\
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja rctitr viakprvi in tretji tetrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 Jcr ta celo leto. — Spiti tn doptit —-----»-'-•-•- ■ ••■ ---------- -•"--•	--- - - - - - --
«m interati pa
ii i» dopm naj se pošiljajo: uredništvu .DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniihili ulicah št. 2. Naročnina oprarnuftu ,DOMOLJUBA' Vodnikove uliae it. 2. — Naznanila se vsprejeviajo in plačujejo po dogovoru.
fttev. 81.
V Ljubljani, 5. novembra 1896.
Itetnik IX.
Državni zbor.
Zeljno pričakujemo novice iz tiste hiše, koder nam nafti poslanci delajo postave. Kakoršni so poslanci, take so navadno tudi postave. In le samim sebi imajo vo-lilci pripisovali, ako imajo vzrok tožiti zoper obstoječe postave. Nasproti pa so volilci veseli, ako slišijo, da se poslanci potegujejo za njih blagor s tem, da glasujejo ta dobre predloge, ali jih pa sami predlagajo.
Jako pomanjkljiva je bila dosedaj naša domovinska postava. Vsaka občina morala je namreč na stara leta vzdrževati svoje občane, dasi morebiti po 10, 20 in več let niso bili doma, ampak so svoje delavske moči iz-rabljevali po velikih mestih v raznih tovarnah. Tudi ako so kje drugod zboleli in iskali zdravja po bolnišnicah, morala je domača občina velike svote zanje plačevati : tako n. pr. se je v Galiciji zgodilo, da so morali za bolnega občana plačati po 1200 gld. bolniških stroftkov.
Trideset let trpela je ta krivica in sedaj so vstali nekateri poslanci ter opravičeno zahtevali novo domovinsko postavo, pokateri naj dotičnaobčina preskrbljuje občan e, v k a teri so porabili svoje sdravje in imetje, in naj se ne naklada to breme oni občini, v katero je bil d o t i č n i k pristojen. Sevedu se morajo tudi tukaj potegniti natančneje meje in tudi mi bodemo to postavo bolj na drobno objavili, ko bode postava potrjena od cesarja, kajti državni zbor vsprejel jo je z veliki odobravanjem dne 30. oktobra. Seveda so mnogi poslanci, slasti liberalni, bili zoper postavo, kajti potegovali so se za velika mesta in za bogatine, ki v njih ž.vč, ker bodo velikim mestom zrastli novi stroški, nova bremena. Neki poslanec zračunil je pa natanko, da bode med 100 prebivalci 95 takih, katere bo nova postava reiila velikih stroškov, a le 5 takih, ki bodo radi tega
imeli večja bremena. — Večina torej pri tej stvari odločuje. —
Ta postava je torej vsprejeta in k temu ni malo pripomogel naš poslanec P o v S e. Govoril je namreč pr&v prepričevalno in temeljito o potrebi novega dom. zakona.
Pojasnoval je, kako hitč kmečki sinovi in hčere v velika mesta, delajo leta in leta v tovarnah, na stare dni pa jih mora občina, ki ni imela od njih nikake koristi, na svoje stroške vzdrževati. Tuii vzdržavanje po tujih bolniinicah stane deželo mnogo denarja in k temu je povedal poslanec Povša dva slučaja iz Kranjske. Ta dežela mora namreč plačevati vsako leto 70.—90.000 tržaški bolnišnici za bolne Kranjce, ki so bili tam v oskrbi. Drugi slučaj: Iz Budimpešte prišel je mali občini Dvor pri Žužemberku na Dolenjskem poziv, naj plača za nekega domačega občana, ki se je tam ponesrečil, 800 gld. stroškov. Občina pa ima davkov le 710 gld. Spremeniti se mora toraj domovinska postava.
To je kratka vsebina PovSetovega govora.
Pa Se neki drugi poslanec se je potegnil ne samo za svoje volilce, ampak za korist cele dežele. In to je poslanec dr. Šusteršič, zoper katerega izvolitev je bila ne le liberalna stranka, marveč i del naSih somišljenikov, ki so — seve napačno poučeni — se branili kandidata Šusteršiča. Ta poslanec branil je namreč v drž. zboru Reiffeisenove posojilnice in hranilnice, katere tako vspeSno in plodonosno varujejo naSega kmeta pred oderuStvom in tujim denarjem, proti zatiranju nekaterih sodišč. A ne samo to, ta poslanec začel je svoj govor v slovenskem jeziku, česar že dolgo časa noben poslanec ni atoril. Govoril je tako-le:
»Visoka zbornica! Ko se danes prvič kot poslanec slovenskega ljudstva v tej zbornici oglasim za besedo, smatram kot svojo dolžnost, pričeti svoj govor v slovenskem jeziku. Naj se tudi slovenska
beseda čuje na tem mestu, kjer se tolikrat obravnava usoda slovenskega naroda, naj se s tem dejanski sve-doči ravnopravnost slovenskega jezika v naši državi. — Povod mojemu govoru je dala usoda dveh slovenskih posojilnic, kojih poglavitni namen je, braniti slovensko narodnost proti vplivu tujega kapitala. Iz narodnega staliSča tedaj priporočam nujnost svojega predloga.
Če nadaljujem svoj govor v nemškem jeziku, s tem nemščini ne priznavam nikake pred-nosti pred slovenščino, poslužujem se je le, da razumejo moj govor vsi člani visoke zbornice« itd.
Res je, da so nekateri nemški prenapeteži klicali našemu poslancu, naj neha govoriti, ker jih je silno dražila slovenska beseda v državnem /.boru. Toda naS poslanec se ni dal ostraSiti in zato mu je po dokončanem govoru zadonela burna pohvala vseh slovanskih poslancev. Vsebina njegovega govora je bila v kratkem ta - le:
Nekatera sodišča na Primorskem prepovedala so tam obstoječim RailTeisenovim hranilnicam in posojilnicam, da ne smejo taki, ki niso udje teh posojilnic, pri njih si izposojevati denarja ali ga hraniti.
Te prepovedi pa so ona sodiflča izdala popolnoma po krivici, ker so zavijala pomen postave o posojilnicah in zadrugah. Zato poživlja posl. dr. Susteršič vlado, naj dotičnim sodiščem nekoliko pogleda na prste, da ne bodo ovirala razvoj organizacije kmečkih stanov, ki se je komaj priččla. Kajti, ako bi posojilnice ne smele vsprejemati in oddajati denarja neudoin, potem bi sploh ne mogle vspevati.
Kakor je vsem dovolj znano, provzročilo jc zadnje deževju veliko povodenj, ki je mnogo škode provzro-čila ne samo na poljih in gozdih, ampak tudi na mlinih, žagah in drugih poslopjih. Glede na to velikansko škodo predlagal je poslanec dr. Ivan Šusteršič, da se po po-vodnji poškodovanim prebivalcem nakloni izdatna drž. podpora.
Tako je naš najnovejši drž. poslanec pokazal, da ima srce in razum za potrebe in težnje svojih volilcev. To njegovo delovanje pa je tudi najboljši odgovor na raznovrstna sumničenja od te ali one strani.
Kaj jc novega po svetu?
V času volitev smo. Po vseh kronovinah in deželah našega cesarstva pa tudi po drugih krajih izbirajo si volilci svoje zastopnike, ki jim bodo kovali nove postave. Tako n. pr. volili so si Švicarji svoje poslance, tako bodo v kratkem volili v severni Ameriki novega predsednika zveznih držav; pa te volitve za nas niso take pomembe, kakor volitve v našem cesarstvu. Na Moravskem, Solnograškem, Spodnje in Zgornje Avstrijskem so bile hude volitvene borbe, pri katerih so povsod liberalci častno pogoreli. Kadar je namreč vreča polna, se sama od veže, pravi pregovor in tako se je zgodilo
tudi tu. Volilci namreč so sprevideli, da jim liberalni poslanci napravljajo le postave, ki vero izpodkopujejo, stanove razjedajo in mošniček davkoplačevalcev praznijo. Previdni in samostojni ljudje zato mečejo liberalne poslance med staro Saro in si izbirajo zastopnike, ki so pripravljeni xa-nje res kaj storiti. Zali Bog, da pri nas še nismo tako daleč prišli, kar so ravno pokazale zadnje volitve. Voliti bilo je namreč volilcem velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja novega poslanca mesto umrlega Karola Kluna. Nafta stranka postavila je za kandidata g. Ignacija Merhar-ja, župana v Dolenji vasi pri Ribnici. Liberalci pa so ponujali Ribničanom in Hočevarjem Višnikarja. Sicer so ljudje tako pametni, da volijo isto, kar jim trajno koristi, a pri teh volitvah se je pokazalo, da ljudje za par grošev ali mastno klobaso ali pa tudi samo ta lepe obljube prodajo svoje prepričanje m rajši volijo poslanca, ki bo bržkone stanovitno molčal, kakor je bila dosedaj večinoma njegova hvalevredna navada. Dandanes je pa že taka, da na molčanje ljudje nič ne dajo, najmanj pa veliki gospodje. Vse (o so volilci vedeli, a pijača jim je tako razgrela možgane, da so za čas volitve to pozabili. Zato je bil izvoljen Višnikar. Na čast slovenskim volilcem pa moramo priznati, da so se še vedno čvrsto držali, če bi ne bili Kočevarji zgage delali. Tem je namreč ribnilki sodnik tako pnrastel k srcu, da so glasovali zanj in s tem odločili zmago, za kar jim bo moral novoizvoljeni že kedaj kake mastne koline poslati. Liberalnim gospodom dobra je pa tudi laž, če se le izplača, tagali so namreč, da je naša stranka ponudila kočevskemu glavarju Torasnu, naj sc da izvoliti za poslanca. Kdor vč, kako prijazen je omenjeni gospod nam Slovencem, (njegova prijaznost obstaja namreč v tem, da nam kolikor more nagaja, nas kjer more obrca in našo duhovftčino, kadar more, očrni, ta bo pač razvidel, da ne zna niti cigan tako debelo lagati, kakor naša »narodna-napredna« stranka.
Take so bile torej volitve pri nas. Ali to fte senca ni proti nasilstvu in krivicam, s katerimi je ogerska židovska vlada pomagala svojim pristašem do zmage. Kar se je zadnji leden godilo na Ogerskem, je največja sramota našega časa in — naše monarhije. Pri nas teklo je vino in kri kuretino, 8 katero so poklali in spekli, da so slavili zmago, a na Ogerskem tekla je kri, prava človeška kri, kri — volilcev katoliške ljudske stranke. Nad sto ljudij bilo jc ranjenih in mnogo od teh jih je že pomrlo. Koliko je pa število tistih, ki sed6 po ječah radi svojega prepričanja, pa niti ne vemo. Med drugimi je bila ustreljena neka šestnajstletna deklica 1 Da so pa vse to klanje tem ložje povzročili, poklicali so Mažarji na pomoč tudi vojake iz Dunaja, Maribora, Gradca, Celovca, Ljubljane. Koder dobre besede in denar niso pomagale, (v nekem kraju plačevali so glasove po 300 — reci tristo gld.), tam je pomagal smodnik, bajoneti in sablje. Vrh vsega tega pa ogerska vlada po svojih časo-pisih dolži katoliško ljudsko stranko, da je ona vsega tega kriva. Brez Števila krivic in grozovitih dejaty bi ie lahko omenili, a rečemo le to: gotovo je čudno, da ae našim ministrom koj hlačice tresejo, ko Mažar zarentači
in jim brž polljejo av8trijskih vojakov, da zamo-rejo Mažarje vohlce moriti. A toliko nesramni so pa le da «e že več kot celo leto obotavljajo plačevati več kot trideset od sto za skupne državne stroške. To je toliko hvaljena mažarska pravičnost in svoboda. A pri vsem tem nasilstvu je katoliška ljudska stranka si priborila 22 svojih poslancev! To je več kot junaško, to je občudovanja in posnemanja vredno.
Na LaŠfeem bila je ženitev. Kraljev sin oženil se je s črnogorsko princezinjo, no, pa kaj je to posebnega? Seveda je ta ženitev stala nekaj več denarja kakor kmečka svatba, čeprav traja tri dni vkup, kajti Lahi pri takih prilikah ne gledajo na krajcar, ampak z obema rokama razsipajo, dasi je pri njih taka revščina, da je davkarstvo v Rimu v tem letu razposlalo 50.000 opominov za zaostale davke, in so jih morali 500 rubiti. Vedeti pa je treba, da Rim ne šteje več kot 270.000 ljudij, in to je ravno, nad čemur se pametni Lahi in sploh previdni ljudje spodtikajo pri tej poroki. Ni denarja, da bi nasitili lačne rimske reveže, ni denarja, da bi plačevali delavce v državnih rudnikih ki se potem spuntajo ter postanejo roparji, ni denarja, da bi odkupili Menelikove jetnike, a denarja je dovolj, da se razkošno obhaja svatba v tem času, ko italijanski jetniki morajo delati kot sužnji, da se preživč. Zato pa tudi laško ljudstvo ni prav nič navdušeno pozdravljalo ta dogodek v kraljevi hiši. So to bodi omenjeno, da Me-nelik noče So mini, marveč vojsko, in se imajo Lahi vsak dan na njo pripraviti.
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Kanonično vmeščeni so bili č. gg.: Valentin Aljančič na župnijo Jesenice, Alojzij Pehani na župnijo Knežak, Valentin Bcrgant na župnijo Mirna Peč, Peter Bohinjec na župnijo Horjul, Frančišek Dolinar na župnijo Ribnico, Vincencij Polaj na župnijo Reteče. — Prezentovani so č. gg.: Frančišek Krek, farni upravitelj v Vranji Peči za župnijo Vranjo Peč; Josip Lavrič, župnik v Ambrusu za župnijo Brusnice; Josip Lavtižar, župnik v Gradu za župnijo Rftteče na Gorenjskem. — Premeščeni so č. gg. kapelani: Frančišek Dimnik iz Leskovca na Trebelno, Rafael Vinkler z Mirne v Les-kovec in Josip Mensinger iz Trebelnega na Mirno. — Dne 28. oktobra je umrl v Boh. Bistrici č. g. Mihaela Dobravec. N. v m. p.! — C. gosp. Anton Kukelj, župnik v Šenčurju pri Kranju, je bil v seji dne 14. vinotoka I. imenovan častnim občanom občine Senčurske. — V zavod sa gluhoneme v Šmihelu pri Novem Mestu je leto« vsprejetih 16 deklic, ki so dobile ustanove po 100 gld. — C. kr. kmetijsko ministerstvo je občini Pa-loče v kamniškem okraju za napravo vodovoda dovolilo 400 gld. podpore. - V Senožečah na Notranjskem so ustanovili Raiffeisenovo posojilnico. — Z najvišjim cesarjevim odlokom z dno 17. sept. je potrjen v zadnjem
deželnozborskem zasedanju sklenjeni zakon, da se del občine Moste vtelesi ljubljanskemu mestu. — Za občino Radomlje in nje sosedne občine Volčji Potok, Rovo in Holmec dovolilo je trgovinsko ministerstvo novo poŠto s postnim uradom v Radomljah. — Dne 25. m. m. je na cesti na Glincah nagloma umrl 24 letni France Kremžar iz Preserja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Viču. — Zadušil se je dne 24. m. m. 70 letni Jan. Petrič v Goričici, sodni okraj Vrhnika. Nesreča se je zgodila, ker se je postelja in obleka v sobi vnela.
Štajersko. V nedeljo, dne 25. m. m. vršil se je volilni shod v Skofji Vasi pri Celju. — Dne 11. m. m. se je v Konjicah ustanovilo »slovensko pevsko društvo*. — V mariborsko bogoslovje vstopilo je letos le 10 osmošolcev, in sicer 3 iz celjske, 3 iz mariborske in 4 iz kranjskih gimnazij. — Ozkotirna konjiška železnica se ne izplača in mora k tej železnici okraj vsako leto 4000 gld. doplačati. — KonjuSki nemčurji zgradili so si nemško šolo za 22.000 gld., ker jim pa manjka drobiža, vzel si je okr. šolski svet za 12.000 gld. posojila pri hranilnici v Konjicah. Vprašanje: Kdo bode glavnico in obresti plačeval? Večinoma slovenski tržani, ki so proti tako veliki stavbi protestirali I Tako so ti ubogi Nemci na Štajerskem »zatirani« in tako gospodarijo oni z občinskim premoženjem! — Občina Velenje je dobila dovoljenje, da sme vsako leto dne 24. oktobra imeti semenj. — Posestniku Fr. Kušarju v Kotu je te dni, kakor se iz Celja poroča, pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi pridelki; škode je do 1000 gld. — V tovarni za olje Josipa Wertheimerja na Zidanem Mostu se je unela plinjevina; ogenj je uničil naprave za čiščenje. Škode je nad 2000 gld.
Koroško. V Velikovcu so dne 25. oktobra slovesno otvorili slovensko Solo, katero je postavila družba sv. Cirila in Metoda. To je zopet nova pridobitev na koroških tleh in mnogo otrok bo odslej dobivalo pouk v domačem jeziku ter tako ostalo to, kar so in ne bodo se ponemčili. To pa nemške liberalce zelo grize, na vbc načine zabavljajo in celo tako daleč so se spozabili, da so prvo noč pobili okna pri novi Soli. To je nezaslišana surovost. Novi Soli želimo mnogo uspeha, vrli družbi sv. Cirila in Metoda pa mnogo dobrotnikov. — Sv. Oče so imenovali visokočast. gosp. Jož. Muller-ja, profesorja veronauka na celovški učit. pripravnici, častnim komornikom. — Premeščen je č. g. provizor Fr. Stingl iz Timenice v Kotlje. — V Brežah je umrl visokoč. g. o. Jos. Buscher, vikarij dominikancev. Dosegel je 67 let. N. v m. p. I — Na župnijo Osoje je prezentovan č. g. Mat. Kandolf, župnik v Lipi. — Č. g. Jan. Pirker, kaplan v VolSberzi, gre za provizorja v Lipo. — č. g. o. Dalmat Hruška je postal vikarij v dominikanskem samostanu v Brežah. — V Prevaljah se je zastrupil lekarnar Ant. Huber; v soteski ob Celovcu se je obesil 54 letni hlapec Gr. Majrič iz Libuč; v Vajdeku se je sam usmrtil posestnik J. Zerza, v Strasburgu pa 601etni hlapec K. Kaučič. Nagle smrti je umrl v Celovcu 70 letni B. Peheim. Ko je hotel zjutraj k sv. maši, zgrudil se je čez stopnice in obležal mrtev.
Goriiko. V bogoslovnico goriško se je vpisalo letos 18 gospodov abiturijentov.. Od teh je le osem za goriško nadskofijo. — Č. mm. Uršulinke so si izbrale za prednico č. m. Skolastiko Corgnolan. — Umrla je č. n. Alojzija S. SuSnik, prefektinja pri UrSulinkah, stara 71 let v noči mej 15. in 16. m. — V Prvačini se je otvoril pofitni urad. — Na St. Vidski Gori so ustanovili mlekarsko zadrugo. — Trtnej uSi prišli so na sled v vasi Gojače, okraj Komen. — Neki ribič iz Gradeža namenijo prodajati vsak dan sveže ribo v Gorici.
Cerkev in šola.
Pastirski list novega tržaškega ikofa.
(Konec)
Tedaj pa Vas vse lepo prosim, imejte usmiljenje z nuno in bodite mi milosrčni Cirenejci: pomagajte mi nositi križ ne samo z molitvami, ampak tudi s tem, da se pokažete vedno poslušni na besedo Vašega pastirja. Jezus pravi v sv. evangeliju: »Moje ovčice po-• lulajo moj glas ter mi sledijo«; »kdor vasposluSa, mene posluSa,in kdorvas zaničuje, zaničuje mene«. Poslušajte tudi Vi moj glas, kateri ni ako ne glas Jezusa Kristusa, ker temelji na svetem evangeliju in na nauku sv. Cerkve. S tako Vafto pomočjo olajšali in osladili mi boste križe in trnje, koje s sabo donaSa škofovska služba.
Moja zastava je križ Jezusov, katerega so mi dali pri mojem Škofovskem posvečenju in katerega moram vedno nositi na svojih prsih.
V	križu kot znamenju naše sv. vere, so vse verske resniee; križ nam predočuje vsa čudovita dela božja za naie izveličanje. Križ nam govori o enem Bogu v treh osebah; on nam predstavlja neizmerno ljubezen, s katero je Bog ljubil svet ter dal svojega edinorojenega Sina ljudem v odrešenje; križ nam je priča neizrekljive ljubezni, s katero je nas vse ljubil Sin božji ter je za na« na križu prelil svojo dragoceno kri, in potem tretji dan slavno ustal od smrti, sedel na desnico Bega Očeta vsemogočnega, od koder bo priSel sodit žive in mrtve.
Križ je nevsahljiv vir vseh milosti, je studenec, iz kojega dobivajo sv. zakramenti moč v naSe posveče-vanje. V križu je moč in krepost, po kateri se je naSa ■veta vera na uprav čudovit način razširila po vsem •velu; po sv. križu bile so potrte sovražne sile in dovršeni čudeži krščanskega junaštva; po križu potrjeni prenašali so sveti mučenci najgrozneje muke, koje so jim v svoji uprav peklenski hudobiji iznašli trinogi. In vendar vzlic vsem zaprekam je ta zasramovani križ, ta »zasmeh paga n o m i n j u d o m pohujšanje«1) premagal istega rimskega orla, ki je z nenasitljivo slavo-željnostjo, z nezaslišano drznostjo poletel v nadaljne pokrajine ter z mečem podjarmil si narode in kraljestva.
V	I. Korinč. 1, 23.
Ta sveti križ je bil po dvanajsterih airomaSnih ribičih, presinjenih ljubezni in svetega navdušenja zasajen po celem svetu do zadnjega kotiča zemlje. Rimsko cesarstvo kakor vsako drugo delo človeških rok, imelo j« svoj'konec in pogin, a kraljestvo križa, ker delo božje, trajalo bo na veke navzlic vsem nasprotnim naporom
pekla in njegovih služabnikov. »Nebo in zemlja
bosta prešla, a moje besede ne bodo prešle') — in moči peklenske je ne bodo
zmagalo «.')
Križ je zato največja slava, naSa prava sreča; radi tega govorimo z apostolom: »Daleč bodi od mene, da bi ses čim drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa«4). Vojaki gledajo s ponosom na svojo zastavo, ker jih spominja na slavno izvojevane zmage, na junaške bitke za milo domovino, aa junake, ko so pod to zastavo se boreči padli na bojišču. Tako je nam križ v slavo in ponos, ker nas spominja velike zmage Jezusa Kristusa nad smrtjo in peklom, ker nam kliče v spomin čudeže, katere so dovršili oni siromaSni ribič, galilejski, ki so z nezaslišano navdušenostjo nosili krit po vsem svetu ter ga zasadili celo v prestolnico rimskih cesarjev in so iz ljubezni do križa prelili svojo kri.
Križ nam kliče v spomin milijone mučencev, ki so pod njegovo zastavo in iz ljubezni do njega pretrpeli naj krutejše muke.
Križ nas spominja neStevilnih misijonarjev vseh časov in narodov, ki so preziraje silni trud in pre stane muke, v očigled tolikim nevarnostim in tudi smrti, s križem v roki prodrli v najoddaljene in najbolj puste kraje, da tam oznanj<;jejo Jezusa križanega.
Križ nas spominja na brez Števila izpoznavalcev sv. vere in svetih devio, ki so iz ljubezni do Jezusa zapustile svet in posvetne ugodnosti, zatajile same sebe, naložile si križ ter hodile za Jozusotn. Zato ponavljamo s sv. Pavlom; »Daleč od mene, da bi so s čim drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa«. Nosimo vsi visoko in častno to zastavo. Pogumno iz-poznavajmo vedno in povsod, da smo nasledovaloi križa, toda izpoznavajmo ne samo z besedo, marveč, kar j* bolj imenitno in potrebno, izpoznavajmo svojo vero v delih, v življenju.
Križ je naSe upanje. »Neprestane borba, pravi sv. pismo je življenje človeka na zemlji«. Zemlja ta se imenuje solzna dolina. NeStevilne so neprijetnosti, žalosti in bolečine, katerim so neprestano izpostavljene posamezne družine in vsa človeška družba. Ogromno je Število zaprek in zvitih sovražnikov naSe ■v. vere, nedolžnosti in pobožnosti; kako pogostoma a« nas opravlja, črni in krivo sodi 1 Kje naj najdemo utehe, kje krepčila in pomoči proti tolikim zlom in nevarnostim, ki nas od vseh strani obdajajo I Obrnimo pogled na križ in na Onega, ki je na njem umrl v najstraS* nejih bolečinah; tam naSli bomo uteho, krepčilo in po-
') Mat 24, 36.
') Mat. 16, 18.
') Gal. 6, 14.
moč v trpljenja, tam našli bomo krepost in milost, da zmagamo vse napade svojih sovrsžnikov. — Poglejmo na neštevilne mučence, ki so iz ljubezni do križa preliti svojo kri; obrnimo pogled na sv. izpoznavalce in device, ki so polni ljubezni sprejeli križ Jezusov ter mu potr-pecivo in udano sledili do Kalvarije. Tako tudi mi, uklonivii se volji božji, sprejemajmo Jezusa Kristusa, ki je pod težkim lesom križa dospel na Kulvarijo, ter v nato tolažbo in okrepčanje ne pozabimo nikdar, da po križu pridemo do slave.
Moj program t. j. moje mišljenje slednjič je po duhu sv. evangelija t. j. da iščem slavo božjo in zveli-čanje du8. To je hotel Jezus Kristus, ko je priftel iz nebes na zemljo, da ljudje spoznajo in Caste Boga. V ta namen je bival na zemlji, v to svrho je poslal apostole po vsem svetu. Treba torej, da po vzgledu Jezusovem tndi jaz obrnem vse svoje skrbi in moči v to, da povzdignem slavo božjo, da Širim kraljestvo božje med onimi, ki sr izročeni moji pastirski skrbi, da tako ljudje tembolj boga spoznajo, njemu služijo, same sebe spopolnujejo in slednjič se zveličajo.
V to svrho treba, da škof sam in s pomočjo drugih oznanjuje besedo božjo; da pazi, da se razlaga krščanski nauk v cerkvi in šoli; velja, da brani in podpira pobožnosti, posvečevanje nedelj in praznikov, prejemanje sv. zakramentov. Posebno te treba, da širi in utrjuje pobožnost do Marije Device, ki je naša dobra Mati, naše pribežališče, naša tolažba in naše upanje. Treba, da z vso potrpežljivostjo in naukom, kakor pravi apostol dela na to, da se odstrani zmota, pohujšanje in greh in vse, kar je nasprotno časti božji.
Zategadelj Vas prosim z apostolom sv. Pavlom, slavite Boga v svojih srcih in delih ; bodite goreči v izpolnovanju njegovih svetih zapovedi; posvečujte svoje duše s sv. zakramenti in drugimi pobožnimi deli; bodite verni sinovi sv. Cerkve ter vedno in povsod se take pokažite; podpirajte katoliško stvar, ki gleda najprvo na čast božjo in na reSenje duš. Zlasti pa častite Marijo s kako posebno pobožnostjo; posvečujte poglavitne Marijine praznike s prejemanjem sv. zakramentov; bodite Marijini otroci in ona Vam bo Mati.
Jaz prihajam dajje k Vam kot apostol miru in ljubezni. Jezus, predno je bil odšel iz tega sveta, je rekel svojim apostolom: »Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, vam jaz dam«.1) Kakor sem prej omenil, nazivljejo ikofa angelja škofije, angelja, ki oznanjuje mir Jezusa Kristusa, a ne krivi mir, kojega daje svet, mir nestanoviten, mir dvomljiv, mir sebičen, ki temelji na dobiikaželjnosti, na koristi in na strasteh. Mir Kristusov pa temelji na resnici in pravici; kjer manjkat, ti dve kreposti, resnica in pravica, Um ni mogoč pravi mir, mir Jezusov, katerega je dal svojim apostolom, rekoč:
.svoj mir vam zapustim«.
Sicer pa je nekoč rekel on tudi svojim apostolom: . Prifiel sem, da prinesem ogenj na lemljo, in kaj hočem, nego da se užge
l) Jan. 14, 27.
i n d a g o r i! »l) Ogenj, kojega je prinesel na zemljo,
je ljubezen. Ta ogenj je izročil on svojim apostolom veleč, da ga nesO po vsem svetu ter da užigajo z njim srca ljudij, oznanujoč jim Boga jedinega v bistvu, trojnega v osebah, neizmernega v modrosti, moči in veličanstvu, neizmernega v svoji dobrotljivosti in milostljf-vosti proti nam, — Boga našega Stvarniki, Odrešenika, našega Očeta.
• To je moja zapoved, je rekel Jezus Kristus pred zadnjo večerjo, to je moja zapoved, da se ljubite mej seboj, kakorsem jaz vas ljubil. Kakor je mene ljubilOče, tako s e m t u d i j a z 1 ju b i 1 v a s.*) Kdor ima moje zapovedi ter jih izpolnuje, on je, ki mene ljub i.s)
To je ogenj, kojega je prinesel Jezus na zemljo: ljubiti Boga nad vse, ker je največja in neizmerna dobrota, in ljubiti bližnjega iz ljubezni do Boga. To prinašam tudi jaz Vam prvi dan, ko Vam govorim kot Vaš škof; ta ogenj naj užge v naših srcih ogenj ljubezni božje. Ljubimo vsi Boga, svojega Gospoda, ljubimo ga z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi močmi ter izpol-nujmo vse njegove zapovedi. Skažimo se pravi otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. — Ljubimo svojega bljižnjega, ker to zapoveduje Bog. Ljubimo se vsi, kakor so se ljubili prvi kristijani, ki so bili eno srce in ena duša. Otroci smo tudi mi enega Očeta, odkupljeni z isto krvjo božjo, oprani z isto vodo v sv. krstu, deležniki istega altarja, in slednjič smo vsi brez razločka poklicani v isto slavo.
In vendar v naših dneh so kristjani, ki se sovra-žijo, se zaničujejo ne iz druzega razloga, kakor zato ker jeden ne govori istega jezika kakor drugi, jeden ni iste narodnosti, kakor drugi; to Vam je prava bolezen in krivovera našega časa 1 Bolezen, ki slabi mnogo ljudi, krivovera nasprotna nauku Jezusa Kristusa. Ta nas uči, da smo vsi otroci istega Očeta, udje istega telesa, kojega glava je Jezus Kristus ki je a svojo smrtjo na križu podrl zid, kateri je ločil narod od naroda, tako da po besedah sv. Pavla: »ni več razločka mej Grkom in Latincem, mej Skitominbar-barom«4), zato ker smo vsi otroci božji, vsi bratje v Kristusu.
Le predobro v6 sovražnik naS, da če kedaj, je gotovo v naših časih potrebna najbolj tesna jedinost med vsemi katoliškimi kristjani, zato da združeni pospešujejo slavo božjo, se branijo napadom sovražnikov očitnih in skritih, kateri z umetnimi zvijačami nastavljajo mreže naši veri in zveličanju naših duš. Kako nam bo mogoče se jim braniti ter jih premagati, ako smo razkosani ter nam manjka sloge in jedinosti ? »Kraljestvo, kije v sebi razdeljeno, bo razdejano.«
Jezus Kristus, naš nebeški Učenik nam neprestano priporoča, da čuvajmo, da bodimo jedini. Pred sadnjo
») Luk. 12, 49.
«) Jan. 15, 9 in 12.
») Jan. 14, 21.
*) KoloS. 3, O.
večeijo prosil j« svojega nebeškega Očeta: »Nemo-1 i m s a m o za n j e (t. j. za apostole), ampak za vse one, ki bodo verovali po njihovej besedi v mene, da bodo vsi jedini, kakor si ti, Oče, v meni in j a« v tebi, da so tudi oni v nas jedini «.')
To je znak pravega krščanskega duha, da smo vsi zjedinjeni z Jezusom Kristusom. Zatorej proč od nas vsako razcepljenje, vsako razkosanje, vsako sovraštvo proti svojemu bratu, naj si bo te ali one narodnosti, naj govori ta ali oni jezik. Ljubezen Jezusa Kristusa nas mora spajati vse v isti veri in v istem upanju.
Vsakdo naj goji svoj jezik, naj ljubi svojo, pa naj spoštuje drugo narodnost. Jezus Kristus je ljubil svoj narod, se je zjokal nad zaslepljenostjo, trdosrčnostjo in iz tega sledečim poginom svojega ljudstva. On pa je ljubil tudi vse narode in zato je poslal apostole k vsem ljudem. Nikdo naj ne stori drugim, česar ne 2eli, da bi se njemu storilo. Tako se bodo v nas uresničile besede Jezusa Kristusa : »da so jedini«.
S tem sklepam svoj pastirski lisL Govoril sem Vam najprvo o visoki veljavi katoliškega Škota in o pre-teških dolžnostih, ki so ž njo spojene. Zavedajoč se svoje veljave, katero moram vestno varovati, in težkega bremena, koje so meni na rame naložili, sem vas prosil, da molite za me Boga, kakor vsaka cerkev na Veliki petek moli za svojega škofa: da ga ne potare pretežko breme ter da ne obnemore človeške slabosti, ampak da potrjen po njčgovi sv. milosti po vzgledu svetih škofov morem nositi težo službe in z apostolsko prostostjo izvrševati svoje svete dolžnosti.
Razvil sem Vam svoj prapor, svojo zastavo, križ našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pozval sem Vas, da se vsi z menoj zberete pod to zastavo ter z apostolom Pavlom govorite: jas pa se nočem hvaliti ako ne v križu našega Gospoda Jezusa Kristusa Kril bodi vedno naSa prava čast, naše sladko upanje in pot do večne sreče.
Razvil sem Vam svoj načrt (programi, ki je isti, kakor Jezusa Kristusa, iskat čast božjo in zveličanje duS, pospeševati mir in ljubezen med ljudmi. Ta je načrt naznanjen po angeljih na sveti večer: Slava Bogu v višavah in mir ljudem dobrega srca. Načrt objavljen po Jezusu Kristusu, izveden po njegovih svetih apostolih, izvrševan od vseh svetih Škofov cerkve božje.
Pozdravljam Vas s sv. Pavlom: »Bratje bodite popolni, vspodbujajte se, bodite jedini v mislih, ljubite mir, in Bog miru in ljubezni bo z vami. — Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, ljubezen božja in jedinost sv. Duha bodi z vami vsemi Amen «.*}
V T r s t u praznik rojstva Marije Device dne 8. septembra 1896.
f Andrej Marija, SkoL
') Jan. 17, 20, 21.
') II. Kor. 13, 11, 13.
Listek.
Očetova kletev.
(Dalj*.)
.Dober dan, visoki gospod; kako se vam godi, če smem vpraSati ? A staknil sem jo. Ali m6 ni poznal, — česar ne verjamem, ali pa me ni hotel, - kratko, ksj mislite, oče Matija, ali je to prav ali ni ? — Se pogledal me ni, temuč zavpil po nemško »včk« in jaz sem ga razumel. Pasja noga, je oSaben! In tista debela ženica; kako grdo me je pogledala! Spaka, meniš, da te kaj prosim! Nemarnost, očetu poSlji domov, kar si dolžan, — tako sem si tiho mislil, a reči si nisem upal ničesar, ker drugače bi me že zapreti ukazal.
No, oSaben pa je, ta vaš Martinek«, — nadaljeval je Drejec po nekolikem molku, — »čeprav je z menoj bil dober! Od tega že ničesar ne upajte, oče Matija, križ čezenj in čez denarce, katere vam je dolžan. Lep sin to! V mestu redi debelo babo in u4ročftd, doma pa je oče v stiski in se Se ne zmeni zanj!«
Tako je pripovedoval berač Drejec. Matija se je tresel po vsem životu in dejal je konečno boječe:
»Ti si se gotovo zmotil! Ce bi b i tak gospod, ni mogoče, da bi me pozabil. Saj je z mojo pomočjo to, kar je, — jaz sem ga vzdržal.«
»Ej, oče Matija, beraške oči ne varajo, saj sem ga od blizu gledal!«
»A, če je, naj bo!« — Matiji se je vzbudil prirojeni ponos. »Sam ga ne bom prosil, dokler bom mogel! A tebi, Drejec, bi nekaj naročil. Pojdi v mesto in skuSaj izvohati njegovo stanovanje. Jaz ti bom dal pirmo, da je neseS tja in počakaS odgovora; jaz Se vedno upam.«
Drejec je Sel s pismom v malhi v mesto. Po poti zagodrnjal je večkrat v brado o »nemarnem sinu« in o oSabnofcti, da se ne zapomni »starega znanca.« PrifiedSi v mesto, zavije najprvo v krčmo: omočivši si tamkaj grlo in vlivSi si v srce poguma, napoti se na ono mesto, kjer je stal ondan, ko je prišel Martin z gosp6 mimo.
»Pasja noga, ni zlomek, da bi ne prišel z babo mimo, ali pa če pride sam; saj samo njega potrebujem. No, Drejček, zdaj pa stoj tu pa čakaj na odrešenje. Mora priti, ni spaka!«
in stal je pod cerkvijo zroč z enim očesom v pisane podobe svetnikov in v lepe molke, katere je bil kramar na zidu razobesil, — z drugim pa na mimo-gredoče; saj je dobro znal, da bi berič takoj s sabljo prišel in ga tiral v luknjo, ko bi stal in le ljudi zijal, meneč, da berači.
Potrpežljiv je bil ta Drejec! Pa saj se je te čednosti navadil v svojem rokodelstvu, kateremu je ta čednost neobhodno potrebna.
A, kdor čaka, pričaka.
Drejec je uže težko stal in si uže vse ogledal; kramar je jel pisano gledati berača, ne zaupajoč sličnim osebam. Da, tudi Drejec je uvidel, da ne grč, da bi tako na jednem mestu stal, morda si kdo misli, da čaka koga, da ga ubije. Mislil je oditi na drugi konec trga.
Ko Svedra čez trg, zapazi moža od včeraj, - gospoda Martina. Koračil je sam čez trg.
»Ah&, sva vendar skupaj! Čakaj, spaka! Zdaj mi ne uidešI« godrnjal je v brado Drejec in se potuhnil pri nekem vozu, da bi ga ne zapazil. Ko je odšel mimo, stopal je polagoma za njim. Zavila sta v mnoge ulice in slednji« se ustavi Martin pred hiSo in stopi notri.
»No, pa je konec romanja. Zdaj pa le korajžo, Drejček!«
Drejec počaka nekoliko pred hišo, potem pa jo zavije notri.
Tu sreča deklo in vpraša: »Nimate tu notri nekega gospoda, ki ima visok klobuk in je kosmat kakor medved ? Imč mu je Martin, piSe se pa za Ocčpka.«
Dekla mu je pritrdila čudeč se čudni govorici tega umazanega berača in mu pokazala, kje stanuje. Drejec je stopal po kamenitih stopnicah, da se je moralo po celi hisi slišati. Njegovi črevlji, katerih podplati so bili skoz in skoz z žreblji podkovani, so rožljali in prasketali, da je bilo joj! Dospevfii do vrat seže po malho in vzame pismo ven, postavi palico v kot, sname klobuk z glave, ga vrže k palici na tla in potrka s pestjo na vrata, da se je vse potreslo.
Takoj je bila dekla pri vratih. Pomolivši glavo pred vrata in videč berača, hoče zapreti, a Drejec postavi nogo v odprtino in pravi:
»Le počasi, saj nisem prišel prosit! Ne bojte se! Ne bom Se iskal miloščine okoli takih ljudij, ne, imam na kmetih dovelj. — Z gospodom bi rad govoril!« »Gospod nima časa za take ljudi kakor ste vi!« »Nft, spaka; ženišče, kakšen pa sem jaz? Kaj nisem tak kakor so drugi?«
»Kaj pa mu hočete?«
»To-Ie pismo mu bom dal! Je od znanega človeka.
___Pa bi rad počakal, kaj poreče gospod !«
»Le meni dajte, pa počakajte odgovora!« Drejec je dal in čakal. Kmalu pride dekla in mu poda drugo pismo, čeS, naj ga ponese onemu, ki je ono pismo poslal, - sam pa se naj nikdar več ne prikaže pred vrata gospoda, - tako je dejal gospod.
»Se nečem priti! Zapomni si ženšče! K takim že ne, ki me nečejo poznati!« in dejal je pismo v malho, vzel palico in klobuk ter odšel ne besede rekoč doli.
»N& Drejček, zdaj pa neseS stotake! Ej, ti malha, kaj takega Se nisi nosila, kar hodiva po svetu skupaj! No, saj sem rekel, gospod ni umazan in da rad, le
oBaben je!«
Tako je mrmral, vračajoč se domov.
Doma je precčj oddal pismo Matiji z besedam.:
»Ej, oče MaUja, vidite, pa je le Drejec vam denar
prinesel N	^^ _ A ^ Jg Uq v pi8mu?
Petdeset goldinarjev in besede: ,Več nimam m ne morem
dati. Pustite me v miru!'
»To je sin!« dejal je obupno Matija, »torej zdaj
mu nisem več oče, - pustim naj ga v miru m naj
bom zadovoljen s petdesetimi goldinarji, — a bilo bi najmanj desetkrat toliko treba!«
Drejec ni hotel skoro verjeti, da ni prinesel sto-takov. A, ko se je slednjič preveril, zamrmral je;
»Nemaren sin, — na takega Se nisem naletel, kar beračim po svetu I Ni vreden slanega kropa!«
Ni bilo drugače, da so prodali Matiji, kar je imel zemlje. Ostala mu je le hišica in hlev. Hlev in kravi je takoj prodal, saj ju ni imel s čim rediti. Ko je denar pošel, najel si je z ženo stanovanje in prodal hišico.
Tako je životaril z ženo, zdihujoč v jedno mer nad sinom. A kaj je pomoglo? Sin, gospod Martin bil je človek »po modi«. Oženil se je tudi z moderno ženo; uže preje se je sramoval svojega kmečkega rodu in vsega, kar ga je nanj spominjalo, — a žena ga je tako daleč pripravila, da ni hotel niti o očetu ničesar vedeti. Seveda, sukal se je med visoko gospodo in živel s hčerjo imenitnih starišev, — kako bi naj se ne sramoval, da je rojen kmet!
* * *
Matiji in ženi ginil je čedalje bolj denar, ki sta ga skupila za prodano hiSo. — In kako bi ne ginil? Matija je bil uže star, njegcva močna postava se je upognila, lasje so osiveli, in žena njegova bila je tu/1 uže vsa sključena.
Ni dolgo tega, ko je vstal Matija iz bolni*® P°" atelje, kamor ga je položila huda bolezen, katero sta mu nakopala na glavo žalost in prehlajenje Ležal je tri tedne in zdravnik ter zdravila niso zastoj' O) kako je žena molila, vroče molila, da bi ji Bas vsaj moža pustil, ko jo je njen sin zapustil. — Bog.o je vslišal, — Matija je ozdravel. A kak je bil po brezni! Za nobeno delo in napor ni bil več sposobni preje je hodil sem in tja pomagat ljudem, da je vsaj nekaj zaslužil, — zdaj pa ni bil za nobeno d*'o. Sključen in suh hodil je počasi in močno poka^eval.
Preostajalo »i druzega, da živita od denarja, katerega sta skupila, — a ta je uže močno skopnel. Zena je silila večArat Matijo, da naj gre v mesto k sinu, on da bi gotovo pomagal, da bi vedel, kako se godi sta-rišem. A Matija je stresel glavo, da so se srebrni lasje majali, in dejal s starim ponosom:
»Ne, tega ne! Rekel mi je, da naj ga pustim v miru, — in pustil ga bom! On vč, da so mi vse prodali,
_ vč, kaj pravi Bog v četrti Božji zapovedi, — ne jaz,
— temuč on mora priti k meni in mi ponuditi. Ne bom se ponižal pred sinom, — kateri mi je toliko dolžan!«
Tako je govoril materi in žena je zaihtela na glas.
Nenadoma zboli žena. A starost ni dolgo bolna in
_ hitro jo vzame smrt. Nekaj dnij je le ležala. Prosila
je Matijo, ki ji je ljubeznjivo stregel, da naj grč v mesto k sinu, naj ga prosi za pet ran BoSjih, da pride k njeni smrtni postelji, da ga Se enkrat vidi. Matija ni hotel sam iti, čakal je berača Drejca, — a ta ni priSel in nikjer ga ni mogel najti. Mej tem je umrla žena.
Konec sledf.
Narodno gospodarstvo.
Neka i »ta sadjerejce. V našem cesarstvu je sadjereja najbolj razvita na GaliSkem, ČeSkem, Štajerskem, Gorenje-Avstrijskem, Moravskem in Koroškem. V teh deželah se povprečno vsako leto pridela 5,348.370 met. stotov sadja. Zanimivo je, koliko sadja se pridela po imenovanih deželah na 1 Qkm. Na Gorenje Avstrijskem dobe na 1 Okni 48 met. stotov Badja, na Štajerskem 41 met. stot., na Moravskem 25 met. stot., na ČeSkem 23 met. stot., na Gališkem 17 m. stot., na Koroškem 13 met stot. in na Kranjskem — le 11 met. stotov. — Iz naSega cesarstva se je izvozilo v ptuje driave sadja v vrednosti: I. 1895 za 7,628 000 gld., I. 1894 za 9,198.000 gld., I. 1893 za 6,232 000 gl., leta 1891 xa 5,736.000 gld., I. 1891 za 10,952.000 gld. — Kupčija s posušenim sadjem vedno bolj peSa. L. 1891 smo inozemcem prodali tacega sadja Se za 3,780000 gl., lansko leto pa samo Se za 1,214 000 gld. — Kupčija z namiznim sadjem je Se vedno dobra. Največ tega sadja prodamo v Nemčijo. A želeti bi bilo, da naši sadjerejci sami pospešijo kupčijo s tem, da zasade s časom obilo potlahtnjenih dreves in tako razširijo kupčijo tudi po druzih državah.
Koliko narazen na) se posode sadna dreves, ? Pri sadnih drevesih moramo vedno paziti, da jih ne postimo pregosto, ravno tako pa tudi ne preredko. Oboje nau more krajšati pridelke, zatorej držimo se teh izkušenj: J*>lane posaditi je narazen 10—12 metrov, hruške 8—10, Vostanje 12-15, orehe 12—15, feSnje 8 — 10, čeiplje in Jjve 5_6 in breskve in mandle 5 do 6 metrov.
Plesnjivo ilto. v0 mokroti zaduhlo žito zmešaj z ogljinim prahom. Tako z ogljem zmešano naj ostane iito 2 do 3 tedne na ne preurzlem. pa tudi ne prevročem kraju; potem se odloči ogl/» g čistilnim strojem. S tem ravnanjem se odpravi duh 90 plesnobi skoraj popolnoma.
Bupestris monticola je jedna najboljših ame-rikanskih trt za cepljenje z evropskimi trtami. Hitro raste, M dobro ukorenini. Trta, ki se na to ameriško trto cepi, jako dobro rodi. Rupeitris monticola je zadovoljna tudi s slabo zemljo.
Največji ulnjak so gotovo »Čebeline skale« v Kaliforniji v Ameriki. Ob reki Arrongo Alcado stoj6 te skale in imajo večje razpoke. V teh razpokah žive čebele in imajo nabranega mnogo medu. Koliko, se ne d& presoditi, ker se ne \6 koliko so dolge in Široke razpoke in bi čebele gotovo nobenemu ne pustile, da bi jih preiskoval.
Zimski ječmen uspeva na vsaki prsti, ua kateri uspeva pomladanski. Uspeva pa tudi na nekaterih težkih semljah, ki so za jesenski ječmen že premočne. Zimskemu ječmenu moraš zelo gnojiti, drugače ga ne bodeS dosti pridelal. Tako gosto se zimski ječmen ne sme sejati, kakor jar.
Pre*imovanje čebel. Kakor kmetijstvo splošno, tako propadajo tudi njega posamične veje, med njimi
tudi bučelarstvo. Pač vidi« po deželi «e marsikak uljnak, ali služil je le staremu očetu sedanjega gospodarja, sedaj ne čujei več o solnčnem poldnevu pred njim Šumenja in vrvenja veselih, pridnih živalic, zginile so. Kakor toliko lepege in dobrega izmej slovenskega ijudstva.
Če se vprašamo po vzrokih propada, pride nam jih nasproti cel roj. Majhna cena medu in voska, slabe letine, zguba časa pri čebelah in Se mnogo druzega nam naSteje bivSi čebelar. Glavno stvar seveda pa je pozabil ali pa je povedati ni hotel in ta jo njegova — nevednost. Kdor ima le pojem o »umni« bučeloreji in je kedaj opazoval našega priprostega čebelarja pri njegovih opravilih v raznih letnih časih, gvtovo je opazil pri tem velike hibe in posledica teh je — zguba časa in denar|a, pojemanje veselja do »muhe« in opuščanje bučeloreje. Pri čebeli se kaj jasno kaže, da jc nevednost najdražja reč na svetu.
Da 8e, dragi bučelar, obvaruješ Škode, pomni posebno sledeča pravila, kojih blagodejni vpliv se slasti v prezimovanju kaže.
1.	Goji in prezimuj vedno le močna bučelna roje. — To je zlato pravilo čebeloreje, proti kateremu se mnogo greSi. Bolja je poštena kmetija, kakor devet bajt, kaj ti pomaga veliko število slabičev, večina ali pa vsi ti otrpnejo po zimi, če pa tega ne, dobička čez leto ne pričakuj od njihl
2.	Ne pusti bučelic v prezimovališču brez do-voljne hrane. Ako je letina zelo slaba, kakor letos, daj jim že na jesen zadelanega satovja v panj, da ne prenesejo m«d v svoje celice. Slabim je to nujno po trebno, pri močnejih se pa tudi ni treba bati, češ. ko bodo imele bučele vsega dosti, bodo toliko več porabile. Bučeiica je tako modro ustvarjena, da ne posnema gospodarja v njegovih neumnih razvadah, ampak porabi le to, kar je nujno potrebno za ohranjenje življenja. —
3.	Privošči svojim gojenkam ljubi mir. Vsaj zanje je zima čas počitka, ko tebi noč. Mislim, da so si ga pač zaslužile po dolgem, dolgem dnevu — celem poletju. Ne popravljaj blizu bučelnjaka hrumuih del, proti nadležnim mišim nastavljaj pridno pasti v ulnjaku. Velik nemirnež po zimi je tudi toplo solnce, ki izvablja s svojo gorkoto bučelice iz panja, ali gorje onim, ki »o se dale premotiti. V hladnem zraku kmalu otrpnejo ter popadajo na zmrznjena tla. Da se kaj tacega ne prigodi, uniči naravnostni upliv solnca s tem, da zavaruješ prednjo končnico panjevo s kako plahto ali pa z deskami. P" tem pa dobro pazi, da ne zabranift pristopa čistemu zraku v panj. Zato naj bodo žrela popolnoma odprta.
Še mnogo bi ti lahko povedal, na kar se im*' ozirati, ako hoče! srečno prezimovati. Povedal bi ti naj-razneje načine, po kater.h so domači in tuji bučelarji srečno in nesrečno bučelarili. Toda predaleč bi Zato naj zadostujejo te vrste. Bodi prepričan, da, ako se bol teh pravil zvesto drial, bos o prvem pomlad*0' skem izletu vesel svoje sreče, ki U bo dajala spričevalo, da si • mojster v čebeloreji.«
Razne novice.
, „	Prošnja.) Da pri to-
likem Številu naročnikov ne nastane ob novem letu nered pri razpošiljanji lista, smo že danes priložili nakaznico, s katero naj bi ČČ. naroč niki kmalo ponovili naročbo za prihodnje leto. Svoje ime in pošto, na katero želi dobivati »Domoljub", prosimo, da bi sleherni zapisal prav razločno ter tudi pristavil, je li star naročnik ali nov naročnik. Kdor pa ima „Do-moljub' plačan že za dalje kot do novega leta, naj si prihrani priloženo nakaznico za po znejšo porabo
(Shod kat. polit, društva v Vipavi.) V prostorni Čitalnični dvorani je zborovalo 14. m. m. vipavsko kat. polit, društvo pod predsedstvom č. g. dekana. Mož se je vse trlo. Dvorana, hodnik, stopnjice vse je bilo natlačeno samih vrlih vipavskih poštenjakov. Malo nad 2 uri je trajal shod, katerega se bodo navzoči vedno s hvaležnostjo spominjali. Prvi je govoril č. g. črnovrški vikar, naš vrli, teoretično in praktično izobraženi narodni ekonom Jan. Hladnik o Raiffeisenovih posojilnicah.
—	Drugi govor prof. dr. Krekov se je pečal z liberalizmom, socjalno demokracijo in krščanstvom in je razkril temeljne zmote v receptu prvih dveh mazačev, ki ga zapisujeta naši bolni dobi. Pokazal je pa tudi kršč. družabna načela in njihovo upravičenost in izključno sposobnost v preosnovi sedanjega socijalnega nereda.
—	Nadejamo se, da bo shod obrodil obilo dobrega sadu. Bog daj svoj blagoslov, kat. polit, društvu pa želimo, naj bi čim največkrat preskrbelo ljudstvu take duševne hrane, po kateri tako zelo hrepeni in katero zna tako primerno rabiti.
(Iz Kamnika.) Katoliško politično društvo ima prihodnji shod na zahvalno nedeljo, dne 8. novembra obpolu štirih popoludnev »Katoliškem domu«. Govoril bo tudi g. Tomaž Rožnik, kaplan v Mengšu. Želimo in pričakujemo torej obilo udeležnikov iz mesta in dežele.
(Iz OgerHkega) nam je poslal »Domoljubov« naročnik zelo zanimivo pismo, v katerem nam popisuje vnebovpijoče krivice, ki so se godile pri zadnjih volitvah volilcem, pripadajočim kaloliško narodni stranki.
—	Židovski agitatorji so kupovali glasove po 5 do 300 gld. Kdor se ni pustil podkupiti, so ga na dan volitve navadno s silo pognali z volišča ali pa zaprli. — BanlTy je hotel pri volitvah na vsak način zmagati; zato mu je bilo vsako sredstvo dobro. Toliko krvi, kakor se je je prelilo zadnje dni na Ogerskem, je menda niti Spanci niso pretočili na — Kubi, vkljub njihovim vladnim poročilom. Najbolj se je pritiskalo na kat. ljudsko stranko ; njo je hotela vlada takoj v povojih zadušiti. Zato nas je zanimal program, koji se nam je doposlal z Ogerskega. Le-ta se glasi v poglavitnih potezah tako-le: »Ali živimo? Ali ni postala voda iz one krvi, koja bi morala vreli za Boga, za domovino m za naš
lastni blagor? Ali mi znamo delali, kakor se delati mora? Toda mi moramo delati, ako nočemo sramotno propasti. Katoliško stranko naroda malokdo brani, vse je proti njej, proti nam. — Sami stojimo : Bog in narod. Naši protivniki sami nas s svojim postopanjem silijo, da dvignemo in razvijemo zastavo katoliške nar. stranke. Dvigmmo se in razvijmo jo! Glas naroda, glas je božji! S tem glasom iščemo pravice božje in narodne ! Ali mar moremo dopustiti, da celo na našo sv. vero polagajo svojo roko? Kakor davek, tako nam odrejajo, v kaki veri otec svojo deco mora ohraniti; iz naših šol mora se izhititi vera in sv. ime božje. Naša vera se toliko upošteva, kakor brezverstvo! Civilna ženitev je postala zakon. Mi se znamo zakonu pokorili; ali zakone, katere stvarjajo ljudje, ljudje zamorejo potreti in izbrisati, in zato moramo vse sile in zakonit način napeti, da se ta zakon podere in izbriše, da naše žene ne bodo kakor roba, koja se more na trgu prodati, ampak da po sv. zakramentu ženitve zopet zadobe svoja prava in dostojanstvo, od Boga jim podeljeno in da familija ostane krščanska. Ali moremo trpeti, da spoznavalci drugih veroizpovedanj sami uravnavajo stvari, spadajoče na njihovo vero, a v stvari kat. vere da se ume-šavajo njeni smrtni neprijatelji ? Kjer se vera prežene, tam je prognana krščanska ljubav, tam je srce prazno tam gospoduje samo ljubav do svojega časnega blagra. Katoliška narodna stranka je stranka cele domovine... Pod zastavo te stranke zovemo vsakega, kojemu so svete pravice božje in narodne !<
(Iz Rovt nad Logatcem.) Zadnje deževje nam je veliko škodovalo. Odneslo nam je veliko dobre prsti z njiv in preprečilo pravočasno jesensko setev. Letina je slaba. Sadja skoraj nič nismo pridelali. — Dne 24. m. m. je pogorela hiša Fr. Mlinarja v Hlevenvrhu. Škode ima za več nego 800 gld., zavarovan je pa bil le za 200 gl. Saje v dimniku so se vnele in slamnata streha je bila takoj v plamenu. — Naša posojilnica je imela v prvih šestih mesecih 23.000 gld. prometa. — V naši kmetiški podružnici smo pri občnem zboru dne 4. m. m. imeli razgovor o gospodarski zadrugi, ki naj bi se ustanovila za domačo in sosednje župnije.
(Jelen in strežaj.) Grajski delavec Malec, o katerem se je iz Planine poročalo, da ga je bil jelen na več krajih predrl in pretrl, se je 20. okt., ozdravljen in zaceljen povrnil iz ljubljanske bolnice. Štiri tedne so ga tam imeli. Osemkrat je ležal na operacijski mizi in nemalo bolečin prestal. Pritisnila je bila tudi pljučnica, zato je bil izid delj časa dvomljiv. A mož je zdaj zelo vesel, da so ga ljubljanski doktorji, katerih ne more prehvaliti, tako do cela zakrpali. Z jelenom, pravi, pa da se ne bo več poskušal: »jelen rogovili«.
(Podganje gnezdo iz samih bankovcev.) Iz Trsta se poroča, da so pretekle dni zidarji podirali neki hlev. V razpoki so dobili gnezdo podgan, katero je bilo z bankovci po pet, deset in sto gld. tapetovano. Na onem mestu je pred par leti pogorela zaloga lesa ter je pri tej priliki zmanjkalo paketa bankovcev, vrednega 500 gld., iz katerega so ši tedaj tržaške podgane gnezdo naredile.
(I« Velikih Lasi) 2. novembra. Veliko veselje je bilo v naši fari pretočeno pomlad, ko je meseca aprila prvikrat mogočno zadonel krasni, veliki zvon .vlit v spomin dvestoletnice tukaišne duhovnije". Spomin dvestoletnice pa smo hoteli obhajati še slovesneje s tem, da smo imeli od 25. oktobra do 2. novembra sv. misijon. Vodila sta ga preč. gg. oo. S. J. Fr. Doljak in Pr. Vrhovec, ki sta nam i ognjevito zgovornostjo oznanovala sv. resnice in z čudovito gorečnostjo delovala v spovednici. Ljudstvo se je pridno vdeleževalo svete pobožnosti, dasiravno so nastopivši lepi dnevi zolo vabili na polje, kjer je delo vsled vednega deževja precej zaostalo. Zlasti je bila prostorna cerkev v god vseh Svetnikov ob sklepu misijona in vernih duš dan pri opravilu za mrtve natlačeno polna. Nad 2500 vernikov je bilo obbajanih. Bog poplačaj preč. gg. misijonarja za obi ni trud ; mi jima bomo hvaležni s tem, da bomo njih nauke v dejanju spolnovali. Zahvaljujemo čč. gg. sosedne duhovnike, ki so nam prišli pomagat. Prisrčna zahvala tudi g. župniku, ki nam je v spomin dvestoletnice svoje fare dal priložnost k duševnemu obnovljenju. Upamo, da so ti sv. dnevi prinesli celi dubovniji obilo blagoslova, in da bodo tudi veliko sadu rodili.
(Okrajnemu sodišču v Cerknici) se priklopita, kakor je razvidno iz odloka pravosodnega mioisterstva z dne 27. oktobra, občini Rakek in Žilce. Prva je spadala do-sedaj v okrožje okrajnega sodišča v Logatcu, druga pa v okrožje sodišča v Loža. S to naredbo je ustreženo večini prebivalcev imenovanih občin in le želeti je, da bi se tudi v drugih podobnih ozirih ustreglo notranjskim prebivalcem.
(Is Ribnice.) Vidi se, da se je „Slov. Narod" postaral; glavo, katero nosi že kakih 15 let, bo moral pre-meniti in se po novem letu imenovati .Nemški Narod", ker se toliko ogreva za nemškega poslanca Višnikarja, ki n i dobil večine v slovenskih okrajih Riboica in Lašče. Radovedni smo, kako bi pisal „Narod", ko bi bila naša stranka tako zmagala. Tudi naša .narodna Ribnica" bi se morala sramovati, da toliko poveličuje zmago nemškega kandidata, da je plačala celo otroke, da kriče: .Živijo Višnikar !a — Kar se tiče kočevskega mandata, je resnica, da so Kočevci postavili alternativo, da volimo mi njihovega kandidata dr. Scboppel-a, če pa volimo Merharja, ona glasuje za ViŠDikarja. — Pa nam je bil slovenski narod veliko višje, kakor liberalni Višnikar, katerega bi bili s tem vrgli.
(Največji zvon na svetu) je ravnokar vliti zvon v Cincinnatu v Ameriki. Zvon tehta 30.000 fantov, je na spodnjem delu širok onem Čevljev in sedem čevljev visok. Sam b6t tehta 700 funtov. Snov sestoji iz 78 delov bakra in 22 cinka.
(Najdebelejši krompir na svetu.) Dežela Kalifornija v Severni Ameriki nima le veliko zlata in srebra, temveč je tudi zelo rodovitna. V dokaz nam bodi velikanski krompir, ki ga je lansko leto posestnik Murfi pridelal. Ta krompir je tehtal nič manj nego 66 funtov ter je 28 palcev dolg v prerezu pa meri deset palcev. Posestnik je ta krompir prodal v državni muzej v Vašing-tonu za 5000 gld. — Marsikateri bralec »Domoljuba« bi si gotovo želel, da bi dobil tako seme iz Amerike.
(Hišo z dvesto nadstropji) zidajo sedaj v Novem Jorku. Visoka bo 900 metrov, tedaj trikrat tako visoka kot znani frfTel-nov stolp v PArizu ali skoraj tako visoka kot najvišji vrh Gorjancev na Dolenjskem. V hisi bo 100.000 sob, na vrhu hise bo gostilna z vrtom. 01 jed-nega nadstropja do družeča bo vozila električna želez niča, ki bo imela poštni in brzovlak. Poštni vlak, ki bo ostal v vsakem nadstropju, bo vozil na vrh deset minut, brzovlak bo vstajal v vsakem desetem nadstropju ter vozil le dve in pol minuti.
(Samo jedna volja.) Mož je imel zelo svojeglavo ženo, katere mu ni bilo mogoče krotiti. Zalo je poprosil župnika sveta, kaj mu je storiti. Župuik pokliče moža in ženo k sebi ter jima v dolgem govoru poiasnjuje, kako potrebno je, da se mož in žena lepo mej seboj umevata, da naj imata oba samo jedno voljo. — »Gospod, odgovarja žena, to je že pri nama. Oba imava namreč jedno samo voljo: Mož hoče gospodar biti v hiši, jaz pa tudi in odtod ves — prepir!«
(Župnik): »Miha, žganje je tvoj največji sovražnik «
—	Miha: »Ali ne pravi sv. pismo, da moramo svoje sovražnike ljubiti?« — Župnik: »To ie res; tega pa ne pravi, da jih moramo požirati.«
(Sodnik) proti zatožencu : »Vi ste obsojeni na štirinajst dni zapora; imate kaj proti temu?« — Zato-ženec: »Nekaj malega. Jaz imam doma ženo in pet otrok; ali bi se ne dalo tako Dapraviti. da bi ftel po nje in bi vsi skupaj prestali kazen v dveh dneh?«
(Zdravnik ženi): »Namažite otroku >ge z dobrim žganjem, to mu bo noge vtrdilo.« — Žena: »Ali je res. gospod zdravnik? Mojemu možu zmirom noge od žganja
—	oslabijo!«
Prihodnja itevilka .DOMOLJUBA' Izide dni 19. novembra 1896 zvečer.
Lot«r(|Hl<«					
Dunaj, 31. oktobra:	64,	79.	83,	4,	45
Gradec, 31. oktobra:	73,	31.	90	2«.	6«.
Line, 24. oktobra:	77,	64	47.	12.	45.
Trst, 24. oktobra:	38,	81,	68,	8.	85
Tržile cene v Ljubljani.
31. oktobra.
PSenica m. st. Rež, » Ječmen, » Ove«, » Ajda, » Proso. » Koruza, » Krompir, Leča Grah, » Fižol, » Maalo kgr. Mast, » Speh, svež »
h k ti.
gl-Jtr
8 50 6 20 6 60 6 2n 8 20 6 60 5 60 2 — 11:-10 10
90 72 78
Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . • • Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » • Svinjsko » » • KoSlrunovo» » •
Pijanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, » » . •
Drva trda, 4 kub. mtr.
» mehka • • •
M
a
e
0
1
••4
(3
*c
P«
Pri ni«ki 0,nl. _
«3 11 Največja zaloga potrebščin za
krojače in šivilje
in najmanj za »O•/, ceneje kot drugod pri
Ign. žarglju i Ljubljani. St. Petri cisti it. 8.

»i a
M«
M
E
o
s p
Franc Zoreč
Sv. Petra cesta st. 23. v Ljubljani
priporoča si. občinstvu v mestu in na deieli svojo veliko zalogo
pšenične moke in otrobov
po najnižji reni. Naročila izvrSuje točno in natančno, kakor ked zahteva.
95 3-3
Ceniki so franko na razpolago.
X. zvezek
OVESTI
Andrej Kalan
izfcel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 28 kr. v Katoliški Bukvami in TIskarni v LJubllaiil.
Tudi III., IV., V., VI., VII. in VIII. zvezek so fte v zalojfi.
DOC
Sprejmeta ne
dva učene u
za kolarakl obrt pri Ferdinandu Š«foc - ii v
Ljubljani, Gradišče St. 8.
99 2-2
Kmetovalcem kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo kujifcieo
Kmetom v pomoč.
Narodno-gospodarska razprava
Spisal Iv. Uelec, župnik. Cena 20 kr., po poŠti 23 kr. Dobiva se v „ Katoliški Tiskarni"
Služba cerkvenika (mežnarja)
v Preski Medvodami, s« odda o novem letu. 106
Lekarna pri Mariji Pomagaj v Ljubljani ^	Novo urejena TBB 108 2 1 ^
£j lekarna „pri Mariji Pomagaj"
(J	M. Leusteka, Resljeva cesta št. t	M
^	poleg mesarske?« mosta v LJubljani
^ priporoča gonpodarjem in kmetovalcem - živino-rejcem
izvrstni redilni prah za živino
konje, govedo in prašiče
S
jdj jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr. W Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujoih do-^ mačih zdravil, katera se p« časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja iai se vsak dan dvakrat s pošto.
A ------------- . . . ----------. Wj
i !h

Resljeva cesta št. I poleg mesarskega mosta.
I
ključavničarsko delavnico J
)
i
|
f
Naznanilo.
SI. p. n. občinstva naznanjam, da odprem dn6 16. tega meseoa svojo
ter se priporočam v vsa v ključavničarstvo spadajoča dela po najnižjih cenah.
P. n. naročniki, kateri ne utegnejo priti osobno k (Mni, naj mi blagovolijo poslati dopisnico in pridem takoj sam k njim.
Učenca,
poštenih kmetijskih starišev tudi takoj sprejmem. S spoštovanjem
107 1
Janez Smole,
ključavničar v Ljubljani Opekarska cesta it. 11.
Citralci
dobe brezplsčno jeden napav za oltre in moj novi katalog mnzlkallj, če mi pošljejo svoj naslov.
1041 Julij Neukirchner, Gdrkau, Češko.
	i		od
"S		dO o	co
> i>	o	o	EI <
		"C	
	-o		,<==!
			
Velika 50 krajcarska loterija y Inomostu.| žre^ba^e že
681 15-14
102 2
IVR AAA kron t gotovim
Jf ^PmU^m^J * »O«/, odbitkom. Srečke 4 ftO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
JTj. svetost papež Leo XIII.
sporočili so po svojem zdravniku }>>'<>/ dr. Lap/toni-ju g lekamar ju G. Piccoliju t' Ljubljani prisrčno zahvalo sa dopo-slane Jim stekleničice	(22-19)
cTlnfiture za želodec
Itn iti oran i zdravn i k ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji it i doktorji zapisujejo lo-lehavim Piceolijevo želodčno tinkturo, kaJeva krepča ielodec, povečuje slast, pospešuje prebav-Ijenje in telesno odprtje-
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. P< ccoli lekarnar pri „ Angelu" v Ljubljani tia Dunajski cesti.
Cena jedni steklenici io kr.
S
i
s
•"tpffeS&l!*,
i. kot
primes k bobovi kari edino zdrava
ka vina pijača.
Dobi povsod, pol kil« i> 2i kz.
Svirilo' Z.radi ničvrednih po-narij.mli UdolkoT j« tr.ba pulti na Urim« zavoj* ■ imenom:
Kathreiner
Razglas.
94 3-2
Hranilnica ln posojllnloa v Vipavi je začela
poslovati. Zadružni del«-žl ko po 1 gld., pristopnina po :{() kr. Hranilne vloge se sprejemljejo tudi od neudov in se obrestujejo po 4l/iV Posojila »e dajejo saino udom in sicer na osebni kredit (poroštvo) po 51 na vknjiienje pa po b% .
Uradni dnevi so vsako sredo od 9—12 ure dopoldne. — Pri neugodnem vremenu prvisleden ugodni dan.
Izven uradnih dnij dajeio pojasnila gg. Mat. Erjavec, dekan, in Mirko Perhavec v \ipavi, Ivan Lavrenčič v Vrh-polji in Anion UrSič v Št. Vidu.
K obilnemu pristopu vabi
lsd»j»uilj: 0r. I»a« JaMiii
načelstvo.
Velika izbera lepih, porabnih daril za Božič in novo leto!
Najboljše ure po najnižji eeni#
verižice, uhane, prstane itd.
ima v zalogi
Fr. Čuden, M»«r » Ljubljani
na Mestnem trgu AT iiUMprol i rotovžu Ttfi
Popravila izvršuje kar možno natančno pod jamstvom.
Zaloga in popravljanje koles za vozarenje (bicikloi) po nizki ceni.
ioi a
Odgovora! *r«dnik Ivan R«k«yM
Tuikt ,.Katoi»«»» Tiskarna."
Ta domača zdravila dobijo »e najceneje po poitl; so mngo l>H izkuSena. z dobrini r*pehom rabljen*, narejena po originalnem navodilu dr. pl. Tnik6czy-a, oblastnijsko p..tr-jena. V«ako zdravilo ima postavno varstveno znamko, j- naj. boljše kakovosti, vedno »vele m priznano s tisoči zahvalnih pisem Posebno so
Proti trganju in revmatičnim bolečinam
je pl. Trnk6ozyJeT protluMKl
<*v«»t ic tt za unbavaiije udov) j^ko priporočljiv kot bolečine v križu, v rokah in nogah olajševalno sredstvo, oživljajoč truplo po dolgi hoji, težkem delu itd
JUT Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 |ld. 25 kr.
Najtnplejega pr.p. r.čila vreden je ludi k e iu i č o o 'if''^^fir	^''j""^"'. dijetetiilil
'y&	Marija lurški
Fželodčni greiičec
S^KlE^^ fi-^ki^j 6 »teklrulc J gld. .'»o kr.
("^SttBsBTI	Temu izbort.rmu Mod-
r .^vlj^'/nemil grenčeru gri; pred-t' -	no.t pred mn"gimi drugimi
l—iT	• —ij enakimi sredstvi, ker osve-
žuje, oživlja, je jako ug.ijajoč, krepčujoč, okus pospešujoč, skratka najboljše, preizkušeno in z mnogimi zahvalnimi pismi priznano sredstvo.
V*a nniteta, »;>/«/1 rtu zdravilna ureditva rttzpvilja na vse strani z vsakdanjo obratno poito 6H (12-5)
pri rotoriu pulrf/ niratile hranilnice.