30. številka.
Ljubljana, v torek 7-. febrnvarja 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogemke dežele za vae loto 15 gld., za pol leta H gfd ., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč t gld. 40 kr.
Za LJubljano bres pošiljanja na dom sa leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld 80 kr, za jaden meaec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa 8e po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poltnina snafia. Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira - Za oznanila plaCuje se od Stiriatopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali veCkrat tiaka. - Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upravni it vu naj ee blagovolijo pošiljati naroCnino, reklamacije, osnanila, tj. vse administrativne etvan  - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 3^4.
smo Slovenci, zanaša politični boj na gospodarsko polje, kar je pač k 1 e-rikalnastranka zestorila, narodna stranka pa nikdar ne, taje pravi izdajalec in zasluži, da se s kolom pob ije.
Ker stojimo na tem stališči, si lastimo pravico, kritikovati tudi , Ljudsko posojilnico", in to tembolj, ker je v njej tudi mnogo liberalnega denarja, in ker imajo ž njo zveze tudi pristaši naše stranke. M i nismo „Ljudski posojilnici" očitali nobene nepoštenosti, očitali smo jej samo, daje lahkomišljeno, imeti zveze z društvi, ki ne zaslužijo kredita, ker so v slabih razmerah, in z obžalovanjem moramo konstatirati, da .Ljudska posojilnica4*, kakor je raz vidno iz .Slovenca", teh zvez tudi v prihodnje ne mara pretrgati.
Kdor pozna količkaj razmere po deželi, tisti ve, da se pri večini malih klerikalnih posojilnic jako slabo gospodari, da se izposoja denar ljudem, kateri niso vredni nobenega kredita, in od katerih največkrat ne bo dobiti posojenega jim kapitala. Nered v teh posojilnicah je uprav grozen. Nedavno tega je „Rodo ljub" priobčil nekaj slučajev, kateri so drastično pokazali, kako škodo imajo stranke vsled tega nereda. A da imajo posojilnice vsled tega nereda, vsled slabega vodstva in lahkomišlj enega dovoljevanj a kredita tudi same leprevelikoškodo,
0 tem ni dvoma. S temi posojilnicami ima ,Ljudska posojilnica" zveze, ona je njih središče in jih podpira s svojimi kapi-t ali jami,  in to je   prav  gotovo velika
1 ah ko mi šlj en os t, katera sicer ta hip morda še ni nevarna, a zamore prouzročiti občno škodo.
Isto tako je s konsumnimi društvi. „Slovence", ki na naše očitanje glede posojilnic ni odgovorila nobeno besedo, pravi, da ima „Ljudska posojilnica pri konsumnih društvih samo 2000 gld.   „Ljudska posojilnica" pa
I morda niti sama ne ve, koliko tisočakov je posredovanjem malih duhovniških posojilnic vtaknila v konsumna društva. Te male posojilnice dobivajo od „Ljudske posojilnice" denar in ga posojajo konsumnim društvom in njih členom Naj danes katero kon-surano društvo napove bankerot, — prva Žrtev bo dotična mala posojilnica z omejenim poroštvom in ker ona tega udarca ne bo prenesla, trpela bo ž kodo „Ljudska po soj il ni ca".
Ob tej zvezi „Ljudske posojilnice" z nesolidnimi    konsumnimi   društvi in slabo stoječimi  Kaifteisenovimi posojilni cami smo se  izpodtikali,   v  tej zvezi
j tiči velika nevarnost za „Ljudsko posojilnico", tej zvezi je veljalo naše svarilo, in dokler „Ljudska posojilnica" teh zvez ne pretrga, dotlej se je vedno bati večje ali manjše nesreče. Mi smo „Ljudsko posojilnico" vedno
• sodili brez predsodkov in tudi Če je kaj ukrenila, kar ni bilo ravno modro, smo vender  molčali,  dokler nismo   dobili po-
' jč.ouii o bs*j nevarni zvezi mej nje in slabimi društvi katoliške organizacije Proti zvezi z dobrimi društvi ne ugovarjamo. Molčali smo na pr., ko je „Ljudska posojilnica" znižala obrestno mero na eskompt skoro ob isti uri, ko so prvi denarni zavodi na svetu obrestno mero zvišali, in molčali smo tudi o raznih drugih njenih ukrepih, ki sicer niso bili posebno pametni, a niso bili nevarni zavodu in mu niso mogli škodovati. Sedaj pa nismo mogli več molčati, ker zveza „Ljudske posojilnice" z raznimi gospodarsko dvomljivimi dru Hvi je občene-varna. Naj „Ljudska posojilnica" nikdar ne pozabi, da prvi denarni zavod v državi, avstro-ogerska banka tudi društvom z neomejeno zavezo ne zaupa, da „Ljudska posojilnica" sama pri avstro-ogerski banki nima niti  krajcarja  kredita, potem
„Ljudska posojilnica".
Na naš sobotni Članek, v katerem smo mirno in stvarno opozarjali .Ljudsko posojilnico* na posledice, katere zamore imeti njena z veza s konsumnimi dru Itvi in raznimi, slabo stoječimi malimi posojilnicami, dobili smo včeraj odgovor v „Slovencu", in sicer odgovor, kateri nas ni povsem pomiril.
Stvar, katero je sprožil naš članek, je velevažna, o tako resnih in važnih stvareh pa se mora drugače razpravljati, kakor je to storil .Slovenec4*. Podtikanja in osebni napadi niso nikaki argu m ent i, psovanje in zabavljanje se nikdar ni nadomestilo stvarnih dokazov in s pretiranim patosom so doslej samo preča-stiti očetje lazariati pri svojih misijonih kaj opravili, kadar je šlo za d en ar ne stvari, pa se s puhlimi deklamacijami še nihče ni dal prepričati — v stvarnem oziru pa je t Slo vence va* obramba »Ljudske posojil-niče* pomankljiva.
Sobotni naš članek smo priobčili z najboljšim nam en o m, in če nam .Slovenec" očita strankarske smotre, če nam očita, da smo hoteli škodovati „Ljudski posojilnici", je to samo zavijanje in podtikanje, katerega se poslužuje, da obudi dvome o resnobi naših očitanj, dasi bi bilo umestneje in izdatneje, da ne osnovanost naših n av ed b d ok aže.
Vsak javen organ ima pravico, kon trolirati javne zavode. Taka kontrola je vedno samo koristna. Administratorji tujega premoženja naj žive v zavesti, da visi nad njimi Damoklejev meč javne kontrole, ter so vsled tega kar možno previdni in rigorozni. Te pravice si tudi mi ne damo vzeti in izvrševali jo bomo vedno, in če bi kdaj zapazili kako nepravilnost pri zavodih, ki so v naših rokah, svarili boderao ravno tako, kakor smo zdaj svarili „Ljudsko posojilnico". V gospodarskih zadevah neha za nas vse strank ars tvo. Kdor pri gospodarsko tako slabo stoječem narodu, kakor
LISTEK.
Prijatelja.
Francoski spisal Quy do Maupaasant.
Pariz je bil obseden, izstradan in ležal je v poslednjih zdihljejih. Vrabci na strehah so postajali redki, lijaki prazni. Vsak je jedel, kar je dobil.
Gospod Morissot, po svojem poklicu urar, ki je včasih prodajal tudi cipele, se je sprehajal necega januvarskega jutra, roke v žepih svojih hlač, žalosten in lačen po vnanjem bulevardu Nakrat je stal prei njim tovariš, star prijatelj, gospod Sauvage, katerega je od vode sem poznal.
Predno se je bila vojna začela, peljal se je gospod Morissot vsako nedeljo, ko je vzhajalo solnce, bambusovo palico v roki in železno sklopnico na hrbtu, z vlakom proti Argentenilu. V Colombesu je izstopil in šel na otok Maronte. Ko je bil na cilju svojih želja, je začel ribariti in ribaril je do temne noči.
In vsako nedeljo je našel tam debelega, prijaznega možička, gospoda Sauvageja, kramarja iz Notre Dame de Lorettske ulice, ki je bil prav tako navdušen ribič. Večkrat ■ta sedela pol dneva drag zraven dragega, trnek v roki drteč In noge nad vodo giba* joda. Tako sta postala prijatna
Včasih nista izgovorila niti besede. Včasih pa sta se zabavala drug z drugim. Toda razumela sta se izvrstno tudi brez besed, kajti imela sta isti okus in jednake interese.
V spomladi, ko so se vzdigale zjutraj okoli desetih megle nad tiho tekočo reko, in ko je mlado solnce začelo razgrevati hrbet marljivih dveh ribičev, takrat je spregovoril Morissot k svojemu sosedu: „Ah, kako je tukaj prijetno!"
In gospod Sauvage mu je odvrnil: „Kaj tacega ni nikjer več!"
To je zadoščalo, da sta se razumela in rada imela.
V jeseni, ko so se proti večeru zahajajoče solnce, temnorudeče nebo in škrla-tasti oblaki zrcalili v vodi, ko je bila vsa reka oblita s škrlatom, in se je obnebje svetilo, kakor da bi gorelo, da sta sedela prijatelja kakor v ognji, in je bilo listje na drevji, od zimskega vetra že rujavkasto, kakor pozlačeno, tedaj je gospod Sauvage smehljajoč se pogledal Morissota in rekel: „Glejte, kako lepot41
In Morissot. je odgovoril navdušeno, ne da bi dvignil pogleda od svojega trnka: „Ali ni tukaj lepše, kot na bulevardu?"
Ko sta se spoznala, podala sta si krepko roke — grajena, da se zopet vidita v takih okoliščinah. Gospod Sauvage je vsdihnil in rekel: »Kaj sa je vae agpdilol«
In Morissot je stokal klavern : „In tO vreme! Danes je prvi lepi dan letos'"
Zares se je nebo svetilo v največji svoji lepoti.
Šla sta potrto in Žalostno drug poleg druzega; in Morissot je začel: „In ribarenje? To je bilo vendar lepo! ■
Gospod Sauvage je vprašal: „Kdaj pa zopet začnemo?"
Stopila sta v malo kavarno in spila skupaj čašo absinta. Potem sta nadaljevala svoj sprehod po cesti.
Morissot je najedenkrat obstal: „Še jedno čašico, kaj mislite ?"
Gospod Sauvage mu je pritrdil: „Ako hočete — 1"
In vstopila sta še pri vinotržcu.
Ko sta odšla, sta bila pošteno nasekana, kakor ljudje, ki pijejo na prazen želodec. Bilo je prijetno, lahak veter jima je pihal okoli lic.
Topli zrak je bil gospoda Sauvageja popolnoma pijanega naredil, in obstal je: .Kaj. če bi šla tja?"
.Kam?"
„ Ribarit!u
„Ali kje?"
„Na najinem otoku seveda. Francoske straže stoje pri Colombesu. Poznam polkovnika Dumoulina. Naju bodo že skozi pustili".
Morissot se je tresel od radosti: „Dobro I Jas grem."
spozna, kn ki; posledice more roditi zveza z zadrugami z omejeno zave z o.
Ko bi mi imeli samo strankarske koristi pred očrni, kakor nam očita „SIo-venec;i, potem bi rekli: Naj le gospodarijo' Kolikor slabše bodo gospodarili, toliko bolje za našo stranko. Ako bi nas vodili strankarski nameni, bi molčali in čakali katastrofe, kije v klerikalni gospodarski organizaciji v večji ali manjši meri prej ali slej prav gotova in neizogibna.
Mi pa se bojimo občne škode, katero naredi ta katastrofa, ker vemo, da bi bilo tepeno naše ljudstvo, in zato hočemo z opominjevanjem in s svarili vsaj omejiti to nesrečo, ker smo trdno prepričani, da revna dežela naša ne prenese druge „banke Slovenije".
V iJ ubijani. T. febrnvarja.
Veliki Nemci proti Slovanom.
Mej mnogimi velikonemškimi društvi, ki smejo brez ugovora naše vlade agitirati in hujskali po avstrijskih tleh, je berolinski „Schulverein ftir Deutsche". Te dni je izdalo to društvo poziv na vse Nemce, „naj se spominjajo zatiranih in preganjanih bratov v Avstriji ter jih podpirajo v boju za najsvetejša prava, da morejo vztrajati v vedno opasnejši borbi s prevzetnostjo in lakomnostjo Čehov in drugih temnih in kulturi sovražnih narodičev." Poziv vabi, naj se nabirajo marljivejše doneski za nemške šole, ki bodo trdnjave zoper naval Slovanov. — Kaj bi rekli v Berolinu, če bi izdali tak poziv Danci za svoje v istini kruto zatirane brate v nemškem Šlezviku P ali če bi klicali tako na pomoč gališki Poljaki za svoje brate v Poznanju? To bi bilo nekaj nečuvenega, in tak poziv bi uničili že prvi dan. Toda berolinski „Schulverein", „Alkleut. Verband", „E vangelischer Bund". „Gustav Adolf Verein" smejo vse, kakor bi sploh ne bilo avstrijskih mejnikov. Nemški
In odšla sta, da poiščeta orodje za ribarjenje.
Celo uro sta hodila drug tik druzega k hišici, kjer je stanoval polkovnik. Nasmehnil se je radi njiju prošnje, a ni nič ugovarjal. Dobila sta listek in nadaljevala pot.
Kmalo sta prišla do predstraž, preko račila zapuščeno vas Colombes in dospela do malih vinogradov, ki se vlečejo tja do Seine. Bilo je okoli jednajstih.
Vas Argenteuil, ravno nasproti, videla se je, kakor da bi bilo v nji vse pomrlo. Orgemontsko in Sonnoisko prozorje se je dvigalo nad vsem. Velika planjava, ki sega do Nonterrea, je bila zapuščena, cisto zapuščena s svojim golim drevjem in s svojo sivo zemljo.
Gospod Sauvage je pokazal s prstom na griče: „Tam zgoraj so PrusiI" ln tesno je postalo obema prijateljema, ko sta zrla puščavo.
.Prusi!" Nikoli jih še nista videla, a mesece že sta Čutila njih navzočnost okoli Pariza, onih Prusov, ki uničujejo Francijo, plenijo, stradajo, morijo — nevidni in vsega-mogočni. In neka praznoverna bojazen se je pridružila k njiju srdu, katerega sta imela do tega nepoznanega zmagovitega naroda.
Morissot je zaječi j al: „Nebeski oče! 6a bi naju kdo dobil !"
Sauvage je odgovoril z onim paril'
agitatorji hodijo sem in tja s sv->jim moš-njičkom in s svojimi hujskaj.>*'imi fr;t/.;\mi, a ne zlt )i 1 i s.- jim ni'. 1/. NVmčije pa izganjajo celo mirne in uboge delavce, ako so slučajno slovanske krvi.
Ogerska kriza.
Avdljenci hoavedsksga ministra barona l V yervaryja in pl. Szella pri cesarju sta imeli — kakor javljajo budimpeštanski listi -— za prospe vanje kompromisnih pogajanj najboljši vspeh. Pesimizem, ki je zavladal v tem oziru, se je" nekoliko ublažil in baje se doseže kompromis že do konca tega tedna. 1' a>nila, katera sta doneski Fejer-vary in S/.ell. so baje za opozicijo ugodna. Obstrukcijonistični listi pišejo, da se kaže vedno bolj, da se krona ne strinja ■ Banf-fvjevo politiko nasilja in avtokratizma. Macedonija, Rusija in Anglija.
Rusi sumijo, da Angleži samo zatega dflj tako razburjeno pisarijo o Macedoniji. da bi odvrnili zanimanje Evrope od Egipta in Sudana ter da bi spravili Rusijo radi Macedonije v težaven položaj. Tako pišejo „Novosti4, ki baje zanesljivo vedo, da se v Rusiji in Avstro Ogerski na vso moč branijo, da bi se spravilo macedonsko vprašanje v tek. Ako se to vendar-le zgodi, krivo bo tega inozemsko spletkarjenje in podpihovanje. Francija in Nemčija se vedeta do cela korektno, tako da ju ni možno sumničiti. 0 Angliji tega ni možno reči, in tudi Italija si na tihem želi nemirov, ker upa, da bi ti pospešili albansko propagand-. Nemiri na Balkanu bi bili resna nevarnost evropskemu miru, zato treba za sedaj ohraniti status 4U0. Postopanje ruske vlade pa dokazuje, da ima Rusija pošteno voljo zabraniti požar v Evropi. — To je vae prav lepo in resnično, toda prežalostne razmere v Macedoniji zato niso nič boljše, in dokler se te ne odpravijo s korenino vred, ostane nevarnost za evropski požar konstantna.
Kmetski nemiri v Rumuniji.
V krajih mej Oltora in Donavo so nastali zelo resni kmetski nemiri, ki se čim dalje bolj širijo, tako da se je bati, da se zanese razburjenost v vso deželo. Baje simpatizira tudi del vojaštva s socialističnimi aranžerji teh izgredov. Voditelj vseh nemirnežev je socijalist Nadeje, urednik lista „Lumea Nana", ki piše sila hujskajoče proti veleposestnikom. Lini so se morali združiti liberalci s socijalisti, da so zmogli konservativce. Socijalisti so to zvezo zlorabili ter ustanovili okoli 70 socijalističnih klubov. Vlada je odredila, da odidejo v nemirne kraje večje vojaške čete. Tudi v Bukareštu je sedaj več vojaštva. Mej kmeti se agitira za prošnjo, ki bi se naj poslala ruskemu carju proti rumunskemu kralju.
Vstanek na Filipi na h.
Reuterjev oftice javlja ; Filipinski vstaši so ponoči zgrabili Manilo. Amerikanci so odbili napad ter potem naskočili vstaške postojanke. Vstaši so bežali; mnogo so jih Amerikanci ujeli in ugrabili mnogo topov.
humorom, ki vse prodre: .Ponudila jim bova nekaj rib za večerjo."
Ali vender sta se obotavljala; splošna tihota okoli in okoli ju je bila plašila.
Končno je rekel gospod Sauvage: .Le pojdiva naprej, toda previdna bodiva!"
In šla sta doli po vinogradu, potuhnila sta se, lezla po tleh, iskala skrivališča za grmovjem, plašno gledala okoli sebe in poslušala.
Nekaj odprtega polja sta imela še prekoračiti do brega reke. Začela sta teči in se skrila v suhem bičevji, kakor hitro sta dospela do brega. Morissot se je sklonil, in-z ušesom na tleh poslušal, ali sliši korake. Ničesar ! Bila sta sama, čisto sama! Pomi rila sta se in začela ribariti.
Samotni otok Marante ju je kril proti nasprotnemu bregu. Mala krčma tam je bila zaprta, in zdelo se je, kakor da bi bila zapuščena že nekaj let.
Gospod Sauvage je ujel prvega piškurja, Morissot druzega, in zdaj sta vsak trenotek potegnila trnek, na katerem se je premetavala mala, ko srebro lesketajoča se ribica; — prav čaroben lov !
Tiho sta spustila ribe v rnalo mrežico, ki je tik njiju visela v vodi. In veliko veselje ju je obšlo, veselje, ki človeka obide, če se po dolgem času peča zopet s tem, kar je moral dolgo časa pogrešati.
Ljubo solnce jirna je dobro pregrevalo hrbet Ničesar nista slišala več. Mislila nista na nič več, ne zmenila se za drugi svet: samo ribarila sta. (Konec prih)
Tudi Amerikanci so imeli izdatne izgu>3, baje 20 mrtvih in 125 ranjencev. Ameri-kanske b.jne Lidije so streljale na vstaše le ko so bežali
Dopisi.
Z Iga, ."». februvarja. Slavno uredništvo .Slov. Naroda4 Ljubljana.
Temeljem t; tO tisk. zak zahtevamo, da objavite glede na v Vašem listu z dne 28. januvarja t 1. objavljeni dopis „'A Iga" nastopni popravek:
1. Ni res, da imamo konsumno društvo, res pa je, da imamo kmetijsko društvo, v katerem preskrbujemo svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine in svojim udom njih pridelke vnovčujemo.
2. Ni res, da se toči pri nas slabo vino, res je pa, da 86 toči pristno istrsko vino, za katero istrska vinarska zadruga jamči, da je pristno.
3. Ni res, da se toči žganje, res pa je, da se ni niti kapljice ga dosedaj iztočilo.
4. Ni res, da je blago slabejše, kakor drugod, res pa je, da je boljše ali vsaj tako, kakor v prodajalnicah.
5. Ni res, da je pičla vaga, res pa je, da poštena in pravična.
6 Ni res, da noče biti župnik odjemalec našega društva, res pa je, da vse gospodarske in gospodinjske potrebščine, s katerimi do sedaj zamore postreči naše društvo, jemlje v kmetijskem društvu.
Na Studencu-Igu, dne 4 sveč. 1899. Za: Kmetijsko društvo v Studencu-Igu, re-
gistrovana zadruga, z omejeno zavezo.: Načelnik: M Zdravje s. r. Martin Novak s.r. ud načelstva.
Za danes konstatiramo samo to, da se v popravku prizna resnica v našem listu objavljenega dopisa .Z Iga": Ižanski klerikalci delajo ondotnim trgovcem in gostilničarjem s svojim društvom nekrščansko konkurenco, ki je kvarna in gospodarsko nevarna. Več odgovore naši dopisniki na Igu sami.
Iz Kamnika, 6. februvarja. Dne 5 februvarja imelo je tukajšnje vojaško veteransko društvo pri ,Krištofu" plesno veselico, pri kateri je svirala mestna godba na lok pod vodstvom kapelnika g Lorberja prav izvrstno. Nevrjetno je skoraj, da godba v tem kratkem času svojega obstanka toliko zamore. Seveda je bilo mnogo truda, in posebno se mora še omeniti, da je sodelovanje gospodov Steleta in Stadlerja mnogo pripomoglo k uspehu. Hvala vrlim tem možem.
G. Filic in Levičnik sta se torej motila, ker sta mislila, da po njih izstopu godba nastopiti ne more.
Iz št. Petra na Krasu 4 februvarja. Veselica, katero je dne 2. februvarja priredila podružnica sv. Cirila in Metoda v korist prekoristni družbi, se je vkljub zelo slabemu vremenu nepričakovano dobro obnesla. Vdeležilo se je veselice zraven domačega občinstva tudi veliko dam in gospodov iz Bistrice, Trnovega, Postojine, Knežaka in Zagorja. Zastopana je bila tudi duhovščina. Pivški pevci so občinstvo raz veseljevali s svojim dovršenim petjem, in tudi šenpeterski tamb -rasi pod vodstvom g. uradnika G. so pokazali, da so se v kratkem času veliko naučili. Dramatična predstava „Ženski jok", vesela igra v jed-nem dejanji, je imela popoln uspeh. Dile-tantje so svojo nalogo prav dobro izvršili. Pokazali ste posebno spretnost za jednake igre gospici Ivanka Velepič in Dolfina Špi-lar. Godba na lok je svirala neutrudljivo mej izborno prosto in bratovsko zabavo do petelinovega petja. Postrežba je bila vse hvale vredna, le prostori v gostilni so bili za toliko ljudi premajhni. Uspeh veselico je bil tako izvrsten, da bode zamogla podružnica .Pivka" v Št. Petru na Krasu v drugič pokroviteljica postati. Ta uspeh naj bode plačilo odboru in še posebno gospodu Stroju, žel. uradniku, za obilni trud. Pivka pa je pri tej priliki pokazala, da biva tukaj še zdrav in nepokvarjen narod.
Iz Zagorja ob Savi, 3. februvarja. Pri predzadnji občinski seji, koje so se udeležili vsi odborniki, kar se sicer redko-krat zgodi, je pri raznih nasvetih odbornik g. Mauer predlagal, naj bi se tudi zagorski občinski zastop izrekel za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Župan g. Morscher, ne da bi dolgo premišljeval, ga kratko zavrne, Cel, da to ni na dnevnem
Uda  ter ni  niti pustil glasovati o tem
predlogu. Gospodu Mauru se je pa takoj ponudila prilika zadoščenja. Občinski tajnik, reče županu, naj za nekaj časa zapusti po svetovalno sobo. Gospod župan, seveda dobro vedevši zakaj, toraj odide, na kar svetovalec g. Schudler stavi predlog, naj se imenuje župan častnim občanom. Proti temu predlogu se gosp. Mauer takoj oglasi rekoč: „Tudi ta točka ni na dnevnem redu, preloži naj se na drugo sejo'" Ker pa je pri zagorskemu občinskemu zastopu, - v katerem je večina Nemcev in posilinemcev, ne pa sami pošteni domačini, kakor je svoječasno, ponosen na zmagi, poročal kaplan Rožnik (ki naj so sedaj za nas prime), — ne ozira, kaj neustrašeni narodni in za blagor občine v vsakem oziru vneti odbornik gosp. Mauer predlaga ali zavrača, bil je župan g. Morscher imenovan častnim občanom, toda — ne soglasno.
Po preteku treh tednov, bila je dne dne 31. pr. m. zopet seja, na katere dnevni red je postavil župan tudi predlog gospoda Maura za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.
Ta ironija! Kakor da bi se preje o tem ne bilo nič govorilo, omenja župan ta predlog, ter ga da na glasovanje. Mimogrede bodi omenjeno, da se te seje niso udeležili vsi naši odbornik', dvema pa, ki sta odvisna od trboveljske družbe, je gosp. ravnatelj, ko sta pismeno prosila za drugo sejo, celo zaukaza), da svoja podpisa pre-kličeta, čemur sta se seveda morala udati, boječa se posledic. Taka blažena svoboda tedaj vlada pri našemu občinskemu zastopu! Seveda, bilo bi vsejedno, vendar ni umestno, da se naši odborniki odtegujejo sejam, pri kojih so na dnevnem redu za nas važne stvari, s katerimi itak malokdaj proderemo.
Sedaj pa čujte in strmite; prvi, ki seje izrekel proti Maurovemu predlogu, bil je naš že dobroznani krčmar, pardon župnik gospod Jaka Gross. za njim seveda takoj njega vredni brat „0ber lehrer", recte nadučitelj Peter Gross in za tema ostali Nemci in posilinemci.
Tako je torej g Mauer pogorel s svojim predlogom, kar gotovo ni častno za zagorsko občino.
Da bode tako izpadlo, vedeli smo že naprej, toda župnikovo postopanje nas je, moramo reči, osupnilo Pa kaj pravimo, osupnilo! saj smo dovolj prepričani, kako se brati z Nemci in Nemčurji, kadar se gre, da nas pobije.
To pa še ni vse. On se tudi boji! Boji? Da, boji! Česa? Zamere, pri gospodih, pri katerih dobiva 600 kron na leto remu-neracije, brezplačno kurjavo, dve mastni maši in kar je poglavitna stvar, delavci trboveljske družbe hodijo v njegovo krčmo, za katero se bolj briga, nego za vse drugo! (Ćujte, gospod knezoškof!) Seja od 31. pr. m. je jasen dokaz, koliko smemo zaupati svojim nasprotnikom, katerim so zlasti zadnji čas peruti zelo zrasle. Jeli so postajati že tako drzni, da prepevajo po cesti „Die Wacht ara Rhein". Skrajni čas je toraj, dragi Zagorci, da se vzdramito in združite ter roko v roko delujete v pro-speh in blagor svojo občine in svojega milega naroda. Ne bodite sebični in ne bojte se zamer, kajti pravica je Bogu in ljudem ljuba. Izberite si mož, ki bodo vsikdar in povsod varovali Vaše pravice in svetinjo — slovenski jezik. S tem pa ni rečeno, naj bi rudnik no imel svojih zastopnikov. Ima naj jih, in teh dolžnost naj bode, varovati interese trboveljsko družbe, katero kot tako gotovo vsi cenimo, ne pa delati propagande za blaženo nemščino s katero že jedno leto sem mučijo otroke celo v prvem razredu, o čemur se je Vašemu cenjenemu listu že nekaj poročalo, toda ostalo jo brezuspešno, in ne hoteti z nami gospodariti, ki smo vendar na lastnih tleh! Dasi bode prihodnja občinska volitev šele meseca svečana prihodnjega leta, bodite dragi občani že sedaj oprezni, varujte se vam nastavljenih zanjk, ter ne obljubujte nikomur pred časom svojega glasu.
Oni, ki so od danes do jutri tukaj, ne morejo poznati vaših razmer in potrebščin, in oni, kateri so tukaj med vami sicer obogateli, mej temi g. Morscher ter Jaka in Peter Gross, se za Vaš blagor bore malo brigajo, skrbijo le za svoj žep, ter se ne bodo nikdar potegovali za vas, zatorej: Proč s temi in z nemčurji! To bodi Vaše geslo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. februvarja. — „Gospodarska sveza". Uradni list javlja, da je poljedelsko ministerstv . dovolilo „Gospodarski zvezi* 2t)0O gld. podpore, da dobi kup<Mjsko izobražene urad nike, ki naj nadzirajo in ustanavljajo kine tijske zadrege Ta subvencija svedoči, kako slabo je poljedelsko ininisterstvo inforini rano o razmerah v naši deželi. Ne moremo si drugače misliti, kakor da so klerikalci poljedelskega ministra vjeli, ker tega pač ni verjeti, da bi bil dovolil subvencijo, ak.i bi vedel, da Km lijake zadruge pod Vod stvom „Gospodarske zveze" niso drajsega nič, kakor konsunina društva. Dolžnost trgovinskega ministra bi bila, da proti temu subvencioniranju podjetij, ki delu jejo na lini*.'nje trgovinskega stanu, kat n;i (odločnejšo protestira.
— „Ljudska posojilnica" in dr. Tavčar. Kar smo imeli v stvarnem oziru odgovoriti nn „SlovenČev" Članek glede „Ljudske posojilnico14, to smo vse povedali na drugem mestu v današnji številki. .Slovenec14 pa je čez svoj gostobesedni, a, malo tehtni članek pogrnil celo Odejo sumničenj, insult in natolcevanj. Ti izbruhi silne jeze in divjega sovraštva narede utis, kakor da se hoče ž njimi pokriti pomanklji vo st „Slovence vih" opravičevanj. Surovi napadi na g. dr. Tavčarja so posebno značilni. Očita, se mu, <Ja j° »grobokop slovenske narodne ideje", „ljut sovražnik vsega, kar utegne pospeše vati blagor in napredek slovenskega ljudstva", da je .novodobni Desohmann" itd. itd. Ti insulti g. dr. Tavčarja niti zadeti no morejo, najmanj od strani notorič-nega ne m S kuta rja. kater i ima nemško rodbino in kateremu sta blagor i 11 na p rede k slo venskega ljudstva ter blagor in napredek lastnega žepa identična pojma. Tako globoko javna m.rala na Slovenskem le ni padla, da bi taka očitanja imela kaj upliva, tudi če prihajajo iz ust kacega dr Sehuster-schiitza. Da se povsem razvidi, kako neosnovani so napadi na g. dr. Tavčarja, bodi povedano, da dr. Tavčar s so bolnim našim člankom ni prav v nobeni zvezi, da ni o njem do v č e r a j prav nič vedel, ker ga v soboto ni bilo v L j u b 1 j a n i, a m p a k j e bil v K r 5 k e m, in da nosi uredništvo vso odgovornost za rečeni članek
— Slovensko gledališče. Danes so bode igrala že tretja izvirna drama tekom letošnje sezone, narodna igra s petjem .Rokovnjači*. Bazen izvirnih glasbenih točk mej igro svirala bode vojaška godba tudi mej odmori nekaj domačih glasbenih del. — V petek, dne 10 t. m. se bo igrala dunajska igra s petjem „Trij e pari črevljev", spisal Karol Gorlitz. Prevod je priredi! v ljubljanskem narečju Konrad V o d u š e k.
—r Novo učilo za ljudske šole. Naučno ininisterstvo je odobrilo „Zemlje-pisni atlas" za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje I v sedmih zemljevidih, ki sta ga sestavila profesor Simon Rutar in prof. Fr. Orožen. Ta atlas je založil in izdelal Ed Holzel na Du naju in stane 30 kr.
— Sinočni večer ,,Pravnikov" vršil se je ob številni udeležbi. Razprave „0 pristopu k dražbenemu postopanju, če so ustanovljeni dražbeni pogoji, a je na dotične in zemljišču vknjiženo realno breme", udele žiii so se razen referenta, sodnega tajnika Kavčnika, dež. sod. svetnik Poloc, notarski kandidat dr. Kuhar in drugi. Poleg tega predmeta razpravljalo se je o uplivu izvršilnega reda na hipotekami kredit v obče, o rubežni tirjatev na najemščine. Prihodnji večer bode 20 t. m.
— Konec prvega semestra na vseh ljubljanskih srednjih in ljudskih šolah bode dne 11. t m. dopoludne. Učencem se raz dele spričevala in šolska naznanila in potem se prično tridnevno počitnice. Na pepelnico zjutraj so prične drugi semester z rednim poukom.
— „Narodna čitalnica" v Ljubljani
priredi dne 11. februvarja ob osmi uri zvečer v veliki dvorani .Narodnega doma", namesto istega dne nameravanega kostum-nega venčka, zabavni večer. Na programu tega večera je petje, godba, tombola in potem eventuvalno ples. Pevski del prevzeli so iz posebno prijaznosti gospici Mala
Stropnicka in Vanda Radkievvioz ter gosp. Ivan Raskovič; isto tako gospo«! kapelnik Hihrij BenlŠek spremljevanje na glasoviru, (j, „|1 .■ni d<-l izvajal bo od lel^k godbe c in kr»27. [icApolka, Leopold U. kralj I'.«dgij-<'v. Za tombolo j-' preskrbe! odbor krasne dobitke. V veliki dvorani je kajenje opustiti do i/vi.-svtka pevskih točk, ki pridejo prve na vrsto. Za eventuvalni ples po dovršenem programu pripravljena bo mala dvorana
— „Slovensko planinsko društvo" priredi jutri dne 8 t, BB t. I. v .Narodnem domu", v gostilniški sobi, zabavni večer s predavanjem in petjem. Predavala bodeta gospoda profesorja A Laha mar o izletu v južne tirolske dolomite; Fran Orožen pa o Vodnikovem Vršacu 1/. posebne prijaznosti sodeluje obče znani in pri)j Obijeni pevski kvartet „Ilirija". Snov predavanja jo jako zanimiva, in bode mnogo slik na ogled. Začetek ob H uri zvečer.
— Ljubljansko barje. V najnovejši številki zbornika „Oest. ung. Revne" je pri občil znani barjanski posestnik, Martin Pe ruzzi z Lipe, izborno študijo o ljubljanskem barju. Opisuje ga po njegovi geološki sestavi, zgodovinskem razvoju in prirodnih odnošajih Končno podajo veselo poročilo, da je že vse pripravljeno BS korenito osušenje barja, znižanje Ljubljanice in zidanje nabrežij skozi Ljubljano.
— „Celjskoga Sokola" maskarada
vrši se, kakor običajno, tudi letos na pustno nedeljo. Za to najlepšo pred pustno veselico se kaže mnogo zanimanja, kar pričuje najbolj vedno povpraševanje po vabilih. Kdor bi slučajno ne dobil še dosedaj vabila, izvoli naj se oglasiti pri odboru, ki deluje letos s posebno marljivostjo na to, da prekosi letošnja maskarada vse svoje prednice. Izrnej „skupin", ki so se oglasile pri odboru, je posebno omeniti .potujoči cirkus", ki priredi veliko predstavo s svojimi najboljšimi umetniki Pri maskaradi svira .Celjska narodna godba".
— Deputacija goriškega in istrskega uciteljstva na Dunaju. V telefonično poročilo, katero smo včeraj o tej deputaciji priobčili, se nam je vrinila mala pomota. Poročilo se mora glasiti tako, da je dr. Kaizl bil odsoten, in da je z deputacijo govoril njegov tajnik, kateremu se je spomenica vročila.
— Odbor pekovskega strokovnega
društva za Kranjsko priredi v nedeljo, dne 12. svečana t. I,, v Koslerjevi zimski dvorani v Spodnji Šiški plesni venček. Začetek ob 4 uri popoludne. Vstopnina 50kr., dame proste. Svirala bodo godba na lok slavne požarne brambe iz Domžal
— Trboveljsko tamburaško in pevsko društvo „Zvon" priredi v nedeljo, 12. t. m , v dvorani g. Dolničarja zabavni večer s sledečim vzporedom: 1. Petje, 2. tambu-ranje, 3. prosta zabava in ples. Začetek ob polu G. uri popoldne. Vstopnina za osebo 1 krono, za rodbino 2 kroni. Zunanji gostje, kateri se zabave vdeleže, naj blagovolijo čas prihoda vsaj do 11. t. m. društvu pismeno naznaniti, da se preskrbi v pravem času voz na postajo.
— lzvenakad. podružnica družbe sv. Oirils in Metoda v Oradou priredi 13. t. m. s prijaznim sodelovanjem si. tamburaškoga zbora društva .Hrvatska" in si. slovenskega pevskega zbora veselico s petjem in tamburanjem. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za osebo 50 kr., za dijake 30 kr. Lokal: Annensale.
— Telovadno društvo ,,Idrijski Sokol" priredi v nedeljo, dne 12. t m. v pi-varni pri .Črnem orlu" veselico z sledečim vsporedom: 1. Godba. 2. Javna telovadba in sicer: a) proste vaje, b) vaje s palicami, o) vaje na bradlji, d) skupine. 3. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer.
— Zgodovinsko-zemljepisnega kluba „Sumadije" v Pragi IX. redna seja še vrši v četrtek, dne 9. t. m. ob 7. uri zvečer. Na vzporedu sta predavanji: .Izbrane črtice iz občnega (lilozofičnega) in avstrijskega državnega prava", in .0 trgovini i trgovačkoj naobrazbi H."
— Hrv. akad. društvo „Velebit" v Inomostu" priredi dne 11. t. m. v nemški kavarni v proslavo svojega petletnega obstanka rodbinski večer.
— Narodna čitalnica na Vranskem priredi na pustno nedeljo, dne 12. t. m. v svojih prostorih v gostilni „Slovan" plesni venček. Mej plesom nastopi gledališka družba iz „Novega Sada", ki potuje k svetovni razstavi v Pariz in vprizori gleda-
liško igro s petjem .Šolski nadzornik". — Začetek plesa ob 8. uri, začetek igre ob 9. uri. Želeti je, da se pride v kostumih. Vstopnina 30 kr. za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen nabavi novega gledališkega odra, se preplačila hvaležno sprejemajo. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
— I. Ljubljansko kolesarsko društvo prenaredilo je svoja pravila, katere je vlada že potrdila Odslej bode ime društva „Ljubljansko kolesarsko društvo Ilirija". Društvo nabavilo si jo tudi krasne nove znake, sestavljene v staroslovanskem slogu.
— Plesni venček požarne brambe v Ribnici obnese] se je — kakor nam pišejo v vsakem oziru izborno Poleg šestih, s krasnimi šopki obdarjenih patrones zbralo se je lepo število ribniških krasotic — in tudi gospodov to pot ni manjkalo. Ples je otvoril vodja požarne brambe, gosp. Fran Itudesch s patroneso gospo sodnico, Albino Višnikarjevo. Prvo kadriljo je plesalo 19 parov. Aranžiral jo je prav spretno gospod davkarski preglednik Burger. Plesalo se jrs še ob 5. uri v jutro. Prišlo je tudi precej tujcev iz Vel. Lašč, Prigorice, Sodražice, Kočevja, Ortneka in iz Ljubljane. Tudi v gmotnem oziru je bil uspeh jako Ugoden, tako, da se prebitek računa na približno 400 kron, za katero svoto se napravi novo brizgalno. Prav ta venček je pokazal, kako se je priljubila požarna bramba, ki ima v nOVOvoljenem gosp Rudeschu najboljšega načelnika.
— Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju na Pivki priredi na pustno nedeljo 12. svečana t. I. v čitalniškib prostorih veselico. Začetek točno ob ' a8 uri zvečer. Vzpored: 1. A. Laharnar: „Ženin kos", mešan zbor. 2. II Volarič: „Kviško bratje", moški zbor. 3. A. Nedved: KNazaj v planinski raj", mešan zbor. 4 * * * Šaljivi prizor: .Ženitna ponudba". Osebe: Kolač, meščan; Zalika, njegova hčerka; Godčevka, kmetica; Andrejček, njen sinbebec. 5. A. Forster: .Planinska", moški zbor. 6. St. Pirnat: .Na Gorenjskem je ftetno", mešan zbor. 7. * * * „Svojeglavneža". Osebi : On in Ona. 8 Šaljiva lote: ija 9 Prosta zabava Vstopnina za osebo 50 kr. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo .gasilnega doma" v Zagorju, se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor vabi najuljudneje k obilni udeležbi.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. januvarja do 4. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 15 {= 22 27 °/00), mrtvorojenec 1, umrlih 25 (=37 12 •/„,), mej njimi jih je umrlo ; za davico 1, za jetiko 8, za različnimi boleznimi IG. Mej njimi je bilo tujcev G (=L)4°;0). iz zavodov 12 (=48° 0). Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 2, za dušljivim kašljem 1, za vra-tico 3, za ušenom, 4, za varicello 2, za trachomom 1 oseba.
* Drastična sodba o Lahih. .Kol-nischo Zeitung" je pred kratkim priporočala nemškim posestnikom, naj si pomagajo z Lahi, ker nedostaje domačih kmetijskih delavcev. „Korrespondenz des landvv. Vereins" filr Rheinspreussen" je na predlog odgovorila z odločnim protestom, rekši, da bi bili Lahi za vso deželo prava nesreča. Imenovani list kon&tatuje, da so Lahi na tako nizki kulturni stopnji, da bi potisnili standard of life nemških delavcev na nižji nivo, in da so silno nevarni javni sigur nosti. To se Čuti v južnih delih Badenske, kjer je veliko laških kmetijskih delavcev. V zadnji sesiji porotnega sodišča v Frei-burgu v B. je bila polovica obsojencev iz Italije; a tega vender noben Nemec ne more želeti, da bi prišli v deželo, ljudje, ki vse prepire rešujejo najraje z bodalom. Končno pravi rečeni list, da Lahov tudi zategadelj ne kaže klicati, ker so popolnoma nerabni za živinorejo, češ, Lahi so razupiti po vsem svetu radi grozovitosti, s katero trpinčijo vse živali.
* Pobočnik oarja Aleksandra III. umrl je v Nizzi dne 30. januvarja, v 75. letu svoje starosti, knez Demetrij Ivanovid Swiato-polk Mirsky, ki je bil pobočnik carja Aleksandra III.
* Princesinja pred sodiščem. Pustolovka princesinja Lujiza Koburška je stala 4. t. m. pred sodiščem v Nioi, ker fti plačala Mauriou Hartogu, juvellrju v Pariza in Nioi 400.000 frankov, za katero svoto je
vzela pri njem draguljev in biserov. Te dragulje in bisere je omožena princesinja na Dunaju zastavila, dobljeni dnnar pa s svojim ljubimcem zapravila. Princ Filip Ko-burški. soprog prineesinje, ki je bila nekaj mesecev v bolnici za bolnike na živcih, je poslal pred sodišče odvetnika Lairolla, kije dokazal, da je Hartog tiste bisere prince-sinji svojevoljno posodil, ne da bi se bila določila doba, kdaj naj se biserji vrnejo. Princesinja je bila zato oproščena.
* Materinska ljubezen. Soproga fabri kanta A. na Dunaju, šele 30 let stara gospa, se je v soboto zastrupila, ker se ni mogla Utolažiti, da ji je umrl otrok.
* Maks Halbe, znani nemški dramatik, čegar drama .M u ter Erde" se je igrala tudi v Ljubljani, s svojo dramo .E r o be re r" ni imel sreče, kajti ljudje so se ji rogali. Sedaj pa je propadel tudi v Monakovem s svojo komedijo „ L e b e n s \v e n d e". Halbe je prvak mej dekadenti.
* Najdaljše lase ima mlada Mehikanka, Mercedes Lope/. Deva ima sedaj 20 let. Ko je prišla na svet, imela je že 80 cm dolge lase, po L3teU letu so se ji baje vlekli po tleh. Sedaj jih ima 3' a m dolge, in tako goste, da se lahko vsa zamota v nje. Kakor poročajo amerikanske novine, rastejo lasje tej devi tako hitro, da si jih more vsaki teden odrezati nekaj in jih prodati.
* Samomor. V Neapslju se je umoril nemški učenjak, zoolog dr. Karol Schlein. Vzrok samomoru je, da ga je žena zapustila. Torej je tudi mej treznimi učenjaki še nekaj sentimentalcev!
* Kak6 star je korzet ? .Revue scienti-fique" piše, da so imele nekak korzet že Grkinje v klasični dobi. To je bila široka oveza okoli pasu. Rimljanke so tudi nosile „fasciae", ki so imele posebno vidne barve. Nemke so imele pod Karolingi korzete z jeklenimi mrežicami. L. 1G00 so že duhovniki grmeli s prižnic proti korzetom, katere so rabile dame tudi za skrivališča. Ijubim-skih pisem, šopkov in tobačnic Korzet pa je imel v vsakem stoletju drugo obliko
* Poštne uradnice v Londonu. V londonskem glavnem uradu je nastavljenih 1374 dam poštnim uprnviteljicam Plače dobi vaje sprva po 1000 mark. kmalu dobe 2600 mark in 60 izmej njih ima 3800 mark plače.
* Kraljica plesa ustreljena. V Dolnjem Milanovcu pri Donavi v Srbiji, je bila ustreljena 26 pr m. na meščanskem plesu, hči trgovca Svetozora Panića, Katarina Mlado dekle je bilo tisti večer kraljica plesa. Gospodje so se jako zanimali zanjo, kar poči puška in zadene Katarino, da se zgrudi mrtva na tla. Morilec je pobegnil, in ga niso še dozdaj ujeli. Kakšen strah je nastal po tem zločinu v plesni dvorani, je lahko misliti.
* Po vsem svetu lakota. Slavni an gleški kemik in fizik, \Villiam Croakes trdi, da bode nastala v kakih 32 letih po vsem svetu splošna lakota, ker takrat ne bode prinašala zemlja nikakega sadu več, nje plodovitost bode popolnomo izčrpana, dočim se Človeštvo vedno množi. Nekateri angleški učenjaki so hitro raznesli to gorostasno trditev mej svet, vsled česar je seveda ljudstvo sila prestrašeno in se res boji konca sveta.
Telefonična in brzojavna poročila.
Pogoji za spravo.
Dunaj 7. februvarja. Glasilo nemških veleposestnikov „N. \Vr. Tagblatt" razpravlja danes o zahtevah, na katere se bode skušalo doseči zjedinjenje mej nemškimi poslanci. Zahteva se ohranitev sedanje ustave in izvrševalni zakon glede Čl. 19. drž. osn. zak. Varstvo narodnih pravic je samo mogoče, če se na Češkem in tudi na Štajerskem in na Tirolskem po sodnih okrajih določijo narodnostne meje, če se deželne centralne oblasti po narodnosti razdele, v deželnih zborih uvedejo narodne kurije in če se določi nemščina kot državni jezik.
Praga 7. februvarja. „Prager Tagblatt" prijavlja vsebino pogovora z nekim poslancem nemške napredne stranke. Ta poslanec je rekel, da se spravni dogovori ne morejo prej začeti, dokler ni zunaj parlamenta ustvarjena podlaga za spravo. Ako se mandati nemških poslancev, ki ne vsto-
pijo.v dež. zbor, kasirajo, potem mnogi člen1 nemške napredne stranke sploh ne bodo več kandidirali, mandatov pa ne bodo d'.bdi nemški nacijonalci, nego Sehonererjanci. Pogajanja za spravo se morajo začeti 'ara, k j. t so bili meseca julija pretrgana, a doklef se položaj ne pojasni, naj se ne skliče deželni zbor.
Cališki dež. zbor. Dunaj 7. februvarja. Gališki namestnik grof P i ninski je bil danes pri cesarju v posebni avdijenci. Konferiral je tudi i parlamentarno komisijo poljskega kluba, kateri zahteva, naj se gališki dež. zbor skliče na dan 16. februvarja.
Ogerska kriza. Budimpešta 7. februvarja. Voditelji disidentov so danes zaupnikom opozicije izročili vladni odgovor na podani ultimatum. Opozicijonalni voditelji so se opoldne sešli na posvetovanje o tem odgovoru.
Budimpešta 7. februvarja   Tudi v današnji seji poslanske zbornice se vrste glasovanja po imenih kakor po navadi špansko-ameriški mir. London 7. februvarja Senat Združenih držav je z večino treh glasov sprejel mirovno pogodbo mej Špansko in Združinimi   državami. Razburjenost rnej  senatorji   in mej  občinstvom je bila nepopisna fn prav taka kakor pred vojno. Boji na Filipinih. London 7. februvarja. V noči od sobote na nedeljo je prišlo do velicega boja mej američansko vojsko in mej Filipinci. Američanska vojska je štela 13000, Filipince v je bilo 20 000.  Po poročilih iz Wa-shingtona je bilo 40 Amerikancev ubitih in 150 ranjenih,   dočim je bilo Filipincev ranjenih in ubitih 4000 (?). Tudi v ponedeljek je prišlo do malih prask.
Narodno gospodarstvo.
— Državne železnice. Glasom nazna nila v .VViener Zeitung" se razpisujejo stavbna dela za normalnotirno lokalno progo Linz-Urfahr. Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 18 februvarja 1899 opoludne pri vložnem zapisnikarstvu c. kr. železniškega ministerstva na Dunaju. Pogoji in drugi pripomočki so razgrnjeni na upogled v de-partementu 18. rečenega minrsterstva in pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Lincu, kjer se brez načrtov tudi lahko kupijo.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
Na srečo je bila teta tekom celega tedna nekaj bolehna Štefanija je morala sama k skušnjam: a zato seje pa v sprem stvu vrnila domov, katero je vedno gospod tenorist prevzel. Prav čudno je bilo, kako dobro sta se pri tem oba zabavala, ako-ravno se nista o nič posebnem razgovar-jala. V nekem oziru se mora reči. da je Štefanija vodila vso zabavo; bila je sploh sigurnejša in odločnejša, nego tenorist, morda ker ni imela nobenih skrivnostij. Poleg tega je bila še prav prebrisana. „Ti mu bodeš," tako je rekla sama pri sebi, .pripovedovala o sebi in svoji mladosti. To privede tudi njega, da se izda." In pripovedovala mu je iz svojih šolskih in otročjih let, ko se je igrala še s punčikami.
.Moje punčike," rekla je, .so imele imena, rojstne dni, vedle so se včasih nespodobno, in jaz sem jih okregala, če so izgubile svoje klobučke. Posledica tega je, da imajo moje punčike Še danes svoje klobuke."
„Še danes?* je vprašal gospod Breton, katerega je vse to zelo kratkočasilo .Kaj Vaše punčike še žive?4
.Vam se bode to morda otročje zdelo," izgovarjala se je, „a imela sera jih prerada, da bi jih bila komu podarila. A jaz klepe-čem tu same stvari, ki se Vam morda prav bedaste zde."
Postal je hipoma zelo resen. .Hvala Bogu," je rekel s povdarkom, „da se mi take stvari ne zde bedaste. Zavidam Vas za Vašo mladost."
Vendar jedenkrat ga je tako daleč napeljala, zdaj se bode moral izdati.
.Kaj Vaša mladost ni bila tudi najlepši čas Vašega življenja?" vprašala je. (Dalje prih.)
Slovenoi in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda I
Condurango Malaga vino
(želodec krepčujoče vino).
Sanja, BJ septembra 1893. Blag     sp   31. I^t>iiMl«>l<, lekarnar v Ljnbljani. Rad prietiavam. da je Vaš Oondarang-o Mt-
legs> vino pristno. Pelnje i> - l>n. dobro pri želodčni
boli, krepi telo, lajla in vzbuja slast do jtdij.
19 -fil Dr. J. Folnegovi*  ob V zdravnik.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražba:
Zemljišča vU.ž štev. 48 in 6o:-i. kat. obč. Lokvica, renjena 890 gld. in zemljišče vi. stev 1861, k. o. Semič, cenjeno 250 gld , oba dne 17 februvarja v Metliki
Meteorologično poročilo.
tračni tlak
(.as opazovanja
Stanje
bero*
metra v mm.
Vet ovi
Nebo
9 zvečer 73*V4
18 ar. jzahod oblačno
"3 3
7. 7. zjutraj 7374 — 0 4 sr. jvzhod oblačno 0 ,   2. popol   7360      2*0 si. szahod obtetno 5
Srednja včeraiSnja temperatura —15, nor-male: — 1 V.
D"a.ra.a.jslsa. bcrza
dne 7. februvarja 1S99.
Dve majhni stanovanji
z dvema sobama, Štedilnikom in drvarnico, jedno za letni znesek 75 gld.. drugo za 80 gld. se oddasta na Tržaški cesti št. 55 v I. nadstropji za mesec maj.  - VpraSa naj se pri hišnem gospodarju.
Ces. kr- antrijsii jfe irtiiH žitalet.
Izvod iz voznega reda
Skupni državni dolg v notah	101 gld		60	kr.
Skupni državni dolg v srebru	101	-	30	_
Avstrijska zlata renta ....	1^ >		10	
Avstrijska kronska renta 4" u. .			20	
Ogerska zlata renta 4%....	119	•	75	
Ogerska kronska renta 4° 0   . .	97		90	
Avstro-ogerske bančne delnice	921			
Kreditne delnice.......	361	n	50	
London v ista........	120	n	40	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	58		92	
20 mark..........	11		78	
	9		561	1 TT
Italijanski bankovci.....	44		BO	
	5	„	68	1«
veljaven ođ dne 1. oktobra las*, leta. Odhod ls LJubljane M, kol. Prana 6es Trblt. Ob 12. ari h m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; fl*s Seltha! Ausse, Solnograd; tez KleinRe fling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m. sjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Ctdovec, Fren-zensieste. Ljubno, Danaj, C«z Selzthal v Solnograd; čez Amotetteu na Dunaj — Ob II. nri M m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj. — OV 4. ari 2 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec. Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gnatein, Zeli ob jezeru. Iti o most, Bregenc, L'ur h, Genevo, Pariz, čez Kloin - Reirl ing v Steyr, Line, Budejt-vice, Plaenj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstt-tten. — Proga ▼ Kovo mesto la v Kočevje. Metani vlaki: Ob ti uri 15 m. zjutraj, ob \1. uri bb ta. popoludne, ob 6. uri 30 m zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j k. Proga ls Trpita. Ob 6. un 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Atn-stetten, iz Lipskega, Prane, Francovib varov, Karlovih varov, Heb«, Marijinih varov, l'1/.nja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Ste/ra, Aat««ea, Ljabna, Celovca, Be-Ijuka, Franzensreste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja. Budeievir, Suloograda Linca. Steyra, Pariza, Geneve, Cunha, Hregenca, Ino-mosta. Zella ob jezera, Lend Gasteina. Ljubna, Celovca, Linca, Pon tabla. — Ob 4. ari f>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sel/1 h al a. Beljaka, Celovca, Frni'.ensiest.-. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. z-.e-č> r osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proza ls Bfovega mesta ln Kočevja Meftam vlaki: Ob 8. ari 1H m. zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k ▼ Kamnik. Ob 7 uri 23 m. zjutraj, ob S. uri 5 m. popolndne. ob 6. ari 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11.8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. (1)
Globoko užaljenim in potrtim srcem podajemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno veat. da je danes dne 6. februvarja t. 1. ob ! a9. uri zvečer po dolgi, zelo mučni bolezni zamrl naS iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, svak in atrije, gospod (258)
Janko Gradišek
posestnik, trgovec, I. občinski svetovalec in predsednik krojnemu šolskemu svetu v
Devica Marija v Polji
previden s svetimi zakramenti za umirajočo v 42. letu ddbe svojo
Truplo predragega pokojnika boda dne 8. februvari.ja 1899. I. ob '/,4. uri popoludne v hisi Žalosti v Zalogu St. 39 blagoslovljeno, ter se bode od tod preneslo na pokopališče v D M. v Polji k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadužnice se bodo brale v farni cerkvi pri D. M. v Pulji. ter v raznih drugih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen .spomin. V Zalogu, dne 6. februvarja 1899
Marija Gradišek roj, Knaflič, s proga; Jarnej Mirko, sin: — Frančiška Gradišek, hči: — Franja Trtnlk roj, Gradišek, Ivanka Knific roj, Gradišek, sestri: — Fran Trtnik,
kontrolor dež. blag. in posestnik, svak.
1. Sprejme se potovalni uradnik s stalno plačo, dijetami, provizijami in s pravico do definitivne službe po preteku jednega leta.
2. Pomožni uradnik za pisarno
3. Praktikant ali praktlkaiitlnja /.a pisarno. (246)
Pogoji:
Ad 1. Popolna izobrazba v zavarovalnih zadevah in večletno službovanje v teh strokah; zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Ad. 2. Zmožnost, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in dosedanje službovanje v kaki odvetniški ali notarski pisarni.
Ad S Brezplačno službovanje skozi 2 meseca in zmožnost slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi lepa pisava.
Ponudbe s spričevali vložiti je tlo 14. t. m. osebno pri vodstvu generalnega zastopa c. kr. privatne zavarovalne družbe Avstrijski Phomx v Ljubljani, Kongresni trg Stev. 17.
VABIL/O
OBČNEMU ZBORU
v
Savinjske posojilnice v Zalci
ki bode
dne 16. svečana 1899. leta ob 8. uri dopoludne.
246)
Vspored:
Poročilo ravnateljstva. Odobrenje letnega računa. Razdelitev čistega dobička
Volitev ravnateljstva in računskih pregledovalcev. Sprememba zadružnih pravil. Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob 8. uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, skliče se na 9. uro istega dne z istim vsporedom drugi občni zbor, ki sme sklepati ne glede" na število zadružnikov. _ i i • i
Jtavnateijstvo.
i.
2. 3. 4. 5.
Išče se
najbolji isvor sa nakupovanje kave, osja, roma la
keajsk.%:
Nepotrebno iskati! (21-30)
Kavčič 4 Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno is prek morskih detel
ter prodajata 1 kilo fine kave (Saatos Prime  po . . t steklen ca pristnega Jamaika rama I deka pristuega Pecco Soucbong-č.aja I palica prave angleške carske metaaže 1 steklenica pristnega finega konjaka
iasT' Bres tekaneoa! ~m
Kld 1 -
,. 050
., 006
m OftC
„ l*1
Na prodaj je
lepa
nova vila
v Kranju.
Ista obstoji iz 18 sob, kleti itd. ter je urejena za dve stanovanji. (97—7) Natančneje poizve" se pri
Josipu Fuso v Kranju.
Stanovanje
s tremi sobami in pritiklinaini se odda h 1. mejnikom 1 I. (26«-i
m Tržaški cesti it 451 HI. itfstraajj.
Več se izve* no Rimski ©osti st. ia.
Compagnon
z malim kapitalom za. tri prodajalne se lit*
Ponudbe   pod „Compagnon
upravnistvo „SIov. Naroda".
vaprejema
(ai8 .1,
„špecerist in železničar" 25 let star, vojaščine prost, želi svojo sedanjo službo pre-meniti. Naslov pove iz prijaznosti uprav ništvo tega lista. (197—5)
V lil. nadstropju leteće
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, podstrešne
shrambe in jedne drvarnice, oddn *•*«» ** 1« mnjcMu INfM)
v hiši Krojaško ulice st 1 pod jako ugod nlmi pogoji.
Natančneja pojasnila dajo se ondi v gostilni „Pri luni". (268—1)
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem, prelalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, zet in strijc, gospod
(»7)
Franc Perica
veleposestnik, usnjar, načelnik okrajnega cestnega odbora, občinski svetovala«, imetelj
zlatega zaslužnega križca i. t. d.
danes ob 3. uri popoludne po kratki a mučni bolezni, prejemSi sv. zakramente za umirajoče v starosti 67. let, mirno v Gospodu preminul.
Pozemski ostanki predrazega ranjcoga se bodo dne 8. t. m. ob 9. uri dopoludne
blagoslovili ter k večnemu počitku na farnem pokopališču položili
Mokronog, dne 6. svečana 1899.
Žaliijoc!*! oMtfilJ.
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Oni p. n. gospodje društveni člani,  kateri žele* dobiti letos v mesecu marcu
živih sparjenili jerebic
naj se v tej zadevi obrnejo
do (lii<> 90. febriivcit-ja.
na odbor kranjskega društva za varstvo lova.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
Št 58 m. 3. sv.
Razpis
Na mestni nemški deški 5 razrednici je v stalno popolnitev izpraznjeno
(963—1)
B zakonito določenimi službenimi prejemki.
Prosilci za to službeno mesto naj svoje pravilno opremljene proftnje vlože" najpozneje
do 2. 2m.a,rcija, 1899. 1.
pri podpisanem Šolskem oblastvu.
Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo jemale v poštev.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 2. svečana 1899.
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Razpis daril.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova je, zasledujoč svoje po pravilih določene namene, sklenil, da razdeli za minulo leto 1898 darila onim lovstvovarstvenim osebam, ki so si pridobile posebnih zaslug za
varstvo lova.
Prošnje za premiranje naj obsegajo kratko poročilo o delih in naj so poverjene po lovskem gospodarju ali njega namestniku; vložiti jih je
do dne) 16» maroa ta 1.
društvenemu odboru v Ljubljani. (264 -d
V LJubljani, dne 7. februvarja 1899.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk RNarodna Tlakam*.