30. številka. Ljubljana, v torek 7-. febrnvarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogemke dežele za vae loto 15 gld., za pol leta H gfd ., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč t gld. 40 kr. Za LJubljano bres pošiljanja na dom sa leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld 80 kr, za jaden meaec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa 8e po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poltnina snafia. Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira - Za oznanila plaCuje se od Stiriatopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali veCkrat tiaka. - Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upravni it vu naj ee blagovolijo pošiljati naroCnino, reklamacije, osnanila, tj. vse administrativne etvan - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 3^4. smo Slovenci, zanaša politični boj na gospodarsko polje, kar je pač k 1 e-rikalnastranka zestorila, narodna stranka pa nikdar ne, taje pravi izdajalec in zasluži, da se s kolom pob ije. Ker stojimo na tem stališči, si lastimo pravico, kritikovati tudi , Ljudsko posojilnico", in to tembolj, ker je v njej tudi mnogo liberalnega denarja, in ker imajo ž njo zveze tudi pristaši naše stranke. M i nismo „Ljudski posojilnici" očitali nobene nepoštenosti, očitali smo jej samo, daje lahkomišljeno, imeti zveze z društvi, ki ne zaslužijo kredita, ker so v slabih razmerah, in z obžalovanjem moramo konstatirati, da .Ljudska posojilnica4*, kakor je raz vidno iz .Slovenca", teh zvez tudi v prihodnje ne mara pretrgati. Kdor pozna količkaj razmere po deželi, tisti ve, da se pri večini malih klerikalnih posojilnic jako slabo gospodari, da se izposoja denar ljudem, kateri niso vredni nobenega kredita, in od katerih največkrat ne bo dobiti posojenega jim kapitala. Nered v teh posojilnicah je uprav grozen. Nedavno tega je „Rodo ljub" priobčil nekaj slučajev, kateri so drastično pokazali, kako škodo imajo stranke vsled tega nereda. A da imajo posojilnice vsled tega nereda, vsled slabega vodstva in lahkomišlj enega dovoljevanj a kredita tudi same leprevelikoškodo, 0 tem ni dvoma. S temi posojilnicami ima ,Ljudska posojilnica" zveze, ona je njih središče in jih podpira s svojimi kapi-t ali jami, in to je prav gotovo velika 1 ah ko mi šlj en os t, katera sicer ta hip morda še ni nevarna, a zamore prouzročiti občno škodo. Isto tako je s konsumnimi društvi. „Slovence", ki na naše očitanje glede posojilnic ni odgovorila nobeno besedo, pravi, da ima „Ljudska posojilnica pri konsumnih društvih samo 2000 gld. „Ljudska posojilnica" pa I morda niti sama ne ve, koliko tisočakov je posredovanjem malih duhovniških posojilnic vtaknila v konsumna društva. Te male posojilnice dobivajo od „Ljudske posojilnice" denar in ga posojajo konsumnim društvom in njih členom Naj danes katero kon-surano društvo napove bankerot, — prva Žrtev bo dotična mala posojilnica z omejenim poroštvom in ker ona tega udarca ne bo prenesla, trpela bo ž kodo „Ljudska po soj il ni ca". Ob tej zvezi „Ljudske posojilnice" z nesolidnimi konsumnimi društvi in slabo stoječimi Kaifteisenovimi posojilni cami smo se izpodtikali, v tej zvezi j tiči velika nevarnost za „Ljudsko posojilnico", tej zvezi je veljalo naše svarilo, in dokler „Ljudska posojilnica" teh zvez ne pretrga, dotlej se je vedno bati večje ali manjše nesreče. Mi smo „Ljudsko posojilnico" vedno • sodili brez predsodkov in tudi Če je kaj ukrenila, kar ni bilo ravno modro, smo vender molčali, dokler nismo dobili po- ' jč.ouii o bs*j nevarni zvezi mej nje in slabimi društvi katoliške organizacije Proti zvezi z dobrimi društvi ne ugovarjamo. Molčali smo na pr., ko je „Ljudska posojilnica" znižala obrestno mero na eskompt skoro ob isti uri, ko so prvi denarni zavodi na svetu obrestno mero zvišali, in molčali smo tudi o raznih drugih njenih ukrepih, ki sicer niso bili posebno pametni, a niso bili nevarni zavodu in mu niso mogli škodovati. Sedaj pa nismo mogli več molčati, ker zveza „Ljudske posojilnice" z raznimi gospodarsko dvomljivimi dru Hvi je občene-varna. Naj „Ljudska posojilnica" nikdar ne pozabi, da prvi denarni zavod v državi, avstro-ogerska banka tudi društvom z neomejeno zavezo ne zaupa, da „Ljudska posojilnica" sama pri avstro-ogerski banki nima niti krajcarja kredita, potem „Ljudska posojilnica". Na naš sobotni Članek, v katerem smo mirno in stvarno opozarjali .Ljudsko posojilnico* na posledice, katere zamore imeti njena z veza s konsumnimi dru Itvi in raznimi, slabo stoječimi malimi posojilnicami, dobili smo včeraj odgovor v „Slovencu", in sicer odgovor, kateri nas ni povsem pomiril. Stvar, katero je sprožil naš članek, je velevažna, o tako resnih in važnih stvareh pa se mora drugače razpravljati, kakor je to storil .Slovenec4*. Podtikanja in osebni napadi niso nikaki argu m ent i, psovanje in zabavljanje se nikdar ni nadomestilo stvarnih dokazov in s pretiranim patosom so doslej samo preča-stiti očetje lazariati pri svojih misijonih kaj opravili, kadar je šlo za d en ar ne stvari, pa se s puhlimi deklamacijami še nihče ni dal prepričati — v stvarnem oziru pa je t Slo vence va* obramba »Ljudske posojil-niče* pomankljiva. Sobotni naš članek smo priobčili z najboljšim nam en o m, in če nam .Slovenec" očita strankarske smotre, če nam očita, da smo hoteli škodovati „Ljudski posojilnici", je to samo zavijanje in podtikanje, katerega se poslužuje, da obudi dvome o resnobi naših očitanj, dasi bi bilo umestneje in izdatneje, da ne osnovanost naših n av ed b d ok aže. Vsak javen organ ima pravico, kon trolirati javne zavode. Taka kontrola je vedno samo koristna. Administratorji tujega premoženja naj žive v zavesti, da visi nad njimi Damoklejev meč javne kontrole, ter so vsled tega kar možno previdni in rigorozni. Te pravice si tudi mi ne damo vzeti in izvrševali jo bomo vedno, in če bi kdaj zapazili kako nepravilnost pri zavodih, ki so v naših rokah, svarili boderao ravno tako, kakor smo zdaj svarili „Ljudsko posojilnico". V gospodarskih zadevah neha za nas vse strank ars tvo. Kdor pri gospodarsko tako slabo stoječem narodu, kakor LISTEK. Prijatelja. Francoski spisal Quy do Maupaasant. Pariz je bil obseden, izstradan in ležal je v poslednjih zdihljejih. Vrabci na strehah so postajali redki, lijaki prazni. Vsak je jedel, kar je dobil. Gospod Morissot, po svojem poklicu urar, ki je včasih prodajal tudi cipele, se je sprehajal necega januvarskega jutra, roke v žepih svojih hlač, žalosten in lačen po vnanjem bulevardu Nakrat je stal prei njim tovariš, star prijatelj, gospod Sauvage, katerega je od vode sem poznal. Predno se je bila vojna začela, peljal se je gospod Morissot vsako nedeljo, ko je vzhajalo solnce, bambusovo palico v roki in železno sklopnico na hrbtu, z vlakom proti Argentenilu. V Colombesu je izstopil in šel na otok Maronte. Ko je bil na cilju svojih želja, je začel ribariti in ribaril je do temne noči. In vsako nedeljo je našel tam debelega, prijaznega možička, gospoda Sauvageja, kramarja iz Notre Dame de Lorettske ulice, ki je bil prav tako navdušen ribič. Večkrat ■ta sedela pol dneva drag zraven dragega, trnek v roki drteč In noge nad vodo giba* joda. Tako sta postala prijatna Včasih nista izgovorila niti besede. Včasih pa sta se zabavala drug z drugim. Toda razumela sta se izvrstno tudi brez besed, kajti imela sta isti okus in jednake interese. V spomladi, ko so se vzdigale zjutraj okoli desetih megle nad tiho tekočo reko, in ko je mlado solnce začelo razgrevati hrbet marljivih dveh ribičev, takrat je spregovoril Morissot k svojemu sosedu: „Ah, kako je tukaj prijetno!" In gospod Sauvage mu je odvrnil: „Kaj tacega ni nikjer več!" To je zadoščalo, da sta se razumela in rada imela. V jeseni, ko so se proti večeru zahajajoče solnce, temnorudeče nebo in škrla-tasti oblaki zrcalili v vodi, ko je bila vsa reka oblita s škrlatom, in se je obnebje svetilo, kakor da bi gorelo, da sta sedela prijatelja kakor v ognji, in je bilo listje na drevji, od zimskega vetra že rujavkasto, kakor pozlačeno, tedaj je gospod Sauvage smehljajoč se pogledal Morissota in rekel: „Glejte, kako lepot41 In Morissot. je odgovoril navdušeno, ne da bi dvignil pogleda od svojega trnka: „Ali ni tukaj lepše, kot na bulevardu?" Ko sta se spoznala, podala sta si krepko roke — grajena, da se zopet vidita v takih okoliščinah. Gospod Sauvage je vsdihnil in rekel: »Kaj sa je vae agpdilol« In Morissot je stokal klavern : „In tO vreme! Danes je prvi lepi dan letos'" Zares se je nebo svetilo v največji svoji lepoti. Šla sta potrto in Žalostno drug poleg druzega; in Morissot je začel: „In ribarenje? To je bilo vendar lepo! ■ Gospod Sauvage je vprašal: „Kdaj pa zopet začnemo?" Stopila sta v malo kavarno in spila skupaj čašo absinta. Potem sta nadaljevala svoj sprehod po cesti. Morissot je najedenkrat obstal: „Še jedno čašico, kaj mislite ?" Gospod Sauvage mu je pritrdil: „Ako hočete — 1" In vstopila sta še pri vinotržcu. Ko sta odšla, sta bila pošteno nasekana, kakor ljudje, ki pijejo na prazen želodec. Bilo je prijetno, lahak veter jima je pihal okoli lic. Topli zrak je bil gospoda Sauvageja popolnoma pijanega naredil, in obstal je: .Kaj. če bi šla tja?" .Kam?" „ Ribarit!u „Ali kje?" „Na najinem otoku seveda. Francoske straže stoje pri Colombesu. Poznam polkovnika Dumoulina. Naju bodo že skozi pustili". Morissot se je tresel od radosti: „Dobro I Jas grem." spozna, kn ki; posledice more roditi zveza z zadrugami z omejeno zave z o. Ko bi mi imeli samo strankarske koristi pred očrni, kakor nam očita „SIo-venec;i, potem bi rekli: Naj le gospodarijo' Kolikor slabše bodo gospodarili, toliko bolje za našo stranko. Ako bi nas vodili strankarski nameni, bi molčali in čakali katastrofe, kije v klerikalni gospodarski organizaciji v večji ali manjši meri prej ali slej prav gotova in neizogibna. Mi pa se bojimo občne škode, katero naredi ta katastrofa, ker vemo, da bi bilo tepeno naše ljudstvo, in zato hočemo z opominjevanjem in s svarili vsaj omejiti to nesrečo, ker smo trdno prepričani, da revna dežela naša ne prenese druge „banke Slovenije". V iJ ubijani. T. febrnvarja. Veliki Nemci proti Slovanom. Mej mnogimi velikonemškimi društvi, ki smejo brez ugovora naše vlade agitirati in hujskali po avstrijskih tleh, je berolinski „Schulverein ftir Deutsche". Te dni je izdalo to društvo poziv na vse Nemce, „naj se spominjajo zatiranih in preganjanih bratov v Avstriji ter jih podpirajo v boju za najsvetejša prava, da morejo vztrajati v vedno opasnejši borbi s prevzetnostjo in lakomnostjo Čehov in drugih temnih in kulturi sovražnih narodičev." Poziv vabi, naj se nabirajo marljivejše doneski za nemške šole, ki bodo trdnjave zoper naval Slovanov. — Kaj bi rekli v Berolinu, če bi izdali tak poziv Danci za svoje v istini kruto zatirane brate v nemškem Šlezviku P ali če bi klicali tako na pomoč gališki Poljaki za svoje brate v Poznanju? To bi bilo nekaj nečuvenega, in tak poziv bi uničili že prvi dan. Toda berolinski „Schulverein", „Alkleut. Verband", „E vangelischer Bund". „Gustav Adolf Verein" smejo vse, kakor bi sploh ne bilo avstrijskih mejnikov. Nemški In odšla sta, da poiščeta orodje za ribarjenje. Celo uro sta hodila drug tik druzega k hišici, kjer je stanoval polkovnik. Nasmehnil se je radi njiju prošnje, a ni nič ugovarjal. Dobila sta listek in nadaljevala pot. Kmalo sta prišla do predstraž, preko račila zapuščeno vas Colombes in dospela do malih vinogradov, ki se vlečejo tja do Seine. Bilo je okoli jednajstih. Vas Argenteuil, ravno nasproti, videla se je, kakor da bi bilo v nji vse pomrlo. Orgemontsko in Sonnoisko prozorje se je dvigalo nad vsem. Velika planjava, ki sega do Nonterrea, je bila zapuščena, cisto zapuščena s svojim golim drevjem in s svojo sivo zemljo. Gospod Sauvage je pokazal s prstom na griče: „Tam zgoraj so PrusiI" ln tesno je postalo obema prijateljema, ko sta zrla puščavo. .Prusi!" Nikoli jih še nista videla, a mesece že sta Čutila njih navzočnost okoli Pariza, onih Prusov, ki uničujejo Francijo, plenijo, stradajo, morijo — nevidni in vsega-mogočni. In neka praznoverna bojazen se je pridružila k njiju srdu, katerega sta imela do tega nepoznanega zmagovitega naroda. Morissot je zaječi j al: „Nebeski oče! 6a bi naju kdo dobil !" Sauvage je odgovoril z onim paril' agitatorji hodijo sem in tja s sv->jim moš-njičkom in s svojimi hujskaj.>*'imi fr;t/.;\mi, a ne zlt )i 1 i s.- jim ni'. 1/. NVmčije pa izganjajo celo mirne in uboge delavce, ako so slučajno slovanske krvi. Ogerska kriza. Avdljenci hoavedsksga ministra barona l V yervaryja in pl. Szella pri cesarju sta imeli — kakor javljajo budimpeštanski listi -— za prospe vanje kompromisnih pogajanj najboljši vspeh. Pesimizem, ki je zavladal v tem oziru, se je" nekoliko ublažil in baje se doseže kompromis že do konca tega tedna. 1' a>nila, katera sta doneski Fejer-vary in S/.ell. so baje za opozicijo ugodna. Obstrukcijonistični listi pišejo, da se kaže vedno bolj, da se krona ne strinja ■ Banf-fvjevo politiko nasilja in avtokratizma. Macedonija, Rusija in Anglija. Rusi sumijo, da Angleži samo zatega dflj tako razburjeno pisarijo o Macedoniji. da bi odvrnili zanimanje Evrope od Egipta in Sudana ter da bi spravili Rusijo radi Macedonije v težaven položaj. Tako pišejo „Novosti4, ki baje zanesljivo vedo, da se v Rusiji in Avstro Ogerski na vso moč branijo, da bi se spravilo macedonsko vprašanje v tek. Ako se to vendar-le zgodi, krivo bo tega inozemsko spletkarjenje in podpihovanje. Francija in Nemčija se vedeta do cela korektno, tako da ju ni možno sumničiti. 0 Angliji tega ni možno reči, in tudi Italija si na tihem želi nemirov, ker upa, da bi ti pospešili albansko propagand-. Nemiri na Balkanu bi bili resna nevarnost evropskemu miru, zato treba za sedaj ohraniti status 4U0. Postopanje ruske vlade pa dokazuje, da ima Rusija pošteno voljo zabraniti požar v Evropi. — To je vae prav lepo in resnično, toda prežalostne razmere v Macedoniji zato niso nič boljše, in dokler se te ne odpravijo s korenino vred, ostane nevarnost za evropski požar konstantna. Kmetski nemiri v Rumuniji. V krajih mej Oltora in Donavo so nastali zelo resni kmetski nemiri, ki se čim dalje bolj širijo, tako da se je bati, da se zanese razburjenost v vso deželo. Baje simpatizira tudi del vojaštva s socialističnimi aranžerji teh izgredov. Voditelj vseh nemirnežev je socijalist Nadeje, urednik lista „Lumea Nana", ki piše sila hujskajoče proti veleposestnikom. Lini so se morali združiti liberalci s socijalisti, da so zmogli konservativce. Socijalisti so to zvezo zlorabili ter ustanovili okoli 70 socijalističnih klubov. Vlada je odredila, da odidejo v nemirne kraje večje vojaške čete. Tudi v Bukareštu je sedaj več vojaštva. Mej kmeti se agitira za prošnjo, ki bi se naj poslala ruskemu carju proti rumunskemu kralju. Vstanek na Filipi na h. Reuterjev oftice javlja ; Filipinski vstaši so ponoči zgrabili Manilo. Amerikanci so odbili napad ter potem naskočili vstaške postojanke. Vstaši so bežali; mnogo so jih Amerikanci ujeli in ugrabili mnogo topov. humorom, ki vse prodre: .Ponudila jim bova nekaj rib za večerjo." Ali vender sta se obotavljala; splošna tihota okoli in okoli ju je bila plašila. Končno je rekel gospod Sauvage: .Le pojdiva naprej, toda previdna bodiva!" In šla sta doli po vinogradu, potuhnila sta se, lezla po tleh, iskala skrivališča za grmovjem, plašno gledala okoli sebe in poslušala. Nekaj odprtega polja sta imela še prekoračiti do brega reke. Začela sta teči in se skrila v suhem bičevji, kakor hitro sta dospela do brega. Morissot se je sklonil, in-z ušesom na tleh poslušal, ali sliši korake. Ničesar ! Bila sta sama, čisto sama! Pomi rila sta se in začela ribariti. Samotni otok Marante ju je kril proti nasprotnemu bregu. Mala krčma tam je bila zaprta, in zdelo se je, kakor da bi bila zapuščena že nekaj let. Gospod Sauvage je ujel prvega piškurja, Morissot druzega, in zdaj sta vsak trenotek potegnila trnek, na katerem se je premetavala mala, ko srebro lesketajoča se ribica; — prav čaroben lov ! Tiho sta spustila ribe v rnalo mrežico, ki je tik njiju visela v vodi. In veliko veselje ju je obšlo, veselje, ki človeka obide, če se po dolgem času peča zopet s tem, kar je moral dolgo časa pogrešati. Ljubo solnce jirna je dobro pregrevalo hrbet Ničesar nista slišala več. Mislila nista na nič več, ne zmenila se za drugi svet: samo ribarila sta. (Konec prih) Tudi Amerikanci so imeli izdatne izgu>3, baje 20 mrtvih in 125 ranjencev. Ameri-kanske b.jne Lidije so streljale na vstaše le ko so bežali Dopisi. Z Iga, ."». februvarja. Slavno uredništvo .Slov. Naroda4 Ljubljana. Temeljem t; tO tisk. zak zahtevamo, da objavite glede na v Vašem listu z dne 28. januvarja t 1. objavljeni dopis „'A Iga" nastopni popravek: 1. Ni res, da imamo konsumno društvo, res pa je, da imamo kmetijsko društvo, v katerem preskrbujemo svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine in svojim udom njih pridelke vnovčujemo. 2. Ni res, da se toči pri nas slabo vino, res je pa, da 86 toči pristno istrsko vino, za katero istrska vinarska zadruga jamči, da je pristno. 3. Ni res, da se toči žganje, res pa je, da se ni niti kapljice ga dosedaj iztočilo. 4. Ni res, da je blago slabejše, kakor drugod, res pa je, da je boljše ali vsaj tako, kakor v prodajalnicah. 5. Ni res, da je pičla vaga, res pa je, da poštena in pravična. 6 Ni res, da noče biti župnik odjemalec našega društva, res pa je, da vse gospodarske in gospodinjske potrebščine, s katerimi do sedaj zamore postreči naše društvo, jemlje v kmetijskem društvu. Na Studencu-Igu, dne 4 sveč. 1899. Za: Kmetijsko društvo v Studencu-Igu, re- gistrovana zadruga, z omejeno zavezo.: Načelnik: M Zdravje s. r. Martin Novak s.r. ud načelstva. Za danes konstatiramo samo to, da se v popravku prizna resnica v našem listu objavljenega dopisa .Z Iga": Ižanski klerikalci delajo ondotnim trgovcem in gostilničarjem s svojim društvom nekrščansko konkurenco, ki je kvarna in gospodarsko nevarna. Več odgovore naši dopisniki na Igu sami. Iz Kamnika, 6. februvarja. Dne 5 februvarja imelo je tukajšnje vojaško veteransko društvo pri ,Krištofu" plesno veselico, pri kateri je svirala mestna godba na lok pod vodstvom kapelnika g Lorberja prav izvrstno. Nevrjetno je skoraj, da godba v tem kratkem času svojega obstanka toliko zamore. Seveda je bilo mnogo truda, in posebno se mora še omeniti, da je sodelovanje gospodov Steleta in Stadlerja mnogo pripomoglo k uspehu. Hvala vrlim tem možem. G. Filic in Levičnik sta se torej motila, ker sta mislila, da po njih izstopu godba nastopiti ne more. Iz št. Petra na Krasu 4 februvarja. Veselica, katero je dne 2. februvarja priredila podružnica sv. Cirila in Metoda v korist prekoristni družbi, se je vkljub zelo slabemu vremenu nepričakovano dobro obnesla. Vdeležilo se je veselice zraven domačega občinstva tudi veliko dam in gospodov iz Bistrice, Trnovega, Postojine, Knežaka in Zagorja. Zastopana je bila tudi duhovščina. Pivški pevci so občinstvo raz veseljevali s svojim dovršenim petjem, in tudi šenpeterski tamb -rasi pod vodstvom g. uradnika G. so pokazali, da so se v kratkem času veliko naučili. Dramatična predstava „Ženski jok", vesela igra v jed-nem dejanji, je imela popoln uspeh. Dile-tantje so svojo nalogo prav dobro izvršili. Pokazali ste posebno spretnost za jednake igre gospici Ivanka Velepič in Dolfina Špi-lar. Godba na lok je svirala neutrudljivo mej izborno prosto in bratovsko zabavo do petelinovega petja. Postrežba je bila vse hvale vredna, le prostori v gostilni so bili za toliko ljudi premajhni. Uspeh veselico je bil tako izvrsten, da bode zamogla podružnica .Pivka" v Št. Petru na Krasu v drugič pokroviteljica postati. Ta uspeh naj bode plačilo odboru in še posebno gospodu Stroju, žel. uradniku, za obilni trud. Pivka pa je pri tej priliki pokazala, da biva tukaj še zdrav in nepokvarjen narod. Iz Zagorja ob Savi, 3. februvarja. Pri predzadnji občinski seji, koje so se udeležili vsi odborniki, kar se sicer redko-krat zgodi, je pri raznih nasvetih odbornik g. Mauer predlagal, naj bi se tudi zagorski občinski zastop izrekel za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Župan g. Morscher, ne da bi dolgo premišljeval, ga kratko zavrne, Cel, da to ni na dnevnem Uda ter ni niti pustil glasovati o tem predlogu. Gospodu Mauru se je pa takoj ponudila prilika zadoščenja. Občinski tajnik, reče županu, naj za nekaj časa zapusti po svetovalno sobo. Gospod župan, seveda dobro vedevši zakaj, toraj odide, na kar svetovalec g. Schudler stavi predlog, naj se imenuje župan častnim občanom. Proti temu predlogu se gosp. Mauer takoj oglasi rekoč: „Tudi ta točka ni na dnevnem redu, preloži naj se na drugo sejo'" Ker pa je pri zagorskemu občinskemu zastopu, - v katerem je večina Nemcev in posilinemcev, ne pa sami pošteni domačini, kakor je svoječasno, ponosen na zmagi, poročal kaplan Rožnik (ki naj so sedaj za nas prime), — ne ozira, kaj neustrašeni narodni in za blagor občine v vsakem oziru vneti odbornik gosp. Mauer predlaga ali zavrača, bil je župan g. Morscher imenovan častnim občanom, toda — ne soglasno. Po preteku treh tednov, bila je dne dne 31. pr. m. zopet seja, na katere dnevni red je postavil župan tudi predlog gospoda Maura za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Ta ironija! Kakor da bi se preje o tem ne bilo nič govorilo, omenja župan ta predlog, ter ga da na glasovanje. Mimogrede bodi omenjeno, da se te seje niso udeležili vsi naši odbornik', dvema pa, ki sta odvisna od trboveljske družbe, je gosp. ravnatelj, ko sta pismeno prosila za drugo sejo, celo zaukaza), da svoja podpisa pre-kličeta, čemur sta se seveda morala udati, boječa se posledic. Taka blažena svoboda tedaj vlada pri našemu občinskemu zastopu! Seveda, bilo bi vsejedno, vendar ni umestno, da se naši odborniki odtegujejo sejam, pri kojih so na dnevnem redu za nas važne stvari, s katerimi itak malokdaj proderemo. Sedaj pa čujte in strmite; prvi, ki seje izrekel proti Maurovemu predlogu, bil je naš že dobroznani krčmar, pardon župnik gospod Jaka Gross. za njim seveda takoj njega vredni brat „0ber lehrer", recte nadučitelj Peter Gross in za tema ostali Nemci in posilinemci. Tako je torej g Mauer pogorel s svojim predlogom, kar gotovo ni častno za zagorsko občino. Da bode tako izpadlo, vedeli smo že naprej, toda župnikovo postopanje nas je, moramo reči, osupnilo Pa kaj pravimo, osupnilo! saj smo dovolj prepričani, kako se brati z Nemci in Nemčurji, kadar se gre, da nas pobije. To pa še ni vse. On se tudi boji! Boji? Da, boji! Česa? Zamere, pri gospodih, pri katerih dobiva 600 kron na leto remu-neracije, brezplačno kurjavo, dve mastni maši in kar je poglavitna stvar, delavci trboveljske družbe hodijo v njegovo krčmo, za katero se bolj briga, nego za vse drugo! (Ćujte, gospod knezoškof!) Seja od 31. pr. m. je jasen dokaz, koliko smemo zaupati svojim nasprotnikom, katerim so zlasti zadnji čas peruti zelo zrasle. Jeli so postajati že tako drzni, da prepevajo po cesti „Die Wacht ara Rhein". Skrajni čas je toraj, dragi Zagorci, da se vzdramito in združite ter roko v roko delujete v pro-speh in blagor svojo občine in svojega milega naroda. Ne bodite sebični in ne bojte se zamer, kajti pravica je Bogu in ljudem ljuba. Izberite si mož, ki bodo vsikdar in povsod varovali Vaše pravice in svetinjo — slovenski jezik. S tem pa ni rečeno, naj bi rudnik no imel svojih zastopnikov. Ima naj jih, in teh dolžnost naj bode, varovati interese trboveljsko družbe, katero kot tako gotovo vsi cenimo, ne pa delati propagande za blaženo nemščino s katero že jedno leto sem mučijo otroke celo v prvem razredu, o čemur se je Vašemu cenjenemu listu že nekaj poročalo, toda ostalo jo brezuspešno, in ne hoteti z nami gospodariti, ki smo vendar na lastnih tleh! Dasi bode prihodnja občinska volitev šele meseca svečana prihodnjega leta, bodite dragi občani že sedaj oprezni, varujte se vam nastavljenih zanjk, ter ne obljubujte nikomur pred časom svojega glasu. Oni, ki so od danes do jutri tukaj, ne morejo poznati vaših razmer in potrebščin, in oni, kateri so tukaj med vami sicer obogateli, mej temi g. Morscher ter Jaka in Peter Gross, se za Vaš blagor bore malo brigajo, skrbijo le za svoj žep, ter se ne bodo nikdar potegovali za vas, zatorej: Proč s temi in z nemčurji! To bodi Vaše geslo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. februvarja. — „Gospodarska sveza". Uradni list javlja, da je poljedelsko ministerstv . dovolilo „Gospodarski zvezi* 2t)0O gld. podpore, da dobi kupiiMl«>l<, lekarnar v Ljnbljani. Rad prietiavam. da je Vaš Oondarang-o Mt- legs> vino pristno. Pelnje i> - l>n. dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajla in vzbuja slast do jtdij. 19 -fil Dr. J. Folnegovi* ob V zdravnik. Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivne dražba: Zemljišča vU.ž štev. 48 in 6o:-i. kat. obč. Lokvica, renjena 890 gld. in zemljišče vi. stev 1861, k. o. Semič, cenjeno 250 gld , oba dne 17 februvarja v Metliki Meteorologično poročilo. tračni tlak (.as opazovanja Stanje bero* metra v mm. Vet ovi Nebo 9 zvečer 73*V4 18 ar. jzahod oblačno "3 3 7. 7. zjutraj 7374 — 0 4 sr. jvzhod oblačno 0 , 2. popol 7360 2*0 si. szahod obtetno 5 Srednja včeraiSnja temperatura —15, nor-male: — 1 V. D"a.ra.a.jslsa. bcrza dne 7. februvarja 1S99. Dve majhni stanovanji z dvema sobama, Štedilnikom in drvarnico, jedno za letni znesek 75 gld.. drugo za 80 gld. se oddasta na Tržaški cesti št. 55 v I. nadstropji za mesec maj. - VpraSa naj se pri hišnem gospodarju. Ces. kr- antrijsii jfe irtiiH žitalet. Izvod iz voznega reda Skupni državni dolg v notah 101 gld 60 kr. Skupni državni dolg v srebru 101 - 30 _ Avstrijska zlata renta .... 1^ > 10 Avstrijska kronska renta 4" u. . 20 Ogerska zlata renta 4%.... 119 • 75 Ogerska kronska renta 4° 0 . . 97 90 Avstro-ogerske bančne delnice 921 Kreditne delnice....... 361 n 50 London v ista........ 120 n 40 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 92 20 mark.......... 11 78 9 561 1 TT Italijanski bankovci..... 44 BO 5 „ 68 1« veljaven ođ dne 1. oktobra las*, leta. Odhod ls LJubljane M, kol. Prana 6es Trblt. Ob 12. ari h m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; fl*s Seltha! Ausse, Solnograd; tez KleinRe fling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m. sjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Ctdovec, Fren-zensieste. Ljubno, Danaj, C«z Selzthal v Solnograd; čez Amotetteu na Dunaj — Ob II. nri M m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj. — OV 4. ari 2 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec. Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gnatein, Zeli ob jezeru. Iti o most, Bregenc, L'ur h, Genevo, Pariz, čez Kloin - Reirl ing v Steyr, Line, Budejt-vice, Plaenj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstt-tten. — Proga ▼ Kovo mesto la v Kočevje. Metani vlaki: Ob ti uri 15 m. zjutraj, ob \1. uri bb ta. popoludne, ob 6. uri 30 m zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j k. Proga ls Trpita. Ob 6. un 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Atn-stetten, iz Lipskega, Prane, Francovib varov, Karlovih varov, Heb«, Marijinih varov, l'1/.nja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Ste/ra, Aat««ea, Ljabna, Celovca, Be-Ijuka, Franzensreste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja. Budeievir, Suloograda Linca. Steyra, Pariza, Geneve, Cunha, Hregenca, Ino-mosta. Zella ob jezera, Lend Gasteina. Ljubna, Celovca, Linca, Pon tabla. — Ob 4. ari f>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sel/1 h al a. Beljaka, Celovca, Frni'.ensiest.-. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. z-.e-č> r osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proza ls Bfovega mesta ln Kočevja Meftam vlaki: Ob 8. ari 1H m. zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k ▼ Kamnik. Ob 7 uri 23 m. zjutraj, ob S. uri 5 m. popolndne. ob 6. ari 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11.8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. (1) Globoko užaljenim in potrtim srcem podajemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno veat. da je danes dne 6. februvarja t. 1. ob ! a9. uri zvečer po dolgi, zelo mučni bolezni zamrl naS iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, svak in atrije, gospod (258) Janko Gradišek posestnik, trgovec, I. občinski svetovalec in predsednik krojnemu šolskemu svetu v Devica Marija v Polji previden s svetimi zakramenti za umirajočo v 42. letu ddbe svojo Truplo predragega pokojnika boda dne 8. februvari.ja 1899. I. ob '/,4. uri popoludne v hisi Žalosti v Zalogu St. 39 blagoslovljeno, ter se bode od tod preneslo na pokopališče v D M. v Polji k zadnjemu počitku. Sv. maše zadužnice se bodo brale v farni cerkvi pri D. M. v Pulji. ter v raznih drugih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen .spomin. V Zalogu, dne 6. februvarja 1899 Marija Gradišek roj, Knaflič, s proga; Jarnej Mirko, sin: — Frančiška Gradišek, hči: — Franja Trtnlk roj, Gradišek, Ivanka Knific roj, Gradišek, sestri: — Fran Trtnik, kontrolor dež. blag. in posestnik, svak. 1. Sprejme se potovalni uradnik s stalno plačo, dijetami, provizijami in s pravico do definitivne službe po preteku jednega leta. 2. Pomožni uradnik za pisarno 3. Praktikant ali praktlkaiitlnja /.a pisarno. (246) Pogoji: Ad 1. Popolna izobrazba v zavarovalnih zadevah in večletno službovanje v teh strokah; zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ad. 2. Zmožnost, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in dosedanje službovanje v kaki odvetniški ali notarski pisarni. Ad S Brezplačno službovanje skozi 2 meseca in zmožnost slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi lepa pisava. Ponudbe s spričevali vložiti je tlo 14. t. m. osebno pri vodstvu generalnega zastopa c. kr. privatne zavarovalne družbe Avstrijski Phomx v Ljubljani, Kongresni trg Stev. 17. VABIL/O OBČNEMU ZBORU v Savinjske posojilnice v Zalci ki bode dne 16. svečana 1899. leta ob 8. uri dopoludne. 246) Vspored: Poročilo ravnateljstva. Odobrenje letnega računa. Razdelitev čistega dobička Volitev ravnateljstva in računskih pregledovalcev. Sprememba zadružnih pravil. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob 8. uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, skliče se na 9. uro istega dne z istim vsporedom drugi občni zbor, ki sme sklepati ne glede" na število zadružnikov. _ i i • i Jtavnateijstvo. i. 2. 3. 4. 5. Išče se najbolji isvor sa nakupovanje kave, osja, roma la keajsk.%: Nepotrebno iskati! (21-30) Kavčič 4 Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno is prek morskih detel ter prodajata 1 kilo fine kave (Saatos Prime po . . t steklen ca pristnega Jamaika rama I deka pristuega Pecco Soucbong-č.aja I palica prave angleške carske metaaže 1 steklenica pristnega finega konjaka iasT' Bres tekaneoa! ~m Kld 1 - ,. 050 ., 006 m OftC „ l*1 Na prodaj je lepa nova vila v Kranju. Ista obstoji iz 18 sob, kleti itd. ter je urejena za dve stanovanji. (97—7) Natančneje poizve" se pri Josipu Fuso v Kranju. Stanovanje s tremi sobami in pritiklinaini se odda h 1. mejnikom 1 I. (26«-i m Tržaški cesti it 451 HI. itfstraajj. Več se izve* no Rimski ©osti st. ia. Compagnon z malim kapitalom za. tri prodajalne se lit* Ponudbe pod „Compagnon upravnistvo „SIov. Naroda". vaprejema (ai8 .1, „špecerist in železničar" 25 let star, vojaščine prost, želi svojo sedanjo službo pre-meniti. Naslov pove iz prijaznosti uprav ništvo tega lista. (197—5) V lil. nadstropju leteće stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, podstrešne shrambe in jedne drvarnice, oddn *•*«» ** 1« mnjcMu INfM) v hiši Krojaško ulice st 1 pod jako ugod nlmi pogoji. Natančneja pojasnila dajo se ondi v gostilni „Pri luni". (268—1) t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem, prelalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, zet in strijc, gospod (»7) Franc Perica veleposestnik, usnjar, načelnik okrajnega cestnega odbora, občinski svetovala«, imetelj zlatega zaslužnega križca i. t. d. danes ob 3. uri popoludne po kratki a mučni bolezni, prejemSi sv. zakramente za umirajoče v starosti 67. let, mirno v Gospodu preminul. Pozemski ostanki predrazega ranjcoga se bodo dne 8. t. m. ob 9. uri dopoludne blagoslovili ter k večnemu počitku na farnem pokopališču položili Mokronog, dne 6. svečana 1899. Žaliijoc!*! oMtfilJ. Kranjsko društvo za varstvo lova. Oni p. n. gospodje društveni člani, kateri žele* dobiti letos v mesecu marcu živih sparjenili jerebic naj se v tej zadevi obrnejo do (lii<> 90. febriivcit-ja. na odbor kranjskega društva za varstvo lova. Odbor kranjskega društva za varstvo lova. Št 58 m. 3. sv. Razpis Na mestni nemški deški 5 razrednici je v stalno popolnitev izpraznjeno (963—1) B zakonito določenimi službenimi prejemki. Prosilci za to službeno mesto naj svoje pravilno opremljene proftnje vlože" najpozneje do 2. 2m.a,rcija, 1899. 1. pri podpisanem Šolskem oblastvu. Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo jemale v poštev. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 2. svečana 1899. Kranjsko društvo za varstvo lova. Razpis daril. Odbor kranjskega društva za varstvo lova je, zasledujoč svoje po pravilih določene namene, sklenil, da razdeli za minulo leto 1898 darila onim lovstvovarstvenim osebam, ki so si pridobile posebnih zaslug za varstvo lova. Prošnje za premiranje naj obsegajo kratko poročilo o delih in naj so poverjene po lovskem gospodarju ali njega namestniku; vložiti jih je do dne) 16» maroa ta 1. društvenemu odboru v Ljubljani. (264 -d V LJubljani, dne 7. februvarja 1899. Odbor kranjskega društva za varstvo lova. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk RNarodna Tlakam*.