V A R S T V O N A R A V E ( N A T U R E C O N S E R V A T I O N ) , V I , 1 9 6 9 , L J U B L J A N A 
Študijski prispevek k poznavanju Triglavskega narodnega parka št. 11/11 
JAN CARNELUTTI in ŠTEFAN MICHIELI 
MAKROLEPIDOPTERI TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA IN OKOLICE II. 
(LEPIDOPTERA: BOMBYCES, SPHINGES) 
Pričujoče delo o metuljih je prvo nadaljevanje favnistične obdelave makro-
lepidopterov Triglavskega narodnega parka, ki sva jo napisala v letih 1956-57, 
izpopolnila in dokončno pripravila za tisk pa v jeseni 1966. Ker je bilo delo pre-
obsežno, ga, žal, ni bilo mogoče objaviti naenkrat in smo se dogovorili, da bo 
izhajalo postopoma v reviji Varstvo narave. Uvod, pregled nahajališč in seznam 
avtorjev s kraticami so bili objavljeni skupno s seznamom dnevnikov ( C a r n e -
l u t t i - M i c h i e l i , 1966) in jih v naslednjem samo povzemava. Prav tako sva 
v seznamu literature prvega prispevka upoštevala tudi več splošnih del o topo-
grafiji zaščitenega ozemlja, ki jih pri nadaljevanjih izpuščava. Nomenklaturo za 
skupini Bombyces in Sphinges sva povzela po modernem delu F o r s t e r j a in 
W o h l f a h r t a (Bd. III, 1960), pri sinonimih pa sva upoštevala tudi druga, bolj 
znana imena, še posebno tista, ki jih je v svojem Seznamu metuljev Kranjske 
uporabil H a f n e r (1909—1912). 
N o l i d a e 
Roeselia Hbn. (Mola Leach) strigula Schiff. 
Podatki o razširjenosti te vrste v Sloveniji so pomanjkljivi. Zdi se, da je pre-
cej redka. 
Ribičev laz, luč, julija v letih 1925 do 1930 po nekaj primerkov (M. H.). Tudi 
na Komni 2. julija 1928 (M. H.). 
L y m a n t r i i d a e 
Dasychira Steph. pudibunda L. 
Zelo razširjena in pogostna. 
Ribičev laz, luč, 20. maja 1930 (M. H.); Savica, luč, v maju 1956 (M.). 
Orgyia O. 
recens Hbn. (= antiqua L.) 
Splošno razširjena, navadna vrsta. V dveh do treh zarodih od junija do 
oktobra. 
Ukanec, 22. septembra 1955 (C., M.); Vodični vrh 23. avgusta 1929 (M. H.). 
Arctornis Germ. 
L-nigrum MuelL 
Razširjena, vendar razmeroma redka vrsta, ki je v alpskih dolinah pogostnejša. 
(23) 105 
Savica, luč, 3. julija 1961 (M.); Ribičev laz, luč, konec julija 1925 in 19. julija 
1933 in Vogar planina v juniju 1936 in 1938 (M. H.). 
salicis L. Leucoma Hbn. (= Stilpnotia Westw.) 
V Sloveniji razširjena in le v nekaterih obdobjih pogostnejša. 
Ribičev laz, luč, 4. julija 1925 (M. H.). 
rnonacha L. Lyrnantria Hbn. (= Psilura Stph.) 
Ta znani škodljivec je v Sloveniji razširjen predvsem v subalpskih smrekovih 
gozdovih, vendar navadno ne povzroča večje škode. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.). Vmes tudi melanistična obhka f. ere-
mita O. Ukanec, 6. avgusta 1955 (M.); Bohinj, L avgusta 1908 (Rbl. III.); Ribičev 
laz, luč, v avgustu 1924 do 1930 (M. H.). 
simüis Fuessl. Schwan Porthesia Stph. 
Razširjena, vendar nikjer pogostnejša ali škodljiva, 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, konec julija 1927 
(M. H.). 
A r e t i i d a e 
mesomella L. Cybosia Hbn. 
Vrsta je razširjena predvsem po vlažnih gozdnatih predelih in ni nikjer po-
gostnejša. Izjemoma jo dobimo tudi v višinah nad 1000 m. 
Ribičev laz, v juniju in juliju 1926 do 1935 (M. H.), vmes tudi f. flava Preiss. 
miniata Forst. Miltochrista Hbn. 
Precej razširjena, vendar nikjer pogostna. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Komarča, julija 1927 in Ribičev laz, 
junija in julija v letih 1925 do 1934 (M. H.). 
quadra L Lithosia F. (= Oeonistis Hbn.) 
Zelo razširjena in pogostna. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, julija, avgusta in sep-
tembra v letih 1924 do 1935 (M. H). 
Eilema Hbn. {= Lithosia auct.) 
depressa Esp. (= deplana Esp. nec L.) 
V subalpskih gozdovih precej razširjena in pogostna vrsta. 
Ukanec-Savica, 20. maja 1956 (M.); Ribičev laz, luč, julija in avgusta 1925 do 
1935; Studor, 26. julija 1929; Krstenica, juhja 1922 in Komna, 2. julija 1928 (M. H,). 
complana L. 
Razširjena, vendar v Alpah razmeroma redka vrsta. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Zlatorog, luč, avgusta 1949 (M.); Ri-
bičev laz, julija 1930 in Suhi potok, 19. julija 1930 (M. H.). 
lurideola Zincken 
Razširjena in pogostna vrsta, ki jo najdemo tudi v višinah nad 1500 m. 
Ribičev laz, v juliju in avgustu 1924 do 1935; tudi ob Suhi, pod Pršivcem in 
na Krstenici (M. H.)-
sororcula Hbn Systropha Hbn. {= Lithosia auct.) 
Razširjena, vendar le ponekod pogostnejša. 
Savica, 19. maja 1956 (M.); Ribičev laz, konec maja 1924 do 1926 (M. H.). 
ruhricollis L. (= Gnophria Stph.) 
Vrsta je razširjena predvsem po smrekovih gozdovih in ni zelo pogostna. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, v juliju 1925 in 1926; 
Vogar, 10. julija 1936 in Komna, 2. avgusta 1928 (M. H.). 
. . . T Coscinici Hbn. striata L. 
ssp. slovenica Dan. 
Lokalna, vendar ponekod pogostna vrsta. 
Ribičev laz, julija 1924 in 1925 (M. H.). Vmes za to podvrsto značilna f. 
melanoptera Brahm. 
fuliginosa L. Phragmatobia Stph. 
Razširjena in pogostna vrsta. Tudi v Triglavskem narodnem parku, kjer jo 
dobimo še preko 1000m (M. H., C., M.). 
plantaginis L. Parasemia Hbn. 
Lokalno razširjena po gorskih predelih Slovenije in posebno v subalpskem in 
alpskem pasu do ca. 1500 m pogostnejša. 
»Narodni park« (M. H.); nad Črnim jezerom, med Črnim jezerom in kočo 
pri Triglavskih jezerih (C., M.). Ribičev laz in Suha, Storeča raven (M. H.), Komna 
(M.) in nedvomno povsod v mejnem področju. 
Od te variabilne vrste so bile ugotovljene na ozemlju parka f. $ luteo-obsoleta 
Tutt, f. $ ho s pit a Schiff., f. $ bicolor Ratz., f. 5 borussia Schaw., f. $ elegans 
Ratz., f. 2 aurantiaca Schaw., f. 5 lutea Tutt, f. matronalis Frr. in f. subalpina 
Schaw. 
Črno-bele oblike samcev (f. hospita, f. bicolor, f. borussia in f. elegans) po-
znamo V Sloveniji samo iz alpskih predelov in Trnovskega gozda. Samice iz 
Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp so svetlejše in morfološko večinoma 
ustrezajo f. aurantiaca in f. lutea. 
Spilarctia Btlr. (= Spilosoma Stph.) 
litbricipeda L. (= lutea Hufn.) 
Razširjena in pogostna vrsta. 
Ukanec-Savica, 19. maja 1956 (M.); Ribičev laz, luč, v maju 1926 (M. H.); 
Bohinjska Bistrica (Fleisch.-Schwingenschuss 1927 in Rebel 1905). 
Spilosoma Stph. 
menthastri Esp. (= lubricipeda auct.) 
Povsod razširjena in navadna vrsta. 
V Bohinjski kotlini do ca 1000 m; vmes tudi f. paiicipuncta Fuchs. 
urticae Esp. 
Bolj malo opazovana in precej redka vrsta. 
Ribičev laz, luč, 30. julija 1938 (M. H.). 
caesarea Goeze Arctinia Eichw. 
Termofilna vrsta, ki je v Sloveniji razširjena predvsem v Vipavski dolini in 
v Primorju. 
Ribičev laz, luč, 14. julija 1937 (M. H.). 
mendica Cl. Cycnia Hbn. Diaphora Stph., Spilosoma Stph.) 
Razširjena, vendar nikjer pogostna. 
Ribičev laz, luč, 20. maja 1926 (M. H.). 
purpurata L. Rhyparia Hbn. 
Termofilna vrsta, ki jo dobimo pri nas samo na južnem Krasu in v Vipavski 
dolini, tako da je najdba v Triglavskem narodnem parku tembolj presenetljiva. 
Koča pri Triglavskih jezerih 1683 m, luč, 5. julija 1961 (M.). 
aulica L. Hyphoraia Hbn. 
Precej lokalna in ne ravno pogostna vrsta. 
Ribičev laz, 6. julija 1932 (M. H.). 
matronula L. Pericallia Hbn. 
Lokalna in redka vrsta. 
Vogar, 10. junija 1938 (M. H.). 
caja L. 
Precej razširjena, mestoma pogostna vrsta. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, v avgustu 1929 do 1932 
(M. H.). 
villica L. 
Razširjena in mestoma pogostna vrsta, ki jo najdemo tudi precej visoko v 
gorah. 
Savica, gosenice, 19. maja 1956 (M.); Ribičev laz, junija 1933 do 1938 in Vogar 
2. junija 1939 e. L (M. H.). 
dominula L. Panaxia Tams { = Callimorpha Latr.) 
Lokalno razširjena in le ponekod pogostnejša. 
Ukanec, gosenice, 19. maja 1956 (M.); Bohinjsko jezero, julija 1937 (C.); Lepa 
Špica, 10. julija 1930; Vogar, 9. julija 1939; Krstenica, 24. julija 1926; Planina Suha, 
10. julija 1930 (M. H.) f. flavia Warn.: Vogar, 10. avgusta 1940 (M. H.). 
phegea L. Amata F. {= Syntomis O.) 
Razširjena, vendar ponekod manjka. Navadno je prav pogostna. V Bohinjski 
kotlini povsod v gozdnatih predelih do ca 1000 m. Vmes tudi f. pfluemeri Vacquant 
(pogostna) in f. phegeus Esp. (redka). 
ancüla L. Dysauxes Hbn. 
Vrsta je precej lokalno razširjena in ni nikjer pogostnejša. 
Ribičev laz, v začetku avgusta 1924 (M. H.); Krstenica, avgusta 1932 in 1933 
(M. H.). 
E n d r o s i d a e 
irrorella CL Endrosa Hbn.) 
Razširjena je predvsem v alpskih predelih, vendar zelo lokalno in je le ob-
dobno pogostnejša. 
Med Kočo pri Triglavskih jezerih in Ledvičnim jezerom, pogostna v začetku 
avgusta 1949; tudi na planoti med kočo in Komno (M.). Viševnik, Vodični vrh, 
Krstenica, »Triglav«, Pod Skakavcem in v Vojah (M. H.). 
N o t o d o n t i d a e 
vinula L Cerura Schrk. (= Dicranura B.) 
Zelo razširjena in navadno tudi pogostna vrsta. Opazovali smo predvsem 
gosenice. 
Okolica Bohinjskega jezera, gosenice na vrbah in topolih v juliju in avgustu 
1953 in 1955 (M.). Tudi v višjih predelih: Triglavsko pogorje (M. H.). 
^^^^ Stauropus Germ. 
Razširjena, vendar povsod posamič. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz v avgustu 1926 in Vogar 
planina (M. H.). 
trimacula Esp. Drymonia Hbn. 
ssp. dodonaea Hbn. 
Razširjena, čeprav povsod posamič. 
Ribičev laz, 15. junija 1927 (M. H.). 
T Notodonta O. ziczac L. 
Razširjena, vendar kot imago precej redka. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, v juliju 1925 (M. H.). 
argentina Schiff. 
V osrednji Sloveniji precej redka, pogostnejša na Primorskem. 
Ribičev laz, luč, v juliju 1926 in 1928 (M. H.). 
mdagona Brkh. Ochrostigma Hbn. 
Zelo lokalna in redka vrsta, ki smo jo našli v Sloveniji samo še na Mežaklji, 
pri Ljubljani in Trebnjem. 
Bohinj, luč, 5. julija 1930 (Nitsche); Ukanec, luč, 4. julija 1961 (M,); Ribičev 
laz, luč, 12. julija 1926 (M. H.). 
camelina L. Lophopteryx Stph. 
Precej razširjena in ne posebno pogostna vrsta. V alpskih dolinah, tako tudi 
v Bohinju, ima le en zarod, ki je večji in temnejši. Najdemo jo tudi v višinah 
preko 1000 m. 
Komarča, 3. julija 1956 (M.); Ribičev laz, luč, v juliju in začetku avgusta v 
letih 1925 in 1935; Krstenica, 21. julija 1927 (M. H.). 
cuculla Esp. 
Precej lokalna in redka vrsta. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.). 
palpina L. Pterostoma Germ. 
Razširjena in navadno pogostna. 
Ribičev laz, 2. marca 1934 e.l. (M. H.). 
plumigera Esp. Ptilophora Stph. 
Precej razširjena vrsta, ki pa leta v pozni jeseni in smo jo zato bolj malo 
opazovali. 
Vogar, 1. novembra 1937 in 2. novembra 1938 (M. H.). 
curtula L. Clostera Samouelle (= Pygaera O.) 
Precej razširjena, vendar redka. 
Ribičev laz, luč, v avgustu leta 1924 in 1925 (M. H.). 
anachoreta F. 
Razširjenost te vrste pri nas je le slabo znana. 
Ribičev laz, luč, avgusta 1924 in 1925; Suha planina, v juliju 1926 (M. H.). 
pigra Hufn. 
Zelo razširjena in mestoma pogostna. 
Ribičev laz, luč, v maju 1926 in v avgustu 1924 do 1933 (M. H.). 
Z y g a e n i d a e 
globulariae Hbn. ^^rdanita Agenjo {= Procris F., Ino Leach.) 
Podatki o razširjenosti in pogostnosti so zaradi velike podobnosti z drugimi 
vrstami pomanjkljivi. 
Ribičev laz, 10. julija 1925 (M. H.). 
manm- Led. ^each.) 
Precej razširjena in pogostna vrsta, ki jo dobimo mestoma še v višinah nad 
1000 m. 
»Triglavska jezera« 10. julija 1930 (M. H.); Bohinjsko jezero, večkrat (C., M.); 
Ribičev laz, junija 1927 (M. H.); Bohinjska Bistrica, konec junija (C.). 
Mesembrynus Hbn. (= Zygaena F., Anthrocera Scop.) 
purpuralis Brünn, 
ssp.? 
Zelo razširjena in pogostna vrsta, ki jo najdemo tudi v Bohinjski kotlini. V 
višjih predelih rezervata (nad 1000 m) le izjemoma. 
Vogar (M. H.). 
achilleae Esp. Victoria Bgff. {= Zygaena F., Anthrocera Scop.) 
ssp. haffieri Holik 
V Sloveniji precej razširjena in navadno tudi pogostna vrsta. V Bohinjski 
kotlini le lokalno; Komna 2. julija 1928 (M. H.). 
carniolica Scop. ^Srumenia Hbn. {= Zygaena F., Anthrocera Scop.) 
ssp. carniolica Scop. 
Precej razširjena in pogostna vrsta, ki pa jo le redko dobimo v višinah nad 
1000 m. 
Bohinjsko jezero — okolica (C., M.); Studor, Voje, Krstenica (M. H.); Bohinjska 
Bistrica (Schwing.-Rebel 1905). 
Vmes tudi f. conjluens Dzierdz in f. posterolineata Rocci. 
filipendulae L. Zygaena F. Anthrocera Scop.) 
Razširjena in ponekod tudi na Gorenjskem pogostna. Primerki iz Bohinjske 
kotline še najbolj ustrezajo ssp. ochsenheimeri Zeli. 
Ribičev laz, Studor, Voje, v juliju 1924, 1928 in 1929 (M. H.); Pod Pršivcem, v 
začetku avgusta 1949 (M.). 
^ , Huebneriana Holik {= Zygaena F., Anthrocera Scop.) lonicerae Schev. 
ssp. major Frey. 
Precej razširjena in navadno pogostna vrsta, ki jo dobimo tudi v subalpskem 
področju. 
Med Črnim jezerom in kočo, 8. avgusta 1955 (M.); Komarča (M. H.); Ribičev 
laz, Tudor, Voje, Storeč planina, v juniju in juliju (M. H.). Tudi pri Bohinjski 
Bistrici (C., H.). 
^ Polyntorpha Bgff. {= Zygaena F., Anthrocera Scop.) transalpma Esp. 
Zelo razširjena, vendar nekoliko manj pogostna kot druge vrste družine Zy-
gaenidae. Najdemo jo tudi v višinah preko 1500 m. »Narodni park«, 20. julija 1929 
(M. H.); Črno jezero, v avgustu 1937 (C.); med Črnim jezerom in kočo, v avgustu 
1955 (M.); Ribičev laz. Bohinjsko jezero, Studor, Voje, Suha (M. H.); Pod Pršivcem, 
Ukanec (M.); Komna (C.). 
C o c h l i d i i d a e 
limacodes Hufn. ^^^^^ Cochlidion Hbn.) 
Precej razširjena in mestoma pogostna vrsta. 
Savica, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, sredi junija in v začetku 
avgusta; Vogar, 9. julija 1936 (H. M.). 
S p h i n g i d a e 
ocellata L. Smerinthus Latr. 
Bohinjsko jezero, v maju 1956 (M.); Vogar, 10. julija 1936 (M. H.). 
convolvuli L. ^^^^^ ^ken Protoparce Burm.) 
Bohinj, 30. julija 1929 e. 1. (M. H.). Tudi pri Bohinjski Bistrici (Penther, 
Rebel). 
ligustri L. L. 
Bohinjska Bistrica (Penther, Rebel). 
pinastri L. Hyloicus Hbn. 
Ukanec, luč, 4. julija 1961 (M.); Ribičev laz, večkrat v juniju in juliju (M. H.); 
tudi pri Bohinjski Bistrici (Penther, Rebel). 
euphorbiaeL. ^^^^ DeilepMa O.) 
Ribičev laz, 13. junija 1935 e. 1. (M. H.). 
vespertilio Esp. 
Vrsta je v Sloveniji lokalno razširjena s hranilno rastlino Epilobium rosmarini-
folium. 
Ribičev laz, konec julija 1924 (M. H.). 
lineata F. 
ssp. livornica Esp. 
Migrant, ki ga priložnostno dobimo tudi v Alpah. Opazili smo ga celo v 
višinah nad 1700 m (Dolina Triglavskih jezer C., M.). 
elpenor L. Deilephila Lasp. Pergesa Wkr.) 
Ribičev laz, 23. maja 1928 in 24. julija 1933 (M. H.). Tudi pri Bohinjski Bi-
strici (Penther, Rebel). 
proserpina Pall. Proserpinus Hbn. (= Pterogon B.) 
V Sloveniji malo opazovana, lokalna in redka vrsta. 
Ribičev laz, 15. junija 1925 e. 1. (M. H.). 
stellatarum Scop. Macroglossum Scop, 
Splošno razširjena in pogostna vrsta. 
Tako v Bohinjski kotlini kot — prehodno — v Dolini Triglavskih jezer. 
tityus L. ( ^ scahiosae Z.) Hemaris Dalm. 
Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji, je pa za razliko od H. fuciformis pogost-
nejša v nižinah, kjer ima včasih dva zaroda. 
Ribičev laz, konec maja v letih 1924 do 1935 (M. H.). 
fuciformis L. 
Vrsta je pri nas pogostnejša v hribovitih predelih. Ima le en zarod letno. 
Savica, 30. julija 1909 (Galvagni, Rebel); Dolina Triglavskih jezer, 10. julija 1930 
(M. H.); Komna, Rodica, Bohinjska Bistrica (M. H.). 
Metulji te družine so selilci in zelo dobri letalci, ki preletavajo tudi Alpe. 
V larvalnem stadiju živi večina vrst le v toplih mediteranskih predelih, na image 
pa naletimo celo v višinah nad 2000 m. Verjetno preletavajo ozemlje rezervata 
tudi vrste Acherontia atropos L., Daphnis nerii L. in Hippotion celerio L. 
T h y a t i r i d a e (C y m a t o p h o r i d a e) 
pyritoides Hufn. (= derasa L.) Habrosyne Hbn. 
Precej razširjena in mestoma pogostna vrsta. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C, M.); Ribičev laz, 10. julija 1935 (M. H.). 
batis L. Thyatira Hbn. 
Precej razširjena in pogostna. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz in Debeli vrh, od julija 
do septembra v letih 1924 do 1935 (M. H.). 
duplaris L Tethea O. {= Palimpsestis Hbn., Cymatophora Tr.) 
Razširjena in v Alpah pogostnejša. 
Savica, luč, 4. julija 1961 (M.); Ribičev laz, v juliju 1925 do 1935; Vogar, 
14. julija 1939 (M. H.). 
or Schiff. 
Precej razširjena in pogostna. 
Ribičev laz, luč, od začetka julija do avgusta 1926 do 1935; Vogar, 2. junija 
1939 (M. H.). 
flavicornis L. Polyploca Hbn. 
Ker leta zelo zgodaj, so podatki o razširjenosti v Sloveniji precej skopi. 
Ribičev laz, 26. marca 1927 in 23. marca 1932 e. 1. (M. H.). 
ridens F. 
Precej lokalna in ponekod pogostnejša. 
Ribičev laz, 6. in 12. aprila 1931 e. L (M. H.). 
D r e p a n i d a e 
ialcataria L. Drepana Schvc)^, 
Zelo razširjena in mestoma pogostna vrsta. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, konec julija 1927 
(M. H.). Metulji pripadajo gen. aest. tenuis t rigaria Lempke. 
binaria Hufn. 
Lokalna in precej redka. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C.,M.); Ribičev laz, luč, v začetku avgusta 1927 
(M. H.). Tudi tu gre za gen. aest. aestivaria Lempke. 
cultraria F. 
Precej razširjena po bukovih gozdovih. V dveh zarodih, gen. vern. cultraria F. 
in gen aest. aestiva Speyer. 
Ribičev laz, luč, v maju ter konec julija in v avgustu v letih 1925 do 1935; 
Suha, večkrat v maju in juliju; Komna, 2. julija 1928 (M. H.). 
glaucata Scop. Leach. 
Razširjena, vendar povsod posamič. Ima dva zaroda: gen. vern. obscurata 
Lempke in gen. aest. glaucata Scop. 
s Varstvo narave ( 3 1 ) 113 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, v maju, juliju in 
avgustu 1929 do 1935 (ALU.); Bohinjska Bistrica 19. junija 1908 (Dob.). 
S y s s p h i n g i d a e 
tau L. ^sUa O. 
Razširjena in pogostna v sestojih listavcev. 
Ukanec—Savica, v maju 1956 (C., M.). 
f. ferenigra Th. M. 
Ta temna oblika je v Sloveniji razširjena skoraj izključno v alpskih dolinah. 
Vogar, e.L (M. H.). 
S a t u r n i d a e 
pyri Schiff. Saturnia Schrck. 
Termofilna vrsta, ki pa jo najdemo tudi v nekaterih alpskih dolinah. 
»Bohinj« (H.); Vogar, v maju 1933 (M. H.). 
pavonia L. 
Zelo razširjena vrsta, ki pa je na Gorenjskem redkejša. 
Ukanec—Savica, konec maja 1956 (M.); Bohinjska Bistrica, gosenice v juniju 
1909 (Splichal, H.). 
yamamai Guer. Antheraea Hbn. 
To vrsto, ki se je priselila v Slovenijo, smo v zadnjih letih našli tudi v 
Bohinju. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ukanec, luč, v avgustu 1963 (Gogala). 
V Bohinju prevladujejo temneje obarvani metulji. 
L e m o n i i d a e 
taraxaci Esp. Lemonia Hbn. 
Zelo lokalna vrsta. 
Ribičev laz, luč, v avgustu 1924 in septembru 1933 (M. H.); Krstenica, v sep-
tembru 1933 (M. H.). 
L a s i o c a m p i d a e 
neustria L. Malacosoma Hbn. 
Precej razširjena, vendar pri nas nikjer masovna. 
Ribičev laz, luč, večkrat v juliju v letih 1931 do 1934; Vogar, 7. in 9. avgusta 
1936 (M. H.). 
Zaide tudi v višje lege in so jo našli celo na Triglavskem ledeniku (Kautz). 
crataegi L. Trichiura Stph. 
Precej lokalna in ne ravno pogostna vrsta. 
Ukanec, luč, L—10. septembra 1963 pogostna (Gogala); Vogel, septembra 1966 
(C.); Vogar, 22. avgusta 1940 e. 1. (M. H.); »Triglav«, 10. avgusta 1932 (M. H.). 
populi L. Poecüocampa Stph. 
Precej razširjena vrsta, ki je samo mestoma pogostnejša. 
Ukanec, luč, 29. novembra 1961 (Gogala); Vogar, 1. novembra 1937 (M. H.). 
T Er io gas t er Germ. catax L. ^ 
Pri tej vrsti smo v Sloveniji opazovali skoraj izključno le gosenice. 
Bohinj, 5. junija 1910, odrasla gosenica (H.). 
T Lasiocampa Schrk. quercus L. ^ 
ssp. scopolii Carnelutti et Michieli 
Bohinj, 15. maja 1909, gosenica (H.); Vogar, 30. julija 1935 e. L (M. H.). 
Tudi v višjih legah. »Narodni park«, več primerkov v letih 1928 do 1935 (M. H.); 
med Črnim jezerom in kočo, v juliju 1949 (M.). 
trifolii Schiff Pachygastria Hbn. ( = Lasiocampa Schrk.) 
Razširjena in mestoma pogostna vrsta. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, večkrat v avgustu 
v letih 1924 do 1935 (M. H.). 
^ Macrotylatia Rbr. 
Malo opazovana, čeprav verjetno zelo razširjena vrsta. 
Dolina Triglavskih jezer, do 1500m, 3. julija 1956 (M.); Ukanec, gosenice 
(C., M.); Ribičev laz, 20. maja 1933 in Komna 2. julija 1928 (M. H.). 
lunigera Esp. Cosmotriche (= Selenephera Rbr.) 
Zelo lokalno razširjena vrsta, ki smo jo odkrili v Sloveniji šele v zadnjih 
letih (Črna, Kamniška Bistrica, Pokljuka). 
Bohinjska Bistrica, luč, 5. avgusta 1967 (Premrl). 
tremulifolia Hbn. Epicnaptera Rbr. 
Precej lokalna in redka vrsta. 
Ribičev laz, 28. maja 1934 (M. H.;. 
quercifolia L. Gastropacha O. 
Precej razširjena in mestoma pogostna. 
Ribičev laz, luč, v juliju 1928 (M. H.). 
pruni L. Odonestis Germ. 
Precej razširjena, vendar povsod le posamič. 
Savica, luč, 6.—9. avgusta 1959 (C., M.); Ribičev laz, luč, sredi julija 1928 in 
Vogar, 10. avgusta 1940 (M. H.). 
£ DendroUnms Germ. 
f. (ssp.?) montana Stgr. 
V subalpskem pasu precej razširjena in pogostna. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., M.); Ukanec, 4. julija 1961 (M.); Ribičev 
laz, luč, v avgustu v letih 1925 do 1935 (M. H.). 
E n d r o m i d i d a e 
versicolora L. Endromis O. 
Razširjena, vendar povsod precej redka vrsta. 
Bohinjska Bistrica, 17. maja 1909 (H.). 
T h y r i d i d a e 
fenestrella Scop. 
Precej razširjena, vendar navadno posamič. 
Med Zlatorogom in Savico, 30. julija 1930 (Nitsche); Bohinj, 11. julija 1906 
(Rebel); Ribičev laz, konec maja in v začetku juhja v letih 1924 do 1929 ter 
Krstenica, 21. julija 1927 (M. H.). 
P s y c h i d a e 
villosella O. Pachythelia Westw. 
V Sloveniji lokalna in redka vrsta. 
Bohinjska Bistrica, 1. julija 1907 e. L (H.). 
unicolor Hufn. Canephora Hbn. 
Zelo razširjena in pogostna vrsta, ki jo najdemo tudi v višjih predelih. Opa-
zovali smo predvsem vrečice z gosenicami. 
Dolina Triglavskih jezer, 10. julija 1930 (M. H.); povsod v Bohinjski kotlini 
in na okolišnih gorah (C., M.). 
plumistrella Hbn. Scioptera Rbr. 
Visokoalpska vrsta, ki je razširjena zelo lokalno. Pri nas je znana le z Golice 
v Karavankah in iz Triglavskega pogorja. 
»Narodni park«, 2. julija 1932, več samcev (M. H.); med kočo pri Triglavskih 
jezerih in Velikim jezerom, v začetku julija 1958 (M.); Lepa špica, 4. julija 1956 
(Bole); Planina na Kraju, 4. julija 1931 (R.). 
Schiffermiller i Stgr. 
Visokoalpska vrsta, ki smo jo ugotovili le na nekaj mestih v Julijskih Alpah. 
Dolina Triglavskih jezer, 24. julija 1923 (M. H.); med Kočo pri Triglavskih 
jezerih in Velikim jezerom 4. in 5. julija 1956, metulji in mešički (M.). 
viciella Schiff. 
Zelo razširjena vrsta, ki sega tudi preko 1000 m. Navadno ni posebno po-
gostna. 
Vrečice smo našli tako v Bohinjski kotlini in okolišnih gorah kot tudi v 
Dolini Triglavskih jezer (C., M.). 
hirsutella Hbn. Sterrhopteryx Hbn. 
Podatki o razširjenosti in pogostnosti te vrste v Sloveniji so pomanjkljivi. 
Ribičev laz, luč, 15. julija 1925 (M. H.); Tudi pri Bohinjski Bistrici (H.). 
standfussi Wocke 
Komna, luč, julija 1966 (Lorkovič). 
plumella H. Sch. Rehelia Heyl. 
M a t e H a f n e r smatra primerke iz Ribičevega laza za R. plumella, vendar 
napačna determinacija ni izključena. 
Ribičev laz, luč, sredi junija 1927 in v juliju 1926; Pršivec, 16. junija 1927 
(M. H.). 
kovacsi Sied. Epichnopteryx Hbn. 
Po novejših ugotovitvah je E. pulla Esp., kamor so še do nedavnega prište-
vali tudi primerke iz Slovenije, zahodnoevropska vrsta. V Vzhodni Evropi jo 
zamenja E. kovacsi Sied. 
Vrsta je precej razširjena in pogostna. 
Ribičev laz, konec maja v letih 1924 do 1928 (M. H.). 
Primerki, ki jih je ujel M. H a f n e r v Vojah, na Pršivcu in Rodici v juliju, 
zelo verjetno pripadajo k sorodni vrsti E. montana Heyl. Material žal ni ohranjen. 
montana Heyl. 
Vrsta je bila opisana šele v zadnjem času in zato so podatki o njeni razšir-
jenosti in pogostnosti zelo skopi. 
»Narodni park«, 2. julija 1932 (M. H.). Primerki so bili v zbirki uvrščeni pod 
E. pulla Esp. Dolina Triglavskih jezer, okolica koče in ob poti proti Velikemu 
jezeru v višinah od 1700m do 1900 m, 5. julija 1956 (M.). 
bombycella Schiff. Psychidea Rmb. 
Lokalno razširjena in ponekod pogostna. Dobimo jo tudi v višjih legah nad 
1500 m. 
»Narodni park«, 20. julija 1929; Ribičev laz, luč, konec junija in v juliju 1924 
do 1935; Pršivec, 16. junija 1927 (M. H.). 
casta Pall. ^^^^^ S^ph. 
Zelo razširjena iu navadno pogostna vrsta. Največkrat smo opazovali samo 
mešičke. 
Ukanec—Savica, vrečice, septembra 1955 in maja 1956 (C., M.); Bohinj, 17. maja 
1909, mešički (H.); Komna, 2. julija 1928 (M. H.). 
raiblensis Mann Bruandia Tutt. 
Alpska vrsta, ki jo dobimo v Julijskih Alpah in Karavankah. Opazovali smo 
predvsem vrečice. 
Ribičev laz, luč, 20. julija 1928 in 10. julija 1929 2 $ (M. H.). 
tuhulosa Retz. Talaeporia Hbn. 
ssp. austriaca Proh. 
Zelo razširjena vrsta, opazovali pa smo predvsem vrečice. 
Na številnih mestih v Bohinjski kotlini (C., M.). 
A e g e r i i d a e 
hylaeiformis Lasp. Bembecia Hbn. 
V Sloveniji malo opazovana vrsta. 
Bohinj, v juniju 1922 (M. H.). J--; 
•o '"H 
Synanthedon Hbn. (= Sesia auct. nec F., Aegeria auct. nec F.) ^ f̂ f 
tipuliformis Cl. 'H'.fLO n 
Podatki o razširjenosti so pomanjkljivi. 
Med Zlatorogom in Savico, 4. julija 1930 (Nitsclie); Bohinj, v avgustu 1922; 
Ribičev laz, 28. julija 1932 (M. H.). 
C o s s i d a e 
cossus L. ^^^^^^^ F-
Zelo razširjena, mestoma pogostna vrsta. 
Ribičev laz, po nekaj primerkov v letih 1924 do 1935 (M. H.). 
pyrina L. Zeuzera Latr. 
Precej razširjena in mestoma pogostna vrsta. 
Savica, luč, 6.-9. avgusta 1959 (C., JVL); Ribičev laz, v avgustu 1935 (M. H.). 
H e p i a l i d a e 
humuU L. Hepialus F. 
V Sloveniji in na avstrijskem Koroškem je H. humuli razširjen samo v sub-
alpskem in alpskem pasu med 1000 in 1800 m. Gosenice žive tod pretežno v 
koreninah planinski kislice (Rumex alpinus L.). Metulji so zelo veliki in po 
H a f n e r j u naj bi pripadali f. grandis Fitzner. Ni izključeno, da gre za posebno, 
novo podvrsto ali celo vrsto. 
Okolica koče pri Triglavskih jezerih, 7. avgusta 1955 (M.); Kal, 7. julija 1930; 
Suha, 13. julija 1928; Krstenica, 21. julija 1927 In Viševnik, 19. julija 1928 (M. H.). 
carna Esp. 
Vrsta je v Sloveniji precej razširjena in mestoma pogostna v subalpskem in 
alpskem, pasu. Dobimo jo celo v višinah nad 2000 m. 
Dolina Triglavskih jezer, v juliju 1924 do 1927 in 1929 (M. H.); v okolici koče 
in na več mestih med Dolino Triglavskih jezer in Komno, v juliju in avgustu 1949 
in 1955 (M.); Krstenica, Viševnik (M. H.); Planina na Kraju (R.). 
fusconebulosa de Geer 
Vrsta je v Sloveniji lokalno razširjena v Julijskih Alpah in Kamniških planinah. 
Precej redka. 
V okolici koče pri Triglavskih jezerih, 7. avgusta 1949 (M.); prav tam in pri 
Velikem jezeru, 6.—9. avgusta 1956 (M.); Krstenica, 21. julija 1927 in 8. septembra 
1928 (M. H.). 
f. gallicus Led. 
Okolica Velikega jezera, 8. avgusta 1956 (M.). 
Wissenschaftlicher beitrag zur kenntnis des Triglav-Nationalparks No. 11/11 
JAN CARNELUTTI und ŠTEFAN MICHIELI 
DIE MAKROLEPIDOPTEREN DES TRIGLAV-NATIONALPARKS UND DER 
UMGEBUNG (II) (LEPIDOPTERA: BOMBYCES, SPHINGES) 
Die vorliegende Arbeit stellt die erste Fortsetzung der faunistischen Bearbei^ 
tung der Makrolepidopteren des Triglav-Nationalparks dar. Der Text wurde bereits 
in den Jahren 1956-57 geschrieben und vervollständigt mit den neueren Daten im 
Herbst 1966. Wegen des zu grossen Umfangs konnte leider die Bearbeitung nicht 
in einem gedruckt werden. Wir haben uns entschlossen, sie in der Zeitschrift 
»Varstvo narave« in Fortsetzungen zu veröffentiichen. Die Einleitung, die Durch-
sieht der Sammelorte und das Verzeichnis der Sammler mit den Abkürzungen 
findet man im ersten Beitrag, zusammen mit der Bearbeitung der Gruppen 
Rhopalocera und Hesperioidea C a r n e 1 u 11 i — M i c h i e 1 i, 1966); sie Vverden 
in den nun folgenden Fortsetzungen übernommen. Im Literaturverzeichnis beim 
ersten Beitrag wurden auch einige allgemeine Arbeiten über die topographischen 
Verhältnisse im Triglav-Nationalpark angeführt. 
In der Arbeit über die Gruppen Bombyces et Sphinges befinden sich die 
Daten für 115 Arten, die auf dem Gebiete des Triglav-Nationalparks beobachtet 
worden sind. Die gebrauchte Nomenklatur bezieht sich auf die moderne Arbeit 
von F o r s t e r und ¥ / o h l f a h r t (Bd. III, 1960); als Synonyme berücksichte 
man aber auch die anderen bekannteren Namen, vor allem die, die im »Verzeich-
nis der bisher in Krain beobachteten Grosschmetterlinge ( H a f n e r , 1909—1912) 
vertreten sind. 
LITERATURA: 
C a r n e l u t t i J. et M i c h i e l i Š., 1955, Prispevek k favni lepidopterov Slo-
venije. Biološki vestnik IV., Ljubljana. 
C a r n e 1 u 11 i J. et M i C h i e 1 i š., 1960, Einige neue Schmetterlingsunterarten 
aus Slowenien. Biološki vestnik VIL, Ljubljana. 
C a r n e l u t t i J. et M i c h i e l i Š., 1960, IL prispevek k favni lepidopterov 
Slovenije, Biološki vestnik VII., Ljubljana. 
C a r n e l u t t i J. et M i c h i e 1 i Š., 1966, Makrolepidopteri Triglavskega na-
rodnega parka in okolice I. (Lepidoptera: Rhopalocera, Llesperioidea). Varstvo 
narave V., Ljubljana. 
F o r s t e r W., W o h l f a h r t Th., 1960, Die Schmetterlinge Mitteleuropas, 
Bombyces et Sphinges. Stuttgart. 
H a f n e r L, 1908—1912, Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Gross-
schmetterlinge. Carniola, Laibach. 
H a f n e r I., 1912—1945, Izpopolnjeni seznam kranjskih metuljev. In litteris, 
Ljubljana. 
H o f f m a n n F., Klos R., 1914—1923, Mitt, naturwiss. Ver. f. Steiermark, Graz. 
Ni t s c h e J., 1931, Über Funde in Wocheiner Tal. Verh. ZooL Bot. Ges., Wien. 
R e b e l H., 1905, Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Črna 
prst in Krain. Jahr. Ber. Wiener Ent. Ver. 
R e b e l H., 1906, Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Crna 
prst in Krain, I. Nachtrag. Jahr. Ber. Wiener Ent. Ver. 
R e b e l H., 1907, Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Črna prst 
in Krain, IL Nachtrag. Jahr. Ber. Wiener Ent. Ver. 
R e b e l H., 1908, Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Črna prst 
in Krain, III. Nachtrag. Jahr. Ber. Wiener Ent. Ver. 
R e b e l H., 1910, Berge's Schmetterlingsbuch. Stuttgart. 
S c h m i d t F., 1853, Verzeichnis der in Krain vorkommenden Schmetterlinge. 
In litteris, Ljubljana. 
S c o p o 1 i J. A., 1763, Entomologia Carniolica, Wien. 
S e i t z A., 1909—1915, Die Grossschmetterlinge der Erde. Stuttgart. 
S p u l e r A., 1908—1910, Die Schmetterlinge Europas. Stuttgart. 
S t a u d e r H., 1919—1929, Die Schmetterlingsfauna der illyro-adriatischen Fest-
land und Inselzone. Zeitschr. f. wiss. Insektenbiologie, Berlin. 
T h u r n e r J., 1948, Die Schmetterlinge Kärntens und Osttirols. Carinthia IL, 
Klagenfurt. 
T h u r n e r J., 1955, Nachtrag zu »Die Schmetterlinge Kärntens und Osttirols«. 
Carinthia IL, Klagenfurt. 
JAN CARNELUTTI, prof. bioL; Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, Novi trg 3. 
f Prof. dr. ŠTEFAN MICHIELI, Inštitut za biologijo univerze. Ljubljana, Aškerčeva 12/III.