Voitulot phtal v fniovk( Leto XIX., št 276 Ljubljana, nedelja 17. novembra I938 Cena t Dfn Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva I — Telefon «L 8122 8123, 8124« 2126, 8126. InseratnJ oddelek: LJubljana, Selen* burgova ul — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon ŠL 2465. IPodružnica Celje: Koc«aova ulica 2. — Telefon St 190. IRačuni pri pošt ček. zahodih: Ljubljana tt 11.842, Praga Oslo 78.180. Wten it 105.241. dan rasen ponedeljka, neeečno Din inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica S, 2122, 2128,8124 3125.3128. Maribor, Grajski trg St 7. telefon it. 2455, Celje, 8trossmayerJeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi m n« vračajo Nujne In težke naloge češkoslovaškega preporoda Propagandni minister Vavrečka o sedanjem položaju ČSR — Osnove nove ustave — Naslonitev na Nemčijo Praja, 26. nov h. Minister za propagando dr. Hugo Vavrečka je danes sprejel zastopnike inozemskega tiska in jim podal v daljši izjavi splošen pregled trenutnega položaja češkoslovaške republike v notranjem in zunanjem političnem pogledu. Na-glasil je, da eo gospodarske skrbi, ki jih ima država, mnogo hujše in težje, kakor pa politične. V notranje-političnem pogledu so v bližnjih dneh važni trije dogodki: 1. volitve novega prezidenta republike, 2. sestava nove vlade, ker je sedanja vlada po današnjem razpisu prezidentskih volitev prav za prav že v stanju demisije in 8. pooblastilni zakon o izrednih pooblastilih prezldentu republike in vladi. V 2. in 3. točld so zavzeli Slovaki posebno stališče, kar zavlačuje končno rešitev tega vprašanja. Sedanji položaj republike pa je takšen, da bi moglo vsako zavlačevanje postati škodljivo. Kakšen bo položaj po rešitvi tega najnujnejšega programa, se sedaj še ne da predvidevati, ker je to v glavnem odvisno od novega prezidenta republike in od nove vlade. Rešiti se mora še vprašanje definitivne nove ustave in parlamentarnih volitev. Pri tem gre predvsem za to, ali naj izvede Izpremernbo ustave še sedanji parlament, ki je bil izvoljen pod prejšnjimi razmerami, ali pa naj se rešitev tega važnega problema prepusti novo izvoljenemu parlamentu. Kar se tiče osnovnih načel nove ustave je gotovo le toliko, da bo češkoslovaška republika ostala zvesta demokratičnim načelom, ki pa se bodo uveljavljala na drugačen način kakor dosedaj. Ix izvajanj ministra Vavrečke se je dalo posneti, da so Slovaki v pogledu driavn« ureditve že mnogo bolj napredovali, kakor pa Cehi. Slovaki imajo že izdelan načrt svoje pokrajinske ustave, določen svoj delovni program in tudi že določen termin volitev v avtonomni pokrajinski parlament Kar se tiče zunanje politike, Je minister Vavrečka najprej omenil, da je zunanji minister Chvalkovsky preobremenjen z delom Naglasil pa je, da je zunanje politični položaj češkoslovaške republike že popolnoma razčiščen. Večji del ekspozeja ministra Vavrečka se je nanašal na gospodarske probleme države. V svrho gospodarske obnove se mora najprej izvesti popolna reorganizacija celokupnega prometa. Izpopolniti železniške in avtomobilske zveze ter zgraditi potrebne ceste. Kar se tiče produkcijske zmožnosti in zunanje trgovine se ni bati posebnih težav in bo republika v tem pogledu tudi nadalje dobro izhajala. Agrarno-industrijska struktura države se ni izpremenila, kakor se Je domnevalo v prvem trenutku po katastrofi, ko je sploš-no prevladovalo prepričanje, da se bo češkoslovaška republika spremenila v agrarno državo. Celokupno gospodarstvo češkoslovaške republike pa se mora pre-orientirati v duhu čim tesnejše prilagoditve in sodelovanja z Nemčijo kot največjim sosedom. Upoštevati je treba, da Ima Nemčija Isto splošno gospodarsko strukturo kakor Češkoslovaška. Kako se bo to doseglo in izvedlo, je stvar nove vlade. riznavaio anisine Slovaški poslanci z zasedenega ozemlja so izgubili mandate — Slovaki ne bodo na Madžarskem imeli nika-Mh narodnostnih pravic — Komur ni všeč, naj se izseli e staro IBerBn, 26- nor. bar. »Deutache AUgeemeV M Zeitung« objavlja razgovor z bivšim Buidžarekim poslancem v praškem parlamentu in sedanjim ministrom brez port-felja t budimpeštanski vladi Jaroeom. Na vprašanje, ah bodo enako kakor madžarski tudi slovaški poslanci z onega ozemlja, ki je bilo z dunajsko razsodbo priznano Madžarski ostali člani madžarskega parlamenta, je Jaros odvrnil, da »e to ne more zgoditi, ker so vsi pobegnili naSlo-vaSko tn so s tem po mnenju madžarske Vlade izgubili svoj poslanski mandat. Na vprašanj«, kako namerava madžarska vlada urediti položaj slovaške narodne BuinjBtne na Madžarskem, je minister J a-Poji izjavil, da se morejo določbe dunajske raaecKibe nanašati le na bivše slovaško cesemlje, ne pa tudi na slovaške narodne trtfunjšine, ki so bile že prej na Madžar-Skam. Tako razlikovanje pa se ne da Izvesti Zato madžarska vlada ne ml»li uvesti nlkaKega posebnega manjšin s Kega h tatu'«. Ker sloni dunajska razsodba na etnografskih načelih. Madžarska ne priznava nikakih narodnih manjšin na svojem ozemlja. Slovaki, ki so prišli % dunajsko razsodbo pod Madžarsko, se lahko izvolijo na Slova&ito. Koncentracijska taborišča na Slovaškem Bratislava, 26. novembra. AA. SlovaSka vlada je sklenila ustanoviti koncentracijska taborišč« Prvo taborišče bo v Zjedržajevi Teroristične akcije na mejah Podkarpatske Rusije Praga, 26. nov, e. Iz Chusta poročajo, da postajajo poljski ln madžarski teroristi vedno bolj nasilni. Zlasti na ozemlju med Užohom ln Volovom so čsl. obmejne straže zadnje dni stalno Izpostavljene napadom s poljske strani. Teroristične tolpe streljajo celo s strojnicami in mečejo tudi bombe. Hoteli so tudi pognati v zrak več mostov in važnih objektov ob meji, kar so jim pa obmejne straže preprečile. Poleg drugih opazovalcev, ki so odšli v te kraje, je zdaj tja odpotoval tudi tajnik nemškega poslaništva v Pragi Hoffmann, ki mu je prebivalstvo povsod priredilo prisrčen sprejem. ancosko-aiigle ško sodelovanje V primeru vojne bo dala Anglija Franciji na razpolago pol milijona vojakov in vse svoje letalstvo London, 26. nov. o. V zvezi s pariškimi aszgovori francoskih in angleških državnikov glede koordinacije narodne obrambe obeh držav sa je zvedelo, da je sedaj Velika Britanija pripravljena v primeru vojne poslati Franciji na pomoč ekspedicijski zbor, Id bo štel pol milijona moderno oboroženih vojakov. Istočasno bo dala Franciji ne razpolago vse svoje letalske sile. V kratkem se pričakuje podroben dogovor o sodelovanju angleškega ekspedicijskega zbora s francosko vojsko na francoskih tleh. Kar se tiče nadaljnjega letalskega gradbenega programa obeh držav, sta Daladier in Bonnet izjavila, da bo Francija v kratkem lahko povečala produkcija letal za 150%. Na vprašanje angleških ministrov, kaj bi Francija ukrenila v primeru, če bi Nemči-Ju skušali zavzeti Ukrajino, je Bonnet odgovoril, da mora Francija podpreti Rusijo le tedaj, če bi jo kdo napadel, ne de bi ga Izzvale. Kar tiče židovskega problema, Je Bonnet sporočil angleškima državnikoma, da je Francija pripravljena naseliti v svojih kolonijah 10.000 Židov, če bodo Zedinjene dr-feve In Anglija prevzele sorazmerno enako itevilo židovskih beguncev. Poenotenje angleškega ln francoskega letalstva Pariz, 26. nov. br. V smislu sklepov, sprejetih na zadnjem sestanku francoskih ln angleških državnikov v zvezi z razpravo o koordinaciji državne obrambe obeh zapadnih velesil, bo prispel prihodnji teden v Pariz angleški minister za letalstvo Kingsley Wood, ki bo s šefom francoskega generalnega štaba za letalstvo generalom Vuileminom razpravljal o poenote- nju ^ngleškeiga tn franoookega vojnega letalstva. V vojaških krogih pripisujejo temu izredno važnost. Churchill proti odstopu kolonij London, 26. nov. AA. Winston Churchill je včeraj govoril v Halowu in se ostro Izrekel proti vrnitvi kolonij Nemčiji. O francosko-angleških pogajanjih je dejal, da je zadovoljen, da sta se Anglija in Francija sporazumeli o skupni obrambi Nacionalistični Španiji se ne smejo priznati pravice vo ju j oče se države, dokler se bodo tujci vmešavali v čisto španska vprašanja De Valera o ciljih irske politike London, 26. nov. b. Ne kongresa svoje stranke v Dublinu je govoril predsednik irske vlade de Valera o strankinih in vladnih političnih ciljih. Rekel je med drugim, da ni nikake ovire več, da se izvede tudi ona točke strankinega prog ama, ki zahteva proglasitev popolnoma neodvisne irske republike. Vendar se mu zdi bolje s tem še počakati, ker bi prehitre proglasitev republike pomenil« novo oviro za družitev Ul-»tra z Irsko. Republika bo proglašene šele potem, ko bo ves otok združen v okviru Irske. Kongres je bil zaključen t resolucijo, ki poziva vlado, naj skuša z vsemi močmi in vsemi sredstvi doseči, da se odstrani sedanja delitev irskega otoka na dve državni področji. TEŽAVEN POLOŽAJ V FRANCIJI V sredo 24 tuna splošna stavka delavstva v protest proti vladnii reformam - Odločilna borba med vlado in levičarsko opozicijo PARIZ, 28. nor. h. Borba med vlado Id levičarskim delavstvom se je danes 8e bolj poostrila. Glavna delavska zveza je sklenila proglasiti za sredo 30. novembra splošno stavko, ld bo obsegala ne samo vsa zasebna podjetja, marveč tudi vsa javna podjetja in nstanove kakor pošto, telefon, brzojav, elektrarne, plinarne, vodovode, železnice, itd. Vlada je odredila najstrožje protiukrepe, ker smatra, da ima ta pokret izrazito politično ozadje in ničesar skupnega s socialnim in gmotnim položajem delavstva. V vladnih krogih naglaša jo, da bo predsednik vlade Daladier uporabil vsa zakonita sredstva, ki so mu na razpolago, da za tre ta pokret, ki Ima že docela revolucionarni značaj. V vse pokrajine, v katerih se širi stavkovni pokret, je vlada poslala vojaštvo, ki je zasedlo tudi razna podjetja, zlasti rudnike, da omogoči redno obratovanje. Vlada je izdala odlok, po katerem se morajo takoj rekvirirati vsa podjetja, v katerih bi delavstvo proglasilo stavko. Uporniki proti tej rekviziciji pridejo pred vojno sodišče, ki se je danes preselilo lz Lillea v Ancin, ker je tam stavkovni pokret najbolj razširjen. Vlada je obenem izdala razglas, v katerem opozarja vse tuje državljane, da bodo takoj izgnani, če bi sodelovali pri stavkah ali pri političnih manifestacijah, naperjenih proti vladi. To se tiče zlasti mnogoštevilnih inozemskih rudarjev. V izvajanja tega ukrepa je bilo danes izgnanih več sto poljskih rudarjev, ki so bili zaposleni v severni Franciji, a so se pridružili stavkajočim. Vse intervencije, da bi se izgon preklical, so ostale brezuspešne. Vedno večji obseg stavk Odločilna borba med vlado in stavkajočim delavstvom Pariz, 26. nov. o. Čeprav sta policija in mobilna garda trenutno gospodar položaja v Parizu in tudi v "nekaterih glavnih rudarskih revirjih v severni Franciji, kriza vendar še ni premagana ln bo dosegla svoj vrhunec bržkone šele v sredo, ko bo vse francosko delavstvo za 24 ur opustilo vsako delo Izvzete bodo le bolnice. Sodijo, da bo pri enodnevni splošni stavki sodelovalo okrog 5 milijonov delavcev. Vladni ukrepi proti stavkujočim Medtem se dogodki naglo razvijajo. Daladier, ki vodi notranje ministrstvo v Sar-rautovi odsotnosti, je tako združil v svojih rokah vso izvršilno oblast Njegovi najnovejši ukrepi dokazujejo, da hoče v vsakem primeru streti levičarski odpor proti vladnim, finančnim in socialnim ukrepom in v nič manjši meri tudi proti novi francoski zunanjepolitični orientaciji na podlagi monakovskega sporazuma Danes so namreč levičarski listi dali svoji načelni borbi proti vladi tudi ta zunanjepolitični značaj. • Daladier ne namerava preprečiti enodnevne splošne protestne stavke, temveč hoče le omiliti njen učinek in predvsem preprečiti vse ekscese, za katere bi se v javnosti, upravičeno ali ne, zvrnila vsa krivda nanj. Davi Je imel dolgo posvetovanji g sein-Sklm In pariškim policijskim prefektom, z vojaškim poveljnikom Pariza in šefom vojaškega kabineta prezidenta republike. O sklepih, ki so bili sprejeti na tem posvetovanju, javnost neposredno po kakšnem podrobnem komunikeju ni bila obveščena, zato pa so se razširile govorice, da Je Daladier pripravljen začasno rekvirirati vse privatne železniške proge in pro-me» na njih milltarizlrati, intervenirati z vojaško silo v vseh večjih industrijskih centrih za primer demonstracij ter v skrajni potrebi razglasiti tudi obsedno stanje po vsej državi Teh govoric vlada nI deman-tirala, morda že zaradi tega ne, da bi preventivno učinkovale na množice, v levičarskih krogih pa so te govorice izzvale le še hujšo reakcijo. Blum in vodja komunistov Duclos sta bila dopoldne vsak zase pri predsedniku poslanske zbornice Herriotu ter sta odločno zahtevala, naj Izsili Daladierovo ostavko, kar pa je Herriot odklonil V ostalem u pota vi 1 a tisk. da se bo ves pokret v najbližjih dneh razvil v stanje, kakršnega Franclia po njegovi resnosti in nujnih posledicah po vojni Se ni doživela. Ulične demonstracije v Parizu Splošna sindikalna zveza Je za nocoj napovedala poulične demonstracije, ki pa so bile že nekaj minut pozneje prepovedane. Prepovedi so oblasti dale poseben poudarek s tem, da so poslale na ulice Pariza vse razpoložljive sile ln vso mobilno gardo, vendar pa Je že danes železničar-skim nameščencem v Parizu in drugod uspelo prirediti prav učinkovite demonstracije, ki se jim Je pridružilo delno tudi potujoče občinstvo. Demonstracije so vprl-zorili tudi na vseh postajah pariške podzemske železnice, povsod pa Je kmalu intervenirala policija in vzpostavila red. Izmed včeral aretiranih 500 delavcev so Jih davi Izpustili 283, ostale pa so obdržali v zaporih zaradi upora proti organom Javne varnosti z orožjem Kakor so ugotovile policijske oblasti. Je bilo med delavci, ki so Jih aretirali na področju Renaultovlh tovarn, tudi okrog sto bivših prostovoljcev, ki so se šele pred kratkim vrnili z republikanskih front v Španiji. Ker so stavkujočl delavci v pretekli noči zasedli tudi železniško progo proti Valen-ciennesu, Je vlada odredila, da morajo intervenirati vse vojaške edinice v širši okolici mesta ter zasesti proge. Delavstvo, ki se bo upiralo vojaštvu, bo postavljeno pred vojaško sodišče. Na severni industrijski progi, ki Je bila prav tako včeraj prekinjena, Je bil promet davi obnovljen, toda opoldne je zopet zastal. 2eleznlčarji in drugi delavci so tam okupirali stroje ln skladišča ter na nekaterih postajah pokva-riilvse signalne naprave. Priprave za glavni politični spopad so se danes na obeh straneh nadaljevale z veliko vnemo. Iz vladnih krogov so razširili vesti, da bo Daladier razpustil komunistično stranko in mobiliziral del stavkujočega delavstva ter ga tako prisilil k delu, posebno na železnicah in v letalskih tovar- nah. Za nocoj napovedujejo tudi njegov poziv vsem francoskim državljanom k slogi in disciplini Blum za vlado sloge V »Populairu« je Blum davi objavil poseben poziv, ki ga delno naslavlja na Da-ladiera: »Daladier, ne kapricirajte se še nadalje. Možna je samo ena rešitev! Pustite igro! Vi niste človek, ki bi si lahko pridobil zaupanje na borzi za ceno novih junijskih žrtev. Samo vlada sloge in vse-narodnega sporazuma lahko obnovi mir državljanov in red republike.« Skrajni levičarski krogi so danes začeli gonjo tudi proti Ribbentropu, čegar prihod v Pariz je bil napovedan za petek, dva dni po splošni stavki. Zaradi njihovih groženj, ki bi jih spričo napetega položaja nazadnje v resnici lahko spremenili v dejanja so se v diplomatskih krogih razširile vesti, da bo Ribbentropov obisk združen s svečanim podpisom francosko-nemške deklaracije, odgoden za nekaj časa. Tako se glase tudi vesti iz Berlina. Desničarska stranke ne posegajo posebno odločno v borbo. Republikanska unija je sicer proti vladnim davčnim in socialnim odlokom, a ne zahteva, da bi vlada podala tudi ostavka »Ordre« navaja v svojem današnjem uvodniku za sodelovanje desnice z Daladierom spremembo odlokov ln uvedbo proporcionalnega volilnega sistema. List pripominja, da so Reynaudovi odloki postali že povsem neizvedljivi, ker zanje noben min. predsednik ne bi mogel več dobiti večine v zbornici. Proti Rey-naudovim odlokom postavljajo danes La-mourexove načrte za obnovo državnega gospodarstva. Za te načrte se je pričel zavzemati celo Flandin, ki ga v Franciji že splošno označujejo za fašista. Socialisti zahtevajo odstop vlade Nocoj Je imela socialistična parlamentarna frakcija sejo, ki jo je vodil Leon Blum in na kateri Je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Socialistična frakcija zahteva takošnjo demisijo vlade, ki se ne oslanja na nikako večino v parlamentu ln državi, ker izvaja reakcionarno politiko ln sistematično provoclra delavske sloje ter tako postaja neposredno nevarna narodu in republiki. Grožnja državnim nameščencem Pariz, 26. nov. br. Notranje minlst*. stvo Je danes objavilo, da bodo vsi držav-ni nameščenci, ki bi se pridružili »tavki, brezpogojno takoj odpuščeni in izgube s tem tudi vse že pridobljene pravice gla iz njega razširjati vzhodno duhovna ekspanzija fašizma. Sestava poljskega senata V torek Je predsednik poljske republike imenoval 32 novih senatorjev ali eno tretjino zgornje zbornice; dve tretjini sta bili izvoljeni 13. t m. od posebnih volilnih komisij. Ker so se, kakor znano, vršile istega dne tudi volitve v parlament, sta sedaj obe zakonodajni zbornici poljske republike popolni Sejm šteje 208, senat pa 96 članov Predsedstvi obeh zbornic bosta najbrž izvoljeni še tekom tega meseca, ko bosta sejm in senat sklicana na izredno zasedanje. Za predsednika sejma bo bržkone izvoljen poslanec Makowski, za predsednika senata pa sta dva kandidata: polkovnik Koc kot vodja stranke narodnega združenja ter glavni urednik »Gazete Pol-ske« polkovnik Miedynski Med imenovanimi senatorji so štirje člani sedanje vlade: pravosodni minister Grabowski, poštni minister Kalinski, prosvetni min. Swiet-slawski ln trgovinski minister Roman Po narodnostih je sedanji senat sestavljen enako kakor prejšnji: 88 Je Poljakov. 6 Ukrajincev (4 izvoljeni, 2 imenovana) ter 2 Zida in 2 Nemca. Zanimivo je, da ni bil ponovno imenovan za senatorja vodla narodnosocialističnega nerr-kega gibanja na Poljskem Wiesner, namesto katerega je kot član nemške skupine pozvan v senat Wambek, ki se doslej politično ni uveljavljal Drugi nemški senator je Hasbach, predsednik sveta Nemcev na Poljskem. V poljskem senatu sta tudi dve ženskL Italija in nemške kolonialne zahteve Znana Italijanska tedenska revija za zunanjepolitična vprašanja »Relazioni lnteroa-zionali« objavlja v svoje zadnji številki članek o nemških kolonialnih zahtevah in pravi med drugim, da »e te zahteve omejujejo na one kolonije, ki jih upravljajo Belgija, Franciia in Anglija. Trenutno politično stanje problema je pc mnenju revije naslednje. Belgija izjavlja, da od svojega Konga ne odstopi niti pedi. odstopila pa bi Ruando in Urundi; Francija se je postavila na odklonilno »tališče n« vsej črti; v Angliji pa »o mnenja deljen«, vendar je število onih. ki zagovarjajo vrnitev nekdanjih nemških kolonij manjše od onih. ki so tej vrnitvi nasprotni. Pomen Afrike za Evropo ni bil doslej še nikdar tako velik Na črnem kontinentu se danes stekajo mnoga gospodarska in strateška vprašanja Evrope, da, celo vprašanja političnega prestiža. Verjetno je, da bosta Francija in Anglja zahtevali od Nemčije protikoncesije. toda malo verjetno je. da bi jih dobili, ker postavlja Nemčija problem vrnitve kolonij kot vprašanje pravice. Spričo tega dejanskega stanja bi mogla tudi v tem vprašanju spregovoriti odločilno besedo Italija. Razpust desničarske stranke na Finskem Finska vlada Je te dni razpustila zaradi protizakonitega delovanja t. zv. »ljudsko domovinsko stranko«, ki je bila pred desetimi leti ustanovljena kot protlkomu-nistična stranka na nacionalni osnovi, pozneje pa prevzela v svoj program načela italijanskega fašizma ln nemškega narodnega socializma. Stranka le imela v parlamentu 14 poslancev od 200, kolikor je vseh. V utemeljevanju razpustltvenega dekreta je finski "notranji minister Izjavil med drugim, da bodo poslanci razpušče-ne stranke obdržali svoj mandat do prihodnjih volitev, ki bodo najbrž prihodnje poletje, toda označeni bodo kot neopredeljeni. Parlament je odobril ministrov uKi-ep z željo, naj bi Se nadalje nastopal z vso odločnostjo proti vsem ekstremnim pokretom, tako levičarskim kakor desničarskim. Največji betonski most v Evropi Bern, 26. nov. br. Danes je Lil dogotov-ljen novi železniški most v Bernu. Most je zgrajen iz betona in ima 150 m širok lak, največji v Evropi. Izvoz v Albanijo Beograd, 26. nov. AA. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se mora Izvoz blaga iz naše države v Albanijo vršiti pod pogojem, kakor ga vsebuje čl. 0 pravilnika o ureditvi prometa z devizami ln valutamL S tem se razveljavlja odlok št. 4337 z dne 6. oktobra 1938. I Proslava 30 letnico zedinjenja na Cetinju Oelloje, 26. nov. p. Na CeUnju «o danes proslavili 20-letnlco zedinjenja One gore ln Srbije. V v^eh cerkvah so bile danes slovesne službe božje. V manasUrskl cerkvi je unsl zahvalno službo božjo episKop Nikolaj, v Domu svobode pa Je bila nato svečana sokolska akademija. Sokolskl starosta Bo kan je imel lep govor o pomenu zgodovinske obletnice. Včeraj popotdfae so knell slušatelji ljubljanske medicinske fakultete na univerzi zborovanje, Id so mu prisostvovali tudi sasiopoiki vm1i ostatth akademskih društev, podžupan dr. Ravnihar, predsednik zdravniške zbornic« dr. Mertol, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, prhnarij dr. Lavrič ln drugI predstavniki. Na zborovanju spre Jeta resolucija obnavlja zahtevo po popolni medicinski fakulteti na ljubljanski univerzi. V utemeljitev zahtev« poudarja narav, no pravtoo 81ov«ncev do najvišje zdravstven« ustanove, bogati bolniški material ljubljanske in drugih slovenskih bolnic, naraščajočo Industrializacijo 81ovenlje. zgodovinsko tradicijo, razvoj tujskega prometa itd. Resolucija opozarja, da ljubljanska medicinska fakulteta v sedanjem stanju, ko Ima samo štiri semestre. nI v Ljubljanskemu prebivalstvu! Narodni ln državni praznik zedinjenja 1. decembra praznujemo letos ob 201etnld naše osvoboditve in ustanovitve kraljevine Jugoslavije posebno slovesno in slavnostno! Uradi ta dan ne poalujejo, vse trgovine In obrtne obratovalnice so zaprte V cerkvah vseh veroizpovedi so slovesna cerkvena opravila. Državni in samoupravni uradi razobesijo državn« zastave. Mestna občina ljubljanska proslavi 20letnleo kraljevine Jugoslavije s slavnostno sejo mestnega vencev. Našo narodno zavednost nemški tovariši spoštujejo, le redki nas zaradi našega slovenstva gledajo po strani.« V Mariji n« ZfH ln sosednih občinah se je pojavila čudna konjska bolezen. Številnim kmetom so ie poginile kobile Boiezen se pojavi v črevesju, vzroke pa šele raziskujejo Ker je cena konj v Nemčiji zelo visok« in je večkrat tudi za dTag denar težko dobiti primerne živali, so prizadeti kmetje hudo oškodovani. V Logi vasi so pokopali Matijo čudna, ki le dosegel izredno starost 84 let Pokojnik je bil do razsula monarhije slovenski občinski odbornik. Na Djekšah in na Vovbrsko gori Je letošnjo pomlad razsajal nepoznan zločinec, ki je ob požarih kradel. Končno 90 ga orožniki prijeli v osebi 35 letnega Jožefa Knuu-der ja iz Wolfsberga. Sedaj je bil obsojen n« 18 mesecev strogega zapora Te dni »e j« zagovarjal pred celovškim sodiščem 20-letni Adalbert Deutschmann iz Kamna, ki j« iz ljubosumnosti streljal na 17 letno Jozefino Grobež, s je k sreči ni zadel. Sodišče je vročekrvnega fanta obsodilo na 4 me&ece strogega zapora pogojno. Na cesti pri Grebinju je ziašla v megli čreda ovac pod avtobus,. 9 živali je bilo na mestu ubitih, več pa hudo poškodovanih. Koroška deželna vlada je nastavila potujočega kovača, ki bo celo zimo potoval po deželi ln dajal kmetom navodila in nasvete, kako naj skrbijo z« zdrava kopita in parklje vprežne živine. V Železni Kapli j« ob navzočnosti matere zajel plamen iz peči triletno Marijo Pdtsch. Dekletce je bilo v trenutku v plamenih in je opeklinam km«lu podleglo. Janez Wedenig, posest, v Apačah, je prt tel pod avto, ki mu je zdrobil obe nogi. Truplo kraljice Maud v Oslu Os/o, 26. nov. br. Popoldne je prispela v tukajšnjo Iuko angleška križarka, ki je pripeljal« krsto s truplom norveške kraljice Maud lz Londona. Prihod ladje »o pozdravili c zvonenjem zvonov in častnimi topovskimi streli. V svečanem sprevodu so nato prepeljali krsto v stolno cerkev, kjer so jo položili aa katafalk. Kalljate II aaradi prehlajenjaT PUHLMANN-OV ČAJ vam odpravi draženje na kašelj, razkraja sluz ln pomiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 87.— < OgL reg. S. br. 1603/1936 skladu m uredbo o medicinskih fakuItetaK, ki zahteva od fakuite « puiručevanj« zdrav Stvenlh prilik ▼ pripadajoči pokrajini. Opozarja tudi, da »ta ae fakultetna sveta popolnih medicinskih fakuite: v Zagrebu ki Beogradu že izrekla, naj se tudi ljubljanska medicinska fakulteta čimprej Iz-popolnl. Na osnovi v»ah teh ugotovitev zahteva resolucija 1. da se m. llclnskl fakuite'i r Ljubljani načelno prlzua de&et semestrov, 2. da se takoj odpreta peti ln Sesti semester, 8. da »e odobre krediti za načrte ln druga pripravljalna dela za popolno fa/-kul.eto in za klinike in 4. da se razpišejo štipendije za Izšolan je slovenskih znanstvenikov. ki bodo zased"" -*«Uce na izpo« polnjeni fakulteti. , Zadušnica za kn^za Arsena na Oplenca Beograd. 26. nov. AA. Ob 10. dop. je bila aa Oplencu zadušnica za pokojnega kneza Arsena ob 40 dnevnici njegove smrti. Službi božji »o prisostvovali člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Nemški in angleški poslanik pri dr. Stojadlnoviču Beograd, 26 nov AA Predsednik rlsde dr. Stojadinovič je sprejel danes nemškega, z« njim pa angleškega poslanika. Konferenca geti. štabov Balkanske zveze Atene, 26. nov. AA. Davi ob 9.40 »o prf-ipeli v Atene načelniki generalnih štabov Turčije, Jugoslavije in Rumunije s »vojiml »premstvi. Konferenca načelnikov generalnih štabov držav Balkanske zvez-e *e bo začela v ponedeljek pod predsedstvom načelnika grškega glavnega štaba generala Papa-gosa Goste so na postaji 3prejeli general Papagos, admiral Sakelanu in polkovnik G raz is. šahovski vdel^rnlr na Holandskem Amsterdam, 26. novembra. V petek zvečer je bilo v Leldenu igrano 13., predzadnje kolo turnirja. Reshevsky Je remi-zlral z dr Euvve^m in tik pred prekinitvijo tudi Botvinnik s Flonrom. Ostali dve partiji sta bili prekinjeni. Dr. Aljehin bo proti Fincu skoro gotovo Izgubil, med tem ko položaj v partiji Capablanca— Keres še nI jasen. Amsterdam, 26. novembra. Nocoj so bile tu v hotelu Krasnopolski odigrane še vse prekinjene partije turnirja. Najprej sta bili na vrsti partiji dr. Aljehin— Keres in Capablanca—Reshevsky lz 12. kola Obe sta končali remls. Keres je dobro pariral napad dr. Aljehina, tako da ta nI mogel doseči več nego neodločen rezultat. Nato sta bili Igrani S« obe prekinjeni partiji 13. kola. Fine je, kakor je bilo po stanju ob prekinitve pričakovati, porazil svetovnega prvaka dr. AUehina. K ©res Je remi zlral s Capablanco. Stanje pred zadnjim kolom Je nnslM-nje: Fine in Keres 8, Botvinnik 7, doktor Aljehin ln Reshevskv 6 ln pol, dr. Euwe in CapabJanca 6, Flohr 4. — Jutri popoldne se igra v Amsterdamu za zadnje kolo. Nastopijo: Keres—Fine, dr. Aljehin— Botvinnik, doktor Einve—Capablanca Jn Flohr—Beshev»ky. Slučaj Je torej hotel, da se ravno v zadnjem kolu srečata edina konkurenta za prvo mesto, tako da bc prav do zadnjega trenutka izid turnirja negotov. Ljubljana žrtvam svetovne Ljubljana, 26. novembra Na pokopališču pri Sv. Križu je pokopanih 4810 vojnih žrtev, na evangeljskem pa 519. Med temi 5.329 žrtvami jih je 1.840 iz Jugoslavije, 967 iz CSR, 595 iz Poljske, 335 iz Rusije. 344 iz Rumunije, 577 iz Avstrije, 574 iz Madžarske, 3 iz Nemčije, eden iz Grčije in 93 neznanih. Po veroizpovedi je 3.429 rimokatolikov. 877 pravoslavnih, ostali so drugih veroizpovedi. Da bodo imeii skupno počivališče, Je mostna občina po nasvetu prof. Plečnika za spomenik s kostnico razpisala lani natečaj in je ocenjevalni odbor priznal prvo nagrado inž arh Edvardu Ravnikarju, dru-00 inž. arh. Marjanu Tepini in tretjo nagrado cand. inž. Janezu Trenzu in Vladi-mrrju Kcw«eču. Izveden bo načrt inž. arh. Edvarda Ravnikarja. Ob ugodnem vremenu bo podtalna kostnica zgrajena že letos ali prihodnjo pomlad, nato bodo pričeli zidati nadtalno grobnico. Ministrstvo pravde je postavilo v proračun za prihodnje leto 400.000 din, mestna up-ava ima v lanskem in letošnjem proračunu po 50.000 din. kr. banska uprava je prispevala di«lej 20.000 din. Vsi stroški so preračunani na 600.000 din. Ministrstvo pravde je poslalo svoje delegate v ekshumacijsko komisijo, ki je 22. t m. pričela izkopavati vojne žrtve pri Sr. Križu. Stroške izkopavanja plača ministrstvo pravde, vsa dela pa vodi tehnični oddelek mestnega poglavarstva. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno v ®eves»-nih krajih, megla in ponekod dež. Nekoliko vedro še v južnih in vzhodnih kraiih, v Podunavju koša v a Tcplota bo nekoliko padla. i Zagrebška: Oblačno ln deževno Dunajska; Zjutraj mraz, podnevi oMaft. no ,v prostih legah vetrovno, na napadu deževno. Za popolno medicinsko fakulteto na ljubljanski univerzi iimnuic R. ITV, lfMMQK f. XX. 1988. Slepi otroci nam pripovedujejo Danes Je proslava dvajsetletnice Zavoda za slepo deco v Kočevja Bpet stojim sredi slepe kočevske dec« Jh poslušam žalostne zgodbe mladih življenj. Kakor na filmskem traku s* vrstijo Jjred menoj slike in prizori — tragedije, dostojne največjega mojstra vseh časov: JJsode, življenja. Iz kakšnih nagibov Je tistvarll ta večni mojster malega Junaka Lojzeka? S tresočim glasom In s primesjo dolenjskega narečja pripoveduj« trinajstletni Lojzek: Srčkan par b Zavoda ca slepe »Mama so sadili krompir. Star sem bil Brat let. Naš sosed ao nekaj Imeli proti tuun. Ml smo stanovali v njihovi bajti frim sem bil doma in potem »o prišli sosedov stric ln z njimi njihova sinova. Začeti so nekaj popravljati pri url Jas sem em rekel, naj pustijo uro, ker bodo oče »dL Oni pa ao vzeli britvico in ml zare-«&11 ▼ oko. Njihova sinova sta me držala in mi zamašili usta. Potem so mi Iglo Zabodli v drugo oko. In s britvico so mi |B.rezali obraz. In roke ln po vsem telesu. Potem 90 me odnesli na svinjak...« Loj-pekovo desno oko je izteklo. La levega mu teče solza po bledem obrazu. Pred Šestimi leti sa Je zgodil tisti strašni zločin, ki ga doslej Še nobena človeška roka ni kaznovala, kajti ubogi ljudje verujejo v božjo krizen. Ali je Bog dovolj blizu, da bo mogel v resnici maščevati zločin, storjen nad šestletnim otrokom t Tonček: »štiri leta nm bil star. Pri nas je bila teta ln je predla. Jaz aem prl-feel a aeatrico od sankanja. Bila sva mokra in Jej aem sezuval sestro. Vzel sem vilice, da. bi lažje od vezal vozel na čevlju. Pa so M mi izmaknile ln naravnost v oko. Oče me Je hotel peljati k zdravniku, star oče pa Je rekel, da ne bo nič hudega. Tako Je bilo celo leto. Potem pa aem nekega dne rekel materi, da na to oko manj vidim. Sel aem v bolnico ln ao mi oko ven vzeli. Takrat pa Je bilo vneto že drugo oko. Zdaj nič ne vidim .. .« Kakor bi pri- eovcdovaJ naučeno nalogo, pripoveduje onček veliko zgodbo svojega življenja. Ali ni bila Usoda tista, ki je nastavila Štiriletnemu otroku vilice, da bi napravila iz njega Junaka nove tragedije? Mala Marija pripoveduje o slabem zraku francoskega mesta »Lamašina«. NI de dolgo, odkar Je priromala na Slovensko. Njena mama je ostala tam in ata tudi — ata a« namreč ne bo več vrnil, ker ga Je pokopala francoska zemlja. Marija je bila taJcrat majhna, toda zgodbo, ki Je lzpre-fntaifla vse njeno življenje, pozna dobro. J^Bkole pripoveduje o slovenskem rudarju na francoskem: »Jenkrat so Sli v jamo Za ene sreča/ za druge nesreča! Pri prezidavi «e Je pokvarilo mnogo blaga, katerega prodajam po zelo nizki ceni. Sedaj Je na vrsti pletenina! na Kht, pa m Je na njih porušilo ki so padli. Jeden je bil tako dober, da Jih je pobral ln Jih pripeljal domov. Prsni koš ao Imeli zdrobljen. Pa so še vseeno hodili na šiht Potem so pa le morali v bolnico. In tam so umrli. K nam Je prišel telegram: Jernej mort — Mama so sa tako jokali — kar na glas...« Preprosto, pretresljivo razgrinjajo otroci »voja velika življenja. Govor* o svoji aH o neprevidnosti drugih, ki Jih je za večno sagrnlla v temo... Pepel Je mali sosedov sinček zagnal nož v obraz in rezilo M JI je zabodlo v oko. Zakaj ni šla takoj k »travniku? Marsikateri drugi bi dane« tudi ne bil v Kočevju, če bi Sel pravočasno k zdravniku. Odvzeli bi mu vneto oko, drugo pa bi mu le ostalo. Ce se ti kdaj sgodl taka nesreča — pojdi nemudno k zdravniku 1 Sicer se bo vnetje razširilo še na drugo oko. Potem ni več pomoči. Lepe rjave ali modre oči so pri mnogih videti popolnoma normalne. Le nekaj Je čudnega na njih — neprenehoma se nemirno premikajo sem in tje — kakor bi iskale svetlobe. To so rojeni slepi, ki svojo nesrečo veliko lažje prenašajo, saj nikoli niso videli. Danes Je v zavodu 4« Slepih gojencev. Tiho tn preprosto bodo proslavili dvajsetletni obstoj svojega zavoda. Pripravili so nekaj pevskih točk ln deklamacij, orkester slepih, & f« tako uspešno ln požrtvovalno ▼odi g. tono, pa Jo naStudiral nekaj komadov ln s tem bodo nastopili danes svečer v radiu. Nekaj spominskih besed bo lapre-govoril tudi g. ftošter, eden tistih vojnih slepih, ki so leta 1918. prvi prišli is Gradca v LJubljano s svojo učiteljioo gdčno. Vrhunčevo, prvo slovensko učiteljioo slepih, ki bo prihodnje leto obhajala 35-let-nloa učiteljskega delovanja med slepimi B veliko ljubeznijo ln razumeranjotn do Slepe dece vodi zavod upravlteljloa ga. Bogomira Dobovškova, pomagajo pa JI razen gdčne Vrhunčeve Se gdčna. Iva Pregljeva ln gdčna. Vilma Kraljeva. Tudi slep človek Je potreben pouka tat vzgoje, tudi on lahko postane koristen član družbe. Toda pouk ln v^poja morata biti Izključno individualna in po posebnih metodah. S kakšnim veseljem se uči slepa deca vsega — teoretičnega znanja, ročnega dela, obrti, zlasti pa glasbe! Ko se pa izuči, nastopi zanjo najbolj žalostno poglavje njenega življenja, ko mora ▼ konkurenčni boj s zdravimi. Skoraj vsi naši slepi so lz revnih družin ln da bi Jim zavod vsaj malo olaJSal prve korake v življenje, jim is svojega podpornega fonda kupuje obleko ln orodje, da ne morajo goli ln praznih rok na cesto. Naša Javnost naj bi se pogosteje spominjala tega fonda, pa bi bilo manj skritih, bolestnih tragedij v borbi slepega človeka sa obstanek. »Grafika« nastopi na novinarskem koncerta Lep razvoj društva pod vodstvom Danila Cerarja Slovensko sborovsko pesem bo na nori-narokom koncertu, ki bo na praznik L decembra v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, predstavila »Grafika«, ki spada brez dvoma med naše najboljše pevske »bore. Pred 18 leti se je med delavci naSe črn« umetnosti sprožila misel, da ustanove v okviru svojih stanovskih organizacij tudi lastno pevsko društvo. Pobudo zanj j« dal g. Makso Dacha, tedaj stave«, zdaj faktor Učiteljsko tiskarn«, ki je bil na ustanovnem občnem rboru tudi izvoljen ca predsednika in je »Grafiki« ostal predsednik te organizatoriftnl vodja do danea. Poleg Številnih, lepo uspelih nastopov t Ljubljani te po drugih mestih domovin« j« rboc prod Šestimi leti priredil tudi koncertno turnejo po Češkoslovaški Na tej turneji, ki Drago Borč&n pri Abrahamu V S p!i tu bo futri praznoval 50-letnico policijski podnadzomik Drago Bordon. Doma Je ts TruSk pri Kopru lz močno zavedne narodne družine. Bistremu možu žal ni bilo dano izobraževati se na visokih Šolah, zato pa se /e že od rane mladosti učil v trdi ioli življenja. Kot samouk si je pridobil U-roko t zob raz bo in dovrieno obvlada več svetovnih jezikov. I jo j« vodil predsednik Dacha j« zbor s velikim uspehom nastopil t Pragi te Lažnih Podčbradakih, mimogrede pa tudi na Dunaju. Umetniški vodja »Grafike« je bil tedaj mnmrAi Po nagovora pokojnega dr. Matka Lagi-nje Je stoptl leta 1913. v službo pri tržaški diciji tn so ga sprejeti, čeprav Je bil znan srboffl. V vojni Je služboval v Trstu in Pulfu, tvegal Je mnogo in Je v marsikaterem pogledu koristil jugoslovenskl stvari. Takoj po vojni je pohitel k borcem na Koroško, kjer se je junaško boril in je bil tudi ranjen. Po nesrečnem plebiscitu Je služboval v Ptuju, Mariboru in v LJubljani, odkoder pa je bil pred dvema letoma premeščen v Split. Vnetemu Sokolu tn značaj-nemu Jugoslovenu, ki nikdar ne kloni, iskreno čestitamo, ko praznuje poleg Abrahamo-vine tudi 25-letnico službovanja pri policiji, Številni tovariši in prijatelji se ga zvesto spomin jamo. s prof. Adolf Gitibmlng, kj mu gre zasluga, da je zbor dvignil na spoštovanja vredno višino te m« vtisnil umetniSki pečat Pred 3 loti j« vodstvo sbora prevzel g. Danilo Cerar, ki j« v kratkem času s ospo-bom potrdil »lovca odličnega pevovodje, G. Cerar j« že v otroških letih pričel smotrno Študirati glasbo. Pred vojno je kot učitelj služboval na zasebni Soli v Javorju pri Litiji, pozneje pa na Otoku ob Vrbskem jeseni te drugod. Ze takrat je rodil več molkih ta mešanih zborov, ki so dosegli mnogo uspehov in priznanja. Ko ga je vojna vihra zanesla v Rusdjo, j« postal učitelj glasbe na gimnaziji v Zmejnogorsku in Permu. Dve leti je v Zmejnogorsku dirigiral tudi opereto tamošnjega narodnega gledališča. Po naročilu ruskih oblastev Je organiziral narodno glasbeno Solo in prevzel nje vodstvo, obenem pa je bil imenovan za gu-bernskega glasbenega referenta. Tako jo imel dovolj prilike, da se J« stalno glasbeno izpopolnjeval V Tjumnu j« vodil cerkveni pevski zbor te orkester. S Številnimi koncerti te drugimi javnimi nastopi j« takrat ponovno pokazal, kako lahko velika ljubezen do glasbe in petja premaga vse napore te Jih vztrajno vodi do triumfa. Po vojni je Izpopolnil glasbeno Študij« na ljubljanskem državnem konservatoriju, kjer je položil tudi zaključni državni izpit na pedagoSkem oddelku. Nekaj časa j« deloval kot pevec v ljubljanskem opernem gledališču, stalno pa je vodil razne moške in mešane pevske zbore. O priliki otvoritve radijske postaje v Ljubljani Je kot dirigent vrhniškega pevskega okrožja vodil svečani konoert, za sabo pa ima tudi več drugih lepo uspelih koncertov po raznih krajih nošo ožje domovine. Zadnji čas pa se je popolnoma posvetil »Grafiki«, ki jo s svojimi koncerti najvemejša priča njegovega dela ta stremljenja. Ob 70-letnici grafično stanovske organizacij« je z zborom nastopil na koncertih v Zagrebu, Mariboru, Celju, Z zavezanimi očmi lahko kapljata %Jwms$£ evo blago Ker TeoJcarovfčevo Ivornfca o3!na JemČI za Icolčovosl la stalnost barvo volnenih Ti« sto Teokarovfdeve tkanine to Izdelane h nafftnejfe avsjra^ volne brez kakriMhkoA dodatkov vnetne volne, ki se knnogo uporabljajo. Bogata Izbere vzorcev I mocJnih barv Bo za Vas ugodno tznenadjenjef rh 4 m blago Iz prave, Izbrane australske volno j Tovorna« . ., . , L}ebl|a»a Zagreb Beograd Paračld nuacjumei Nemarne ♦ jarw«eva ♦ km mumjiom n ' Novi Sad OsIfeE Kapuci neka M Sarajevo In v vseh večflS Trg OelebeeenN S Stro—imyrov« m O S ti h !* drža?!' Kranju te Ljubljani to »Grafika« j« bila med vsemi torariškimi pevskimi društvi, deležna prve oceno. Prav zato, ker mu pevsko vodstvo daje č«z glavo dela, se je g. Danilo Cerar lopo uveljavil tudi kot skladatelj. Izdal Je več ljudskih operet, cerkvenih pesmi, nagrobnic, kupletov, komadov za godbo na pihala, a najbolj znana j« tista »Od Urala do Bajkala«, ki j« bila že večkrat t uspehom izvajana na koncertih. Mnogo skladb Se v rokopisu čaka objavo. Širšemu občinstvu jo znano njegovo delo tudi iz radia, ki pogostokrat daje koncerte pod njegovim vodstvom. S tem, da so novinarji pridobili »Grafiko« sa svoj letošnji koncert, so dvoje pomembnih manifestacij strnili v eno: občinstvu so Pri hemoroidih, bolečinah ? križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju is žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo s naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovoc grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. OgL reg. 8. St. 19. «9-55 Pr. tro torti j Večne vezi Letošnje Vodnikove knjige pravkar romajo po domovini tn tudi na tuje. Pričujoči odlomek iz dr. Sorlijeve povesti »Večne vezir naj bo za tzpodbu-do onim, ki letošnjih knjig VD še niso naročili. F'o domovini so se vršile tiste večinoma Žalostne stvari. Vsa nova država se je še nevarno majala, skoraj vsak mesec za naprej ao zaskrbljeni domoljubi morali reči: »Ce srečno prebrodimo še to, se bo Jugoslavija vendar-le držala!« Sever Je bil še vedno nekoliko na kocki, o Koroški pa so Usti ln očividci poročali skoraj Se najbolj vsak po svojem temparamentu, čeprav je prežeči plebiscit »oficielno« pomenil Se sa-tno »nepotrebno formalnost«. — Ti, meni gre naš Korotan čedalje huje po glavi, Je nekega večera Kocjančič potožil Maregu. In zlasti me boli, da le premnogih nerodnosti celo dobro misleči obto tujejo prav najine ožje rojake! — Cesa pa pričakujejo od tržaških barab ? ae Je razhudil Marega. Saj se je zbrala najhujša sodrga tam! še staro mesto ima baje svoje zastopstvo! Sicer pa si menda drug drugemu nimajo veliko očitati! In če ni nikogar, ki bi vsem tem gospodom »agitatorjem« malo obistl pretipal, pa naj vrag vse skupaj pobere! — Saj je vmes dovolj tudi res idealnih JJudl! — Menda že! Kje jih ni, če hočeS, da slabo? Jaz vedno pravim, da bi brez Jealistov niti hudič ničesar ne opravil! Bbuje jih za mažo, ker hi se drugače kolesje sploh ustavilo! Ce hočeš tudi drugače: zveri bi se med sabo požrle, ako bi jim idealist lastnega bedra ne nastavljal. In idealist javka v ozadju, pa Je zato seveda brez moči! Vse to nazorno vidiš sedaj na Koroškem. Da, celo še eno je: idealist bulji skozi svoje rožnate naočnike in še nas slepari, da nevarnosti ni. Bilo je prvega oktobra, deset dni pred plebiscitom. Takrat se je razneslo po Ro-minju, da ima Tone Štefane ranjeno desno roko ta pride za nekaj dni na obisk. Dekleta so mu pripravljala pri Holzingerju malo sprejema z zelenjem ta cveticami. — Pa si ni Tone še nobene izbral? je Kocjančič vprašal Strelca. — Od teh, ki zahajajo h Holzingerju? ga Je pogledal Strelec. Kolikor vem, ne. Pač pa se je malo oziral za Kollerjevo Greto. — Trgovčevo hčerko?! Kocjančič se Je zato začudil, ker je bil naposled moral vendar opaziti, da to dekle prav njemu izkazuje posebno pozornost. Kollerjevi sicer niso mnogo prihajali v družbo ta a hčerko že celo ne; a nekajkrat so ga klicali k stari teti, ta odtlej skoraj nI mogel mimo njenega okna, ne da bi se mu Greta nasmehnila. Sicer je moral mladenko z njeno vitko postavo, bledim obrazom, velikimi rjavimi očmi in polnimi ustnicami priznati za nenavadno, celo naravnost očarujočo lepotico; vendar mu v sedanjem čudnem položaju niti na um ni prišlo, da bi devojko iz dobre družine sprav ljal na tako nemogoče misli. Strelec pa je Kocjančičevo osuplost razu mel drugače: — Misliš zato, ker je bil Koller malo bolj nemčurski? No, mož se je vdal ln ga lahko štejemo med svoje. — Po »čičevsko« ne! se je veselo zasmejal Kocjančič. — Aha, razumem I je prikimal Strelec. Ker doma ta z nastavljenci občuje še vodno po nemški? No, moj Bog — — Tvojega »mojega Boga« priznam kvečjemu za doma, za njegove uslužbenca našega rodu pa že ne več! Toda no — dasi bodoči njegov rod še ne, bo naslednji res lahko že naš. Ce bo spreobrnjenje gospoda Kollerja državo, seve... — Ce dobi njegov Hans za ženo Slovenko, že prvi. — Misliš? je podvomil Kocjančič. — Potem pa vsaj, če Greta vzame Štefan ca! Sicer je baje prav to fanta nekoliko zadrževalo — želi si, pravijo, »čisto Slovenko«. Ampak jaz mislim, da je ljubezen mednarodna. — Dočim Jaz, da je mednarodna samo strast! Ce je Tone človek, kakor ga slikajo, je bolje, da premisli. Ampak ali se Kol-lerjevim ne bo — premalo zdel? — Ne verjamem. Fantu v šali že danes pravijo »gospod nadzornik«. Tudi J« iz dobre hiše ta Ima lepo doto. Sicer pa bo tu že odločalo dekle samo. Da, tisti bo, ki si ga bo ona Izbrala! Tone ali pa kdo drugi... TI, prijatelj, ali se ne zdi tudi tebi, da je deklič zelo lep? — Celo tako, da sem videl malo lepših. In nevarnejših. To je: danes še ne toliko. Toda ko se ta tip poroči ta v dveh, treh, včasih šele desetih letih nasrka tistega, rekel bi, necznačljivo grešnega volkulj-stva, se mora zvrteti vsakemu moškemu. Dobro je, če Je tedaj vsaj že na verigi! — On namreč? se jo zasmejal Strelec. No, ta ti, ki zdaj nisi več — kaj misliš, 8« n« zameriš, ukreniti proti takim nevarnostim? Res večkrat premišljujem, kako boi prav za prav. Premlad si še, da bi životaril tako. In pri tem menda niti izrazit ženskar nisi... Tak namreč, ki mu je vsaka dobra ta neprenehoma menja. Oziroma ga to veseli — O tem Se ne premišljujem, se Je nasmehnil Kocjančič. Seveda sem tudi Jaz »pod kožo krvav« in ne vem, zakaj ta čemu tako-le na primer v Mariboru, kjer Je prilike neverjetno veliko, včasih no'bi bil Toda za kakšno trajno vezanje te ali one vrata res še ne čutim potrebe. — Samo da ti — dvakrat oprosti! — •e vedno no straši ona po kosteh? — Po kosteh Je res kvečjemu strah. Drugače pa se v ti svobodi — redva »vezani« svobodi: svobodi kakega kaplana ali oficirja brez kavcije — čisto dobro počutim. Vsaka ve, da Je lopov, kdor več da, kakor more... — Dvomim, da vsaka... Nekaj se Suši Ja, da prav gospodična Greta mre za teboj ... Zato sem prej to omenil... Da boš v vsem na čistem... — Vraga! Jo ves osupel vzkliknil Kocjančič. To Je pa res zelo neprijetno! — So J« bojiš? — Bojim? Ce Jo res, kar praviš, bi se... NajraJSi bi potem celo kar ušel! Ker bi bila edina rešitev! Za oba! Ne, strela, vezati se več ne dam! Je nenadoma vzkipel In ženski, ki bi me nemara popolnoma prevzela, že celo ne! — Torej Je ljubezen vendar mednarodna? se je zasmejal Strelec. — Strast sem rekel! In to bi bila sama rdeča, goreča strast! Vsekakor lepa ti hvala, da si ne opozorili priskrbeli lop, izbran glasbeni ulitek, ob* enem pa so hoteli pred javnostjo izpričati tradicionalno povezanost ki spaja služabnik« črn« umetnosti te služabnik« »sedme velesile« v istem kulturnem poslanstvu. Postaniln ostani član Vodnikove dru2bet Razstava stik Božidarja Jakca podaljšana Včeraj bi se imela v Jakopičevem paviljonu zaključiti razstava slik našega priznanega umetnika Božidarja Jakca. Vzbudila pa Je tako lepo in Široko zanimanje, da sa je razstaviJalec odločil za podaljšanje in sicer do vključno 1. decembra t. t Kakor Izvemo, Je Jakčevo razstavo ob-iskalo doslej že okrog 2000 oseb, kar Je r naših razmerah že razveseljiv dokaz zanimanja za umetnika tn njegovo delo. Ta št-roki odmev sedanje razstave v Jakopičevem paviljonu je nedvomno v zvezi s popularnostjo, ki si Jo Je pridobila Jakčeva umetnost med našim občinstvom. Jakac osvaja predvsem s svojimi portreti in s krajinami, ki dihajo poezijo domače zemlje. Razstava, ki Jo Je priredil ob dvajsetletnici svojega prvega slikarskega nastopa v Javnosti, Je torej dosegla uspeh pri občinstvu tn pri kritiki. Še do četrtka Imajo zamudniki črn, da H ogledajo eno najzanimivejših razstav zadnjega leta v LJubljani. Priporočamo obisk vsem, ki žele uživati dela poinokrvnega domačega slikarja, zvestega tudi v slikarstvu sebi in svoji domovini. Kljub dežju negovan Izgledi Cimean kroma varuje Vašo k vsakovrstna polnilna peresa svetovnih znamk in usnjene predmete. — Oglejte si Izložbe! Največja izbira v trgovinah: DARUJTE keramiko, predmete is chroma, Gospodarstvo Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji LJUBLJANA, Šelenburgova in Sv. Petra c* Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju Števila zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih v Jugoslaviji, in sicer za mesec september V tem mesecu Je bilo povprečno zavarovanih 754.773 delavcev in nameščencev Od avgusta do septembra se je zaposlenost zmanjšala za 2200 delavcev. V primeri z lanskim septembrom je letos število zavarovancev za 38.099 ali 5.3°/o večje (pri ljubljanskem uradu za 1.9%>). V primeri z najnižjim stanjem v septembru 1933 maša povečanje 212.699 ali 39.2°/o, v primeri z najugodnejšim septembrom pred nastopom gospodarske krize pa 99.827, ali 15 2°/®. Kakor smo na tem mestu že ponovno opozorili se je zaposlenost v zadnjih letih povečala razmeroma najmanj v dravski banovini, ker smo komaj prekoračili stanje iz leta 1930., medtem ko je bilo v septembru Izven dravske banovine 650.800 zavarovancev, to je za 97.497 ali za 17.6°/» več nego leta 1930. Neenaka zaposlenost v tobačni Industriji Glede na stalno zmanjševanje števila Baposleiiih delavcev ln delavk v tobačni tovarni v LJubljani, je zanimivo kaj nam pove statistika Suzorja o gibanju zaposlenosti v tej stroki, ki se nanaša skoraj Izključno na monopolsko delavstvo. Redukcijo v ljubljanski tovarni utemeljujejo z obratnimi potrebami, toda prav statistika Suzorja nam pove, da je bilo letos v septembru število tobačnega delavstva v vsej državi nasproti lanskemu letu za nič manj kakor 8.584 ali za 135.7% večje. V primeri z lanskim letom se je torej v vsej Jugoslaviji zaposlenost v tej stroki več kakor podvojila, medtem ko zaznamuje statistika Okrožnega urada v Ljubljani, da je bilo v Sloveniji meseca septembra le 736 tobačnih delavcev ln delavk, to Je za 147 ali 16.7'/» 'manj nego lani. V ljubljanski tovarni so torej redukcije v času. ko se je pri drugih tobačnih tovarnah in obratih število delavstva pomnožilo v ra7merju z istim mesecem lanskega leta za 136%>. Od posameznih okrožnih uradov kažeta letos v septembru največji odstotni prirastek članstva okrožna urada v Skopljn (plus 18.3°/») in v Nišu (plus 15.0%>). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je bilo v septembru le za 1.9% več članov nego lani Nazadovanje članstva nasproti lanskemu septembru pa zaznamujejo okrožni uradi v Banja Luki (za 7%), v Zagrebu (za 19%), na Sušaku (za 7.1%) in v Karlovcu (za 1.7%) Povprečje dnevne zavarovane mezde je maŠalo v septembru za vso državo 14.23 din to je 0.81 din več nego lani v septembru. Skupni mesečni zavarovalni zaslužek pa je dosegel v septembru znesek 457.3 milijona din. nasproti 410.6 milijona din v lanskem septembru in 358 milijonov v predlanskem septembru. Poklicna svetovalnica in posredovalnim Pripravljalnih del za ustanovitev bano-vinsko poklicne svetovalnice in posredovalnice se je udeleževal tudi OUZD kar je v glavnem zasluga njegovega ravnatelja dr. Jožeta Bohinjca. Gospod ravnatelj je priobčil v »Jutru« dne 10. XI 1938 članek »Poklicna posredovalnica m posvetovalnica«, ki kaže njegovo zanimanje za to ustanovo in težnjo, prispevati nekaj misli, ki naj bi Jih poklicna svetovalnica uvaževala, če hoče čim uspešneje vršiti svojo nalogo. Dr, Bohinjec dobro pozna socialni ln gospodarski pomen poklicnega svetovanja in posredovanja, kar je posebno razveseljivo in njemu v čast. ker je pri nas še vedno mnogo ljudi, ki mislijo, da je to samo moderni humbug. Zato bo vsak cenil prizadevanje dr. Bohinjca, komur je Ideja poklicnega svetovanja pri srcu, in mu priznal rasluge, ako se bo ta misel pri nas čim uspešneje uveljavila. Ravno zato, ker sem prepričan v dobrem namenu dr. Bohinjca in o njegovi naklonjenosti »Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici«, bi opozoril na nekatere misli zgoraj omenjenega članka, ki bi Utegnile — če jih realiziramo — škodovati ideji poklicnega svetovanja. Pisec članka kritično motri način pridobivanja denarnih sredstev za svetovalnico in njeno predvideno strokovno delo, kolikor je to razvidno lz banove odredbe. Ni moja naloga, da skrbim za to, kdo bo poleg banske uprave svetovalnico financiral. To Je stvar drugih. Pač pa odgovarjam za strokovno deio te ustanove. Zato se bom v svojih pripombah omejil samo na tista Izvajanja pisca, ki se nanašajo na njeno Strokovno poslovanje. Pisec pravi, da odredba o ustanovitvi BPSP »pogreSno ne omenja materialne, socialne pomoči, ki jo bo treba v mnogih primerih nuditi vajencem,. .« Res Je, da so vajenci take pomoči mnogokrat potrebni, vendar pa ni naloga poklicne svetovalnice, da za to skrbi. Ce naj poklicna svetovalnica svoje d^lo uspešno vrši, je potrebno, da ga čimbolj poglobi, ne pa, da ga čimbolj razširi. V teku triletnega proučevanja poklicnih svetovalnic in posredovalnic v različnih evropskih državah nisem naletel niti na eno svetovalnico, ki bi to nalogo vršila, ali jo Imela vsaj v programu. Mislim, da to zadostuje. Pač pa je naloga poklicnih svetovalnic, da upostavi-jo zvezo z vsemi oblastvi, ustanovami ln zasebniki, ki lahko njenemu namenu kakorkoli koristijo. Sem spadajo tudi social-no;:aščitne Institucije. Tako zvezo pa predvideva tudi naša poklicna svetovalnica. Pisec nadaljuje: »Uredba predvideva posvete ln nasvete samo onim, ki za to prosijo. Načelo prostovoljnosti tu ne bo dobre in ne bo prineslo uspehov Skušnje so pokazale, da morajo poklicne svetovalnice ln posredovalnice poslovati obvezno za vse ki se hočejo na širšem ali ožjem ozemlju v gotovem izučiti v določenem poklicu.« Razčlenimo pojm »obvezno«. To pomeni, da bi bil vsak, kdor si Izbira poklic, prisiljen priti v poklicno svetovalnico. To je točno tako, kakor če bi silili ljudi, da morajo k zdravniku. Saj je za družbo važno, so 11 njeni člani zdravi ali bolni. In vendar tega ne delamo, ker vemo, da je naloga zdravnika, zdraviti tistega, ki si to želi. Isto velja za poklicno svetovalnico. Tudi njena naloga je, svetovati tistim, ki si to želijo. Kakšen smisel pa bi imelo, siliti ljudi v svetovalnico, če bi si lahko vsak Izbral poklic ne glede na njeno mnenje? Zato bi bilo to le tedaj smiselno, če bi bili ljudje prirnorani, se tudi ravnati po njenem nasvetu, ki bi bil v tem primeru že difctat. To se pravi, ljudem brezobzirno jemati osebno svobodo ln nasilno determinirati njihovo življenjsko pot Pri takem pojmovanju dela bi prišel poklicni svetovalec v nemogoč položaj. Mnogokrat se dogodi, da Ima oseba, ki želi nasveta v poklicni svetovalnici, nagnjenje za neki poklic, zmožnosti pa za drugega. Ce vzamemo za temelj našega diktata zmožnosti, nas bo tista oseba vse življenje preklinjala, ker smo ji zabranili udejstvo-vanje v poklicu, ki ji je pri scu. Ce pa se opiramo na nagnjenja, se oseba v poklicu predvidoma ne bo obnesla, ker Ji manjkajo primerne zmožnosti — in nad poklicno svetovalnico se bo znesel delodajalec. Metode, s katerimi vršimo poklicno sveto-vajne v poklicu, ki ji je pri srcu. Ce pa se bila prav vsaka pomota izkliučena. In tudi če bi bile te metoda p6pn'noma zanesljive-na človeka vpliv? toliko č-nit^ljev, da nikoli ne moremo vedeti, kaj se v njem lahko kasneje pojavi. Zato v poklicni svetovalnici samo svetujemo, odločiti pa se mora vsakdo sam. In končno: če nekomu poklic zapovemo, je naša dolžnost, da mu v tistem poklicu tudi najdemo zaposlitev Kaj pa, če ga delodajalec ne sprejme?! Torej moramo prisiliti tudi delodajalca S kakšno pravico in kako? Ali pa, če bi bilo komu mesto v nekem poklicu na razpolago, pa bi ga poklicna svetovalnica zanj ne mogla pozitivno oceniti Ali naj mu vstop za vsako ceno onemogočimo?! Pa ne le po upravni ln moralni, tudi po tehnično - manipulativni strani je ta stvar nemogoča. Obveznega poklicnega svetovanja se nam torej nI treba bati tz dveh razlogov: prvič zato, ker je škodljivo, In drugič zaradi tega, ker je neizvedljivo. Tega se prav dobro zavedajo tudi v Inozemstvu Za primer dva citata lz oflclelnih publikacij: »Nihče nI dolžan poiskati nasveta v poklicni svetovalnici; če Je prišel v svetovalnico, ni dolžan, ravnati se po njenem nasvetu.« (Prevod iz knjige »Spršvnš vol-ba povolžni, Praha 1925, str 331.) Dr W Stets razlaga v knjigi »Berufsberatung und Lehrstellenvermlttlung«, Berlin 1936, vodilne smernice nemškega poklicnega svetovanja in pravi: »Die Berufsberatung und Lehrstellenvermittlung sind z w a n g 1 o s« (podčrtal avtor), »sovvohl fur den Betriebs-fiihrer w!e fiir den Ratsuchenden« (str. 26) Celo v Nemčiji je poklicno svetovanje prostovoljno! Prav tako v Švici In drugod Ce bi bilo obvezno poklicno svetovanje stvari v prid in izvedljivo, bi ga gotovo uvedli v inozemstvu, kjer obstojajo poklicne svetovalnice že 20 let. Zato nikar ne eksperimentiraj mo ln ne ogrožaj rno s pretiranimi zahvetami nove ustanove, ki že v svojem sedanjem stanju mnogo ko- —ii-i ig-_i—i'----lil Gospodarske vesti Trgovci s bencinom se organizirajo. Glede na novo ureditev prodajnih cen za bencin kakor tudi spričo sporov, ki so se v eadnjem času pojavili med trgovci z bencinom ln bencinskim kartelom Je Zvwa trgovskih združenj za dravsko banovino sklenila sklicati za nedeljo 4. decembra ob tO. dopoldne v Trgovskem domu širši sestanek vseh prizadetih trgovcev v Sloveniji. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vsem, kar Je v zvezi s prodajo bencina ln bodo o sklepih ln ugotovitvah obveščena vsa merodajna mesta. Ustanovljena bo tudi osrednja sekcija trgovcev z bencinom za Slovenijo, če pa se bo lzkezala potreba, bo Izvedena tudi organizacija za vso državo. V Sloveniji Imamo približno 150 trgovcev, ki prodajajo bencin iz črpalk ln več drugih trgovcev. ki se bavljo s prosto prodajo bencina. Po uredbi, s katero Je bila predpisana enotna prodajna cena za bencin v vsej državi, določa prodajno ceno za bencin poseben odbor, v katerem so predstavniki oblastev, poleg njih pa samo Se predstavnik Avtokluba kraljevine Jugoslavije in dva predstavnika rafinerij odnosno kartela. Iz trgovskih krogov ni v odboru nikogar. Zato Je prva zahteva trgovcev z bencinom, da eo tudi om zastopani v tem odboru, ki določa ceno. — Kakor smo že poročali so trgovci z bencinom v bivši mariborski oblasti že sklicali sestanek, ki bo danes v nedeljo ob 3. popoldne v lovski sobi hotela Orel v Mariboru. Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko. Pred tedni Je bilo napove-no da se bo med našo državo ln Madžarsko vršila nova trgovinska pogajanja in da se bo ob tej priliki razpravljalo predvsem o možnosti povečanja Izvoza našega lesa v Madžarsko Po najnovejših grebu ln podružnico v Mariboru; kot namestnik ravnatelja glavnega zaveda pa Je vpisan Emil Dinter. — Pri družbi Ju-gotekstil d. s o. z v Mariboru Je vpisana sprememba rodbinskega imena poslovodje Vilke Loebla v »Vilko Larlc«, ta sicer z dovoljenjem deželnega urada v Pragi. Pri stavbenem In umetnem mizarstvu A. Rojlna & Comp Je zaradi smrti Izbrisan javni družabnik Karel Blnder ln Je odslej edini lastnik firme Anton Rojina. = Pravilnik o sKladn za izvajanje regulacije v mariborski nnsfnl občini Je objavljen v službenem listu od 26 t m. = Dobave: Direkcija državnih železnic ▼ Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo raznih revij za l. 1939, štab mornarice v Zemunu do 30. t. m. ponudbe za dobavo akumulatorjev, hidrografski !n-stltut mornarice v Splitu do 1. decembra ponudbe za dobavo raznih grafičnih predmetov. direkcija pomorskega prometa v Splitu do 6. decembra ponudbe za dobavo državnih zastav za pomorske svetilnike, direkcija rudnika v Vrdniku do 8. decembra ponudbe za dobavo 40 kg laka za Izoli ran ie do 3. decembra rudarskih ne-premočljivih oblek, do 15. decembra raznega elektro"ehničnega materiala gradbeno oddelenje direkcije državnih železnic do 9. decembra poni dbe za dobavo prenosne motorne brizgalke. = Licitacije: 29. t m. t pisarni itaba rukovaoca radova v Ljubljani za oddajo gradbenih del za postavitev zgradbe na Vrhniki: 30 t. m. za dobavo avtomobilskih gum In verig in delov ln orodja ca »troj »Fiedler«; 30 L m, v lntendanturi štaba vrbaske divlzljske oblasti v Banji Luki za dobavo 5650 kg mila za pranje; 5. decembra pri upravi državnih monopolov v Beogradu za dobavo 900 m3 desk informacijah pa do teh pogajanj ne bo j ln 120 m' letev za po-rebe tobačne tovar- «t»i'Xl/> T»» D i, rj i TM m/\X4a haaaxfiia Ia uiln »a V i..A.ti__1 f_ tn. u m a . a ristt. Dr. Vlado Schmtdt prišlo. Tz Budimpešte poročalo, da Je bila sporarumr.o med obema državama podaljšana vellavnost dosednn>ga trgovinskega sporazuma še za leto 1939. = Oslabitev angleškega fanta. V zadnjih dneh Je angleški funt znova popuščal in le dosegel v razmerju nasproti dolarju najnižji tečaj 4.64 dolarja za funt, pri čemer je cena zlatu na londonskem trgu narasla na 149 sh 4 d. = Likvidacija vseh neartjskfh trgovin ln obrtnih obratov v Nemčiji. Nemška vlada je pravkar izdala pravilnik k uredbi o izključitvi 2idov iz nemškega gospodarskega življenja, ki predvideva v načelu likvidacijo vseh židovskih trgovin Medtem ko se Je doslej Nemčija držala načrta, da pospešufe prenos lastništva židovskih obratov v arilske roke, bodo po novih predpisih f.ldovsk* trgovine prisilno likvidirane ln le v Izjemnih primerih, kler je za oskrbo prebivalstva potrebno, da določeni obrat nadalje obstoja, bo Izvršen prenos v arijske roke. Likvidacija se bo izvršila na ta način da bo moral židovski trgovec ponud'tl tvojo zalogo blaga prisilni organizaciji, ki bo prevzela blago na podlagi cenitve Izvedencev, W Jih določi predsednik pristojne trgovinske zbornice. £idovcki trgovci ne bodo smeli imeti razprodaj. Po potrebi bodo za likvidacijo postavljeni oosebni likvidatorji z vsemi pravicami. Židovski imetniki obrtnih obratov bodo z 31 dec. t. 1. črtani lz registra in llm bo odvzeta obrtna legitimacija. = Is trgovin®Kega registra. Prt Jugo- slovenskl banki d. d podružnici v Mariboru, Je bila vpisana sprememba- rodbinskega In krstnega imena dr. Siegfrida Kautferja v »dr. Vladoje Kara««, ki Je kot ravnatelj glavnega zavoda pooblaščen podpisovati firmo glavnega zavoda v Za- se v LJufbljanl ln Banji Luki; 3. decembra pn ekonomskem oddelku generalne direkcije železnic v Beogradu za dobavo bakrenih plošč ln amotačev, 16. decembra profilne medenine za vagon^ka okna, 21. decembra 34 360 kg Jekla za izdelavo lo-komotlvnih ročic ln rezervnih delov, 22. decembra 242 valjev za kisik; 16. decem- bra pri »tabu zrakoplovne vojske v Ženi uri u za dobavo Jeienjih kož. = Prodaja. 29. L m. bo v skladUda glavne carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo raznih pre Ime tov. — — ■— - ■■■ — —— Za 2ejo ln vzbujanje teka rogaška mineralna voda Borre Borza Na ljubljanski borzi je znaSal pretekli teden devizni promet 8.57 milijona din nasproti 7.84, 10.17. 5.47 ln 5.58 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Tečaj nemške klirinške marke se Je spričo intervencije Narodne banke držal ves teden na višini 14.30. DEVIZE Ourth. Beograd 10. Pariz 11.42, London 20.4050, New York 440.125, Bruselj 74.45, Milan 23.15, Amsterdam 239 62 Berlin 176-25. Stockholm 105 12, Oslo 102.55 K5-benhaivn 91.10. Praga 15 05, Varšava 82.87 Budimpešta 87.50, Atene 8.95, Bukarešs* 3.25. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chlcago (?6 t m.). Začetni teftajti pšenica: za dec. 61.25 za maj 64.87501 turSčlca: za dec. 47 6250, za maj 51.6250. + WlnnJpeg (26. t. m.). Začetni tečaji: za dec. 5850, za maj 61 25, za JuL 62. (MIMKU + IJverpool. (25. t. m.). Tendenca »tajna. Zaključni tečaji: za dec. 4 86 (prejšnji dan 4.85), za febr. 4.87 (4.86), »a apr. 4.87 (4.85) + New Y®rk (25. t. m.). Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec 8.69 (8.6«), ba febr. 8.46 (8.48), za apr, 8.34 (8.36). Narodne manjšine konferenco »Prager Presae« je objavila zanimiv uvodnik o »narodnih spremembah v Srednji Evropi«, v katerem podaja v Ilustracijo teh sprememb številčno stanj« narodnih manjšin v CSR ln pri njenih mejaših pred monakovsko konferenco tn po njej. Iz te ga pregleda navajamo: Od petih držav, ki prihajajo ▼ pofttev. Je Imela doslej največje Število narodnih manjš:n Poljska, kjer Je njih itevilo po poslednjih uradnih podatkih znašalo 9.9 milijona. Njej «0 sledile Rumunija s 4.9 milijona, CSR s 4.8 milijona, Nemčija z 1.3 milijona ln končno Madžarska s 678 tisoč manjšlnskh pripadnikov. Po odstotkih manjšinskega prebivalstva nasproti prebivalstvu večinskih narodov so si navedene države sledile ▼ temle vrstnem redu: CSR 33.8%. Poljska 31% Rumunija 25%, Madžarska 8% ln Nemčija 2% manjšinskih pripadnikov. 8kupno število vseh manjšinskih pripadnikov v navedenih državah Je pred monakovsko Konferenco znašalo okoli 21 milijonov, pri čemer Je treba upoštevati, da nekatere države niso vodile 2'dov kot posebne narodnosti v svojih uradnih podatkih. Po monakovskl konferenci ta poslednjih teritorialnih spremembah Je absolutno Ste pred monakovsko in po njej vflo manjšinskih pripadnikov v navede-nih državah naslednje. Poljska Je slej ko prej na prvem mestu z 10 m:lljoni manjšinskih pripadnikov, na drugem mestu Je Rumunija a nespremenjenim Številom manjšinskih pripadnikov, na tretjem mestu pa Nemčija, ki je pridobila okoli 700 tisoč Cehov tako da je štev lo njenih manj šlnsklh pripadnikov naraslo na polna dva milijona; na četrtem mestu Je Madžarska s več ko enim milijonom nemadžarsklh pripadnikov, medtem ko Je CSR z okoli 700.000 Nemci. Madžari ln Židi padla na zadnje mesto. V odstotk h vsega prebivalstva Je razmerje naslednje: Poljska 31.5%, Rumunija 25% Madžarska 10%, CSR 7% ln Nemčija S% manjšinskih pripadnikov. Celotno število manjšinskih pripadnikov ▼ vseh navedenih državah je po poslednjih spremembah za nekaj manj kakor 3 milijone manjše (18 mil"'Jonov), tako da se je torej znižalo za osmino r primeri s stanjem pred monakovsko konferenco. Dočim se je okoli tri milijone Nemcev in pol milijona Madžarov združilo s svojim! sonarodnjakl, je bilo od CSR Istočasno odtrganih okoli en milijon Ce-hov, Slovakov ln Rusinov. E. Seton-Thompson VOLČJI ROMAN Prevedel Vladimir Levstik B to knjigo ponuja založba »Cesta« slovenskim bralcem dar, ki ga bodo vsi prijatelji narave s pohvalo sprejeli Roman, ftigar Junak to prerijski volk! Slavni pisatelj žlvalskli, povesti prikazuje Sivkovo usodo od trenutka, ko postane osiroteli volčič rejenec ovčarjeve pslc« ln • tem podložnlk človekovega kraljestva, pa do ure. ko se — Izmučen od civilizacije — otrese skrbništva svojih gospodarjev ln vrne v rodno divjino Zgodba o dogodivščinah četvoi onogega Junaka Je razgibana ln napeta, kakor le malokatera zgodba o ljudeh; toda pripovedovalec ne ostaja nt površju, ampak vodi bralca po vseh laolrlntih Slvkove volčje duševnosti. In čudno, ta volčja duša, ki Slvku ne brani vzljubiti človeka, a mu vendar ce d4, da bi zatajil svojo kri m se Izpremenll v psa, nam postane kaj kmalu tako domača In draga, da čutimo z njo. se s njo radujemo ln ■ njo trpimo! Knjiga, Id jo krasi lepo število risb oaAega umetnika Ntka Krasta, n bo na prvi mah prikupila vsakemu prijatelju ilvak. Mladina jo bo uživala s snovne strani, odrasli Jo bodo čislali kot psihološko mojstrovino, is Miklavž ki se gotovo £e zalaga s darovi, bo njene smerne cen« *e prav posebno vesel. »Sivko« se naroča pri založbi »Cesti« » Ljubljani, Kna.flJeva olioa i, ln stane broširan: 10 din, 1 poštnino is odpremo 11 dtnj vezan v platno: 15 din, 8 poštnino ln odpremo 16.00 <9n. PO sprejetju naročila vam zaloiba takoj pošlj« položnica Ce ie nimate prvih treh knjig zaiožbe »Ceste«, tedaj Jih naročit* akupaj s to četrto knjigo. Doslej »o izšle v založbi »Ceste« naslednje 8 knjige: Ravl|en: »ZGODBE BREZ GROZE44, Klabund: „PJOTR-RASPUTINM, Ravljen: „CRNA VOJNA44. Iz sodne dvorane Raj premor .»dobre Ime44 vlomilca Po krajlera presledku se Je pred kazenskim senatom »pet pojavil znani Viktor Ban, katerega uradna statistika prišteva k delavcem, specialna statistika pa ga ima zapisanega med preizkušenimi vlomilci. Obtožnica, ki Jo Je zastopal državni tožilec g. Sever, je obtožila Bana, ds Je r druščini s čevljarskim pomočnikom Ivanom KriStofeljcera ▼ noči na 24. septembre letos vlomil v skladišče tvornice Adolfa Mergen-thalerja, iz katerega sta odnesla 24 govejih kož, vrednih okrog 4000 din. V zagovoru sta obtoženca, ki sta dejanje v bistvu priznala, valila krivdo drug na drugega. Obtožnica pa je v razlogih navajala, da je pobudo za dejanje gotovo dal »preizkušeni vlomilec Ban«, kateremu se je KriSto-feljc vdal, sodeloval pri tatvini ln spravljal ukradene kože ▼ promet.« Da so bili sodniki kazenskega senata tudi takega mnenja, je pokazala sodba, s katero je bH Ban obsojen na tri leta robije ln na petletno Izgubo častnih pravic, Krištof eljc p« na pet mesecev strogega zapora ln na triletno Izgubo častnih pravic. Kazen sta oba obtoženca sprejela. »Vplivne intervencije44 gospoda brez vpliva Zasebni uradnik Viljem Sterman in žena zasebnika Marij« Benedikovs sta bila t denarnih zadregah, pa sta »e lotila tistih, ki sicer niso v denarnih, pač pa v drugačnih zadregah. Zanesla sta »e na pripravljenost kalinov, ki na zakotno pisunstvo ln zakotne Intervencije dado več kakor na gladke posle. Tako je lani januarja postal njuna žrtev ▼ Mali LaSni Invalid Josip Pavlič, kateremu sta izvabila nekaj denarcev pod pretvezami, da bo ugodno rešena Pavličeva prošnja za ponovno priznanje invalidnine, j Najprej je Pavlič Stermanu odrajtal 200 din za takse za vloge na notranje ministrstvo, potem Je » 750 din finansiral Sterma-novo »osebno Intervencijo« v Beogradu, končno pa je odštel ie 600 din, ko mu je Sterman predložil lažen odrezde denarne nakaznice, češ da Je njegov« proSnja ugodno rešena in dn bo dobil za nazaj izplača-i nih 15.870 din. Benedikova se je pri tem poehi udeležila ▼ toliko, da Je Stermanu n» »vetovala manipulacijo a odrezkom naka* niče, ki Jo je po lastnem priznanju sama napisala. Letos aprila s« Je Sterman lotil tudi Jene za Otoničarja v Ponikvah, proti kateremu je teklo kazensko postopanj« mi rad i po žiga. Pod pretvezo, da ima dobra poznan-stva pri sodiščih in drugih oblasteh in dt bo preko njih dosegel, da bo postopanje ustavljeno. Je od Otoničarja najprej za kolke, potem zato, da bo Otoničar kljub udeležb« pri požigu dobil izplačano zavarovalnino, in naposled še «ito. ker je »interveniral pri razpravi, ki je bila zelo naporna«, Izvabil od Otoničarja skupno nad 2000 din. Sleparstvo Je svečano zaključil s predložitvijo oprostilne sodbe. Tretja ukans je Stermanu in Benedlkpvi uspela na račun Antona Brezovnika iz Smartna ob Paki. Temu se ie Sterman predstavil kot bivši uradnik, ki se dobro »pozna na vse zakone in ki je zaradi tega sposoben osvoboditi Iz zapora njegovega sina. Brezovnika je olajšal za 140 din. Sterman. Id je delno priznaval dejanja, kakor jih je navajala obtožnica, a je odločno zanikal vsakršno krivdo, češ da so ga oškodovanci sami prosili, naj jim dela pro-5nje ln opravlja zanje intervencije, in so mu sami prinašali razna darila, je bil obsojen zaradi obrtno izvršenih prevar na o«em mesecev strogega zapora in na triletno izgubo častnih pravic, Bened:kova pa na en mesec in 15 dni strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Ukradena sv. I ucija in pokora Pred kazenskim senatom, ki mu Je predsedoval s. o. a Felacher. se je zagovarjal 50-Ietni bivši knjigovodja Maks Ferlan s Fužin pri Ljubljani, ki je b'.l zaradi tatvin že ponovno kaznovan na strogi zapor. Zdaj »e je zagovarjal zaradi slike sv. Lucije, vredne 1200 din, ki jo je ukradel v Florjanski cerkvi Pa ne iz pobožnega ali estetskega nagiba do umetnosti. Za majhen denar jo je skušal spraviti v promet, in to ga je naglo pokopalo. Dasi je zanikal krivdo, ga je Anton Demšar, kateremu jo je ponudil r nakup, pri soočenju z gotovostjo spoznal za prodajalca. Ferlana je senat obsodil na sedem mesecev strog" ^a zapora in na triletno izgubo častnih državljanskih piavio. Spontinf&tno se izseljencev fr LJubljana, SO. novembra. »Deseta banovina* pravimo bratom ln sestram, ki so razkropljeni po širnem svetu. V Argentini, Boliviji, Braziliji, v Čile ju, v Peruju, Urugvaju in Paragvaju, v Ekvadorju in Kolumbiji, v Venezueli in po prostranem ozemlju Zedinjenih držav Severne Amerike pa še više na sever, po Kanadi do Aljaske, v Avstraliji, Novi Zelandiji in še na tisoče po Afriki, Aziji in Evropi — povsod srečate človeka iz Jugoslavije, ki je šel iz domovine, da bo s prihranki preživljal družino ali pa si je na tujem ustvaril domače ognjišče. »Deseta banovina«1 Po najnovejših podatkih, ki jih je zbral izseljenski ko-misarijat v Zagrebu je — ne vštevši naše brate tik za mejami — po svetu razkropljenih 1,150.000 duš. Da bi bila relacija tudi časovno pravilna, bi se mo- rali bratov in sester v tujini spominjati vsaj en poln mesec v letu. Odkar imamo lastno državo, se bolj tn bolj zavedamo pomena naših izseljencev, ki so v marsikaterem pogledu pionirji propagande za našo državo, s svojimi prihranki in pošiljkami v domovino pa v ugodnih dobah tvorijo tudi važno postavko naše gospodarske bilance. Za» čeli smo jih vsaj enkrat v letu posvečati spominski dan in letos smo se celo povzpeli do častnega viška, da jim posvečamo cel teden. Od današnje do prihodnje nedelje se bo vršila po Jugoslaviji propaganda za naše izseljence, spominjali se jih bomo z živo in pisano besedo. Naj bi vzpodbuda k spominjanju bratov in sester za mejami rodila plemenite sadove! Naj se čimbolj poglobijo stiki med domovino in njenimi otroki daleč po svetu. IBelztJgld kralj Leopold m. Je ifodl nnSl ljudje, med njimi 'Leopolda priredila prisrčen q jDragovičem (desno) lani obiskal Industrijski kraj Sevalne, kjer bivajo učitelj Tomo Drago vi 6. Naša kolonija je kralju prisrčen sprejem. Kralj se je zlasti razgovarjal s učiteljem , a učenka Mara žnlderičeva je kralju Izročila krasen šopek Nekje t Franciji je leto« pasei ovce mlad pastir Is Like ©b stoletnici našega izseljenstva Po ohranjenih podatkih so začeli naii preko morski izseljenci snovati svoje stalne naselbine že v 4. desetletju preteklega stoletja. Prvo jugoslovansko izseljeniško društvo je bilo osnovano v San Franciscu v Kaliforniji. Od takrat so se naši izseljenci, večinoma iz Primorja, naselili na obalah Atlantika in Pacifika, v Severni in Južni Ameriki, v Argentini, v Meksdkanskem zia-Hvu, v Peniju in Chileju. Že v štiridesetih J-etih minulega stoletja »o začeli tudi s snovanjem podpornih in zabavnih društev. Zato je potrebno, da v tem ietu še pos imele sreds ev za življenje, so jih enostavno metali na ulico, ko niso mogle plačati svojega dolga za stanovanje in hrano. Odpirale so se hiše za upropaščanje teh deklet: hoteli, zavetišča in spalne dvorane za ženske. V taka stanovanja, smrdeča, gnusna, brez sve lobe, zraka, skrita v zatohlih in tesnih ulicah, kjer so bili navadni gostje lopovi, razbojniki in zvodniki, so prihajala uboga dekleta, ki jih je zla usoda privedla v te kraje. Doma s kmetov, zdrazve in mlade, navadno v starosti od 18 do 20 let, brez vsake življenjske skušnje in boljše vzgoje, brez službe in sredstev, izmučene in izstradane, so kmalu utonile v velikomestoi mlakuži in razrvanostL Nekdanji sloves naših izseljenk je popolnoma izginil, rišlo je tako daleč, da so starejše Slovenke, ki so se v Egiptu srečno ln pošteno pomožile, sramovale povedati cvqje pokolenje. Po svetu vel volni ao sv Izseljenk v Egiptu zna* no zboljšale. Nahajajo se zopet v dobrih službah. Povsod so na glasu kot zveste, pridne ln čiste uslužbenka Zanje se v veliki meri brigajo domača društva, pa tudi izseljencev v Kairu se ceni okroglo na 1500, v Aleksandri ji nad 3000, mnogo pa je še razkropljenih po manjših mestih. Med njimi je mnogo obrtnikov, kamnosekov ln pleskarjev. Z mnogimi je prišel v stik leta 1935. ljubljanski akademski pevski zbor, ki jim je takrat v Egiptu priredil koncerte. Proden je odrinil paroik »Kraljica Marija« la Aleksandrije, so prišle naše izseljenke k slovesu prav do ladje, kjer jim je prepeval pevski zbor razne slovenske narodne in umetne pesmi. Ganljivo je bilo videti starejšo našo izseljenko, solznih oči, ko so ji pevci na njeno željo zapeli šmarnič-no pesem: »Marija, k tebi uboge reve...« Trideset let je že ni slišala... Prvodecembrska številka »JUTRA" KiiiiHIlilhMitil, il.lfliillilillliiilililuiaSililiiliililllilillillllfcllliSiiillnlil bo izšla v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi v četrtek, 1. decembra. — Vsebina bo pestra in močno zanimiva. Ker »Jutro« v petek zaradi novinarskega praznika ne bo izSlo, bo jubilejna Številka »Jutra« dva dni aktualna, njena publikaeijska sila bo zato podvojena. Pridobitnlke, zlasti gg. trgovce, opozarjamo na to Izredno priliko za najbolj nspešno reklamo. Mesec velikih kupčij je tu. Z oglasi v jubilejni Številki »Jutra« bodo trgovci storili veliko uslugo stotiao-gerim bralcem »Jutra«, če jim bodo z oglasi svetovali, kaj naj kupijo svojcem za Miklavža in božič. Z uslužnostjo, ki jo bodo z oglasi izkazali kupujočemu občinstvu, pa bodo hkrati ob povečanem prometu koristili sebi. Prosimo vse nafie cenjene inserente, da nam naročila na oglase za Jubilejno Številko »Jutra« dostavijo čim prej. Oglasni oddelek „ JUTRA" • Gg. poverjenikom (letun) VodulKove družbe. Razpošiljanje letošnjih Knjig Vodnikove družb« * le pričelo. Prav vljudno prosimo vse one g g poverjenike (ice), ki družbi ie niso poslau nabiralnih pol, naj to čim preje napravijo. Za te poverjenike je družba, rezervirala letošnje knjige v Izmeri Umskega Števila članstva • V»e »ne člane vodnikov© družbe, ki ■to se vcianth v pisarni Vodnikove družbo ter Izrazih željo da dvignejo letošnje Jcnjlge osebno vljudno prosimo, da jih pridejo Iskal Drihodnji teden • Slovenski odvetnik v fragt Ljubljanski rojak dr. Fedor Tykač je odprl odvetniško pisarno v Pragi, Vodičkova 13, telefon 276—78. O. dr. Tykač je sin dolgoletnega ln splošno priljubljenega pokojnega generalnega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke, g. Alojzija Tykača. Gimnazijo in prvi del pravnih študij Je dovršil v Ljubljani, zdaj pa živi že več let v Pragi, vendar še vedno v živih stikih s domovino svojih mladih let Vsi Slovenci, ki k v zadnjih letih prihajali v Prago, so našli v njem vedno ljubeznivega svetovalce tn pomočnika ki Jim je zlasti tudi pomagal kot sodni tolmač slovenskega in srbohrvaškega jezika G. dr. Tykač Je marijiv delavec tudi v društvih," ki pospešujejo medsebojne stike Jugoslovenov ln Cehosovakov, tako zlasti v Češkoslovaški-jugoslovenski ligi ln v Jugoslovanskem kolu, kjer opravlja tajniške posle. Mlademu doktorju čestitamo ln mu želimo obilo uspeha! NI LEPŠEGA DARILA KOT KINO APARAT! CEI.A DRU2INA IMA VESEIjJE ! Zahtevajte brezplačni cenik Kodak Clne 8, ali demonstraterja, ki Vam brezobvezno pokaže aparat v Vašem domu. Od ti. do 29. novembra vsako popoldne se vrše v naši trgovini stalne, brezobvezne demonstracije. Pridite ! DKOGER1JA GREGOKIC, LJubljana, Prešernova 5. • Predavanje prof. dr. Gesemanna v Sarajevu. Ponovno je obiskal Sarajevo profesor praške univerze dr. Gesemann, velik propagator naše narodne pesmi ln naše narodne kulture v Evropi. Predaval je v nemškem klubu ter govoril v splošnem b stikih nemške ln jugoslovenske znanosti. V svojem predavanju Je nagla-šal, da so imeli hrvatski kulturni delavci stike z Nemčijo že v dobi humanizma. Za primer je navajal dela Vodnika, Vitezo-viča, Obradoviča, Kačiča in Reljkoviča. V svojem predavanju je naglasil, da so bili ti in mnogi drugi kulturni delavci današnje Jugoslavije dobri poznavalci nemške kulture, a da so pri vsem svojem deiu stremeli za tem, da se ustvari najtesnejša zveza med kulturo vzhoda in zapada. Obravnaval je tudi psihološko plat teh stikov ter pri tem naglašal, da naši kulturni delavci niso trpeli pod takozvanim »kompleksom manjvrednosti«, ko so navezali svoje stike z Nemčijo in kulturnim življenjem drugih zapadnih držav. • Posredovanje zastopstva Jugoslovanske ženske zveze za Slovenijo. Po kongresu Jugoslovenske ženske zveza v Beogradu je minister za socialno politiko ln narodno zdravje g. Cvetkovič sprejel depu-tacljo, v kateri »ta zastopali Slovenijo gospe Vika Kiajgerjeva in Stebi-Pleško. G. minister je obljubil, da ne bo podpisal uredbe, po kateri bi morale zapustiti službo vse oženjene uradnice osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Deputacijl je izjavil, da je proti celibatu in za uvedbo ženske volilne pravice, ki pa naj bo omejena le na občinske zasto-pe. Gospa Krajgerjeva je opozarjala, da je potrebna strokovna izobrazba za hišne uslužbenke, gospa Stebijeva pa je omenila, kako potrebna bi bila zdravnica pri ljubljanskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev spričo tako velikega števila zavarovank. Zastopnicama J2S iz Sovenije je g. minister obljubil, da bo vse želje upošteval in — kolikor bo to v njegovi moči — tudi podprL Volite, Volite! Lntz-pečl, • Poroka. Včeraj sta ae v Kozjem poročila g. dr. Gojmir Jelene, advokat v Kozjem, ln gdč. Julka Moserjeva, učiteljica v Kozjem. Za priči sta bila nevestin brat dr. France Moser in ženinov oče Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v p. Mlademu simpatičnemu paru Iskrene čestitke in mnogo areče na novi življenjski poti! Velika Izbira ŠALJIVIH PREDMETOV v drogerifi Kane, Ljubljana, ŽIDOVSKA 1. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani cenik. Na zalogi bengalični ogenj. tovarna Ljubljana VII, teL S2-52. • Zahvala. Vsem, ki so počastili spomin blagopokojne predsednice ruskega Rdečega križa v Ljubljani, Terezine M. Jenkove v letošnjem letu z darovi v karitativne namene ruskemu Rdečemu križu. Izrekam najtoplejšo zahvalo. Nad deset let podpira ruski Rdeči kiiž najbednejše, bolnike in otroke. Vedno težja je ta pomoč. Usihajo viri, naj ne usahne ljubezen do bližnjega, do brata! Predsednica: dr. med. B. Jenko-Groyer. • Vse Ciril Metodove podružnice, ki Imajo nabrano članarino ali kake druge prispevke, prosimo, da jih nakažejo po položnici glavni družbi. • Strokovnjaki angleškega podjetja t Dubrovniku. Skupina strokovnjakov angleške filmska skupine »Plo-tures« Je prispela v Dubrovnik, kjer bo posnela barvan film o lepotah Dubrovnika ln okolice. Filmsko podjetja Je poslalo v Dubrovnik štiri tovorne avtomobile s potrebnim materialom. Iz Dalmacije bodo angleški filmski strokovnjaki odpotovali v Grčijo. • Izseljenski teden je posvečen misli tn skrbi za naše ljudi v tujini. »Zvonček«, mladinski list, prinaša vsa>-. mesec mnogim zamejčkom tn lzseljenčkom iskrene pozdrave od ljubega doma- Naročajte »Zvonček« ea mladino na tujem, darujte v »Zvončkov« sklad! Jnvlte ae upravi »Zvončka« v LJubljani, Krakovski nasip 22 ali Učiteljski tiskarni! * Kovinarji ročnega in duševnega poklica, pa tudi obratovodje mehaničnih delavnic najdejo odgovore na vsa pereča vprašanja sodobnega varjenja, lotanja, rezanja ln segrevanja kovin v strokovni knjigi inž. Kneza: »Acetilen ln kisik v kovi-narstvu«. Knjiga, ki vsebuje skoro S00 strani velike osmerke s« dobi v vseh knjigarnah ali pri avtorju. Cena v elegantni vezavi z angleškim platnom znaSa 130 din. * Kontroliran med s saščitnlm mahom »Medved«, je zajamčeno pristen, brezhiben ln zdravilen Nudi vam ga edino le Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu ln voska, Ljubljana, TyrSe-va 21. SOENNECKEN Vee svetovne snamke H O Sodelovali bodot ge. Bravničarjflva, Beybalova — Jera-Jeva — MaJdiCem — Rogejeva, g os p. A) meno, »oJaSbs godbo tn pevski ■ bo/ Grafik«. IKOi^ClEHT , f A S 0 B II ototO on po koncertu PLES Z t GODBAMA Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg • Naše čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarna čevljev »Peko«. • Meteor se je razpršil nad Dalmacijo. Ribiči in drugI brocarji, ki sc se v petek zgodaj zjutraj podali iz Sibenlške luke na odprto morje, so okrog 4. silutraj opazili meteor, ki se je približal z južne strani Sibenika ter Be pomikal proti Skradinu, kjer se je razpršil med Intenzivno svetlobo na majhne kosce. Meteor Js ostal na nebu precej dolgo in od nJega je Izhajala tako močna svetloba, da so brodniki sprva mislili, da gledaje kak reflektor, šele potem, ko se je svetloba razpršila na večje ln manjče utrinke, so doumeli, da so priče razkroja večjega meteorja. Volite, Volite! Lntz-pečl, tovarna Ljubljana VII, teL S2-5t. • Nega nog. Ce vas pečejo noge, če imate kurja očesa, trdo kožo ali zarasle nohte, obiščite naš oddelek za nego nog. — V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge, odstranimo brez bolečin kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte. Nega nog z masažo, ki Vaa osveži, stane din 10.—. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Obiščite nas, prepričajte se sami. — Bata. DARILA ZA \ IKLAVZA V VftLIKt IZBIRI 1M MIZ i* I C E .^i vem nudi trgovina z zlatnino, uram! O. KIFFMANN — LIUBLJANA, MESTNI TRG 8 • Jubilej uglednega moža. Posestnik in trgovec v Lazah pri Kamniku g. Anton Burke!jlca bo obhajal te dni svojo 601et-nico. Mož je splošno znan ln čislan zaradi svoj« dobrotljivosti, posebno v časti pa ga Imajo lovci in Izletniki, ki prihajajo v Tuhinjsko dolino ter so vedno najbolje postreženi gostje njegove gostilne. Mož je zavzet za vse dobro in vsi mu želijo c>b njegovem jubileju še mnogo srečnih let! • Zahtevajte sporede vseh izletov, ki Jih pripravlja Zveza /a tujski promet Slovenije v Ljubljani za božične praznike v vseh biljetarnah Putnika. • Prijave za izlet Zveze za tujski promet na Oplenac sprejemajo Putnikove biijetar-ne do 29. t. m. • »Jugovzhodni evropski kurir«. V Dubrovniku je ustanovljeno jugovzhodno-nemško-evropsko književno podjetje, ki je doslej delovalo na Dunaju, a je potem po priključitvi Avstrije k Nemčiji opustilo svojo centralo na Dunaju. Založba Izdaja v petih jezikih list »Jugovzhodni evropski kurir«. Zdaj je ta list že prenesen v novo redakcijo v Dubrovniku, kjer bo izhajal v istem obsegu kakor doslej. AH že veste, da popolnoma o d p r o <£ a f a m o velemannfakturo LBNASI & GERKMAN LJUBLJANA, kamgarn, sukno, damsko blago In svila. — Poslužite se ugodnosti. PERGAMENTNi IN CELON SENCNIKi po najnovejšlb osnutkih pri M Tlčar — Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike • Preselitev pošte v Stari cerkvi. K včerajšnji ugotovitvi pod tem naslovom, ki jo je objavilo »Jutro« pod domačimi vestmi po želji uprave občine Kočevje - okolica, nas je naprosila upravnica pošte v Stari cerkvi za naslednje pojasnilo: Ni res, da bi bili sedanji prostori v Stari cerkvi primerni. Zato sem bila prisiljena vložiti na poštno direkcijo prošnjo za preselitev pošte v lepši okraj. Tej prošnji sem priložila tudi pismeno uradno potrdilo občine Kočevje - okolica, da novi prostori ustrezajo za pošto. Ne čudim se, da uprava občine sedaj javno v časopisju omalovažuje to uradno potrdilo z izjavo, kakor je bila objavljena v včerajšnjem »Jutru«. To dela pač zato, ker je sedanja pošta v hiši gostilničarja in župana za občino Kočevje -okolica. Ce ima torej kdo gostilniški interes na tem. da pošta ostane tam, kjer je, potem ga gotovo nimam jaz, ker je izjava, da imam namreč jaz v najemu gostilno, čisto navadna laž. Preselitev pošte je nujna zaradi trajnosti poslovanja, kar je bilo razloženo direkciji pošte. Razen peščice kočevskih Nemcev je vse prebivalstvo, zlasti slovensko, za to, da bi ss pošta preselila iz dosedanjih neprimernih prostorov. — Franja Bončina, upravnica pošte v Stari cerkvi. * V Kariovcu so zaradi slinavke In parkljevke do preklica prepovedani živinski sejmi za parkljarje (govedo, ovce, koze, svinje). Dovoljeni so samo konjski sejmi. • Kdor Ima zdrave in lepe zobe, se lahfeo smeji. Samo po sebi pa je to nekaj redkega. Usta in ^ovje js treba varovati pred bakterija. ki neprestano prihajajo v usta. Ali je to sploh mogoče? Seveda! Izpirajte po možnosti zjutraj ln zvečer usta in zobov je z Odolom. Učinek je trikraten. Vonj je čist, zobovje sijajno in varstvo pred prehladom. Odol je idealno sredstvo za ustno nego, ker prodre v najbolj skrite dele ustne votline ter prepreči vretje in gnitje. ♦ Nežno negovane roke žene Imajo poseben čar. Uporabljajte Kaloderma Gelee, specialno sredstvo za nego rok. • Za ene sreča, za druge nesreča! Pri prezidavi se je pokvarilo mnogo blaga, katerega bo tvrdka Stermecki poceni prodajala Sedaj je na vrsti pletenina! * Samozvani sodniki pred sodiščem. Pred bjelovarskim okrožnim sodiščem je razpisana zanimiva razprava, ki bo zelo značilna za razmere mnogih samotnih vasi, kjer si vaščani sami krojilo pravdo, ko obračunavajo s pravimi in domnevnimi tatovi. Iz vasi Trubovca bo prišlo pred sodišče 35 obtožencev, o katerih navaja obtožnica, da so na lastno pest Izvedli inkvizicijo in krvavo sodnijo nad trojico sovaščanov, ki so bili osumljeni kot tatovi poljskih pridelkov in kokoši. Skupina samozvanih sodnikov se Je ponoči podala pred hišo bajtarja Tupalovčana ter potem njega in dva sostanovalca odvedla v občinski urad. Tam so najprej vse tri osumljence strašno pretepli ln med mučenjem bo jih izpraševali. Samozvani sodniki in mučitelji so imeli tudi zapisnikarja, ki je vse točno zapisoval, kar so pretepeni ljudje Izpovedali. Iz občinskega urada so vzeli potem pečat ln z njim svoj zapisnik »overovili«. Vse tn žrtve vaškega sodišča so komaj ostale pri življenju in pozneje se je Izkazalo, da so prišle pred strašno vaško sodišče po nedolžnem. PELIKAN MLVTBLANO WATEBMAN S SHEAFFERS KAWECO _ KOCH-I-NOOR-HARDTM UTH polnilnih peres samo tvornlško nova po&trežba »trokovnjaška velika Izbora za vsako roko in pisavo In Izbrano lepo aalugo Miklavževih ln božičnih daril nudi specljalna trgovina IV. BONAČ — nasproti glavne peste • Razprava o umoru Inft. Baderja, ki > gradil cesto ob Lirau. Pred tedni je bil, kakor znano, na področju svojega delokroga iz zasede ustreljen ln potem oropan Inž. Bader lz Beograda, ki je gradil del cest« ob reki Limu. Strašen zločin Je bil Izvršen v prisotnosti inženirjev« žene ln hčerke. Nesrečni inž. Bader je nosil iz Cetinja blizu 400.000 din za Izplačilo mezd svojim delavcem. Preden je prišel do taborišča. ga j« iz zased« zadela smrtonosna krogla ln potem Ja morilec svoji nr-tvi žrtvi odnesel ves denar. Orožniki so cer> nirali ves okoliš, nekajkrat so opazili tudi zločinca, a v rok« ga niso dobili živega, ker so ga ubili njegovi pajdaši, ki so se polakomnllJ njegovega razbojniškega plena. V dveh taboriščih delavcev cest« ob Limu j« preiskovalna oblast aretirala večje število delavcev in med njimi tudi nekaj računskih uradnikov ln kmetov, ki ao bili v zvezi s zločincem. Pred prije-poljskim sodiščem J« zdaj proti udeležencem roparskega umora velika razprava, ki bo trajala več dni. Doslej ao zaslišali vse one obtožence, ki so bili že od nekdaj v tesnih zvezah z morilcem Pajlčem. Med obtoženci J« tudi knjigovodja nekega podjetja, ki Je delalo na sosednji progi. Obtoženci sicer n« morejo tajiti svojih zvez z morilcem Pajlčem, vsi pa odločno zanikajo, da bi bili vedeli ca njegov« zločinske nakane. • Polnočni og«nJ v Murski Soboti V pet«k v prvi jutrnji uri je opazila vojaška straža, da se dviga dim iz čebelnjaka posestnik« ln krojaškega mojstra Kuštra ob Radgonski cesti. Straža j« takoj zbudila stanovale« vseh hiš v novi stanovanjski koloniji med Radgonsko ln šolsko ulico. Obvestili so tudi gasilce, ki so bili v rekordnem času na kraju požara, saj J« gasilski dom prav blizu. Seveda niso mogli ničesar rešiti. Čebelnjak, v katerem Je prostora za 20 žnidaršlčevih panjev, je ves zgorel. Ker Je bila noč mirna, se ogenj ni razširil na sosedna gospodarska poslopja ln stanovanjske hiše. Gasilci so pogasili ogenj in udušili zadnje iskre. Kako je ogenj nastal v samotnem čebelnjaku v pozni nočni url, ni Jasno. Najbrž se Je splazil v čebelnjak tat. pa ga je nekdo preplašil, da Je pustil gorečo svečo in pobegnil. Za to govori dejstvo, da so našli tam v bližini več okvirov satovja, ki ga Je tat že prej odnesel iz čebelnjaka. Gospodarja Kuštra v usodni noči ni bilo doma, ker Je Sel na sejem v Ptuj. Morda je tat računal z njegovo odsotnostjo ln se skušal okoristltL \? L^nb^me Vojni dobrovotjci vabijo Ljubljansko dramsko gledališče uprizori ob 20-letnici jugoslovenske države 30. t. m. slavnostno predstavo igre o veselih in la lostnih dneh naših vojnih dobrovoljcev v Rusiji »Dobrudža 1916*. Ta nova drama je prvo večje izvirno slovensko gledališko delo, ki Je zajeto lz življenja naših dobrovoljcev. Delo je posvečeno vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so leta 1916. kot do-brovoljci po hudih borbah v Dobrudži padli za našo svobodo. Piscj Dobrudie 1916, je pisatelj ln ravnatelj ljubljanske drame Pa\-el Golia. naš vojni tovariš ter član sreske organlzfidje vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. — Kot vojni dobrovoljec — idealist in nacionalni revolucionat se je kot kape! an //. stopnje udeležil krvavih borb v Dobrudži v odredih /. srpeke dobrevoljske divizije. Bil Je ranjen ter odlikovan zi junaštvo s srbsko kolajno za hrabrost, z redom rumtmske zvezde z meči ter ruskim redom sv. Stanislava s meči ln trakom. Vabimo vse člant in tovariše — vojne dobrovotjce na to lepo proslavo našegi državnega in narodnega praznika v ljubljanski drami. Sreska organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev v LJubljani. Seja rediteljev slavnostnega sprevoda 1. deccmbra bo v ponedeljek 28. t m ob 10. v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Vse organizacije in društva, ki so svojo udeležbo pri sprevodu že prijavila, ln tudi tista, ki se sprevoda še hočejo udeležiti, naj popolnoma zanesljivo pošljejo reditelje k seji s čim natančnejšimi podatki o številu udeležencev, da bo mogoče sestaviti razpored sprevoda. Organizacije, ki svoje udeležbe še niso prijavile, naj svoje sodelovanje pri slavnostnem obhodu takoj pismeno ali ustno Javijo mestnemu tiskovnemu refeentu, soba št 37 v I. nadstropju mestnega poglavarstva, Mestni trg št 2. Reditelji naj prineso k seji tudi pismeno prijavo, koliko bakel žele njih društva nabaviti za baklado. u— Predavanje Prirodoslovnega društva o Židih. Teoretični problem čiste rase, ki so ga v praksi začele izvajati v ostrejši ali milejši obliki nekatere totalitarne države, je znova načel židovsko vprašanje. Kakor nit se vleče skozi vso zgodovino preganjanje Izredno trdoživega židovskega naroda, ki ni nikdar propadel, med tem ko so mnogi njegovi mogočni sovražniki izginili z zemeljskega površja. O tem bo s poljudnoznanstvenega stališča govoril v torek 29. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice univ. prof. g. dr. Boris Z a r n i k v predavanju pod naslovom »Biološki pogledi na židovsko vprašanje«. Predavanje bodo spremljale Številne diapozitivne slike. Ker se obeta velik obisk, bodo sedeži numeri-rani. u— Priporočamo vam ogled Bonačevih lzloib. Izredno lepa darila so za vse prilike ln usmerjena za razmere vsakega posameznika. Jutrišnji koncert ljubljanske Filharmonije pod vodstvom direktorja Lovra Matačiča obeta biti glasbeni dogodek prve vrste, ki se bo občinstvu živo vtisnil v spomin. Dela, ki se bodo izvajala, orkester skrbno študira Program obsega poleg obeh vrhov nemškega klasicizma, Eacha in Mozarta, ln brutalnega naturalista, Slovana Musorgskega še dve kompoziciji našega Blaža Arniča, ln sicer dva stavka iz simfonije »Duma« ln kompozicijo »Ples čarovnic«. Ker nam tako Izbrani program kakor dirigent Jamčita, da bo koncert sijajno Izvajan, vabimo občinstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. V prodaji Je elegantno op>remijen program z življenjepisi komponistov ln z vsebino kompozicij. Koncert se prične jutri cb 20. LGNG!NES _ švicarska ura poznana po svoj; točnosti, eiegand in vsakomui zmogljivi ceni. Šahovski mojster br. Prelnfalk tx> Igral danes v dvoiuiii Sokolskega doma pri Dev. Mariji v Polju ob 15. simultanko s tamkajšnjimi šahisti. Vabljeni so vsd prijatelji kraljevske igre, da pridejo — s seboj naj prinesejo šahovnice — Ze ob tri četrt na 15. uro v Sokolski dom. Prljav-nina za člane šahovskega odseka je 2 din, za nečlane 4 din. RUMENE zak. zašt. britvice razveseljujejo mlljoue »amobrlvcev! Nedosegljiva možnost uporabe, Idealno, hlgljenično britje Komad po 1, 2 ln % din ▼ vreb strokovnih trgovinah. Br zplnčno pošiljamo vzorec oa poizkus, Javite nam točen naslov ln poklic. KONBLNOS, Maribor, poštni predal 70. u— Predavanja Slavističnega društva v Ljubljani. Tudi letos namerava SD prirediti za širšo javnost več predavanj iz literarne zgodovine in Jezikoslovja. Prvo tako predavanje bo v petek 2. decembra ob 20. uri na Drž. trgovski akademiji na Blel-weisovi cesti. Predaval bo g dr. Fran Pe-tr6 o Prešernovem sodobniku ln znancu Stanku Vrazu. Vstop je prost u— Ljudska aniverza bo imela svoj redni občni zbor dne 9. decembra t. L v prostorih drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Pričetek ob 18. uri. Na dnevnem redu so tudi volitve. u— V Šentjakobskem gledališču bo popoldanska predstava dr. Kraigherjeve družinske igre »Školjke« danes ob 15.13. Igra je izvrstno pripravljena in sodelujejo prve moči odra. Na popoldansko predstavo opozarjamo posebno izvenijubljansko občinstvo. V torek ob 20.15 se igra uprizori v korist društva kneginje Zorke, pododbora v Ljubljani. To sta obenem poslednji uprizoritvi tega dela. Predprodaja vstopnic bo danes od 10. do 12. ter eno uro pred začetkom u— Lutko\ni o^or Sokola I na Taboru uprizori danes ob pol 15. («/t4.) krasno Izvirno Igro »Jurček na morju« v 4 dejanjih. Popelje nas k našemu sinjemu Jadranu — v Split —, kjer vidimo ladje plavati po morju. Pridite! »Jurčkov oi> kester« zaigra tudi naše pesmice. Vstopnice \ predprodaji od 11. do 12. v pisarni. Lahko tudi te efonlčno. u— Sokol n vabi na Miklavžev večer, ki bo v soboto 3. decembra ob 20. v veliki dvorani Kazine. Dobre p!>Ce ln Jedila po zmernih cenah. Za ples in prijetno razvedrilo poskrbi »Odeon« Jazz. u— Plesna šola na Taboru Ima drevi ob 20. redno plesno vajo. u— Združenje mesarjev ln klobasičarjev v Ljubljani, obvešča cenj. občinstvo, da bodo na praznik zedinjenja 1. decembra mesnice in mesarske stojnice ves dan zaprte; zato prosimo, da se občinstvo pravočasno preskrbi z mecom. —mm GRŠKI KONZULAT Zagreb Mihano videva 14, poziva vse grške državljane na teritoriju dravske m savske banovine, da mu v lastnem Interesu takoj podajo osebno ali pismeno vse podatke o sebi In članih svoje rodbine. »juinck VL im 7 MMhOa, IT. XL1068. OTVORILI SMO MOŠKI ODDELEK HOTEL SLON DAMSKI ODDELEK ŠELENBURGOVA vlliMr DAMSKA IN MOŠKA MODA UUBIJANAŠELENBURGOVA INH0TEIS10N u— Slovenska sekcija Jugoslov. lenske vreze obvešča članice včlanjenih društev bi vse ostalo občinstvo, da bo v sredo 30. t a ob 20. predavala na Ljudski univerzi y mali dvorani Filharmoničnega društva ga. Angela Vodetova o temi »Naloge današnje žene«. Vstop je prost Tema zasluži ln zahteva, da se \ideležimo predavanja v čim večjem številu. u— Zveza akademsko Izobraženih len vabi članic« na redni sestanek s predavanjem, ki bo v torek 29. t. m. ob V* 21. v klubski sobi kavarne Union. u— Združenje bivših mornarjev proslavi dne 8. decembra t L ob 20. uri v prenovljeni restavraciji »Lloyd« (Sv. Petra c.) zažčltnega patrona vseh mornarjev sv. Miklavža. Vljudno vabi na to sodobno prosiva, ki bo združena z Miklavževim večerom in koncertom do 4. ure zjutraj, vse bivše mornarje in naklonjeno občinstvo. Darila se sprejemajo dne S. decembra v omenjeni restavraciji od 16. ure dalje. Vstopnine ni! B^govfcia sveč, voska, medu ta medenjakov BE JE PRESELILA IZ WOLFOVE V STRITARJEVO ULICO, prejšnji Mayerjev lokal v KreslJI. BufSe ) »Rio« ISSST "" BnfSe ) »EiO« zendvl« po 1 Din. BuSSe ) ^—.— >>EIO« izredno dobra vina Grobnice li spomenike Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah Kamnoseško kiparsko podjetje F&ANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. — Tel. 49-09. DARIL bo danes od 8. nre zjutraj do 7. nre zvečer pri FOTO-TOURISTU LOJZE S M U C U v Prešernovi nI. 9 — poleg glavne pošte. ZA MIKLAVŽA' URE i »8CHAFFHACSEN« — »OMEGA« — »LONGINES« — kakor tudi druge orig. Ihrtcarske ure nudiva v veliki izbiri ln poceni EBATA LOGAR LJUBLJANA — PRED ŠKOFIJO 16 AB veste, kaj Je novega? — Miklavž kupuje letos darila: žepne robce, bele ln barvaste, za dame ln gospode, ženili, volnene in svilnate rute ter šerpe — pri manufakturnl trgovini JANKO CESNIK, Ljubljana, Lingarjeva. Din 29.50 Vas stane 1 Hter najboljšega Kkerja! — Llkerske esence in alkohol Drogerlja Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. • Smrt velikega srbskega rodoljuba ln 1T»rnega uradnika. V Beogradu je umrl Sipokojeni Inšpektor notranjega ministr-litva in rezervni major Branimir Rajič. Rodil se je kot sin uglednega užlškega sodnika leta 1868., srednjo in visoko šolo pa Je dovršil v Beogradu ter nastopil svojo kariero kot član sodišča v Jagodini. Zaradi svojega vnetega udejstvovanja v instah opozicionalne radikalne stranke Je t>ll leta 1894. odpuščen iz državne službe. Ko pa je bil Nikola Pašič Izvoljen za predsednika beograjske občine, Je postal Itajič pri beograjski občini odbornik in referent za pravne zadeve. V tej službi ni dolgo ostal in po ivandanskem atentatu le Rajič nastopal kot zagovornik enega Izmed obtoženih radikalskih prvakov. Ko Je zasedel prestol kralj Peter L, Je postal Rajič upravnik grada Beograda pozneje Je služboval kot načelnik raznih sre-Bov. Leta 1907. je po3tal Inšpektor notranjega ministrstva, po balkanskih vojnah Je sodeloval z velikimi uspehi pri organizaciji upravne službe na osvobojenem jugu, med svetovno vojno pa nI mogel Karadi hude bolezni na pot preko Albanije ln do osvobojenja je bil interniranec avstrijske okupacijske oblasti Pokojni Branimir Rajič Je junaško prestal dolgo dobo tlačanstva, po osvobojenju se je spet It vso vnemo posvetil svoji službi. Mnogi jnlajšl uradniki ga bodo ohranili v lepem in hvaležnem spominu kot svojega odličnega vzornika. o— Prošnja mestni občini, ki smo Jo objavili v petek zaradi deske, ki jo je neznan zlikovec Izvlekel lz mosta tik ko- Eališča v Koleziji, nI bila več potrebna, er je mestni odsek za mostove dal ne-dostatek Za popraviti, še preden je naša notica izšla. n— Dvorska knjižnica si je nabavila zadnji čas večje število novih knjig, ld jih svojim odjemalcem toplo priporoča Od 28. t_ m. dalje dobe naročniki Vodnikove družbe istotam letošnje knjiga u— Najlepše razvedrilo, ki vam nudi nepozaben umetniški užitek, imate, ako danes obiščete veliko razstavo slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu. Jak-čeva razstava je v našem umetnostnem življenju razveseljiv pojav, ne samo zaradi svoje odlične kvalitete, marveč tudi zaradi številnega obiska. Po Kalinov! razstavi je Jakčeva razstava najbolje obiskana umetnostna prireditev letošnjega leta. Doslej jo je obiskalo že nad 2000 oseb in tudi nakupi niso izostali Če ste med tednom pozabili, stopite danes v Jakopičev paviljon. u— »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. To ogromno filmsko delo je našlo tudi pri nas v Ljubljani velik odziv v najširših krogih občinstva. Gary Cooper, kije že itak zelo priljubljen, ki je s kreacijo hrabrega odločnega in stasitega Benečana namah pridobil vsa ženska srca. Film je zanimiv in vseskozi napet ter ga je dosedanja publika gledala s pravim navdušenjem. Ker odpadeta jutri v ponedeljek zaradi koncerta obe večerni predstavi, moramo cenj. občinstvu priporočiti, da si film ogleda še danes, ker bi bilo škoda zamuditi to filmsko delo, ki je vzbudilo po vsem svetu ogromno občudovanje. Najnovejše za jesen! u— Drzna tatvina v modni trgovini. Pred dnevi sta se v prodajalni znane Mag-dičeve tvrdke v pasaži pomešala med kupce dva elegantno oblečena gospoda, kavalirskega nastopa ki pa sta namesto nakupovat prišla v resnici po tatinskih opravkih. Ko sta odšla, so v trgovini pozneje odkrili, da je neznano kam Izginilo 20 svileno-volnenih šalov razne barve, vrednih okrog 2500 din. Tatvine je osumljen neznan moški, star okrog 30 let, oblečen v temnosivo suknjo, s temnim klobukom na glavi In nizke, močne postave. V njegovi družbi je bil par let mlajši tovariš, oblečen v temno obleko. Za 1. december — za dvajsetletnico naše države kupujte ln čltajte izredno zanimivo knjigo: Dr. PRVISLAV GRISOGONO, UJEDINJENA (od plemena 1 regionalnih koncepcija do nacionalne države). 160 str. velike 8°, z 2 geografskima kartama. Cena vez. Izvodu Din 60. Dobiva se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Tlakujte Stari trg z lesenimi kockami! Iz šentjakobskega okraja nam pišejo: Prihodnji teden bo stekla delno na novo obnovljena proga dolenjskega tramvaja od šentjakobske šole na Rakovnik. Obnova preostale proge bo čakala uresničenja najbrž še do prihodnje pomladi. Ob tej priliki naj nam bo dovoljeno, opozoriti na staro željo Sentjakobčanov, naj bi Stari trg pre-tlakovali z lesenimi kockami, kakor je n. pr. tlakovana Selenburgova ulica. Stari trg je zelo ozek, a silno obljuden. 2e neprestano drdranje tramvaja, še mnogo bolj pa večno cinglanje sprevodnikovo povzročata mirnim stanovalcem tega matičnega trga naše LJubljane trajno izpodtiko in godrnjanje. Zategadelj bi se dalo prav sedaj nekoliko odpomoči vsem tem nedostatkom z zamenjavo kamnitih kock z lesenimi. Razlika glede stroškov bi v tem primeru bila prav malenkostna, če pride sploh v poštev. Mestna občina ljubljanska bi vse-kako napravila veliko uslugo Sentjakob-čanom s tako zamenjavo kock. Težko kdaj se bo nudila še tako ugodna prilika. u— TRGOVINE bodo na Miklavževo nedeljo 4. t. m. v Ljubljani ves dan odprte. Občinstvo naj izrabi ugodnost polovične vozne cene za nakup Miklavževih dariL — Združenje trgovcev v Ljubljani. n— Plesni tečaji »Jenkove šole v Kazini« so redno vsako nedeljo ob 16. popoldanski, vsak ponedeljek ob 20. začet-nlški za novince, vsak torek ln četrtek ob 20. nadaljevalni ln vsako sredo ob pol 21. izpopolnjevala! za novosti. Zaključeui družabni plesni tečaj vsak petek ob 21. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust, Zablode mladega itodenta. Na policijski stražnici na glavnem kolodvoru M ]• zadnjič »gi» Meljeke cest« 82 ln 13-letni MIlan Sabeder is Meljskega hriba 78. StarSi ao v aknibeh ofbvestlli policijo. a— Spet normalno stanje. Ker se nI pojavil od 9. novembra t L noben nov primer slinavke in parkljevke v Mariboru, razglaša mestno poglavarstvo, da se z današnjim dnem ukinejo določbe razglasa t dne 10. t m razen točke 10, da se morajo živali v mestni klavnici takoj sproti po-klatL a— Ce se »plašijo konJI. Hlapen Nikolaju Serbinku sta se splašila konja, ko J« vozil mimo mestne plinarne. Konja «ta sa zapodila v dir, prevrnila voz ob ovinku v ulico Ob brodu. Hlapec je padel s voa* ld je Sel preko njegovega trupa Obležal je s poškodbami na glavi ln rokah. Prepeljali ao ga v bolnišnica Konja sta »dirjala naprej, pa so ju na koncu Melja prijeli ter pomirili. Hotel MARIBORSKI DVOR vsako soboto ln nedeljo koncert. Miklavžev večer bo 5* dee. Val gosti dobijo lepa miklavževa darila. ^^sč^ZtTTaOOO ^dlnarjev^ga^ Je^ oSieparfL V Juniju t. L se Je uglasil pri trgovskem pomočniku Stanku čsemetu v Betnaveki ulici 23-letnl lesni manipulant Zorko Kopač, ki mu Je prigovarjal, da bi mu posodil 10.000 din, češ da potrebuj« denar za nakup večje množine lesa. Ko mu Je Kopač prigovarjal, češ da bosta lahko skupaj trgovala ln si delila dobiček, seje Ceroe vdal ln mu Je izplačal 10.000 beh svojih prijateljev tn znancev. K grobu je nato pristopil zastopnik litijske gasilske župe g Dolinar m »e v toplih, prijateljskih besedah poslovil od pokojnika ki je s pokojnim Turkom in Barletom oral njivo slovenskega gasilstva Po njegovem govoru ie še enkrat zapel gasilski rog ter odjeknil poslednjič nad pozemskimi ostanki pokojnega starešine. Med aviranjem so 9C do tai sklonili prapori gasilcev in Sokolov ter se poslovili od moža, ki je živel, delal in se boril pod njimi m v njihovem znamenju skozi osem in pol decenijev. P. naključnem koralu rudniške godbe »o pričele padati grude prsti na krsto človeka, ki je živel in ustvarjal za druge in bodoča pokolenja. Na sveži gomili pa je pred mrakom zacvetela šuma cvetja. Lil Dagover ln Paul Hartmann v veliki drami človeškega srca m usode (DEB1KLANO) KINO MATICA 21-24 — Danes ob 15., 17., 19. In 21. uri Večerna elegija Zaboden z nožem in koso 8tiriindvajsetleten mladenič žrtev pretepaftva Breilca, 26. novem bra V nedeljo so popivali v gostilni blizu brežiškega kolodvora fantje-delavci m dekleta iz Brežic In St Lenarta pri Brežicah. Tova ________ j ___c_____ _______ ^__ ris je pridno tgral na harmoniko. Dobro Ijanske plemkinje, posebno pa Je zasto- | so se zabavali, peli. pili in plesali Prijetno pana Ivanka Kobilica, ki Je portretirala profesorja Stareta v njegovi najlepši moški dobi. Dalje so tu nekatera njena fino občutena tihožitja. Gospa Staretova posebno ČLsla to naSo slikarico. Ali ni zanimivo, da Se vedno obiskule razstave ln da Ima celo med mlajšimi slikarji svoja simpatij«? Ko sem Jo ondan obiskal, J« ležal nad LJubljano meglen novembrski večer. V sobi Je bilo prijetno toplo in zdelo se Je, da skozi polmrak govore mrtve reči m zašli časi. Častitljiva gospa je navduSeno pripovedovala o svojem davnem znancu Avgustu Senol in o drugih markaninih osebnostih kulturnega Zagreba ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kakor da Je od nekod dlhnll stari romantični, Idealistični Zagreb. Zagreb šenoe, Zagreb prvih novel in romanov Gjalskega. Gospa Je pripovedovala: — Moj mo* se fe seznanil s Avgustom fienoo že za vlsokolsklh let v Pragi, kjer sta obs študirala tn kot navdušena Slovana vzdrževala obsežne stike s tedanjimi češkimi veljaki. Senoa je bil posebno vnet za. Cehe, medtem ko so se mojemu možu zdeli malce hladni. Senoa, Smlčlklas ln Stare so bili nerazdružni praški prijatelji. Ko se je Senoa \Tnll v Zagreb, je pisal Staretu. naj pride na Hrvaško, če je že končal študije. MoJ mož se je res odločil za Hrvate in tako je vsa leta svojega službovanja preživel med Hrvati kjer se je zelo dobro počutil. Prvo službo je dobil po Senoevem posredovanju v Osijeku, kjer je bil ravnatelj Senoin znanec Vukasovlč. L. 1878 je bil premeščen v Zagreb in tu j« takoj vstopil v ožji krog Senoevlh prijateljev. Avgust Senoa Je bil takrat na višku svoje moči in delavnosti. Bi] je mož elegantne postave in priljudnega vedenja, dru žaben mož srečen v zakonu. Kako rad Je imel Slovence! Ljubezen do nas mu ni bila s'mo na jeziku, marveč Jo je ob vsaki priliki pokazal tudi v dejanju. Njegova spisa »Karanfil s pjesnikova groba« ln »Prijan Lovro« ostaneta za vedno dokumenta Se-noeve ljubezni do Slovencev. — Senoa Je bil urednik največjega tedanjega hrvatskega časopisa »Vljenca«. Moj mož mu je bil moral prispevati stalna poročila o slovenskil. kulturnih ln političnih zadevah. Živo se spominjam njegove rodbine in njegovega prijateljskega kroga. Senoa je bil podpredsednik »Matice Hrvatske« in moj mož nl mogel prikrivati navdušenja, ko se Je vračal z njenih sej, saj je bil tudi sam Matični odbornik. Po vsaki seji so se odborniki shajali pri Smi-čiklasu aH pri tajniku Kostrenčiču. Med »matičarji« sta b!la tudi Loparič ln pisatelj Ljuba Babič-Gjalskl. Takrat se je narodno ln kulturno delo opravljalo z ljubeznijo in zanosom. Zato Je tudi Imelo toliko uspeha ... Gospa Staretova je obujala ie druge spomine. Pojavila se je osebnost velikega djakovskega škofa Strosamayerja. rajanje je trajalo pozno v noč in »e niko m ur ni mudilo domov, kajti cviček Je že pričel razgrajati. Okoli polnoči pa sc je po javil na vratih neki Anton, ki je brez po zdrav« »topil k deklici, • katero je plesal delavec Jože Volj&anšek iz št. Lenarta, jo plesalcu iztrgal iz rok ter nadaljeval z njo plea. še preden je bil ple* končan, jo je brez opravičila zapustil in odšel k točilnici. Ko je harmonika utihnila, je pozval Anton delavca Voljčanška iz gostilniške sobe češ, da se ima z njim nekaj zmeniti. Zu naj se j« med njima takoj vnel prepir. An ton je namreč klical Voljčanška na odgo vor, zakaj govori okoli, da bo njega sešti hal z nožem. Na pomirjevanje ostalih fan tov, ki ®o med prepirom zapustili gostilniško aobo. in na Voljčanškovo opravičilo sta se oba fanta vrnila v gostilno navidezno pobotana. Nekaj časa so nadaljeval plesa nje, nakar se je brez besedice dvignil Volj-čanšek, spodmaknil Antonu stol, ga pograbil za vrat in vrgel ob tla. Ko 9e je Anton pobraL, ga je Jože iznova zgrabil za suknjič ter ga vrgel med stole Anton se je takoj nato dvignil in odhitel iz gostilne. Z drtgnjenha atolom mm >« sledil razjarjeni Voljčanšek Zunaj gostiln« j« Antona dohitel, ga udaril • stolom po glavi, da »e Je Anton »esedeL Nato Je pokleknil canj in ga obdelaval z roka mL Pri tem pa j« pograbil Anton svoj žepni noi ter zabodel Voljčanška v prsi Ko je Voljčanšek sačutO iritv krvi 1» rana, se Je vrnil v gostilno rekoč: »Me Je te malo pičil«. Tovariši so mu za silo izmili rano in jo obvezali. Cez kakih 10 minut pa »e j« Anton ponovno rrnil pred gostilno, vihteč koso ▼ rokah in Je t njo razbijal po šipah in vežnih vratih. Voljčanška J« to početje tako ujezilo, da Je iznova pograbil za stol in z njim odhitel pred gostilno, da prežene razgraJajof?ga Antona Čim pa »e je pojavil na vratih, je Anton i vso silo zamahnil s koso proti VoljčanŠku in ga tako t* ?o zabodel v hrbet pod lopatico, da Je omahnil tovarišu v naročje. To p« je trajalo le trenutek Naenkrat j« namreč Voljčanšek spet prišel k zavesti, skočil je k napadalcu Antonu, mu bfrgal koso lz rok ln ga podrl na tla Na tleh ležečega je mislil Voljčanšek še malo premikastiti, kar se mu p« ni več posrečilo, ker je v naslednjem trenutku močno bruhnil Iz ust kri in se nezavesten zgrudil. Takoj zatem Je Anton pobegnil Voljčanška pa »o naložili n« voz in prepeljali v brežiško bolnišnico. Njegovo stanje je skrajno resno, ker bljuje iz ranjenih pljuč kri. tako da je bil promet za nekaj dni prekinjen Sele včeraj je večji oddelek delavcev cesto očistil produ V bližini Ledine pri Sempasu se ]e Lijak razlil čez kakih 10 ha njiv. Doberdobsko jezero ln vsi kali tam okrog so se • podtalno vodo dopolnili do vrha. Jezero pod Rdečo skalo se Je razlilo čez breg Iz njega se Je voda odtekala v Li-zertsko močvirje kjer je poškodovala več osuševalnih naprav. Na tržaški ln Istrski obali Jadrana pa Je v torek in v noči na sredo divjal silen vihar. V Trstu so ogromni morski valovi preplavili nekatere pomole. Voda se Je razlila celo po trgu pred magistratom. V Cedasu so valovi vedno znova preplavljali cesto proti Tržiču, tako da je bil blokiran ves promet ln se Je moralo v Grljanu ustaviti nešteto avtomobilov, ki so bili na poti v Trst Vse večja pa Je bila sila viharja v Istrskih pristaniščih. V Puli so valovi pritisnili ob pomole ln obalo kakšnih 40 večjih In manjših ribiških čolnov, da so se Jim njihovi boki vdrli. Mnogo čolnov Je bilo tako poškodovanih tudi v Rovinju ln Fazani. V Rovinju so valovi odnesli ogromne množine bavksita. ki Je bil pripravljen za prevoz na beneško stran. Le tam cenijo nastalo Škodo na 250.000 lir. V Raškem ka- že naslednjega dne pa se Je morje znova pomirilo. Tudi Soča ln njeni pritoki so do četrtka spet upadli. Drobne novice Poroke. V Sežani se Je poročil g. Mar« cel Maver z gdč. Danilo Trebčevo, na Kontovelju g. Vladlndr Stoka z gdč. Justino Stokovo, v Trstu pa zasebni uradnik g. Pavel Vouk z gdč. Pino Cerkvenikovo ln radioteiegrafist g Boris Gržina z gdč. Plesničarjevo. Čestitamo! Nov grob. V Podragl pri Vipavi Je pred dnevi umrla ga. Mar Ja Furlanova, soproga znanega ln uglednega posestnika Josipa Furlana. Pred nekaj tedni je obolela. Vest da se Je njeni hčerki Olgi pripetila nesreča jo Je tako pretresla, da Jo je zadela srčna kap. Pokojna ga FUrlanova Je bila visoko spoštovana v vsej okolici in nadvse blaga mati svojima otrokoma. Njeni družini naše iskreno sožalje! Na tržaški univerzi je bilo te dni večje Število kandidatov promovlranih v trgovinskih in gospodarskih vedah Med njimi so: Stanislav Trnovec lz Ljubljane, Rafael Kosovel in Drago Lesnjak lz Trsta. V Postojni je bil te dni aretiran Srečko Vilhar. star 33 let ln doma iz Gorice. Po 9. letih se Je vrnil v svojo ožjo domovino. Z meje Je bil odveden v Trst. Prerl goriškim sodiščem Je bil, kakor poroča »Gazzettino«, 27-letni Venčeslav BratuS lz Kala pri Kanalu obsojen pogojno za dobo pet let na 6 mesecev zapora, ker se ob pravem času ni prijavi] k naboru. Novi drogovi ra rantave. Preteklo nedeljo so v Podmelcu na Goriškem blagoslovili nov drog za zastavo, ki »o ga postavile fašistične organizacije v znamenje italijanskega značaja vasi. Danes pa bodo podobne fašistične svečanosti v Stan-drežu, Ločniku Pod gori, Pevmi, St Mavru ln Solkanu pri Gorici. Požar. V Levpl pri Kanalu Je nastal pre tekli četrtek požar na posestvu Josipa Juga. Zaradi vetra se Je ogenj s stanovanjske hiše razš'rl] še na bližnje gospodam sko poslopje. VaSčanom. ki so takoj prihiteli na pomoč, Je nazadnje uspelo izolirati ogenj. Jugu Je napravi] za 10.000 lir Škode. Izžrebane loterfjult« ttevllke: Bari 11, 78. 75 30 «8, F1 oren ca 25, 40, 1, 39, 78, Mflan 59. 58 15, 18 84. Napoli 75. 30, 57 51 8, Palermo 29, 45 50 40, 35. Rim 75, 42, 84, 58. 28. Turin 30, 47, 56, 81, 28, Benetke 88. 78, 70, 50, 18. Tihotapska zgodba Ljubljana, 26. novembra. V četrtek »večer Je stražnik na Ajdovščini naletel na moža, ki je s precej težkim zavitkom pod pozduho hitel za svojimi opravki. Pobaral ga Je, kako in kaj, pa je prišlo na dan, da ima neznanec v zavitku 10 kg tihotapljenega saharina. Povabil ga je s seboj na policijo m pri zasliševanju je izpovedal precej zanimivo, a prav tako žalostno, kakor za današnje razmere značilno tihotapsko historijo. Mo*. ki je že precej v letih, je po rodu od nekod iz Bele Krajine, zadnji čas pa biva v Ljubljani. Dobršen del svojega življenja je prebil v Ameriki, kjer je ob trdem delu ln štednji naskoparil nekaj dolarjev. S prihranki se je vrnil v domovino, a ker je bilo premalo vsega, da bl živel od kapitala, se Je sfclenil lotiti kupčij. Dobri znanci so ga opozorili, da se Se najlaže in najhitreje zasluži pri trgovini s tihotapljenim blagom. Neki S. R. ga Je povedel k M. T., znanemu preprodajalcu saharina, nekam v okolico mesta. Tam Je v resnici dobil 10 kg saharina, za katerega je na mestu odštel Sest tisočakov. Potem se Je odpravil sreče iskat, a Se preden ga je ustavil policaj, je že v dobršni meni Izkusil, kako grenek tn nevaren Je tihotapski kruh. Ko je zvečer »am samcat stal na tro-toarju pred Ftgovceoa tn se ogledoval, kam bi Jo mahnil e svojim blagom. Je lz teme pristopil neznanec In meni nič, tebi nič navezal pomenek ž njim; »Kje pa je ^■■■■■■"■■^■■■MMHPnRM^ Danes ob 15., 17., 19. In 21. uri Ob 10.80 isti spored po znlftsnlh cenah ! FjRM Jt l»TT13CirT TPf/^1715 I. del nima »Indijanski nagrobni spo-j&SrcA^Uft&ftl IJllM menlk« po romanu Teje v. Harbou. __KINO SLOGA, tel 27-S0. _ I S. R. T « — Mož se Je prvi trenutek ustrašil, a ko mu Je neznanec nazadnje pojasnil, da ga Je nedavno videl v družbi z S. R., da Je sam dober prijatelj njegov, in če Ima saharina, da mu ga lahko pomaga spraviti v denar. Mož, ki je bil v tihotapstvu sicer samo skromen začetnik, je bil vendar dovolj previden, da mu nl kar tako šel na limanlce. Neznanec ga je za vsako ceno hotel pregovoriti, da stopita v gostilno na kozarec vina, se na tihem pora zgovorita o načr;u, zavitek s saharinom pa da bi pustila v garderobi, a mož je o pravem času spregledal neznančev namen, da počaka samo prve ugodne prilike in mu za hrbtom iz garderobe Izmakne zavoj Malo je manjkalo, da se nista pošteno spričkala na trotoarju prav pred nosom stražnika na križišču. Nazadnje je neznanec razburjen odšel, mož s tovorom pa je tudi stopil čez cesto, pa ga je stražnik zajel, v Ko so mn na kriminalnem oddelku nus-ložill. kolikšno katastrofo št je nakopal na glavo — poleg tega, da so mu zaplenili saharin, za katerega Je todal 6.000 din, mu bo oarlriSka uprava zaračunala Ae kakšnih 9.000 din glob«, da drugih sitnosti ne štejemo zraven — Je skoraj obupal. Kolikšen bedak sem bil. Je dejal, da se nisem pustil rajši ociganlti od sleparja. ki me je bil ustavil pred Flgovcem! Ce b! se bil njemu dal okrastl. U zdajle nJega traplle skrbi, če nl bolj prevejsn od mene. — In svečano Be Je raklinjel, da se tihotapcem ne da nikoli več peljati na led. ?ostanl In ostani član Vodnikove drutbe: Iz življ snja na deželi Iz Ptuja j_ Slovesna zaobljuba SokoHrv. Na 1. decembra bodo položili slovesno zaobljubo vsi tisti člani, ki so bili v letu 1937-88 sprejeti v članstvo Sokola. Zato naj se na ta dan zglasljo vsi ob 10. v društvenih prostorih Narodnega doma. j— Odhod nl ca. V sredo zvečer so priredili v Narodnem domu predstavniki Sokola, Dramskega društva ln SK Drave ter številni prijatelji odhodnlco cestnemu nadzorniku g. Avgustu Spatu, ki je premeščen po službeni potrebi v Litijo. Od odhajajočega so se poslovili v imenu Sokola dr. Šalamun, v imenu Dramskega društva dr. Fermevc, za SK Dravo dr. Zupančič in za dramsko družino g. Skaza. Vsi govorniki so v jedrnatih besedah orisali neumorno delo odhajajočega na kulturnem, gospodarskem in športnem področju. G. Spat Je bil pri vseh društvih med najmarljivejšimi delavci. Zato ga bomo zelo pogrešali v vseh društvih, želimo mu na njegovem službenem mestu mnogo uspehov! Oglejte si Miklavževo izložbo drogerije Skočlr, Ptuj! » j— Nesreče. Hrenlč Franc lz Stukov pri Ptuju se Je vozil s kolesom. Naenkrat pa je izgubil raznotežje, padel in dobi) hujše poškodbe po vsem telesu. — Roza Ftih-rerjeva soproga orožniškega komandirja na Bregu, se je prevrnila raz avtomobil ter dobila pri padcu poškodbe po vratu in desnici. — Marija Vinkova lz Brstja pri Ptuju je prišla pod voz, ki Je Sel čez njo in ji nalomil hrbtenico. — Vsi se zdravijo v ptujski bolnišnicL BIZELJSKO. Pomožni odbor j« prejel od 13. t. m. dalje naslednje podpore: Mestna občina Brežice din 500, Vodnik Alojz, Ljubljana, din 200. Chrlstof Josip, ravn. trg. šole, Ljubljana; Hedžet Matej, veletrg., Ljubljana, Tončič Ivo. Mr. Bh. Celje, Grad Ivan, vin. trg.. Beričevo In tvornica Schicht, Zagreb, po din 100; Za-bret Ivan, opekarna, Bobovk, I. C. Mayer, veletrg., Ljubljana, Schiffrer Ciril, trg. Stražišče pri Kranju, dr. Megušar Anton, odv. v Kranju, Tevž Anton, gost vLJub-nu ob Savinji, ln Kostanjšek Janko, trg. v Sv. Martinu pri Vurbergu, po din 50; Verblč Anton, delikatesna trg., Ljubljana, ln P. L6schnlg, trg. v Rogaški Slatini, po din 30; ter Smeh Josip, trg. v Mestlnju, Ogrizek Julij, trg. v Rogaški Slatini in Gajšek Florijan, trg. v Lold pri Žusmu, po din 20; skupaj din 1620 — s čimer se je podporni fond dvignil na znesek din 19005 v gotovini. V blagu pa je poslala tvornica Franck, Zagreb 6,5 kg kavine primesi. Pomožni odbor Izreka vsem darovalcem najlskrenejšo zahvalo ln prosi nadaljnjega odziva v pomoč prizadetim, kajti katastrofa, kakor je ne pomnijo, J« zadela vinogradnike tem huje, ker je sledila neposredno trem slabim letinam. KRANJ. Kino Narodni dom prikazuj« danes ob 16., pol 19. ln pol 21. Magdo Schneiderjevo v krasnem filmu petja in glasbe »Vse ca ljubezen«. PTUJ. Zvočni kino bo predvajal danes ob M 19. in V4 21. film »V carstvu valčka«. Kot dodatek pred predstavo Foxov tednik ln kulturni film o naši državi JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danea ob 13 ln 20 velefilm »Hrabrost kapetans Kostalija«. Med dodatki kulturni film »Grossglockner«, tn Paramountov zvočni tednik. — Slede na državni praznik »Ljubezenske laži«. Sokoli na delu KamnlSki Sokol se pripravlja na proslavo 23 letnice Jugoslavije Kamnik, 25. novembra Kamniški Sokol zadnji čas vneto deluj«. Tako je pravi Telovadnica Je kljub vsem Suprekam vedno polna. Človeku pn poglo-du na delavno članstvo nehote uhaja misel v tiste čase, ko je bilo sokolstvu in njegovi ideji težko in ko je bilo treba mnogo idealizma in hudih žrtev. Niso bili lahki oni časi pred vojno, in vendar j-ih ni bilo malo, ki so šli s dušo in telesom v borbo sa to idejo. Ne moremo mnogo o njih govoriti in tudi ni potrebno; vsi vemo, da so bili Junaki in čvrsti značaji. V njih J« bit pravi »okolski duh. Na te naše stare Sokole preradi pozabljamo, p« naj ne zamerijo: V tem naglem tempu mladina često Izpusti izpred oči svoje vzore. Vendar p« mladina ne pozablja, d« je sokoiska ideja le ena. Sivolas Sokol, ki Je opazoval življenj« r društvu, je rekel: »To je pa res prav tako, kakor je bilo nekdaj.« Morda so mu pri teh besedah prišle solze v oči, ne od žalosti, 1« njegovo sokolsko srce je bilo polno. Sokol v Kamniku živi krepko. Videli bomo njegovo delo prvega decembra d« pra-znik zedinjenja, na sokolski praznik Dvajset let že obstoji Jugoslavija, katero so ustvarjala aokolska srca in pesti sokolskih dobrovoljcevl Akademija, ki Jo Sokol pripravlja na ta praznik, bo pokazala uspehe telovadbe in prosvetnega dela. Bo to manifestacija sokolske volje in vztrajnosti in onega duha. ki si ga srca naših starih Sokolov tako želijo. Stari bojni duh je to» ki hoče to. kar si je priboril, tudi obdržati. Kamničani in okoličani, naj bo to tudi vaš praznik, sodelujte in živite s sokol-stvom, spoznavajte delo, ki ga opravlja. Nl lahko to delo. Ah je še kje najti toliko idealizma? Naloga, ki si jo stavi sokolstvo. j« velika in težka, toda vredna žrtev. Kdor se je loti. ne pričakuje plačila. Ako pa njegovo delo spoznate in ga priznate, mu bo to v ponos ln srečo, kakor jo more občutiti nesebičen sokolski delavec. Vedel bo» da njegovo delo ni zaman. Kamničani. sokoiska akademija 1. decembra naj bo »kupna proslava dvajsetletnice zedinjenja, pa tudi dvajsetih let dela. Predvsem pa naj bo proslava spominu na junake, ki so kot sokolski borci dali svoje življenje za našo državo. Sokol I na Taboru vabi članstvo na Izredno glavno skupščino, ki bo v sredo 30. t m. ob 18. uri v mali dvorani na Taboru z dnevnim redom: najetje sanacijskega posojra. Sokol Ljubno na Gorenjskem otvarja danes svojo zimsko gledališko sezono š predstavo »Mlinar in njegova hči« v režiji brata Pavla Pogačnika. Vabimo občln-' stvo. da si pred? " o ogleda in z obilno udeležbo nagradi igralce pri njihovem i prosvetnem delu. ■ en^lHm sfrcsft Priznanje ženske ustvarjalnosti Th, Mann in Berendsohn o Seimi Lagerlof Vse svetovno časopisje je te dni posvetilo lepe orise ob priliki 80. letnice rojstva slavne Švedske pisateljice Selme Lagerlč-fove. K skromnemu orisu, ki smo ga prinesli v naši ponedeljski izdaji, naj na tem mestu o elavljenki, ki je povzdignila silo in vrednost ženske stvariteljske sposobnosti, damo besedo dvema književnikoma, ka-ierin sloves je pravtako kot sloves jubi-lantke segel po vsem kulturnem svetu: Nedavno je Thomas Maim v nekem govoru na univerzi Tale obudil spomin na Svoj« srečanje z LagerlOfovo: — Pozimi 1925. aem v Stockholmu v hi-E založnika Bonidera sede) pri zajtrku ob Stran! Selme LagerlCf, velike prlpovedni-oo Nobelove nagrajenke za literaturo in Grmiča 8vedska akademije- Skromna žena, nekoliko »-eanjena zarn-il svojega dela, toda ljubeznive narave in orez vsake fiziono-mtčne atigme genija, brez vellkostnosti profila ali kakršnihkoli zahtevkov na na-tl-ii obnašanja. V pogovoru amo se dotak-nCi njenega najbolj popularnega dela, svetovno znanega »GOste Berlinga« in na njegovo čudovito pot preko vseh jezikov in M-ja. »Moj Bog, da« ja dejala, »tako je prlšio, toda ne smete misliti, da sem si kcio ve kaj mislila medtem, ko sem ga pisala. Pisala sem ga za svoje male nečakinje ln nečake. Bila je to zabava kakor kakšna druga Mislila «em, da je nekaj za smeh.« — Ta izjava me je vzradostila; kajti prav isto se je zgodilo meni — in to sem povedal svoji sosedi — s knjigo, ki ima v mojem pisateljskem življenju nekako isto vlogo kaker »Gtfsta Berltag« v njenem: a knjigo »Buddenbrooks«. Tudi ta je blSa sprva rodbinska zadeva in zabava, napol zoprna pisarija nekoliko neurejenega 20-ietnika, iz katere sem bral svojcem .ta emo st nad nlo do solz nasmejali. Da bo svet vedel 2 tem kaj početi, da bo ta roman — ali kar je pač bilo — nakratko povedano povod tega, da aem tedaj sedel v Stockholmu poleg avtorice »GSste Berlinga« — takih možnosti tedaj med smehom nihče lzined nas ni upošteval. — Wait«r Berendsohn, avtor knjige o La-^erlOfovi, v kateri je obdelal zvezo med umetnostjo Ls^erlMove in ustnim izročilom, pa je v Pari ser Tageszeitung cb 80 letnici napisal med drugim: — Na svetu žive milijoni ljudi, ki o Švedski n« vedo drugega kot to, kar »o naSli V knjlerah Selme LagerlM. To ni ie Idealna pridobitev za njeno deželo, temveč tudi telo učinkovita propaganda: dežela »G&-Ste Berlinga«, kjer ao pred ato leti nastopali vitezi privablja vsako leto več tisoč tujce,". In dalje pravi Berendsohn: Cesto gem dobil vtis da je Selma LageriOf mnogo bolj izkušena in modra kakor so daje v svoji umetnosti. Njen govor »Dom ln država«. ki ga je Imela 1011. na svetovnem vongresu za žensko volilno pravico, vsebuj« tako čudovito jasno tn privlačno for-tnulo sa soudeležbo žene v političnem £v-IJianju da al ga morala vsaka žena brati Viia enkrat na leto. — Pearl S> Bachova dobila Nobelovo nagrado Z letoSnliml podelitvami Nobelovih nagrad se Je med nagrajence ta književno delo uvrstila ameriška knjtževnicu Pearl S Buckova, ki je tudi med našimi ljubitelji lepe literature poznana po prevodih njenih odličnih deL Rojeno L 1382. v Zedinjenih državah $v Jo starši komaj štiri mesece staro vzeli B seboj na Kitajsko, kjer so kot misijonarji na jugu oznanjali krščanstvo seleč se lz kraja v kraj. Tod, na kitajskem jugu, je mali Peari potekala mladost, podobna detinskim letom kitajske dece. A ko jc Pearl dovršila 17. leto, si je želela spoznati Ameriko, kjer ji je tekla zibelka. Sama se je vkrcala na ladjo in krenila preko Oceana, kjer je v Zedinjanih državah obiskovala šole. Obogatena z znanjem, ki si ga je nabrala v marljivem ttudiju, se je povrnila na Kitajsko, kjer je s svojim možem Buckom predavala na neki kitajski univerzi. Pred leti je ponovno zapustila kitajska tla in se za stalno naselila v Ameriki v bližini New Yorka. V tem času se je tudi ločila od moža, s katerim je imela dva otroka, za katera Je Pearl vedno sama skrbela V Ameriki se je tudi ponovno poročila z založnikom Richardom Welchom. Doslej je napisala že vrsto knjig, v katerih je s krepkimi potezami risala življenje bednega delovnega ljudstva na Kitajskem in odkrivala svetu njegovo du- še vnost. Večina njenih del, ki so novemu svetu odkrivala nepoznane globine skromnega kitajskega ljudstva, je v prevodih ponesla slavo njenega imena in silo njene ustvarjalne moči po vsem svetu. V sorazmerno kratkem času so njena dela doživela polno zmago. V slovenščini smo dobili prevod njenih dveh najboljših del, »Mater« in »Dobro zemljo«. Kmalu je vzbudila tudi pozornost filmskih produ-centov, ki so ji ponudili filmanje enega izmed njenih del. Po prvotnem oklevanju je Buckova pristala na ponudbo in odpotovala v Hollywood, kjer je sama izbrala glavna igralca za filmanje »Dobre zemlje« — ki si je na svoji zmagoslavni poti preko filmskega platna — videli smo ga tudi v Ljubljani — mahoma osvojil ves svet »Pravice iščemo z borbo in organizacijo" Kakor je poročala »Politika«, je kongres Jugoslovenske ženske zveze, organizacije, v kateri je včlanjeno nad 50.000 žensk, pretekli teden ob otvoritvi poleg drugih odličnikov pozdravil tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje D. Cvetkovič. Izrazil je svoje simpatije spričo odločne volje in energičnosti, s katerima ženske branijo svoje stališče, z zatrdilom, da imajo tem več izgledov na razumevanje njih opravičenih zahtev in želja, čim bolj so odločne in borbene in čim več volje vlagajo v svoja prizadevanja. Minister Cvetkovič je med drugim po opazovanju ženskega dela v svojem resorju izrazil mnenje, da mora prav na polju za- ščite dece žena stopiti iz ozkega družinskega kroga in vložiti vso svojo aktivnost za koristi države in naroda. Čestitkam k dosedanjemu uspešnemu delu ln k želji, naj bi delo JZZ obrodilo bogate sadove, Je minister Cvetkovič dodal tale važna izvajanja: Reforme se ne izvojujejo naenkrat. Družba se razvija v etapah. Mislim, da nikdar ne bi zgrešili, če bi specialno v eni domeni omogočili koristno in plodo-nosno delo naših žensk, v domeni komunalnih ustanov — v občinah, tam kjer more biti ženska zelo konstruktivna in zelo koristna in kjer bi njeno delo ne šlo na škodo družine in družinskega življenja. Reforme se osvajajo z borbo. Ničesar se ni izprosilo in dobilo kot miloščino. Pravice se izvojujejo z borbo in organizacijo! Dosledna parlamentarka Te dni so konservativci škotskega volilnega okrožja ki jih Je doslej v parlamentu zastopala vojvodtaja Athollska, sklenili na neki seji s 273 proti 167 glasovom, da bodo pri eventuelnih novih volitvah postavili drugo kandidatinjo. Vojvodinja, ki Je znana prijateljica Češkoslovaške, je namreč tako malo "soglašala z zun. politiko Cham-berlaina da je pred nedavnim sporočila min. predsedniku, da v bodoče ni več v stanju delovati v smeri, ki jo zastopajo konservativni člani spodnjega doma. S tem njenim razkolom s Chamberlainom pa se sedaj niso strinjali njeni volilci in ga niso potrdili. Na sklep omenjene seje. kateri je v ostalem predsedoval njen mož, vojvoda Athollskl, js vojvodinja že dala odgovor: sporočila je, da bo v primeru da konservativci ne bodo postavili njene kandidature, kandidirala v svojem okrožju neodvisno. lada dekleta plešejo tlja na zapestju, ki ljubko nadomešča zlato zapestnico, čipkaste rokavice ta enaka čipkasta pahljača. Nekaj takšnih — na prvi pogled tako brezpomembnih malenkosti — zadostuje da učinkuje tudi najbolj preprosta večerna oblekca elegantno in pro-finjeno. Nežni žoržet je posebno prikladen za nagubane ta drapirane dele, ki so letos tako moderni. Obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice, ima nabran ta navpično drapiran sprednji del života. Ob pasu in pod vratnim izrezom zaključujeta to pre-penjavo po dva trakova iz kontrasta pobarvanega žameta, male pentlje na trakovih pa so zopet iz tvoriva obleke. Krilo je zadaj in postrani lahno zvončasto krojeno, spredaj pa prehaja nabrani život v nabrane gube, ki se na spodnjem robu bogato zvončasto razpustijo (1. skica). Jako originalna in vendar mladostno ljubka Je naslednja obleka ki ima široko, po vsej dolžini plisirano krilo. Tu gre za takozvanl sončni plise. ki ima zgoraj ozke, spodaj pa razširjene gube. široki pas te obleke je spredaj zapet z drobnimi gumbi iz istega tvoriva, život pa je nabran na kratkem, v sredi koničasto vrezanem sedlu. Mali balonski rokavcl ln ozka pentlja ob vratu povdarjajo mladostnost te obleke (2. skica). Obleka lz pastelno barvnega tUa Ima podlogo lz satina ene barve. Posebno zanimiv je život, ki ima vdelano obliko neder-| čka ln ki je krog ln krog nabran z drob-• nimi šivi v takozvanl smok tehniki. Vratni izrez in male rokavičke obrobljajo dvoini volančki lz tila pas pa je prevezan s trakom iz satina (3. skica). Povsem starinsko učinkuje stilna obleka, ki ima širok, vodoraven izrez. Pri takšnem izrezu odkrivalo bogato nabrani balonasti rokavčki gola ramena, ki morajo biti seveda lepo izoblikovana, život ima zgoraj obliko kratkega nederčka, obleka sama pa je brez pasu Izrez je spredaj deloma pokrit z bogatim šopkom cvetja (4. skica). Se več cvetja pa zahteva izdelava obleke lz belega organdlia Tu so večbarvni šopki razmeščeni po prešiteih robu širokega krila prav takšen šopek pa zapenja drapi-rano vratno ruto. ki se ovija krog Izreza. Seveda nosimo k tej obleki enako cvetje tudi v laseh (zadnja skica). Rokavi iz krzna i Večerne obleke s širokimi, zvončasto krojenimi krili so kakor ustvarjene za nežne ln vitke postave mladih deklet. Zato pa tudi predlaga moda za dekliške plesne obleke širok, zvončast kroj, ki stori obleko še bolj praznično. Dekliško ljubko učinkujejo tudi volančki, vihrajoči trakovi, široki pasovi, nežnobarvne pentlje ln svetlo cvetlično okrasje. Toda nobena Izmed vseh tako praznično okraše.iih dekliških oblek nima izrezanega hrbta ali golih ramen. Nabrani balonasti rokavčki, z\'ončasti volani ali krilca zakrivajo ramena in zgornji del rok. vratnemu izrezu pa laskajo kite nežnega cvetja ali drobno nabrane proge. Najbolj priljubljeno okrasje je seveda cvetje, ki ga nosijo mlada dekleta ob vratnem izrezu, za pasom, na krilu ta v laseh. Za večerno obleko mladega dekleta pride v poštev lahko, ne preveč drago blago, ki je primerno za široki kroj zvončaste obleke. Tukaj upošteva moda predvsem taft, organdi Ul, muselln Ln žoržet v nežnih barvah. Velja pa pripomniti, da se sveUe pastelne barve podajo bolj plavolaskam, dočim so za temnopolta in temnolasa mla- da dekleta bolj primerne krepke barve, kakor rdeča srednje modra ta zlato rumena. | Najlepša mladostna obleka pa je bele barve ker se poda vsaki polU in vsakemu j obrazu. Poleg dobro krojene večerne obleke pa pozna moda še nešteto malenkosti, ki povečajo mikavnost mladega dekleta na plesu. Tu so predvsem mali plesni čeveljčki : iz zlate ali*srebrne kože, droben muf lz i enakega cvetja, kakor ga nosi dekle v | nakodrani pričeski, dokaj velika muselina- j sta rutica v barvi, ki se nežno odbija od barve plesne obleke, dvojno zavezana pen- Bogata izbira modernih krznenih izdelkov; paletojev, lisičjih bi skunks ovratnikov. Za Miklavža beli, otročji kožuščki, mufi in ovratniki, L. ROT LJUBLJANA, MESTNI TRG 5. Posebna izložba tudi v pasaži nebotičnika DAME! NAJVEČJA IZBERA PREKRASNEGA KRZNA Rokavi Iz krzna na zimskih plaAčih ta kostumih ao letoa zopet jako moderni. Takšni rokavi popolnoma lzpreminjajo videz plašča ali Jopice in Jih zate uporablja moda zlasti tedaj, kadar hoče modernizirati lanska ogrinjala. Za krznene rokave pride predvsem v poštev kratkodlako krzno, torej astrahan, agneau ras*, agneau mota* ta nutria. Prostor pri okrni V restavracijo je stopil gospod visoke postave, ki bi mu človek na oko prisodil kakšnih petdeset let. Raztreseno je pogledal okoli sebe in veščak je lahko na prvi pogled presodil, da je to možakar, ki se bavl z abstraktnimi stvarmi. Bil je namreč zelo površno oblečen ln ni dal očividno nič na svojo zunanjost. Ne da bi postajal, se je došlec napotil v najtemnejši kot restavracije ter se ustavil pri mizi z napisom »Rezervirano«. Odrinil je tablo v stran, sedel na stol in udobno iztegnil noge pod mizo. Priskočil je natakar in vljudno vprašal: »Ali smem g. profesorju prinesti kosilo?« »Prinesite«, je dejal gost. »Kakor včeraj?« »Kakor včeraj.« S tem je bi pomenek pri kraju. Samo ob sebi je bilo razumljivo, da je profesor naročil taksno kosilo kakor prejšnji dan, kakor predvčeraj in kakor pred štirimi tedni, šest mesecev zaporedoma je namreč Jedel popolnoma enak obed. Vsakega pol leta je naročil jedilni list, ki ga je z veliko natančnostjo preštudiral. S pomočjo tega jedilnega lista je sestavil kosilo za šest nadaljnjih mesecev in takšno kosilo so mu prinašali na mizo dan za dnevom po leta. Nikoli se ni naveličal ponavljajočih se jedi. Prihajal je v to restavracijo že celih trideset let, vsedel se je vedno za isto mizo ob isU uri in je plačal določeno ceno. Ni si dovolil nobenega presežka, kajti zmernost je bila vodilo njegovega življenja. Po-užil ni nikdar skorjice kruha, vzel ni niti ščepca soli. Kakor so mu postavili jed na pnizo tako jo je použil. Profesor Je strogo pazil samo na to, da ie bila jed vsakega pol leta iz dneva v dan enaka. Ko je natakar postregel gostu, — je profesor opomnil: »Od jutri naprej ne pozabite, da bom sedel zopet v kotu!« iHvala za opozorilo, g. profesor. Vem, da je jutri prvi in da boste izmenjali prostor kakor vsakega pol leta«. Nadaljnje tri mesece od tega dne je profesor obedoval v kotu restavracije. Njegova miza je stala poleg telefonske celice, kjer je celo podnevi gorela električna svetilka. V tridesetih letih, odkar je zahajal v ta lokal, je profesor šestdesetkrat spremenil menu, ki si ga je vsakega pol leta sestavil deloma iz fantastičnih jedi. In vsak menu je ponovil istotolikokrat v temnem kotu kakor na svetlem prostoru. Restav-rater je bil zaradi tega prepričan, da profesor ne zahaja k njemu toliko zaradi obeda, kakor zaradi nekega eksperimenta. Danes je našel restavrater svojega gosta v posebno dobrem razpoloženju. Profesor si je zadovoljno mel roke, se blaženo smehljal in je dajal od sebe čudne glasove podobne žvižganju. Zato se je restavrater. majhen možiček čokate postave, približal gostu z vprašanjem: »Nu. ali ste bili zadovoljni s kosilom, g. profesor?« »Zadovoljen, hvala za vprašanje«, je odvrnil vprašanec. »Ampak moram vam nekaj povedati: ne bom več dolgo zahajal v vaš lokal.« »Kako? ZapusUti nas nameravate potem, ko vam je stregel moj ded, moj oče, ta aem vas od njega prevzel jas? Kaj pa je vzrok vašemu nezadovoljstvu? Ce se da. bomo popravili!« »Dragi gospod, jaz nimam vzroka za nobeno pritožbo zaradi postrežbe«, je dejal profesor. »Nasprotno, zelo sem zadovoljen z važo restavracijo v vsakem pogledu. In zdaj — ali vam smem povedati? Veste, dosegel sem to, kar sem želel ta hotel doseči. V treh mesecih bo izvedelo vse človeštvo za odkritje, ki je zaenkrat še moja tajna. Vaša restavracija bo postala svetovna znamenitost!« Restavrater je široko odprl usta, »Oprostite, g. profesor«, je rekel, »pripovedujete mi nekaj, česar ne razumem popolnoma. Kaj se bo zgodilo z mojim lokalom?« »Postal bo svetovno slaven!« je dejal profesor. »Nu, sčdite, povedal vam bom vse od kraja.« In je začel: »Pred tridesetimi leti je bilo. ko sem prvič prišel v ta lokal. Bil sem tedaj še čisto mlad dijak. Naročil sem kosilo. Vrnil sem se drugič, tretjič, neštetokrat. Od vsega začetka sem posvečal pozornost neki stvari, ki je vi gotovo niste opazili, zame pa je bila velikega pomena. Tako rekoč znanstven problem. Vidite, to, kar bom odkril človeštvu, se imenuje: žarki za tek! V vašem lokalu sem odkril te žarke, o katerih imam doma natančne zapiske ta bom zdaj na podlagi lastnih izkustev začel pisaU učeno knjigo.« Restavrater še vedno ni razumel. »Vidite, morda ste opazili, da spremenim vsakega pol leta svoj menu, ki ga uživam tri mesece tukaj v temnem kotičku, tri mesece pa tam na svetlejšem prostoru.« »Seveda sem to opazil«, je rekel restavrater, ln krznenih Izdelkov po res ugodnih cenah je pri »Vidite, to nI bilo golo naključje ali učenjaška kaprica. Po natančno zabeleženih podatkih sem priftel namreč do prepričanja, da se tiste tri mesece, ko Jem svoje kosilo v svetlobi pri oknu, precej zredim. In kosilo je prav tako sestavljeno kakor obed, ki ga uživam tri mesece tukaj v temnem koUčku.« »Tako, tako...« je pokimal restavrater. »Veste, kaj dokazuje to? To dokazuje, da obstojajo poleg svetlobnih ta toplotnih žarkov še neki drugi žarki, ki prihajajo iz etra ter blagodejno vplivajo na celice človeškega organizma. Te žarke, ki so nevidni človeškim očem, imenujem jaz žarke, ki pospešujejo dober tek. Ljudje, ki jedo v svetlobi, se pri istih količinah jedi bolje nasitijo ta se tudi bolje počutijo ta zredijo kakor ljudje, ki použivajo svojo hrano v mraku ta temi. Kaj pravite, ali se nI Izplačalo trideset let bistrega opazovanja, da sem prišel do tega zaključka? Trideset let — zame je bila to doba preizkušnje, ampak tudi doba uspeha, ki ga bom zdaj oznanil vesoljnemu človeštvu!« Restavrater je malce pomislil, potem pa se je oglasil: »Gospod profesor, vse, kar ste mi zdajle povedali, je z vašega vidika prav zanimivo. Zd^j pa dovolite, da vam dam še jaz neko pojasnilo. Pri nas imamo to navado. da prinašamo ljudem, ki jedo na svetlem prostoru pri oknu posebno velike porcije. Zakaj? Po ulici neprestano hodijo ljudje ta se ozirajo po restavracijskih mizah. Ce vidijo, da so na krožnikih velike porcije, jih to privabi v restavracijo. To reklamo, tako potrebno za naš poklic, sem videl pri svojem očetu ta sem jo po nJem uspešno posnel. Saj veste, da brez reklame nobene podjetje ne napera*«« l^la. Elitna izbira krzna LJUBLJANA, KONGRESNI TRG »lodernlzlranje ko-|j tuhovlne nltro ta poceni! Gospodinjski kotiček Pospravljanje stanovanj pred zimo Pred nastopom zime se nam morda obo-tajo le še redki solnčni dnevi v katerih bomo imeli priliko, temeljito očistiti svoja stanovanja. Zato ne smemo zamuditi nobene ugodne pri? ke, ki bi se nam nudila. Predvsem moramo posvetiti vso pozornost posteljnini, tlom in stenam. Posteljnino je treba vsekakor Izdatno prezračiti, če je le mogoče na solncu in in čim bolj zračnem prostoru (na balkonu, dvorišču), vsega prahu in pajčevin pa moramo oprostiti tudi postelje same, ker so se za robovi gotovo nabrali sloji te nesnage. Zamazane pobarvane pode najprej umijemo z mlačno vodo in ko se posuše, Jih namažemo s parketno kremo in potem le dobro zbrišemo, da postanejo svetli. Moremo jih pa očistiti tudi tako, da jih najprej zbrišemo s krpo, namočeno v petrolej in jih šele potem umijemo z mlačno vodo in zbrišemo s suho krpo. Oprati moramo tudi vse zavese, ki Jih najprej dobro izprašimo in namakamo v mrzli vodi Potem jih dobro namilimo in peremo v milnici, nato pa Izperemo v čisti vodi Zavese Iz tenke bele tkanine ali lz čipk tudi poškrobimo. da bodo lepo belo, jih pri izpiranju pred škrobljenjem Izperemo v plavilu Barvaste zavese ne plavimo, pač pa jih pc- škrob! jen ju obesimo ne vrv kolikor mogoče enakomerno, da se no bodo preveč raztegnile Pot^m Jih zlikamo. Ce so se preveč osušile, Jih prej na-vlažimo, lepo ravno zložimo in šele drugi dan likamo. * OfelLUb Je posebne prednost odvajalnega »redstva DarmoL Vrhu lega deiuje milo in broj bolečin Zato uživaj« odrasli in otroci radi Darmol Za pranje umazanih preprog si napravimo tekočino iz 25 litrov voue, kateri dodamo osem žlic terpentina, sedem žiic amoniaka in štiri žlice boraksa. Tekočine dobro premešamo ta jo pusiimo po i ure stati. V njej potem preproge toliko časa gnetemo, da lz njih izperemo vso nesnago. Izpranih ne smemo ožeti, temveč jih mokre obesimo na močnejšo vrv za toliko časa, da ae bodo odtekle. Majhno preproge pa enostavno poiožtmo na rjuho, ki smo Jo razprostrli na čista tla. Tam Jo pustimo toliko, da ae posuši. Dobro Je, če Jo na koncih pripnemo z majhnimi žeblji, e pri pripenjanju moramo paziti, da bo preproga enakomerno napeta Ce ni predebela, Jo po potrebi lahko na zadnji strani zlikamo preko mokro krpe. Ce pa Je pri pranju postala zelo mehka, si pomagamo na ta način, da Jo poškrobimo z želatino. Za navadno, meter ta 25 cm dolgo preprogo, vzamemo na pet litrov mlačne vode pet listov želatine, ki smo jo raztopili v pol litra vroče vode. V tako pripravljeno želatino povaljamo preprogo in Jo obesimo na vrv, da se odteče Ko se bo posušila, bo imela spet svojo prvotno trdoto ln ne bo več cunjasta. Pralne žaluzije najprej Izprašimo, nato namočimo v mrzli vodi ln jih potem peremo z namiljeno krtačo na mizi Oprano izplahnemo v čisti vodi ln še mokre in ne-ovlte obesimo na vrv, da se odtečejo in posušijo. Zlikamo nekoliko vlažne. Leseno žaluzije p3 očistimo na ta način, da Jih Izprašimo s čopičem, nato umijemo z mokro krpo, suho obrisane pa namažemo s petrolejem. Zamazane slike brez Sip zbri?emo s krpo, namočeno v čistem olju ali salmiako-vem špiritu, nato jih temeljito izbrišemo s suho krpo in obtežimo, da ostanejo ravne. Bronsirane okvirje čistimo s čebulo. Čebulo prerežemo in z njo drgnemo okvir, potem pa ga s suho krpo dobro zbrišemo. Prezimovanfe cvetlic lončnic Preden shranimo cvetlice lončnice v sobe ali kleti, jih dobro izprašimo z vlažno krpo. Od časa do časa jih poškropimo z vodo in odstranimo plesnobo in prah, potem pa nasujemo v lonec nekoliko raztol-čenega žveplenega cveta ali pa umi j smo liste in stebelca s 3°/o raztopino zelene ga-lice. Ce rastlina kljub pazljivemu negovanju peša, je to ponavadi znak, da so v zemlji žuželke. Manjše rastline vzamemo iz lonca in poberemo iz zemlje mrčes Se bolje je, če zemljo izmenjamo. Vse tisto rastline, pri katerih bi bil ta postopek ne-pripraven, pa zalivamo z vodo, v kateri smo poparili orehovo listje in jo nato shladili. Žuželke namreč ne prenesejo vonja orehovega listja in zlezejo na površje, kjer jih poberemo in uničimo. Cvetlice lončnice ne shranjujmo v pretopita sobah ta kleteh, ker potem tudi pozimi preveč poganjajo. Ti vodeni poganjki pa so tako slabotni, da že pri rahlem mrazu pozebejo in odpadejo. Tudi rastlina je potrebna počitka in zimski čas je zanjo najbolj pripraven Ne smemo jih preveč zalivati, da ne bo gnila korenina. Neobhodno pa je rastlini potreben svež zrak, zato je priporočljivo, da prezračimo sobo ali klet čim bolj pogosto. Cvetlice obrnemo tako kakor so sicer postavljene z listi, obremenjeni k svetlobi, sicer bodo vsi listi odpadli, rastlini pa preti nevarnost, da ae navsezadnje popolnoma posuši. Cvetlico pa brez skrbi obre^mo, posebno fuksije, belagonije ln vrtnice lončnice, ker jih a tem le pomladimo. Nevarnosti na dnu morja John D. Craig, sloviti ameriški potapljač in filmski operater za snemanje pod vodo, poroča o razburljivih doživljajih na dnu morja John D. Craig je najslavnejši ameriški potapljač in filmski operater za snemanje e a dnu morja. Je še prilično mlad, toda je v svojem poklicu, kot potovalec po svetu in lovec na tigre dož vel že toliko napetih dogodkov, da je z lahkoto napolnil 3t)0 strani debelo knjigo s spomini nanje. Iz te knjige je posneta tudi naslednja zgodba, ki kaže, da more biti življenje prav tako dramatično kakor kakšen film. »Japonci, ki so nas naučili potapljanja«, pripoveduje, »so bili z nami zelo prijazni. Zato n sem imel nobenega povoda, da bi bil radoveden ali nezaupen zavoljo skrivnostnega taborišča pri Rdečih skalah od koder so se drugi Japonci redno potapljali na do morja. Toda postal sem kot človek vendarle radoveden in razen tega se je zbudil moj patriotizem ter me napravil proti moji navadi za šovinista. Moja domišljija je začela delovati in mi je pripovedovala, da polagajo ti zvitorepi ljudje z Daljnega Vzhoda, »rumena nevarnost«, temelje za mine ki naj bi rabile za napad na Zedinjene države. Sklenil sem, da pojdem tja in si ogledam kaj se dogaja. Odpeljali smo se torej k njihovemu taborišču, Gioria Carl, Antonio in jaz. poskusili smo z Japonci v čolnih in na obali priti v razgovor. Toda angleščine niso razumeli ali pa so se tako delali vsekako nismo iz njih spravili n:česar. Ves dan smo opazovali njihove čolne, ki je vsak izmed njih spremljal po enega potapljača. Sedaj smo bili prepričani, da se tu dogajajo peklenske stvari. Hotel sem na dno, da bi jih fotografiral pri njihovem delu, ki se je Izogibalo svetlobe. Naslednji dan smo se odpravili do kraja, kjer so se potapljali in baš so se pripravljali da me spuste preko roba čolna, ko so dvignili Japonci velik vrišč in me svarili da bi se potopil. Kazali so na drugo mesto, ki je ležalo nekoliko bolj zunaj. Sklenil sem, da bom ravnal po njihovem navodilu, da jih pomirim toda na morskem dnu sem hotel s svojo kamero poromati nazaj in jih ujeti tako na dejanju. Kraj, ki so ga nam pokazali, je bil ves zaraščen z morsko travo. Grezilo je kazalo globino skoraj 13 m. Ko so me spustili v globino, sem odkril da ne bom mogel skozi morsko travo. Moštvo je na zadnje Izrezalo luknjo zame in tako sem prišel na dno. Med delom pa je čoln spremenil malo svoj položaj, čeprav je bil zasidran in ga je gnalo kos naprej. Morsko dno sestoji pogostoma lz dolin ln gričev, na tem mestu pa je bil svet naravnost gorat Kakor se je izkazalo, smo bili pomerili globino baš nad nekim skalnim pomolom in nihče ni mislil na to, da bi jo še enkrat pomeril, ko je čoln premaknilo nekoliko dalje. Pognalo pa ga je baš nad mesto klrr je b la 22 m globoka dolina. Slo je čedalje globlje, dosti globlje, nego sem bil mislil. Ko sem se spuščal v globino. sem bil odprl ventil in pustil v svoji opravi le malo zraka, baš zadosti za 13 m. Sedaj je tlak mojo opravo stiskal čedalje bolj in ko sem do spel na dno, sem trenutek pozneje ko sem bil dal znamenje za nekaj več zraka, izgubil zavest. Telefona v svojem šlemu nisem imel. Možje zgoraj so morali mole znamenje napačno razumeti. Morda sem bil tudi nevede dvakrat potegnil za vrv. vsekako so mi poslali dol kamero. Počasi se je ojačil zračnf prit sk v moji opravi in ko sem se osvestil, je visela kamera, morda meter od mene med tem ko sem se valjal jaz na dnu. obupno zamotan v morsko travo, vrvi in žico kamere. Premakniti sem se mogel komaj za kakšen centimeter na vsako stran in baš sem še mogel položiti roko na kamero ter se za njo držati. Pred sehoi sem videl konec globeli v razdalji kakšn'h treh metrov in dalje nekaj. kar je bilo podobno elizejskim poljem. Tla so bila ravna ln pokrita s čudnim, pur-purno rdečim rastlinjem ki 1e valovelo v slabotnem toku sem in tja kakor pšen!čno polje v -nosnem vetru. Bilo je vse zelo lepo videti, ko sem ležal tam na pol nezavesten in sem se počutil slabše in slabše, med tem ko so mržie. ki so sedaj spoznali, da se je 7. moiimi vrvmi nekaj zgodilo, vlekli in vlekli. pa me niso mogli spraviti z mesta. Zdelo se mi je lepo. da imam ta pogled med umiraniem pred svojimi očmi. Umrl bi. moj osvoboicni duh bi a? dvienil in stopal skozi to valujoče, purpurno polje v večnost. Bilo je z mano zelo slabo, se mi zdi. Kako dolro sem tam ležal, med tem ko so se tovariši trudili brez uspeha, ne vem. Izgubil sem upanje na rešitev in si v bolečinah nisem želel drugega, nego da za spi m. Potem mi je bilo nenadno, kakor da sem že mrtev. Pred menoj se je pojavila iz niča velika, beH postava. Imela je roke in noge, težke in nabuhle kakor blazine. Imela je kupo-lasto glavo in belo oko. Zagrabil me je takšen strah, da so se mi prsti skrčili ln, ne da bi bil to hotel, sprožili motor kamere. čudna, brezobl čna stvar je izginila, minuto potmeje se je spet pojavila. Nenadno sem imel jasno zavest. Bil je japonski potapljač, ki je bil potegnil belo jadrovino nad svojo opravo da bi hobotnicam nudil manj ugodno površino za napad. V rokah je imel navadne grabi je. Cemu neki? Dve polni minuti je tako stal, opazoval, kako se vrvi, ki so jih vlekli moji tovariši, napenjajo in kako se poskušam dvigniti. Potem je spet izginil. Nenadno me je obšla strašna misel. Odhaja, da bi me pustil tu v morski travi poginiti brez pomoči. šele sedaj sem prav spoznal svoj položaj V opravo je dohajalo nekaj več zraka, Z obupnim naporom mi je uspelo, da sem se na pol obrnil. Neposredno za mano je stal japonski potapljač, z nožem v roki. Rezal je moje vrvi. Začutil sem, da motor moje kamere spet teče, krčeviti pritisk mojih prstov ga je bil sprožil. Skušal sem se Japoncu umakniti, a med tem je bil prerezal rešilno vrv in me držal za odrezan konec. Sedaj sem poskusil dobiti svoj lastni nož v roke. pa roke so se mi zapletle v travo. Japonec si je z nožem sekal pot skozi goščavo, takoj bo pri meni in mi potisnil nož v prsi. Klel sem in jokal istočasno in pri tem mi je bilo do smrti slabo. Nenadno sem začutil, da so se moje noge osvobodile, planil sem pokonci in se začel ritensko umikati, da uidem svojemu morilcu Toda spotaknil sem se padel — in sedaj je bil nad menoj ter z nožem še vedno sekal travo. Baš ko b: mi bil mogel neovirano potisniti nož v ' ^lo. ga je vtaknil v nožnico, zvezal konca rešilne vrvi in mi pomagal na noge. Bil sem presenečen, zelo osramočen bi zelo vesel da mi ni mogel pogledati v obraz. Dal mi je znak, naj mu sledim in majhen ter ponižan sem stopal i& ijim iz dolinice io ourpurnih polj. Na drugi strani s^m zagledal ppt drugih potapljačev tfe-kat«rl so grabili v svojimi grabljami. dru-pi so rezali in nabirali rdečo zel. Samemu sebi sem se zdel idiot. Potem se je vse pojasnilo in pcstali smo si dobri prijatelji. Japonci so bili na morskem dnu v prava polja usti ju je zcruzi Roman ljubezni na prvi pogled V okoliščinah, ki so celo za Francijo nenavadne, se je neki Anglež, Robert Mc Cullcch poročil z neko Francozinjo. To dekle je iskal štiri leta tako rekoč kot podobo svojih sanj, potem ko jo je nekoč videl na filmskem platnu. Sedaj je mlada Francozinja odpotovala s svojim možem na Angleško. Nekega dne je bil Mc Culloch v Londonu v kinematografu in je tam občudoval posnetke iz francoskih pokrajin. Film je kazal tudi nekoliko prizorov iz Rouena, kjer se je vršila ljudska slavnost. V enem Izmed prizorov je stala v ospredju mladenka in se nasmehnila gledanem. Tega nasmehljaja in dekletove podobe Anglež ni mogel pozabiti. Odločil se je, da bo dekle poiskaL MNOGO PRIHRANITE če kupujete kvalitetno blagO za zimske suknje, plašče in obleke pri tvrdki DRAGO S C H W A 3 LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Izgotovljene zimske suknje, obleke i. t. d. vedno v zalogi. Lastni izdelki! Moderni kroji! Sex appeal nasadili sargasa ln ko je ta lepa »zelenjava« dozorela, so jo spravljali na trg. Pošljali so ga na Japonsko, kjer so ga prodajali po 420 dolarjev tono. Sargas jedo in iz nje izdelujejo slaščice, tkanine, zdravila in gumbe, poleg tega daje še druge stranske produkte kakor agar-agarjevo olje. Ljudje, ki smo jih tam srečali, so rabili devet let, da so svoje kulture razvili in to je pač dober razlog, da nas na tistem mestu niso pustili s kamerami v globino. Vsak irnied teh mož je na dan lahko nažel za 200 do 300 dolarjev sargasa in pridelek je bil neodvisen od letnega časa. Pet let lahko nadaljujejo s takšnim delom, dokler jih zdravje ne prisili, da se umaknejo. Toda med tem postanejo imoviti ljudje. Potapljač ki me je bil rešil, k sreči ni moge' uganiti, kaj 9em si bil nrslil o njem. Dolgo me je bil opazoval ln iskal poti, da me osvobodi, ne da bi se sam zaplel v morsko travo. Zahvalil sem se mu z so prisrčnostjo. Gloriji pa sem dal po starem običaju mehiški dolar, za kar me je smeia za mojo neumnost usekati. Nerodno je bilo le to. da je to svojo pravico za pet dolarjev prodala Carlu. Toda 3tvar j» tudi men, nekaj prinesla. S ike. ki sem jih bil nehote zvrtel. so se sijajno obnesle. Kazale so kako si Japonec skozi morsko travo seka pot do mene. Zdelo se je, kakor da me hoče naslednii trenutek upihniti. Bili so med najboljšmi posnetki, ki sem jih bil napravil na morskem dnu... Z velikimi stroški je dosegel, da so mu po tem prizoru iz filma napravili i—"io in s to kopijo je odšel v Rouen. je potoval k vsaki tistih ljudski" v francosko mesto, potoval je i 1 svoje izvoljenke v srcu in v žepu stah in je upal, da jo bo srečal. Končno, po štirih letih je doživel nekaj, kar je bilo odločilno za vse njegovo nadaljnje življenje. Na cesti med gledalci ki so opazovali slavnostni sprevod, je nenadno zagleda1 dekle, ki je bila natančna podoba dekleta na filmskem traku. Sledil jI je neopazno in je videl, kako se je priključila svojim staršem v neki kavarni. Anglež se je informiral o vsem. kar Je želel vedeti, seznanil se je z dekletovim očetom in ta je pokazal razumevanje za njegove želje, ko je zvedel, da je mladi mož prilično imovit. Tudi mlado dekle je bilo nad svojim občudovalcem navdušeno in po kratkem premisleku se je odločila, da se z njim poroči. Mlada zakonca sta se na svoj poročni dan s posebno brzojavko zahvalila filmski družbi, ki je bila pred leti posnela s'avnost v Rouenu in ki ju je nevede s tem združila. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Francoska igralka Ginette Ledercova in njen partner Albert Prčjean Govorjenje v spanju Skrivnosti človek ne izda niti kadar spi — Kairo je s pustolovščinami mesečnikov Ali v spanju res izblebetamo stvari, ki bi jih v bdečem stanju svojim najbližjim zamolčali? Cela pokolenja šaljivcev so živela od te teorije in dajala poročenim možem, da so v spanju izgovarjali ženska imena, ki niso istovetna z imenom ogorčeno prisluškujoče gospe soproge. Znanost je vprašanje o govorjenju med spanjem preiskala in je dognala, da ti šaljiv-ci pretiravajo. Res je, da imamo v spanju pogostoma pogovore, toda njih vsebina je nedolžna. Stvari, ki jih človek v budnem stanju prikriva, ne izdaja, kakor so pokazali številni poskusi, niti v spanju. Celo v hipnozi nam uspe le redkokdaj, da bi kakšnemu človeku izvabili kakšno skrivnost. Tako pravi vsaj francoski raziskovalec dr. Calmerge, ki je pred kratkim izvršil vrsto poskusov v tej smeri. Pogovore dvaj setih spečih poskusnih oseb, ki so mu bile na razpolago, je posnel namreč na gramofonske plošče. Res je ostala le ena izmed teh oseb nema, medtem ko so ostale v daijših presledkih bolj ali manj razločno govorile. Enajst oseh le izgovarjalo po Mine, komaj umljive odlomke besed, druge so imele daljše pogovore. Kar so pri tem rekle, je bilo nedolžno in vsakdanje, kolikor si moremo le misliti. Razgo-varjale so se na pr. z znanci o vremenu, trdile so, da so lačne ali žejne, ena je zrecitirala šolsko pesmico, druga je poročala o nekem obisku v g^ališču, ki je bil nanjo napravi] po vsej priliki velik vtis. O kakšnih indiskrecijan ali tajnostih ni bilo nobenega govora. Podobno je po mnenju dr. Calmergea 8 proslulim mesečništvom. Ta bolezen je po ugotovitvah francoskega raziskovaca v naših dneh prišli, iz mode, menda zato, ker današnji ljudje niso več tako romantični in zasanjani kakor nekoč. Mesečni-štvo se pojavlja sicer ob priliki pri kakšnih psihopatskih mladih ljudeh v razvojnih letih, zdi se pa, da ni taKo odvisno od lune, kakor so nekoč mislili. Povzroča ga menda bolj neka histerična želja po uve-ljavljenju samega sebe. Vratolomne pustolovščine, ki jih mesečniki uganjajo baje v mesečini na strehah, spadajo po 99 odstotkih med pravljice. Londonski tisk je pred kratkim poročal o takšnem primeru. Neki nesiečnik je, oblečen samo v spalno srajco, prepotoval v spanju 11 km na neki avtomobilski cesti, dokler ga ni prebudila svetloba iz avtomobilskega žarometa. Toda taKšni primeri so tako redki, da se dogajajo vsakih deset let komaj enkrat. Dr. Calmerge je v ostalem raziskoval tudi razne lege med spanjem. Poskusne osebe je filmal celo noč in pokazalo se je, da so celo ljudje, ki se ponašajo s trdnim in mirnim spanjem, spremenili v eni noči svojo lego 30 do 45 krat. Nobena izmed teh oseb ni ostala dalj nego 50 minut v istem položaju, pogostoma Jo je j omenila že po desetih minutah. To neutrudno »valjanje«, ki bi ga lahko označili za »spalno telovadbo«, je telesu očitno potrebno. V različnih legah telesa imajo jse mišice po vrsti možnost, da si od-počijejo in zdravo spanje zahteva vsaj SO kratno spremembo položaja v eni noči. Me smrti" li 11 ^ Tatvina v laboratoriju specialista za rakasta obolenji Po vsem Newyorku išče policija z mr-zl:čno vn^mo pet radijskih igel, ki so jih bili ukradli lz delavnice specialista za rakaste bolezni dr. Kaufmana Tatovi se menda niso zavedali, v kakšno nevarnost so se spravili s to tatvino Igle so bile shranjene v svinčenih posodah. Ce se te posode razbijejo in učinkujejo radijski žarki nekaj časa na osebo, nastanejo opekline, ki se končujejo s počasno smrtjo Igle, izmed katerih stane vsaka 500 dolarjev. vsebujejo deset miligramov radija in to zadostuje, da povzroči po neprevid- nem ravnanju strašne bolezni vsepovsod. Najprej bodo postali vlomilci sami žrtve, toda oblasti se boje, da bodo svoj plen, ki se jim bo zdel morda brez cene. odvrgli tn da ga bodo našli otroci. Časniki ln radijske postaje objavljajo svarila, naj se ljudje čuvajo dotika s smrtnimi iglami, policija pa je odredila vsem bolnišnicam, naj ji takoj sporočijo, če bi se jim javil kdo z radijskimi opeklinami. Ves radij, kar ga je v Zedinjenih državah, je popisan v VVashingtonu, tako da je nemogoče prodati kakšno iglo, ne da bi oblast za to zvedela. Vlom mu je pomagal do mili j trnov Pred vojno je ukradel 30 tisoč kron, da je mogel v Ameriki uresničiti svojo srečo Tik pred svetovno vojno Je bil izvršen v Miškoicu na Madžarskem vlom, ki ga niso mogli nikakor pojasniti. Neznani vlomilec je odnesel 30.000 kron gotovine. Policija je iskala storilca, vendar brez uspeha. Potem je izbruhnila vojna in stvar se je pozabila. In ostala oi bila gotovo ža vedno pozabljena, da se ni javil vlomilec sam — več nego pet in dvajset let po dogodku. Pred časom je prejel župan v Miškoicu pismo iz Amerike. Neznanec iz Chicaga mu je osvežil spomin na vlom, pri katerem je izginilo 30 tisoč kron. Pristavil je, da je ta vlom zagrešil pisec tega pisma, bivši ključavničar. Posrečil se mu je izum, ki ga ni mogel na Madžarskem nikakor spraviti v denar. Zato se je odločil, da odpotuje v Ameriko in tam poskusi svojo srečo. Toda kako priti čez morje brez sredstev ? Sredstva so se našla — z vlomom. Ključavničar je odnesel 30 tisoč kron, kupil vozni listek in se odpeljal v novi svet. Njegovo upanje se je uresničilo. V Ameriki je dobro prodal svoj izum, za patent je dobil dosti denarja in še ni mu bilo treba iti na vojno. V novem svetu pa ni imel miru. Denar ga ni storil srečnega. Želel si je vedno nazaj v staro domovino. Padalo s krmilom V Ameriki so izdelali nov tip padala, ki omogoča letalcu, da pristane na tistem mestu, kjer si želi. To padalo je mogoče med letom na preprost način zlagati in ga spet odpirati. S tem ga lahko uravna v navpično ali poševno padanje. Medtem ko se navadno padalo odpre šele 61 m potem, ko si potegnil za vrv, se novo padalo odpre že po 25 m. Tudi to olajšuje izbero smeri. Darovatelj mladih levov Major Ralph C. Mitchell lz ameriškega mesteca Independencea je pravkar oddal svojega 25. leva kot darilo za rojstni dan. V ameriških živalskih vrtovih majorja dobro poznajo, ker stalno vprašuje za mlade leve, ki bi bili naprodaj. Sam priznava, da ima peklensko veselje, ko gleda, kako prestrašene obraze delajo njegovi prijatelji in znanci, kadar jim za rojstni dan podari dražestnega levčka. V večini primerov vračajo obdarovane! levčke že po kratkem času živalskim vrtovom ali pa jih prodado kakšnemu cirkusu. Majorja Mitchella so te dni, ko je podaril svojega 25. leva, intervjuvali v new-yorškem radiu. Pri tej priliki je priznal, da ima še enega konjička: največje veselje mu je v prostih urah plesti in pri tekmah v tem opravilu je dosegel že številne nagrade. Da bi utajil, da gre za moža ln še za bivšega častnika, pošilja Mitchell svoje pletenine na tekmovanja vedno pod Imenom svoje tašče. Nagrade, ki jih je dobil, si je vedno delil z njo. Na jambor se je nabodel Iz Bukarešte poročajo o nenavadni ne-Breči, ki se je primerila nekemu letalskemu učencu v bližini letališča Baneala pri Bukarešti. Letalec je padel pri neki vaji zaradi nerodnega manevriranja iz letala. Pri padcu je priletel naravnost na konico jambora radio oddajne postaje in je izkrvavel. Letalo je treščilo na zemljo in ae Je razbilo. a vest ga Je pekla in prisilila, da je la-povedaJ svoj čin. Pripravljen je popraviti škodo — je pisal — ln »e vrniti domov, seveda pod pogojem, da izostane sleherna kazen. Zupan je pismo proučil ln ker je stvar že zastarana, je podvzel pri oblasti korake, da vlomilec, ki je zdaj milijonar, ne bo kaznovan zaradi vloma. Nato je odgovoril v Chicago, da se skesani grešnik lahko Vrne domov brez strahu za svojo bodočnost. In res, bivši ključavničar se je vrnil domov. Poravnal je škodo in še je daroval 10 tisoč dolarjev za dobrodelne namene občine, v kateri Je izvršil vlom. Ker ima denarja kot toče, pravi, da ne bo nikoli več zapustil rodnega kraja, iz katerega ga je gnala v svet samo želja po izboljšanju gmotnega položaja. »Vidiš, mama, takoj 9em ti rekel, da je aparat premajhen, ne morean te posneti v širino!« (»Politiken«) SLOVENKE! Kadar perete, uporabljajte le slovenski izdelek EUl^lTUS milo, ki odlično pere. ANEKDOTA Ameriški slikar Sargent je bil gost bogatega moža in si je moral ogledati tudi njegovo zb.rko slik. Bile so najslabše slike, ki si jih je mogoče misliti, toda denarni mož je bil nanje vendarle ponosen. Dejal je, da bi te »zaklade« daroval kakšni ustanovi. »Ali bi mi lahko katero imenovali?« je vprašal slikarja. Sargent je pomislil, nato odgovoril: »Najbolje, da jih zapustite kakšnemu zavodu za slepce!« VSAK DAN ENA »Strela, sedaj sem pozabil vzeti v kavarni kakšen dežnik s seboj!« (»Politikeaci JtJTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Dr. M. S.-D., p. B. — Vaša soproga ima dvoje hiš. Prva obstoji lz petili sob (2 v naupritličju, 3 na podstrešju), lz kuhinje, jedilne »hrambe, veže in prešnioe. Pritlično se nahaja vinska klet. Vse sobe izvzem-ži eno v nadpritiičju, so majhne. V nad-pritličnem stanovanju bivate Vi ln Vaša 6oproga, dveh ptxl>trešnih sob se poslužuje Vaš nečak s soprogo ln otrokom, tretja soba s posebnim vhodom ln oknom na streho pa služi za stanovanje poslom. Druga h;ša (viničarija) ima te-le prostore: pritličen hlev, kokošnjak, klet za shrambo poljskih pridelkov, v nadpritiičju pa vežo, kuhinjo za žganjekuho ter dve sobi, od katerih služi ena hlapcu za stanovanje, druga pa za. shrambo raznega lesa l.t.d. Posestvo obdelujete s pomočjo nečaka in k tuj nlh treh poslov. Po potrebi pa najamete Se posebne deiavce. Vi sto državni u;»oikojenec tn se ne bavite z nobenim za-->ebnim poslom. Posestvo leži na 250 m visokem hribu, Je torej težavneje dostopno in vsled tega tudi njegovo obdelovanje združeno z večjimi stroski. Osnova za odmero zgradarine (najemna vrednost), ki .fo Je določaia davčna uprava, je rastja od lota do leta. Od začetnih 420 din za stanovanjsko hišo ln 84 din za vini čari jo je poskočila najemna vrednost tekom let do vključno lanskega leta na 1200 din odnosno na 300 i?in, za letošnjo odmero Kgriidarine pa je vzela davčna uprava kot osnovo ct-i6 2400 din oziroma 600 din. Po Vafiem mnenju je Vaše gospodarstvo Izključno kmet jske prirode, ln bi morali biti obe hiši skladno s tem dt jstvom oproščeni davka na dohodek od zgradb. Ali je Vase mnenje pravilno? Kam Vam je vložiti pritožbo ln kako jo Je treba taksirati? AH morete zahtevati za pretekla leta povračilo neosnovano plačanega davka?— O stični zadevi smo razpravljali že 26. VT. t. 1. v št. 148. pod šifro »Zgraaarina« ln dne 9 X. t. 1. v št. 235. pod Šifro »Naročnice. lz P«. Nobena Izmed obeh hiš ne more biti oproščena zgradarine v smislu točke 15. čl. 32 zak. o neposr. davkih Vaša soproga namreč ne more biti Izrazita kmetovalka čeprav obdeluje zemljo sama ln e svojimi rodbinskimi člani ker se :io preživlja Izključno iz tega. kar ji nudi zemlja marveč tudi lz dohodkov (čeprav pokojninskih) stalne javne službe. Presoja, ali izvirajo ti dohodki lz njene službe ah lz službenega razmerja njenega sopmga v tem primeru ne prihaja v po-fitev. Pa tudi določba točke 8. čl 32. zak.. ki oprašča zgradarine gospodarske zgradbe (koče lesenice ln druge zgradbe za spravljanje orodja, shrambe sušilnice, kleti »enike, svinjake, kokošnjake l.t.d.), ki niso samostalno oddane v najem ter služijo kmetijstvu ali gozdarstvu, Izvzemši prostore, ki se Jim vid} iz gradbenega načina, da so namenjeni za prebivanje bi se dala po našem neobveznem mnenju na Vaš primer težko aplicirati. V stanovanjski hiši stanuje poieg Vas s svojo družino tudi Vaš nečak, v viničariji pa prebiva hlapec. Obe hiši Imata torej za prebivanje namenj^e prostore. Sicer pa poudarjamo, da to naše mnenje nI obvezno in da bi morda z dobro utemeljeno pritožbo instančnim potom vendarle uspeli. — Popolnoma drugačna pa je stvar z nečuve-nim porastom ugotovljene najemne vrednosti obeh hiš ou začetka obdavčbe do najnovejšega časa! Za pretekla leta bi b;la seveda vsaka pritožba brezuspešna, ker m pravomočnl predpis ne d& več Izpodbijati, pritožite pa se protj odmeri zgradarine na vsak način za tekoče leto, ker ne moremo priti do stvarnega zaključka, kakšni konkretni momenti bi mogli letos dati davčni upravi osnovo za stoodstotno zvišanje ocene najemne vrednosti napram lanskemu letu. Predno vložite priliv zahtevajte od davčne uprave točne Informacije ter jo opozorite na določbo točke 8 in predzadnjega odstavka točke 11. čl. 34. pravilnika k zak. o neposrednih davkih. Za vsako hišo vložite pri davčni Opra.vi poeeben, s 30 din taksiran prizlv. 80-zar Vam nI dobavil takega Izdelka, kot ste ga naročili; glede drugih naročenih izdelkov pa Je samovoljno podaljšal dobavni rok. Dobil Je že din 500.— naplačila! Vprašujete, ako smete poeodbo odpovedati in zahtevati naplačanl znesek. — Ker Vam m'>ar n' iznoinil popodbe na oarojeni način, niti o pravem času. smete od njega zahtevati ali izpolnitev pogodbe ln povračilo škode zaradi zamude ali pa Izjaviti na to ko ste mu določili primeren rok za naknadno Izpolnitev, da odstopite od pogodbe. Zahtevajte torej, da naj Vam nepravilno Izdelani Izdelek popravi tako. kot ste mu prvotno naročili ln da naj Vam dobavi drage Izdelke v gotovem term'nu, v katerem bi moerel dotične izdelke izgo-toviti Ako v dotlčnem roku naročeno pohištvo ne bi bilo dobavljeno na način ki ste ga prvotno pogodili in v celotnem obsegu. bo Vaš odstop od pogodbe upravičen, že prejeto napis čilo bo moral mizar vrniti, ako ne z lepa pa potom tožbe. P. .J. P. P. Kako dolgo mora skrbeti nezakonski oče za svojega otroka? — O tem vprašanju smo že ponovno razpravljali, ker pa vprašujete do katere starosti se mora skrbeti za takega otroka posebno Ce se uči rokodelstva. Vam odgovarjamo, da sega obveznost nezakonskega očeta vse do časa dokler nezakonski otrok nI sam zmožen kakega pridobivanja. Ako bi zavlačeval Izučltev za rokodelca ln bi oče dokazal. da Je že zmožen pridobiti si zaslužek, bo odpadla nadaljna očetova dolžnost V primeru spora bi se moralo to ugotoviti potom sodišča R. O. Ljubljana; Star ste 21 let ta trpite na hudem potenju pod pazduho. — V vašem primeru gre za obolenje znojnic to bi lahko to stanje primerjal s prekomernim potenjem nog. Tudi zdravljenje Je sli-čno. Sredstva dobite v vsaki lekarni. Ako se vam stanje ne bi izboljšalo priporočam obsevanje r rentgenovimi žarki —J. F. M.s Star ste 61 let ^Ti kašlja-nju opažate, da se vam boči popek (mate kilo popka Glede na vašo starost, pa tudi glede na dejstvo, da tovrstne kile Običajno ne delajo večjih težav, vam operacije ne priporočam Pač pa je ootrebno, da zdravite pljučni katar. Ako domača sredstva ne bi zadostovala, pojdite k zdravniku! A. B. O.: ženi Je že drugič Izostalo me. sečno perilo. — Niste povsem sigurni, da Je posredi nosečnost — Po mojem mnenju gre v vašem primeru za nosečnost Porod bo verjetno koncem Junija prihodnjega leta T. L., dijak; Po obrazu se vam delajo mozolji. Imate tudi polno zajedalcev. — V letih, v katerih se nahajate, je ta pojav nekaj običajnega Priporočam pretežno rastlinsko hrano ln skrb za redno odvajanje. Zajedalce je treba iztisniti, obraz sam pa je treba namazati s pasto ki desinfi. clra Glede recepta se obrnite na vašega zdravnika, ali pa na šolsko polikliniko! M. L. Ljubljana; Glede vašega očeta preberite odgovor, pod R C. Ljubljana! A. P. LJubljana; Po obsevanju z rentgenovimi žarki, ld je trajalo ca 30 sekund se počutite slabo. — Po obsevanju z rentg. žarki čuti skoro vsak bolnik neko neugodje, ki bi se ga dalo primerjati z navadnim mačkom po pitju. Po par dnevih ta pojav izgine. Sllčno je tudi v vašem slučaju, le da vi nekoliko pretiravate. Pomirite se torej ln ne delajte si po nepotrebnem skr. bi. Joža LJ. i Imeli ste odnošaje z žensko, o kateri je nekdo trdil, da je okužena. Poznate nekoga da je bil ves mozoljast po obratu. Sam pri eebi nis?e opazili ničesar, razen mozolja na trebuhu, ki ste ga iztisnili ln se nI več pojavil. — Po mojem mnenju je najbolj verjetno, da se niste okužili Ravnotako ni- mogoče sklepati, da bi bil dotični spolno bolan Da boste pa povsem pomirjeni, priporočam, da greste v ambulanco tukajšnjega kožnega oddelka. S seboj prinesite dokumente, iz katerih bo razvidno vaše siromašno stanje. Le v tem primeru imate namreč pravico do brezplačnega pregleda. Nesrečnež: Star ste 23 let. Ste strasten kadilec V prejšnjih letih ste se udajali mladostni zablodi. Sedaj trpite na pogostih polucijah. — Mislim, da je vse to posledica živčne razrvanos i, do katere je doprineslo nekaj vsako izmed navedenih dejsterv. Reducirajte kajenje vsaj na polovico, gojite šport, zvečer se kopajte v skoro mrzli vodi, pojdite raje malo kasneje spat, odeja pa naj ne bo pretopla. Obrnite se poleg tega še na vašega zdravnika, da vam zapiše kako pomirjevalno sredstvo. Nevrastenlja A. Z.: Vprašujete, da M je nevrastenlja oizdravljiva ? — Vl navajate dosti premalo podatkov, da bi vam mogel točno odgovoriti. Treba M bilo namreč vedeti, da U ste dedno obremenjeni, kakšne bolezni ste preboleli, v kakšni okolici živite, kakšne razvade Imate itd. Pišite torej obširneje, ali pa se obrnite direktno na nevrologa. Po mojema mnenju je ozdravljenje možno. Vendar bo trajalo to dalj časa in spremeniti bo treba okolico. 800 J: 50 let stara žena zapada v čudno diuševno stanje. Nekaj časa je melanholična, pa zopet vesela. Večkrat ji oteče palec noge, ali pa prsti na rokah, pa tudi drugI sklepi. Stolice nima redne. Pogosto čuti bolečino pod levim rebernim bokom, M ae širi do kolka. Shujšala je 8 kg Ima močan glavobol Analizo urina prilaga'e. — Opisane težave bi jaz za svojo osebo samo deloma zavračal na dobo mene. Od časa do česa nastopajoče otekline sklepov in bolečin bi dale sklepati na udnioo (glht). Odre« se je tedaj treba uživanju mesa, zlasti ledvic, jeter, možganov ln pitju alkohola ker vsa ta živila »tanje lahko samo poslabšajo. Važna je nadalje omemba, da Je shujšala za 8 kg ln da ima bolečine v črevesu. Iz tega bi se dalo sklepati, da se JI dela tvor na črevesu. Po mojem mnenju Je najbolje, da oddaste ženo v bolnišnico, ker Jo je treba temeljito preiskati. Analiza urina ne poda ničesar posebnega, tvori samo del preiskave in zato ni merodajna za presojo. M S. L. Pri M.: Prvo perilo ste dobili šele s 16 leti. Perilo je večinama zelo neredno. V zadnjem času se zelo redite. Po nekem zdravilu iz Pariza se vam Je stanje popravilo. Zdravilo je pa zelo drago. Sami sodite, da niso jajčniki v redu. — Vaša domneva je popolnoma pravilma. žal ni drugega Izhoda kot ta da nadaljujete z zdravljenjem Ni pa treba da naročate zdravila lz tujine, ker Imamo domače "preparate, ki so drugim enakovredni, pa vendar cenejši. Verjetno je tudi, da bo sčasoma postalo zdravljenje nepotrebno, ako se bodo jajčniki dovoljno razvili. V ostalem nadaljujte z vašim dosedanjim načinom življenja (telovadba, zmernost v hrani). m Približno z ravno tako visokim rezultatom, s kakršnim je nedavno zmagal nad zagrebškim prvakom, je Ljubljanski š. k. preteklo nedelje ns domačih tleh podlegel Beograjskemu š k.-u v finalni tekmi za klubsko državno prvenstvo. Prvič gre sedaj to važno prvenstvo v Beograd. Svoj-čas ga Je branil Zagreb, zadnja leta pa stalno Ljubljana Tudi za zadnjo tekmo Je Ljubljana splošno veliala kot visoki favorit. na podlagi dosedanjih uspehov Članov obeh moštev ps tudi njihovih medsebojnih srečanj Kako le kljub temu prišlo do poraza? Predvsem je treba omeniti, da Je mlado beograjske moštvo pač močnejše nego je bil njegov dosedanji sloves. Skoro vsi njegovi člani so pokazali teoretično znanje, predvsem pa veliko podjetnost in požrtvovalnost v igri Potek mathavsploš nem kaže vsaj realnost rezultata 5% :2%. Tudi zmaga 6V,: 3%. ki ao Jo Beograjčani na povratku Izvojevali nad zagrebško reprezentanco, Je značilna. Beograd Je očl-vidno v šahu v zadnjih letih nenavadno napredoval ln najnovejši važni uspeh bo dal gotovo pobude za nadaljnji napredek. — Ne smemo pa pri tem le prezreti tudi negativnih momentov ki ao vplivali na rezultat. Dokaj slaba kvaliteta partij, ki so bile včasih polne čudnih preobratov ln težkih napak govori ea to, da Je nenavadno slaba Igra ljubljanskega moštva predvsem pripomogla k takemu rezultatu. Proti slabšim nasprotnikom v Zagrebu ta morda ni prišla tako do Izraza, tem bolj pa proti boljšim Beograjčanom. Ljubljansko moštvo menda pri tem ni vzelo tekme z lahke strani; saj se Je moral pač vsakdo zavedati da ni niti najmanj vse eno. ali je klub državni prvak ali ne. Pač pa je moštvu manjkala skoro vsaka priprava in trening. Resnejše prireditve, ki bi prišle v poštev za člane klubove reprezentance, so žal že dalj časa zelo redek pojav, pa tudi pred nedavnimi tekmami se ni zgodilo mnogo, kar bi bilo dvignilo vsaj trenutno formo igralcev. Če bi teh nedostat-kov ne bilo bi pač tudi uspeh ne bil mogel lzostati. Tako pa ostaja sedaj samo prilika, da pač do naslednjih tekem prihodnjega leta moštvo zopet doseže približno svojo nekdanjo formo. Seveda bo prihodnjič naloga za Ljubljano najbrž že znatno težja, saj Beograd razpolaga Se s celo vrsto mojstrov ki v nedeljo v LJubljani niti niso nastopili. V holandskem turnirju osmih najboljših šahistov sveta se je situacija v drugi polovici neverjetno izpremenila. Fine nI zmogel razmeroma težke naloge, da bi bil z remiji držal svojo izvrstno pozicijo. Iz 6 kol od 7 do 12. je nabral samo 1«/« točke. Tako ga je Keres za trenutek prehitel, čeprav je tudi on štirikrat zaporedoma samo remiziral. Tu mu je pač veda sierurnost pomagala Med tem ko sta tako Fine ln Keres Igrala manj uspešno, nego Je bilo pričakovati, so si neverjetno opomogli trije, ki jim po stanju ob polovici večjega uspeha že skoro nI bilo mogoče proroko-vati: Reshevsky, Botvinnlk in predvsem dr. Aljehin. Reshevsky Je imel po prvih štirih kolih samo pol točke. Sedaj Ima 50%, najbrž bo prišel Se viSje, pa je pri tem imel še smolo, da ni izrabil dobljenih pozicij z dr. Aliehinom ln Botvinnlkom. Cisto nadoknaditi slabi start mu Je bilo pač nemogoče, vsekakor pa se je pokazal kot igralec izrednega formata. Tud1 Botvinnlk se je od kola do kola popravljal ter dal tudi kvalitativno Izvrstne partije. Sele nesrečni poraz po dr. Euvveju ga je zopet vrgel nazaj. Kar se Je posrečilo dr. Aljehinu, pa meji že nekako na čudež. Ob polovici ie bil s tremi točkami pod 50%, 2% točke za vodečim. V pičlih 5 kolih Je premostil to razliko! Ob začetku turnirja je igral res dr. Aljehin prav slabo, preobrat pa sta prinesla važna zmaen nad Capablanco ln morda še najvažnejši remis v breupni poziciji z Reshevskim. — Zelo se Je v zadnjih kolih popravil dr. Euwe med tem ko Je Capablanca s premalo podjetno Igro zaostal. Cisto Je odpadel Flohr, ki Ima že dve koli pred koncem tak »naskok«, da bo gotovo ostal na zadnjem mestu. S turnirja Je naslednja pozicljat Španska partija Bell: Ftae Crnli Keres (7. kolo, Amsterdam, 15. t m.) 1. e2—e4 «7—e6 2 Sgl—fS SbS—06 8. Lfl—b5 a7—aS 4. Lb5—a4 Sg8—<8 5. o—o Lf8—e7 6. Ddl—eS Običajnejše ln najbrž tudi bolje je «. Tel. 8..........t/T—bfl 7. La4—b3 d7—d« 8. a2—a4!? Zelo riskantno. Solidnejša Je pač običajni poteza 8. c3. 8..........Lc8—g4f Edino pat tudi dovolj možno. 9. c2—c8 Ce 9. ab5:, potem Sd4!, 10. Dc4 (aH 10. Lf7: + , Kf8!, 11. Dc4, Lf3:. 12. gf3:, ab5: ln dobi figuro); Lf8:I, 11. Df7:+, Bd7, 12. gfS:. TT8!, 18. Dc4 (seveda ne 18. Dg7: ?, Sb3: ter nato Tg8), ab5:!, 14. Ta8:, Da8:, 15. Dd3, c5 in črni ima odločilno prednost. 9..........0—0! Črni seveda mimogrede žrtvuje kmeta za pozicijo. Mnogo prepasivno bi bilo Sa5, 10. Lc2, c6. 10. a4 : b5!T Beli žrtev sprejme, kar je riskantno. Pa tudi po previdnejši potezi 10. d3 Ima črni že boljšo igro (na pr. v partiji Petrov-Pirc, Harzburg 1398). 10..........a8 : bO 11. Tal : a8 Dd8 : a8 12. De2 : b5 fie vedno je bilo 12. dS previdneje. 12..........Sc6—a7! Vse doslej Je bilo že znano, to pa znatno ojači celo varianto za črnega Preje običajna nadaljevanja Tb8 ali Sa5 so dajala belemu več protizgledov. 13. Db5—e2 Na 13. Dc4 bi Slo seveda Le8. 14. Dc7:, Ld8! Itd. Na 13. Da5 pa Je bilo najbrž to-tendirano Db7! z grožnjami Sc8 ter Ta8. 13..........Da8 : e4! Dobro premišljena Igra na končnico! Kmalu se pokaže, da Je ta za belega neugodna Kmeta Je črni sedaj tudi že dobil nazaj. 14. De2 : e4 Sf8 : e4 15. d2—d4 ( ?) Zopet Je bilo 15. dS previdneje. Ni pa ilo 15. Ldl, Sc5!, 18. d4, Sd3!. 17 Le2?, Sel:, 18. Tel:, e4! itd. Beli mora torej hočeš-nočeš dopustiti važno oslabitev svojih kmetov. 15 ... Lg4 : fS 18. g2 : fS Se4—g5 17 Kgl—g2 Po 17. L&5: bi premočno grozilo Tb8. 17. . . . Tf8—b8 18. Lb3—<54 e5 : d4 19. c3 : d4 Sedaj so očividno prav vsi beli kmetje nekoliko oslabljeni. Poleg tega je črni bolje razvit. Keres te svoje prednosti sijajno izrabL 19..........Sg5—e6 20. d4—d5 Se6—c5 21 Sbl—c8 Sa7—c8 22. Tfl—el Kg8—f8 23. Tel—e2 f7—f5 24. Sc3—b5 Sc8—b6 25 b2—b3 Sb6 : (15!! Začetek Izredno globoko izračunane kom binacije, ki skoro da nima primere v tur-nirski praksi. Keres Je moral sledeče za-pletljaje, ki so na nekaterih mestih prav izredno težki, vsaj v glavnem predvideti že tu nekako za 10 ali več potez naprej. 26. Sb5—d4 NI Slo 26. Sd6:. Sb8:!, 27. TbS, Sb«! ln črni je dobil važnega kmeta. Sedaj pa ob priliki grozi Sc6. 28..........8d0—b4l 27. Lcl—d2 Manj hudo je bilo 87. Sf5:, Sf8 (s grožnjo d5), 28. Le3, čeprav tudi potem črni z 28...'. Scd3, grozeč zopet d5. dobi prej ali alej Se kmete b3. — S potezo v partiji, ld grozi Lb4: ter nato Sc8. pa je Fine najbrž mislil, da bo partijo dobil. 27..........d6—d5!l 28 Ld2 t b4 Ce 28. Lb5. potem 8b8:l, 2». Te7:!T, Sd4:! 30. LM:, Tb5:I to dobi. 28..........TbS : b4! Seveda ne do4:, 2®. Lc6:, Lc5:, 80. 8e«+ ter Sc5:. 29. Sd4—cS Na to se je Fine odvldno zanašal. Ksree pa je računal Se dalje. 29..........<16 : 04! Za žrtvovano kvaliteto dobi 'črni dva «0-na proste kmete, ki vežeta vse bele figure ln koncem koncev odločite partijo v korist črnega 30. Se« : b4 C4 : b8 81. Sb4—d5 Sc5—d3!l Brez te nove finese bi črni še n« imel tako lahkega dela Sedaj pa grozi takojšnja odločitev z b2. Seveda ne gre niti 25. Te7:?, b2, niti 25. Se7:T, Sf4+. 32. Te2—d2? Nekaj Izgledov na uspešno obrambo j« dajalo samo Se 32. Kfl, čeprav tudi potem črni s b2, 83. Sc3, Lf6, 34. Lcl, c5 ter nato Se event Ld4 ter približanjem svojega kralja skoro gotovo dobi. — Ne gre pa po 32. Kfl. Lf6?, 33. Sf6:, gf6:, 34. Td2, b2, 35. Tdl, Sel (sicer 36. Tbl), 36. Td8+ ter Tb8 in beli Se dobi. 32 .... b8—b® 83. Td2—dl c7—c5 34. Tdl—bi Na 34. Kfl bl sedaj že filo Sel, 85. ScS, Lf6, 36. Sbl, c4 itd. 84..........c5—o4 85. Kg2—fl Le7—c5! Črni dobi Be tretjega kmeta Dejstvo, da bo Imel črni sedaj tudi na drugem krilu premoč, odloči, čeprav je beli zastavil nevarne kmete na damskem krlu. 36. Kfl—«2 Lc5 : fS 37. Sd5—eS Zopet je bilo za sponianje bolje 87. Kd2. Bell pa je bil gotovo v časovni stiski to ni mogel vedno točno izračunati vseh možnosti. 37.... . ot rt!I Nova flnesa. Skakača beli radi Le8:, 89. Kc3:, Lcl seveda ne sme vzeti. Kmet ve« na kraljevem krilu pač odloči. 38. Se3—c2 Sd3—el!! Brez tega izgovora bi bil črni Se Izgubljen! 89. Sc2—a8 Lf2—c5! 40. Ke2 : el In tu je bilo bolje 40. Tdl, LaS:, 41. Kd3, čeprav črni tudi potem najbrž dobi z Le7, 42. Kc3:, Lf6-f, 43. Kc2, pa si črni končno napravi Se na kraljevem krilu prostega kmeta. 40..........LeS : aS 41. Kel—dl LaS—d« Z grožnjo Lf4 in Lcl. 42. Kdl—c2 LdS : h2! 48. Tbl—hI Lh2—e5 44. Thl : h7 KfS—<7 Končno Je situacija razčiščena. Prostih kmetov na različnih krilih beli ne more držati. Zadostujete mu v to svrho, kakor se kmalu pokaže, celo samo dva 45. Th7—hI g7—«5 46. Thl—el Kf7—f6 47. Tel—gl KfS—g8 48. Tgl—el LeS—fS 49. Tel—gl g5—g4! 50. f3 : g4 f5—f4 51. g4—g8 LfS—d4 52.Tgl—dl Ld4—e3! 53. Kc2 s cS Le3—cl 54. Tdl—dS+ Kg6 : gS 55. TdS—bS f4—f3 56. Kc3—d3 Kg5—f4 57. TbS—bS Kf4—gS beli se vda. Sledilo bl lahko Se 58. Tb7, Kf2, 09. TbS, Kel, 60. Kc2 (sicer Kdl ter nato f2), 61. Te8+ Kfl ter nato Kg2 ali e2 to KfS t« Lf4. Vasja Pire Nedelja, 27. novembra Ljubljana 8: Sramel kvartet »Štirje fantje«. — 9: Napovedi, poročila — 9.15: Godbe na pihala (plošče). — 9.45: Verski govor (p. Kazimir Zakrajšek). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Ruske duhovne pesmi (plošče). — 11.30: Koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Lahka glasba: Kmečki trio in plošče. — 17: Kmet ura: Zakon o pridelku in njega prakt uporaba (inž. B. Pahor) — 17.30: Prenos akademije slepe mladine iz Kočevja — 18.30: Zvoki za ples (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Današnje obrtništvo in njegove potrebe — 19.50: Harmoniko igra g. Golobič Rudolf. — 20.30: Koncert s sodelovanjem prof. zagrebškega konservatorija prof. Lava Vrba-niča, prof. Marjana Lipovska in Radijskega orkestra. — 21.45: Napovedi, poročila. — 22: Večer za naše izseljence. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 19: Orkester in plošče. — 20: Vojaška godba — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.45: Plesna muzika — 20.50: Lahka glasba in recitacije. — Plee. — Praga 19.50: Koncert orkestra in pevcev. — 20.40: Zvo-čna igra in plesna muzika — Varšava 21: Iz poljskih oper. — 22.20: Lahka godba in ples. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Violinske skladbe in petje. — 20.50: Iz operet — 21.45: Lahka glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Komorni koncert. — 18: Koncert po željah — 22.45: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19.15: Iz Verdijevih opeT. — 20.10: Pester spored — 22.30: Lahka godba in ples. — 24- Mali orkester. — Miinchen 20 05- Bize-tova opera »Carmen«. — 23.20: Lahka godba in ples. — Pariz 20.30- Pevski koncert — 21.30: Zvočna igra — 23.45: PloSče. — Rim 17. Simf. koncert — 21: Zvočna igra. 22.30: Pester spored . Ponedeljek. 28. novembra LJubljana 12: Poskočni nape vi (ploSCe). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura- Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Jesen v glasbi (plošče) - 18.40: Ljudski svetniki v jeseni (g. Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. um: Gospodarski pomen železnice Črnomelj Vr-bovsko (g. Janko Hafner). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano ta prenos. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski Sramel. Beograd 16.45: Narodni nape vi. — 17: Koncert orkestra — 18.20: Zborovsko petje. — 18.50: Plošče — 20- Prenos opere iz Nar. gledališča — Zagreb 17.15: Klavirsko skladbe. — 17.30: Pevski kvartet — 18: Viola — 20: Koncert Zagrebškega komornega zbora — 21: Zabaven spored — 2130: Lahka godba in ples. — Praga 20: Operni prenos. — 22.40: Lahka glasba. — Varšava 21.40: Plošče. — 22: Koncert pevskega zbora in orkestra — Sofija 17.30: 1» zvočnih filmov. — 18.15: Lahka godba — 19: Petja — 19.30: Beethovnove skladba. — 20.50: Nadaljevanje koncerta. — 22: Lahka godb« ka plea — Dunaj 12: Deiavdd konoert. — 15.30: Iz zvočnih filmov. — 16: Glasba starih mojstrov. — 19. Štajerske pesmi. — 20.10: Pester spored iz Grade«. — 22-30: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 18: Mali orkester in pevci. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Koncert in ples. — 24: Mali in veliki orkester. — Miinchen 19.15: Plesni večer. — 21.20: Delni prenos x Dunaja — 22.20: Klavirske skladbe. — 22.30: Godba n plea — Pariz 19.30: Orgle. — 20JO: Pesmi. — 20.45: Klavirske skladbe. — 21.30: Godba na pihala: Komorna glasba in petje. — 23.10: Veeela muzika — Rim 17.15: Popoldanski koncert — 21: Skladbe za violino to klavir. — 22: Orkester. —« 23.15: Plea. Križanka št $4 24 25 ■ 28 31 32 |34 Besede pomenijo Vodoravno: 2. pleme; 7. ruska ožina; 9. rod; 11. češka reka; 12. rimsko podzemlje; 13. ruska reka; 14. del glave; 15. predlog; 16. up; 18. čebela; 20. filozof; 23. domača žival; 26. Biblrska reka; 27. zločin; 28. predlog; 29. Črna gora; 31. ljubitelj leče; 33. hrv. izraz za orodje; 34. travnik; 35. češko mesto. Navpično: 1. ptič; 2. del ost; 8. hrib pri Beogradu; 4. oseba iz grške mitologije; 5. darilo; S. mesto v Afriki; 8. kraj pri Bledu; 10. suha trava; 17. ruska reka; 19. Slovan; 20. hrošč, pa tudi preblvaleo ruskega juga; 21. oseba iz sv. pisma; 22. poljana; 23. pravoslavna zadušnica; 24. prav tek; 25. francoski politik; 80. zločinec; 82. znanilec jutra. Rešitev križanke št. 53 Vodoravno: 1. COS. 4. lama, 8. lapis, 10. statut, 12. He, 13. krv, 14. Tao, 15. on, 16. Oka. 1«. N.P.. 19. klima 21. iti. 28. nalog, 25. oni, 27. nov, 28. plima. 30. nem, 32. Nurmi, 34. Po, 36. SKI, 37. SK, 88. ano, 39. uta. 40. na, 41. Edison, 48. arena, 44. Nero, 45. oda. Navpično: 2. Olav, 8. sat 4. lit., 0. As, S. Aeropag, 7. Uskoki, 9. Puškin, 11. trn, 12. Han, 16. ol, 17. Aman, 19. ktata, 20. Alani. 22. Lot, 24. ovo, 26. imus. 28. Par panln, 29. Arkade, 31. nakana 83. MX, 35. ona, 87. sto, 39 usad, 41. Ero. 42. ino, 43. ar. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pot stoletja i Tri tekme iz XII, kota V Ljubljani — Gradjanski Za Sparto in Haškom že tretji nasprotnik SK Ljubljane na domačih tleh — V Beogradu igrajo še štiri moštva, ostala pa so prosta Danes je na sporeda polovica L kola v poletnem delu — ali XII. kolu — državnega prvenstva, m sicer bosta samo Beograd ln Ljubljana Imela svoje tekme. Ali h® to revanša za 0:6? Tekma se začne ob 14., predtekma (Ljubljana R—Dask) ob 12.30 Zagrebški Gradjanski mora nastopiti na vročih ljubljanskih tleh. V prvi tekmi, ki je bila septembra v Zagrebu, so belo-ze-lenl doživeli najhujši poraz v vseh letoSnjih tekmah v ligi, kajti Gradjanski jih j« kljub prav dobri Igri »povozil« s 0:0. Ljubljana se Je v zadnjih tekmah lepo razigrala in je v treh med njimi »pravila kar 5 točk, tako da se je z 8 točkami vsi-drala na IX. mesto v tabeli. »Purgeri« ao seveda sposobni, da tudi v LJubljani dobijo obe točki toda stara tradicija je. da zagrebški »plavi« na ljubljanskem igrišča .limajo sreče. Saj so lani v najbolj odločilnem trenutku izgubili igro baš z Ljubljano 0:1 in kje je rečeno, da bi se ta reč spet ne mogla ponoviti. Današnja tekma je važna za ob« enaj-storici. za Gradjanskega zaradi bodočega vrstnega reda na vrhu, za Ljubljano pa zaradi ohranitve dosedanje dobre pozicij« v tabeli. Borba bo ostra Ln zagrizena ln bo vsekakor nogometna publika prišla v Obilni meri na svoj račun. Dvojni spored v Beogradu BSK—Gradjanski (S). Nasprotnika «ta zelo različne kakovosti, saj je BSK odločno prvi na tabeli, Skopljanci pa se po izidih zadnjih tekem že tudi nekoliko tresejo za svoj obstoj v ligi. BSKovci so v prvi tekmi z Istim nasprotnikom zmagali prav pičlo (2.1) bi je zato razumljivo, da bodo danes poskušali uprizoriti kaj takega, kar so teden dni prej napravili z varaždinsko Slavijo. Tekma bo zanimiva, ne zaradi tega, ker bi bilo vprašanje zmagovalca odprto, temveč v glavnem zato, kako visoka bo zmaga BSK. Bask t Hašk. Druga beograjska tekma bo morala pokazati, ali je Hašk sposoben, da se dalje bori za najboljša mesta v tabeli <5e bo po porazu v LJubljani odnesel Basku točki iz Beograda, bo to najboljši dokaz, da je bil pač v nedeljo prej izven forme ln je treba na zagrebške akademike Se resno računati, če pa bo državni prvak to bitko Izgubil, se bo moral polagoma sprijazniti z mislijo, da bo letos pristal nekaj stopenj niže kakor je bil na i koncu lanskega tekmovanja. Bask ima j danes lepo priložnost, da si nekoliko popravi položaj v tabeli, toda veliko vlogo bo Igralo pri tem, v kakšni postavi se bo pojavil na terenu. V zadnjih tekmah glede tega njegovo vodstvo ni Imelo sreče. Zapišimo favorite: Gradjanski (Z). BSK in Hašk ln prav veseli bomo drevi, če bomo morali priznati, da naš«? sra-noza spetni bila dobra. To predvsem glede prvega po vrsti! Spared v prvenstvu LNP Važtsa tekma na Jesenicah, „derbyM v Mariboru Tudi domača prvenstvena tekmovanja v nogometu se bližajo koncu za leto* in Je današnji spored že precej skromnejši kakor je bil nedeljo za nedeljo v sadnjih treh mesecih. Drugorazredna in Junlorska tekmovanja so za enkrat zaključena ln so danes na sporedu ie še nekatere tekme iz I. razreda ln dve tekmi rezerv v mariborski skupini po tem-ie razporedu: L RAZRED: na JESENICAH: Bratstvo—Reka ob 14.15 na Igr. Bratstva; v CELJU: Olimp—Amater ob 12.30 ter Celje—Atletiki ob 14.15, obe na igr. Celja ter v MARIBORU: Rapid—Slavija ob 14.15 na igr. Rapida in železničar—Maribor ob 14.15 na igr. železničarja. REZERVE: v MARIBORU: Rapld:Slavlja ob 12.30 na igr. Rapida in železničar—Maribor ob 12.30 na igr. železničarja. Svet^¥H0 smučarsko prvenstvo 1939 V poljskih Visokih Tatrah bodo od 11. do 19. februarja 1939 prvič tekme za svetovno smučarsko prvenstvo pod novo zastavo mednarodne smučarske federacije (FIS). Spored tega tekmovanja bodo izpopolnile še tekme vojaških oddelkov, tako da Je zdaj dokončno sestavljen takole: 1L februarja svečana otvoritev, 12. februarja smuk za moške in ženske, 18. februarja štafeta 4x10 km, 14. februarja slalom za moške in ženske ter razdelitev nagrad zmagovalcem v alpski kombinaciji, 15. februarja tek na 18 km, 16. februarja smuški skoki za kombinacijo, 17. februarja tekmovanje vojaških ekip, 18. februarja tek na 50 km in 19. februarja skok za posamezno konkurenco, razdelitev nagrad in svečani zaključek tekem. Za ta tekmovanja se je dozdaj prijavilo 12 narodov, in sicer Poljaki (kot prireditelji) ter Nemci. Angleži, Francozi, Švedi, Finci, Norvežani, Italijani, Švicarji, Madžari, Estonci in JugoslovenL JZSS. ki želi leta 1941., ko bo njegov pokrovitelj, Nj. Vel. kralj Peter H., polnoleten, organizirati slično svetovno prvenstvo na jugoslovanskih tleh, bo poslal v Zakopane čim popolnejšo in boljšo ekipo, da bi pred strokovnjaki vsega sveta pokazal pravo moč našega športa in sposobnost, da bi se takšne važne tekme lahko izvedle tudi pri nas. Seveda je za udeležbo na Poljskem treba precej denarnih sredstev, ki jih bi morala v prvi vrsti in pra vočasno poskrbeti država. Prirediteljski odbor v Zakopanih je dobil dozdaj prijave 250 tujih tekmovalcev, ki Jim že pripravljajo stanovanje in preskrbo. Baje se to pot zanimajo za udeležbo na FIS tekmah tudi Kanadci ln Američani Zanimivo je v zvezi s tem omeniti, da se razen Jugoslavije za izvedbo FIS tekem leta 1941. poteguje tudi Kanada. Vreme na Finskem O klimatičnih razmerah na Finskem Je težko pisati na kratko, ker je ta država zemljepisno in klimatično tako raznolika, da so razmere v raznih predelih zelo različne. v severni Lapomski so popolnoma drugačne kakor v vzhodni Kareliji aH na obali Bcntnijakega zaliva, posebno pa «e razlikujejo od onih na skrajnem jugu. Zaradi bližine morja in ker so Helsinki zgrajen« na majhni višini, ni v finski prestolnici vročina nikoli niti v največjem poletju prehuda. Kil matične razmere v Helsinkih so posebno prikladne za dosezanje Belo dobrih športnih rezultatov. Japonski iahkoa tleti so se pred XI. olimpiado mesec dni v Helsinkih pripravljali za svoje nastope, ker so srpoznali, da je tamkaj podnebje najugodnejše. Tudi madžarska lahkoatletska reprezentanca, ka je letos Julija gostovala na Finskem, je bila zelo zadovoljna s tamkajšnjim podnebjem. Člani madžarske ekipe so izjavili, da nikjer drugje niso tekmovali v ugodnejših klimatičnih razmerah, ki so jim ne glede na Izvrstne tehnične naprave na stadionu, tudi omogočili najboljše rezultate. Seveda je popolno napačno misliti, da Je poleti na Finskem zima. V zadnjih 50 letih so bile sestavljen« posebne statistike, ki kažejo, da je bilo tam v poletnih mesecih izredno veliko solnčnih dni in je imela finska prestolnica prav malo dežja in neznatne vetrove Vse to je tudi Fince napotilo, da so izbrali to mesto za prizorišče prihodnje olimpiade. Olimpijski nogometni turnir Finci so se slednjič odločili, da bodo vse tekme ia olimpijskega nogometnega turnirja leta 1940 na finskih tleh. Vsi načrti, da bi bile izločilne tekme za ta turnir deloma na Švedskem, deloma pa na Estonskem ,so padli v vodo. Razen v Helsinkih bodo Izločilne tekme še po raznih manjših finskih mestecih, ki imajo že sedaj prav lepa in moderno urejena nogometni igrišča. Čeprav so to podeželska mesteca, bodo lahko zadovoljila vse zahteve tujih obiskovalcev. Tudi manjši finski kraji na deželi, kakor n. pr. Lahti in Koupio so v zadnjem času dokazali, da znajo odlično organizirati velike športne prireditve. Brezžična služba na olimpiadi Ko so Finci prevzeli izvedbo XII. olimpiade, so morali misliti tudi na razne druge podrobnosti, ki niso v neposredni zve- 4 ■ športom, pa vendar safcbcrvmjo priredi tel jSk« sposobnosti. Znano Je, da je že po samih pravilih za modeme olimpiade določeno, da morajo dobiti novinarji prostore na vseh igriščih in bariščdh ln se jim mora omogočiti čim lažje ln uspešnejše delo. Moderni žuraalistiki bo potrebna velika ln dovršena tehnična sredstva za poročevalsko službo z vsakokratnega olimpijskega mesta. Kako velik ln mžen faktor je poročevalska služba ca splošni uspeh olimpiade, se j« najbolje videlo na zadnji olimpiadi, ki Je bila v tem pogleda organizirana naravnost vzorno. Helsinki se zato ž« »daj brigajo, da bodo do let« 1940 pripravili zadostno število telefonskih, brzojavnih, heliografsklh in radiof omsikih zvez z vsemi stranmi sveta. Najdražje so med temi radlofonske naprave, za katere je treba največ investicij. Ko bo Finci dokončno prevzeli to prireditev, bo takoj poslali dva svoja najboljša radijska tnženjerja na studijsko potovat v tujino. Inženjerja Arni ln Ek Sta proučevala radiofanio v najnaprednejših državah ter vse potrebe mnogovrstne Instalacije za prenose, snemanje na plošče, medcelinske prenose na kratkih valoivflh ln tako dalje. Po velikem uspehu radio-fonije v Berlinu, ki Je omogočila, da 00 športniki Skoraj vseh kontinentov v vseh kulturnih Jezikih precej istočasno poslušali govorjena poročila o najnovejših dogodkih na olimpiadi, računajo na prihodnji olimpiadi še s večjimi zahtevami radio-fonskih družb. Kakor se sliši, nameravajo Finci instalirati do 30 radijskih emisij in so že začeli izdelovati naftrt« ln zbira-ti sredstva. Prepričani smo, da si bo tudi Jugoslavija za svoje postaje pravočasno za-sigurala potrebne sveže in aparat«. Koliko bo stala olimpiada T Drugi župan v Helsinkih Inž. Frenckell je izjavil, da ceni neposredne Izdatke za XH. olimpiado na približno 30 do 40 milijonov finskih mark, dohodke pa na okroglo 50 do 60 milijonov. K Izdatkom j« treba prišteti še velike investicije, ki jih bo imelo mesto Helsinki samo, predvsem pa finska država, za katere bodo Helsinki potrebovali okoli 100 milijonov, država pa od 150 do 200 milijonov finskih mark. Razumljivo je, da se te vsote ne smejo označevati kot Izdatki za olimpiado, kajti š temi denarnimi zneski bodo na Finskem ustvarili trajne pridobitve. Tako bodo v Helsinkih zgradili celo vrsto cest, izboljšali prometne naprave, nabavili material za cestno želcznloo in Se mnogo toga, država pa bo predvsem investirala denar za napravo in povečanje brzojavnih kablov, prometnih naprav in drugo. Marsikatero izmed teh del bJ bilo tako ž« potrebno, pa bodo sedaj izvršitev samo pospešili do leta 1940. Dohodke bodo imeli prireditelj! v glavnem od vstopnin. V stadionu bo prostora za 63.000 gledalcev med katerimi Jih bo lahko 34.000 na sedežih. Za častne goste bodo rezervirali okoli 5000 najboljših prostorov. Ker računajo, da bodo v času olimpiade vsak prostor povprečno zavzemale štiri osebe ln bo olimpiado pose-tilo 120.000 inozemcev, so ti računi dovolj točni. Za nastanitev tujcev Imajo na razpolago 5.000 postelj v hotelih ln številnih privatnih stanovanjih. Na prekooceanskih parnlkih in v pristanišču v Helsinkih bo lahko nastanjenih do 12.000 oseb, precej več — morda 20.000 — pa jih bodo spravili pod streho po šolah bi društvenih lokalih. Mladino nameravajo po berlinskem vzorcu spraviti pod šotora. V nefcal vrstah V pomanjkanju HgaSkega nogometnega sporeda bo danes ▼ Zagrebu v prijateljski tekmi gostovala »ubotiŠka Bačka, in sioer proti Concordiji. Treningi za danaSnjo motocfldistično dirko »y letečem kilometru« blizu Zagreb« so pokazali odlične rezultate. Za ^merjenje Časov imajo posebne električne naprave, ki beležijo hitrosti do 160 km na uro. V Novem Sadu je v petek v okviru proslav zedinjenja gostoval skoraj kompletni BSK in zmagal nad tamkajšnjo Vojvodino s 5:1 (4:1). V Helsinki Je pred kratkim prispel glavni tajnik priredi tel j skega odbora za XI olimpiado dr. Kari Diem, ki bo nekaj časa ostal na Finskem in dal prirediteljem prihodnje olimpiade nekaj važnih nasvetov glede organizacije Dr. Diem si Je na zadnji olimpiadi pridobil velike zasluge v tej stvari in je zdaj vodja mednarodnega olimpijskega zavoda ▼ Berlinu. Maratonski tek bodo na XIL olimpiadi izvedli na krožni progi po 10 km, n« pa na ravni 42 lom dolgi progi, kakor je bilo običajno dozdaj. Pravijo, da bo tudi «a tekmovalo« lažje teči Štirikrat na enaki progi kakor na dolgo razdaljo 42 km v eno »mer. Na finski olimpiadi bo po začasno izstavljenem sporedu vsega izvedenih 133 disciplin v raznih športnih panogah, torej ft« celo štiri disciplin« več kakor na nemški, ki je bila *na najbolj pestrih od *seh dosedanjih. Finci torej v nobenem pogledu nočejo zaostaja« za ostalimi, ki •o dozdaj prirejali naj ve 5 je aportn« prireditve n« svetu. SK. M ar«. Prihodnji torek obvezen trening za L garnituro, zvečer ob 20. na običajnem mestu sestanek. Vsi Igralci naj prinesejo po eno sliko. Načelnik. SK Mars. V ponedeljek 28. t. m. ot> 20. odborova seja pri Antona Zajcu. SK. Slavija. Igralci: Nemec, Danev, Gomolj, škrjaneo, Krftan, Franzot, Kurnfk, Tanko, Primar, Čuden, Forefcar in Jane-žifi imajo db pol ia na Igrišča Jadrana tekmo za trening s Jadranom. Točno! Tajnik. SK Iliri Ja, lahkoattetsfca »©"cij8. Srednje ln dolg^progaši, ki se nameravajo na dan 1. XL t. L udeležiti teka zedinjenja ▼ LJubljani, se bodo v torek 29. t. m. db 18. sestali v klubskem lokalu nad ka verno Evropo; oni, ki bi ne mogli priti na sestanek, naj pošljejo plsmeor prijavo do 29. t. m. opoldne na sekcijskl naslov: Tyrševa e. 15/1. PozneJB« prijave se n« bodo upoštevale. Tajnik. Iz Tržiča 6— Gasilska četa v Tržiču vrši svoje človekoljubno delo že nad 50 let. Kdorkoli zasleduje njeno požrtvovalno delovanje, ga ma ceniti. Upravičeno lahko trdimo, daj« četa v tej dolgi dobi svojega obstoja mnogo pripomogla k blaginji bližnega. Za redno opravljanje tega prostovoljnega dela pa so potrebni razni pripomočki, ki se sčasoma obrabijo. Zato so potrebne vsako leto nabave novega orodja, cevi, obleke ln drugega. V te namen Ima četa vsako leto večje prireditve, katerih čisti dobiček Je namenjen najpotrebnejšim nabavam. V tekočem letu pa so t« prireditve »radi raznih zaprek Izostal«. Zavoljo tega se je čete odločila prirediti prvo nedeljo v decembru nabiralni dan, to se obrača na Javnost s proSnlo, naj vsak po svoji možnosti prispeva za gasilsko blagajno. Posebno se priporočamo cenjenim hišnim posestnikom, ker Je n.Ub glavni Interes da j« čete Čim bolj« opremljena, že v naprej vsem darovalcem Iskrena zahvala. Na pomoč! Iz Trbovelj t_ V proslavo ZOletnlce zedinjenja Jugoslavije priredi Sokol Trbovlje svečano akademijo na dan 1. decembra ob 20. zvečer. Na programu akademije je simbolična Igra v treh dejanjih profesorja Ma-drijana »Sokoli na plan«. V Igro samo, ki Ima vsebinsko vseskozi nacionalni značaj, so vpleten« telovadne točke, kl so večinoma simbolična Telovadne vaj« se bodo izvajale ob telovadni glasbi sokolske godbe, ki bo predvajala skrbno Izbrane, največ češke telovadne skladbe. Akademijo bo uvedel svečanostni govor starešine trboveljskega Sokola br. Jeslha. Svečanost proslave bo poudarjena fle s tem, da bo to prva večja sokolska prireditev v društvenem Jubilejnem letu ter bo dvorana za to priliko tudi primerno okrašena. Vljudno vabimo trboveljsko občinstvo, da se sokolske proslave uedlnjenja udeleži polnoštevilno ter s svojo prisotnostjo Izpriča povezanost z jugoslovenskiml ideali. Iz Gornje Radgone gr— Pomoč Sokolom, sudetsldm beguncem. Sokolsko druStvo Gornja Radgona, ki štej« 91 članov in članic. J« zbralo za sudetsk« Sokol« begunce 270 dh gr— Otroci lz Sudetov v RadgonL Od revnih nemških otrok iz Sudetov Je bilo v razne kraje na štajerskem poslanih 500, od teh v nemSko Radgono 15, kjer Jih Je organizacija NSV porazdelila med razne premožnejše posestnike gr— Poroka. V farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni sta se poročila v nedeljo trgovec g. Pavel Benko to gdč. Angelca Topolnlkova, zasebna uradnica, oba iz Gornje Radgone. Trgovec Benko Je prevzel znano trgovino po pokojnem Hu-gonu Zotterju. Bilo srečno! gr— Komaj je ušel smrtL V sredo je nakladal na postaji v Gornji Radgoni živino za izvoz lzvoznlčar Stanko Seme-nič lz Gornje Radgone. Podivjani bik »e je zakadil v lzvozničarja ter ga vrgel preko plota, katerega je potem porušil Iz mučnega položaja je lzvozničarja otel mimoidoči Ivan Adamič la Lutvercev. Se-menič je dobil občutne notranje poškodbe. Iz stare SnSiotlce V Subotici se je že zgodaj zbudil bu-njevsko-srbski preporodni duh. Iz slovanskega Jedra meščanov so zrasli mnogi zanimivi tipi, na katere še danes spominjajo anekdote. Stari svet se je umaknil mlaJSemu, ostal je pa humor, ki kroži po prostranem mestu na kraju plodne vojvodinske ravnine. Subotiška »Bačka«, znani nogometni -klub, j« bila že v stari monarhiji uvaže-vano športno društvo. Več let je bila »Bačka« nogometni prvak južne Ogrske. Šport nik Ivan Sarič, ki je Se živ, je bil kolesarski prvak nekdanje Ogrske. Dika in ponos izključno bunjevskih članov »Račke« je pa 1. 1917 umrli Jure Stantlč svetovni prvak v maratonskem teku na prvi olimpiadi 1. 1896. v Atenah. Sloviti športnik Je pa zelo rad pfl. Ob neki priliki je Madžarski atletski savez priredil v Budimpešti tekmo in povabil nemške žampione, da se pomerijo s Stan-tičem. Nemci, ki so že s prejšnjih tekem poznali Stantiča, in so bili od njega vselej poraženi, so prišli to pot teden dni prej v Budimpešto, da bi se čim temeljiteje pripravili na srečanje. Trdno so bili odločeni, presekati vrsto nepremagljivih nastopov bunjevskega športnika. Ko je Stantič zvedel, da so Nemci v Budimpešti. jih Je povabil za dan. dva v Subot;co. Nemci so res prišli ln preživeli nekaj veselih dni v družbi subotiških šport nikov. Skrbno so čuvali svojo kondicljo, bili so zmerni v hrani, vsak čas jih je trener masiral In vežbal v vztrajnostnem maratonskem teku. Preden so zvečer legli, so smeli popiti samo čašo mleka. Jure Je medtem ko so Nemce masirali, mirno sedel za mizo ln večerjal. Rezal je štiri prste debelo, zelo papriciiano slanino, da je Nemce popadal strah, češ, mož M ta — zastrupil. Ko se j« Stantič na- sitil, je prinesel ls kleti več steklenic vina jih izpraznil ln legel spat Tako M je ponavljalo vsak večer ln vsak na svoj način dobro pripravljeni so odpotovali tekači v Budimpešto. Na startu, ko so atleti t« čakali na strel, se je Jure na mah omislil, da mora popiti še pol litra vina. Poprosil je svojega vodnika profesorja telovadbe Nikolo -njp 'og-efid fqajjsaxd mu psu 'spfAoinBj^ gače da ne bo tekel. Profesor J« naglo stopil v bližnjo gostitalco, prinesel vina in Stantič ga je v dušku lzvrnil. Medtem je že počil starini strel, Nemci so bili že daleč, ko se Je Jure pognal za njimi. V nekaj minutah Jih je dotekel. prehitel ln vodil vseh 45 km do kraja in — naravno — zmagal. ★ V času, ko je županova! Subotici rodoljub Laza Mamužlč, se J« primeril naslednji resnični dogodek. Občinski možje so razpravljali o plačah nameščencev ta so bili mnenja, da jih je treba povišati Sklep Je bil že dokončen, pa jev stal preprost bunjevski občinski mož ln dejal: — Res je, gospodje, priznavam, da j« uradniška plača majhna, zato predlagam: Dajte uradnikom ali večjo plačo aH pa več posla... Gromovit smeh je prasnil po aboroval-nlcl, toda očanec se nlmalo nI vznemiril in nadaljeval: —Res Je. gospodje, nikar s« n« smejte. Ponovno pravim: Ali več plače, ali pa več dela! Kajti uradniki, ki delajo samo dopoldne, od osmih zjutraj do 01« popoldne, ne vedo, kam bi se deli ostali del dneva Zato posedajo v kavarni, kjer potrošijo dosti denarja Dajte jim delo od osmih zjutraj do poldne, pa popoldne od dveh do Šestih ta videli boste, gospodje, da jim bo sedanja plača zadostovala... No, subotiški občinski možje od preprostega Bunjevca niso pričakovali tolikšne filozofij«, p« so obmolknili. Na kraju minilega stoletja je bO znameniti subotiški meščan Jure Lambura. Daleč naokrog ni bilo boljšega goslača od njega, stari ta mladi so ga imeli radi Kadar je zasviral narodno kolo, so za srbele pete vsakogar ta niti stare babe niso mogle ostati hladne. Mnogo smešnih pri-godic spominja na veselega godca, evo ene Izmed njih. V tistih časih j« bila vas Aleksandrovo pri Subotici 0« samostojna občina Iz Su-botlce, kjer je bilo vse razmeroma zelo drago, so prihajali meščani v Aleksandrovo bi kupovali potrebščine po zmernejših cenah. Nasprotno so iz mesta tihotapili v Aleksandrovo nemonopollziran domač tobak in ga zamenjavali za druge reči. Mestni svet Je poostril carinske predpis« ln številni mitničarji so pre žali na cesti v Aleksandrovo na tihotapce. Jesenskega večera je koračll v vas godec Lambura, nadejajoč se, da bo tam naSel zaslužka. Pod plaščem je Imel violino ta čez nekaj časa Je opazil, kako se dve senci plazita za njim. Bila sta mltničarja. ki se Jima je zdel mož, s skritim zavojem pod plaščem, sumljiv. Godec, videč da dvojica spešl korake, se je prestašil morebitnega napada Naglo Je sezul opanke ln bos zabredel v bližnje Jezero, Mali Palič ta se daleč od brega ustavil. Mltničarja sta prihitela na breg ln zahtevala od moža, da pride na kopno. Jure, misleč da Ima opravka z dvema lopovoma, se ni premaknil. N! preostalo drugega, kakor da se je eden mitni-čarjev sezul, si zavihal hlače ta zagazil v blato. Ko Je prišel blizu godca, Je dejal: — Dajte ml tobak! Čemu ga skrivate pod pazduho ... — Kakšen tobak? se je začudil Lambura. — Pa ta, ki ga imate pod plaščem. — Nimam tobaka. — Kaj pa imate tamkaj? — Gosli — je dejal Jure to Jih potegnil izpod pazduh«. Nosilec Vašega šarma Na prostor«, v katerih •« kretat«, na toalet«, na ljudi s katerimi občujeta, \ prinaša „50IR DE PARIŠ" Val ftarm. Ta parfum J« glasnik dobrega razpoloženja, kl ga povsod ustvarja Vaša prisotnost. BOURJOIS 1fr Parfum en r-P*rts K*> Nase gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Nedelja, 27.: ob 15. uri ženitev. Izvwt Znižan« cene od 20 din navzdol, ob 20. uri žen« na Niskavuoriju. laven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 28.: Zaprto. Krstna predstava Izvirne flovensSe 4*»-me, ki Jo je napisal ravnatelj drame Pavel Golia, bo dne 80. t. m. na predvečer praznika Uedlnjenja Delo, ki obsega 10 slik, se Imenuje »Dobrcdža 1917-« ter prikazuj« različne vesele ln žalostne zgodb« naših legionarjev v Rusiji. Delo bo zrežiral prof. šest. O P B B A Začetek ob 20. uri Nedelja, 27.: ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko Bližan« cene od 24 din navzdol ob 20. uri La Boheme. Izven. Gost« vanj« tenorista g. Josipa Rljavca. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Josip RUavec, naš rojak to najodlič-DeJSl tenorist bo gostoval drevi db 10. ▼ Izvrstni Pucclnljevl operi »La Bohem««. Umetniške ta pevske vrline Josipa RIJavca so splošno znane ln priznana Povsod kjer Je Josip Rijavec nastopal v najvarnejših lirsko-tenorskih vlogah, bodisi na Češkem, v Nemčiji, ali Južni Ameriki, povsod Je bil visoko spoštovan to cenjen. V torek bo debu tirala v operi kot Ban-tuzza mlada češka operna pevka Brozova. Na repertoarju sta operi »Cavalleria rasti cana« to »Glumači«. Predstava bo aa red A, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ® Nedelja, 27.: školjka. Popoldanska stava ob 15.15. Torek, 29.: ob 20.15 školjka. V društva Knegtoja Žarke. Zadnjič. Kraigherjeva »školjka« Je zakonska drama« kakršnih se dogaja dandanes vednO več. Igra Je izvrstno naštudirana ter sodelujejo: Bučarjeva, Mlekuševa, Wrlechae Petrovčičeva, Hanžič, Gnidovec, Kodak ta Weber. V torek 29. t. m. ob 20.15 s« Igra uprizori v korist društva kneginj« Zorka, pododbora v Ljubljani To ste poslednji uprizoritvi tega domačega dela. Na popoldansko predstavo opozarjamo ztaad izvenljubljansko občinstvo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 27.: ob 15. Pokojnik. Znižana cena Ob 20. Boccaccio. Znižan« Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: ob 20. Prevara A. — Zakaj ste potem bežali od naju? M j« razjezil mltničar, tresoč s« v hladni odi — Zato, ker ste me zasledovala j« no odvrnil godec in zlezel na kopno. Razume se, da mitničarji nekaj tedne* poslej niso niti pogledali v smer Aleksandrova tako so bili poparjeni zaradi potegavščine, ki so si Jo v svoji vnemi sami nakopali Klub „Metla" Skrivnostni neznanec Neki Ivan škorec straši po našem stu. Zdaj se pojavi tu, zdaj tam. NIhč« pa n« ve, kaj Je ta človek. Nikomur na razkrije tega. Zdaj vprašujemo vas, Met-larje: Kaj je Ivan škorec Uganite to, ta če se vam bo posrečilo, pošljite odgovor do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo razdelil stric Matic po žrebu spet nekaj lepih nagrad. --- črkovnica Na zadnjo uganko ni prišlo prav mnogo odgovorov, ker je bila precej zasoljena. Prava rešitev se je glasila »Pest brez duha ne vlada dolgo«. Med reševalce je razdelil stric ICatle sedem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: Milan Mojzer, Nova vas pri Ptuju, dobi roman »V krempljih inkvizicije«; Pavel Hasenohrl, Maribor, Aleksandro* va 3, dobi »Tigrove zobe«. Marija Durja, Marghera, via Paotacd 62, dobi roman »Papežinja Favsta«; Anton Tešar, Dol. Logatec 143 Anton Šimenc, Zidani most 1-IH, Zoran Goreč, Senožeče, via Roma 14 in Ivan županCKL Ljubljana, Murnikova 18a, pa doba po eno knjigo revije »življenje ln svet«. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedtv Dtn S.— davka aa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din S,— za šifro aH dajanje nas lovor plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanJftJ znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi in Cenitve s« zaračunajo pc Din S.— sa vsako besedo. Din &.— davka sa vank oglas tn enkratno pristojbino Dtn — sa šifro aH dajanje naslovov. NajitianJAi znesek za enkratno objavo oglas« Din 20.—k Vsi ostali 4gl:uu se zaračunajo po Dla L— ta besedo, Din 3.— davka xa vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn &.- ta šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek ta enkratno objave oglasa Din 17«—> Ponudbam na šifre no prilagajte znamk! La, če zahtevate od 0*mm~JSZSZi3B& Din J,- T znamkti. _ * . iabud DA js plačati pri predaj naroOa, deti T pismu obenem z naročilom, ali pa po mo na čekovm račun, Ljubljana žrtev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam ie manipuladjska pristojbina Din 5.—. in vprašanja, tičoča s« matih >, )e naslavljati na s Oglasni oddelek nJotrau, Lfnbliana. Vsled opustitve trgovine pop® lit a razprodaja moških oblačil In blaga Izpod lastne cene. A. KUNO, LJubljana, Gosposka ul. 7. B" • i Lili. J&vel D. Ci u šilu ali aaia nje naslova S Din Naj manjši snesek 17 Din Restavracija pri »Šestici« domaČ« koune, divjačina. £06ti», preka--Je ai »viajskl žslodec Najboljša lz.bra.ua vina Se priporoča A Iziakar 27537-18 Gostilna Kleinenčič pl»j» o A L i o r n* Duplici pri Karani ki, toči lzl>orno čraiuo G:.. uay lz sa^odtana (ruplatOT T Rijlieabur gu tatcor ruavo s plesom. Krva-Vioe 3« priporoča Pavla ftm :,tek. 27529-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Dane* sanimlva rerljt plej>ulii komadov Izbra na i-lna .a prlz. 3 na ku fclaja 27534-18 Vsi na veselo domačo zabavo T joatliao * ,'.aju » Ve fo\a ulico 10. Točimu f>r'.;itna Stajerstn ln do-eujska vma. fine dom ki . a»lce ln pečenice — Vsak. dan ln "sais večer Igranje kiavlrja, petje Itd Zato pridite ie danes ln vedno zahajajte le is. Panju, kjer se boste najbolje ln najcene Je zabavail. Vas vljudno vabi ln »e priaoroča IONE B U C 27642 18 Po Ljubljani rSpanclrala eva vlde-kakc pri Bauau pie-te;o lepo Zatorej rečem Jaz ni h Kramarju Da Dolenjsko cesto nu pieii ln krvavice. 270(53-18 Vsi v restavracijo Eahne-Moste dobra Tina dob^s kuhi nji. se priporoča Ftah ae. 27583-18 Beseda l Dla davek s Ol c. *lfrc ali daja t Je naslon i Din Naj •nanišl anesek 17 Dla Dva krojaška pomočnika -a rtiio m uulo dcio Ur sposobnega poslovodjo Ic^rt prikroievalca. sprejmem takoj u »talno. — Anton Mcdvešek, »plota« kroja iivo. Trbovlj« »740»-1 Samostojne kuharice JefcleSa aa n« hiiru d tU. dobe službe u Ljubiuno m zvca mev > t ponedovai niči Wolfova 10. fstotam ie prenočišče za ženske. 27387-1 K malemu otročičku •ščern gospodično * R11 njeni ši'var;j» Pogoj snažna :n ljubezniva. je lahko tudi itareša- P red D 011 imajo J pr, I sc » tem poslu Ponudbe n* ogl. odd Jutra pod »L ubezniva«. 273«! Dve frizerki Jobrc verz irafli. sprejmem takoj *!i po dogovoru. Na •ilov * vseh poslovalnicah jutra, i.uoum tpreimemo čudi vajen.1.j. r/jj4-i Modistinja popoi mi »amo^toina. — spreirta prodaiilka, »impa-viv.rgt nastopa dobi takoi n talno službo Ponudbe 1 navedbo dosedanjih ilužb e poslan na ogl oddelek 'utra »Modistinia«. Urarskega pomočnika prvo^ritnep lastnim ofod jem, »prejm. 1 Ivan Levič nik, urar, Kranj. 27091-1 Slaščičarskega pomočnika kraju na Gorenjskem. Naslov v vseh posl Jutra. 37403-1 Družabnika z nekaj gotovine lfcče večje Sevljarsko podjetje v Industrijskem kraju Vsekakor specialista Ponudbe pod »Specialist« aa ogl. odd Jutra. 22510-1 Akviziterja ti trna svent s trgovskim stanom r vsej dravski banovtnl aprej mem Pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Akvlzlter 800« 27417-1 Prodajalko agUno. U ima veselJb ln Izvežbaaoet v paplml ali galanterijski stroki, prikupen nastop m ljubez nivo pri postrežbi takoj sprejmem. Samo lastnoročno pisane ponudbe z navedbe izobrazbe, službovanja ln zahteve pla če aa ogl. odd. Jutra pod »Papirnica«. 27245-1 Frizerko mlaJSo ln učenko s ne kaj prakse tSčem. Ponudbe s sliko na ogl odd Jutra pod »Mlada frizerka« 27416-1 Gimnazij. IzobrRrba pismenim potom 2e nad 15 let obstoječa Vidovlčeva dopisna Šola v Sarajevu omogoča mlaJSlm in odraslim do gimnazijske Izobrazbe pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vldovl-čeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 27427-3 Gospodinjo 49 do 50 let staro ne-omadeževane preteklosti po5teno (prednost ima sirota) ln e prihrankom išče upokojenec. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bodoč nost 45. 27424-1 Več Čevljarskih pomočnikov tako] sprejmem. Jože RaSovec Sp. Duple p Križ«. 27448-1 2 krojaška pomočnika sprejmem takoj aa stalno Alojzij Koaorok. — Sevnica. 27434-1 Gospodinjo mlajio, inteligentno, po šteno ln pridno, ki ima veselje za to delo, Iščem za 15. december Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beograd«. 27488-1 Samostojno gospodinjo srednjih let za a« Ičine »prejmem takoj — Dam»ki modni »telje P. Rasch Celi«. Gosposka 19. 1. nadstr. 27206-1 Mizarja prrov >«»«•** ■■ »ohUtro. sprejtaeaio. — Mizarstvo rSava«. Gajev*, oebot čnik 27672-1 Dobro frizerko in briv. pomočnika ta.koj »prejms Salon Thovi Kerle, Trbovlje L JTflffl-l Trgovski pomočnik lie stalno sluibo kot prodajalec, skladiščnik ali drog let. Poseduje dolgolet&o tofersko legitimacijo. Na zahtevo položi tudi kavcijo. Ponudb« na ogl. odd. Ju tra pod »Vesten šofer. 26927-2 Službo inkasanta skladiščnika sluge ali kaj primemo«* lAčeia. Star 36 let Polo&lm tudi kavcijo 5000 dla Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Oženj en. 27454-2 Trgovski pomočnik išče službo skladiščnika, potnika ali oomočnlka. Pol- a 20 tisoč kavcije Zmofceo samostojno voditi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmožen ln vesten pomočnik« 27449-1 Kuharica aa boljšo restavracijo ali hotel, »možna doma če ln srbeke kuhinje, vajena sezonskega posla Ifiče • mesta Ponudbe pod »Samostojna kuharica« na ogl. odd. Jutra 27555-2 Tekstilni tehnik absolvent 4letne tekstilne tole v inozemstvu s krajšo prakso Išče namestitve. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Ve sten tehnik«. 27563 2 Mlad« gospa iz dobra niše bi šla za gospodinjo k boljšemu gospodu. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Zmožni* 27493-2 Šivilja a daljšo prakso 6s prt« , poroča tudi na dom Na slov t vaeb posl. Jutra 97339-2 Uradnica samostojnega taji govodstva, korespondence, stenografije ln strojepisja išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Večletna prak sa« 27512-2 MALISUPER Z VELIKIM GLASOM Mlad Šofer ilfe službo k osebnem «11 tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podr. jutra Mari bor pod »Zanesljiv«. 27471-2 Mizrrski pomočnik dober, veSč vsega dela vojaščne prost Išče »luž bo. Brečko Alojz, Jur-klošter pil Laškem. 27484-2 Natakarica pridna, poštena, isufls-aa, čedna želi mesto ▼ L.OIJS1 gostilni. Naslov t vseh posl. Jutra. 2T4S82 PRVODECEMBRSKA ŠTEVILKA »JUTRA« bo izšla v povečanem obsegu ln pomnoženi nakladi v Četrtek, 1. decembra, vsebina bo pestra in močno zanimiva. Ker »Jutro« v petek zaradi novinarskega praznika ne bo Izšlo, bo jubilejna številka »Jutra« dva dni aktualna, njena pubiikacijska sila bo zato podvojena. PrldobJtnlke, zlasti gg. trgovce, opozarjamo na to Izredno priliko ta najbolj nspefino reklamo. Mesec velikih kupčij je tu. Z oelasi v jubilejni Številki »Jutra« bodo trgovci storil! veliko uslugo stotisočerim bralcem »Jutra«, če jim bodo z oglasi svetovali, kai naj kupijo svojcem za Miklavža In božič. Z uslužnostjo, ki jo bodo z oglasi izkazali kupujočemu občinstvu, pa bodo hkrati oD povečanem prometu koristili sebi. Prosimo vse naSe cenjene lnserente, da nam naročila na oglase za jubilejno številko »Jutra« dostavijo čim prej. Oglasni oddelek „JUTRA" P* Za krajšo dobo vzamem pisar alškc moč veščo strojepisja ln ste nograflje 3 do 4 ure na dan Javite se 2. XII. ob 14. url hotel Soča št. 3 27473--1 Stalno zaposlitev dobi oseba z nekaj gotovine v večji starlnar nI. Poklle postranska stvar. Ponttdbe na ogl. odd. Jutra pod »Druiab nik 666« 2753S-1 Ključavničarja stavnsbga mladega ln sposobnega, ki Je prost vojaščine, sprejmem. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra 27596-1 Trgov, pomočnico iJčem za samostojno vodstvo trgovine, 2?—S1 let staro, zmožno kavcije 8— 10.000. Vsi pogoji po dogovoru. Ponudbe pod Iifro »Stalna slažba Ljubljana« na ogl. odd. Jutra, 27607-1 Fotografski pomočnik za izdelovanje amaterskih slik in razglednic, Leicist, dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27614-1 Praktikantko pridno, pošteno, sprejmem takoi, z znaniem srbohr-vatske« in nemJkega jezika, po možnosti s trgovsko šolo ter pisarniško moč z večletno prakso, ki ima veselje tudi do trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestne moči«. 27618-1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem za Jivano delo za stalno. Nastop takoj. — I. Krnaič, Bistrica 49. Triič. 27624-1 Dva gradbena tehnika sposobna m marljiva, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27752-1 Mlado servirko sprejmemo v letoviSčarski hotel za zimo in poletje. Mesto stalno. Začetnic« ne piideio v poStev. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Zimo in poletje«. 277)8-1 Pletilje sprejme P 5t M. Rozman. LJubljana, Goepo-4. 27710-1 smmm v taka beseda 50 par . davet % din; za Iifro tli dajanje laalovt 5 dio; naimanii' znesek 12 dia. Kot gospodinja k zakonskemu paru brez otrok ali družabnica k osameli dami gre J2-letno mirno dekl' t dežel«. Zna nemško. Ponudb« na ogl. odu. Jutra pod »Ima me ščansko lolo«. 29889-2 Prodajalka zelo pridna, poitena, zmožna samostojneg« vodstva podružnice. iJče službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iilro »Kavcij« zmožna prodajalka«. 27J1J-2 Pomočnica is 4amsko krojaike strok«, ilče zaposlitve pri mojstricah v Celju ali v Laškem. Ponudbe pod »Dobra moč« na podružnico Jutra Celje. 27354-2 Trgov, pomočnica j verztrana v vseh stro- j kah, simpatična, zr .ož-na tudi samostojnega ■ vodstva, želi premenltl | službo takoj ali pozne Je. Ponudi« na ogl. od d^lek Jutra r Celju pod »Poštena« 27396-2 Trgovska pomočnica z znanjem nekoliko nemščine, vešča šivanja želi službo kjerkoli. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Trgovska« 27414-2 Pisarniška začetnica absolventka trg. tečaja, stara 18 let, Išče sebi primerno mesto za takoj po možnosti v Ljub ljanl. Naslov M. Martin LJubljana, Kumanovska 21. 27574-2 Službo postrežnico za dopoldanska ara — sprejmem Za vaa hišne dela. v sredini mesta. Terezija Ukar, Metelko va ul. 19. 27530-2 Lovski čuvaj l«t, z dobrim tzpitoa večietr. prakso, ki je obenem opravlja! službo ekonomskega o*kr*>nika sa ve-leposestvu, c dolgoletnim spričevalom, ilče primerno službo. Dopise aa ogl. odd. Iutta pod »Mala družina«. 26744-2 Gospodična z večletno prakso v trgovskih ia pisarnilkih poslih, zmožnr samostojnega vodstva. ilče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe ai ogl. odd. latn pod iifro »Agiloa ia samostojna«. 26834-2 Šivilja gra aa dom za boljla delt. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna«. 27691-2 Žandarmerijski narednik v pokoja, srednjih let, — zmožen v govora is pisavi slovenskega, srbohrvaškega in nemškega iczika, govori za silo italijanski, iiče primerne služb« kot poitii, ikladiičnik ali kakršnekoli drugega zaposlenja. Dopise r.a G. L, Maribor, Tabor-ska 7. 27753-2 Natakarica poštena ia zanesljiva, pfro- vrstna. priljubljena. prikupne zunanjosti, zmožna, pridna, vestna ie solidna, 5 kavcijo, iiče služb«. Ponudbe aa opl. odd. Jntra. pod »Simpatična«. 27757-2 Trgovski pomočnik špeceritt, »tar 23 let, vojs- PHILIPS 215 NAJMODERNEJŠI 8+1 CEVNI SUPERHET Z OKTODO KOV CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE 2E ZA Din 175.— mesečno Oglejte al te danes ta aparat prt H. Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA O. 6 OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI! Službe samostojnega hlapoa na posestvu tiče tre sen ln zanesljiv mož, srednjih let Nastop a 1. decembrom. Naslov Anton Su-klč, Br. Juri) ob Južni želoznlol pil Celju. 27721 2 ! 17 letno dekle •e želi izučiti krejaitva. Po možnosti s vso oskrbo. — j Vrček. Aleievčeva 33. 277JJ-44 ščine prost, ilče kakršnokoli zaposlitev. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 27682-2 Spreten mojster apretor sa volno, bombaž ln svilo, vefič koa materija, rezanja (Sche rerel), svaljkanja, pranja ln tiskanja, ki Je dolgo delal v kord žametih ln dlftinlh, želi skoraj nastopiti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Apretevi. 25713-2 t. DECEMBRA «b Op <7*7 ls¥iEarski koncert Mizarski pomočnik dobra moč iSče službo takoj. Naslov T vseh poslov. Jutra. 27402-2 Žagar išče službe na veaecl- jankl Naslov v vseh po slov. Jutra 27401-2 Poslovodja Želim zamenjati mesto poslovodje. Prevzamem tudi vodstvo večje podružnice proti kavciji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poslovodja« 27548-2 PO konoebtu LES _ Z 2 GODBAMA Vstopnice se dobe v knjigarni Glaaben« Matice — Kongresni trg. Pisarniško moč absolvent trgovskega te čaja, z večletno trgovsko prakso, vešč knjigo vodstva ter vse pisarniških del želi aamešče-aja v Industrijskem ali trgovskem podjetju. Tu di kot honorlre.nl prak-tlkant. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Voljan 26«« 27480-2 Trgov, pomočnica m>ajša moč. poitena, pridna m prikupna, želi premenltl mesto v večjo strogo trgovino. Voljna Je pomagat! tudi pri go spodinjstvu Cenj. pon. na ogl. odd. Jutra v Ce lju pod »Zanesljiva« 27726- 2 Dekle z dežele vajeno nega gospodinjstva it. tudi mesčantke kuhe, — želi mesto gospodinje kamorkoli. Nastopi lahko takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polteno dekle«. 27680-2 Ključavničar zmoten kavelj«, išče ahi ž bo aa takoj. Poa. na ogl. odd. Jutra. 27715-2 Dekle iSČ« zaposlitve pri acmlkl družini. Ponudb« as ogl. odd. Jutra pod Iifro »Nem-Ičina«. *77*4-»0 Trgovski pomočnik mlad Seli nametčenje v špecerijski trgovini Naslov t vaeb posl. Jutra. 27666-2 GoatilnUka kuharica srednja rtaraa*. I46e sluibo kot aamostojna. Ponudba aa osi. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. _ SV970-2 Hotelska sobarica z dolgoletno prakso — zmožno kavcije, — tfče službo kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. ____ S7SM-2 Absolvent drž. dvoraz. trg« lole vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine tn vseh pisarniških del — Iftče primerne zaposlitve Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vesten ln točen.« 27852 2 Mlada nstakariea išče kakršnekoli zaposlitve t tovarni, trgovini z zelenjavo, gostilno, ali v kuhinjo aH pa tudi kot natakarica v Ljubljani ali pa kam zelo daleč. Naslov r vseh po-slovaL Jutra. STS22-2 Absolventka trgov, tečaja t nekaj pisarniške prakse, stara 17 let želi sebi primerne službe. Nastopi 1. fecenbra. Interesenti aaj pollujo svoj naslov pod »Agilaa ia spretna 17«. 27762-2 Vajenci (ke) ccmtiwii<ln: za stfro ali daja le naslova t Din Na< Tianjši znesek 17 Oln Stružnico dobro ohranjeno, za obde lavo železa, kupimo Po nudbe z navedbo dimenzij pod »Plačanje takoj< na ogl. odd. Jutra 26796-7 Smaragde tudi v prstanu kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zeleni tur-mallnl« 27390 7 Kopalno kad emajllrano dobro ohranjeno kupim. Jožefa Ko bula, črna, Prevalje. 27283-7 Kupim vsako količino jelovlh ln smrekovih odpadkov (letvic) brez skorje ln lubja m ne preveč tanke. Plačam v gotovini. Koloman Be-er, Zagreb, Nodilova 7-in. 27364-7 Ovalni okvir 50x60 lep, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Okvir«. 27476-7 Železni štedilnik kupim. Ponuditi Maii borska 17. 27517-7 Rabljeni primož paralel ali kovaški ln nakovalo kupim Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »77«. 27531-7 Stare moške obleke čevlje, pohištvo, perilo. Itd kupim PlSite Dra me Alojzija, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 27599-7 Železne modele za betonske cevi kupim. — Perne Matija, Janševa 14. telefon 44-49. 27629-7 Opravo za trgovino v dobrem stanju kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra v Ljubljana VH pod »Inventar«. 27623-7 Hmeljeske droge večjo množino kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Franko vagon«. 17710-7 IBMHBIIH deseda i Oln. Oarefc e Din aa Sltro ali dajanj t naslova 5 Oln Najmanj t, aneeek t? Din Opel P 4 malo limuzino, odlično ohranjeno, poraba 9 litrov, prodam za ceno 12.000 din Vprašati: Strnad, Cigale tova 11, L 2J748-10 Harlej Davidson 500 ccm, noro lakiran, so-cius sedež prodam. Vprašati: Strnad, Ogaletova 11 I. nadstropje. 25749-10 Motor ožen no glavni reparaturi 2000 km, v brezhibnem stanja, prodam. Ponudbe pod šifro »600 ccm za pri kolico« na ogl odd. Jutra 27379-1C Limuzina naproda' skoro nova, on-gir 'ežna, prostora za 9 oseb, din 2.500. — Brus Martin, Ptuj. 27357-U Avto Opel P-4 v zelo dobrem stanju, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«. 27456-1C Motor NSU 500 ccm poceni napro daj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27393-10 Avto Fiat 503 dobro ohranjen, nove gume prodam za 5000 din. Schontag Pavel. — Murska Sobota. 27407-10 500 ccm Standard (Konlgswelle Hinterrad-federung) skoro nov s tovarniško garancijo — zelo ugodno naprodaj Garaža Lojze. Miklošičeva 36. 27419-10 Avto tovorni Ford ali Opel, nosilnost 300 kg kupim ali dam zanj jabolčnik in vino. Alojz Gracer, trgovec, Polenšek, Mo škanjcl. 27412-10 Avto DKW dobro ohranjen prodam. Ponudbe na podr Jutra Ptuj pod »Ueodno« 27410-10 Avto prvovrstna limuzina ln mali tovorni avto zelo poceni naprodaj. Ekspres, Emonska cesta 2. Ljubljana. 27465-10 DKW motor 100 ccm. v odličnem stanju prodam. Liubljana, Trža ška cesta 105. 27074-10 Motor 125 ccm etošnji model v dobrem stanju poceni pro dam. Ivan Znidar. Prlm -kovo 46. p. Kranj 27503 10 Avto Tatra cabrlolet 4 cilindrskl v ',elo dobrem stanju na prodaj črešnar, Maribor Gosposka 37 27468-10 Chevrolet odprt, 4 cilindrskl v brezhibnem stanju prodam Informacije daje prijaznosti avtopod-jetje »Lolze«, Miklošičeva cesta. 27602-1 r sedaj koli na obroke od 23 din dalje. Zahtevajte pogoje. Nov« trgovina, Ljubljana, Tyx6eva 38. 27712-11 ____1 Din davek 9 Din; aa »ifro aH daja aje naslov* 8 Din. Naj manjši sneeek 17 Din Vrtalni stroj aa železo, primeren m ročni ln strojni pogon prodam. Informacije E. Flerln. Mengeft 80. 273«-» Motorno kolo mamke Standard 200 ccm ugodno prodam Vprašati ■ Icriška ul. 6 (dvorišče). 27617-10 Glysantin znsno sredstvo proti zmrz nienju hladilnika pri tvrdki ing G. Tonnies, Tyrševa cesta 33. 27754 lf 20 kom. rabljenih avtomobilov modeli do leta 1938 potniški, dobavni ln tovorni po likvidacijski cen! od 3000 din naprej v do brem stanju na prodaj •"Mzerl, Maribor, Mlinske 13. 27727-10 Avto Bianchi Cabriolet 5-scdežni, ugod ro naprodaj. Sancin, Lev stikova 19 ali tel. 33-51. 27684-10 Avtomobile tovorne, osebne ln av tobuse dobro ohranjene vseh Jakostl kupite naj ceneje pri O 2U2EK Krupp. zastopstvo LJubljana, Tav&arleva 11 27701-10 Kolesa Damsko in moško kolo dobro ohranjeno. xeio po ceni prodam »Ekspres« Ljubljana. Emonska c. 2 27466-11 Kolesa vzamemo brezplačno v shrambo. Rezervirajte prostor. Nova trgovina Ljubljana* Tyrieva 36. 87713-11 Šivalne stroje najmodernejše, tudi rabljene, X 201etno garancijo — prodaja Triglav, Resljeva cesta 16. 27384-29 Pletilni stroj št. 10 ln 30 do 40 otn in 8 od 60 do 80 cm kupim. Sprejmem učenko za »trojno pletenje. Ponudbe M. Zlgon, Skofja Loka. 27552-29 Pletilni stroj (nogavice) »Diamant« 16-23 ugodno prodam. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 27475-29 Berkel stroj nov za rezanje Sunke ln salame poceni prodam. Prule 23. 17311-29 Šivalna stroja krojaški k< lrrt naprej tn nazaj, ter čevljarski cilinder, prodam za 1300 din. nrodam. Gradašk? 8. 27593-29 Šivalne stroje na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. No va Trgovina, Ljubljana Tjrševa 36. 2771429 Naprodaj vefi prvovrstnih šivalnih strojev za šivilje, krojače, čevljarje, pletilje itd prav poceni dobite pri: i> PROMETu« (nasproti k rižanske cerkve) 27655-29 Obrt Spalnic«, jedilnica, I Kompanjona kuhinje irtlh po Jako ugodni oe nl Strojno mizarstvo o f^noo* Woll ov« 12 219 1. Spalnico za 1 osebo poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27638-12 Beseda i Din davek » Din: ea šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din 47 hrastov prodam. circa 30 kub. m. dolžina povprečno 9 m, 50 bukev circa 50 kub. m. dolžina povprečno 9 m, 93 mecesnov circa 44 kub. m, dolžina povprečno 9 m, vse brez lubja. Hrasti in bukve v goščavi zelo lepe rasti, mecesni stari vsaj 100 let, blizu lepe ceste. Josip Borštnik, Krka pri Stični. 27372-15 strokovnjaka ■a dobro IdoAe mleareko podjetje v prometnem kraju a kapitalom 120 do 130000 din ldčem. Ponudbe n* ogl. odd. Ju tra pod »Strokovnjak kom panj on« 17531-16 Do 100.000 Din ▼ložim v dobro tdofie podjetje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sigurno na loženo« 27550-16 Manufakturna in modna trgovina sprejme kompanjonko ali v službo, s kapitalom 20.000 do 40.000 din. Mesto stalno. Zsslužek dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober dobiček«. 27589-16 Kupim vsako množino lepih ln čistih Jesenovlh. javor-Jevlh. hrastovih ln borovih hlodov poljubnih dolžin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 27481-15 Beseda i Din davek i Oln: za Slfro ali daja aje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Hranilne knjižice zaščitenih cavodov, rred icstnt papirje, delnice, ku pone dobropise 3 •/• obveznice cupajemr po oai»iJiib cenah. Različna posojila Oblast* dovoli- otsarns Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal ul 12 Tel 38-10. 26119 16 Posojila kratko in dolgoročna na vknjižbo, poroke, menice, nabavljamo. — Pojasnila J prednakazilom 3 din znamk daje Central, Zagreb, To-mičeva ul. 7. 27478-16 Družabnika s kapitalom 40 do 50 ti soč, treznega poštenega, sprejmem v trgovino z meSanlm blagom v lepem kraju Vzamem tudi kot posojilo proti stalni službi in oskrbi Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sigurnost vknjižba« 27482-16 Rpseda t Din davek 3 Oln: za Slfro aH daja ile naslova S Din Nai -iii'' '■.npspk " Oln Trgov, obrtni list za trgovino oddam poo iogo]lh Kupcev Je • -em oddelku vedne do 'olj ea dobre ihranjen« lohldtvo Vse reklami ireskrblmc tami S po •očite nam na dopisnic Ul ustno Prevoz pohi :tva * naš Komisijsk -ddeiek preskrbimo sa nl Ivan Mathian Ljub 'ana. Tyrševa eesta IS 78 l Hranilne knjižice zaščitenih zavodov. vrednostne papirje 3% obveznice vnovčuiem stalno po naivišii ceni in proti takojšnjemu izplačila v gotovini Alojzij Pluninšek Liubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10. 310-16 Pohištvo za stanovanja, hotele, trgovske opreme tn pen-zione. dobite najhitreje v največji zalogi pohi štva: »SAVA« Spalnice že od 1.600 Omare 400 Postelje 160 Kuhinjske oprave 750 Kuh kredence 450 Otomane 500 Madracl 19/0 Mreže 85 Szrejemamo naroČila po predloženih načrtih Ro žna dolina. Predjamska 32 ln 35. TRG Gajeva O V 1 N A Nebotičnik 27176-12 DENARNE POSLE posredovanje kreditov — naložbe kapitala — poravnave — uprave ne premičnin — davčne na povedi — Informacije -dopisovanje — ureditve — revizije — bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva ter druge sllčne posle izvede računsko ln trgovsko-teh-nično »Svetovalec« konceslonirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 7 (preje Rimska cesta) 27375-16 Bančno kom zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoi in plača na) bolje nranilne Knjižice Sank m hranilnic .rednostne papirje-3% obveznice bone. sreč-kr. delnice itd. /aljte vseh držav. prodaia srečk državne raz redne loterije 25859-16 Din 50.000 vloge Kmetske posojilnice ku pim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vloga« 27055lt Ureditev dolga potom sodnih tn izvensodnih poravna« Nasvet) * konkurznih za levah it> »seb drugih trgo* iko obrtnih poslih Stro r>robacn: bilanc Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih »log tu plasiranje istih Vsi oosli kmečki zaičite. Edina Koncesiooirans tcoireraalaa pisarna. LOJZE ZAJC i.n ma. Gledališka J TELEFON 38-18. 220 lf Kratkoročno posojilo v snesku do 300 tisoč din Išče Izvozno podjet Je. kateremu se nudi možnost povečanja obrata v sezoni. Ponudbe pod »Sezonski kredit« na ogl. odd Jutra. 27508-16 Din 14.000 vloge Kmetske posojilnice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Gotovina 14000« 27745-16 Iščem družabnika s kapitalom za povijanje obrata, dobro ldoče-ga lesnega Izdelka. Pon na podr. Jutra v Celju pod »Rentabilnoc. 27722-16 Skoraj nova hiša v LJubljani, ob glavni cesti, solidno zidana, z lokali ln stanovanji, 19 -irostorov skupno, ki je stala 480 000 din v gotovini Je na prodaj za Isto ceno v knjižicah Kmetske posojilnice ljubljanske. Izredna prilika za gostilničarja in mesarja — Vprašajte pri: Rudolf Zore, LJUBLJANA Gledališka 12. 27669-16 Gotovino večje zneske imam vedno na razpolago proti absolutno dobremu jamstvu. Sanacija izključena RUDOLF ZORE — LJubljana, Gledališka 12 telefon 38-10. 27668-16 Starejšega gospoda al gospo, sprejmem v vso oskrbo za reč let v Ljubljani, ako bi posodil din 40.000 din za daljšo dobo ali kot vknjižbo na prvo mesto na posest. Ponudbe DOBER, DA SE ŽE OD DALEČ POZNA PO VONJU ... Ruff-ov kakao Je zares odličen ln redllen. Pogosto ljudem ne prlja kakao samo lz razloga, ker ga ne znajo skuhati. Na vsaki Škatlici Ruffovega kakao-a Je natiskano navodilo za kuhanje. Ni Človeka, ki bl mu na£ kakao, napravljen po našem navodilu, ne prijal. Dobiva se v vsaki boljSi trgovini. Gostilno na prometnem kraju bl vzel v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Ce lju pod »Takojšen plač nlk« 27395-17 Gostilon buffet, vlnotoč ali mle karno vzamem takoj v najem na prometni točki. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »V najem« 27477-17 Trgovino špecerijsko ter r deliVatesa- mi na drobno, dobn vpeljano radi prezaposlenosti, oddam v najem v industrijskem mestu na Gorenjskem 1. januarja 1939. Reflekti-ram samo na mlade agilne in podjetne trgovske pomočnike Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ren-tabel 1938«. 16789-17 mUali deseda t Din. davek Oln aa Sltro ali dajanj t h neseh 17 Din. Specer. trgovino in mlekarno radi nujnosti ugodno prodam. oPnudbe na ogl odd Jutra pod »20.000». 27661-19 Radi odpotovanja oddam vpeljano komisij sko trgovino v Ljubljani alt sprejmem družabnika. Ponudbe na ogi. od. Jutra pod »Zelo rentabilno.« 27689-19 Trgovina z dobrim prometom v industrijskem kraju se odda s 1. decembrom v najem. Josip Lebič, Sp. Hudlnja, Celje. 27717-19 Lokal za trgovino z meSanlm blagom oddam s 1. januarjem v najem v Gru šovljah št. 25 p. Sv. Peter v Savinjski dollnt. 27718-19 Gostilno oddam. Pojasnila na Tržaški 50. 17637-19 Restavraterja(ko) z osebno pravico za 1. d#> cembra išče Sokolski do« v Marenbergu. Pogoti osebno v Vuhredu pri stacosd ing. Paherniku. 27305-1» Pekarija in kavarna vpeljana, t Kočevju se zaradi bolezni posestnika proda ali da v najem Pojasnila nizarski moister losip Novak v Kočevju. 27274-1» Velika tranzitna skladišča in garaže oddam blizu Dolenjskega kolodvora izven mitnice, Lavrič, Cankarjevo nabrežje. 27083-1» Branjarijo špecerijsko delikatesno, M zelo prometnem kraju me-sta Zagreba, s stalnim krogom odjemalcev, spojeno S ,-tanovanjem, stanarina nizka. Prodajalna obstoji preko 10 let in se nahaja med samimi velikimi hišami. —• Prodam zelo poceni radi družinikih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah lutra* 27363-19 2 trgovska lokala v pritličju mestne h Krekov trg 10, odda Mrst-na občina ljubljanska. Po-drob. informacije pri mest« nem gospodarskem oddelku« Beethovnova ul. 7. 27328-1* Fotografski atelje dobro vpeljan kompletno opremljen, nizka na jemnina naprodaj zaradi odhoda takoj. Razen tega še: 1 original Kodak hochglancmašlna, nova za 27 slik 6x9, i obločnica (koleniampa) za atelje 3000 W s tran« formatorjem, 1 veliki na flelrtor s 5 nitrafotžar-nlcaml nove, 1 Kodalc 18x24 z optiko, 3 kasete linsenšeinverfer s Illter-jem, 1 potniška kamera in stativ. 1 kamera 10x 15 optika 4 J 6 kaset ln torba. Foto Skorjana, Maribor, Gregorčičev* ulica 20. 27368-lt Trgovino sadja ln zelenjave eara-dl odpotovanja ugodno prodam. Na željo tudi obrt. Ponudbe na ogl. , - ,, . , odd. Jutra pod »Vpelja- na ogt odd. Jutra Pod i U(i 27650 19 šifro »Dober obrtnik«. | _ 27765-16 Trgovgk, lokaIj v projektirani novi hiši blizu protestantske cerkve se oddajo za, avgust 39. Is to tam tudi o-brtnlškl lokali. Interesenti naj oddajo svoj naslov pod »Prometna točka« na ogl. odd. Jutra. 27646-19 Vpeljano izdelovanje la trgovskega predmeta — išče družabnika, najraje tr-covca s kapitalom 60.000 din. Osebno sodelovanje moeoče, a ne pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležba«. 27759-16 Beseda 1 Din davek 3 Oln: za Sllro alt da is aje naslova 3 Din Naj maništ znesek 17 Oln V Mokronogu oddam radi bolezni veliko mizarsko delavnico 2 vsem orodjem in stroji v najem. Vprašati pri Kuharju starejšem. 27320-17 Skladišče lepo, veliko, in klet, oddam. Novi trg 5-II.. levo. 27749-29 Dvosob. stanovanje pritlično oddam v najem na Jesenicah. Naslov v vseh posl. Jutra. 27498—17 Zaradi bolezni naprodaj vpeljana špecerijska ln delikatesna trgovina e vsem Inventarjem na zelo prometnem kraju v LJubljani Ponudbe na ogl. odd. J ultra pod »Bodočnost 333« 26949-19 Tridelni lokal ali posamezne dele, oddam za 1. maj 1939. Mestni trg štev. 17. 26659-19 Buffet l krčmo in trgovino, dobro idoč, ob banovinski cesti na državni meji, 4 km od sedeža sreza, ugodno naprodaj. Eksistenca sigurna. Ponudbe na: »Združenje gostilničarskih obrti, Prevalje«. 27278-19 Brivsko-frizerski saloa dobro vpeljan, moderno opremljen takoj prodam radi vojaščine ln bolea« nl. Salon Jereb, Kranj,, 27382-1(1 Buffet delikatea prodam aH sprejmem družabnika. Sigurna slstenca Promet mesečno 70.000 brez trafik*. Ponudbe NeklC, Zagreb Ambruševa 13-H. 27363-1» Lepo skladišče na dvorišču Figovoo pO ceni oddam. Vpraša« skladišče Flgovec. 2756»-1» Lokal na naJprometneJK to> ki Zaloške oeste oddani. Naslov v vseh poel. Jtv tra. 27343-1» VTnotoč s prodajo raznih jedi, ter Zagreba, odlično velika bodočnost kakor tud razne buffet«, gostilne, tr. ?ovine, prodamo. Central omičeva 7. Zagreb. 27479-1» Brivsko- frizerski saloa dobro idoi a« Ilici, pta, industrijski tok, školjk* prodamo radi popolne op» stitve stroke. Vprašati Z«, greb, Miramarska 33, st» larija Rasonja. 17307H Z DOBRIMI APARATI IN DOBRO POSTREŽBO SMO SI PRIDOBILI ZAUPANJE NaSa stalna skrb, da popolnoma zadovoljimo naSega odjemalca ter kvaliteta naSih RADIONE aparatov, nam je prinesla letos velik uspeh. Prodali smo več kot dvakrat toliko aparatov, kot prejšnje leto. To je uspeh naše strokovna postrežbe ter res dobre kvalitete aparptov R A D I O N E Eaupanje naSlh odjemalcev, ki naSe aparate R A D I O N E priporočajo od ust do ust, nam dovaja dnevno nove kupca. Mnogo jih bo, ki bodo v naslednjih dneh Imeli tudi R A D I O N E aparat. Pričakujemo tudi Vaa, da Vam nade aparate za Vas povsem neobvezno pokažemo ln predvajamo. »RADIO" DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Lokal il »Obo za alaiiovanj«, pripravno tudi ea ^loar no ali obrt ceneno od-■da-tn. Vprašajte : Clhlar Iyrsev» c. 69. 27509-19 Trgovino z mei. blagom 'T Zagrebu odlično vpeljano prodam radi talk .LnjeKfa odpoio.anja. Potrebno okrojt 50 tisoč din. OaOeoa, Zagreb, — Zvonlmlrovka hiša z velikim vrtom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27474 20 Hišo 9 korporacijsko pravico v Kamniku prodam. Naslov v vseh poslov&lni cah Jutra. 27008-20 Vinogradno posestvo » Halorah pri Ptuju, pn banovinski cesti, avtobusna zveza, 30 oralov arondira-nega, sortiranega vinograd, nasada, krasen sadovnjak. 2 glav in klet spodarsko poslopje, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27613-20 Lepo posestvo ob drtevni o«atl pri Ma nboru sestoj oče lz sado nosnlka, vinograda ln njiv, h 14* a 1« vila, vpeljana elektrika ln vodovod. Priložnost za boljšo obitelj, — prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 37728 20 Novi hiSa e vsem komfortom ln A stanovanji po 2 sobi za 290.000 din prodam. Ren tabilnost 10 odst. Zgla-slte se pri hišniku v Kolodvorski 18. 27702-20 Vilo i vrtom za Bežigradom prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 37707-20 Enodružinska hiša se proda ali odda v na Jem v Celju, Hrib Sv Jožefa 20. 27720-20 edi se do 12 glav fivine hiša, 3 sobe in klet ter go Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dam nje naslova 5 Oin Na! mantši snpsefc n Oln Lepo posestvo prodam v bližin Maribora ob jvtomob'lski cesti. 32 oralov, od tega 8 oralov vinogradi Naslov v vseh po sicvalnicah lutra. 27191-20 "Večje število parcel ketr plet»OT aoscstn gv Sdov trgovskih c pa aap. odaj gradbeno strokov Oc ;2obražer posredovale« Kunavei Ludvik Cesta /J oitoDn fj tele I OC 57 JJ Pooblaičes gja <21 tel i m todai ceoiteli u> as.«»ett brezplačno Qi raz poiago 2V2t V Brežicah proda lepo Ssobno hlSo s velikim vrtom pod ugodnimi plačilnimi do-gojl StrbuncelJ Alojzij, Zagreb, BUečska ul 12. 274C4 20 Večja hiša B gospodarskim poslopjem ln obsežnim dvori 6čem v večjem kraju sreč!! Savinjske doline, tik kolodvora naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji V hiši se vodi že dolga leta trgovska obrt ter je pripravna tudi za vsako drugo obrt Po Jasnlla daje Savinjska posojilnica v Žalcu. 27359-20 Parcela 930 m2 v Kranju napro da1 Pipan. Strahinj, p Naklo 27421-20 Prodam hišo enostanovanjsko v lepem kraju, pripravno za obrtnika, državnega usl. ali upokojenca po zelo nizki ceni informacije ln dopise na Cater, Sv Lenart 29. pošta Brežice 27075-20 Trgovska hiša v Mariboru center, napro- dai Posredovalci izključeni. Vprašati odv. di. Franin gerja, Maribor. 27730-20 Enonadstropn.r hiš." v pritličju prostori za obrt ali malo industrijo, veliko dvoriščno posiopie, prodam. Maribor, Taborska 7. — Cena 340.000 din. 27731-20 T varna za bučno olje dobro vpeljana, stanovanjska hiša in dvoriščno poslopje, prodam radi starosti (ali tudi stroje same) za ugodno ceno Maribor, Taborska. — Potreben kapital 450.000 din. 27732-20 Vinogradno posestvo 12 oralov pri Mariboru, prodam pod ceno. Mirno letovišče. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra 27734-20 Hiša i dobro vpeliano mesnico naprodaj. Pobrežje, Gosposvetska 26, Maribor. 27736-20 Novo hišo dvostanovanjsko, prodam. 20 r.-,in. od glavne pošte v L ubijam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27744-20 VVeekend hišico aH zemljišče na Gorenj skern blizu železnice ln vode kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Weekend - gotovina«. 27644-2C Vogalno hišo enonadstropno z lepim vrtom ln dvoriščem v sredini Ljubljane, pripravno za vsako obrt, prodam. Poizve se v go stilni Habjan, Celovška cesta. 27626 20 Za 250.000 din dni prodam novo moderno hišo s parno pekarno z vrtom, minut od glavne cošte v Ljubljani. Person, Ljubljana, poštni predal predal 307. 27769-20 Beseda i Din davek Oln za Stfro ali daja Q1® naslova S Oln Na* man 1«* .n*.cntr 1*7 nip Enosob. stanovanje oddam takoj. Nove Jarše, štev 58. 27319-21 Vilo z vrtom oddam v najem pri sv. Kri štofu v Ljubljani, 3 sobe in 2 kabineta j pritiklinami. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Vila«. 27369-21 Tri stanovanja eno, dvo in trisobno, oddam ▼ najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27371-21 Trisobno stanovanje na Blelwelsovl cesti 11, drugo nadstr, desno z vsemi pritiklinami oddam za januar aH pozneje. Ogled od 11. do 12. ure. 27429-2J Enosob. stanovanje v podpritličju za 2 do 3 osebe oddam. (Prule) Prlvoz 14. 27384-21 Za 180.000 din prodam novo moderno 2-stanovanjsko vilo z vrtom, 15 minut od glavne pošte v Ljubljani. Person. poštni predal 307, Liubliana. 27768-20 V Celju takoj prodam radi pre selitve enodružinsko ln komfortno vilo. Naslov v vseh posloval Jutra.. 27724 20 Dvosob. stanovanje kuhinja. shramba, dr varni c« 400 din Skaber ne. Mestni trg 10-n 27559-21 Stanovanje sebe in kuhinje, oddam. — Suhadolnik, Vodovodna cesta 39. 26546-21 Stanovanje T dvema sobama, oddam. Tržaška 109, Vič. 27585-21 Na Jesenicah oddam v hiši dr. Kogoja večje ali manjše stanovanje ali posamezne sobe. Informacije pri g. Cegnarju, SI. Javornik 187. 27592-21 4-sobno stanovanje komfortno v visokem pritličju v centru mesta oddam za Januar aH za februar. Poizve se v pi-93 ml dr. Lukmana, Gra dlšče 4. 27573-21 Dvosob. stanovanje v Kamniški ulici 30 ta koj oddam. 27542-21 Trisob. stanovanje v Marmontovl ulici oddam • 1. Januarjem. Ogled v ponedeljek ln torek 14. do 16. 27543-21 Trisobno stanovanje komfortno z velikim kabinetom ln vrtom v vili za Bežigradom, oddamo s 1. februarjem Naslov v vseh poslov. Jutra 27601 21 4-sobno stanovanje s kabinetom, krasno, komfortno, v novi stavbi, v centru mesta, oddam 1. ja-nuaria. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27612-21 Dvosob. stanovanje prenovljeno a separatno sobo, oddam. Celovška 90. 27619-21 Dvosob. stanovanje oddam Elnspie.erjeve. Ul. 21. 27705-21 Solnčno stanovanje lepo, 2 sobi, kopalnica, balkon, plin oddam za Januar. Cesta v Rožno dolino 20. 27695-21 Stanovanje 2 sob ln kuhinjo s centralno kurjavo oddam s 1. ali 15. decembrom. Poizve se: Mala vas 18, Ježl-ca. 27693-21 Dvosob. stanovanje za december aH Januar oddam po nizki ceni. 3taretova 28, Trnovo. 27708 21 Stanovanje sobe, kuhinje ln prltl-klln oddem na TyrSevl 181, Stožice. 27075-21 3—i sobno stanovanje v I. nadstr. v mestu oddam mirni stranki brez otrok. Istotam oddam 2-sobno s kuhinjo (podstrešno). Naslov v vseh oosloval. Jutra. 26932-21 *i IJ ips«18 i Oln lave* )!□ za šifro ali daian.i* 'asinva 5 Oln Najman< rrietif.t " "UD Enosob. stanovanje s predsobo ln kuhinjo po možnosti v bližini Tabora za 1. december iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inže-njer« 27425 21a V Kamniku mestu iščem eno- event. dvosobno itanovaoje za takoj ali z novim letom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«. 27586-21a Stanovanje 2—3-sobno s pritiklinami in vrtom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Februar - marec«. 27591-2Ia Komfortno stanovanje trisobno, iščem v centru ali bližini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27620-21a Dvosob. stanovanje ali večje enosobno, komfortno, snažno, išče mirna stranka 2 oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27751-2Ia GOTOVO ŽESJTE H1TFE PREVOZ NAHO PETJIH PEEDMET&V ! Zato rabite dobro trikolico z mufami, ki jo dobite v najboljši izdelavi edinole pri dolgoletni obstoječi mehanični delavnici Tržaška c. 54 IZVRŠITEV TOCv*A! Istotam se Izdelujejo tudi vozički za Invalide. Vsa Specljalna izdelava. Istotam tudi vsa popravila! CENE UGODNE! gaWBBBMMtfBBIIWBIlJI) Veliko podjetje v velikem mestu Slovenije z več parnimi stroji, lastno elekirocentralo in drugimi tehničnimi napravami IŠČE SPRETNEGA DIPLOMIRANEGA STROJNEGA JERJA kot vodjo tehničnega obrata. V poštev pride samo jugosl. državljan z odgovarjajočo prakso. — Ponudbe z življenjskim opisom in zahtevo plače na Publicita3 d. d., Zagreb, Ilica, pod šifro »Tehnični vodja«. Manjše stanovanje za december Išče F Pin-'ar, Kumanovska 21. 27621-21 a Enosob. stanovanje v centru iščem za 1. de-nember. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »December 1933«. 27692-21a seseda ' oin Isvps 'Hn: za šifro al! 1aia t le naslova 5 Oln Na! -nantS' ».np=pk " i)ir Prazno sobo lepo, solnčno in zračno s posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poslovalni cah lutra. 27399-23 Blizu banovine oddam svetlo, solnčnc so bico solidni, stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27442-23 Opremljeno sobico z dobro domačo hrano v centru mesta oddam. Naslov v vseh posl. Ju tra. 27535-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, parketlrano oddp.m s 1 decembrom, Bleiweiso-va. Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled od 1. do 3. in od pol 6. do pol 7. 27512-23 Kabinet oddam s 1. decembrom ves dan odsotni solidni ženski osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 27556-23 Dve lepo opremljeni sobi s separatnim vhodom, oddam takoj solidnim gospodom. Frančiškanska ul. 8, I. nadstropje. 27588-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Poizve se Cesta 29. oktobra, št. 1, v pekarni. 27612-23 Malo sobico s posebnim vhodom ln vso postrežbo ter doma 5o hrano takoj oddam. Poizve se Medvedova ul 5, hišnik Pretnar. 27581-23 Ženski osebi oddam opremljeno sobico ln celodnevno postrežbo za 90 din tedensko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Soba tedensko. 27379-23 Opremljeno sobo ev. prazno, sončno s po sebnlm vhodom v centru oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27377-23 Sobico zračno, sončno, s poseb nim vhodom oddam na Mlrju. Naslov t vseh po slov. Jutra. 27572-23 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma z novim letom. Krakovska 11. 27506 23 Opremljeno sobo veliko ln sončno z eno aH 2 posteljama, separirano v vili v bližini be žigrajske gimnazije oddam stalnemu gospodu s 1. decembrom ali poz neje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vila Marinka« 27567-23 Sobo oddam v sredini mesta z uporabo kopalnice za 300 din Naslov v vseh posl. Jutra. 27553-23 Gospodično ves dan odsotno sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Nasl. v v-eh posl. Jutra. 27513-23 Opremljeno sobo lepo oddam s 13 dec. boljši osebi (osebama) na željo tudi a hrano Tyr5eva cesta 43-1, des no. 27505-23 V lepo toplo sobo sprejmem 2 osebi s hra no aU brez. Gosposvetska 13-1, it. 99. 27519-23 Lepo črno sukno za majhnega gospoda prodam. Istotam spre j mem gospoda na stano vanje. Center. Naslov v vseh posl. Jutra. 27522 23 Separiran kabinet z zajtrkom oddam takoj ali za 1 dec. boljšemu gospodu za 250 din me sečno. Pojasnila Herber stelnova 26, visoko pritličje. 27524-23 Sobico opremljeno, v centru od dam. Naslov vseh posl. Jutra. 27594-23 Prazno sobo vhod lz stopnic, strogo separirano. primerno tu di za društva, oddam. Brlškovlč, Pred škofijo. 5tev. 15. dgled od 10. do 15. 27595-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama od dam. Gosposvetska 12 XI 27597-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Židovska ulica 8-II nad. 27593-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina. Cesta X. štev. 23. 27747-23 Za sodnijo oddam opremljeno sobo t posebnim vhodom in souporabo Kopalnice boliši gospodični. Ogled od 9. do 11. ure dopoldne. Cigale-tova 11, I., desno. 27748-23 Opremljeno sobo pripravno tudi za pisarno, oddam. Vhod s stopnišča. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 27694-23 Prazno sobo solnčno. oddam za takoj samo mirni gospodični ali gospej. — Strogo separiran vhod. Novi trg 5-11.. levo. 27750-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi lr. eno prazno sobo oddam s 1. decembrom Hrovat, Celovška 84 27703-23 Sobo s posebn'm vhodom ln s souporabo kopalnice oddam boljši oseb! De-telova 3. 27699 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27677-23 Prazno sobo lipo, vhod s stopnišča, oddam takoj ali pozneje. — P.ožna dolina 41-L, levo (Sv. Jakob). 27676-23 Sobo 'epo opremljeno oddam takoj evt z dobro hrano. Naslov v vseh posl Jutra. 27883-23 Prazno sobo z verando odda hranilni in posojilni konzorcij Gajeva 9. 27691-23 Sobo 'epo opremi leno s po sebnlm vhodom ln 8 souporabo kopalnice od dam, dvigalo v hiši. Na slov v vseh poslov. Jutra 27696-23 Solnčno sobo opremljeno z dvema posteljama za eno ali dve osebe oddam na Sv Petra uaslpu43, buffet. 27711-23 Lepo sobo opremljeno, s souporabe kopalnice, v centru me sta oddam enemu ali dvema gospodoma. Na-5lov v vseh posl. Jutra 27700-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, v centru, takoj oddam 2 osebama. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27664-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam v Zvonarskl ulici 13. 27638-23 Sobo s souporabo kopalnic« ln separatnim vhodom, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27843-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, to plo, s kopalnico oddam. Dvorakova 8, vis prti. 27654-7 Sostanovalko sprejmem r čisto zrači sobo po 7merni ceni 16 din. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 37737-2} Solnčno sobo strogo Mp*nrano a kopalnico oddam stalnemu goepodu v vili pri Tivoliju. Oddaljeno 10 minut od glavne po6te. Cena 350 din Naslov v vseh poslov. Jutra. 27648-23 Sostanovalca sprejmem. PUgnerjeva 13-2 nad. Tabor, vrata 16 27643 23 Sobo s Štedilnikom oddam. Poizve se v trgovini Kleftnlk. Zelena jama. 27623-23 Sostanovalca sprejmem. Vidovdaniks 1, pritličje, levo. 27756-23 LLL seseda I Din davek no. ea SUro ah daja 3je oaaiova b Oln Nat nanlA' %n«wt 17 Oln Cisto sobico majhno Lšče cez dan odsotna gospodična. Naslov v vseh poslov. Jutra. 27606-23a Uradnica ilče 15. decembra vso oskrbo pri dobri meščanski družini. Naslov sporočiti na ogl. odd. Jutra pod šifro »500«. 27609-23a Mlada uradnica išče lepo opremljeno sobo a separlranlm vhodom. pri boljši družini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj soba» 27662-23. Opremljeno sobo evt. s hrano išče mlad uradnik pri samostojni dami ali majhni družini. Zaželjena nemška konverzlelja Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konverzaclja.c 23660-23 Sobo lepo opremljeno v bližini Miklošičeve, s posebnim vhodom ln uporabo kopalnice. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Stevan«. 27627-23a Sobico skromno opremljeno s posebnim vhodom lSče gospodična. Cenjene ponudbe na orI. odd. Jutra pod »160 din«. 27633-23? Seseda I Din aaves i>id. za šifro aH dala iie naslova S Oln Nat manjši 17 oin Dijaka sprejmem v lepo toplo sobo s prvovrstno oskrbo po ugodni ceni Ml klošlčeva 15-IV, desno. 27538-22 Dijakinjo sprejmem brezplačno na stanovanje proti uslugi pomoč deklici pri učenju. — Vprašati Bonbonjera pred pošto. 27679-22 beseda i Din d« ve* Oln. za šlfrr aii .-laja □ 1» naslova 5 Oln Nei manjši znese* 17 Oln Zamenjam rbirko znamk 4000 koma dov v štirih albumih ln kovčeg gramofon z desetimi najnovejšimi plošča mi za dober radio apa rat na priključek 220 Izmenični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Radio«. 27413-39 Beseda 1 Din davek • oin za šifro ali da v nje naslova 5 Oln Nal manjši znese* 17 Oln Ilirske ovčarje -lstokrvne. od večkrat odlikovane matere ln o-"eta. 4 tedne stare, res krasne živali prodam lju biteljem te lepe pasme psov Grošelj, Ljubljana, Kapiteljska 7. 27078-27 Koza po ugodni ceni naproda.1 Rožna dolina o IT-41b 27572-27 Nemške doge mladiče, čistokrvne, poceni proda Albin Vreček, Ljubljana VII, Medvedova 30. 27690-27 Rasnega psa malega, starega največ eno leto, kupim. Ponudbe na naslov z oznako cene- Mi Udinovič, Vrtača 4. 27746 27 Se nekaj ilirskih ovčarjev čistokrvnih od večkrat odlikovane matere ln o-četa, 4 tedne stare, res krasne živali prodam lju biteljem te lepe pasme psov, Grošelj, Ljublja na. Kapiteljska 7. 27859-27 deseda > Din aave* Din. ea Utre ali dajb nje naslova 9 Oln Nai manjši znesek 17 Oln Poziv Dvlgatelj* pisem, dostavljenih na oglas v Ju tru St. 261 pod »Pisarniška moč« nujno prosim, da vrne v pismu priloženo spričevalo o praksi pn zobozdravniku Haber Tončka, Gu-štanj. 27521-31 i ^ eno in v.ecbahvne '/j 'I J L .>.at-vte JU, Jltktta »in. ta oln *u iaj» •je naslova S Din Na nantv tnneet li Oln Iščem prijateljico za dolge jesensjce vete re. Ponudoe na ogl. oddelek Jutra pod »Jesen« 27435-i Osamljena z Imetjem želi znanja • dobro sltulranim uradnikom od 40 let dalje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sporazumno naprej 27. 26873-24 Dva mladeniča lepe zunanjosti z gotovi no želita znanja z gospodičnama od 18 do 25 let. 2enltev ni izključena. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod «Zaba-va pozimi 80.000« 27439-24 Mlajša gospodična želi poznanja z boljšim, debro situiranim gospodom, ki bi jo gmotno podprl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Inostranka«. 27590-24 Mlad gospod želi znanja z samostojno frizerko ali trgovko z nekaj gotovine. Lokal in stanovanje v domači hiši na prometnem kraju Maribora. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Srečna bodočnost«. 27472-24 Šmarna gora V torek ob 7. zvečer. St. Vid — kolodvor. 26935-24 Centralna kurjava - dvignite pismo 26936 24 »Mislim resno« v ogl. odd Jutra. 26937-24 »Diskrecija« pismo v ogl. odd. Jutra 26939-24 Inteligentna dama tujka, ki je popolnoma osamljeno in povlečeno živela. išče poznanstvo z akademsko naobraženim go-.podom, razvedrila radi. — Ponudbe s popolnim našlo vom pod šifro »Mude des Alleinseins« na ogl. odd. Jutra. 27767-24 M > v-i j aacoa • din aave. } din u janait o»siuv. i din: aa i man iii uieaet 20 " Dir Iz viter pletene raztrgane atole, naslanjače ln drugo prevzamem v novo preplete-nje po zmerni ceni. Ma ra Andlovic, Gallusovo nabrežje 37. Sporočite ustmeno aH pismeno, pridem tudi na dom. 36990-37 Klavirji pianini ITBfc. 2 951 io prvovrstne »vanieit vredne cene krasnih in strum- n tov Kon kurir« io vsem sniDim in zem sklm tvrdka m izredni tona k. ia>tn««ti m traj nosu ki so Diod doi ?oetne izkušnje » iavi Klavirjev preseneč«. fzposojevanje po naj dnelšlb oogoiih Witr!>inek tovarn« Klavirjev LJOBLJAMA Miklošičeva cesta -'otovlne. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutrf i pod »Obrtnik — loče- : Inec«. 27641-25 i a § p e b o v ea ogtafc t »JUTRU« Cunje crujaAkr Ktmffke «t*n p»pw tekstilne odpadke k '<>ino jnvejc di* CD laravooi cup Ko množine ARBKITKH miio.ii i ii a oso Ul U Novi naslovi fran«6kanaka uL ti FipiHHHFiEEaaasaio NAPODNA llSKACNA 113 S ou LJUBLJANA ouruevA » IZVRŠUJE VSS VESTE TfSKfTVJM PR M* BO STR i A NAJFINEJŠE [ZZgQCZ3IH3BEB BiElE ♦•-^fjfl&fe'- -V-"1 • ■ ^UlilLlillliillililllllinMillllll^!!« Vas stane posamezna številka »Jutra«, 6e s! Ust naročite Vrhu tega pa iinate bol naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega £ava-rovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika mm KNJIGOVODJA-KORESPONDENT z vsestransko komercljalno prakso ln znanjem -slovenSčine, srbohrvaščine, nemščine ter italijanščine išče odgovarjajoče vodeče mesto za takoj ali s 1. januarjem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. pod >1939«. onnnmDnnDnnonnimoErranociaxi Izborno in ceneno je domače čistilo »SLAVIM« osnažl Vam prav vse v kuhinji, kopalnici umivalnici itd. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu »SLA VIN«! CTxaxcaDaaaQQ3nnni rroojuUJU premoga, drv. moke selitve itd v vseh tudi nagonskih količinah Vam izvrši točno ln po najnižjih cenah t avtomobili ali konjsko prego prevozništvo A. SEMENIČ Privez št. 13. Liubliana TELEFON S6-92. HIŠO na Bregu pri Kranju novozgrajeno, 6 sob in pritikllne na parceli cca 1000 m2, zelo pripravno za obrtnika, ker ob cesti, proda za Din 52.060.—. — P. MAJDI C »MERKUR« — KRANJ. V« "'- - ■■ .....- '"'<;-/' J vsaki priliki sz spomnite da so ^Jatrorl* .Kali oglasi* t Sloveniji najuspeSnejSs, naj eecejSa io najhitrejša posreio vaiaiea sa slntbe vseh vrst ce prodajo ta nakup »ser stvari, aa neprcmKnina. lokalo, podjetja, kapital, ie al tre !■ n vse drage i M ZfiHTEUmTE P0U50D IZDELEK »IKR« IZDELOUfiNlE UfiPLOU ZAGREB ...................STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA Ing. OGNJESLAV BORŠTNAR LJUBLJANA—SI8KA, JERNEJEVA €. 18, TEL. 45-60 lsdeluje razne stroje, transmisije, železne konstrukcije, vodne turbine, mlinske opreme VENECIJANKE satvornlce itd. Montira in popravlja parne kotla Iavrtujo načrte, proračune ln ekspertize. V s a k d o si lahko sam Stke Sale, pasova brisače Itd. — Kompletno TKALSKE STATVE samo Din Lahko razumljiva navodila so priložena vsakim statvam. S. MILLER, ZAGREB, Preradoviceva 5 Naročila e dežele lzvrflujemo takoj po povzetju! PREPRIČAJTE SE In SODITE! GIF—BATERIJA Je Izredno dolgo uporabljiva! Ima neomejeno trajnost shranjevanja! Ima odlično možnost regeneracije I RadlopostuSald uporabljajo baterije brea kisline ln salmljaka, In to ae GIF - HATEHIJE Originalne edino % zaičltnlm znakom »RDEČI PEČAT«. — Patenti prijavljeni. Zahtevajte prospekte! »KONTAKT« elektrotehnička tvornica ZAGREB • Miroljubna Svlea Je de£sla mira la svobode v srcu Evrope. • Zaradi valutne prilagoditve Jo tvtes danas cenen« počltnlflta detela. • Svlca odobrava inozemskim gostom potno olaJSave od 80 do 49 odstotkov In cenejH benzin. e Švico lahko oblMet« brea reških miirt. kar se tli« denarnih formalnosti. • Urejeno ftvlcarafco hoteljeratvo nudi po vseh cenah najugodneje bivanje la najboljšo obekrbo. • Zima Švicarskega visokega gorovja oslgurs trajen ln dober sneg as vse vrati simakih športov. • Znamenita Ivlcatska »Enotna amučanka šola« Vaa dovede hitro do gotovega znanja. • Mednarodne družabne prireditve ki družabne cabave as rrote ▼ živahnem tempo. • Svlca le od povsod lahko ln hitro dostopna t Jeleznleo. avtomobilom al] s letalom. Informacije hi prospekte daje* Švicarsko poslanstvo t Beogradu, Švicarski konzulat v Zagrebu ln potniški uradi v Jugoslaviji. • VELIKA PRIREDITEV 1939 Švicarska deželna razstava v zurichu.maj-oktober K T Išče Industrija, Id daje vse željene garancije, absolutno varnost ln odplačevanje v S — 5 letih z 8% obrestmL Dopisi naj se naslove na ogL oddelek »Jutra« pod Slfro: »Varno ln dobro obrestovano« KAJ PRAVI Dr. A. C. Rottinger sod. zapr. avtor, veščak Svoje potrebe kristalizi-ranega drobnega In zmletega BORAX krijte naravnost prt izdelovalcu: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA n.n. ZAGREB Radnlčka cesta 29. Tel 23-255 t 23-256 ZEMTTN. Tvornička ul. 70. tel 37 317 Bonbon dellkatnega okusa pomaga pri kašlju in hripavosti t dokazano, da ubla/ujej o kaialj Pravi dunajski »Malkl« »M« Tovarniška licenca dranka« — Zagreb Na podlagi priloženega ml vzorca ln recepta »M A L K I. bonbona kakor vzorcev surovin, »em 8« prepričal, da so »estavl ne naravni produkti visoka vrednosti. Izbrane surovine so v skladu s na-zlranjem ena nostl » pogledu aranll nostl fcakoi tudi v tem. da so uporabljeni pro duktl. sa katere je m bripavost spoznajo po črki Jugoslavijo: »Ja Velika tekstilna tovarna v Beogradu IŠČE za tako] ali pozneje elovodjo ključavničarske delavnice izvežbanega v popravilu tekstilnih strojev. Prepise spričeval ln ponudbe poslati pod »Strokovnjak 9« na ogl. odd. Jutra«. 1 ura MAXIM razsvetljave od 100 H. K. vas stane samo 23 par! Potemtakem Je najcenejša razsvetljava sedanjosti! Pismena garancija za § let! PlSlte takoj po ilustrirani ceniki PETROPUN" ZAGREB — MESNIČKA ULICA 8. holfrnl folčnega mehurja dobite pri ^lu-v. iaatopniku: LF^AKMl PB1 SV. IVANU Kaptol 11 — ZAGREB — Kaptol 17 Pro«5n<>tete O zdravljenju pošiljamo ■astoni varujte Imitacij gk O. rag. 8. ar. NAPODNA llSKAPNA (JU&UANA CNAfljnA • ZVRŠUJE VSS VRSITS T1&EUV1M 9a. !U*MOSTE m RAJFMRJ&M NAJUGODNEJE KUPITE VSAKOVRSTNE TRGOVSKE KNJIGE, KOT AMERIKANSKE 2URNALE, GLAVNE KNJIGE, BLAGAJNIŠKE KNJIGE L T. D. PRI A. JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 12 — U KER SMO CENE ISTIM VSLED VELIKE ZALOGE V ENGROS IN DETAJLNI PRODAJI GLOBOKO ZNIŽALI. TRGOVINA S PAPIRJEM, fiOLSKIMI, PISARNIŠKIMI IN KNJIGOVESKIMI POTREBŠČINAMI NA DEBELO IN NA DROBNO LASTNA INDUSTRIJA TRGOVSKIH KNJIG IN ŠOLSKIH ZVEZKOV. Caiis. — fotelje — ln vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. NAJPOPOLNEJŠI 2AROMETI proti MEGLI ln ostali AUTOMATERJAL M. B AIIA R - LJUBLJANA Celovška c. 38. — TeL 22-92 LuuuuuuammaaauaanDDGanaDaDDDDaDDD[xiaoDnDnr-! AGILEN trgovec ln gostilničar dobi v najem veliko hišo, popolnoma renovirano aa trgovino ln gostilno, s prostornim hlevom, velikim vrtom ln prostornim stanovanjem na Dolenjskem. Resni reflektanti s primernim kapitalom naj pošljejo ponudbe pod »Samostojen« na oglasni oddelek »Jutra«. Posestvo v celoti se eventuelno tudi proda. iW«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaesaaaaaaaaaasaaaaaBBa«—■■ ©r oglašuje tm napreduje f za otroke Je v teh knjižnicah na pretek. — Miklavž bo letos lahko obdaroval otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.— v vseh poslovalnicah „ JUTRA", v knjigarnah, po pošti pa Jih razpošilja uprava „ JUTRA", Ljubljana, Knafljeva 5. poštnina din s. Na zalogi so: KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO PRIGODE POREDNEGA BO-BIJA SKOK — CMOK IN JOKICA JANKO IN STANKO PRIGODE GOSPODA KOZA-MURNTKA BRATEC BRANKO IN SESTRICA MICA POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKDf- SA SAMBO IN JOKO OSEL GOSPODA KOZAMUR-NIKA ZGODB \ O VRTISMRČKU IN ŠILONOSKI JELAEJEVI ČUVARJI TARZAN n. del (po 12 din). V VSAKI KNJIGI SO ŠTEVILNE ZABAVNE RISBE, KI IZSILIJO PRISRČEN SMEH! posojilnica r. % zo.lv LjuMfani — Miklošičeva cesta 7 poleg HOTELA UNIONa, — NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO £AS RAZPOLOŽLJIVE. - VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK - POSLUŽITE SE VARCEA*ALNEGA KROŽKA, — POSOJILNICA PAJE KRATKOROČNA POSOJILA. _ _ ____ ______ j I 1 H Mi Vam hočemo olajšati izbiro daril. Potrudite se k tvrdki DANA, Mestni trs 26. Našli boste gotovo kaj Vašim denarnim razmeram primernega. Ogled je brezobvezen. m———a Slišim izgovarjati r svoje ime... p / % p. m To ni nič Čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o m^ui. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NTVEA vsebuje EUCERIT, edino okreočevalno sredstvo za kožo. MLAJŠEGA A 3i perfektnlm s n a n j e m slovenskega ln nemSkega Jezika, obeh stenograflj, hitrega OlonotiplMiv. I&ČE večje Industrijsko podjetje v Zagrebu. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutia« pod »Agllna dobra moč«. Podjetje živilske stroke IS C B bistrega mladega tr i? M i llz družine urelenlh razmer, ki bi se hotel ,3e naprej izpopolniti Ponudbe z osebnimi podatki ln navedbo dosedanje prakse na Publlcitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod Slfro: »Mlad kemik«. Večja tc . arna sprejme poslovodjo in delavce za izdelavo tlrTonov, vijakov ln sličuo. V poštev pridejo samo oni, ki eo v tem poslu Že praktično delali. Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja na Propagando d. d. prej Jugo.-;lovensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, pošt. predal 409 pod »1040«. Tovarna v Srbiji išče kovače, ki so Izurjeni v kovanju s stroji, kakor tudi oi udnlčarje to ključavničarje, vse s večletno prakso. Ponudbe na »Propagando« a. d. prej Jugoslovansko Rudolf Mosse d. d. Beograd, pošt. predal 409, pod šifro >1029«. TEHNIKA z dovršeno sred nje tehnično šolo (strojni oddelek, ln poslovodjo z večletno prakso sprejme večja tovarna Prednost imajo oni, ki so dobro verzlranl * izdelavi novih vagonov. Ponudbe s popisom dosedanjega zapo-slenja in pogojev na »Propagando« d. d. prej Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d. Beograd, poŠt. predal 409 pod »1041«. VELIKA INOZEMSKA TOVARNA STROJEV išče za Dravsko banovino dobro vpeljanega za prodajo centrifug ln oprem za pralnice. Ponudbe na Interreklam d. d. — Zagreb, Masarykova 28, pod br. »P-5677«. Najnovejši izum! Originalne HASA6-PRESTO petrolejke pliiiske svetilke (svetovni patenti) Ni treba veC fiplrlta za pogrevanj«. NI treba več dolgega čakanja 3 minut! ORIGINALNE PO L AR SVETILKE «00-8000 SVEC Preko 100 modelov! Prospekte pošljemo gratis in franko! t ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE TER ORIGINALNI DELI SE LAHKO NABAVIJO SAMO ■ ■ ■ S PRI NAS. Zagreb, Radišina tfl. 9* le® f!© Tel. 72*60 Iščemo preprodajalce ta zastopnike za vse kraje. Varujte se manj vrednih potvorb! Ceteloidni šžlt, pri vratnih KijuKah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jlb SEMENIČ V. Privo? 13, Ljubljana — tel. 36-92. Celuloid Je na zalogi v vsen Darvah Sprejmejo se dobri akvizlterJL |fc..>:.u»*lCDlCD' Prvovrsten K S y&J ič ali krofačica ( ZTT S CHNEIDER ) za moško perilo ld je že delal v tem svojstvu v večji tvornici, dobi stalno nameščenje. — Pismene ponudbe z navedbo plače pod »Tvornica rublja« na PUELICITAS d. d., Zagreb, Biča 9. lOSOSOEOIOiOIOSOBOlOlOaOlOlOlO S 1L CH 250/300/350 KS v dobrem uporabnem stanju, prvovrsten fabrikat KUPIM. — Ponudbe na »Doberlln«, ugljenokopno 1 rudarsko d. d., Zagreb, Ilica 5. m m mmm - jnunt ZMI/HU Točno sem se držal vaših navodil. »MORANA« je pokazala učinek na moji koži. Najlepša vam hvala! Hvaležni vam Peovič, Ljuba, Jagodina. Dolžnost mi nalaga, da se vam javno zahvalim, vaša čudodelna voda »MORANA« mi je ustavila izpadanje las in nič več nimam prhljaja, a mladi lasje mi že rastejo. Viskič Mirko, Jesenice. Vaša reklama je istinlta. »MORANO« sem preskusil na sebi in ona edina mi je pomagala, kajti moji krhki lasje so postali zopet zdravi, mi zopet rastejo in prhljaj je izginil. »MORANO« vsakomur priporočam. Novak Alojz, Višnja Gora. Zaradi bolezni so moji lasje popolnoma izpadli. Zdravila sem iskal toda našel ga nisem nikjer. Prijatelji so me opozorili na vašo čudodelno vodo »MORANO« in lahko vam javno priznam: »MORANA« je takoj delovala, tako da imam sedaj po izvršeni kuri zopet svoje zdrave lase. Vdani vam Mljlč Djordje, Bela Palanka. MoJi lasje so bili polni prhljaja in so ml dnevno bolj Izpadali. Z uporabo vaše vode »MORANE« je prhljaj takoj izginil, ponehalo je tudi izpadanje las in zdaj imam zopet goste, zdrave lase. To se moram javno zahvaliti samo »MORANI«. Vlnek Ivan, Krupa. Nimam besedi, da se vam zahvalim, kajti po dolgem Iskanju sem slednjič izvedel za vašo »MORANO«, ki mi je pomagala. Zdaj imam spet goste, zdrave lase. Antun Medič, Humac. Vse sem poskusila ali lasje so ml čedalje bolj Izpadali in postali redki. Prijateljice so me napotile da bi spoznala »MORANO«. Hvaležna sem prijateljicam, najbolj pa »MORANI«, ki mi je takoj očistila kožo, obustavila izpadanje las in zdaj imam spet bujne, goste lase. Mandica čemič, Draginje. Prosim vas sprejmite mojo zahvalo, kajti vaša voda »MORANA« zasluži vso hvalo ln priznanje. Hvaležni vam Clber Alojz, Lupoglav. Z zahvalami nadaljujemo dne 4. decembra. Cena veliki steklenici »MORANE« z omotom in poštnino din 50.—. MORANA—SPLIT. t512-99 Okorni domaČi Csvetl&l cs dekli«« la rdečega bi modre«« toplega sukne. s lahkim usnjenim podplata* I« nlsko pate. Okraianl se s svileno pespelo, •a srednjem del« pa |e l«p v*«k 38152-051 Z« efrok* »o gatole najpotrebnajia obutev. V njik lahko ponosijo staro obuta* In Imajo vkljub »emu noga »uhe. Za majhno otroke stanejo Din 19'« za večje Din 25 - 2560-50 Za majhna otroke levelJŽke Iz sokna s usnjenimi opatnikt In usnjeno kapic« Obsltl so s svilenim trakom v raznih barvah, kar dajo čeveljčkom posebno dralest. 2500-58 Topfl *B