-
stopiti, ampak ji naj kar obesi-
jo lento zmagovalke. A ni po-
magal niti močen sponzor, ki
je stal v senci. Ta je bila tako
močna, da iz nje male, krhke
Maddalene ni bilo videti. Bo
pa skoraj zanesljivo imela naj-
več pravega dela.
Na Bledu smo dobili lepoti-
co Slovenije 92. Kaj bo medi-
teranska Nataša iz Kopra na-
redila pod vročim južnoafri-
škim soncem, ko bomo mi sre-
di hladnih dni? Preko nje in
njene ekipe bodo novi ljudje
izvedeli za malo Slovenijo. Ne
glede na končni uspeh pa bo že
to veliko.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Marjan Podlesnik (spodaj v kotu), vodja Modno oblikovalne
skupine iz Maribora, je imel zadnje štiri dni »pod ključem^t
najprej trinajst, potem pa dvanajst finalistk letošnjega izbora.
Sprejel jih je na tiskovni konferenci v Ljubljani v gostišču Vitez,
odpeljal na Bled in z njimi vadil lepo hojo, obnašanje na odru in
z ljudmi, lišpanje in koketiranje, skratka vse, kar sodi zraven,
da telesna lepota postane še privlačnejša. Marjan Podlesnik je
imel največ težav s tistimi dekleti, ki se ukvarjajo s športom, saj
je takšnim težko »izbiti* težko hojo in vcepiti kanček graciozno-
sti. Mnoge so to prinesle že s seboj, kot recimo nesojena zmago-
valka Madalena, ki je vsaj po tem, kar je dajal Marjan Podles-
nik, daleč prekašala vse finalistke. Vendar vsake oči imajo
drugega malarja...
Kakšne misli so rojile po mladih glavicah kandidatk za letošnjo
lepotico Slovenije, ko so bile še za odrom izven bleščečega soja
luči in daleč proč od številnih radovednih oči? Spredaj levo
(kleči) vidimo prvo nesojeno favoritko Madaleno de Andrea iz
Kopra, ki se je edina udeležila dveh tekmovanj za Miss Slove-
nije. Sodelovala je že lani, a se v finale v Rogaški Slatini ni
uvrstila, ker je bila premlada.
Ali res tri najlepše na Miss Slovenije 92 na Bledu v obnovljeni dvorani Casina?Levo in desno sta
spremljevalki: Metka Klajderič, študentka iz Maribora, visoka 173 cm, mere 86-59-89 in Mihaela
Kolarič, dijakinja iz Maribora, visoka 170 cm, mere 86-60-90, v sredini pa lepotica Slovenije 92,
Nataša Abram, dijakinja iz Kopra, visoka 181 cm, mere 92 - 70 - 92. Rada se sprehaja in sanjari, želi
si postati fotomodel in manekenka. Za nagrado bo odpotovala najprej v London, od tam pa v Sun
City v Južno Afriko, kjer bodo 12. decembra izbirali lepotico sveta. Prvič se bo tega tekmovanja
uradno udeležila tudi Slovenka.
I
I
iko divje barve, italijanske
Prva sptemljevalka, pravza-
A Famous Alexander Never
1, italijanske lastnice Lise
il slovenske gore list, črni
laregh, ki ga pestuje Silvo
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEa
Št. 42-22. Oktober 1992
22
(Nadaljevanje iz 19. strani)
gostilno v Virštanju, kjer nas
je čakalo naročeno kosilo. Sle-
dilo je veselo popoldne. Sredi
popoldneva smo se zadovoljni
odpeljali še proti Olimju in
kmečkemu turizmu JežovTiik.
Najprej smo občudovali mu-
flone, lopatarje ter drugo sr-
njad in jelenjad, saj so pri Je-
žo vnikovih ogradili večji del
pašnikov in del gozda, kjer se
živaU svobodno pasejo, pozimi
pa jih dohranjujejo. Njihovo
meso pa koristno uporabijo za
klobase, pršut, kuho itd. Okost-
je prihajajo k njim z vseh kon-
cev, predvsem iz Atomskih to-
phc, Rogaške Slatine, pa tudi
iz tujine.
Skratka, bilo je tako prijet-
no, da smo se kar težko poslo-
vili. Polni lepih vtisov in boga-
tejši za nova spoznanja smo se
vmih v Velenje.
JULIJ ANA HOČEVAR
Dve zgodbi iz
trgovine
Lena je nova prodajalna
v bivšem Prodajnem centru
NAMA v Levcu. Ponaša se
z velikim parkiriščem, pro-
stornimi prehodi med stalaža-
mi, urejenostjo in veliko izbiro
blaga po ugodnih cenah, zlasti
če se odločim in kupim malo
več. V njej boste morda srečali
trgovca in gostilničarja iz vaše
vasi, ki tu nakupuje, saj je pro-
dajalna ravno zato tako veU-
ka, ker je dvonamenska. Na-
menjena je nam mahm ku-
pcem in hkrati za tiste, ki ku-
pujejo na vehko. Ločitev med
malimi in veUkimi je očitna
pri izhodu. Mali gremo mimo
blagajn, veliki pa mimo raču-
nalnikov. Tudi mi mali imamo
na račimu lepo napisano, kaj
vse smo kupili in če nam na
koncu, namesto bankovcev,
v denarnici ostanejo samo ra-
čimi, bomo vselej vedeU za kaj
smo denar porabih.
Rada nakupu jem v tej pro-
dajalni iz več razlogov, med
katerimi je tudi ta, da se tam
vedno kaj zanimivega zgodi.
Zadnjič sem prisluhnila go-
spodu, ki ni bil zadovoljen
s postrežbo. Prišel je namreč
mimogrede in se v velikem
prostoru ni znašel. Tožil je, da
je eno od prodajalk poprosil
naj mu pove, kje bi našel pivo.
Ta pa mu je zviška odgovorila:
»Oprostite, sem v nabavi.« Go-
spod, malo nižje postave, je bil
užaljen, saj bi mu prodajalka
ne glede na to, da dela v naba-
vi, res morala pomagati. Bil pa
je nesporazum, ker za nasvet
zaprošena dama sploh ni bila
uslužbenka Lene, ampak ena
od strank, ki je za sabo vlekla
velik voz, ker ima doma trgo-
vino ali pa gostilno. Torej, če
vam v Leni nekdo pove, da je
nabavni referent, to ne pome-
ni, da je njen uslužbenec.
Pri vhodu je zastekljen pult,
kjer sem si urejala Lena karti-
co, da bom z njeno pomočjo.
kot stalna stranka, deležna še
posebnih popustov. Pogovar-
jala sem se z uslužbenko. Za
mano je v vrsti čakal še nek
gospod. Za pultom pa sta, po-
leg moje sogovornice, stah še
dve mladi dekleti, ki sta tam
urejali papirje. Od vhoda proti
nam je pridirjal gospod z praz-
nim zabojem in na glas sezna-
nil vse, da ima embalažo s sa-
bo. Očitno je želel povedati, da
ga hišni red glede embalaže
prav nič ne zanima, ker je on
nekaj posebnega. Resnično je
to tudi bil. Ne oziraje se na
vrstni red je želel vedeti, koU-
ko popusta ima, če kupi zaboj
vina. Dekleta so se s pogledom
sporaziunela, katera mu bo
odgovorila in vsi smo posluša-
li. »Če kupite cel zaboj ga do-
bite po grosistični ceni z dav-
kom in« Gospod jo je jadmo
prekinil: »Zdaj ste mi povedah
celo zgodbo, a tega, kohko od-
stotkov je ceneje, še vedno ne
vem,« se je obrnil z zabojem
vred za 180 stopinj in jo ucvrl
nazaj od koder je prišel. V mi-
mohodu je še dodal: »Snemite
tole tablo, ker je napis brez
smisla.«
Kar pozabila sem zakaj sem
tam in šla z dvema dekletoma,
ki sta prišh izza pulta, pogle-
dati kaj res na tej tabU piše.
V en glas smo prebrali »In-
formacije« in se od srca na-
smejali. Gospod je šel do avto-
mobila, odprl vrata, jih znova
zaprl, se z praznim zabojem
vračal v prodajalno in zdrvel
mimo nas. Shšah smo samo:
»Zapomnite si, kupec ima ved-
no prav in ne norčujte se iz
njega.« Vse se je dogajalo s ta-
ko bUskovito naghco, da je bi-
lo razburljivo. Da je odstotek
popusta odvisen od vrste vina,
mu v tisti hitrosti ni mogel
nihče povedati. Brž, ko so se
dekleta zavedla, kaj mu bodo
odgovorila, ga že ni bilo na
slušnem območju. Kasneje
sem od daleč videla, kako mu
ena od deklet pomaga pri izbi-
ri in upam, da se je vse srečno
" izteklo.
Gospod z praznim zabojem
v roki je bil prav prijeten in
vse je imel prav. Njegova edi-
na napaka je bila, da je bil
prehiter in ga dekleta kljub vi-
hravi mladosti niso mogla do-
hajati.
ANA PRAPROTNIK,
Prebold
Koga moti
Icrščansica
cericev
šokirani in skoraj obnemeli
smo zrli v polmesec in zvezdo,
znak islama, narisani na šmar-
ski cerkvi v Velenju. Nikoli ni-
smo bili pretirano verni, še
manj katoliški fanatiki, pa
vendar človeku ni vseeno ob
pogledu na to orientalsko
umetnost. Slovenci smo bili
vedno katohki in to bomo tudi
ostah. Tudi druge veroizpove-
di so že zgodovinsko prisotne
med nami in nikoh nas niso
motile, pravzaprav jih sploh
nismo opažih, tako da verske
nestrpnosti do danes v Slove-
niji nismo poznaU. Kar naen-
krat, koncem 20. stoletja, pa se
med nas vsih neka tuja, nam
neznana, svetu pa priznana,
najbolj ekstremna veroizpo-
ved. Ni naš namen kogar koU
obtoževati za ta incident, ven-
dar pa se moramo vsi skupaj
zavedati, da Slovenci nismo
nikoli risali križev na džami-
jah in tudi nočemo gledati
islama na naših verskih objek-
tih. Mi Slovenci in katoliki te
vere v državo nismo pripeljali,^
zato tudi nočemo imeti z njo
težav. Zahtevamo pa od vlada-
joče strukture, točneje od No-
tranjega ministrstva, da temu
problemu posvetijo več pozor-
nosti. To ni prvi primer na tej
cerkvi, želimo pa, da bi bil
zadnji in zato pričakujemo
s strani policije odločne in
učinkovite ukrepe. Nas ne za-
nima, kdo je to narisal, niti ni
pomembno katere narodnosti
in veroizpovedi je bil storilec,
za nas je pomembno to, da se
kaj takega do sedaj ni dogajalo
in naj se skrajneži ene ali dru-
ge strani pri tem delovanju
onemogočijo. Tako se je začelo
v Bosni in tako se lahko začne
pri nas, česar pa ne moremo in
ne smemo dovohti.
Naša dolžnost je, da na pri-
mer opozorimo, čigava pa je
dolžnost reševanja le-tega, pa
se točno ve in zato zahtevamo,
da pristojni k primeru pristo-
pijo bolj resno, da ne bi take
»malenkosti« dobile hujših po-
sledic.
Predsedstvo RZS
Velenje
ADOLF ŠTORMAN
Ali se je Šentjur
vendarle
prebudil?
Iniciativni odbor Od direk-
torja neodvisnega sindikata
delavcev Trgovskega podjetja
Resevna iz Šentjurja je za
15.10.1992 napovedal gene-
ralni štrajk. V pozivu sodelav-
cem in javnosti so navedb celo
vrsto konkretnih nepravilno-
sti, ki so jih privedli do tega.
lO Narodnih demokratov
ugotavlja, da gre v večini na-
vedenih nepravilnosti za zade-
ve, na katere smo v bhžnji pre-
teklosti brezuspešno opozarja-
U tako sindikate kot tudi ob-
činsko vodstveno garnituro.
Divje lastninjenje, samovolja
vodilnih, domala javno okoriš-
čanje na račim družbene last-
nine, sesutje institucij, ki bi
morale še vedno ščititi tako
družbeno lastnino kot zakoni-
te pravice delavcev, tu misli-
mo predvsem na SDK in pra-
vobranilca samoupravljanja,
so tudi v Šentjurju že čisto
običajni. Občinske oblasti si
pred njimi vneto zatiskajo oči
in ušesa, oziroma pridno sode-
lujejo pri teh nečednostih, ob-
činska skupščina, namesto da
bi politično posredovala, pa
vneto razpravlja o spremem-
bah imen uUc ah celo o načrtih
za gradnje, ki so že zdavnaj
v teku. Pri svojih temeljnih
pristojnostih pa dosledno do-
pušča samovoljo in nezakoni-
tosti posameznikov. Nelegi-
timno prisvajanje družbenega
premoženja je tako postala kar
prava rekreacija. Pravna drža-
va je postala plen agresivnih
grabežljivcev!
Narodni demokrati, ki smo
v nedavni preteklosti tudi na
svoji koži občutih razmah po-
htičnega brezpravja v občini,
zlahka razvunemo gnev delav-
cev TP Resevna in pozdravlja-
mo njihovo novo organiziranje
v pravem sindikatu. Tako kot
mora biti v politiki stranka
nosilec poštenih družbenih
odnosov, mora to biti pri zaš-
čiti delavčevih pravic sindi-
kat. Vsaj morah bi biti! Toda,
žal, še nista. V Šentjurju pa še
najmanj!
Delavci TP Resevna, ne poz-
namo natančneje vaših pro-
blemov, prepričani pa smo, da
je vaša sveta pravica, da ne-
pravilnosti odstranjujete in da
odločno branite svoje interese.
TP Resevna je še vedno vaša
firma in če »direktorjev« sin-
dikat ni vaš sindikat, ga ne-
mudoma zrušite in postavite
svojega! In ne računajte pre-
več na gospoda Kalužo! Na-
rodni demokrati smo ga že ne-
kajkrat pismeno pozvah k so-
delovanju ob podobnih zade-
vah, kot je vaša, a ni bilo odzi-
va. Moč vam bo dala predvsem
lastna organiziranost. Narod-
ni demokrati v načelu podpi-
ramo vaše zahteve in upamo,
da bodo vaši usp>ehi prehudih
tudi delavce v ostalih, na mo-
goče in nemogoče načine spri-
vatiziramh podjetjih!
Predsednik 10 ND
mag. FRANC KOVAČ
Industrijska
demokracija in
»stalinistični
procesi«
Industrijska podjetja so or-
ganizacije, ki z namenom pro-
dukcije dobrin opredeljujejo
svoje strateške cilje, načine
doseganja in pravila odnosov
med člani organizacije.
Pravila odnosov med člani
organizacije temeljijo na deli-
tvi dela med člani, obsegajo pa
vse od definiranja pooblastil,
odgovornosti ter pričakovanih
aktivnosti do nagrajevanja in
tudi kaznovanja izvrševalcev
aktivnosti. Pravila odnosov
postavlja v skladu z zakoni,
pogodbo s kolektivnim pred-
stavnikom delojemalcev in
lastnimi zahtevami lastnik in-
dustrijskega podjetja. Pravza-
prav jih odobri na organu
upravljanja ali pa pooblasti
poslovodni organ, ki odgovar-
ja za rezultat poslovanja, da
jih obUkuje, dokumentira in
uveli avi.
Na spremembo pravil odno-
sov med člani organizacije se
stalno porajajo pritiski skupin
in posameznikov s poudarja-
njem svoje pomembnosti v de-
Utvi dela. Predlogi sprememb
imajo svojo legalno pot preko
strokovnih in vodstvenih ko-
ordinacij, ah pogajanj s kolek-
tivnim predstavnikom deloje-
malcev, na organ upravljanja
ali pooblaščeni organ.
Res se zaradi sporememb
v pogojih delovanja organiza-
cije spreminja tudi pomemb-
nost posameznih aktivnosti in
mora oblikovalec pravil reagi-
rati, vendar šele po oceni zu-
nanjega trga enako usposob-
ljenih kadrov.
Država je podobno kot po-
spremembe pravil so javni,
praviloma izraženi preko jav-
nih občU, saj se nanašajo na
vse državljane. Po vsebini se
tudi razhkujejo, zato o njih
odločajo legitimni predstavni-
ški organi državljanov.
V primeru podjetij (z defini-
ranim lastnikom - obhkoval-
cem ah pooblastiteljem obh-
kovanja pravil) je pritisk na
spremembo pravil preko jav-
rdh medijev, predno so upo-
rabljene vse legitimne poti, in
tudi če so, nelojalen do podjet-
ja, posebno če se namenoma
ustvarja vtis nem-ejenosti pra-
vil. Seveda ni mogoče, da bi
pravila podjetja, razen če niso
v nasprotju s pravili države in
kolektivnega pogajalca deloje-
malcev (kolektivna pogodba),
spreminjah preko javnih občil
vsi držcivljani.
Res je enostavno reči: »Če se
ne strinjaš s pravili tega po-
djetja, poišči delo v drugem!«
Ptej je potrebno »nelojalnega
člana«, če gre za nevednost ah
neinformiranost, seznaniti
s pravih podjetja in vzroki,
motivi ter ga sezncmiti z legi-
timnimi potmi sprememb pra-
vil. To ni »stalinistični pro-
ces«, temveč oblika izobraže-
vanja.
GORAZD TRATNIK,
Celje
Vzgojiteljice
v Grevenbroichu
Partnersko sodelovanje med
Celjem in Grevenbroichom
dobiva konkretne oblike z ra-
zhčnimi izmenjavami obiskov
in sodelovanja.
V času od 20. do 29. septem-
bra je bilo osem celjskih vzgo-
jiteljic na obisku v nemških
vrtcih, gostiteljice v Greven-
broichu pa bodo vrnile obisk
meseca maja. V okviru celjske
občine je bil glavni povezova-
lec g. Silvester Drevenšek, ki
je vzgojiteljice tudi odpeljal
v Nemčijo z občinskim kombi-
jem in jih ves čas spremljal.
V Grevenbroichu pa je za po-
vezovanje zadolžen g. Wemer
Amian, ki je najprej poskrbel
za to, da so se vzgojiteljice še
pred obiskom lahko brezplač-
no udeležile 30-umega tečaja
nemškega jezika v Celju.
Potem ko so se vzgojiteljic«
vrnile, smo v vrtcu Anice Cer-
nejeve organizirali sestanek
v širšem sestavu: vzgojiteljice-
-udeleženke obiska v Nemčiji
g. Silvester Drevenšek, pred-
stavnica Sekretariata za druž-
bene dejavnosti g. Tatjan«
Rojšek, ravnateljice in peda-
goške vodje celjskih vrtcev. Iz-
menjali smo informacije o tem
kako so organizirani vrte
v Grevenbroichu in kakšne sc
podobnosti ter razlike med!
nemškimi in našimi vrtci z vi-
dika potreb in možnosti razvi-
janja alternativnih oblik pr
nas (waldorfski vrtec, vrtec ti-
pa Marije Montessori, cerkve-
ni vrtci in drugi); s kakšnim
oblikami partnerskega sodelo-
vanja in izmenjavo strokovnilj
izkušenj se bomo odzvali v Ce^i
lju, ko nas bodo obiskale nem^
ške vzgojiteljice.
Podobnost med nemškimi ii
našimi vrtci je velika. Vzgoji
teljice so pridobile svojo stro-
kovno samozavest, saj so zah-
teve pokhcnega izobraževanji
pri nas tudi večje. Števil<
otrok v skupinah je takšno ko
pri nas - do 25 otrok. Neka
razlik pa je v sami organizacij
dela, saj je pogojena z drugač
nim delovnim časom staršev
ki se pri večini začne ob 9. ur
zjutraj, in sploh potrebam
družine. Zaposlenost žensh
predvsem mater s predšolski
mi otroki, je v Nemčiji ni
splošno manjša. Zato vrtci n
hmkcionirajo s težiščem n;
varstvu otrok, ampak pred
vsem zaradi vzgoje. Zajetji
otrok v vrtce je zelo visoke
vendar preživijo otroci v vrt
cih manj časa kot pri*nas. Ni
prehranjevanje in počitek ji
vezanih manj otrok.
• Opazen je tudi večji prostor-
ski standard vrtcev, tako drl
žavnih kot cerkvenih.
Sodelovanje staršev z vrt
cem je sproščeno in prijazne
Nasploh so otroci v skupina)
bolj umirjeni. Tudi delo vzgo
jiteljic daje vtis večje ležer
nosti.
Zanimivo je to, da so v tel
vrtcih manj strogi in zahtevn
higienski predpisi kot pri nas
Vzgojiteljice so na splošni
opazile manjšo ustvarjalnos
tako otrok kot vzgojiteljic ru
estetsko-vzgojnem področju..
Ko so primerjale vrtce di*
žavnega in cerkvenega tipa
niso opazile večjih razlik nit
v organizaciji in vsebini življe
nja v vrtcu niti v oblikah ii
v metodah dela. Tu gre v bi
stvu za različne financerje ii
morda tudi strukturo starše]
oz. otrok, ki se za ta ali dru(|
vrtec odločijo.
Ogledale so si tudi vrtec tipi
Marije Montessori, v kateren
delajo za to posebej usposob
Ijeni vzgojitelji. Le-ta se pre
cej razlikuje zlasti po oprem
Ijenosti, predvsem s tipičnim
didaktičnimi sredstvi in dru
gim vzgojnim materialom.
Nemški vrtci so odprti tak'
strokovnemu kot ideološkem!
pluralizmu, kjer se čuti, da j*
Evropa prešla fazo verske ii
Št. 42 - 22. Oktober 1992
23
nacionalne neslipnosli. Vrtci
^ namenjeni otrokom in starši
^ temu prilagajajo, prav tako
pa so vrtci zelo povezani s so-
delovanjem staršev.
pri nas pa so se vrtci najprej
(retirali kot varstvene ustano-
in so v nekem smislu nado-
pieščali starše v času njihove
^poslenosti. Sedaj smo v fazi,
)(0 tudi naši starši vedno bolj
jpoznavajo in cenijo vzgojno
funkcijo ter pomen vrtcev. Za-
to se le-ti, kljub manjši zapo-
jlenosti in upadanju družbe-
nega standarda, po številu za-
jetih otrok niso zmanjšali za-
voljo tega, ampak zavoljo
cnanjšega števila novorojen-
cev, Razlika je tudi v tem, ka-
Ico doživlja svojo identiteto
l^femec, kako Slovenec in
Icakšni so pogoji življenja dru-
žine na eni in na drugi strani.
Zelo pomembna je ugotovi-
tev, da so strokovne usmeritve
našega dela z vidika otroka
identične, jasne in dobre.
Fleksibilnost delovanja na-
Jih vrtcev je vehka. Poleg os-
novne dejavnosti, ki je v okvi-
ru določene cene ponujena
vsem otrokom, si lahko starši
izberejo še nadstandardne po-
nudbe za učenje tujega jezika,
plesa, glasbe, likovnega izra-
žanja itd.
Tako je tudi v nemških vrt-
cih. Tudi tam starši glede na
družinske prejemke plačujejo
vrtec različno, nadstandardne
ponudbe pa enako.
Vzgojiteljice se niso srečale
niti s privatnimi niti z elitnimi
vrtci.
Grevenbroich je industrij-
sko mesto z visokim standar-
dom. V mestu ni opaziti dopol-
danskega vrveža, brezdelne-
žev, nasploh daje vtis umirje-
nosti.
Vzgojiteljice so se počutile
po zaslugi svojih gostiteljic in
ljudi, s katerimi so se srečeva-
le, kot doma. Ob strokovnih in
prijateljskih vezeh, ki so se
stkale, nam gostoljubja, ko bo-
no mi gostitelji, ne bo težko
Vrniti. Z veseljem jim bomo
ipokazali našo lepo Slovenijo,
I urejene vrtce, ki so prijazni in
'lepi predvsem zato, ker se
'v njih zavedamo, kakšno po-
! ilanstvo opravljamo. O tem jih
! bo lahko prepričala radoživost
'naših otrok, ki so morda res
nekoliko glasnejši od vrstni-
kov na severu.
Vzrokov za to je lahko več.
To pa je že nova tema, ki jo
lahko nadaljujemo prihodnjič.
ANA
ČETKOVIČ VODOVNIK,.
Celje
»Ne
odkupulemo
steklenic«
v zadnjem času se napis iz
naslova pojavlja v nrnogih tr-
[ovinah, predvsem družbenih.
Ko sem povprašal človeka, ki
mu je trgovanje na tem po-
dročju dobro poznamo, mi je
odgovoril, da je vzrok dejstvo,
da imajo pohiilnice oziroma
)roizvajalci pijač na zalogi že
lovolj prazne embalaže in je
torej krog proizvajalci, grosi-
rti in maloprodajne trgovine
)oln. Nadalje je še navedel, da
e moral neki podjetnik uvoziti
Celiko količino prazne ali pol-
ne embalaže in jo prodati na-
iim proizvajalcem oziroma tr-
govskim organizacijam, pri
tem pa je lepo zaslužil.
Svoj problem sem rešil eno-
itavno tako, da sem, potem, ko
■ni je blagajničarka v Trgovski
delovni organizaciji Center
odklonila odkup vsega ducata
faznih steklenic, čeprav sem
kupoval samo pri njih, zdeval
laložene stvari iz košare in re-
kel, da ne bom kupoval več pri
tem podjetju. Poleg trgovine
Sedmica, v sklopu Centra, se
to dogaja tudi drugje, kupci pa
Ubogljivo spravljajo listke, na
katerih je napisano, koliko
steklenic imajo še v dobrem.
Naj lepe trgovke ne zameri-
lo, če povem, da se v kakšnih
drugih deželah ukvarjajo tr-
pvska podjetja tudi z ekolo-
ško reklamo in poskušajo
obrati čimveč uporabnih od-
padnih surovin ter na ta način
pridobiti več kupcev za svoje
prodajne artikle. Zbiranje od-
padnih surovin ne predstavlja
trgovini skoraj nikakršnega
stroška, iztržek pa gre v korist
humanitarnih organizacij. Se-
paracija odpadnih surovin
predstavlja največji strošek
pri reciklaži, kupci pa se tega
zavedajo.
Upam, da se bo kakšno tr-
govsko podjetje lotilo takšne-
ga načina marketinga in poleg
direktnega koristnega učinka,
ki ga le to prinaša, vzpodbudi-
lo razvoj miselnosti, da je po-
trebno za seboj počistiti, če že-
limo čisto okolje.
TOMI KADILNIK,
Celje
Parkiranje
v Zidanškovi
UllGl
Res je, da je današnja Zi-
danškova ulica verjetno naj-
lepše urejena uUca v Celju in
da je občina vložila v njeno
prenovo ogronmo denarja.
S tem se lahko le pohvalijo. Ne
morejo pa se glede prometnega
reda v tej ulici. Najemniki po-
slovnih prostorov se sprašuje-
mo, kje so sedaj obljube orga-
nov za prometni red, češ, da
bodo red naredili po celjskem
obrtnem sejmu in s pločnikov
spravili jeklene konjičke, ki
tja ne spadajo.
Vsi vemo, da na žalost neka-
teri vozniki nimajo prometne
kulttu-e in ne spoštujejo reda
na cesti. Ali naj sedaj najemni-
ki poslovnih protorov v Zidan-
škovi ulici sami delamo ta red
in se prepiramo z brezobzirni-
mi vozniki ali pa bodo to nare-
dili tisti, ki so za to določeni?
Pridite v Zidanškovo ulico in
se sami prepričajte, da imajo
sedaj jeldena vozila svoj pro-
stor na pločniku, pešci in ob-
čanke z otroškimi vozički pa
iščejo svojo peš pot po voznem
pasu na cesti. Ali je to prav in
varno?
KAREL ŠUNKO,
Zidanškova 2,
Celje
Uredništvo:
Prav gotovo ne. Ker pa to ni
edini primer prometnega nere-
da v Celju, pripravljamo za
objavo v prihodnji številki No-
vega tednika obširnejši zapis
o tej temi.
Kdo le kriv?
Svet za vzgojo in preventivo
v prometu pri občini Laško je
na seji dne 7.10.1992 sprejel
sklep, da ob Tednu prometne
varnosti organizira za učence
3. razredov v občini ekskurzijo
v Celje. Tam naj bi si učenci
pod vodstvom mentorja pro-
metne dejavnosti, prometnega
policista in v spremstvu ra-
zrednikov ogledali promet
v mestu.
Avtorju te zamisli vsa poh-
vala. Toda kako je bilo to izpe-
ljano, je druga pesem. Zata-
knilo se je seveda pri prevozu
v Celje. Izletnikova avtobvisa
bi morala 12.10.92 ob 8.30
skupino 96 učencev z omenje-
nimi spremljevalci popeljati
proti Celju. Ker je čas odhoda
avtobusov sovpadal z malico,
učenci še pomalicati niso
uspeli. Po dežju smo odhiteli
do avtobusnega postajališča,
kamor sta prišla tudi gospod
Jamšek z občine in gospa Vez-
jak, na Policiji pa je čakal tudi
policist. Ker avtobusov le ni in
ni bilo, so omenjeni odšli.
Učenci pa so postajali vse bolj
nestrpni.
Povprašali smo gospo Pavlo
Lapomik, referentko za vzgo-
jo in izobraževanje v občini
Laško. Dejala je, da je z njene
strani vse urejeno, saj je naro-
čilnico za prevoz v Celje na
Izletnik poslala že v petek. Tu-
di vodstvo OŠ Primož Trubar
je zatrjevalo, da je bilo s strani
šole vse urejeno.
Avtobusa sta prispela ob
9.25. Vrnila se je tudi gospa
Vezjak. Prijazna šoferja sta
dejala, da sta takoj, ko sta do-
bila potni nalog, odpeljala. Ali
ni čudno? Nihče ni kriv! Na-
posled smo povprašali še na
Izletniku, kjer trdijo, da so po-
slali avtobusa takoj, ko so do-
bili naročilnice.
Čigava je torej krivda, da so
morali otroci na pol lačni in
prezebli čakati več kot uro na
deževni cesti? Prosimo vas, po-
magajte nam najti pravo res-
nico. Nam, učiteljem, to ni
uspelo. Hudo nam je bilo zara-
di otrok in navsezadnje, kaj
bodo dejali starši? Saj črna luč
pade vedno le na učitelje, A ni
dovolj samo to. Komu izmed
teh, kjer je nekdo zagotovo
krivec za ta dogodek, je mar za
otroke in navsezadnje za po-
polnoma porušen učni red tega
dne? Priznati moramo, da
otroci niso bili več sposobni na
poligonu slediti gospe Vezjak
in lahko bi rekli, da smo se
peljali v Celje in nazaj kar
tako.
Kako natančni smo sicer za
vsako minuto v razredu. Ko pa
pride do takšnega dogodka, pa
nič. Nekomu bi poleg učiteljev
pač še moralo biti mar. Hudu-
jemo se zato, ker se je podoben
dogodek pripetil predlani, ko
smo peljali otroke na ekskur-
zijo po občini Laško.
Aktiv učiteljev 3. razredov
OŠ PRIMOŽ TRUBAR
LAŠKO
Primer nekega
žalostnega
konca
Primer nekega žalostnega
konca, pa čeprav smo pasjega,
želim objaviti kot nasvet in
poduk sedanjim in bodočim
lastnikom malih živali v Celju.
Dne 5.10.92 ob 9. uri zjutraj
sem pripeljala na veterinarsko
postajo v Celju že visoko brejo
rodovniško psičko - afgani-
stanski hrt. Bila je stara 5 let,
popolnoma normalnega obna-
šanja, jedla in pila je sicer več
kot običajno, vzrok za obisk
pri veterinarju pa je bil ta, da
nisem vedela natančnega da-
timia, kdaj naj bi psička povr-
gla. Ordiniral je gospod Cmej,
ki si je ob 9. uri in 45 minut, ko
sva prišli na vrsto, vzel natan-
ko 3 minute časa in ob nervoz-
nih pogledih na uro psičko
pregledal oz. pretipal skoraj
od daleč brez vsakršnih in-
strumentov. »Ugotovil« je, da
bo psička skoraj že povrgla in
ji dal 2 injekciji za umetne po-
padke. V kolikor ne bi povrgla,
je nadalje ugotavljal, naj bi je
pripeljala ob 16.uri nazaj. Ta-
ko sem res storila in ob 16. uri
psičko nesla nazaj, kajti hoditi
že skoraj ni mogla več. Tokrat
je ordiniral g. Sluga, ki pa se je
lotil dela malo bolj temeljito.
Tokrat je sicer ni pregledal od
daleč, pač pa spet brez instru-
mentov, ki bi mu dali vedeti,
v kakšnem stanju so mladiči.
Edina priprava, ki jo je upora-
bil, so bile nekakšne podaljša-
ne škarje, s katerimi ji je izvle-
kel mrtvega mladička, ki se je
po njegovih besedah kar raz-
cefral; bil je namreč še v ne-
pravilni legi, ker se še ni obr-
nil. Na moja prigovarjanja, naj
ji naredi carski rez, ker mi-
slim, da takšni postopki niso
pravilni, mi je zagotavljal, da
bo zdaj psička zanesljivo po-
vrgla. Dal ji je še injekcijo za
vunetne popadke, ki naj bi pri-
čela delovati čez 20 minut. Po
30 minutah, ko psička še ved-
no ni imela nobenih popadkov,
pač pa se je vedno bolj umirja-
la, sem ga spet prosila, naj ji
naredi carski rez oziroma
sploh karkoli stori, pa mi je
spet potrdil, da je moja skrb
odveč, da je vse v redu, da bo
psička ponoči zagotovo povr-
gla, carski rez pa ji bodo
v skrajnem primeru naredili
naslednje jutro, kajti ta poseg
morata opraviti dve osebi. Ne-
kako potolažena sem jo odne-
sla domov. Človek ima diplo-
mo in ve kaj dela, sem tedaj
premišljevala.
Toda na.slednje jutro ni ni-
koli prišlo. Psička je ob 21. uri
zvečer poginila.
Ko sem naslednji dan prišla
ponjo, da ne bi obležala
v kakšnem razpadlem kontej-
nerju, je bil v službi spet en
sam zdravnik, ki naj mi pro-
sim oprosti za kakšno nepri-
merno besedo, ki sem mu jo
bila izrekla, saj o vsej stvari ni
imel informacij, niti ni vedel
kje je (po snuti smo jo peljali
nazaj), niti nič o obdukciji.
Bil je sam in kje neki bi
opravil carski rez, če sta za
poseg potrebna dva, vsi ostali
sodelavci pa so bili na izletu
na Dunaju, tako mi je vsaj po-
vedal. Kako torej?
Po mnenju veterinarjev iz
Ljubljane in Šoštanja je Jena
poginila zaradi zastrupitve
z mrtvimi mladiči, ki pa ne bi
bili vzrok njene smrti oz, ne bi
bili umrli, če bi bili postopki
gospodov veterinarjev kolikor
toliko vestno opravljeni. Izve-
dela sem, da se tovrstne močne
injekcije živalim sploh ne da-
jejo v takšnih stanjih, da za
pregled breje psice obstajajo
tudi nekakšni instrumenti, da
pa si je poleg že davno oprav-
ljene diplome potrebno vzeti
tudi nekaj časa in slediti raz-
voju znanosti, g. Sluga, ter
prebrati kakšna nova spozna-
nja, ne pa se živali lotiti po
mesarsko. Predvsem pa,
g.Čemej, »nemočno« bitje je
bilo pripeljano k vam v upa-
nju, da bi mu pomagali. Te va-
še pomoči naj bi se vsakič zno-
va razveselili, ne pa, da se vaša
v naglici opravljena dejanja
spreminjajo v pogubo. OdloŽ-
ti bi se morali, kje je vaše me-
sto - ali je na veterinarski po-
staji ali pa je morebiti kje na
kakšnem političnem stolčku.
Izberite si samo eno delovno
mesto, da bo vsaj za tistega
dovolj časa.
Ko takole razmišljam, sko-
raj zagotovo vem, da je moje
pisanje popolnoma zaman, saj
moja globoka žalost ne bo nič
manj globoka, hkrati pa se
spomnim besed Lorda Byrona,
Id je nekoč zapisal na spome-
svojemu psu:
»Če na 2 nogi vstala bi žival,
bi se lahko človek v dno duše
sramoval.«
INES MASTNAK
ZAHVALE,
POHVALE
Pohvala In Javno
priznanje
Združenju
šoferjev In
avtomehanlkov
v Celju
Društvo invalidov v Celju,
Gledališka 2, je organiziralo
dne 24, septembra 1992 izlet
po Dolenjski, namenjen težjim
invalidom. Obiskali smo
Šmarješke Toplice, Novo me-
sto, Metliko, kjer smo tudi ne-
kaj kupovali v tovarniški trgo-
vini »Beti«. Izdelke trikotaže
smo našli še kar po zmernih
cenah. Vračali smo se mimo
Mokronoga in Boštanja v Ce-
lje. Naši člani večkrat potujejo
z vašimi avtobusi in so izredno
zadovoljni z uslugami, pa tudi
z odnosom voznikov. Posebno
zahvalo in priznanje za vzor-
nega, sposobnega in človeka
z veliko srčne kulture - do in-
validnih oseb - si zasluži go-
spod Ivan Divjak.
Med našimi potniki je bilo
več takih, ki uporabljajo opor-
nice (bergle), tudi po dve. Člo-
veka gane, kako je bil priprav-
ljen pomagati pri vstopu in iz-
stopu teh oseb. Dejal je še, da
bo predlagal vodstvu Združe-
nja, naj v delavnici naredijo
prenosljivo stopničko za naše
potrebe. To bi bilo zelo dobro-
došlo; tokrat pa je problem re-
iaval tako, da je avtobus usta-
vil tik ob pločniku in omogočil
čim lažji izstop.
Ta lepa ge.sta g. Divjaka, je
posnemanja vredna! Vozniki
avtobusov, tudi lokalnih,
imejte g. Divjaka za vzgled!
Dan, ki smo ga preživeli
v njegovi družbi, bo našim čla-
nom ostal še dolgo v spominu.
Ne samo, da je dober voznik,
ima tudi smisel, kako razve-
driti bolne, starej.še in osam-
ljene. S seboj je imel več kaset,
med njimi tudi kaseto Ljub-
ljanskega okteta; čudovite pe-
smi so na njeij in je pritegnila
k petju vse udeležence.
Gospodu Ivanu Divjaku
v imenu vseh udeležencev:
»Hvala za vse! Naj vam zdrav-
je služi še mnogo let!«
Predsednica društva
invalidov Celje
ELZA GOLOB
Javna zahvala
Preko medija, kjer smo pred
dvema letoma postavili javno
vprašanje IS SO Laško v zvezi
z izgradnjo ceste Vrh nad La-
škim - Trobni dol, želimo iste-
mu naslovu izreči javno zah-
valo za realizacijo tega projek-
ta. Res je, da projekt .še ni v ce-
loti dokončan, vendar je asfalt
pri.šel že do vasi Malih Gra-
hovš in prepričani smo, da bo
dana obljuba izpolnjena.
Posebna zvhvala gre pred-
sedniku IS g. Romanu Matku
ter strokovnima sodelavcema
g. Juretu Križniku ter g. Fran-
ciju Žoharju. nenazadnje bi
radi pohvalili tudi izvajalca
del g. Vesenjaka.
Hvaležni krajani Grahovš
zanje predsednik RO
JOŽE KNEZ
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah.
V Zdravstvenih domovih v Celju, Šentjurju, Žalcu, Mozirju,
Šmarju, Rogaški Slatini in Velenju je organizirana dežimia služba
neprekinjeno. Izmenoma je organizirana dežurna služba v zdrav-
stvenih domovih v Kozjem, Bistrici ob Sotli in Podčetrtku in sicer
med 19. in 7. uro naslednjega dne. Zdravstvena služba v Slovenskih
Konjicah ima organizirano dežurstvo med 21. in 7. uro naslednjega
dne ter ob sobotah od 15. ure, do ponedeljka, do 7. ure zjutraj. Prav
tako je organizirana dežurna služba v Laškem med 20. in 7. uro ter
ob sobotah od 15. iu:e, do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefoni: Celje: 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske
Konjice: 754-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 813-621,
Žalec: 711-253. Rogatec: 826-015, Kozje: 781-012, Podčetrtek: 828-
018, Bistrica ob SotU: 784-110, Velenje: 856-711, Laško: 731-233,
Mozirje: 831-421.
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI
CENTER d.0.0. CELJE
Kidričeva 36, Celje
Na podlagi sklepa direktorja družbe razpisujemo
prosto delovno mesto
vodja sektorja skladišč
Pogoji:
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske,
teliniške ali organizacijske smeri.
- 4 leta delovnih izkušenj
- z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstve-
ne sposobnosti.
Mandatna doba je 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izponjevanju pogojev bomo spreje-
mali 8 dni pgL.objavi. _
V središču Žalca
(šlandrov trg 20, Žalec, pri glavnem semaforju)
oddajamo v
najem poslovne prostore
Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Mogoč je
najem posameznih pisarn ali pa kompleksov le-teh. .
Prostore si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. ure po
prejšnji najavi po telefonu 063 713-118 (Valant).
Pisne ponudbe pričakujemo v roku 15 dni od objave na
naslov: Hmezad Nizke gradnje p. o. Žalec, Ivanke Ura-
njekl.
ŽELEZARNA ŠTORE
VALJI, d.o.o.
prodaja
prazno dvosobno stanovanje
v izmeri 114m^
- možnost uporabe v poslovne namene
- atraktivna lokacija
- stanovanje je v II. nadstropju stavbe mestne hranilni-
ce v Celju, Titov trg 8
Informacije na sedežu podjetja
ŽELEZARNA ŠTORE
VAUI, d.o.o.
Kadrovska služba
Žeiezareka ceste. 3. Stert..       ..__________     _
Št. 42-22. oktober 1992
NOVI TEDNIK
IZIDE
. VSAK
ČETRTEK
Dragi bralci!
Novi tednik ni samo eno od slovenskih pokrajinskih glasil. Mnogo več je
- nepogrešljiv informator, znanec in prijatelj, redni gost v 17 tisoč domovih
na celjskem območju, časopis, za katerega njegovi bralci porečejo - naš je.
Toda, lastna hvala se pod mdzo vaFa.
Naj za Novi tednik ne govorijo besede, marveč dejstva:
- Novi tednik izhaja vsak četrtek, v prosti prodaji ga lahko bralci kupijo že
vsako sredo zvečer, za njegovo ceno pa dobijo najmanj 32 strani branja iz
naših krajev, pa tudi iz države. Kajti Novi tednik razmišlja globalno tudi, ko
piše lokalno.
- Novi tednik izhaja v 17 tisoč izvodih, v poprečju berejo en izvod trije ljudje.
- Novi tednik ima 9.200 naročnikov, kar pomeni, da ga vsak teden bere skoraj
30 tisoč istih ljudi, najzvestejših članov tednikove družine.
Ugodnosti naročnikov:
—Mesečno plačevanje naročnine s položnicami, ki vam jih pošljemo na dom
- Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47.
- Naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica, torej še 1!
številk časopisa, namenjenega domu, družini, prostemu času, hobijem in
razvedrilu. Petica izhaja na 16 straneh, v barvah.
- Naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, revije
v barvah, namenjene posebnim akcijam kot so šport, kultura, sejmi, itd, kar
je v poprečju še 6 časopisov letno.
Naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno in do
ene čestitke po željah na Radiu Celje.
TO PA SE NI VSE!
Novi tednik pripravlja kopico tradicionalnih akcij za svoje bralce, ki jih nagrajuje.
Te akcije so:
-IZLET 100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE -OBISI^ PRI VAS DOMA
-IZLETI STRANKE SALJIVCEV -% NT&RC BREZPLAČNO V GARDALAND
-OBISK V PORODNIŠNICI -IZBOR MISS CELJA
IN TO SE VEDNO NI VSE!
Novi tednik pripravlja akcije, kot so: i
-FOTOLIFE -GOLDING LOTO -ZANKE IN UGANKE -POSEBNE AKCIJE   '
-GLASBENE LESTVICE
TO ŠE TUDI NI VSE,
A JE ZANESLJIVO NAJVEČ, KAR KATERI KOLI
ČASOPIS V SLOVENIJI PONUJA SVOJIM BRALCEM.
In povsem na koncu, za tiste,
ki radi računajo prihranke.
Če ste se odločili za Novi ted-
nik in redno plačujte naroč-
nino, vas bo pri trenutni ceni
Novi tednik stal 4.200 tolar-
jev letno, če ga bi kupovali
V prosti prodaji pa 4.680 to-
larjev letno. Z naročilom ste
prihranili 480 tolarjev.
Po pošti boste kot naročnik"
prejeli 12 številk Tednikove
petice, kar je pri trenutni ceni
še 600 tolarjev prihranka in
še šest posebnih izdaj, ki jih
sicer sploh ne bi dobili, ker
jih ni v prosti prodaji.
Če boste izkoristili še pravico
do objave enega malega ogla-
sa, boste prihranili po trenut-
ni ceni še 500 tolarjev.
In če boste izkoristili popust
pri glasbeni čestitki na Radiu
Celje, boste prihranili še 900
tolarjev.
Skupni prihranek, ki si
ga zagotovite z naroči-
lom na Novi tednik, je
tako neverjetnih 2.480
tolarjev letno.
Če pa sodelujete še v na-
gradnih akcijah in imate
srečo, se skupni prihra-
nek lahko tudi nekaj-
kratno pomnoži.
Smo vas prepričali?
če vas nismo — preberite t3
oglas še enkrat, napisan je bil
zato, da vam pove. Prepričati
vas noče. Prepričali se bost«
sami, ko boste postali naroč-
nik Novega tednika, časopisi
z najvišjo naklado na celj-
skem območju.
Št. 42 - 22. oktober 1992
25
• Rozika iz Celja je imela
v ponedeljek, 12.oktobra,
spet slab dan. Zagrenil ga
ji je sam njen življenjski
sopotnik, ki se je domov
primajal ves rožnat in to-
goten. V navalu jeze je šel
Franjo tako daleč, da je
zgrabil za kuhinjski nož in
zamahnil proti svojemu si-
nu. Policisti, ki so prišh na
kraj tega dogajanja, so zo-
per neprijaznega moža in
očeta sestavili kazensko
ovadbo.
• V torek opoldne pa je
poklicala sestra Milena iz
psihiatričnega dispanzerja
ZC Celje. Povedala je, da
na klopi v čakalnici nek za-
konski par spi spanje pra-
vičnega in da se nima na-
mena odstraniti. Na pri-
mernejšo lokacijo sb alko-
holizirani parček potem
prestavili policisti, menda
v najbližji park s klopcami.
• Angelci iz Celja pa lahko
mirne duše očitamo po-
manjkanje samokritično-
sti. Pohcistom je v torek
popoldne za tožila svojega
Toneta, s katerim si deUta
vse dražesti skupnega go-
spodinjstva. Tone je bil to
popoldne zares pijan in
nadležen, a se ga je nacu-
kala tudi Angelca. Možje
postave so Angelco in To-
neta napotili na zasebno
tožbo na sodišču.
• Silva iz Celja se je v pe-
tek dopoldne zavzela za
svojega soproga. Na poli-
cijsko postajo je sporočila,
da ga je na nekem dvorišču
na Titovem trgu napadel
neznan moški. In kaj je bU
vzrok tega napada? Silvin
možiček je zaparkiral ga-
ražo gospoda Friderika, ki
je bil zaradi tega upraviče-
no slabe volje.
• V soboto je Željana iz
Štor prijavila, da jo je pre-
tepel njen Branko in da se
je grdoba spravila celo nad
njuno osemmesečno hčer-
ko. Pohcisti so ugotovili,
da se je Željani zares slabo
godilo, zato bo šel Žalčan
Branko k sodniku za pre-
krške.
• Mama Dragica iz Celja
je v soboto popoldne prija-
vila, da jo je sin Branko
doma pretepel in jo telesno
poškodoval. Da bi mamo
rešili iz sinovega bolečega
objema, so policisti pohite-
h na kraj dogajanja, a so
zastonj trkali na vrata. Do-
ma ni bilo ne mame in ne
sina.
• V nedeljo zvečer je
Branku L. iz Celja prekipe-
lo. Za policijsko posredo-
vanje je zaprosil potem, ko
so mu sosedje lep čas tolkli
po vratih in vanje metali
različne predmete, prošnja
pa ni zalegla nobena. Mož-
je postave so hoteli narediti
red in mir, a so prišli malce
prepozno. Razgrajači so
medtem pobegnili, kar pa
še ne pomeni, da za grehe
ne bodo odgovarjali.
• Branko K., ki ima
s Štorčanko Željano otro-
ka, se je v noči na ponede-
ljek treznil na pohcijski
postaji. Spet je bil pijan in
spet je tepel mater svojega
otroka. Šel bo tudi k sodni-
ku za prekrške.
Za lepši utrip življenja ob meji
Slovenska vlada sprejela vrsto enostranskih ukrepov
Da bi bilo življenje ljudi
ob naši južni državni meji
čim bolj podobno časom, ko
je bila reka Sotla le naravna
meja med dvema republika-
ma, je vlada Republike Slo-
venije 17. septembra letos
sprejela enostranski sklep,
ki bo v veljavi do sprejetja
bilateralnega sporazuma, ki
bo dokončno uredil prenos
blaga preko carinske črte
v obmejnem prometu z Re-
publiko Hrvaško. Tokrat bo-
mo predstavili le nekaj no-
vosti, sprejetih s tem
sklepom.
Za prenos kmetijskih pri-
delkov iz obmejnega območ-
ja Hrvaške v obmejno ob-
močje Slovenije po novem ni
treba plačevati carine, uvoz-
ne takse in prometnega dav-
ka, če gre za kmetijske pri-
delke, ki jih je pridelala ose-
ba s stalnim prebivališčem
v obmejnem območju Repu-
bhke Slovenije na zemljišču,
ki leži v hrvaškem obmejnem
območju in ki je lastnina te
osebe ali ima to zemljo v na-
jemu ali zakupu. Za te kme-
tijske proizvode veljajo fito-
patološki in sanitarni pred-
pisi kot za domače pridelke,
zato posebne fitopatološke
ali sanitarne uvozne kontro-
le niso potrebne. Izjeme so le
v primerih, ko pristojni slo-
venski organi sprejmejo
sklep o prepovedi uvoza do-
ločenih vrst kmetijskih pro-
izvodov iz določenega dela
obmejnega območja Repu-
blike Hrvaške zaradi nevar-
nosti širjenja nalezljivih bo-
lezni rastlin. V teh primerih
je obvezna fitopatološka
kontrola na določenem mej-
nem prehodu.
Podobno velja za prenos
gozdnih sadežev in lesa in za
prevoz domače živine in pro-
izvodov živalskega izvora
z obmejnega območja Hrva-
ške v obmejno območje Slo-
venije. Za živino in proizvo-
de živalskega izvora veljajo
veterinarski in sanitarni
predpisi enako kot za doma
vzrejeno živino oziroma za
doma pridobljene proizvode
živalskega izvora. Posebne
veterinarske in sanitarne
uvozne kontrole niso potreb-
ne, prometni davek pa se
plačuje po predpisih, ki ve-
ljajo za v Sloveniji vzrejeno
živino oziroma doma pride-
lane proizvode tega izvora.
Če pa je v Sloveniji sprejet
sklep o prepovedi uvoza do-
ločenih vrst živine oz. proiz-
vodov živalskega izvora iz
določenega dela obmejnega
območja Republike Hrvaške,
je obvezna ustrezna veteri-
narska kontrola.
Osebe, opredeljene v tem
sklepu, smejo prenašati ali
prevažati iz enega v drugo
obmejno območje (brez iz-
voznih in uvoznih dovoljenj
in brez plačila carine ter
drugih dajatev) tudi kmetij-
ske in gozdarske stroje, oro-
dje in prevozna sredstva
z nadomestnimi deli in po-
trebnim gorivom in mazi-
vom. Enako velja za gnojila
vseh vrst, semena, sadike,
mlada drevesca, zdravila za
živino, vinogradniško in kle-
tarsko opremo ipd.
Za prenos drugega blaga
iz obmejnega območja R Hr-
vaške v obmejno območje
R Slovenije pa ni treba ple-
ča ti carinskih dajatev, uvoz-
ne takse in prometnega dav-
ka, če blago prenašajo osebe,
ki imajo stalno prebivališče
v obmejnem slovenskem ob-
močju in če skupna vrednost
blaga ob posameznem pre-
nosu ne presega tolarske
protivrednosti 30 USD.
V sklepu vlade, so točno
opredeljene osebe, za katere
veljajo te ugodnosti. To so
državljani Republike Slove-
nije, ki imajo stalno prebiva-
lišče v obmejnem območju
Republike Slovenije in ki so
lastniki nepremičnin, ki jih
seka mejna črta ali se v celoti
nahajajo v sosednjem obmej-
nem območju. Sem sodijo še
člani družine in delovna sila
teh oseb, lastniki čred in po-
sameznih glav živine, ki jo
ženejo na pašo v sosednjo
obmejno območje ter osebe,
ki imajo služnostno pravico
izkoriščanja gozdov v hrva-
škem obmejnem območju.
Blago se sme vnašati v ob-
mejno območje Republike
Slovenije le preko mejnega
prehoda na območju, kjer
ima oseba stalno prebiva-
Ušče.
Za uveljavljanje teh pravic
pri vnosu kmetijskih pridel-
kov ter gozdnih sadežev in
lesa, mora upravičenec pri-
stojnemu carinskemu orga-
nu predložiti dokazilo o last-
ništvu oziroma kakšni drugi
pravici uporabe zemljišča ali
gozda ter dokazilo o stalnem
prebivališču.   Pri   prevozu
domače živine in proizvodov
živalskega izvora pa mora
upravičenec predložiti (ca-
rinskemu organu ali organu,
ki je pristojen za izvajanje
nadzora nad državno mejo)
lastnoročno podpisan sez-
nam domače živine z vsemi
potrebnimi karakteristikami
(spol, morebitna brejost, šte-
vilka, vtisnjena na uhlju
ipd.) ter dokazilo o stalnem
prebivališču, pri prenašanju
ali prevažanju kmetijskih
strojev in drugih predmetov
ter sredstev pa lastnoročno
podpisan seznam strojev,
orodja in drugih predmetov,
ki jih prenaša. Kot dokazilo
o stalnem prebivališču velja
osebna izkaznica, za mlado-
letne osebe pa kateri koli
ustrezen dokument.
M. AGREŽ
mini KRIMICI
Izsledili storilca
v noči na 13. oktober je nez-
nani storilec izvršil kar majh-.
no serijo vlomov. Naprej je
vlomil v stanovanjsko hišo
-V Valvasorjevi ulici v Celju, od
koder je odnesel videorekor-
der, nakar ga je tatinska pot
ponesla v Leveč, kjer je hotel
v notranjost stanovanjske hiše
priplezati skozi priprto okno,
a ga je očividec še pravi čas
pregnal. Po tem neuspehu se je
priplazil do sose<hije hiše
v Levcu, kamor je vstopil skozi
kopalnično okno in ukradel
denarnico s tremi tisočaki to-
larjev. Ker je bil z izkupičkom
očitno nezadovoljen, je stopil
še do sosednje hiše, kjer pa si
je postregel z osebnim avto-
_mobilom Yugo 45.
Storilcu je bila kmalu na
sledi patrulja prometne poh-
cijske postaje Celje, ko je z vo-
zilom drvel proti Levcu,
v Medlogu ustavil vozilo ter
zbežal v bližnji gozd. Zaradi
teme in dežja je bilo nadaljnje
iskanje storilca onemogočeno.
Zdaj je njegovo ime že znano.
Gre za Velenjčana S.B., ki je
pred tem kradel tudi po celj-
skih trgovinah (denarnice in
čeke v prostorih za trgovsko
osebje). Izsledili so ga na osno-
vi osebnega opisa, ki je bil do-
volj značilen.
Dragi prtički
Na naša vrata pogosto trka-
jo osebe, ki nam ponujajo bla-
go vseh vrst in kakovosti, pri
vstopu v stanovanje pa imajo
pogosto v mislih še kaj več, kot
le prodajo.
O tem se je lahko prepričala
tudi Zofka Z. iz Velenja, ki je
prejšnji teden v svoje stanova-
nje »spustUa« dve ženski (ver-
jetno gre za romki), ki sta ji
ponujali prtičke. Ko sta odšli,
je oškodovanka ugotovila, da
sta ji iz predala mimogrede
ukradli 20 tisoč tolarjev.
Rop za 250 tolarjev
v sredo, 14. oktobra sta
v igralnici Osmica v Velenju
dva neznanca z grožnjo prisili-
la nekega mladoletnika, da ji-
ma je izročil 250 tolarjev. Zne-
sek je sicer komajda omembe
vreden, je pa zaskrbljujoča po-
javna oblika kaznivega deja-
nja, saj gre za elemente nasilja
in za dejstvo, da je takšnih de-
janj vse več.
Cerada nI dovolj
v noči na 15. oktober je nez-
nani storilec stopil na priklop-
nik, ki je bil parkiran v Slo-
venskih Konjicah. V vozilu so
bile spravljene razhčne tre-
nerke in druga oblačila, vse
skupaj pa je bilo »zavarovano«
le s cerado. Storilec, ki je od-
nesel kar čeden kupček obla-
čil, tako ni imel težkega dela,
Anželka S.iz Slovenskih Ko-
njic pa je oškodovana za okoli
90 tisoč tolarjev.
MliarIboro zaloga
v noči na minulo nedeljo je
nekdo vlomil v Petrolov ben-
cinski servis v Velenju. Stori-
lec je ukradel preko 2.500 za-
vitkov cigaret marlboro, vred-
nih okoli 400 tisoč tolarjev.
Zdaj bo imel veliko dela s pro-
dajo cigaret, zagotovljene pa
ima tudi dolgotrajne lastne
kadilske užitke. Zna pa se tudi
zgoditi, da si bo z dimnimi
oblački krajšal čas za rešet-
kami.
Oškodovanec našel
storilce
Minulo nedeljo zvečer je
s parkirišča pred diskoteko
Jungle v Celju izginil osebni
avto BMW 520, last Esada R.
iz Celja.
Ko je lastnik opazil, da av-
tomobila ni več, se je kar sam,
in ob pomoči svojih znancev,
spustil v lov na storilce, ki so
mu pred tem izmaknili origi-
nalni ključ od avtomobila.
Svoje vozilo je kmalu našel,
skrito v neki garaži. Kaže, da
so bili storilci hitrih rok, saj je
bil bmw že brez registrskih ta-
blic. Zamenjah naj bi jih s ta-
blicami, ki so jih pred kratkim
ukradli z nekega Izletnikovega
golfa. K preiskovalnemu sod-
niku so pohcisti privedli Bori-
sa K.(25), Matjaža J.(23) in Ro-
berta K.(24), Celjane, ki jih je
po zaslišanju izpustil.
M. A.
Lovci na zlatnino
Minulo soboto zvečer je nez-
nanec vlomil v stanovanjsko
hišo v Latkovi vasi. V notra-
njost je prišel tako, da je na
vhodnih vratih zlomil cilin-
drično ključavnico, po »prei-
skavi« stanovanja pa je odne-
sel zlatnino in devize. Majda J.
je oškdovana za okoh 400 tisoč
tolarjev.
Isto noč je neznanec vlomil
tudi v stanovanjsko hišo
v Ložnici pri Žalcu. Tudi v tem
primeru je imel na očeh pred-
vsem zlatnino in denar, je pa
vrednost ukradenega precej
manjša, okoli 30 tisoč tolarjev.
PROMETNE NfIGODE
Traktor drsel po
klancu
v sredo, 14. oktobra ob
17.30 se je na lokalni cesti
v Zbelovski gori pritpetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba huje telesno po-
škodovana, gmotna škoda pa
znaša okoli 150.000 SIT.
Ivanka Korenak, 38 let, iz
Zbelove gore je vozila traktor
s priklopnikom iz smeri Slad-
ke proti Zbelovski gori. Ko je
vozila po klancu navzdol, je
traktor nenadoma potegnilo
v levo, tako da je izgubila
oblast nad vozilom. Traktor je
pričel drseti po klancu navz-
dol, se prevrnil preko svoje osi
in se po dvaindvajsetih metrih
drsenja ustavil. Voznica je
med tem padla iz vozila in se
huje telesno poškodovala.
Uničeno vozilo
v petek, 16. oktobra nekaj
pred triindvajseto se je na re-
gionalni cesti v Lokovici pri
Velenju zgodila prometna nez-
goda, v kateri se je voznik
osebnega avtomobila Hans
Anton, 47 let, iz Avstrije, lažje
telesno poškodoval, na vozilu
pa je nastala večja gmotna
škoda (okoU 3.500.000 SIT.)
Voznik Novak je vozil svoj
osebni avto po regionalni cesti
iz smeri Velenja proti Mozirju.
Ko je pripeljal v desni blagi
ovinek v kraju Lokovica, je
z vozilom zapeljal na desno
banktno, od-koder je zapeljal
po useku v dolžini 80 metrov.
Pri tem se je vozilo večkrat
obračalo okoli svoje osi. Vozilo
je po 80 metrih obstalo popol-
noma imičeno, voznik pa je bil
z reševalnim vozilom odpeljan
v slovengrajško bolnišnico.
Avto trčil v drog
v petek, 16. oktobra, ob
23.15. uri se je na regionalni
cesti v Velenju zgodila pro-
metna nezgoda, v kateri je bila
ena oseba huje telesno poško-
dovana, gomotne škode na vo-
zilu pa je za okoli 60.000 SIT.
Žarko Kojič, 35 let, iz Vele-
nja je vozil svoj osebni avto po
Partizanski cesti v Velenju
v smeri Šoštanja. Pri odcepu
za Gorenje je zapeljal na levo
stran vozišča, pri čemer je za-
čelo vozilo zanašati po cesti,
nakar je trčilo v drog obcestne
razsvetljave. Voznik Kojič je
pri trčenju dobil hude telesne
poškodbe. Z reševalnim vozi-
lom so ga odpeljali v bolnišni-
co Celje.
Mokra cesta
V soboto, 17. oktobra ob
10.40 se je na regionalni cesti,
izven naselja Dobležiče
(Šmarje pri Jelšah) zgodila
prometna nezgoda, v kateri se
je ena oseba huje, dve pa lažje
telesno poškodovali. Na vozi-
lih je nastalo za okoli 150.000
SIT gmotne škode.
Miroslav Humski, 22 let, iz
Gk)stince je vozil osebni avto iz
smeri Pilštanja proti Viršta-
nju. Ko je pripeljal v oster levi
nepregledni ovinek, ga je na
mokrem vozišču zaneslo v le-
vo, kjer je trčil v nasproti vo-
zeči osebni avto, ki ga je vozil
Jože Amon, 48 let, iz Maribo-
ra. V trčenju se je voznik
Humski huje telesno poškodo-
val, voznik Amon in njegova
sopotnica Breda Amon, 45 let,
iz Maribora pa sta bila lažje
telesno poškodovana.
Trčenje v ČmovI
V nedeljo, 18. oktobra, ob
tretji uri zjutraj se je na magi-
stralni cesti v kraju Čmova
zgodUa prometna nezgoda,
v kateri je bila ena oseba huje,
dve pa lažje telesno poškodo-
vani. Gmotne škode je za okoli
1.100.000,00 SIT.
Voznik Hajrudin Pašarič, 35
let, iz Velenja, je vozil osebni
avto iz smeri Celja proti Vele-
nju. Ko je pripeljal do križišča
za gostilno Obirc v Vinski Gori
oz. Črno vi, ni vozil po desni
strani v smeri vožnje. V tem
trenutku je iz smeri Velenja po
prometnem pasu za zavijanje
levo, pripeljal voznik Franc
Bitenc, 62 let, iz Črnove, ki je
z vozilom imel namen zaviti
v levo. Pri tem je voznik Paša-
rič s sprednjim desnim delom
svojega vozila trčil v prednji
desni del Bitenčevega vozila.
V nezgodi sta voznik Pašarič
in sopotnica Ivanka Bitenc, 54
let, iz Črnove dobila lažje te-
lesne poškodbe, sopotnik Jože
Gorjup, 21 let, iz Velenja pa je
bil huje telesno poškodovan.
Poškodovani so bUi z reševal-
nim vozilom prepeljani v bol-
nišnico Celje.
Nesreča v križišču
V nedeljo, 18. oktobra ob
15.20 uri se je na Kočfevarjevi
ulici v Celju pripetila promet-
na nezgoda, v kateri je bila ena
oseba huje telesno poškodova-
na. Gmotne škode na vozilih je
.za 175.000 SIT.
Mustafa Ramič, 46 let, iz
Celja, je vozil tovorni avto po
Kočevarjevi ulici v smeri Ki-
dričeve ceste. V križišču je na-
meraval zaviti desno. To je
storil tako, da je z vozilom za-
peljal na nasprotni vozni pas.
V tem trenutku je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila Aleksander
Moussoruris, 23 let, iz Mežice.
Med voziloma je prišlo do tr-
čenja, pri čemer se je sopotnik
v osebnem avtomobilu Edvard
Lipar, 26 let, iz Celja, huje te-
lesno poškodoval.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
26
Ja, kakšen Vrtiljak pa hočete?
Ko smo v Vrtiljaku objavljali vaše
spise in pesmice, dragi mladi bralci,
ste se oglašali z željami, naj napravimo
še kaj novega, da se spisi ponavljajo...
Res sem se strinjala z vami. Pošiljali
ste tematsko podobne spise. Najpogo-
stejši naslovi so bili Moja družina. Mo-
ja naj žival ipd. Tu in tam se je pojavil
tudi kakšen zanimiv spis, Id je bil se-
veda takoj objavljen, drugi pa so mo-
rali počakati. Če mi ne verjamete,
kakšni spisi so prihajali na naš naslov,
me poiščite in z veseljem vam jih po-
kažem.
In potem smo naredili nekaj novega.
Začeli smo z rubriko Naš gost. Pošilja-
li ste kupone in vaše želje so bile v veli-
ki meri izpolnjene. Pisali smo o pevcih
in igralcih, ljudeh, ki krojijo vrh zaba-
viščne scene (pop in filmske).
Potem st^ bila na vrsti dva kviza.
Eden o Evropi, drugi o Ameriki.
V uredništvu so ju ocenili kot prijetno
in pametno (poučno) stvar. Domne-
vam, da sta bila všeč tudi vam, mladim
bralcem Novega tednika, saj- je prišlo
v uredništvo izredno veliko pravilnih
(in tudi ne) odgovorov.
Jerneja, pišeš, da je gotovo veliko
mladih, ki se ukvarjajo z zanimivimi
stvarmi. Prepričana sem o tem. A kako
naj izvem za te ljudi, če ne pokažejo
svojega dela v javnosti? Najpreprosteje
bi bilo, da bi nam mladi raziskovalci,
strokovnjaki, literati in drugi (vsaj) na
dopisnico napisali o tem, s čim se uk-
varjajo sami ali njihovi prijatelji. Obi-
skali jih bomo, napravili kaj zanimive-
ga - intervju ali kaj podobnega. Tako
sta storila tudi dva mlada novinarja in
urednika svojih lastnih časopisov Si-
mon Gregorn in Samo Bardutzky iz
Celja. Bila sta gosta tako v Vrtiljaku,
kot tudi na radiu.
Zanimaš se za poklice? Zanimiva
ideja! Toda, če bomo pisali o avtoli-
čarju, frizerki, tajnici, učitelju ali o di-
rektorju, boste rekli, kaj pa piše o tem,
saj o tem že vse vemo. Predlagam ti, da
vzameš v roke knjigo Povej, kaj naj
postanem (Otroška enciklopedija),
kjer si lahko na dvesto straneh prebe-
reš vse, kar te zanima.
Pa še to! Ne zdi se mi fer, da vsi, ki
se pritožujete čez Vrtiljak, grozite
z besedami, da ne boste kupovali časo-
pisa, ko boste malo bolj v letih. Bo za
to res kriv le Vrtiljak?
Torej, kje ste s svojimi idejami? Vrti-
Ijakovci, čakamo!     MOJCA KAPUS
Veliki icviz d Aziji
»Stopili smo skozi vrata in pred nami je
zrasla v višino veličastna božja podoba
v svojem bronastem miru, prvovrstna umet-
nina, ustvarjena pred 600 leti. Zamisel v se-
bi zaključene, popolne in zato brezstrastne
in vsemogočne moči je mojstrsko izražena
v drži in obličju postave, ki v tihem kraljev-
skem dostojanstvu z napol zaprtimi, pove-
šenimi očmi zre predse.« Tako je zapisano
v nekem starem potopisu. Tako učinkuje na
obiskovalca velikanski Buda v Kamakuri
na Japonskem še dandanes.
Svetovne znamenitosti Azije so zgodovin-
skega izvora. Predvsem je to verska zgodo-
vina. Kristus, Mohamed, Buda in Konfucij
so zrasli na azijskih tleh. Njim v čast so
gradili cerkve, mošeje in pagode. Tako so
nastale stavbe, ki so preživele stoletja. Po
svojem veličastju in velikopotezni zasnovi,
gradbeni popolnosti in edinstveni obliki in
podobi se uvrščajo med največja čudesa
sveta.
Vendar, čudovita Azija tudi v atomski
dobi skriva polno presenečenj.
Ker je kviz nagraden, izpišite vse črke
pred pravilnimi odgovori, ki vam bodo dale
končno rešitev. Prepišite jo na dopisnico in
pošljite v uredništvo Novega tednika s pri-
pisom Za Vrtiljak. Za iskanje pravilnega
odgovora imate štirinajst dni časa! Čakajo
vas majice, v katerih boste vrtiljačne zvezde
naslednje pomladi. Podelili bomo tri.
1. Čudež Damaska. Al-Džami-
al-Umaur je mošeja Omaja-
dov. Zgradili so jo Omajadi
v glavnem mestu Sirije in je
pomembna priča tega slavne-
ga poglavja arabske zgodovi-
ne. Eden od Omajadov je bil
tudi:
b Simon Bolivar
r Jakob Starejši
i Janez Krstnik
2. Mesto legendarnega trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kri-
stusa že dva tisoč let ni bilo deležno miru. Za tri svetovne
religije - islam, judovstvo in krščanstvo, je postalo jabolko
spora. To mesto je:
n Jeruzalem
m Islamabad
i Manila
3. »Samomorilec, ki bi hotel
utoniti v Mrtvem morju, ne bi
mogel izpeljati svojega name-
na, saj v vodi njegovo telo ne
bi potonilo,« je zapisal M.Y.
Ben-Quriel. V tej vodi ne more
živeti nobena riba, nobfena
rastlina. Vzrok, da v morju ni
življenja, je:
n preonesnaženost vode in
okolja
d prisotnost 25% magnezije-
vega in natrijevega klorida.
Sol se ne topi več.
j pomanjkanje padavin poleti
4. »Rada bi umrla že jutri, da
bi moje kosti ležale pod takš-
nim nagrobnikom,« je dahnila
lepa pnncesa, dragulj palače.
Zvesti mož, šah Džahau, peti
vladar mongolske dinastije, je
dal svoji ženi zgraditi prekras-
no zadnje počivališče. Nič ni
smelo raniti njenih goUh no-
žic, kadar se je tam sprehajala.
Nagrobni spomenik velike lju-
bezni se imenuje:
o Tadž Mahal
C Baalbek
z Pagoda Švedagon
5. Ljudje porabijo letno
750.000 ton čaja. Še vedno je
najbolj v čislih pri Angležih,
pridelujejo pa ga predvsem
v Indiji, na Cejlonu, na Kitaj-
skem in na Japonskem. Obira-
jo samo mlade liste, ki so po-
kriti z rahlim puhom. Ameri-
čani pijejo zeleni čaj (navadno
posušeni listi), Evropejci pa
uporabljajo črnega, ki je že:
m posušen
v enkrat kuhan
n skvašen
6. Da bi omogočili promet od
vzhoda do zahoda neizmerne
Rusije ter povezali Moskvo in
Ural z Japonskim morjem, so
Rusi zgradili železniško
omrežje, imenovano:
b Proga Moskva-Japonsko
morje
1 transibirska železnica
e ruska železnica
7. Kitajski zid. Zgrajen iz krvi
in solz. Med vsemi velikanski-
mi gradnjami sveta je vehki
kitajski zid zdaleč najmogoč-
nejša. Dolg je 2450 km, kar
ustreza približni razdalji med
Hamburgom in Palermom.
Izračunali so, da je bUo za
gradnjo potrelanih
v 350 mio kubičnih metrov
materiala
z 300 mio kubičnih metrov
materiala
1450 mio kubičnih metrov ma-
teriala
8. Mnogi prebivalci Indije pri-
pisujejo vodam reke Ganges
moč, da očistijo telo in duha.
V Ganges se hodijo kopat
množice romarjev. Zato je na
bregovih reke, v Bemaresu,
svetem mestu, toliko svetišč.
Ganges ima v Indiji še dve ve-
liki sestri. To sta:
p Jangce kiang, Vej ho
i Brahmaputura, Ind
g Mekong, Brahmaputura
9. Na Hirošimo, veliko japon-
sko pristanišče v Japonskem
morju, je proti koncu druge
svetovne vojne padla prva
atomska bomba. V nekaj se-
kundah je bilo ubitih 78.150
ljudi. Mnogo ranjencev pa je
umrlo kasneje. Tri dni kasneje
je druga atomska bomba padla
na:
d Tokio
e Nagojo
j Nagasaki
10. Bambus je velika rastlina
iz družine trav, ki raste pred-
vsem v Aziji in Ameriki. Ko je
rastlina majhna, slovi na jedil-
nem listu kot izvrstna zelenja-
va. Bambus zraste do 35 cm na
dan. Prilagodi se povsod, le
mraz mu ni všeč. Na Daljnjem
vzhodu pa bambus uporablja-
jo za:
a osnovno maso za proizvod-
njo papirja
o izdelavo svinčnikov
r pridobivanje smole
VABILO V SMUČARSKO ŠOLO
Smučarsko društvo »UNIOR« Celje In
Športna šola Celje
vabita 5-8 letne dečke in deklice (roj. od 84-67
leta), ki že smučajo, v smučarsko šolo.
Program:
1. Smučarska gimnastika:
vadba bo pod strokovnim vodstvom g. Bojana Bojca
vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Osn. šoli Lava in
vsak petek od 16. do 17. ure v Gimnaziji Center (Ul. 29.
nov.). Vadba se prične 26. 10. 1992.
2. Zimska vadba:
Zimska vadba na snegu bo vsako soboto in nedeljo ter
med zimskimi počitnicami na Rogli.
Zimsko vadbo txxio vodili vaditelji in učitelji smučarske-
ga dnjštva »UNIOR« Celje.
Vadba bo med 9. in 12. uro. Prevoz bo organiziran.
3. Ostale aktivnosti:
- Testiranje telesnih sposobnosti
- Organizacija preglednega tekmovanja
- Enkrat mesečno brezplačno plavanje
Prijavnina: Smučarska gimnastika 500 SIT mesečno
Informacije:
Smučarsko društvo »UNIOR« Celje, telefon: 25-910
Četrtek in petek med 17. in 19. uro.
lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SEXY MF - PRINCE (7)
2. FRIDAV l'M IN LOVE - CURE (3)
3. A SMALL VICTORV - FAITH NO MORE (9)
4. L.S.I. - THE SHAMEN (8)
5. H0W DO Y0U DO - R0XETTE (5)
6. SHE'S MAD - DAVID BYRNE (1)
7. 2 HEARTS - TOTO (2)
8. JUST ANOTHER DAV - JON SECADA (6)
9. ONE LOVE - DR. ALBAN (5)
10. LIFE IS A HIGHVVAV - TOM COCHRANE (4)
DomaČe zabavne melodije:
1. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (6)
2. GRAJSKA DAMA - AVIA (10)
3. V AMERIKI - CONTINENT (7)
4. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (8)
5. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (7)
6. FREDI - VERONIOUE (3)
7. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (1)
8. VROČ DAN - ŠUM (2)
9. NOČ KOT AMERIKA - POP DESIGN (1)
10. UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ (2)
Narodno-zabavne melodije:
1. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (7)
2. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (5)
3. UUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA (9)
4. LAŠKO PIVO - VIGRED (1)
5. UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET (2)
6. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (3)
7. OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (8)
8. ČEZ MRZLICO - HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (1)
9. AL' SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALIČ (8)
10. MOJ NONIČ - PRIMORSKI FANTJE (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
HEAVEN SENT - INXS
JEREMV - PEARL JAM
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA
VEM ZA RAJ - RDEČI BARON
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7
VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL
Nagrajenca: Betka Bouha, Cesta v Debro 7, Laško
Aljana Veželak, Sp. Rečica pri Laškem
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec_-
ime in priimek:
naslov:_
Št. 42 - 22. Oktober 1992
27
Narečne popevke v Mariboru
V soboto bo v Mariboru 25.
festival narečnih popevk. Kar
trideset let je minilo od tedaj,
ko so pripravili prvič festival
pod imenom Vesela jesen in
i njim začeli orati ledino slo-
venske narečne popevke. Da-
nes je festival, katerega začet-
nik je Berti Rodošek, že tako
aveljavljen v slovenskem glas-
benem prostoru, da bi ga pre-
prosto pogrešali, če ga ne bi
bilo.
Strokovna žirija v sestavi
Gtoran Šarac, Edvard Holnt-
haner, Slavko Avsenik ml.,
Gregor Strniša, Urška Čop,
Bogo Skahcky, Darja Tasič in
Lučka Gruden je prejela več
kot 50 predlogov, izbrala pa je
16 skladb, ki bodo na festivalu
prvič javno izvajane.
Nastopih bodo Karli Gra-
dišnik, Miran Zadnik, Bratje
iz Oplotnice, Čudežna polja,
7. raj, Slovenija, Jože Kobler,
Mateja Horvat, Don Juan in
Damjan Zih, Ljubo Huzjan in
Jože Ekart, Edvin Fliser, Nuša
in Karavans, Stanka Macur,
Irena Vrčkovnik, Magnet in
New Swing Quartet z Alenko
Godec. Program bosta povezo-
vala Blanka Hohnjec in Dušan
Tomažič, zanimiv pa bo tudi
retrospektivni del z najbolj
uspešnimi vižami, ki jih bodo
peli Lidija Kodrič, Edvin Fli-
ser, New Swing Quartet, Alen-
ka Pinterič, Zorica Fingušt-
Fatur, Nace Junkar, Jože Ko-
bler, Oto Pestner in Lado Le-
skovar. Ta del programa bosta
vodila Metka Sišemik in Saša
Veronik. Nastopila bo tudi hu-
moristična skupina Telefon
Express. Častni gost bo oče fe-
stivala Berti Rodošek. Naj-
boljši bodo dobili nagrade, ju-
bilejni festival pa bo v soboto,
24. oktobra ob 20,15. uri
v dvorani Tabor v Mariboru.
TONE VRABL
Bralko pripravlja osmo kaseto
Na Primorskem je ansambel za domačo
glasbo št. 1 vsekakor skupina Ottavia Brajka,
ki obstoja že 23 let. Skupina se odlikuje s svo-
jevrstno barvo okolja, kjer živi, kar ji daje še
posebej šarm med ostalimi slovenskimi narod-
no zabavnimi ansambli. Ottavio Brajko je mož,
ki je z domačo glasbo dobesedno pognal kore-
nine, zato ga imajo povsod, kjer se pojavi, radi.
Nič manj, kot v svojem Primorskem okolju, pa
ni Ottavio poznan tudi drugje.
Brajkov ansambel je doslej posnel že sedem
kaset, zdaj pripravlja osmo, ki naj bi izšla
spomladi. Doslej je Ottavio napisal okoh 120
skladb, zanimivo pa je, da je najprej igral
klarinet. »Harmonike sem se lotil malo pozno,«
se spominja. »Ko sem prišel od vojakov leta-
1964, sem opustil klarinet in postal prijatelj
harmonike, kar sem še danes. In ni mi žal,
čeprav je mnogo težja, kot klarinet.«
Ottavio Brajko ima kljub ne več prav mlade-
niškim letom še veliko kondicije, kajti kako bi
si drugače predstavljah njegov delovni plan ob
koncu tedna: nekaj lu- je igral na plesu v Stru-
njanu, nato skoraj do zore pri skupiniprijate-
Ijev, opoldne pa je začel na poroki drugega
prijatelja. To je trajalo do ponedeljka zjutraj!
In tako iz tedna v teden, vmes pa nastajajo še
nove skladbe. Ottavio Brajko si žeh zdravja
(lani je imel težjo prometno nesrečo) in več
nastopanja po notranjosti domovine. Veliko
nastopa tudi sam in »naredim boljši štimung,
kot s skupino!« se pohvali. Ob njem še igrajo
Zvonko Pavšič (pevec), Gordana Vujič (pevka),
Slavko Boštjančič (kitara), Floriano MicuUnič
(bas kitara) in Nevio Brajko (klaviature, petje).
TONE VRABL
Zaradi slabega počutja (rak na
prostati) je moral Frank Zap-
pa odpovedati nekaj koncer-
tov na Dunaju in v Berlinu. Po
predčasni vrnitvi v Ameriko je
Zappa za AssociatedPress po-
ved^, da še ni »mrtev« in da je
spet v svoji »kuhinji«. Le kaj
nam bo mojster Frank skuhal
tokrat?
Nekdanja članica Bangles,
Debbi Peterson, in ex-pevka
skupine River City People, Si-
obhan Maker, sta ustanovili
bend Kindered Špirit, Njihov
debutantski singl »Here in my
eyes« pa izide te dni.
Razpadel je edini uspešni
islandski bend Sugarcubes,
njihov zadnji kompilacijski al-
bimi »It's it« je izšel v omejeni
nakladi na dveh CD-jih, na
katerih so večinoma remiksi
njihovih hitov.
Čeprav je minilo že precej
let od smrti Johna Lennona,
gredo stvari, ki so kakorkoli
povezane z njim, še vedno zelo
dobro v prodajo. Pred kratkim
so na aukciji v New Yorku
neznancu za neznano vsoto
(precejšno) prodah Oscarja, ki
ga je Lennon dobil leta 1971 za
pesem »let it be«.
Skupini Pearl Jam sta se na
predvolilnem koncertu v Se-
attlu na odru pridružila basist
in bobnar Nirvane ter s tem
prekinila serijo člankov
v glasbenih časopisih, o sovra-
štvu med bendi nove generaci-
je rockerjev iz Seattla.
Mike Mills, član R.E.M. je
povedal, da skupina ne bo na-
stopala vse do izida njihovega
tretjega albuma. Do takrat bo
imel R.E.M. kar tri izdane al-
bume, ki jih ne bodo promovi-
rali na živih nastopih.
Lemmy, leader Motorhe-
adov, je spet razburil doberšen
del javnosti z izjavo, da je bU
Adolf Hitler prvi ročk zvezd-
nik, in sploh prvi, ki je upo-
rabljal hght-show. Lemmy je
znan tudi kot zbiratelj naci-
spominkov, zbira pa jih zato,
ker so bih nacisti »the baddest
guys ever«, on sam pa je vedno
imel najraje »bad guys-e«.
»Axl Rose (Guns & Roses) je
nova Diana Ross, saj se oblači
natanko tako, kot se je Diana
pred tremi leti,« je izustil Jeff
Ament, basist skupine Pearl
Jam.
Po večletnem premoru spet
delujejo Dexy's Midnight
Runners, ki jih poznamo pred-
vsem po njihovi mega-uspeš-
nici »Come on Eileen« iz leta
1982.
Šesti album skupine Jesus
and Mary Chain bo pretežno
akustičen, v tem projektu pa
bo sodeloval legendami kom-
ponist in pevec iz šestdesetih,
Lee Hazelivood, ki k sodelova-
nju nagovarja tudi Boba Dy-
lana.
Po izidu izredno prodajane-
ga kompilacijskega albuma
»Kiss this«, prvaki punka, Sex
Pistols, napovedujejo ponovno
združitev in ponovitev legen-
darnega »čolnarskega« kon-
certa po Temzi iz leta 1977.
»I'm too Shakey f or my Ste-
vens« in podobne lirične domi-
slice bodo prepevali članisku-
pin St.Etienne, The Rocking-
birds in Flowered up, ki so
združili moči za EP, na kate-
rem bodo priredbe skupine
Right Said Fred.
V celjskem Kljubu bodo od-
slej prirejali le še jazz koncerte
in sicer dvakrat mesečno, v so-
boto, 31.10., pa bodo nastopili
Zdenka Kovačiček in Vas j a
Lisak Trio.
Še vedno vabimo glasbene
promotorje, glasbene skupine
in sploh vse, ki se ukvarjajo
z glasbo, da informacije s slo-
venske glasbene scene pošljejo
na naslov: NT&RC, Trg
V. kongresa 3a, Celje, s pripi-
som »Glasbeni Express«.
STANE ŠPEGEL
Špica žur v Barflyu in lazz
v Kljubu
Zadnjih štirinajst dni je v Celju za mlade zavel svež
veter. Novoodprti Barfly se je izkazal za dobro mestno
pridobitev, še posebej živo je bilo minuU petek, ko so tam
žurirali Šankrockovci in mladina do zgodnjih jutranjih
ur. Ob konkurenci pa so se ponovno prehudih tudi v Celj-
skem Kljubu, kjer bodo v prihodnje organizirah jazz kon-
certe.
Že ta petek, torej jutri, pa bodo v Barflyu pripravih
Špica party, kjer bo obiskovalcem predstavil video fihn
Špica 92, Aleš Šega. Gre za prikaz fotografij, posnetih
letos poleti na Špici, popularnem zbirališču mladih pri
čolnarni. Ob tem se bo prvič v živo predstavila glasbena
skupina Špica, ki jo sestavljajo znani mestni glasbeniki.
V Barflyu se bo žiu: pričel ob 20. uri.
N. G.
Hohnerlev dan za harmonikarje
Slavko Avsenik je vse svoje
življenje igral na harmoniko
znamke Hohner in zato ni čud-
no, da ima v Begunjah v okvi-
ru galerije Avsenik tudi za-
stopstvo za to znano firmo.
V Galeriji Avsenik so se od-
ločih, da bodo pripravili Hoh-
nerjev dan, ki bo v petek in
soboto, 23. in 24. oktobra, na-
menjen pa je učiteljem harmo-
nik in zainteresiranim nadar-
jenim Učencem. Hohnerjev
dan pripravljajo skupaj z Za-
vodom za šolstvo R Slovenije,
začel pa se bo v petek ob 10.
uri s predstavitvijo tovarne in
zastopstva Hohner, predstavi-
tev harmonik, melodijskih ba-
sov in harmonike ter komorne
igre pa bo opravil prof. F. Ži-
bert. Popoldne pripravljajo
koncert harmonikarskega or-
kestra KUD V. Pregarc iz
Ljubljane. V soboto bo delo
samo popoldne z informativno
uro in predstavitvijo kitar,
uglaševalcev in drugega, na-
stopila pa bo tudi harmoni-
karka Bojana Matovž iz Celja.
Ob 18. uri bo še koncert tria
Virikus Unites.
S podobnimi srečanji bodo
nadaljevali tudi v prihodnjih
letih. Vabljene so vse glasbene
šole v Sloveniji, prav gotovo
pa bo lepa udeležba tudi iz Ce-
lja m Ljubečne.      T. VRABL
R^0T/7RNICA
Hard core
v bližnjem
gozdu
Postopal sem pred pošto in
meril korake, ne vedno enake,
med tem pa se je čez cesto,
v bivšem mladinskem klubu,
odpevala neskončna plošča
nekdanje celjske akustične
skupnosti Kladivo, konj in vo-
da, mislim da edine, ki je v ra-
nih osemdesetih sploh uspela
izdati svoj vinilni venec v teh
krajih. Povod ponedeljkovega
dogodka je bila preprosta
otvoritev portabilne razstave
domačega guruja Danijela Be-
drača, poeta, glasbenega in li-
kovnega upodobitelja čmo-
bele strasti in v zadnjih letih
tudi navdušenega alpinistič-
nega pustolovca. Naslov, Pa-
tologija transavantgarde, je
bil ustrezen, saj je bil na ogled
postavljen skromen prerez av-
torjevih del iz.iOsemdesetih let,
ko je aktivno deloval s projek-
tom Lokalna TV in kasnejšim
Sfinkter. Ustvarjalni princip
bedračizma kot univerzalne
umetnosti, ki ga je shematsko
predstavljal spremljevalni fla-
jer, je pač princip, in če se je
Danrju na ta način uspelo
oluščiti preteklosti v prid fu-
ture, mu to od srca privoščim.
Pogrešal sem spremljevalni
program in patološko vzdušje
je ublažil le ponujeni kruh
s soljo, tako da sem kmalu po-
begnil na randi.
Potem je bil teden, ko še ni-
sem našel stanovanja, čeprav
sem si ogledal nekaj lukenj za
drage denarce, vendar nepri-
mernih za zimovanje. V četr-
tek me je vleklo v Ljubljano,
kjer so svojo svežo glasbo
predstavili Stan red fox, izvr-
sten londonsko berlinski trio,
vendar sem se moral na koncu
zadovoljiti z njihovim odšte-
kanim videospotom na televi-
ziji.
Medtem, ko so v vikend po-
nudbi plakati med drugim va-
bili tudi na jazz godbo v Kljub
in Šank ročk export drvo v no-
vozašli Barfly, pa smo v Mot-
niku imeli bolj konkreten kon-
cert. Štorovsko kompolska za-
sedba Zoko, Raf in Voja so
zjutraj ob pol devetih zakur-
blali svoje motorne žage in
v kritično slabih vremenskih
in terenskih pogojih zagriznili
v strmi gozd na drugi strani
potoka. Padale so obolele
smreke in vroče se je kadilo od
podiralcev, ko dež ni odnehal.
Tudi nezgoda je samo potrdila
napomost dela in izredno po-
žrtvovalnost ekipe, ko je bilo
najnevarnejše že skoraj pri
kraju. Rafiju želim čimprejš-
nje okrevanje in se vsem še en-
krat zahvaljujem za ta izredni
podvig.
Mogoče še ne veste, da vode
blazno narastejo kadar v naše
kraje pridejo njujorčani Alice
Dunot. V družbi s Polsko mal-
co, ki se odpravlja na svetski
festival v Berlin, naj bi v Ljub-
ljani nastopili včeraj. Prihod-
nji teden, torej, bo pesem pela
tudi o tem. Do takrat pa ...
adijo!
PRED 5. LETI:
1. PUMPUPTHEVOLUME.................................................................................M//VR/S
2 BAD................................................................................................MICHAELJACKSON
3. NEVER GONNAGIVEVOU UP...............................................................RICKASTLEV
4. CROCKETr'STHEME............................................................................JANHAMMER
5. FULL METAL JACKET..............................ABIGAIL MEAD AND NIGEL GOULDING
6. INEEDLOVE...............................................................................................LLCOOLJ.
7. SOME PEOPLE....................................................................................CLIFFRICHARD
8. CAUSINGACOMMOTION..........................................................................MADONNA
9. THISCORROSION ......................................................................SISTERS OF MERCY
10. HOUSENATION.......................................................................HOUSEMASTER BOYZ
PRED 10. LETI:
1. PASSTHEDUTCHIE........................................................................MUSICALVOUTH
2. ZOOM............................................................................................FATLARRVSBAND
3. THEBUTERESTPILL......................................................................................THE JAM
4. LOVE COME DOWN...............................................................................EVELVNKING
5. THEREITIS................................................................................................SHALAMAR
6. WHY.......................................................................................................CARLY SIMON
7. HARD TO SAY l'M SORRY............................................................................CHICAGO
8. DO YOU REALLY WANT TO HURT ME..............................................CULTURE CLUB
9. FRIENDORFOE..........................................................................................ADAMANT
10. EYEOF THE TIGER.....................................................................................SURVIVOR
PRED 15. LETI:
1. WAYDOWN.......................................................................................ELVISPRESLEY
2. SILVER LADY............................................................................................DAVID SOUL
3. MAGIC FLY.........................................................................................................SPACE
4. BLACK IS BLACK...........................................................................LA BELLE EPOOUE
5. TELEPHONEMAN..................................................................................MERIWILSON
6. BEST OF MY LOVE..............................................................................THE EMOTIONS
7. OXYGENE................................................................................JEAN-MICHAEL JARRE
8. IREMEMBER ELVIS PRESLEY..........................................................DANNY MIRROR
9. DEEP DOWNINSIDE........................................................................DONNA SUMMER
10. FROM NEW YORK TO LA.................................................................PATSY GALLANT
PRED 20. LETI:
1. HOVVCANIBESURE.........................................................................DAVID CASSIDY
2. MOULDYOLDDOUGH LIUTENANT PIGEON
3. CHILDRENOFTHEREVOLUTION....................................................................T-REX
4. WIG WAM BAM..........................................................................................THE SVVEET
5. TOOYOUNG.....................................................................................DONNYOSMOND
6. MAMAWEERALLCRAZEENOW......................................................................SLADE
7. YOU'REALADY.............................................................................PETER SKELLERN
8. IDIDNTKNOWILOVEDYOU.............................................................GARYGLITTER
9. COME ON OVER TO MY PLAČE..........................................................THE DRIFTERS
10. BURNINGLOVE..................................................................................ELVIS PRESLEY
PRED 25. LETI:
1. THE LAST WALZT.........................................................ENGELBERT HUMPERDINCK
2. HOLE IN MY SHOE............................................................................. TRAFFIC
3. FLOVVERS IN THE RAIN..............................................................................THE MOVE
4. REFLECTIONS......................................................DIANNA ROSS & THE SUPREMES
5. MASSACHUSSETTS............................................................................THEBEEGEES
6. EXCERPT FROM A TEENAGE OPERA....................................................KEITH WEST
7. THEREMUSTBEAWAY..............................................................FRANKIE VAUGHAN
8. ITCHYCOO PARK..........................................................................THE SMALL FAGES
9. LET'S GOTO SAN FRANCISCO............................................THE FLOVVERPOT MEN
10. THELETTER.................................................................................................BOXTOPS
Glasbo iz »Časovnega stroja« lahko poslušate v sobotnem večemem programu
Radia Celje med 19:30 in 22:00 uro.
SS
Št. 42 - 22. Oktober 1992
28
Kako varčuje princesa Diana

Novica v sicer resnem časo-
pisu Dailv Telegraph je bila
prav mračna: ob splošni fi-
nančni krizi v Britaniji je za-
čela zategovati pas celo prin-
cesa Diana. Odpovedala se je
namreč svojemu priljubljene-
mu športnemu mercedesu 500
SL, za katerega je treba v tr-
govinah odšteti okrog 72 tisoč
funtov (včasih je bilo treba
fvmte pomnožiti s 3, če ste že-
leli vsoto preračimati v nem-
ške marke, zdaj pa, žal, zado-
stuje že 2,5). Cena je kar viso-
ka in za ta denar si lahko ku-
pite manjšo hišo v skoraj vseh
britanskih mestih, toda tudi
avto ni bil kar tako.
Res je sicer, da imata princ
Charles in njegova soproga na
voljo kar lepo število različnih
avtomobilov, da ju popeljejo
po Združenem kraljestvu, ka-
dar to želita, toda rdeči šport-
ni mercedes je bil njen naj-
ljubši avto. Naročila ga je šele
februarja letos, zanj pa je vsak
mesec plačevala 1526 fimtov
najemnine, kar je toliko kot
mesečni zaslužek že cenjenega
in dobro usposobljenega stro-
kovnjaka v Londonu, oziroma
toliko, kot 2aiašata dve plači
izobraženca — začetnika v dru-
gih mestih. Uradni predstav-
nik Buckinghamske palače je
zatrdil, da se je princesa odpo-
vedala avtomobilu zato, ker se
zaveda gospodarske krize in jo
želi občutiti na svoji koži prav
tako, kot so jo prisiljeni obču-
titi njeni rojaki po vsej državi.
Nekaj podatkov
Kljub pretresljivi retoriki
predstavnika modrokrvnežev
bi lahko podvomiU o resnično-
sti njegove izjave. Vse od tri-
desetih let tega stoletja, ko je
kralj George V. kupil pet avto-
mobilov znamke Daimler, da
bi tako pomagal delavcem
v avtomobilski industriji, se je
v Britaniji obdržala tradicija,
da se kraljeva družina vozi sa-
mo v avtomobilih britanskih
izdelovalcev. Pred tem so bri-
tanski vladarji kaj radi švigali
po prašnih in na pol praznih
cestah v avtomobilih tujih
znamk: kralj Edvard VII. se je
svoje čase vozil v mercedesu,
njegovi ženi, kraljici Aleksan-
dri, pa je bil na voljo renault.
Sedanja kraljica Elizabeta H.
se vedno vozi le v jeklenih ko-
njičkih domačih izdelovalcev,
pa naj bosta to Daimler ali
Rolls-Rovce, zato se je na Di-
ano ob odločitvi, da prelomi
tradicijo in najame tuj avto,
vsul plaz obtožb tako s strani
industrialcev kot tudi sindika-
tov. Užaljeno so ji očitali, da
»ni niti malo domoljubna«.
Diana je bila letos deležna
velike pozornosti tukajšnjih
medijev - zlasti tabloidni časo-
pisi so objavljali neskončne
članke o njenem žalostnem za-
konu s princem Charlesom ter
o mno^ neuspelih poskusih
samomora, v katerih je razo-
čarana princesa baje iskala še
zadnjo, poslednjo uteho. Prav
zaradi slabe publicitete je
možno, da se je odrekla vsaj
preveč spornemu mercedesu,
da bi tako pomirila razburka-
ne britanske duhove, in to
v času, ko je lahko za razlog
elegantno navedla recesijo.
Kaj predlagajo
novinarji
Naivno bi bilo misliti, da
bodo novinarčki v pogrošnih
časopisih nasedli tako pUtke-
mu izgovoru in Diano zaradi
tovrstnega »odrekanja« spet
kovali v zvezde. Vrnitev na
mesto boginje bo, kot kaže,
težja, kot so si predstavljan
princesa in njeni svetovalci.
Dan po objavi Dianine odloči-
tve je britanski tabloidni tisk
odgovoril s člankom, v kate-
rem predlagajo: »Če si prince-
sa res želi zategniti pas, bi lah-
ko začela varčevati pri svoji
garderobi, vredni milijon fun-
tov. Morda se je res odrekla
nemškemu avtomobilu, da bi
s tem pokazala pripadnost
svoji domovini, toda njen pa-
triotizem se neha, ko gre za
garderobo«. Kot zatrjujejo
v časopisu Todav, porabi prin-
cesa vsak teden približno dva
tisoč funtov za obleke (pretež-
no tujih izdelovalcev), vse od
zaroke z britanskim prestolo-
naslednikom pa je zmetala
skozi okno že več kot milijon
fvmtov. Novinarji ne bi bili no-
vinarji, če ne bi zlobno pridali
še nekaj konkretnih predlo-'
gov, kako bi lahko Diana tu in
tam prihranila kakšen funt na
ne preveč očiten in boleč na-
čin, če ji je res toliko do tega,
da gre po trnovi poti varčeva-
nja, ki jo vedno močneje oku-
šajo njeni rojaki. Za vzor so ji
postavili sicer večno kritizira-
no premieri evo ženo Normo
Major, ki preudarno sega po
izbranih konfekcijskih oblači-
lih domače izdelave. Še pose-
bej malo razumevanja so novi-
narji pokazali za princesino
globoko navezanost na pokri-
vala vseh vrst. V trgovinah je
mogoče dobiti že čisto dosto-
jen klobuk za 20 funtov, ugo-
tavljajo v Todavu, zato se zdi
400 funtov, kolikor v povpreč-
ju stane unikat, ki krasi Diani-
no glavo, vendarle nekoliko
preveč. Sklepna misel v ome-
njenemu časopisu je še posebej
zlobna: »Če misli Diana resno,
ko govori o varčevanju, bi lah-
ko pregledala tudi zaloge svoje
tašče: v Buckinghamski palači
mora biti prav gotovo na tiso-
če skoraj nerabljenih torbic
Njenega veličanstva.«
Britanci so se sicer zavedali,
da se njihova bodoča kraljica
rada lepo oblači, verjetno pa
do letošnje jeseni niso imeli ni-
ti pojma, kako obsežna je nje-
na garderoba. Iz »dobro ob-
veščenih krogov« se je zdaj iz-
vedelo, da je Diana v teh enaj-
stih letih od zaroke s princem
Charlesom do danes med dru-
gim kupila 95 večernih oblek,
dva smokinga, 176 dnevnih
oblek, 178 kostimov, 54 plaš-
čev, 141 klobukov, 362 parov
čevljev in kar 200 torbic.
Piše Mojca Belak
Diana v avtomobilu, ki se mu je morala odreči.


Dežeia budizma
Ko govorimo o Tibetu, ne
moremo mimo budizma, ki je
v teh odmaknjenih krajih do-
živel svojo največjo zmago. Tu
se je rodila teokracija, ki ima
svojo osnovo v verski gorečno-
sti prebivalcev. Budizem je na
tibetanski dvor prinesla poro-
ka med tibetanskim kraljem
Songzan Genbujem in kitajsko
princeso v 7. stoletju. Med
ljudstvom so ga širiU pred-
vsem indijski menihi. Tibetan-
ske množice je zajela oblika
budizma, ki je najbolj oddalje-
na od prvotnega naiika, Tibe-
tanci pa so temu dodali še ma-
gijo in čarovništvo svoje prejš-
nje vere. Leta 1000 je budizem
postal tako močan, da je tudi
poUtična oblast prešla v metli-
ške roke. Na čelu tibetanskih
budistov je tisti izmed dveh
velikih lam, ki od leta 1575
nosi ime Dalai Lama. Živel je
v samostanu Potala, v glavnem
mestu Lhasa, in je imel vso
politično oblast. Taši Lama pa
je živel v samostanu Tašilvmi-
po in je bil duhovni voditelj
ljudstva. Dcilai Lama je po
verskem in ljudskem prepriča-
nju ponovno utelešeni Buda.
To in pa dejstvo, da je vsak
četrti tibetanski moški budi-
stični menih, pomaga razume-
ti prežetost tibetanskega naro-
da z budizmom, kar je čutiti
prav na vsakem koraku. Vse-
eno pa je nenavadno, da je
ljudstvo, ki je po svojem zem-
ljepisnem položaju odmaknje-r
no od sleherne civilizacije, za-
radi svojega izrednega religi-
oznega zanosa postalo varuh
svetih budističnih knjig in je
ustvarilo čudovito umetnost,
ki izžareva iz tibetanskih sa-
mostanov.
Kljub odmaknjenosti pa se
Tibetanci niso mogU izogniti
zimanjim vplivom, še posebno
se skozi zgodovino kakor rde-
ča nit vleče včasih usodna po-
vezanost z Nepalom, Mongoli
in Kitajci. Obdobju samostoj-
nosti sledijo obdobja kitajske
in mongolske nadvlade. Po
zlomu kitajske dinastije Qing
sledi labodji spev tibetanske
neodvisnosti do leta 1951, ko
je Tibetance, po kitajskih za-
piskih, osvobodila revoluci-
onarna kitajska vojna. To ob-
dobje, ki še vedno traja, je spet
po kitajskih virih obdobje pre-
hoda iz temnih globin fevda-
lizma v sveth socializem, ob-
dobje razmaha kmetijstva in
industrije, začetek material-
nega in duhovnega blagosta-
nja vseh Tibetancev. Dejansko
pa je to obdobje grozeče nape-
tosti med zavojevalci in okupi-
ranci, ki od časa do časa pre-
ide v krvave spopade.
Prijazni nasmeški menihov
so naju spremljali, ko sva se
sprehajala po ulicah samosta-
na Drepung, kjer živi 10 tisoč
menihov v pravem pravcatem
mestecu, postavljenem v str-
mino skalnih gričev. Nemote-
no sva se plazila po meniških
celicah, kuhinjah, strehah sta-
novanj, svetišč... ter opazova-
la menihe pri njihovih vsakda-
njih opravilih: pometanju, ši-
vanju, počitku, zabavi, moli-
tvi... Oster duh dišečega olja
me je dražil v nosnicah, ko sva
hodila v polmraku gorečih
oljenk mimo strah zbujajočih
kipov, mimo stenskih slikarij,
ki so govorile o zggdovini Ti-
beta, skozi poslikane oboke,
mimo ogromnih polic, oblože-
nih z verskimi in zgodovinski-
mi teksti. Tu pa tam naju je
presenetil menih - otrok, ki je
v kakšnem odmaknjenem kotu
svetišča, pa vendar pod bud-
nim očesom učitelja, na pamet
drdral vsebino stoletnih zapi-
skov. »Kako se izgovori ta sta-
vek?« je hotel vedeti mladenič
v rdeči meniški opravi, kažoč
na ročno zapisano angleško
besedilo v svojem zvezku.
»Neodvisni Tibet,« je drugi
prav tako kazal na zapis
v zvezku. »Kitajščina slaba,
angleščina dobra,« je mrmral
tretji. Sliko Dalai Lame je
zahteval naslednji, zopet eden
izmed mnogih. Vse to in ver-
ska gorečnost množic, ki so
obiskovale samostane in me-
sta, kjer je živel in se gibal
njihov vladar, živi Bog Dalai
Lama, je govorilo o bolečem
nestrinjanju tibetanskega na-
roda s kitajsko okupacijo,
z oblastjo, ki je pregnala nji-
hovega voditelja in porušila
mnogo samostanov in ki je za-
to, da bi ohranila grozeči mir
na tem odmaknjenem koščku
sveta, sem pripeljala prav toli-
ko Kitajcev, kot je Tibetancev,
pretežno seveda vojakov. Še
vedno je globoka in sveža rana
iz časov kulturne revolucije,
ko je skupina starcev na obla-
sti v svoji anarhični ideološki
bebavosti pustošila po Tibetu
in tudi po Kitajski.
(Prihodnjič:
Tibetanski kavboji)
DELO
Delo - vedno v središču dogajanj
št. 42 - 22. oktober 1992
29
Št. 42 - 22. Oktober 1992
30
Volvo se uči
iz živijenia
Na s¥iaenle prt PodmUJšaku ¥ Levcu
Le kdo ne pozna firme Reanault
Senis v Levcu? Od torka naprej
lahko v Levcu kupujete tudi vozila
iz programa Volvo. Firmi Benault
in Volvo sta namreč postali part-
nerici, tako v tehničnem kot v ko-
mercialnem smislu. Podmiljšakovo
firmo v Levcu so namreč izbrali,
da lahko prodaja znamenita šved-
ska vozila. To je v bistvu tudi priz-
nanje za prizadevne ljudi s celjske-
ga območja, ki so dolga leta ambi-
ciozno delali, se hitro raz\ijali in
dograjevali nove objekte. Sloves-
nost ob začetku prodaje Volvo je
bila v Levcu v torek popoldne.
Renault servis Leveč
RSL je kratica za Podmiljšakov
servis v Levcu. Ustanovljen je bil
konec leta 1989 in se je razvil iz
obrtne delavnice, ki jo večina Re-
naultov-ih vozil pozna že najmanj
dvajset let. V začetku so popravlja-
li in serNisirali vozila Renault na
območju med Ljubljano in Mari-
borom, kmalu pa je bilo zaposlenih
pet delavcev, kar je bilo takrat tudi
največ možno. Zlatka Podmiljšak
pravi, da so v zakonu o podjetni-
štvu videli hitrejši in samostojnejši
razvoj, zato sta z možem ustanovi-
la podjetje, sicer z malo kapitala,
vendar z veliko izkušnjami. V Lev-
cu imajo tako trenutno obrt. ki se
ukvarja z uslugami in je kooperant
podjetju, kjer se vodi komericialni
del poslovanja, prodajno mrežo
Reanaultovih vozil pa so razširili
na področje velenjske občine. Tam
so našli solidnega partnerja - firmo
AVTO KNEZ.
Reanault tudi za kmetijske
proizvajalce
Da bi se Renault čim bolj pribli-
žal tudi kmetijskim proizvajalcem,
je nastal tudi program Renault
Agrar. Začeli so prodajati traktor-
je iz konsignacije. dobri in uspešni
kmetje pa že vedo. kakšne so pred-
nosti teh traktorjev.
Da bi bilo poslovanje še uspeš-
nejše, prodajajo tudi avto lake
Standox. programa Teroson in av-
togum Michelin pa sta tudi dobro
zaživela.
Volvo pomeni voziti se
Od torka naprej so v Levcu zače-
li prodajati torej tudi vozila Volvo.
Renault in Volvo sta namreč posta-
la partnerja na svetovnem trgu.
Podmiljšakovi v Levcu so bili iz-
brani, da sodelujejo pri uresničitvi
velikega in pomembnega projekta.
Kaj pravzaprav pomeni Volvo?
V švedskem jeziku pomeni to voziti
se. Volvo se lahko zares pohvali
s vsaj štirimi pomembnimi last-
nostmi, ki odlikujejo njegova vozi-
la in jih prenekateri kupci že dobro
poznajo. To so varnost, trajnost,
zanesljivost in varovanje okolja.
Na torkovi otvoritvi prodaje vozil
v Levcu so še posebej predstavili
najnovejši Volvov model 850, ki si
ga še vedno lahko ogledate v Lev-
cu. Tudi ta av-tomobil ne potrebuje
tophh garaž, saj je namenjen za
hladno skandinavsko podnebje.
Volvo 850 za užitke
Volvo 850 GLT je namenjen za
naravne užitke in za varno vožnjo.
Opremljen je z najnaprednejšo ša-
.sijo. ki omogoča varno in skladno
vožnjo, z neposrednim voznim od-
zivom in udobnim upravljanjem.
Delta - Link obesni sistem na zad-
njih kolesih dodatno pomaga
k večji hitrosti in nev^tralnim reak-
cijam pri zavijanju. Volvo 850 GLT
poganja visoko zmogljiv brezvi-
bracijski petcilindrični prečni mo-
tor z dvojno nadglavno gredjo in
petimi valji na cilinder. Aktivni
dvojni dovodni kanal omogoča vi-
sok in enakomeren navor.
Volvo se Je učil Iz
življenja
Pri Volvu so v zadnjih 20 letih
natančno raziskali več kot 20 tisoč
nesreč, v katerih so bila soudeleže-
na vozila te firme. Zdaj ve ta firma
več o avtomobilskem designu kot
katera koli tovarna na svetu. Tudi
zato serijsko izdeluje otroško var-
nostno opremo. Pri Volvo se uči ves
avtomobilistični svet!
V prvi vrsti Je pomembna
varnost!
Varnost vozil Volvo temelji na
močni varnostni kletki, obdani
s prostorno cono mečkanja. S trče-
njem v sprednji ali zadnji del avto-
mobila, se sile razporedijo po veli-
ki površini. SPIS varnosti sistem
za bočno trčenje temelji na medse-
bojnem delovanju več strukturnih
delov avta. Ljudje v avtomobilu so
zato bolj vami, pa tudi oblika av-j
tomobila se ne bo spremenila tako
zelo kot pri drugih avtomobilskih
znamkah. Zračna vreča v volanu je
vgrajena v vseh Volvo modelih.!
Varnostni pasovi in vzglavniki so
vgrajeni tako, da voznika in sopot-
nika kar najbolj zavarujejo. ABS,
zavore so serijsko vgrajene v veči-j
no modelov Volvo.
CIaude Teilier
o Podmlljiakovili v Levcu
Direktor marketinga v Revozu
Novo mesto je gospod CIaude Tei-
lier. Na torkovi slovesni otvoritvi
prodaje vozil tudi iz programa
Volvo je povedal, da sta se Renault
in Volvo povezala, ker sta začutila,
dfc je v tem njuna velika možnost.
Volvo proizvaja velike tovornjake
in osebna vozila, Renault sicer
proizvede več osebnih avtomobi-
lov, je pa odkupil veliko ameriško
firmo, ki proizvaja tovornjake, fir-
mo MAG. Volvo ta hip naredi 400
tisoč, Renault pa 1,8 milijona oseb-
nih vozil. Po proizvodnji tovornih
vozil se Volvo uvršča na 1. mesto
v svetu, po proizvodnji osebnih pa
Reanault na 4. mesto. Gre, skratka,
za nekaj velikega v svetu in vsakdo
ne more nuditi tako kakovostnih
uslug, kot jih nudijo Podmiljšaki
v Levcu s svojimi izkušnjami, po-
štenim in profesionalnim delom.
Zbrane na torkovi otvoritvi je
pozdravil tudi predsednik žalske
občinske skupščine, profesor Mi-
lan Dobnik.
EP
CIaude Teilier: »Združeni postajamo močnejši in kakovostnejši. Vspeh nam zagotavljajo tudi takšni profesi-
onalci, kot so Podmiljšakovi v Levcu. Prepričan sem, da bomo prodali kar precej vozil znamke Volvo.*
Lepotec iz programa Volvo, ki zagotavlja varnost vsem, pa tudi otrokom.
V Levcu bodo prodajali tudi rezervne dele za Volvo.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
31
Renault twingo
-nova zvezda?
če obljube v današnjih časih še kaj
vel}Siio, potem je pač treba nekaj več za-
pisati o renaultu twingo, letošnji pariški
avtomobilski novosti.
Treba je priznati, da je renault twingo
(pa sUki) avtomobil, ki ga pač ni mogoče
prezreti. Če na avtomobile in avtomobil-
gki svet gledate s slovenskimi očmi in
gvoje želje oblikujete po slovenskih pla-
čah, potem še toliko bolj. Hkrati je nave-
za novomeški Revoz - francoski Renault
v splošnem gospodarskem smislu dovolj
pomembna in to je morda še eden dodat-
nih razlogov za pozornost do twinga.
Ime je zveneče in gre dobro v uho, kar
je vsekakor prednost. Toda prednosti
ijna tvvingo pred konkurenco ta trenutek
vsaj še nekaj. Oblikovalni prijem je svež,
Icot jutranja rosa, pravijo tudi pri franco-
ski avtomobilski tovarni. Je delo najpo-
membnejšega hišnega oblikovalca Pa-
tricka Le Quementa, oblikovalskega sou-
stvarjalca cha in večjega ter skoraj pre-
stižnega safrane. Twingo ponuja dokaj
okroglo zunanjost, s posrečeno oblikova-
nimi lučmi, dokaj nizko potisnjenim
prednjim delom in skoraj navpično odre-
zanim zadkom. To je kombi limuzina
g tremi vrati, ki jo je skupaj v dolžino
vsega 343 centimetre ali za dobrih 20
centimetrov manj, kot jih premoreta do-
volj znana R-4 (katrca) in R-5.
Majhen zunaj, znotraj velik, dovolj ne-
diskretno poudarjajo pri Renaultu. In to
drži. Notranjost je oblikovana v spretni
mešanici sedanjosti in futuristike, pa
barvno okusno in ergonomično. Prostora
je za štiri. Res je sicer, da morajo biti vsaj
v kilogramskem pogledu moderno lahko-
kategorijski, vendar drži, da je prostor-
nost twinga ob komaj 234 centimetrski
medosni razdalji, ki določa notranje
udobje, presenetljiva. Razlog je silno
preprost: vsa štiri kolesa so potisnjena
daleč vstran in na skrajne konce vozila.
Hkrati si je Renault domislico z zadnjo
sedežno klopjo izposodil pri citroenu
ZX, saj je mogoče klop v celoti pomikati
naprej in nazaj. S tem se spreminja tudi
prostornost prtljažnika, ki je v najbolj-
šem primeru velik 261, v najslabšem pa
168 htrov.
Armaturna plošča je dopadljiva,
z majhnim zaslonom tik za volanom in
pred voznikom, pa še z enim nad sredin-
skim delom armature. Ta streže z osnov-
nimi podatki o hitrosti, količini goriva in
ogretosti motorja in bo všeč tistim, ki
ljubijo digitalne zapise. Twingo bo po
sedanjih napovedih zaživel serijsko živ-
ljenje v tem mesecu, na trg bo pripeljal
januarja ali februarja prihodnje leto.
Zanj se bodo trudili tako v Franciji kot
tudi v Španiji, za začetek bo nastajalo po
350 twingov na dan. V tovarni zanj pora-
bijo vsega 14 ur, ves projekt - od prve
zamisli do končne izdelave - pa je bil
opravljen v relativno kratkih 33 mesecih
in je renault stal 3,7 milijarde mark.
Skoraj stavil bi, da se jim bo investicija
poplačala in obrestovala. Vprašanje,
kdaj bo twingo s pomočjo Revoza napro-
daj tudi pod slovenskim avtomobilskim
nebom, ostaja še naprej neodgovorjeno.
Lancia in priiiodnost
Italijanska avtomobilska to-
varna Lancia je že precej časa
sestavni del italijanske avto-
mobilske grupacije Fiat. Na-
čeloma naj bi izdelovala avto-
mobile, ki naj bi predstavljali
tehnološki in cenovni tef po-
slovni vrh vsega, kar nastaja
znotraj Fiata. Tako tudi je, le
da so tržni časi slabi za Fiat in
zanesljivo tudi za Lancio.
Razlogov je kar nekaj, eden
od teh pa je seveda narekoval
tudi letošnje karoserijske po-
pravke dveh avtomobilov
- najmanjše lancie Y10 (na sli-
ki) in največje ter karoserijsko
že nekoliko ostarele (ah rahlo
nemodeme) theme. Lancia
Y 10 je dobila nov prednji del,
pa tudi zadaj so spremembe
skoraj očitne. Tudi notranjost
je nekoliko drugačna, medtem
ko je treba omeniti še dve no-
vosti, ki nista tako očitni. Na
novo so razvili petstopenjski
menjalnik, ki je lažji in za roke
(ko gre za prestavno ročico)
prijetnejši, avtu pa bodo odslej
namenjali tudi klimatsko na-
pravo. Lancie vse doslej na na-
šem trgu niso bile posebej po-
gosti avtomobih, sedaj pa vse
kaže, da bo pod patronatom
predstavništva Fiat Auto
v Ljubljani drugače. V začetku
prihodnjega leta naj bi stekla
tudi prodaja teh avtomobilov
in upanje je, da bodo tržni časi
tudi za Lancio na'slovenskem
trgu le nekaj drugačni.
Roadster Alfa Romeo In Carrozzerle Zagato
Dve znani italijanski imeni,
Alfa Romeo in Carrozzeria Za-
gato, pri čemer je ime Zagato
skoraj prototip uveljavljenega
italijanskega avtomobilskega
oblikovanja, sta si omislili av-
tomobil, ki v vsakem pogledu
ne bo na voljo vsakomur.
RZ roadster (na sliki) je pre-
stižen avtomobil, kajti več kot
350 jih ne bodo naredili. Road-
ster je nadaljevanje pred letom
dni predstavljenega kupeja
SZ, ki je prav tako plod skup-
nega dela Alfa Romeo in Zaga-
ta. Dvosedežnemu roadsterju
namenjajo šestvaljnik (prav
tako kot v alfi 164) s prostor-
nino 2959-kubičnih centime-
trov in močjo 152 kW/210 KM
^ pri 6200 vrtljajih v minuti. Več
' kot 230 km/h je končna hi-
trost, pospešek do 100 km/h pa
7,5 sekunde in hkrati dokaz
motorne ter s tem avtomobil-
ske poskočnosti. Prvi road-
sterji RZ bodo na voljo že no-
vembra, vedno le v rumeni, čr-
ni in rdeči barvi, pa za tiste
s 130.000 markami v žepu.
BORZA CEN
RABUENIH AVTOMOBILOV
Na sobotnem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano GolovecJ
v Celju se je nabralo blizu 500 avtomobilov. Po podatkih organizator-
jev so jih prodali 17, izdanih pa je bilo kar 157 kupoprodajnih pogodb, i
Najbolje so se prodajali avtomobili srednjega razreda, katerih cene)
80 bile glede na pretekli teden tudi nekoliko višje. Vrednosti vozil'
v ceniku so izražene v nemških markah in so le okvirne.
Št. 42 - 22. Oktober 1992
32
Kako se bodo zavarovali kmetie?
Spomladi sta izšla nova za-
kona o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju ter zakon
o zdravstvenem zavarovanju.
Kmalu se bosta zakona začela
izvajati tudi za kmetovalce.
Veljati bodo začele nekatere
novosti, zato bo potrebna
odjava in ponovna prijava za
pokojninsko in zdravstveno
zavarovanje. Odjave in prijave
bodo narejene s prvim apri-
lom, kar pomeni, da bo zakon
veljal za nazaj. Za združene
kmete bodo odjave naredile
zadruge, prijave pa bodo spre-
jemali na Zavodu za zdrav-
stveno varstvo. Novost je tudi
možnost za prostovoljno zava-
rovanje v primerih, ko niso iz-
polnjeni pogoji za obvezno za-
varovanje.
Pokojninsko in
invaiidsko
zavarovanje
Po spremembi zakona o po-
kojninskem in invalidskem za-
varovanju ni več ločevanja za-
varovancev na združene in
druge kmete. Vsi kmetovalci,
ki so bili doslej zavarovani,
bodo le nadaljevali zavarova-
nje, izbrali pa bodo lahko za-
varovanje za širši ali za ožji
obseg pravic. Pri tej odločitvi
je pomembno vedeti, da lahko
izkoristijo pravice po tistem
obsegu zavarovanja, ki je bilo
daljše od polovice zavarovalne
dobe. Če je bil nekdo na pri-
mer zavarovan 8 let po nižji
osnovi, dve leti pa po višji os-
novi, bo lahko uveljavljal pra-
vice, določene za nižjo osnovo,
četudi bi sedaj plačeval pri-
spevek za širši obseg pravic.
Za širši obseg pravic plačuje
zavarovanec 14,4 odstotke od
izbrane pokojninske osnove,
ki ne more biti nižja od zneska
najnižje pokojninske osnove,
povečane za davke in prispev-
ke. Zavarovan je za vse prime-
re zavarovanja. Sedaj znaša ta
prispevek 5147,28 SIT na me-
sec. Kmetom priporočamo, da
se odločijo za zavarovanje za
širši obseg pravic, ker s tem
pridobijo pravice do starostne
ali delne pokojnine, varstve-
nega dodatka, invalidnine, do-
datka za pomoč in postrežbo,
oskrbnine in odpravnine vdovi
ali vdovcu ter dodatka za re-
kreacijo. Za ožji obseg pravic
plačuje zavarovanec 12,38 od-
stotkov od izbrane zavaroval-
ne osnove, ki ne more biti nižja
od zajamčene plače. Ima pra-
vico do starostne, invalidske
in družinske pokojnine. Sedaj
znaša najnižji prispevek za ta
obseg pravic 2.640,65 SIT na
mesec.
Kmetje, ki doslej še niso bili
zavarovani in bodo to storili
na novo, bodo morali predloži-
ti potrdila o zdravstveni spo-
sobnosti, o tem, da niso mlajši
od 15 let in da imajo vsaj
50.880 SIT katastrskega do-
hodka na zavarovanega člana.
Če KD presega znesek za dva-
krat, se bo lahko zavaroval še
en družinski član. Na kmeti-
jah, kjer je KD na člana nižji
od 50.880 SIT, se bodo lahko
zavarovali le prostovoljno. Za
kmete bodo prispevki pri pro-
stovoljnem zavarovanju enaki
kot pri obveznem zavarova-
nju, zato zanje ne bo razlike
pri plačilu. Tudi pri prosto-
voljnem zavarovanju se bodo
lahko odločili za zavarovanje
za širši ali ožji obseg pravic.
Zdravstveno
zavarovanje
Na kmetiji, kjer je vsaj ena
oseba pokojninsko zavarova-
na, velja, da izpolnjuje pogoje
za obvezno zdravstveno zava-
rovanje. Zavarovanec plača
prispevka: 22 odstotkov od
KD gozdnih in negozdnih po-
vršin (v štirih trimesečnih
obrokih) in 2,2 odstotka od po-
kojninske osnove, ki jo sam iz-
bere, vendar ne more biti niž-
ja, kot jo določa zakon. Ta
znesek se plačuje mesečno
skupaj s prispevkom za pokoj-
ninsko zavarovanje. Na kmeti-
ji, kjer ni nihče pokojninsko
zavarovan, pa mora KD na ak-
tivnega člana gospodarstva
presegati 25.440 SIT. Če je
kmet prostovoljno pokojnin-
sko zavarovan in ne izpolnjuje
pogojev za obvezno zdravstve-
no zavarovanje, plača 7,3 od-
stotke od pokojninske osnove,
kar znaša sedaj najmanj
2.609,39 SIT na mesec. Če
kmet ni prostovoljno pokoj-
ninsko zavarovan in nima po-
gojev za obvezno zdravstveno
zavarovanje, plača 7,3 odstot-
kov od zajamčene plače, kar
znaša 1.557,09 SIT na mesec.
Dodatne informacije o zava-
rovanju lahko dobijo kmeto-
valci na zadrugah. Zavodu za
zdravstveno zavarovanje in
Kmetijski svetovalni službi.
KMETIJSKO
SVETOVALNA SLUŽBA
KMETIJSKI NASVET
Preprečevanje širjenja ščavja
Pri intenzivnem izkorišča-
nju travinja in na novo zaseja-
nih travnatih površinah se vse
pogosteje pojavljajo nezažele-
ne pleveli, ki jim takšni pogoji
ustrezajo (večkratna raba,
uporaba gnojevke brez doda-
janja zadostnih količin fosfor-
nih gnojil, močnejše gnojenje).
Letos je k močnemu širjenju
nezaželenih plevelov (ščavje.
regrat, zlatica itd.) pripomogla
tudi suša. Na travinju se je
ščavje močno razrastlo in raz-
vilo tudi seme, zato ga bo pri-
hodnje leto še več.
Ščavje (Rumex spp.) ima po-
leg globokih korenin in velikih
hstov tudi veliko semena. Vsa-
ka rastlina lahko proizvede
več tisoč semen, ki l^ko kali-
jo tudi v zelenem stanju. Seme
ohrani v zemlji sposobnost ka-
litve tudi do 80 let. To pomeni,
da bo vzklilo novo mlado ščav-
je, četudi se bodo šele čez 80
let pojavih ugodni pogoji. Po-
sledica vseh teh lastnosti ščav-
ja pa je, da ga izredno težko
iztrebimo, posebej še, če smo
ga že večkrat pustili semeniti.
ZnebiU bi se ga lahko z izko-
pavanjem posameznih rastlin,
vendar je to zelo drago, ker ga
moramo izkopati 6-9 cm glo-
boko. Tudi enkratno zatiranje
(škropljenje) s herbicidi zato
ni stoodstotno. Zatirati ga mo-
ramo večkrat (spomladansko
in jesensko škropljenje), hkra-
ti pa moramo spremeniti tudi
tehnologijo rabe travinja, da
se ponovno ne zaseje.
Ker smo v oktobru, bi za za-
tiranje ščavja prišel v poštev le
selektivni herbicid HARMO-
NY 75-DF, ki v jesenskem ča-
su ne prizadene trav, ščavje pa
dobro zatre (po 4 tednih se vi-
di, da ščavje propada).
Priporočeni odmerek herbi-
cida HARMONY 75-DF za je-
sensko zatiranje ščavja je 25 g/
ha ob uporabi 200-4001 vode/
ha. Za boljši učinek herbicida
lahko uporabimo močilo PI-
NOVIT N v koncentraciji
0,1%. Škropiti ne smemo mo-
krih rastlin in po škropljenju
naj ne dežuje 6 ur. Ne priporo-
čajo pa ga prvo leto po novi
setvi.
Z jesenskim škropljenjem
bomo uničili večino rastočih
rastlin ščavja, tiste rastline, ki
pa bodo vzkalile iz semena
•v spomladanskem času, bomo
uničevali prihodnje leto z dru-
gimi, bolj primernimi herbi-
cidi.
TATJANA PEVEC
PASJI KOTIČEK
Nemški ovčar
(German Shepherd Dog)
Nemški ovčar je ena n^-
bolj razširjenih in priljublje-
nih pasem na svetu, še po-
sebno znana pri nas. Izvira iz
praoblike ovčarjev. Njegovi
bližnji predniki n^ bi bili
volku podobni psi s področ-
ja ob Renu. Prvi jih omenja
rimski zgodovinar Tacitus.
Nemški ovčar ali alzačan je
lep, močan in pameten. Zelo
je cenjen kot čuvaj, uporab-
ljajo pa ga tudi za delo v poli-
ciji in v vojski.
Zgodovina: Ta odlični de-
lovni pes je zd^ trdno usi-
dran, čeprav je nastal šele tik
pred koncem preteklega sto-
letja. Nastal je iz razhčnih
evropskih ovčarskih psov.
Nemci so te pse veliko upo-
rabljali v prvi svetovni vojni.
V Veliko Britanijo in v Ame-
riko so jih pripeljali vojaki,
ki so se vrnili iz Nemčije.
Narava: Dober primerek
pasme je zanesljiv in pame-
ten. Posledica množične pro-
dukcije pa so neprimerno
divji ah pa celo živčni psi,
zato si psa te pasme oskrbite
pri zanesljivem rejcu.
Nemški ovčar je srednje
velik, mišičast pes s pokonč-
nima srednje dolgima uhlje-
ma in dolgim, spuščenim re-
pom. Hrbet je raven, srednje
dolg, prsi globoke in srednje
široke, trup daljši kot plečna
višina. Dlaka mora biti krat-
ka do srednje dolga, trda,
ravna, priložena, lahko pa tu-
di dolga, če pes izvira iz legla
dolgodlakih ovčarjev; črn,
kovinsko ali pepelnato siv,
pšenično, bledo rumen ali
rdeče rjavo rumen s črnim
sedlom, črnim zgornjim de-
lom repa, črnim zgornjim de-
lom vratu in temno masko.
Potrebe: Veliko gibanja in
veliko krtačenja. So izredno
priučljivi psi. Zelo priporoč-
ljivo je šolanje.
Plečna višina: Pes 60 do
65 cm, psica 55 do 60 cm.
MK
iVIOONi KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Nagrajenki meseca septem-
bra - Natašo Leskovšek, Vrbno
57 iz Šentjurja, ki prejme roč-
no pleten pulover, in Ksenijo
Koštomaj, Ulica Frankolov-
skih žrtev 15, iz Celja, ki si je
s pravilnim odgovorom na ra-
dijsko nagradno vprašanje
prislužila svilen, ročno posli-
kan šal — vabimo, da se oglasita
v tajništvo našega uredništva,
kjer ju čakata nagradi.
V današnjem Modnem kle-
petu pa se naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik lo-
teva moške mode. Čeprav je
tudi v naši rubriki le občasno
zaslediti pisanje o moški modi,
pa modni kreatorji, ki se uk-
varjajo z moško modo, zatrju-
jejo, da je pravi moški le mod-
no oblečen moški. No, napako
bomo skušali popraviti ta ij
prihodnji teden, prav tako pj
bodo moški dobili svoj prostot
tudi v opoldanski mavrici Ra.
dia Celje zadnjo oktobrsko so-
boto, ko bo Vlasta Cah-Žerov-
nik celotno oddajo namenila
jesenko-zimski modi za pred-
stavnike moškega spola.
Že zdaj vas vabimo, da v od-
daji sodelujete, veseli pa bomo
tudi kakšnega vprašanja ozi-
roma predloga, ki ga boste pri-
ložili (pravilnemu) odgovoru
na današnje nagradno vpraša-
nje. Uredništvo
Obielia
naredi... moškega
časi, ko je moška moda sto-
picala tam daleč nekje za žen-
sko, so minili - prav tako do-
končno, kot prepričanje, da
ima močnejši spol svoje mož-
gane namenjene za mnogo po-
membnejša opravila, kot je
razmišljanje o izbiri sodobne
garderobe in ostalega modne-
ga »lišpa.«
Sloviti diktatorji moških
modnih smernic letošnjo jesen
ui zimo namreč v en glas zatr-
jujejo, da je »resnično pravi
moški le modno oblečen
moški...«
Ker nam torej res ne kaže
več izgubljati časa, vzemimo
pod drobnogled nekaj bistve-
nih zakonitosti, ki nameravajo
krojiti nov moški modni videz.
Uglajen, klasično brezhiben
in nekohko snobovsko zabe
Ijen naj bi bil letos, s poudar
kom na obleki, sešiti iz tradi
cionalno moških tkanin - twe
eda, volnenega krepa al
chambraya v vzorcih drobne
ga pepita in Principe di Galles
Hlače so ostale skoraj ena
ke, v pasu položene v dve d
tri gube, hlačnice se prav rad
zaključijo z zavihki. Suknjič
so nekoliko krajši, plašči pi
daljši, večkrat podloženi s krz
nom. Naših moških torej leto
res ne bi smelo zebsti, še pose
bej, če bodo poskrbeli tudi zi
pokrite glave. Modi je znov:
pri srcu slavni in »možati« do
datek - borsahno. No, to pa j
že del modne zgodbe prihod
njega klepeta...
VLASTi
Nagradno vprašanje:
IZ KATERIH TREH OBLAČIL JE SESTAVLJENA KLA
SIČNA MOŠKA OBLEKA? /,
Št. 42 - 22. oktober 1992
33
Št. 42 - 22. Oktober 1992
34
št. 42 - 22. oktober 1992
)5
Št. 42 - 22. Oktober 1992
36
Št. 42 - 22. oktober 1992
37
Št. 42 - 22. oktober 1992
TO
3f
Št. 42 - 22. Oktober 1992
p9
Št. 42 - 22. Oktober 1992
4J
Celjsko sožitje
Se sožitje - glede na izraze obeh čelnih mož - med sloven-
sko vojsko in občino Celje krha? Priškmjen občinski prora-
čun za sektor obrambe zlobneži komentirajo kot odziv na
»neizpraznjenje« celjske vojašnice, Viki Krajnc in Anton
Roječ pa ob tem modro molčita in se grdo držita.
Minister
¥ iJIsku
Nič posebnega za nove ča-
se. Tudi, če gre za predsedni-
škega kandidata, ne... Vse-
kakor pa bodo oboževalke
Jelka Kacina prišle na svoj
račun jutri v celjski Casa-
blanki. V družbi Vlada Kre-
slina, Lačnega Franza in
vsaj enega Celjskega demo-
krata Tomaža M. Jegliča bo
navijal za svojo stranko. Tu-
di nič posebnega - so pač vo-
litve pred vrati.
IzpoiJ kozolca
¥ telO¥aanlco
žalski liberalni demokrati
so izvirni prijem sestankova-
nja v naravi (pod kozolcem)
v času vročega poletja zdaj
spremenili v rekreativna
druženja. Gre seveda za raz-
migovanje bolj ali manj
okroglih teles v prostorih
stare telovadnice, šef Gregor
Vovk pa odločno zanika, da
bi rad s to obliko strankar-
skega dela zgolj izgubil kak-
šen kilogram odvečne teže.
Ah, tlrauijcl
Novinarjem so igre celj-
skih nogometašev res malo
mar. Po prepričanju nogo-
metašev smo se nanje najprej
spravili v naši hiši, zdaj pa
so se jih lotili še novomeški
rafiijci. Studio D jim je kar
na Skalni kleti odvzel obe
točki, sicer pa so ena glavnih
dejavnosti podjetja Publi-
kum tako ali tako stiki z me-
diji.
Brez komentarja
z zamudo sporočamo, da
80 letošnji Ipavčevi dnevi
pevcem šentjurskega pev-
skega zbora Skladateljev
Ipavcev, ostali še v posebej
lepem spominu. Končno so si
namreč priborili nova zbo-
rovska oblačila, člani slo-
venskega pevskega zbora iz
Šentprimoža na avstrijskem
Koroškem pa so se zadovolj-
no muzali ob spominih na
»boljše« čase, ko so jim Šent-
jurčani pomagali pri gradnji
kulturnega doma...
Po Celju se slišijo šušlJa-
nja, da je tajnik Celjskih
demokratov Tomaž
M. Jeglič, znan tudi kot
Jegla, nepreklicno odsto-
pil. Razlog naj bi bil v za-
tiranju njegove svobode,
da bi znotraj stranke imel
še svojo stranko... Le-ta
naj bi bila desno sredin-
ska, hkrati pa manda-
tarsko-iskalska.
Po Žalcu krožijo govo-
rice, da se bo končno po-
ročil tudi zapriseženi sa-
mec, mož, ki ima prav go-
tovo največ različnih
predsedniških funkcij
v občini - Andrej Šporin.
Radovedneži pa se bolj
kot o vzroku za to odloči-
tev sprašujejo, kam neki
bo savinjski LDS-jevec
odpotoval na poročno po-
tovanje. Če bo k poročne-
mu žuru povabil tudi ko-
lege iz stranke, bo to go-
tovo nova, še ne odkrita
oblika predvolilne kam-
panje.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Ailam In E¥a
Mala Eva pride vsa živčna od verouka.
»Zakaj si tako vesela? Kaj ste imeli danes
pri verouku?« zanima mamico.
»Mami, sestra je ves čas govorila o Adamu
in o meni.«
Zakon
»s katerimi besedami je Bog ustvaril za-
konsko zvezo?« vpraša župnik pri verouku.
Jaka dvigne roko: »Ko je v raju rekel: >So-
vraštvo bom naredil med seboj in ženo.<«
Pošte¥anka
Učiteljica sprašuje v razredu poštevanko.
»No, Janezek, koliko je 6x8?«
Janezek si oslini prst in si potegne po
čelu. »48, odgovori.«
»No, koliko pa je 8x7?«
Janezek spet oslini prst in potegne po
čelu. »56,« odgovori.
»Ja, Janezek, zakaj si pa vedno osliniš
prst, predno odgovoriš?«
»Ja, veste, mama je tudi zvečer v postelji
rekla atu, glavico si oslini, pa bo lažje šlo.«
Šil sta na božjo pot
Mati in hči sta šli na božjo pot in prišli do
ovc, ki so se pasle na travniku. Hčerka je
med njimi zagledala eno črno in začela jo-
kati. Mati jo je vprašala, zakaj joka in hčer-
ka je odgovorila:
»Uboga ovca, kako trpi, jaz imam samo en
delček črn pa me tako srbi, kaj šele ubogo
ovco, ki je cela črna?«
Bog
Janezek vpraša: »Očka, kaj je Bog?«
Očka mu odgovori: »Bog je slovenski poli-
tik pred volitvami.«
Na a¥tobusu
Na avtobusu se peljeta dva potnika. Dru-
gi opazi, da ima prvi samo en čevelj. Potnik
začudeno pogleda in reče: »En čevelj ste
izgubili.«
»Ne, enega sem našel«
Šale za današnjo stran so prispevali: Cvetka
LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici, Monika
REGORŠEK iz Loč, Mira LAH iz Ponikve ter
Vinko ARISTOVNIK iz Celja.
NAJ MUZIMNII POVEDO
Ohcet na domačiji me spočije
Srečko Pajk, najmlajši v družini,
kjer je bilo 11 otrok je sanjal, da mu
bo sestra, ki je dobila delo v Ljubljani
izpolnila njegovo največjo željo, da
dobi harmoniko. Pa se je obrnilo dru-
gače, saj je nekega dne prinesel do-
mov harmoniko oče, bratje in sestre
pa so se složno odločili, da prispevajo
vsak svoj denarni delež. Vedeli so, da
je to dobra naložba, saj je bil Srečko
nadarjen, povrne pa jim z dobro voljo
na srečanjih, ki jih ni malo.
»Že prvi večer, ko sem dobil har-
moniko, sem se naučil eno skladbo.
Oče, pihalec pri godbi, mi je dal nekaj
osnov. Skoraj vsak dan sem znal kaj
novega. Kmalu pa se je zataknilo, ko
sem se učil pesem >Ko sem še majhen
bil<. Mučil sem se in budil očeta, ki je
trdno spal na peči. Nisem ga doklical.
Sam sem po skrajnih naporih razvo-
zlal uganko in takrat, kot da se mi je
odprl svet. V trenutku ni bilo nobenih
ovir pri učenju še tako težke skladbe.
Oče mi je zapustil ogromen zaklad
starih pesmi, koračnic in verjetno je
ni, da je ne bi poznal.
Starejši se kar ne morejo načuditi,
od kod jih jemljem. Tam, kjer se veli-
ko poje, sem sigurno zraven in mi-
slim, da imam izreden občutek za
družbo. Takoj začutim, kaj kje >paše<
in kaj ne. Če ni petja, mora biti ples,
če ni plesa, mora biti hec. Pristno
vzdušje je na starih in velikih doma-
čijah s kmečko pečjo in lesenim po-
dom. Tam greš enostavno na pod-
strešje in privlečeš izza dimnika
kakšno staro črepinjo, s katero nare-
diš dober hec. Ohcet v gostilni pa je
že improvizacija. Doslej sem samo na
ohcetih igral preko 200 krat, ene pa
se še prav dobro spominjam. Se pred-
no se je začela, sem moral kar na 18
krajih vabit. Danes mi denar vseka-
kor veliko pomeni, še več pa občutek,
da smo drug drugemu pod kožo
zlezli.«
„........   .... „ .JJPI MASNEC
Ena Iz Srečko¥0ga roka¥a
Vaški »pjebi« so se spravili nad prijatelja, kmečke-
ga fanta, ki si je zelo želel samski stan zamenjat za
ohcet, pa ni vedel, kakšno deklino si naj izbere.
»Zate je najboljša pridna in butasta. Takšna ti ne
bo nikoli ušla. Visoko v hribih jih je kolikor hočeš,«
so mu rekli v hecu.
Pa se je kmečki fant zares odpravil v hribe. Na
začudenje kolegov se je čez čas ves srečen vrnil.
»Si našel?«
»Sem. Pa še lepa je. Butasta pa tolk, da me je po
hlačah med nogami otipavala, jaz pa sem imel denar
zgoraj v suknjiču.«
Št. 42 - 22. Oktober 1992