Proti hudolDnemu poškodovanju dolžnikovega imetja.
Vlada se je vender jedenkrat odločila po kazenskem potu v okom priti neodpustljivemu ravnanju dolžnikov, kateri, če jim preti rubežen, z nezaslišanim ciniznom mnogokrat pokončavajo vse svoje imetje.
Akoravno spozna načrt novega kazenskega zakona tako prestopanje za kaznjivo, predložila je vlada državnemu zboru kratko novelico treh paragrafov, ki imajo jedino le vedenje omenjenih dolžnikov pred očmi.
Mi odobravamo popolnoma ta vladni korak.
Ne da bi se ogrevali pri predlaganji in sklepanji zakonov za načelo, da naj se za vsako potrebo, za vsako željo, naredi takoj posebna postava, kajti prepričani smo, kako težavno, kako nemogoče je po tem potu napraviti kaj stalnega in občno koristnega. Ali tu nam zeva huda rana, ki krvavi — reči smemo — od dne do dne vedno močneje in ki krha zistematično mej ljudstvom pravni čut in uničuje blagostanje. In v takem položaji nam je ljubša slaba postava od nobene.
Načrt te novelice je, kakor smo že omenili — jako kratek. §. prvi znači ravnanje dolžnikov, kateri, .če jim preti rubežen, zlobno škodujejo upnikom tako, da svojo imovino prodajajo, poškodujejo, uničevajo ali jo sploh spravljajo ob vrednost, ki skrivajo svoje stvari, izmišljajo si dolgove ali pravne posle, kot pregrešek, ako ni najti huje kaznjivega dejanja.   Kaznovati ima se ta pre-
— 53 —
grešek z zaporom jednega meseca do jednega leta, če pa so okoliščine obteževalne, z ostrim zaporom šestih mescev do dveh let. Paragraf drugi določuje, da velja postava tudi glede dejanj, ki so se vršila, predno je stopila v moč in paragraf tretji omenja izvršitev tega zakona.
O tem načrtu obravnavalo se je že v poslanski zbornici, a konec obravnave bil je ta, da se je vrnil justičnemu odseku v popravo.
Mej ugovori proti načrtu naj omenimo le jednega, da znači vsako po tej postavi kaznjivo dejanje kot pregrešek, a nikdar kot prestopek, ko bi se bila napravila še tako majhna škoda.
Rekli smo že, da bi mi pri tem načrtu radi zatrli vse teoretične pomislike, ker smo prepričani, da bi taka postava, če bi bila tudi prav slaba, mnogo koristila. In morda bo celo od več, ko stopi novi kazenski zakonik v moč. A za nas je glavna stvar, da je pomoč nujna, in kdaj da dobimo novi kazenski zakon, kdo ve.
Vender pa želimo, da justični odsek premeni načrt tako, da se ima kaznovati tako dolžnikovo ravnan^^ kot pregrešek ali kot prestopek. Razloček mej obema bi se lehko našel po napravljeni škodi.
Pravnemu čutu ugaja, da se tisti, ki je napravil za 100 gld. škode ostreje kaznuje od onega, ki je zlobno poškodoval kako stvar, ki je vredna 5 gld. In ta kazen naj se razloči ne samo po tem, kako dolgo da traja zapor, ampak tudi tako, da se kaznjivo dejanje drugače kvalificira v prvem, drugače v drugem slučaji. Pregledati se tudi ne sme, da bi po sedanjem načrtu nikdar ne bile kompetentne okrajne sodnije, da bi se za najmanjšo stvar moralo obravnati pri kolegijalnih sodnijah. Kako delo bilo bi to za sodnika, državno pravdništvo in stranke, o tem imamo že nekoliko skušenj pri postavi proti živinski kugi. Na skrajnej meji dežele pozabi kak živinski gonjač, da danes zapade njegov živinski list. Jutri ga zasači žandarmerija. Stvar se naznani okrajni sodniji, ali ker ta ni kompetentna, odstopi jo deželni sodniji. Začne se preiskava, razpiše se glavna obravnava, zatoženi in priče imajo dolgo pot, da pridejo do sodmje. Pri obravnavi morajo biti štirje sodniki, državni pravdnik, zapisnikar, morebiti tudi zagovornik. In kaj je konec vseh teh priprav. Ako se zatoženi ne spozna za nekrivega — kar se pač redkokrat zgodi — obsodi se na tri ali pet gld. globe.
— 54 —
Isto tako bi se godilo z nepoštenimi dolžniki, ki so napravili prav neznatno škodo, če obvelja sedanji načrt. Se ve da s tem razločkom, da bi se taka dejanja sodniji niti ne naznanjevala ne, ker bi si vsak upnik devetkrat premislil, ali hoče ovaditi dolžnika, kateri mu je napravil 2 gld. škode, in nakopati si na glavo dolgo pot v mesto, trutiti čas in trositi denar.
Torej tudi iz tehničnih obzirov je neobhodno potrebno, da so v teh zadevah kompetentne okrajne sodnije.
Ako se ne motimo, imel bo državni zbor ob kratkem obravnavo o predlogu, da naj se tudi o dejanjih, ki so kaznjiva po postavi proti živinski kugi, določi kompetenca okrajnih sodnij. In jako čudno bi bilo, ko bi se sedaj sklenila postava s prav isto hibo, katera se namerava popraviti v drugem zakonu. —
Kako nujno pa je tu potrebna pomoč, o tem nam pač ni treba navajati posebnih dokazov.
Sedanji stan škoduje ne le upnike, uničuje ljudsko imovino, ampak demoralizira tudi pravni čut narodov.
Po našem civilnem poftopniku more se realna eksekucija vršiti le zelo počasi. Od razsodbe do eksekutivne rubežni preteče — recimo — tri tedne; od rubežni do cenitve šest tednov in od cenitve do zadnje prodaje tri mesece. Če v tem času — ki pa nikakor ni na dolgo razmerjen — upnik res nič ne izmakne, mora imeti že precej moralične moči v sebi.
Prezreti se tudi ne sme, da noben stan na svetu ne čuti tako močne ljubezni do zemlje, kjer je zrastel, katera ga nosi in redi, kot kmet. In to je psihologično popolnoma naravno. Ko mu torej preti nevarnost, da se mu bo vzelo, kar mu je najljubše na svetu, brez česar si svoje ekzistence niti misliti ne more, ni čuda, da se ga polasti slepa strast in besni obup in da si misli, če moram poginiti jaz, naj pogine celi svet in da pokonča, kar more doseči.
Skušnjav do devastacij se torej ne manjka in te skušnjave so toliko ne varneje, ker so nekaznjive.
Da pa se krha s takim ravnanjem pravni čut narodov, če eksekut pred obličjem sodnije, kakor nalašč morda jeden dan pred zadnjo prodajo, podira svoja poslopja, uničuje travnike in njive, je lahko umevno.  Prostaku se bo vedno neumevno zdelo, kako
— 55 —
se more zapreti kdo zaradi ponezvestenja, ker je prodal zarubljeno kravo, da pa je brez kazni, če je podrl vsa svoja zarubljena posestva. In kdor se ni s pravoslovjem pečal, se bo zmerom čudil, zakaj se kaznuje lehkoživec, ki je izvabil iz žepa svojega znanca z zvitimi obljubami par desetakov, zakaj pa sodnija ne more do živega eksekutu, ki je po devastacijab za več stotakov nOgoljufal* svoje upnike.
Naj se v tem oziru pomaga in sicer kar najhitreje mogoče.
Mi smo prepričani, da bo poslanska zbornica v kratkem sprejela poprej omenjeni postavni načrt. Želimo pa, da bi gosposka zbornica ne imela preveč teoretičnih, ali Bog znaj kakih pomislikov. Želimo to posebno zaradi tega, da se postava, če ravno ne zabrani, vsaj tudi predolgo ne zavleče. dr. Št.